SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 2*— V2 leta K 4*— celo leto K 8*— za inozemstvo:	„	„ 2*50	„	„ 5'—	„	„KV—		Redakcija in administracija : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto II.	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 6 kron.		Štev. 1.
Konec Perzije se bliža.
Boji med Rusi in Ferzi. Ruske kozaške čete naskakujejo Tebris.
Mnogo sreče v novem letu želi vsem čitateljem
uredništvo in upravništvo.
Ob novem letu.
V	neskončnost brezdanjo vse tuge, skrbi, in dnevi obupa nocoj so odpluli,
in upov so žarki nas novi obsuli —
Bog ve, če se tudi spolnijo nam vsi.
Če vsi ne, nekteri gotovo!
I meni i Vam se na novo
odpirajo steze, s cvetovi nastlane,
res mnoge med njimi so s trnjem obdane;
a kaj nam to mar, saj ni še nikdar
na nebu se solnce brez megel smejalo, ozračje le mirno bi mučno poslalo, če bi ga ne gibal vihar . . .
V	nezgodi bodri naj nas zakon narave, da sobice po dežju vse lepše zasije,
da lepša cvetlica na gredici vzklije, čistejše gore so, krasnejše dobrave.
Saj solza bolesti, še komaj prelita rodi že uteho, in tam od zenita se žarki veselja milobno smehljajo, in solze bridkosti v dragulje kovajo, da se lesketajo, kot rosa pomladi,
ko solnce poljublja jo v rajski nasladi. — *
V	neskončnost brezdanjo vse luge, skrbi, in dnevi obupa so zdajci odpluli,
in upov so žarki me novi obsuli, spolnili ne bodo, ne bodo se mi.
A to me ne plaši, a to me ne straši,
saj sreča nikoli še ni me ljubila, usoda nikoli še mila mi bila.
Ko skopo nudila mi kupo sladkosti, prilivala pridno je kaplje bridkosti. . .
Naj s trnjem, naj s cvetjem so steze nastlane,
korak mi nikoli ne bode zastal;
jaz nosil brez tožbe bom vsekane rane,
in cvetom mamečim nikdar veroval.
Starogorski.
Po petnajstih letih.
Novela. Spisal L. Braun. — Poslovenil Ad. S.
(Konec.)
Zagrebli so barona. Številna množica je privrela iz radovednosti in čudeč se nad tako hitrim koncem baronovim. Govorili so o vsem in tudi o baronici, ki je bila v žalni obleki tako lepa in zala. Pogreb je bil, kakor kaka gledališka predstava. Nikdo ni čutil posebnega sočutja za umrlim, le gledali so in si pasli oči.
Lucija si je kmalu opomogla. Nenadna smrt soproga jo je zelo pretresla, in akoravno ga ni ljubila, vendar se je začutila zapuščeno, nesrečno. Počasi pa je jela dihati prosteje, ko je spoznala, da je strta veriga, ki jo je vklepala vse življenje. Odprta ji je pot iz trpljenja v boljšo, lepšo bodočnost.
Na mladostno ljubav se ni upala misliti. Gotovo mora tudi on misliti, da sedaj ni čas za to, da bi so trgale rože. Ni se ji upal približati, vendar je vedela, da je tu. Povedala ji je Jerica, katera je bila pri baronici sedaj kot njena družabnica.
Videla ga je sicer pri pogrebu, a ognil se ji je v spoštovanju smrti.
V rodbini učiteljevi je zbudila smrt
veliko žalost. Martin je tožil, da je izgubil zaščitnika.
In vnovič je napočil nov dan, lep, krasen dan. Pred gradom se je ustavila kočija. Na kozlu so bili privezani potni kovčeki.
V Pavlovi sobi sta bili baronica in Jerica, prva v žalni obleki. Njen obraz je bil resen in zamišljen. -Vendar je to resnost prepletalo nekaj, kakor če preplete sobo solnčni žarek. Svojo roko je položila krog dekličjega pasu, ki je brisala solze. Saj so veljale zaročencu za eno leto, dolgo, dolgo leto.
Pred njima pa je stal Josip.
„Obljubila sva si, Lucija,“ je povzel Josip, „da se ne vidiva več. Usoda je to obljubo raztrgala. Tako se sedaj poslavljam od tebe z veselim pozdravom. Čez leto in dan se vrne moj varovanec k poroki. Smem ga li spremiti, smem pozdraviti domovino v nadi, da sem dobrodošel tudi tebi?“
Pokimala mu je in njen pogled je pričal o neskončni ljubezni.
„Tisočkrat, tisočkrat dobrodošel. Misli, ko se vračaš, da je ona Lucija pl. Warnic, ki te čaka.“
Prijel jo je za roko in jo iskreno poljubil.
„Hvala ti in na snidenje.“
„Na snidenje — čez leto !“
Kmalu na to je oddrdral vlak. Pavel se je obrnil k spremljevalcu, ki je slonel zamišljen v vozu.
„Dolgo je trajal sloves od baronice. Bil sem že nestrpen.“
Pavel ga je pogledal in se nasmehnil. „Vaš sloves od Jerice je trajal tudi „precej dolgo!“
„Seve, a to je vse kaj drugega,“ se začudi Pavel. „Midva sva zaročena in sva si morala še marsikaj povedati.“
„Glejte, istotako se je godilo meni.“ „Vi se norčujete. Vi in baronica —“ „Sva si imela pogovoriti še marsikaj, več še, kakor vidva z Jerico.“
„Torej se vrnete nazaj z menoj,“ zakliče Pavel vzradoščen. „K moji poroki?“ Josip pokima : „In k svoji poroki !“
*
In zgodilo se je tako. Čez leto in dan sta zapustila dva novoporočena para Ogrsko in se odpeljala čez morje v Rio de Janeiro. Cvetečih lic in radostnih src so pozdravili novo domovino, posebno dva, ki sta trpela mnogo, mnogo, in katerima, se je zdaj končno zasmejala sreča in radosti . . .
SLOV. ILUSTROVANI-TEDNIK
je edini slovenski list te vrste.
Čitajte ga in širite! Naročajte ga in oglašujte v njem!
Vabilo na naročbo.
„Slovenski Ilustrovani Tednik“ je nestrankarski in nepolitičen list, ki je posvečen le zabavi in pouku. Izhaja vsak četrtek ter priobčuje poleg raznovrstnega zanimivega čtiva obilo slik o aktualnih dogodkih in znamenitih osebah in krajih.
„Slovenski Ilustrovani Tednik“ je edini slovenski list te vrste in bi naj ne manjkal v nobeni slovenski rodbini, v nobenem slovenskem društvu, v nobeni slovenski gostilni, kavarni, brivnici itd. Naročite ga ! Zahtevajte ga povsod!
„Slovenski Ilustrovani Tednik“ stane (pošiljan po pošti in v Ljubljani dostavljen na dom)
za avstro-ogrske dežele: celoletno 8 K, poli. 4 K, četrll. 2 K, mesečno 70 h
za inozemstvo:
celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K, za Ameriko:
celoletno 3 dol., poli. 1-50 dol., četrti. 0'75 dol. j
v uredništvu prejeman : celol. 7 K, poli. 3-50 K, četrti. 1 '80 K, mesečno 60h
Posamezne številke po tobakar-nah, knjigarnah in kolodvorih izvod ; po 18 h. Kupujte „Slovenski Ilustrovani Tednik“ !
Kdor hoče imeti vsak teden zanimiv list s slikami, naj si naroči „Slovenski Ilustrovani Tednik“! Naročniki dobijo tudi vsako jesen brezplačno ilustrovan koledar. Razširjajte „Slovenski Ilustrovani Tednik“ in pridobivajte mu novih naročnikov !
Iz dobe narodne probuje. Poleg slik o narodni noši, narodnem slogu, krasot slovenske domovine bomo priobčevali tudi slike o znamenitostih iz dobe narodne probuje. Slovenci nimamo slavne^zgo-dovine kot Cehi in drugi narodi, a čemu bi gledali v daljno preteklost, komaj mi-nolo dobo pa bi prezirali, ko je vendar
Iz dobe narodne prebuje: Velika narodna slavnost v Tolminu leta 1906.
bas ta velike važnosti in odločnosti za naš narodni obstoj in napredek. Da bomo vedeli prav ceniti in uvaževati polpreteklo dobo, bomo radevolje priobčevali slike iz „dobe naše narodne probuje“ ter prosimo, blagovolite nam pošiljati slike in opise.
Danes priobčujemo slike o veliki narodni slavnosti v Tolminu na Goriškem, ki se je vršila dne 8. septembra 1906 in sliko narodnega prvoboritelja na slovenskem Štajerskem Božidara Rajča. (Opis prihodnjič.)
Kronanje angleškega kralja za indijskega cesarja. Pisatelji pravljic iz čudovite Indije so dobili vnovič snovi za svoje spise : Kronanje kralja Jurija V. in kraljice Mary za cesarja in cesarico Indije. Kronanje cesarjev v Indiji je za ori-jentalske pravljice polno vsakovrstnih in zanimivih prizorov.
Da imponira bogatim in razkošje ljubečim Indijcem, mora vsakokrat angleški kralj, ki se pusti kronati cesarjem, poseči globoko v žep. Zato je tudi kralj Jurij V. prvi angleški vladar, odkar svet pomni, da se je dal kronati indijskim cesarjem in sprejel poklone indijskih knezov, tako-
zvanih „durbarjev“ ne da bi se pri tem dal samo zastopati.
V starodavnem indijskem mestu Delhi, ! kjer se je vršilo kronanje,, je prisostovalo slavnosti 90.000 mož vseh različnih evropskih in kolonijskih čet in nad stotisoč
Iz dobe narodne'probuje: Velika narodna slavnost v Tolminu leta 1906-
Iz dobe narodne probuje: Narodni prvoboritelj na slovenskem Štajerskem : Božidar Rajč.
glav broječa množica Indijcev in priseljencev. Indijski knezi so se priklonili pred tronom kralja Jurija in kraljice Mary. Kralj in kraljica sta imela dragocene, bogato okinčane obleke, katerih vlečke so nosili mladi indijski princi, oblečeni v z zlatom okrašeno obleko in z dragulji ozaljšanimi turbani. Ko sta prišla kralj in kraljica k prestolu, sta se naklonila zbranemu ljudstvu in ga pozdravila.
- Naša slika nam kaže indijske kneze, ko se poklonijo kralju in kraljici.
Boj med Rusi in Perzijci. Zadnjič smo poročali o razmerah v Perziji in raz-motrivali, da se najbrže bliža konec Perzije. Danes pa že moremo poročati, da so ruski peti polk strelcev, goska baterija in kazaki v brzem pohodu trčili pri Tebrisu ob perzijske čete, nakar se je razvila precej vroča bitka. Perzijska vlada razglaša, da je padlo nad 500 Perzijcev. Perzijski regent je razpustil parlament, ker se je upiral sprejeti ruske pogoje. Perzijska vlada je sprejela določbe ruskega ultimata,
ko je Rusija vsaj začasno izpremenila drugo točko svojih zahtev. Ruski poslanik v Teheranu je o tem obvestil svojo vlado. S tem seve niso končane vojaške akcije Rusije v Perziji, samo da imajo sedaj te akcije popolnoma drug značaj. Rusi hrepene po Perziji in istotako Angleži. Pa si bodeta zviti Anglež in ruski stric preskrbela to, po čemer hrepenita in leto 1912 nam prinese poleg italijansko-turške vojne še drugo, morda bolj ljuto vojno za Perzijo.
Zavetišče-prenočišče za reveže. Velikomestna beda, kdo je ni videl ali vsaj slišal o njej ? Pojdite zvečer pred kavarne, gledališče in našli bodete vse pc^no elegantne gospode, videli krasne toalete. V restavracijah in kavarnah iščejo zabave in razvedrila, da se odpočijejo od dnevnega dela ali pa od — lenarjenja. Pred gledališčem stoji kočija pri kočiji, po ulicah pa promenirajo smehljajoči brezskrbni obrazi. Kaj je tam? Ni jim treba misliti, kje bodo spali. A pojdimo dalje in vse to izgine. Po slabo razsvetljenih ulicah hite drugi ljudje, zmučenih lic. Vsi hite proti zavetišču za reveže brez strehe. Vsi skoraj poznajo to pot bede, saj jo narede skoro vsak večer. Pred zavetiščem obstoje, glava pri glavi, in čakajo, da se odpre. Mnogi dobe prostora, a mnogi morajo oditi. Zavetišče je premajhno. Pogled na to množico bednih in lačnih bi moral zbuditi v srcu onih, ki bi lahko pomagali, sočutje in sklep pomoči. A ti navadno ne vidijo bede, in če jo vidijo, je ne razumejo. S. Gregorčič je dejal:
Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.
Velikanska trta. Na Velikem Dolu (goriški Kras) raste tik cerkve velikanska trta, katere obseg debla meri 2 m 25 cm. Stara je nad 150 let. V dobri letini da 3 do 4 hi izvrstnega kraškega terana. Kakor pripoveduje tamošnje ljudstvo, je bila ta trta vsajena na grob moža, ki ga je rad pil in bas zato je tolikšna in tako rodovitna.
Narodni slog pri pohištvu. Priobčili smo že serijo slik : slovenske narodne
noše in narodni slog pri stavbah in danes pričenjamo priobčevati novo serijo slik: narodni slog pri pohištvu. Danes priobčimo tri slike in opozarjamo na preproste in vendar fine okraske na pohištvu, kateri so izdelan* v slovenskih narodnih motivih. Več v prihodnjih številkah.
Opozarjamo pri tem rodoljube, da se najde tudi v preprostih hišah še tu in tam pohištvo, ki ima lepe okraske v narodnih motivih. Pošljite nam slike istih, prosimo, da jih priobčimo in tako otmemo pozab-nosti.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v Slovenskem Ilustrovanem Tedniku!
Na znanje!
Naš koledar za L 1912. izide v 10. ali 14. dneh in prosimo cenjene naročnike, da \ potrpe. Dobijo ga brezplačno vsi stari in j tudi novi naročniki.
I r„,Na mnogobrojna vprašanja odgovar-ij jamo, da damo po eno sliko Jurčiča, Pre-I šema in Gregorčiča kot nagrado tudi tistim naročnikom, ki plačujejo naročnino v četrtletnih ali celo mesečnih obrokih, kakor hitro imajo plačano vsaj za pol leta. Slike 5 so drage in ne moremo jih dati, če kdo \ na pr. naroči „Tednik“ le za četrt leta ali en mesec, potem bi pa list odpovedal, samo da bi sliko dobil. Pripomnimo še, da mora vsak, ki želi sliko, poslati razen 1 naročnine še 40 h za ovoj in poštnino, ker mi ne moremo teh stroškov trpeti. Posamezniku se teh 40 h nič ne pozna, a za nas bi nastali občutni stroški, ko bi jih j morali mi trpeti. Dosedaj smo že razposlali nad 700 slik.
Slike jako ugajajo ter smo dobili že j več laskavih priznanj. Slovenci, proslavite spomin svojih velmož s tem. da okrasite svoja stanovanja z njihovimi slikami. Vsak zaveden Slovenec bi naj imel v svojem stanovanju slike Prešerna, Jurčiča in Gregorčiča! Naročite „Slovenski llustrovani Tednik“, razširjajte ga in dobite te res krasne slike brezplačno kot nagrado !
Drobiž.
Samo tista gospodinja more pripraviti res dobro in okusno kavo, ki rabi Kolinsko kavno primes, ki je najboljši in obenem edini pristno domači kavni pridatek. Zaradi svojih izbornih in nedosežnih lastnosti se je Kolinska kavna primes priljubila vsem slovenskim gospodinjam !
Prerokovanje za 1912.
1.	Meso bo jako po ceni v — Argentini) i namreč.
2.	Največje povpraševanje bo po plaščih, ki se dado — obračati po vetru.
3.	V modi bodo sicer ozke hlače za moške, a tu in tam jih bodo vendarle nosile ženske.
•*-
ft'zojavi.
Dunaj, 2. januarja. Vzoren parlament. Letos še ni bilo nobenega škandala v poslanski zbornici.
Peking. Kitajci dobe parlament po slavnem avstrijskem vzoru.
Tebris. Rusi so. se udomačili v Perziji.
Tobruku v Tripolisu, 1. januarja 2912. Tu so Turki spraznili sinoči par pokalic in Italijani so se streznili svoje zmagopijanosti.
sam priča, kako so Italijani postreljali nosne žene in majhne otroke. Kar je počela italijanska vojska, je bilo čisto navadna moritev. Govornikove besede je spremljalo hrupno ogorčenje poslušalcev. Končno je sprejel shod ostro resolucijo proti italijanskim grozodejstvom.
Jubilejne slavnosti ob 50 letnici Narodne čitalnice v Ljubljani dne 5. in 6. januarja 1912. Da se proslavi kulturno
mračno hišo in je s tem pokazal nemalo poguma. — Kajti hiša je bila tekom zadnjih 15 let prazna in zapuščena, nikomur bi ne bilo prišlo na misel, da si jo prisvoji in celo londonski postopači so se je ogibali, čeprav bi jim ne bil nihče branil nje za prenočišče. — Hišo imenujejo po vsej Angleški »hišo tragedij«- in ima tudi res zelo temno zgodovino Leta 1712. je bila last rodbine Jack-mannove. Hišni gospodar se je dvobojeval
Narodni slog pri pohištvu.
Narodni slog pri pohištvu.
Mešana družba. Franc I. je povabil k nekemu dvornemu plesu tudi svojega krojača. Po plesu ga je vprašal, kako mu je kaj ugajalo. „Tako, tako“, se je delal krojač imenitnega, „bila je pač mešana družba“. — „Oprostite“, je zavrnil cesar, „samih krojačev namreč nisem mogel povabiti.“
Taki So. Ko se je osel vsled protekcije priril do visokega dostojanstva, so vse živali godrnjale in med seboj zabavljale nanj, a na tihem se je marsikatera vadila: „I—a“, J-a“.
„Veliki Jadran“, občni slovenski koledar za leto 1912., je izšel v založbi Josipa Gorenjca v Trstu. Koledar je v veliki osmerki, v tako krasni opremi, z zanimivo, obenem praktično vsebino za K 1"20, to je za naše razmere nenavadno. V leposlovnem delu so zastopane povesti Dostojevskega, Lermontova, Marka Twaina in originalna črtica Marice Gregoričeve. Zanimiv je tudi spis o Napoleonu. Knjigo krasi več izborno uspelih, na finem svetlem papirju tiskanih slik. Skratka, koledar s svojo zanimivo in bogato vsebino se priporoča sam; zato ne bo nikomur žal, ako si ga nabavi. Cena je skrajno nizka in znaša K 1‘20. Dobiva se v knjigarni J. Gorenjca v Trstu in drugih slovenskih knjigarnah.
Buren protestni shod proti italijanskim grozodejstvom. V Londonu so sklicali dne 20. m. m. protesten shod proti italijanskim grozodejstvom v Tripolisu. Shodu je predsedoval znani Stead, poročal pa je M’Cullach, ki je bil vojni poročevalec v Tripolisu. — Shod je posetilo tudi več Italijanov, ki so motili zborovanje, da je šele policija napravila red. — M'Cullach je povedal, da ga je pozval eden izmed Italijanov na dvoboj. Nato je pripovedoval svoje lastne doživljaje v Tripolisu in jih pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Govornik je bil priča, kako so Italijani pod izmišljeno pretvezo, da sta bila dva vo~ jaka ustreljena v nogo, pomorili 4000 Arabcev. Moritev se je pričela v vasi, ki so ji Italijani naprtili izmišljen atentat, in se je raztegnila na vse bližnje vasi v oazi; tri dih je divjala soldateska, ta najmočnejši steber kapitalističnega družabnega reda. M’Cullach je zahteval, naj mu pokažejo ranjena vojaka, pa ju ni nikdar videl. Govornik je bil
delo slovenskih čitalnic • in bralnih društev, je sklenila Narodna čitalnica v Ljubljani s svojim SOletnim jubilejem združiti tudi proslavo slovenskega čitalništva sploh kot važne prosvetne institucije. Narodna čitalnica v Ljubljani se čuti k temu upravičena vsled svoje starosti, — kajti le kot društvo slavi letos
Narodni slog pri pohištvu.
svojo SOletnico, kot klub je pa obstajala že precej preje — kakor vsled svojega centralnega sedeža in svoje pomembnosti, kajti iz njenih odsekov je izšla »Glasbena Matica«. »Dramatično društvo«, in mogočna Sokolska organizacija. Zato je umestna slovesna proslava, ki se bo vršila v Ljubljani dne 5. in 6. januarja 1912.
Hiša tragedij. V Londonu je kupil gospod John Simon v Oksfordhiru staro,
v jedilnici in ga je njegov nasprotnik usmrtil z mečem Nato so oddali hišo v najem bratoma Longueville. Brata sta ljubila isto deklico in ko se je ta odločila za enega izmed njiju, je zaprl drugi svojega tekmeca v skriven temen kraj, kjer ga je imel zaprtega 14 let, dokler ni jetnik lakote umrl. Morilec svojega brata se je nato usmrtil v ječi, kjer je izdihnil brat. Par let pozneje je kupil hišo obenem z obsežnim vrtom gospod Baldwin Wake. Nekega večera je igral gospod Wake s svojima sinovoma na vrtu karte ; igralci so se hudo sprli. Ravno o polnoči je bil prepir tako hud, da je razbil oče v jezi enemu izmed sinov s težkim srebrnim svečnikom lobanjo. Nato sta oče in drugi sin skrila sinovo truplo na prostor, kjer je bil lakote umrl Longueville. Dvanajst let pozneje je priznal gospod Baldwin na smrtni postelji krvavo dejanje in odtlej velja hiša tragedij za hišo strahov. Hiša je prišla še večkrat v najem, toda njeni lastniki so vedno naglo pomrli ali pa so gospodarsko propadli. Ce pa to ne, se kmalu izselijo, ker vsakokrat ob polni luni stoka in vpije v kraju, kjer sta umrla brata Longueville in se »strahovi« pode v divjem diru po hiši. Pa tudi drugi ljudje pripovedujejo, da se še-tajo ob mesečini strahovi po hišni strehi. Vsekako ima gospod John Simon precej poguma ali pa — zdrave pameti, da je kljub tem skrivnostnim bajkam kupil hišo.
Kako obvaruješ bolnika pred oble-žanjem. Dolga bolezen, vsled katere je bolnik priklenjen na posteljo, povzroči premno-gokrat rane na telesu, katere prizadenejo človeku hude bolečine in so celo časih smrtno-nevarne. Pri nas je zelo v navadi podlagati obležanim bolnikom blazine, napolnjene s prosom ; to mu sicer nekoliko olajša bolečine, a ozdravi jih ne. Drugo sredstvo, katero je le malo znano, a zanesljivo, ozdravi preležane dele, je sledeče :	Kupi v lekarni
ali drogeriji — dobiš jih ceno. — peške od kuten, daj jih v kozarec in nalij črez vode, tako da stoji, za dva prsta čez peške to pusti osem do deset ur. Voda je postala gosto mazilo, s katerim namaži bolniku ob-ležane dele. Namaži tolikokrat bolnika, ko-likorkrat zahteva in mu dobro de : presenečena bo*š o zdravilni moči preprostega zdravila
Krnsko jezero
Tovariša zvesta prijatelja. A. .laz hočem biti zdravnik. B. Jaz pa župnik, da bom tvoje bolnike — pokopaval.
„Dan.“ V „Učiteljski tiskarni “ v Ljubljani je začel izhajati nov neodvisen političen dnevnik „D a n“.
„Jutro“, ki je dosedaj izhajalo v Ljubljani se je preselilo v Trst.
Rekord brezžičnega brzojavljenja je dosegel parnik „Nekar“ na potovanju iz Bremena v Baltimore. Parnik je bil sedem dni potom brezžičniga brzojavljenja v zvezi s postajo na kopnem. Največja daljava, ki so jihjdosegli brezžični brzojavi, je bila 3234
na Goriškem.
kilometrov.
Praznoverje na Formozi. Japonska vlada, ki se je vgnezdila na otoku, je poslala znanstveno komisijo, da proučuje praznoverje, ki je med formoškim prebivalstvom še trdno ukoreninjeno. O uspehih tega raziskovanja poročajo sedaj iz Tokia : Kakor pri vseh divjih narodih, tako tudi pri domačinih na Formozi ni najti nobene notranje vezi med posameznimi rodovi. Vsled tega ima vsak rod svoje posebne vraže, šege in navade, ki se več ali manj ločijo od drugih. Vsi rodovi pa verujejo v eno vražo : duhovi rajnikov se dajo potolažiti le z darovanjem človeških
glav. Rodovi, ki živijo «a severnem delu otoka, verujejo, da bi bili njih verski obredi in svečanosti nepopolne, ako bi ne darovali človeških glav. Tudi prepiri se po njih mnenju najhitreje in najboljše poravnajo, ako preporni stranki dobita glavo človeka, ki pripada k sovražnemu rodu. Kdor prvi prinese človeško glavo, je zmagal v prepiru. — Če-ščenje prednikov je v navadi pri vseh rodovih. Sreča in nesreča sta delo prednikov. Neki rod veruje, da kdor zanemarja češčenje prednikov in če kasneje kateri njegovih sta-rišev izgubi glavo, da ga hodi strašit obglav-Ijenec. Domačini verujejo tudi, da duše samomorilcev potujejo po celem svetu. Pri nekaterih rodili je zopet vkoreninjena vraža, da dvojčki pomenijo nesrečo. Zaradi tega umore dvojčke takoj po porodu. Slabo znamenje je tudi, ako se človek spodtakne. ko odhaja od doma. Drugi rod pripisuje zopet, ptici „nahahooe“ veliko čarodejno moč. Kdor vidi to ptico, gotovo kmalu umrje. — Obče-znano je, da so domačini na Formozi glavo-lovci. Ako srečajo človeka, ki ni istega rodu, ga naskočijo zahrbtno in mu odrežejo glavo. Japoska vlada je s preiskavo dognala vzroke za glavolomstvo na Formozi, ki je še danes v navadi vzlic močni japonski posadki. Še danes ni noben Japonec ali Evropejec varen, da ga na samotnem kraju hipoma ne napade kak domačin in izgine z njegovo glavo v goščavo.
Poprava. V zadnji številki se je vrinila pomota pri podpisih dveh slik ; pravilno bi namreč^ moralo biti Šmarje pri Sežani in ne Šmarje pri Jelšah. Pomoto smo med tiskom opazili ter dali takoj popraviti in torej je pogrešek le v nekaterih izvodih, a v večini je pravilno. — Nadalje se je vrinil pogrešek pri poročilu o slikah Jurčiča, Prešerna in Gregorčiča. Narisal jih ni Franc Smrekar temveč Venceslav S m r e k a r, inženir in portretni slikar v Zgor. Šiški štev. 100. pri Ljubljani.
Človek brez domovine.
Spisal F. E. Wickede.
Sledeča povest je povest preprostega človeka, ki ni igral na svetovnem po-zorišču kake posebne vloge, ker podjetje katerega se je udeležil, se je izjalovilo in ga izročilo milosti sodnikov ; gotovo ni med čitatelji nobenega, ki bi se spomnil, da so objavili časniki v jeseni leta 1863 vest o njegovi smrti, in sicer ne sledeči način : „Dne 11. majnika je umrl na krovu korvete Levant Združenih držav na 20 stopinj 11“ južne širine in 13 stopinj zapadne dolžine Philipp Molan.“
In vendar je bil namenjen ta mož, Philipp Nolan, da igra kdaj važno vlogo.
Bilo je leta 1806, ko je bil obtožen polkovnik Burr, podpredsednik Združenih držav pod Jeffersonom (1801—1809) izdaje domovine, in aretovan radi obdolžitve, da je osnoval zaroto, katere namen je bila ustanovitev južnega cesarstva. Njegov načrt je bil dobro organizovan, in med mnogoštevilnimi pristaši drznega pustolovca je bil tudi Philipp Nolan, poročnik v armadi, eden najslavnejših in najodličnejših.
Pri ekspediciji v New Orleans je bil ujet s svojim vodjo in postavljen pred vojno sodišče v Port Adams. Kriv ni bil ne več ne manj kakor drugi, ki so se pustili preslepiti po lepih obljubah Aaron Burra. Star pregovor že pravi, da male tatove obešajo, velike pa pustijo, in nič drugače se ni zgodilo tu. Burra so radi pomanjkljivosti dokazov izpustili, Nolan in drugi so pa morali trpeti. Vsled tega je stal razjarjen pred sodniki, da sliši svojo obsodbo, pa gotovo ne bi izvedeli kaj takega o njegovi bodočnosti, ker so izpustili vse udeležence z malenkostnimi
kaznimi, ako ga ne bi mladeniška nepremišljenost zavedla do odgovora, ki je povzročil, da je postal „človek brez domovine“. Na običajno vprašanje predsednika sodnega dvora, če ima še kaj povedati v svoj zagovor, je Nolan vstal, udaril s pestjo po mizi in rekel :
„Vrag naj vzame Združene države. Želel bi, da ne bi nikdar nič slišal o njih !“
Skoraj vsi častniki vojnega sodišča so se udeležili boja za svobodo, in so stavili za idejo, katero je teptal z nogami, svoje življenje v nevarnost.
Nolan je bil pač človek, katerega ni mogoče brzdati ; rojen na plantaži v Te-xasu, kjer je bila njegova najboljša tovarišija kak španski častnik ali trgovec iz New Orleansa, ni imel druge vzgoje, kakor pouk, katerega je dobil po zimi od nekega angleškega učitelja. V splošnem je preživel polovico svoje mladosti s svojim bratom na preriji, in lovil bivole na divjih konjih, katere je sam ujel ; tako torej ni vedel mnogo o Združenih državah. Pozneje je dobil od Unije uniformo, katero je nosil, in meč, na katerega je prisegel, da bode čuval domovino — toda vlada ga je hotela kaznovati za čiri drugega, in, četudi ne moremo odobravati njegovega nastopa, ga tudi ne smemo prehudo obsojati.
Sodni dvor je odšel po Nolanovi izjavi, ki je zbudila veliko ogorčenje, v posvetovalnico, ter se je vrnil po preteku petnajstih minut z razsodbo : „Poročnik Philip Nolan je spoznan krivim, da je izdal deželo, in se obsodi, da ne sme nikdar več nič slišati o Združenih državah“.
Nolan se je smejal, le na bledih obrazih okolo stoječih ni bilo opaziti naj-
manjšega znaka veselja. Kazen je bila na videz zelo mila — sodni dvor mu je izpolnil željo. Od 23. septembra leta 1807 do leta 1863, ko je umrl, ni nikdar več slišal imena svoje domovine, in šestinpetdeset let ni imel domovine. Predsednik Jefferson je potrdil razsodbo, katere prepis je dobil Nolan. Pri poznejšem požaru vladnega poslopja v Washingtonu so pogorele vse listine, nanašajoče se na to obravnavo, in ko je leta 1817 raportiral kapitan Watson v Departement v Washingtonu o Nolanu, se ni nikdo zmenil zanj, če hote ali nehote, ne bodemo preiskovali. Dejstvo je, da po tem času ni noben mornarični poveljnik (comander) več omenil v svojem poročilu jetnika. Poročnik Mitchel z ladje „Nautilus“, kamor so najprej spravili jetnika, je dobil sledeči predpis : „Poročnik Neall vam bode oddal osebo Filipa Nolana, bivšega armadnega poročnika. Pri preiskavi pred vojnim sodiščem je s kletvijo izrazil željo, da ne bi nikdar več nič slišal o Združenih državah, in razsodba se glasi na izpolnitev te želje. Ujetnika bodete sprejeli na svojo ladjo, in ukrenili vse potrebno, da ne pobegne. Postrežbo, obleko i. dr. naj ima isto, kakor jo je imel v službi. Ladijski častniki se morajo z ozirom na njegovo družbo medsebojno zediniti ! nič ga ne sme spominjati na to, da je ujetnik. Nikakor pa ne sme kadarkoli kaj slišati o svoji domovini, ali kaj videti, kar bi ga moglo spomniti na to, in posebno morate skrbeti, da se držijo tega predpisa vsi vaši podrejeni častniki. Želja vlade je, da dom o-vine, katero je zatajil, nikdar več ne vidi; ko nehate križariti, dobite tozadevno nadaljna povelja“.
(Dalje prihodnijc.)
Sredstvo zoper opekline. Pri opeklinah z ognjem, vrelo vodo, soparo ali z zračnimi kislinami so takojšnji mrzli obkladki najbolj na mestu. Opečeni ud naj se takoj pomoči v vodo, katera mora imeti 20 — 18 — 16 stopinj C. in tako dolgo v vodi drži, da bolečina popolnoma preneha. Tej kopelji se priliva mrzle vode, da se ohrani zgorai navedena temperatura. Napačno bi bilo, ako bi se opečeni ud jemal iz vode in zopet pomočil vanjo. Pristop zraka povzroči prisad in velike bolečine. Male opekline se na ta način ozdravijo v 20 do 30 minutah popolnoma. Pri velikih ranah na telesu bi ne bilo mogoče tako dolgo v vodi vztrajati, da bolečine odjenjajo, zato jih je treba hladiti z mrzlimi obkladki.
Velikanska vinska trta na Velikem Dolu (goriški Kras).
Takoj po opeklini se morajo rane oviti z vlažnohladnimi in tankimi krpami, na katere se pokladajo 16 do 18 stopinj C. mrzli obkladki, s katerimi se sme šele tedaj prenehati, ko bolnik ne čuti nič več bolečin.
Obveza se potem naglo premeni z v olje namočenimi krpami, na katere se zopet polaga obkladke, omočene v vodo 10—20 - 22 stopinj C. Pri globokejših opeklinah se pojavi v teku treh do stirili dni gnojenje ran, ki se potem ovijejo z bombažem, pomazanim z mazilom, narejenim iz makovega olja in razstopljeno kozljičkovo mastjo. Na ta način se pravilno in hitro ozdravijo "najhujše opekline, ako se je zdravljenje pričelo pravočasno in se jih ni izpostavilo’strupenemu vplivu zraka.
Agitirajte in pošljite naročnino!
EZzžEJF^II /—n i
V. Plachota
civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoàa se slav, občinstvu za obilna naročila. Postrežba soiidna in točna. Cene jako zmerne.
I v-j inrvzzH
Zdrav in priden učenec, zmožen slovenščine in nemščine, se sprejme v moji trgovini s špecerijskim blagom. Oto Svar-šnik, Majšperg pri Ptujski gori, Ptuj.
Pozor ! Pozor :
Cene po dogovoru, v čila imajo še za cele pust. — Naročila od siljam franko. Pričal naročil beležim z odi
Maks Zalo
Prva ljubljanska tovarna drož v lastni hiši Ročna ulica štev. 5 in Klndezna ulica štev. 17.
Priložnostni nakup !
Krasna žepna ura z verižico za K 3-90.
Ker sem nakupil veliko število ur, sem v stanu razpošiljati:. Srebrno-britanija 36 ur idočoj anker-remontoir uro, švicarsko kolesje z lepo verižico za K 3'90, Nadalje imam elektrogoldin-anker-remonloir 36 ur' idočo uro s prima švicarskim kolesjem. Stane z elektro verižico 4 K 90 v Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Pošilja se po poštnem povzetju
Ignac Cypres, Krakov,
razpošiljalnica, plorijanova ulica 49. Bogato ilustrirani ceniki s 3000 podobami o urah, dragocenosti in orodji se pošiljajo na zahtevo gratis. Tukaj ozna-j čene ure se ne nahajajo v ceniku, ker so le priložnostni nakup. Za neugajajoče denar nazaj.
pleme Seifert
povsod s Imi in častnimi cenami odlikovani. Dnevni in večerni pevci v bogati izberi od 10 K naprej razpošilja
največji zavod za kanarčke
I. B. Faifr,
Praga, Letna, Ovenecka ulica. Vila Kanaria.
Spis o vzgoji kanarčkov 40 vin. v znamkah. Cenik brezplačno.
Pristen, dober
brinjevec
se dobi pri
L. Šebeniku
Spodnja Šiška pri Ljubljani
Stampili] e
vseh vrst za
urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg 20
Ceniki franko.
Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9.	::
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod
očala, ščipalce, daljnoglede,to- . plomerje i. t. d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo
švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej, tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih od K 2-50 naprej. — Cenik brezplačno.
Bujno polnost-krasno ---------- oprsje	■
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in priznalni dopisi zdravnikom in dam so na razpolago. Uspeli se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena steklenice univerzalnega sredstva Et - Admille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „VJadicco“ 2 K. Prodaja in razpošilja edino ord. kosm. laboratorij
P. Havelka, Praga-Vršovice št. 752.
Istotam se dobi „Rossin“ rožnato ličilo, 1 K 50 v ; „Rossin“, tekoči puder, bel, rožnat ali krem, steklenica 2 K ; „Rossin“, puder v prašku, bnl, rožnat ali krem 1 K.
Kdor želi
kupiti
kako posestvo i. dr. na slovenskem Koroškem naj se obrne pod ,Goro-tan‘ na u pravništvo Tednika.
F. K. Kaiser
puškai v Ljubljani, Šelen-burgova ulica št. 6, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov, lovskih potrebščin, vseh del koles (bi-ciklov) kakor tudi ume-talni ognnj po najnižjih cenah. Popravila pušk, 8 samokresov in biciklov točno in solidno Cenov-nik zastonj in poštnine ::	prosto.	::
Uradnik, ki je priznan
portretni Slikar, Si želi postranskega
zaslužka s slikanjem portretov, bodisi po fotografijah ali po naravi — bolje po naravi — na platno v oljnatih ali akvarelnih barvah. Delo izvršuje na svojem domu, ali na domu naročnika po dogovoru. Za popolno podobnost se jamči. — Vse ponudbe in vprašanja naj se naslove na uredništvo „Slov. Ilustrovanega Tednika“.
Ivan Jax in sin j
II W
::	Ljubljana. ::
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
Šivalni stroji. Kolesa. Domača tvrdka.
Vse pije
draginja, draginja in denarja ni;
ljudje pa ne vedo, da se pomazana obleka da kemičnim potom najbolje očistiti, obledela najfinejše in trpežno prebarvati, da je kot nova. Vse to opravi zvesto, točno in po ceni : PARNO BARVARSTVO ter kemično čiščenje in snaženje oblek
JOS. REICH, LJUBLJANA
Poljanski nasip št. 4.
Iz vseli dežel se sprejema in vrne s pošto in gotovo bo vsak zadovoljen terše prihranil denar.
TRI ŽLICE
železnatega ina lekarja Piccoli ja Ljubljani, c. in kr. dvorn. založn., vsebujejo množino železa, ki jo mora zaužiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo ni-::	kake medicinske vrednosti. ::
Polliterska steklenica 2 K.
Velika zaloga dvokoles, šiv. in kmet. strojev, gramofonov, : orkestrijonov i. t. d. pri :
BATJEL-U
Gorica, Stolna ulica št. 2—4.
Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki poštnine prosti. Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Moto-sacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se stara dvokolesa, šiv. stroje, gramofone, or------------ kestrijone itd. ----------
Kupujte le najpopolnejša pisalna stroja
UNDERW00D
Brezobvezno razkazovanje! Ceniki franko.
The Rex Co. Se,Änau;.,
Obnovite naročnino!
Tržaški Slovenci ! ==—
Poslužujte se edino slovenske zlatarne in urarne v Trstu, Vašega rojaka, podpornika nar. društev
Vekoslava Povha —
v ulici del Rivo št. 26 (pri sv. Jakobu.) Postrežba točna, cene nizke, izbera velikanska. Cenik franko.
Krpjaštvo Josip Ahčin
Dunajska cesta 5, Gajeva ulica št. 2.
Vsestransko pohvalna postrežba. — Najmodernejše blago, od najfinejšega do najcenejšega vedno v zalogi. — Kulantni plačilni
И______'pogoji-_____Ü
1Г 1E..................lf
-4-
Filip Pristou
IVjvililjnnn. Hotel pi-i IVXaliéu.
Specialni atelije za
slikanje napisov
na steklo, kovine, les, platno * itd. itd.
------ Okusna in točna izvršitev. -
To že veste?!
Viktorija Sterniša
= Jurčičev trg štev. 3 =
ima v zalogi najboljše kakovosti obuval vseh vrst. Import.	Eksport.
XII. zvezek H. Volaričevih skladb vsebuje za ženski dvospev in klavir 1. Divja rožica. 2. Slovenskim mladenkam. Cena 1 K 50 h. Se dobi pri Frančiški vdovi Volaričevi v Zgor. Šiški št. 100 pri Ljubljani.
Pozor ! Popolna razprodaja ! Pozor !
Ker sem v mojo modno trgovino vpeljala zalogo čevljev za dame, gospode in otroke in iste prodajam po naj nižji ceni.
----- razprodam	-----
takoj vso zalogo damskih klobukov in nagrobnih vencev pod tovar niško ceno
Kat. Widmayer „pri Solneu“ (za vodo).
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
hranilne vloge
od K 2-— do K 100.000-—
proti 5°/o obrestovanju, ter povrača zneske do K 5000 brez odpovedi, zneske do K 20.000 proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice.
Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Za varnost hranilnih vi og in njih obrestovanje jamči občina Drniš.
I
1
sl
i
i
!
Največja zaloga oblek
za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklike.
Cene zelo nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Ne kupujte druzega zoper
kašelj
I
hripavost, katare, zasliženje in dušljivi kašelj, kakor fino okusne
Kaiserjeve prsne karamele
s „tremi jelkami“. 5900 notarsko poverjenih izpričeval, Zdravnikov in privatnikov, gotov uspeh. — Zavoj 20 in 40 vin. Škatlje 60 vin. se dobiva v vseh lekarnah in mirodilnicah.
Alojzij Kraczmer ц“0рХа,1.5Јиш"c'4
Največja in naj starejša trgovina s klavirji in godali na Kranjskem. Ustanovljena leta 1901.
Zaloga samo najboljšega blaga iz najbolj slovečih tvornic. Nizke iz-posojevalne pristojbine. Zmerne cene. Sprejema uglaševanje in popravljanje. — Sodno zaprisežen izvedenec.
„Slovenski Ilustrovani Tednik“
Zanimanja zanj je povsod veliko. Razširjen je po zasebnih hišah, čitalnicah in bralnih društvih, po gostilnah, kavarnah, brivnicah, čakalnicah itd., kjer ga prebira tisoče in tisoče ljudi. Ker list s slikami vsakdo vzame rad v roke, je tudi inseriranje v „Slovenskem llustrovanem Tedniku“ jako uspešno, gotovo bolj nego v politiških listih, ki gg večinoma čitajo le pristaši dotične stranke. „Slovenski Ilustrovani Tednik“ pa je nepolitiški in nestrankarski list, ki ga rad in z zanimanjem čita vsakdo, in zaradi zanimivosti da tudi sosedom ali znancem. Tako roma vsaka številka „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“ ves teden iz roke v roko po vseh slovenskih krajih in ga čita gotovo 300.000 bralcev.
Spričo tega vljudno vabimo trgovce in obrtnike, kupce in prodajalce, služboda-jalce in sluzbojemalce in sploh vse, ki žele inserirati, da blagovolijo inserirati v „Slovenskem llustrovanem Tedniku“. Stroški za to prineso stoteren sad.
Naslov: „Slovenski Ilustrovani Tednik“ v Ljubljani.
Kdor si ogleda najlepše, zgodovinsko slovansko mesto: t^T) д гл гл------------ naj
------ zlato I JA±\vJ W prenočuje
Kavarna Slovenski časopisi v hotelu Zlata Husa
Vaclavske namesti	100 najmodernejše komfortovanih sob
Telef. inter. 1277. HOTELIR ALOJZ JUNGER. Lastnik palače Va el. Klofač, državni poslanec.
Tvrdka Bilina & Kasch nasi.
M. Schubert
Ljubljana, Židovska ul. 5
Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, ročna dela, kakor tudi vse' kirurgične potreščine kilne pasove — ravnodržalec itd. po najnovejših cenah. Snaženje vseh vrst rokavic. Moderna predtiskarija Postrežba točna in ::	solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. ::
B. Götzl, Ljubljana
:: Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ::
skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke. Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri.
■	Solidna postrežba.	■	Vedno nizke cene.	■