Poštnina plačana v gotovini. DEMOKRACIJA Let® I. - Štev. 24 Gorica - Trst, 3. oktobra 1947 Spediz. in abb. post. II. gr. Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta IS Cena: Posamezna štev. L. 15.-Naro6nina: Mesečna L. 65.- PoSt. 6ek. rafl, St. B-18127 Izhaja vsak petek Za prauice Slouenceu u Italiji Komunizem - varuh slovanstva Zadnjič smo v uvodnem članku pribili nesreče, ki jih je komunizem s svojo sebično strankarsko politi* ko navalil na slovenski narod na Primorskem. Razkosanje ozemlja in zguba dveh kulturnih in gospo* darskih središč sta v prvi vrsti njegova žalostna zasluga. To usodno, nenarod* no delo pa ni od danes, am* pak korenini v pričetkih marksizma v naših pokrajinah. Ob prelomu stoletja in v letih pred prvo svetovno vojno je pri nas širila marksizem, ki je oče komunizma, socialna demokracija. Med njenimi propagandisti najdemo poleg dr. Tume tudi tovariša Regenta. Takrat tovarištvo še ni bilo v modi in so se gospodje med seboj igrali »sodruge«. Ti sodrugi so bili seveda v tesni pove* zanosti z ital. sodrugi in so s svojim delovanjem vnašali v slovenske delavske množice mlačnost, ki je večinoma končala v nspodc nem odpadništvu. Po prvi svetovni vojni so se razmere prav v naši deželi 'hipoma Spivrrreftite. (•«>• »atan zastotmilri-opG* Iz ruskega ujetništva so se vrnili razni ljudje, ki so se bili navzeli boljševiških načel, Ti ljudje so radikalno pometli z raznimi socialističnimi yoditelji kot dr. Tumo, dr. Ferfoljem in u-stvarili na Primorskem komunistično stranko. Pri prvih in tudi pri drugih državnozborskih volitvah v rimski parlament zato na Primorskem ni nastopila socialistična stranka, am* pak samo komunistična, ki je poslala v italijansko zbornico Slovenca Srebr* niča in Italijana Tuntarja Pri obeh volitvah so sloveni ski komunisti, ki so po uka* zu svojih komandantov ver* no poudarjali svojo med* narodno, neslovensko mu sljenje, odločno pobijali zastopnike slovenske narodne manjšine. Tudi v vsej poznejši fašU stični dobi se slovenski komunisti, — če jih smemo tako imenovati —, niso nik* jer in nikoli udejstvovali za pravice slovenske narodne manjšine. V rimskem par-lamentu, dokler so v njem lahko sodelovali, in tudi drugod v javnem političc nem življenju se niso nik-. dar postavili na stran onih, ki so se potegovali za našo narodno pfavdo. V trdni povezanosti so v vsej tej dobi italijanski in slovenski komunisti skrbeli samo za ohranitev svoje partije. Q-čuvanje slovenske narodne manjšine jim je bila manj kot deveta briga. Priznavamo, da so komunisti pod fašizmom marsikaj pretrpeli. Srečala sta se pač dva skrajneža, ki sta hlepela po oblasti in pri tem svojem pohlepu nista 'izbU rala sredstev. Premaganec, —- tokrat komunizem —, je bil potem tarča fašističnega terorja. V vsej tej borbi je pa ostal komunizem, ki ga je rodila Julijska krajina, Dne 24. septembra po* poldne je podtajnik pri mi* nistrstvu za notranje zade* ve poslanec Marazza, ki se je mudil v Gorici, sprejel zastopnike SDZ in se z nji« mi razgovarjal o spomenici, ki so mu jo predložili glede nekaterih zadev, ki zahtevajo nujno rešitev. Voščila italijanskemu narodu Predvsem so mu naši za* stopniki sporočili voščila slovenske manjšine k sreč* nemu napredku Italije v vsakem oziru in mu zagoto* vili popolno lojalnost vseh demokratičnih Slovencev v Italiji napram državi in na* pram italijanskemu narodu, ter vestno izvrševanje vseh dolžnosti. Lojalnost na* pram državi in italijanske* mu narodu in vestno izpol* njevanje dolžnosti od strani Slovencev, pa zahtevajo tudi brezpogojno lojalnost države in Italijanov napram vsem Slovencem, ter vestno in točno priznanje, jamstvo in spoštovanje vseh naših pravic. Če se bo zgodilo, kar želijo vsi demokratični Slo* venci, pride prav gotovo do pomirjenja duhov in do medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Podtajnika posl. Marazzo zorili na "spomenico, ki jo je SDZ naslovila 21. maja r. 1. na ministrskega pred* sedrika De Gnsperija in predsednika ustavodajne skupščine Terracinija za jamstvo pravic Slovencev v Italiji. Sovodnje in Števepjan bedita samostojni občini Nato so naši odposlanci predočili g. podtajniku nujnost rešitve sledečih vpra* šanj: vasi Sovodnje in Šte* verjan naj se proglasita za samostojni občini, katerima naj se priključijo tiste raz* tresene vasice, ki so zgubile sedež občine, ker je bil pri* ključen k Jugoslaviji. Šole Vse ljudske in srednje šole naj se ohranijo kakor so obstojale v letih 1945*47, toda ustanovijo naj se no* ve ljudske šole v Brdih, in sicer na Jazbinah pod Cero* vem, v Medani pod Pie* šivom ter Ločniku. V Loo* niku ni bilo moči odpreti slovenske šole leta 1945 le radi pomanjkanja prostora. Beneškim Slovencem naj se dajo slovenske šole, in sicer nujno. Tudi slovenščino v javne urade Na javne, pol javne in občinske urade v Gorici, zlasti tam, kjer so se Italijani pokazali posebno ne* naklonjene Slovencem in so jim delali krivico, naj se postavijo tudi slovenski uradniki. V poštev treba vzeti nujnost namestitve tudi slovenskih uradnikov v Krminu, v Gradiški in v Tržiču, t. j. povsod kjer prihajaio na javne urade tudi Slovenci. Posebno so odposlanci SDZ poudarili, da ne zahtevajo slovenskih uradnikov samo radi njiho* ve narodnosti, ampak zato. da bodo s Slovenci reševali zadeve v slovenščini. V vseh uradih naj se izo* besijo tablice z opozori* lom. da je raba slovenskega jezika prosta in zajamčena. Na tak način pridejo Slo* venci do spoznanja, da se jim res noče delati krivice, da so enakopravni in da jih nestrpneži ne bodo za* postavljali. Do prihodnjih volitev pa naj se imenujejo tudi slo« venski zastopniki v občin* ske odbore. ' Državljanstvo - bivališče - pomoč beguncem Pondrto pažnig zastopniki stavili vprasariju državljanstva in bivanja (residenza). Italijansko dr^ žavlianstvo naj se po zako* nu 13. 6. 1912 * štev.555 vrne vsem tistim, ki so ga zgubili za časa fašizma, in ga ho* čejo zopet pridobiti. Po členu 20 mirovne pogodbe pa naj se italijansko dr^ žavljanstvo potrdi vsem onim. ki so bivali na seda* njem italijanskem teritori* ju v trenutku, ko je stopila mirovna pogodba v veljavo. Glede bivanja, pa so naši zastopniki zahtevali, naj se ne dela krivice nobenemu. Vsak naj si izbere bivališče tam, kjer se mu zdi bolj primerno. Ni dvoma, da bo-* do mnogi Slovenci in Itali* jani zapustili Gorico pro* stovoljno, ker ne bo zado stnega zaslužka. Odgovor podtajnika posl. Marazze Podtajnik posl. Marazza je obljubil, da se v tem ozi* ru ne1 bo delala krivica prav nobenemu, in če bo treba izdati kake ukrepe zaradi preobljudenosti Go? rice, ukrepi ne bodo eno* stranski. Tako je obljubil tudi enako pomoč vsem be* guncem, ne glede na narod* nost. O vprašanju državljan* stva pa se ni mogel še izra* žiti, ker mora vlada pre* učiti tozadevna določila mirovne pogodbe, sprejeti sklepe in pripraviti zakon. O namestitvi slovenskih uradnikov je podtajnik posl. Marazza dejal, da bo* do morali tudi oni imeti vse konkurzne pogoje, ki jih tozadevni zakoni predpi* sujejo, in da so sedaj kon* kurzi blokirani. Nato so mu naši delegati še enkrat pred* očili nujnost namestitve slovenskih uradnikov, da bodo lahko s tem zadostili potrebam slovenskega ljud* V splosffem je podtajnik posl. Marazza dal našim odposlancem zagotovilo, da bo vlada podprla zahteve Slovencev. Priporočil je, naj delamo vsi k pomirjenju razburjenih duhov, da za* vlada enkrat za vedno mir med vsemi. Zahvalil se je za uvodne besede naših za* stopnikov in dejal, da jih sporoči vladi. Vzel je na znanje tudi poročilo, da predloži SDZ še podrobno spomenico vladi v Rimu, s praktičnimi nasveti za pra* vično rešitev vseh naših zadev. Dosti demokracij -malo demokratov Nad 25 let smo primorski Slovenci hrepeneli po demokraciji - Po svobodi! Pojem demokracije ni bil zu nas nekaj namišljenega, pač pa nškaj stvarnega, možnega in otipljivega- Opazovali smo življenje okoli nas in ga primerjal’ z našim pojmovanjem o- svobodi in demokraciji- Ugotovili smo na prvi pogled, da se položaj v deželi prav v ničemer ne krije z našimi mislimi. Na naši rodni zemlji so gospodarili nestrpni tujci z nemogočimi idejnimi in uničevalnimi cilji. Nestrpni do vsega, kar je bilo naše: do jezika, šole, kulture, običajev. vere in gospodarskih ustanov. Prišli so iz toplega juga. Prinesli so nam »novi red«. Ideja o: »novem redu« je posegala v najosnovnejše človeške pravice- Najprej so izrinili slovenski jezik iz šol in uradov, zaganjali so se v slovanske pridige, naša imena in uničevati postopoma vse naše kulturne in gospodarske ustanove-V slepi strasti so zasledovali slovenščino tudi v njenem naravnem svetišču — v slovenskih domovih. Hoteli so predvsem odtujiti slovenskemu jeziku in kulturi našo mladino* Vzeli so v svoje roke zvest svoji mednarodni, ne; slovenski miselnosti. Po vseh zaporih, taboriščih in internacijah tako imeno* vani »slovenski« komunisti niso živeli v prijateljskih odnosih z nacionalnimi so-, trpini. Njihova borba proti slovenskim nacionalnim u-jetnikom in internirancem je bila vedno ostra, včasi tudi zahrbtna in ogabna. Prav tako so se tudi doma komunisti slovenskega' porekla povsem odrekli vsaki borbi za naše narodne pra; vice in so se povsod bra* tili samo s svojimi laškimi tovariši. S tem so mnogokje usodno vplivali na narodno zavednost naših ljudi in w stvarili stanje, ki je za nas v narodnem pogledu zelo škodljivo. Nič ne pretirava* mo, če trdimo, da je v tistih časih bila pripadnost h komunistični stranki isto* vetna z renegatstvom. Svojo narodno zavest so našli komunisti v Sloveniji in na Primorskem šele po napadu Hitlerja na Sovjeti sko zvezo, ko je bil razbit pakt med nacistično in rde= čo diktaturo. Takrat je bila pod varuštvom komunistič* ne partije ustanovljena OF. ki je hotela zajeti pod svojo oblast vso Slovenijo in od takrat nosi komunizem ma* sko slovenskega borca. S to nesrečno krinko se mu je posrečilo zapeljati skoro večino dežele, z njojo je pa tudi razkosal in spravil v obup. Njen dozdevni osvoboditelj je postal njen ne* usmiljeni valpet, čigar edini cilj je rdeča zvezda in ne slovenska narodna zavest. vso mladinsko vzgojo*. Odtrgali so mladino družinskemu vplivu. Vzgajalo so jo’ v vojaškem duhu, v duhu nestrpnosti do svojega in do dru gih narodov. Vlivali so v mlade du še strup »božanstvene totalitarne države« in plemenske teorije svoji nad vrednosti- Učili so, da so svete le ideje fašizma, vse drugo je zmotno, uporniško in proiidržav-no- V takem diktatorskem duhu in u stroju je rastel primorski narod dolgo četrtstoletje in se je učil na napakah drugih. Spoznal je na svoji koži nesmiselnost in nizkotnost takih »neovrgljivih« iidej, ki uničujejo človeško svobodo, povzročajo trenja in vojne med narodi in ponižu jejo človeško osebnost. Edini njihov prepričljiv dokaz so bili politična policija, procesi, taborišča in zapori. Zato je narod zahrepenel po svobodi. Uprl se je suženjskim me todam in sprejel z odprtim srcem osvobodilno borbo, ki naj bi ga rešila diktature ene stranke, policajev, prisluškovalcev in tajnih agen tov in odpravila za vedno s sveta kakršno koli obliko nestrpnosti. S takimi čuvstvi srno se Primorci navdušeno in požrtvovalno borili in čakali, da se uresniči naš veliki sen — svoboda in demokracija- Vedeli smo, da brez svobode ni demokracije. Pod izraizom demokracije smo si predstavljali popolnoma jasen političen in kulturno-gospodarski red, v katerem 'bodo vsa gospodar ska trenja zaradi svobodne izmenjave misli in idej zgubila na svoji ostrimi. Saj Slovenci skoraj nismo, poznali kapitalizma, pred katerim nas je varovala dolga zadružna vzgoja. 'Kmalu pa-smo me« njenega ukaza št. 60. — Ta ukaz določa, da morajo prizadeti vlo« žiti prošnje za rehabilitacijo obla« ati, od katere so bili odpuščeni. Ta oblast jih mora dostaviti po« krajinski (conski) komisiji v teku 30 dni, in komisija mora prošnje rešiti v teku nadaljnjih 30 dni. Znani so slučaji prošenj vloženih mnogo pred objavo ukaza št. 98, ki je spopolnjeval ukaz .it. 60, in ki bi morale biti rešene pred obja« vo št. 98, a niso- še danes rešene. Omenjena komisija zavlačuje rc« šitve prošenj teh nesrečnežev brez vsakega vzroka. Ukazi ZVU so za bivšo cono A pravomočni zakoni, ki jih nihče ne sme svojevoljno kršiti. Le nov za« kon jih more ukiniti, a še ta i e more imeti retrospektivne velja« ve. Ukaz št. 60 pa tudi izrecno do« loča, da poteče čas za vložitev prošenj od strani prizadetih p >1.'« tičnih preganjancev šele čez leto dni po pravomočnosti mirovne po« godbe, tedaj šele 14. 9. 1948. Pozivamo merodajne oblasti, da zadevi posvetijo potrebno pozor nost in tako dajo zadoščenje naj« vidnejšim žrtvam fašizma. Proglasi in ukazi ZVU niso več veljavni Ob trenutku, ko je s rovna pogodba v veljavo, in .c Italija zopet prevzela oblast : ozemlju, ki ji ga je pogodba po« trdila, so prenehali imeti veljavo in pravno moč vsi proglasi in uka« zi, ki jih je ZVU izdala. Kljub temu, da so zavezniki u« pravljali to ozemlje, ni Italija ni« koli zgubila nad njim svoje suve« renosti. Zato veljajo tudi za to ozemlje določila zakonodajnega namestniškega odloka od 20. juli« ja 1944 štev. J72, ki pravi: »Čl. 1. — V vsakem slučaju prenehanja z;.« vezniške vojaške uprave :e bodo upoštevala sledeča pravila: Ko je vprašanje, na katerega so že mnogi in mnogi dali svoj odgovor, čeprav ni bil z njim nihče zadovoljen. Ali moremo umreti?, tako smo se spraševali tudi mi. ko smo leta 1938. prišli v kremplje nemškega nacizma. Časih v odgovoru nismo bili gotovi in smo mislili, da je smrt naroda nekaj obi* čajnega. Ko pa je prišel k nam nacizem, smo spoznali, da narod, ki hoče živeti, umreti ne more. Dolga so bila leta tlačenja in prega* njanja, a so minila. Vojna nam je vzela vse. Na stotine naših najbolj* ših je padlo, na stotine do« mov so nam uničili in kar je še več, vzeli so nam knji« ge, vzeli časopise in nas ho* teli prisiliti, da bi kot papa* gaji ponavljali za njimi nov »evangelij«, ki so ga ozna* n j ali nacistični samodržci. Ko smo po končani vojni pregledali svoje razvaline, smo na veliko veselje spoz« nali, da razdejanje ni tako veliko, kot je mislil sovraž« nik in niti ne tako, kot smo mislili mi. Največji zaklad, ki smo ga med vojno tako skrili, da skoro sami nismo vedeli zanj, nam je otsal. Ostala nam je vera v življe« nje našega naroda, ostala nam je naša govorica, naša slovenska pesem in tudi prizadevanju smo dobili tudi prve slovenske knjige in upamo, da jih bomo v bo« doče še več. V času obnove našega kulturnega življenja ni na« ša naloga samo pasivno sprejemanje. V prvi vrsti smo sami dolžni sodelovati pri obnovi in si ustvariti boljšo bodočnost. Sami naj* bolj vemo, česa nam manj* ka in na kakšen način si že* limo manjkajoče nadokna* diti. Majhni smo po številu, zato moramo biti močni po kulturi, da se bomo na o* zemlju, ki ga imamo, tudi v bodoče ohranili. Koroška, ki je bila toliko časa zibelka slovenske kul* ture, zemlja, ki nam je dala največje može, naj bi se vrnila na položaj, ki ga je v preteklem stoletju zavze* mala v naši narodni zgodo* vini. Za nas ni nevarnosti, da bi izumrli, ker smo potom« ci zdravega rodu. Nevarno pa je, da se utopimo v tu* jih vodah in kot narod izgi« nemo. To moramo na vsak način preprečiti. To je naša naloga, oporoka, ki so nam jo zapustili naši predniki, ko so se zavzemali za naše pravice in nam ustvarjali kulturo, iz katere naj bi čr« pali svoje nadaljne moči. Zavihajmo rokave in pri slovensko knjigo smo tu in j čnimo s temeljitim delom! tam odkopali izpod hišnega j Naj ne bo nikogar, ki bi praga. Zadihali smo novo i stal ob strani in lenaril, življenje, zavihali rokave j Kultura ni politika, pri ka* in se pripravili na obnavlja nje opustošene domovine. Na našo srečo je imela teri se poti posameznikov ločijo. Kultura je dobrina vsega naroda, vir, iz katere* tudi angleška zasedbena ga moremo vsi črpati. Če oblast, predvsem šef brit. I bomo složni in edini v kul« obv. službe Mr. Sharp razu* j turnem delu, če bo vsak iz* mevanje za naše obnovit* j med nas naredil vse, kar je veno delo. Brez našega so delovanja in celo brez naše pobude nam je dala sloven* ski časopis in razen tega še v njegovi moči, potem bo* mo lahko z vso gotovostjo rekli: »Naš narod ne more umreti, ker noče!« Organizirajmo se proti zločinu Vsaka vojna prinese s seboj poleg materialnega in duševnega opustošenja tudi bedo. In medtem, ko je mogoče materialna uničenja obnoviti z uporabo tehničnih sredstev in najetih delavskih rok, ni na svetu niti stroja niti zlata, s katerim bi se mogle izlečiti in obnoviti razruvane in okužene človeške duše. V današnjih dneh smo priče tolikega duševnega uničenja, kakršnega ni zakrivila še nobena vojna v zgodovini. Izgleda, kakor da so sproščene vezi vsem nečistim silam podzemlja, kakor da se je poslednji odsev božje ljubezni v človeku pogreznil v mrak zločina: zločin je postal izraz življenja mnogih in mnogih ljudi, zakrknjenih s sovraštvom in rušilnim besom. Vsako upanje, da bi se mogla obolela človeška duša sama od sebe dvigniti, izgine pred žalostnim spoznanjem, da je ta zločin organiziran, da so obolele človeške duše disciplinirane in urejene v borbene falange, pod vplivom ene politične organizacije, katera - glej -, že polnih sto let zbira ljudski obup, zavist rrvžnjo ter iz njih kuje svoja orožja, da bi jih v današnjih dneh uporabila za vzpostavo svoje totalitarne in večne diktature nad človeškim rodom. Mnogi naivni ljudje so bili mnenja ter govorili: vsaka revolucija je krvava, — čez nekaj mesecev bodo komunisti siti, potolažili bodo žejo po krvi in življenje se bo pomirilo. Toda minevajo meseci in leta, pa ni nikakih znakov za normaliziranje življenja, nasprotno, vedno jasneje se kaže globoko pogrezanje v organiziran zločin. Pred otopelo komunistično vestjo zločin ni nekaj slabega in nemoralnega („mo-rala je buržuazijski predsodek, moralno je ono, kar je koristno za partijo"), ampak zakonito sredstvo borbe, nujnost, brez katere ni napredka, ni življenja. Nekdaj se je smatralo za nekaj nemogočega, da bi ena država v drugi mogla izvršiti gangstersko ugrabljenje neke osebe. Ugrabitev generala Kutjepova v Parizu, ki jo je izvedla Stalinova G-P-U, je razburila zavest vsega svobodo ljubnega sveta. Danes se enaki zločini, kakršne izvršuje pogosto Titova OZNA na ozemlju STO (z avtomobili, ki parkirajo pred dobro znanim trgovskim podjetjem), komaj zabeležijo v dnevnem časopisju. A kar je najhujše in najbolj tragično, naši Ofarji ne samo, da se ne zgražajo nad takimi zločini, ampak jih celo odobravajo in prisostvujejo izbiranju novih. Tako so bili sestavljeni pred nekoliko dnevi - na periferiji Trsta - v nekem komunistično - ofarskem krožku spiski Slovencev v Trstu, proti katerim je treba ob prvi ugodni priliki izvršiti „represalije“. Ti ljudje nimajo druge pregrehe razven, da se ne bavijo z nobeno politiko, ampak vrše svoj posel in skrbe za svojo družino. Toda, ako se oni ne pečajo s politiko, se peča politika z njimi. Komunistična partija ne priznava zaseJ?Aega družinskega življenja, češ, da je „družina osnovna celica kapitalizma". Obstoja samo življenje partije in vse ono, kar ni v njej ali ne vleče njenega voza, je samo „izdajalec“, „buržuj“, „fašist“ in je treba vse »neusmiljeno likvidirati". Mi se zgražamo in studimo nad vsakim zločinom, pa tudi zločinom politike. Težko nam je v duši, kadar gledamo ob raznih manifestacijah naše slovenske matere in slovenske mladenke, katerih zunanjost nima nič ženskega, nič nežnosti in plemenitosti, kadar gledamo njihove srepe oči, razmr-šene lase, nagubana lica, kar vse je odraz njihovih mrzlih duš. Zavedamo se, da so trpljenje, žrtve, muke zapustile na njih globoke sledove, toda obsojamo, da se njihovo duševno stanje poslabšuje z neprestanim in načrtnim vžiganjem mržnje in s propagiranjem novih zločinov. Mi bi želeli videti na obrazih slovenskih mater in deklet sončno svetlost in dekliško čednost, lik dobrote in ljubezni, ki je edina zmožna lečiti duševne rane in vrniti izgubljeno življenje. Poleg tega pomislimo, da je zelo mnogo Slovencev izgubilo življenje v dobi fašizma in hitlerizma. Zavedajmo se, da je dragoceno vsako slovensko in sploh človeško življenje. Zato je največji greh danes po končani vojni ubi* jati dobre ljudi med Slovenci, ki jih tako potrebujemo, samo radi tega, ker drugače mislijo, kakor je ukazal diktator. Svoboda mišljenja je največji dar, ki ga je dal Stv arnik človeštvu. Odvzeti človeku svobodo mišljen/a, uvrstiti ga v falango mehaniziranih sužnjev, se pravi, ponižati človeka na stopnjo živali. Zloba ve, da ne more vršiti zločinov, ako se v ta na- TiU T)ecne: „0acski sef 'JPooesf Slavnosti v novi palači »Veličastvo, nova brzojavka.« »Odkod?« »Iz Tomska.« »Onstran mesta je žica prek«« njena?« »Da, od včeraj.« »General, brzojavi vsako uro v Tomsk in mi takoj sporoči vsak odgovor!« »Da, Veličastvo,« je odgovoril general Kisov. Bilo je nekako ob dveh zjutraj. Slavnost v Novi palači je dosegla višek sijaja. Dve polkovni godbi sta igrali najlepše polke, mazurke, valčke in četvorke. Vedno nove dvojice plesalcev iin plesalk so prihajale v sijajno opremljene dvorane. Dvomi maršal je imel zelo koč« Ijivo nalogo. Pomagali so mu sami ij cusfie jgodooine veliki knezi in njih pobočniki, dvorniki in dvorni častniki ter vo* dili plesno prireditev. Z bleščečimi demanti nakinčene velike kneginje in slavnostno oblečene dvorjanke so se kosale z ženami vojaških in drugih dostojanstvenikov. Ko je godba zaigrala narodni ples, tedaj so dolge, s čipkami preprečene obleke in z odlikovanji posejane uniforme v svitu nebrojnih lestencev nudili naravnost očarujoč prizor. Skozi velika, v polkrogu oboka* na okna dvoran je svetloba pro« dirala v temno noč, ki je že nekaj ur zagrinjala svetlo palačo. Dva gosta, ki nista plesala, sta stala ob oknu in motrila nerazločne zvoni* ke, ki so na nebu risali velikanske sence. Spodaj na dvorišču so po kamnitih ploščah korakale številne straže s puško na rami. Njihovi koraki so bili morda bolj umerjeni kakor pa kretnje plesalcev, k: so se vrteli po tlaku svetlih dvoran. Zdaj pa zdaj sc je začul klic, ki se je. ponavljal od straže do straže, ali pa čisti glas trobente, ki se je z godbo zlival v prijetno soglasje. Glavna oseba plesa, ki je prirc* dila slavnost in ki jo je general Kisov nazival Veličastvo, je bila v preprosti častniški obleki gardnih lovcev. Videlo sc je, da mož ni maral zunanjega bleska. Zato je bil njegov kroj v ostrem nasprotju s krasnimi oblekami, \ki so se gnetle okoli njega. 4 a mož visoke rasti, prijaznega obraza, mirnih potez, toda neko« liko nagubanega čela, je stopal od skupine do skupine. Govoril je malo. Videlo se je celo, da le po* vršno posluša bodisi vesele opazke mladih ljudi, bodisi resnejše bese* de visokih dostojanstvenikov in poslanikov, ki so na njegovem dvoru zastopali evropske države. Dvema ali trem teh bistrovidnih mož se je zdelo, da so na gostite* ljevem obrazu opazili nekakšen nemir. Toda nihče izmed njih bi se ne bil drznil vprašati, kaj ga skrbi. Zakaj jasno je bilo, da ča-t* nik gardnih lovcev ni hotel vzne* mirjati veselih gostov Ker 'e bil skoraj ves svet navajen, da ga slu-ša celo v mislih, se radost pleial* cev ni prekinila niti za trenutc.c General Kisov je medtem priča« koval dovoljenja, da odide. 'Pada častnik je molčal. Prečita) je iz Tomska došlo brzojavko in čelo se mu je zmračilo še bolj. Nehote je segel po ročaju meča. Nato !C vzdignil roko in si je ka trenutek pokril oči, kakor bi iskal teme za* to, da bolje vidi vase. Peljal je generala Kisova k jknu in dejal: »Od včeraj smo torej brez z« c* ze z velikim knezom, mojim lira* toni?« Da, Veličastvo, in bojim se, da brzojavke kmalu ne bodo mogle niti čez sibirsko mejo.« »Toda čete v amurski, jakutsi * in zahajkalski pokrajini so dobile povelje, naj nemudoma odkoraka« jo proti Irkutsku?« »Povelje je bilo oddano z zad* njo brzojavko, ki smo jo mogli po* slati onstran Bajkalskega jezer i.« »Z jenisejsko, omsko, semipala* tinsko in tobolsko pokrajino smo pa od začetka vpada še vedno v neposredni zvezi?« »Da, Veličastvo. Naše brzojav* ke prihajajo tja in v tem trenutku je gotovo, da Tatari še niso preko* račili Irtiša in Oba.« »In o izdajalcu Ivanu Ggarcvu ni nobene vesti?« »Nobene,« je odgovoril general Kisov. Policijski načelnik ne ve, je li prekoračil mejo ali ne.« »Njegov popis pošlji takoj v Nižnji Novgorod, Perm, Jokate« rinburg, Kamišlov, Tjumen, lšim, Omsk, Jelanskoje, Koliv.m, Tomsk, sploh vsem postajam, ki jim je še mogoče brzojaviti.« »Povelje Vašega Veličastva iz* vršim takoj,« je odgovoril general Kisov. »O vsem tem nobene besede!« General Kisov se je priklonil z nemim znamenjem visokega spo* štovanja. Nato sc je neprisiljeno pomešal med množico in odšel, ne da bi ga bil kdo opazil. Častnik se je kmalu nato zopet pridružil raznim skupinam, Ki so stale tu in tam v dvorani, m : a obraz sc mu je docela povrnil mir, ki je bil izginil za trenutek. Vzrok naglo izgovorjenih besed pa ni ostal tako prikrit, kakor sta mislila častnik gardnih lovcev in general Kisov. O tem se sicer ni govorilo niti uradno niti polorad* no, toda nekateri dostojanstveniki so bili vendar bolj ali manj na* tančno poučeni o dogodkih 'in* stran meje. Dva gosta brez kroja in brez odlikovanj sta natihona govorila o zadevi. Videti je bilo, da sta o njej zelo dobro poučena. Kako in po kakšni poti sta ta dva navadna človeka zvedela, str so druge, celo najuglednejšo osebe komaj slutile? Tega nihče ne bi mogel povedati. Sta li stvari vede* la ali videla naprej? Ali sta gle ia* la onkraj omejenega obzorja, ki obdaja vsako človeško oko? Sta li vohala najskrivnejše novice? Kdo ve? Oba moža, eden Anglež, drugi men poprej temeljito ne organizira. Odtod železna disciplina komunistične partije. Toda tudi dobri ljudje morajo vedeti, da se posamično, s strahopetnim umikom v mišje luknje, ne morejo rešiti pred organiziranim zlom. Samo organizirano dobro lahko uspe. Zato strnimo se okrog naših demokratičnih ustanov. Ko bomo vsi združeni in povezani po načelih resnične demokracije in bomo po njenih naukih preobrazili našo politično javnost, bo premagana sila organiziranega zločinstva in bomo zaživeli kot svobodni slovenski ljudje. Godina Iz Slovenije in Jugoslavije Vesti z Goriškega „Nismo proti veri“ Komunistično časopisje stala« piše, da nima prav ničesar proti veri, pa tudi ne proti onim duhovnikom, ki niso ničesar pogrešili proti narodu. Njih da nihče ne preganja. Naj služi teh par primerov za ,dokaz": 1. Po zadnjem Kardeljevem govoru v Ljubljani je par sto nahujskanih komunistov odšlo pred škofijo, razbilo okna, vdrlo v palačo, ter iskato pomožnega škofa dr. Antona Vovka z namenom, da ga ubije. Na srečo škofa ni bilo v škofiji. Pa vendar dosedaj nismo čitali, da bi bil Vovk „fašist“. 2. Ko je meseca avgusta tega leta zagrebški pomožni škof dr. Lah delil birmo v župniji Konjščina blizu Zagreba, je po zgledu na Lanišče prihrumela grupa komunistov, seveda ne domačinov, ter hotela vdreti v cerkev, kar pa jim ni uspelo, ker so se ljudje v cerkvi od znotraj zaprli. Vdrli so pa v zakristijo, tam med drugim raztrgali škofovsko oblačilo, tkzv. ferajolo, ter jo potem vrgli v stranišče. 3. Ko je pred meseci škof Vovk delil birmo v Kočevju na Dolenjskem, so ga dejansko napadli, obmetavali z blatom in živalskimi iz-metinami ter mu porezali gume na avtomobilu. 4. V vasi Rudež blizu Zagreba je komunistična svojat napadla kapelico, razbila oltar, ter na koncu Zaključek stavke Po razpravi, katere so se udele* žili zastopniki ZVU, Delavnice zbornice in Enotnih sindikatov, so v noči od 24. na 25. sept. zaklju« čili splošno stavko, ki so jo prt* glasili Enotni sindikati v Trstu. Sporazumeli so se, da Enotni sin« dikati prenehajo s stavko, medtem ko bodo njihovim aretiranim ela* nom, ki so obtoženi teroriziranja elanov Delavske zbornice, v 48 urah začeli sodno razprava pred-rednim sodiščem. Naslednjega dne so se vsi delavci spet vrnili na de* lo. Razprava pod predsedstvom majorja Bavlissa se je pričela pos poldne 26. sept. Obtoženci so izja< vili, da se ne čutijo krive obtože.iih dejanj, to je nasilja in ustrahovan nja proti delavcem ladjedelnic. Na zahtevo javnega tožilca so raz« pravo preložili na ponedeljek, c,a bi obtožba imela čas pripraviti do* ka/.ni postopek. Na razpravi v po nedeljek so zaslišali 20 prič, ki so vse bremenile obtožence, da so v Francoz, sta bila velike in suhe postave. Francoz je bil zagorel kakor prebivalci vroče Provanse, Anglež pa rdeč kakor ugleden mož iz Lancashira. Umerjeni, mrzli, v kretnjah in besedah štcdljiv-i Ati* glcž je govoril in se kretal, kakor bi ga enakomerno gibala prožna vzmet. Nasprotno pa se je Živah* ni in vihravi Francoz izražal obe* nem z ustnicami, očmi in rokami. Ta naravna razlika bi mogla presenetiti samo površnega opazo* valca. Toda strokovnjak, ki hi tuj* ca opazoval natančneje, bi na* sprotje med njima označil tako, da so bile Francoza »same oči«, Angleža pa »sama ušesa.« Francoz je imel v resnici tako občutljive oči kot najspretnejši glumač, ki spozna karto že pri en* kratnem mešanju po taki malen* kosti, da je nihče drugi ne opazi. Imel je kakor pravimo, izvrsten »spomin očesa«. Nasprotno pa se jo zdel Anglež ustvarjen posebno za to, da poslu* sa. Ako je slišal glas le enkrat, ga ni pozabil nikoli več. Po desetih napravila na križ svoje - potrebe... To se je dogodilo v prvih dnevih avgusta meseca. 5. Na Bledu je bil že stoletja sem običaj, da so obiskovalci otoka zvonili na „zvonu želja*. To je seveda motilo komunistične oblastnike, ki so si okupirali okolišne vile. »Ljudska oblast0 je zato prepovedala zvonjenjfe, prerezala vrv, zraven pa so še „neznanci“ porušili malo kapelico ob vznožju stopnic. Jelačičev spomenik v Zagrebu Pred nedavnim časom smo čitali v .demokratskem in progresivnem" časopisju, da je ljudska oblast porušila v Zagrebu spomenik bana Jelačiča, »na splošno zahtevo in zadovoljstvo naroda “. V stvari se je to zgodilo tako, da so dotičnega dne ob 10 uri izpraznili ves Jelačičev trg, tudi obe kavarni, blokirali s policijo vse ulice, ki vodijo na trg ter pričeli z rušenjem. Sledeči dan je bil cel trg zaseden od policije v civilu. Kdorkoli je napravil najmanjšo opazko na račun vandalizma, je romal v zapor. Jelačičev spomenik, ki so ga takoj raztopili, je bil umetniško delo znanega kiparja Fernkorna; bil je simbol mesta Zagreba, a prebivalci v njem niso videli avstrijskega generala, temveč človeka, ki se je boril za pravice Hrvatov v borbi proti Madžarom. dneh 15. in 16. sept. grozili in l,strahovali delavoljne delavce ter pozivali k neredom in izgredom. V torek je obramba predlagala, da naj se oprostijo vsi obtoženci, ker je uradni proglas, katerega naj bi bili obtoženci prck)>'ili, sto* pil v veljavo 16. t. m. šele v telcu dneva, ko so bila dejanja že i'z« vršena. Sodišče je predlog odelo* nilo in obravnava se nadaljuje. Morilci Milke Vrabec prijeti Po dvotedenski preiskavi se je policiji posrečilo odkriti in areti* rati zločince, ki so ubili 13. sept. enajstletno Milko Vrabec s stre* ljanjem na kulturni krožek »Vojko Šmuc«. Zločince je vodil Latterio Cardile, soudeleženi pa so bili Aldo Giorgini, Harry Zotteri in Pino Giubilo. Iz razdalje 90 n c* trov so spustili preko 30 strelov proti dvorišču krožka in tako ubili malo Milko in ranili nek > njeno prijateljico. drugih. Ušes sicer ni imel tako gibljivih, kakor so gibljivi uhlji ne* katerih živali. Ker pa so učenjaki dognali, da so človeška ušesa samo »skoraj« negibljiva, je lovil g!a>o* ve najbrže tako, da je bolj ali manj natezal, premikal in sukal svoja ušesa. Anglež je bil poročevalec »Daily*Telcgrapha«, Francoz pa dopisnik... Katerega dnevnika ali katerih dnevnikov, tega ni pove* dal. Ako ga je kdo vprašal, je od* govoril šaljivo, da dopisuje »svoji sestrični Magdaleni«. Daši je bil navidezno nepremišljen in preveč zgovoren, se vendar ni nikoli izdal in je bil morda bolj molčeč kakor njegov tovariš pri »l)aily*Tele* graphu. Na slavnost, ki se je vršila v Novi palači ponoči od 15. julij, sta prišla oba kot časnikarja. Omenjati ni treba, da sta bila oba vneta za svoj poklic. Iskala sta naj* rajši nepričakovanih novic. Pri tem ju ni mogla nobena težava in nobena ovira odvrniti od cilja, k; Razdeljevanje koksa Po nalogu ZVU bodo začeli z racionalnim razdeljevanjem koksa za kurjavo. Potrošniki naj se pri; javijo do 5. t. m. pri svojih ob'* čajnih dobaviteljih premoga. Ti morajo ob predzaznambi odrezati od živilske nakaznice za julij * oktober 1947 odrezek XIII in pri* tisniti na hrbet nakaznice pečat tvrdke. Tisti potrošniki, ki nima* jo živilskih nakaznic, n. pr. uradi, družbe itd., morajo predložiti p'* smeno prošnjo na Zbornico za tr* govino in industrijo. Cena premo* gu za vse potrošnike bo znašala približno 2.580 lir za stot na skla* dišču dobavitelja. Sončna ura V nedeljo 5. t. m. zjutraj ho prenehal tako zvani »poletni čas« in bomo dobili zopet pravilni čis v skladu s sončno uro. V soboto 4. t. m. opolnoči bomo pomaknili vse ure za eno uro nazaj. Poštne znamke V promet so dali novo serijo poštnih znamk v skupni vrednosti 658.75 lir, ki jih je mogoče dobiti pri poštnih uradih in prodajalnah vrednotic. Poštno in telefonsko ravnateljstvo poroča, da bodo te* lefonske in poštne tarife zvišali s 1. oktobrom za 40 odstotkov. Potovanje v Trst Kdor potuje v Trst, mora imeti izkaznico modre barve z rdečima črtama, ki so mu jo izdali pod ZVU ali pa posebno dovoljenje. V (iorici izdaja dovoljenja poli* cija (kvestura). Tej je treba pred* ložiti prošnjo na kolekovanem pas pirju za 24.— lir vsak dan zjutraj od pol devete do pol desete ure.. Dvigniti jo je treba še istega dne od pol šeste do pol sedme ure po* poldne. — To velja do nadaljnjega. Vrnili so se Zadnjič smo poročali, da je bila j na cesti Orlek * Farnetič zajeta j petorica civilnih policajev, ko so I se tam službeno mudili. Sedaj u* radno javljajo, da je jugoslovaa* ska oblast po mučnem oklevanju petorico izpustila in so sc možje že vrnili domov. Omejitev porabe električnega toka Z odlokom, ki je stopil v veljavo 29. sept. so omejili porabo elek* tričnega toka za približno 35 od* stotkov v primeri s porabo v pre* toklih mesecih. Prepovedali so uporabo za proizvodnjo pare, za ogrevanje električnih peči, če so na razpolago druga sredstva, za ogrevanje javnih prostorov, za* sebnih stanovanj, delavnic, urad* nih prostorov in industrijskih na* prav, za razsvetljavo stopnišč in vhodov javnih ter zasebnih posle* pij od zore do mraka, za razsvet* ljevanje oglasnih desk in napisov, za razsvetljavo reflektorjev razen tistih, ki služijo v varnostne m* mene. Industrijski obrati morajo znižati porabo toka na 65 odstot* kov povprečja majsjulij 1947, za razsvetljavo ulic ne sme presegati povprečne uporabe v mesecih sta ga zasledovala. Dnevnika, katerima sta p >ro* čala, sta pa tudi v polni meri sl.r* bela za to, da jima ni bilo treba varčevati z denarjem, z doslej naj* zaneslivejšim, najhitrejšim in naj* sposobnejšim sredstvom za poiz* vedbe. V njuno čast moramo pri* pomniti, da niti eden niti drugi nikoli ni posegal v zasebno živi je« nje. Nastopala sta le tedaj, kadar je šlo za državno ali družabno ko* rist. Skratka, bila sta ugledna po* litična in vojaška poročevalca. Francoski poročevalec sc je ime* noval Akidc Jolivet, angleški pa Harry Blount. Srečala sta se prvič pri slavnosti v 'Novi palači, o ka* teri sta morala poročati svojima dnevnikoma. Zaradi različnih zna* čajev in stanovske zavisti bi se bila morala prav za prav drug diu* gega izogibati. Toda ne! Celo iskala sta se, da drug drugemu iz* vabita dnevne novice. Bila sta ka* kor lovca, ki lovita po istem lovi* šču. Kar zgreši eden, utegne zadeti drugi. (Nadaljevanje) maj*julij 1947. Za zasebnike je uporaba omejena na 35 k v za raz* svetijavo, na 120 k\v za električni štedilnik in na 100 k\v za ogreva* nje vode na mesec za družine s štirimi ali manj člani. Za vsako nadaljnjo osebo se zviša dovoljena količina za 25 kw do največ 300 k\v. Tisti potrošniki, ki imajo šte* dilnike na plin, ne bodo smeli po 15. oktobru uporabljati električ* nih, ker bo dobava plina povečana od 18 na 24 ur dnevno. Obisk italijanske gospodarske delegacije Obveščevalni urad ZVU javlja, da bo dospela v Trst gospodarska delegacija italijanske vlade. Raz* pravljala bo z gospodarskimi stro* kovnjaki ZVLi o gospodarskih po* trebah anglo*ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja za čas pred prihodom guvernerja. Predvsem bodo razpravljali o možnostih železniškega prometa, potovanju in prevodu preko začas* ne meje. Obvestili so tudi jugoslo* vanske oblasti, da so zaželjena tudi pogajanja o problemih po-'c* zanosti britansko*ameriškega pod* ročja in Jugoslavije. Filmske predstave za sirotišnice Po želji ameriškega generala Moora bodo v vojaškem kinu »Nazionale« predvajali vsak po* nedeljek ob 15. uri po en film za otroke tržaških sirotišnic. Prvi ponedeljek je bil na sporedu bar* vani film »I assijev pogum«, ki slika zgodbo pogumnega psa. Obisk ameriških senatorjev Ob koncu preteklega tedna 'je obiskalo Trst 12 članov kongresa Združenih držav in 4 svetovalci. Posvetovali so se s predstavniki ZVU o položaju Svobodnega pod* ročja. Novi železniški vozni red S 5. oktobrom stopi v veljav# novi železniški vozni red. Na progi Trst-t Červinjan-Benetke je vpeljan nov osebni vlak. Na progi Trst-Ljubljana se naša črta konča že na Opčinah. Čeprav so spremembe malenkostne, vozni red prinašamo, da ga bodo imeli naročniki pri rokah. A Železniški ““N v vozni red ✓ od 5. oktobra TRST Odhod proti Červinjanu: 0.30, osebni, Benetke, 4.20, oseb. do Vidma, 6.55, brzi, Benetke, Milan, Parit; 9.40, osebni, Červinjan; 13.50, brzi, Benetke, Rim; 17.20, brzi, Benetke, Turin; 17.30, osebni, Portogruaro; 19.30, osebni, Červinjan. Odhod proti Vidmu: 4.55, osebni, Videm; 6.25, Ronke, Gorica, delavski; 7.10, osebni, Videm; 12, osebni, Videm; 14.20, osebni, Gorica; 16, brzi, Trbiž, Dunaj; 16 45, osebni, Videm; 20, osebni, Videm, Odhod proti Opčinam: 0.50, brzi, Ljubljana; 7,20, osebni, Ljubljana; 12.58, osebni, Ljubljana; 14, o-sebni, Nabrežina; 17.51, osebni, Ljubljana; 20.10, osebni, Opčine. Prihod od Červlnjana: 0.25, brzi, Pariz, Milan; 7.13, osebni, Pieris; 8.4, osebni, Portogruaro; 10.37, brzi, Turin, Benetke; 14.8, brzi, Rim; 14.23, osebni, Červinjan; 21.4, osebni Videm; 23.49 Benetke osebni. Prihod Od Vidma: 0.47, osebni, Videm; 7.44, osebni Videm; 10.1, osebni, Gbrica; 12.35, brzi, Dunaj, Trbiž; 15,29, osebni, Videm; 18.36, delavski, Gorica; 19.36, osebni, Videm; 23.3, osebni, Videm. Prihod «d opfiln: 6.25, brzi, Ljubljana, .Budapest; 7.25, osebni, Opčine; 10.22, osebni, Ljubljana; 16.6, osebni, Nabrežina; 17.2, Nabrežina (samo od nedeljah); 19.13, osebni, Ljubljana ( 23.14, osebni, Ljubljana. Prispevki za tiskovni sklad „Demokracije“ Je daroval g. Maks 653 lir, N. N. 1000 lir, N. N. 500 lir, po K. N. N. 150 lir, po Š. N. N. 1000 lir, po K. N. N. 5000 lir, N. N. 100 lir, N. N. 100 lir, N. N. 100 lir, N. N. 50 lir, Sovodenjci 1200 lir, B. 3500 lir. Vsem iskrena hvala! POZIV DIJAKOM IM STARŠEM Pričelo se je vpisovanje t vse štiri slovenske srednje šole v Gorici: v višjo gimnazijo in učiteljišče v ulici Croce ter v nižjo gimnazijo in strokovno šolo v ulici Randaccio 22. Vse štiri šole so nam uradno že zagotovljene; njib življenje in obstoj zavisi sedaj samo od nas. Vpisovanje poteka povoljno; čeprav traja komaj nekaj dni, je Število vpisanih dijakov na nekaterih šolah že prekoračilo zakonito za-dostno število. Vendar se s tem ne smemo zadovoljiti, temveč pokazati moramo javno, da prebiva mnogo slovenskih srednješolcev v mejah Italije. Zato je sveta dolžnost vseh slovenskih staršev, da pošljejo o-troke v slovenske šole. Slovenski dijaki in starši v Italiji! Zavedajte se svojih narodnih In kulturnih dolžnosti! Poroka Pred dobrim tednom se je v Gorici poročil g. učitelj Rado Troha iz Vel. Žabelj z gdč. Olgo Kraševec iz Medane. Obilo sreče in božjega blagoslova! Slepljenje javnosti „ Demokratična fronta goriških. beneških in kanalskih Slovencev", tako se glasi uradni naslov politične organizacije, ki so jo ustanovili goriški komunisti in njihovi kimavci. Ta „fronta“ je 27. septembra objavila v „Primorskem dnevniku* neko spomenico na goriškega prefekta, ki jo v debelo tiskanem podnaslovu označuje spomenico „Demokratične zveze Slovencev v Italiji*. Ta nepravilni naslov močno sliči naslovu „ Slovenske demokratične zveze" v Gorici, ki združuje vse nekomunistične Slovence v Italiji in ima zato veliko večino ter je bil očividno izbran radi slepljenja javnosti. Proti takemu ravnanju odločno ugovarjamo, ker ni ne častno in ne pošteno. Več kot naš protest bo pa izdala Titova beseda, ki je na kongresu v Beogradu ukazal, da mora za njegove politične organizacije ostati povsod naziv „fronta“ in če „fronte“ ni, jo je treba ustvariti. Izplačevanje pokojnin Vsi tisti, ki so prejemali pokojnino od italijanske države in bivajo sedaj v Italiji, naj se javijo v našem uredništvu, Gorica, Riva Piazzutta 18. S seboj naj prinesejo potrdilo o bivališču in pokojninsko knjižico. Gre za to, da sestavimo imenik vseh prizadetih in ga predložimo zakladnemu uradu v Gorici. Zakladni urad pa bo poskrbel pri ministrstvu v Rimu, da se jim bodo pokojnine izplačevale na novem bivališču. Tisti, ki so že pred 15. septembrom bivali na današnjem o-zemlju Italije in so tudi prejemali pokojnino, ni treba da se javijo. Gre torej, le za osebe izseljene iz krajev, ki so priključeni k Jugoslaviji. Poletna zabavišča in kolo« nije. S 30. septembrom so se zaključila slovenska poletna zabavišča v Gorici, Pod' gori in Standrežu. Obisko« valci vsakega zabavišča so imeli ob tej priliki skromno kulturno prireditev, ki naj jih spominja na vesele dne* ve igranja, prijetnega soj žitja in vsakovrstne zabave, ki so je bili skozi dva me-* seca deležni pod skrbnim vodstvom zabaviščem dodeljenega učiteljstva. Ob« činski upravi mesta Gorice bodi ob tej priliki izrečena prisrčna zahvala od strani vodstva, učiteljstva, mladi« ne in staršev za tečno hra« no, ki jo je mladina v tem času dobivala, kakor za vso ostalo oskrbo. Enako naša zahvala conskemu predsed* stvu v imenu vseh prizade« tih, ki so to poletje našli okrepitve v morski koloniji v Gradežu in gorski v Luž« nicah. Odgovorni urednik : Janko Simčil Tiskano z dovoljenjem A. I. S- Tiska tiskarna Budin v Gorici. S Kobariškega smo prejeli sledeče vesti: jugoslovanske oblasti so zaprle nekatere člane ljudskega odbora v Kobaridu, med temi tudi Urbančiča Danila, Gruntarja Antona in Mašera, brata g. Mirkota, o katerem smo že poročali, da je živčno zbolel. Obdol-žujejo jih, da niso znali preprečiti paničnega bega ljudstva pred prihodom komunističnega režima. Iz strahu pred novim režimom pa sta živčno zbolela še neka žena iz Sedla in neki mladenič iz Podbele. Mi pa menimo, da je k paničnemu begu našega ubogega ljudstva pred prihodom terorističnega Titovega režima, mnogo pripomogla nasilna in zahrbtna ugrabitev našega urednika dr. Andreja Uršiča. Saj je bil povsod na kobariškem dobro znan in pri ljudstvu zelo priljubljen. V njegovi nesreči so vs« spoznali tudi nevarnost za svojo. Števerjan Zadnjo soboto 27. sept. je neka domačinka, ki sc je vračala iz ( ,(>' rice, prinesla s seboj tudi zadnjo številko »Demokracije«. Kupila jo je po naročilu tukajšnjega vasča* na. Stanko Hlede, star 37 let, tu* kajšnji domačin, je slučajno videl list in vzkipel. Pograbil je časopis in ga raztrgal. Vsi, ki so to videli in ki so za to zvedeli, so surovo dejanje obsodili. Polni so »svobo« de«, nikomur pa ne dovolijo, da bi svobodno, po lastni volji čital. kar mu je všeč. To so nasilniki. Opomba uredništva: Sramotno dejanje tovariša Stankota jemlje* mo za danes samo v znanje. \!e bomo napravili nobenih korakov, svetujemo pa vročekrvnemu tova» rišu, da naj pusti »Demokracijo« pri miru ali se pa izgubi tja, ka* mor spada. Njemu in vsem sličnim surovinam povemo, da se bodo v bodoče morali zagovarjati pred sodnijo, če bodo napravili kaj ta=* kega. Uipamo, da bo ta opomin zalegel. Kojsko Aretiranega Antona Starca so jugoslovanske oblasti po treh dneb pridržanja v zaporih v Ajdovščini zopet spustile na prosto kretanje. Dobrovo V ponedeljek popoldne so zaščitniki aretirali in odpeljali v Ajdovščino gospodično Doro Sfiligoj, ker so baje našli pri njej prepovedani tisk. Še nekaj nivic iz Brd Končno imamo tudi v Brdih jugoslovanske meje. Pripravili smo slavoloke za sprejem naše vojske, a prišlo je le nekaj Srbov, ki so zasedli glavne poti. Z novimi mejami začenjajo pa tudi naše dolžnosti in naše - skrbi. Zavedamo se dolžnosti do naše domovine, a resno smo zaskrbljeni radi položaja, ki je nastal sedaj za naša Brda. Kam naj prodajamo naše pridelke? Kako naj jih izvažamo ? Kako naj uvažamo naše potrebščine? Edino izhodišče za naša Brda je pot čez Vrhovlje v Plave in dalje do prvega mesta: 120 km oddaljne Ljubljane! Ali res ni bilo mogoče najti nobene druge rešitve za nas? Zakaj so nas 4 sodniki tako kruto razkosali ? Na splošno je naše mnenje, da bi Primorska ne smela biti razkosana - in da si je rdeči fašizem tudi zapisal svojo obsodbo. Bog nam pomagaj! Letos imamo sušo, kakršne še nikdo ne pomni. Vsi studenci so suhi in neke vasi nimajo niti pitne vode. Upajmo, da bo vsaj sedaj kdo videl našo revo in začel delati za »graditev kakega vodovoda. S trgatvijo čakam« v pričakovanju dežja, ker nimamo vode za pranje sodov. Letina se nam obeta ponekod srednje dobra in dobra; le koder je klestila toča bo precej slabo. Govori se po sestankih, da letos ne bodo koloni dajali gospodarjem nič, da pa bodo trije določeni možje ugotovili pridelek in ga zabeležili. Da bi Bog dal, da bi se to kolonsko vprašanje že enkrat pravično in zadovoljivo rešilo za vse. Kolonom naj država pomaga, da se odkupijo in tako osamosvojijo in postanejo samostojni gospodarji t Le nasilja ne! Vesti s Tržaškega <5*§^S15$il£>6}5Sa2>G65aG)6esa961SSa961Sga£>6S3a£X5tfS^Sia»S>S6§29<5«5a9^^ letih bi ga bil spoznal izjned tisoč