GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE
Ljubljana, petek. 16. junija 1950
LETO XL, ŠT. 142 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
Glavni odbor je sprejel važne sklepe o organizaciji in aktualnih nalogah Osvobodilne fronte in njenih organizacij
Ljubljana, 15. junija. Na današnjem dopoldanskem zasedanju Glavnega odbora Osvobodilne fronte je poročal v razpravi o prvi točki dnevnega reda (Organizacija in aktualne naloge Osvobodilne fronte) dr. Marijan Brecelj. Poročilo prinašamo zaradi njegove velike pomembnosti za bodoče delo Fronte v celoti:
Poročilo organizacijskega sekretarja
tov. Marjana Breclja
Izvršni odbor in sekretariat Osvobodilne fronte sta se v zadnjem času v večji meri ukvarjala z vprašanji organizacije in dela v naših frontnih organizacijah. Gre namreč v bistvu za ista vprašanja, s katerimi se že dlje časa ukvarja naše državno in politično vodstvo glede organizacije državne uprave. Na sedanjem zasedanju Ljudske skupščine, ki je bilo včeraj zaključeno, je tov. predsednik vlade v svojem referatu pojasnil načela te reorganizacije v naši upravi. Organizacija federativne države na principih široke ljudske demokracije terja v vsaki dobi posebej globoko analizo stvarnega stanja, ker je mogoče le na temelju takih analiz presoditi, ali hodimo v konkretnih vprašanjih, ki jih hočemo urediti po teh načelih, pravilno pot ali ne.
V zadnjih mesecih Je bil glede decentralizacije storjen tako odločen korak naprej, da smemo mirno trditi, da gre pri nas za edinstven primer graditve federativne države na resnično demokratičnih temeljih. Ne le, da se ustava v celoti izvaja, ampak naša državna skupnost že dobiva iz dneva v dan močnejši značaj zveze samostojnih nacionalnih enot, tako da bo brez dvoma v kratkem potrebno tudi z ustavnimi določili ugotoviti doseženo sedanje stanje in že nakazati smer našega bodočega razvoja. Na osnovi jasnih in brezkompromisnih analiz našega državnega in političnega vodstva se vedno hitreje otresamo vseh tistih nekritično prevzetih oblik, ki so nam jih kazali in ponujali kot edino zveličavne za graditev socializma. Teda o teh stvareh je naša Javnost poučena že iz konkretnih odlokov zveznega prezidiia in vlade, kakor tudi iz zadnjih ukazov našega slovenskega Frezidija in republiške vlade.
Na včerajšnji seji Ljudske skupščine je bila po predhodnem podrobnejšem pojasnilu reorganizacija naše republiške gospodarske uprave potrjena. Potrebno je, da v začetku našega današnjega referata poudarimo te stvari, ker so nujno povezane tudi s problemi naših političnih organizacij, oziroma pravilneje povedano, vse to skupaj predstavlja enotno vprašanje, ki je v načelih nerazdružljiva celota in mora biti tudi v praksi obravnavano kot nera7družljiva celota. Gre skratka za urejanje javnega življenja po načelih dosledne demokratičnosti s smotrom čim hitrejše in čira popolnejše izgraditve socializma pri nas.
Öd več bi bilo ob vsaki priliki posebej označevati vlogo, ki' jo ima Ljudska fronta Jugoslavije v našem javnem življenju in ki jo imajo nacionalne fronte vseh naših narodov, vsaka na svojem področju. Iz dneva v dan bolj vemo, da brez take vseljudske politične organizacije, ki je bila že v času vojne in je ostala tudi danes pod naravnim vodstvom Par-
tije, ne bi uspeli ne v vojni in ne bi bili sposobni v povojnem času izvrševati tako velikanske in tako veličastne naloge, kakor jih izvršujemo predvsem v sedanji borbi za petletni plan. Napačno bi seveda bilo mišljenje, da morajo biti organizacijske oblike in sistem dela nekaj stalnega in nespremenljivega — mišljenje, ki se večkrat kaže v kritičnih pripombah: čemu večne spremembe, saj imamo že preizkušene organizacijske oblike in načine dela in ti so se obnesli v vojni, v času obnove itd. Ne gre za spremembo strukture naše organizacije in ne za spremembo osnovnega sistema dela, ampak gre za neprestano budnost in skrb, ki jo je dolžno imeti vodstvo naših političnih organizacij, da na temelju objektivnih analiz ugotavlja, ali konkretne organizacijske oblike in konkretni sistem dela ustrezajo našemu razvoju in izvrševanju aktualnih nalog. Kakor smo v naši državni upravi ugotovili, da bi bila nebudnost proti birokratski praksi lahko pogubna za graditev demokratične države in s tem za naše skupne uspehe, tako smo dolžni z enako kritičnostjo gledati na konkretne oblike in na sistem dela političnih organizacij.
Pri vodstvu državnih poslov — in v našem političnem življenju sploh — gre za dosledno borbo v tem, da se na vseh področjih uveljavi načelo demokratičnega razpravljanja in odločanja. Se pravi: proti praksi uradniškega — birokratskega načina reševanja stvari je treba povsod • uveljaviti čim neposrednejše odločanje ljudstva oziroma čim širših kolektivnih ljudskih organov ter zagotoviti neposredno kontrolo ljudskih množic nad poslovanjem državnega aparata. Gre za .uveljavljanje načela tako v državni upravi kakor v političnih organizacijah, da smejo opravljsti zaupane posle in odločati le tisti kolektivni organi in posamezniki, ki jih je ljudstvo izvolilo in jim zaupalo reševanje določenih nalog. To načelo pa se takoj izrodi, če voljeni ljudje postavijo :parat in njemu prepuste praktično vodstvo državnih oziroma političnih noslov. Gre skratka za to, da se prav na vseh področjih javnega življenja ta načela neposredne odgovornosti voljenih ljudi uveljavijo in da ima ljudstvo v svojih rokah učinkovita sredstva, s katerimi lahko neposredno kontrolira, kako se zaupane naloge opravljajo ter ima možnost takoj poseči v stvari,1 ko spozna, da se zaupani posli ne izvršujejo prav.
Prvo vprašanje, ki je v zvezi s sistemom dela v naših frontnih organizacijah, je vprašanje vlcge voljenih organov in vloge profesionalnega aktiva in aparata v teh organizacijah. V letošnjem letu je politična kampanja za volitve v zvezno skupščino 2(5. marca precej jasno pokazala stanje v naših frontnih organizacijah.
Člani glavnega in Izvršnega odbora Fronte, ljudski poslanci in številni aktivisti naših osrednjih organizacij so • imeli priliko videti v tej predvo-livni kampanji, kako se stvari raz-sijajo tam, kjer je frontna organizacija dobra, in kako se gromadijo težave v Ustih naših krajih in vaseh, kjer frontne organizacije ni čutiti oziroma, kjer slabo dela. Pomanjkljivo in brez pravega uspeha bi bilo naše delo, če bi te slabe okraje samo pavšalno kritizirali in jih naganjali k boljšemu delu. hkrati pa bi opti-stili ugotovitev, v čem so uspehi naših boljših- okrajev in kje so razlogi za pomanjkljivo in slabo delo drugod. Skoraj povsod se je med časom uveljavila taka praksa, da so kolektivno voljeni organi v naših organi-? zacijah predstavljali več ali manj formalno vodstvo Fronte na svojem področju, konkretno delo pa so prepuščali aparatu in profesionalnemu aktivu, to se pravi ljudem, ki jim je zaposlitev v naših frontnih ali množičnih organizacijah predstavljala redno plačano delo. Ista praksa se je v določeni meri zasidrala tudi v Izvršnem odboru OF in v vsa republiška vodstva posameznih množičnih organizacij. Ce smo spoznali zgreše-nost take prakse v državnem aparatu, je seveda toliko bolj nenaravno in škodljivo, če bi tako prakso dopustili v naših političnih organizacijah. Naša Fronta kot vseljudska politična organizacija bo sposobna ohraniti svoj značaj in večati svojo politično silo le takrat, če se bo pri svojem delu dosledno držala načela v o I i v n o -sti in prostovoljnosti. Ni mogoče drugače kakor tako, da opravila io konkretne politične posle tisti ljudje, ki so jih frontovci v pesa-mez.nih organizacijah izvolili za svoje vodstvo.
Mislim, da pogosti izgovor »Ni čase« nikakor ni opravičljiv. Ta izgovor je v veliki večini primerov dokaz podcenjevanja političnega deia v frontnih organizacijah. Treba je stvari urediti tako, da bo ljudem mogoče opravljati njihove funkcije v političnih organizacijah in to bomo dosegli predvsem s tem, če bo v vsakem posamezniku zavest, da si mera potreben čas za delo v naših organizacijah kratko in malo izposlovati. Premnp-gokret se malo koristni posli v državni upravi predpostavljajo delu v naših političnih organizacijah. Vsak fron-tovec lahko opravlja poleg svojega rednega poklicnega dela še eno ali drugo nalogo v naših političnih organizacijah ali v društvih. Res je, da se ljudem, ki so že preobremenjeni z raznimi funkcijami, marsikdaj nalagajo še nove funkcije in naloge. Res pa je na drugi sirani to, da stoje številni ljudje ob strani, in to ne vedno po svoji krivdi, ampak zaradi nedemokratičnega in ozkega stališča o tem, kdo vse ne sme biti funkcionar v naših političnih organizacijah.
Mi moramo tako imenovani profesionalizem iz našega političnega življenja praktično odpraviti. Razume se seveda, da tu ne gre za preskok v drugo skratnost, da ne bi’ smela imeti fronta in množične organizacije nobenega človeka, ki bi se redno ukvarjal s tem delom. Kjer je sto in sto tisoč članov, je brez dvoma potreben nekakšen aparat za to, da lahko poslujejo pisarne Osvobodilne fronte.
Sklepi Glavnega odbora Osvobodilne fronte
Na osnovi referata o organizacijskih vprašanjih Osvobodilne frcate in v zvezi z diskusijo je Glavni odbor na seji 15. junija 1950 sprejel naslednje zaključke:
1.	Organizacije Osvobodilne fronte so dolžne vršiti svoje naloge po odborih, to je po izvoljenih političnih predstavništvih, ne pa prepuščati dejansko vodstvo organizacij profesionalnemu aparatu. Plenumi, izvršni odfcori in sekretariati posameznih frontnih organizacij se morsjo zato aktivizirati kot kolektivni politični organi in na sejah, sestankih in konferencah razpravljati in odločati o nalogah ter se čim pogosteje neposredno posvetovati s svojim članstvom.
2.	Profesionalno politično delo je treba tako v Fronti kakor v vseh množičnih, predvsem pa mladinskih in fiz-kultcrnih organizacijah omejiti na najnižje nujno potrebno število honoriranih aktivistov. Prav tako je treba v vseh političnih in fizkulturnih organizacijah bistveno znižati aparat in ga uporabljati samo za notranje poslovanje v organizacijah. Antifašistična fronta žena naj opusti svoie lastne profesionalne kadre in aparat ter naj njeno tehnično-organizacijsko in pisarniško delo prevzamejo ustrezajoči sekretariati frontnih organizacij.
3.	Frontne in množične organizacije nudijo pomoč ljudskim odborom in drugim organom ljudske oblasti pri izvrševanju konkretnih nalog z ustreznim političnim delom, ne smejo pa stavljati na razpolago svojega političnega aktiva za opravljanje pomožnih upravnih in ekse-kutorskih poslov. Na drugi strani pa je dolžna Frcnt: s sistematičnim delom med ljudskimi množicami dvigniti avtoriteto okrajnih in krajevnih ljudskih odborov ter skrbeti zv to, da se na demokratičnih načelih urejajo odnosi med posameznimi orevni ljudske oblasti. Posebna njena naloga mora biti utrjevanje in razvijanje zborov volivcev in svetov državljanov ter ljudskih inšpekcij, kot najneposrednejših oblik sodelovanja ljudskih množic v vodstvu državne uprave.
4.	V zvezi z reorganizacijo oblastnih ljudskih odborov ohrinijo oblastni frontni odbori značaj občega političnega predstavništva frontnih in množičnih organizacij na teritoriju oblasti. Okrajni odbori Osvobodilne fronte se v organizacijskem pogledu vežejo naravnost na Izvršni odbor OF.
5.	Izvršni odbor Osvobodilne fronte bo z neposrednimi stiki z vodstvi društev in družbenih organizacij v Ljudski republiki Sloveniji pospeševal njihov vsestranski razvoj in skrbel za to, da bo delavnost teh društev ob podpori državnih oblasti usmerjena v izvrševanje samostojnih «4io$ kavnega in občekoristnega značaja. Enake dolžnosti
okrajni frontni odbori vsak na svojem
Po drugi strani je potrebno nekaj
kvalitetnih ljudi, ki izvršujejo v naših organizacijah instruktorske naloge. Toda za aparat mora biti načelo: Cim manj odborov in zgolj za notranje poslovanje, — inštruktorjev pa le v toliko, kolikor so nujno potrebni za redno izvrševanje instruk-torskih organizacijskih nalog. Važno pri tem je to, kar smo v začetku poudarili, da morajo politične naloge opravljati voljeni organi, skratka, da je treba plenume, izvršne odbore in sekretari-te naših frontnih organizacij od krajevnih pa vse navzgor kot celote aktivirati. Doseči moramo, da bedo člani naših voljenih političnih predstavništev uredili svoje ostale posle tako, da bodo v resnici lahko opravljali funkcije, ki so jim od froa-tovcev zaupane.
Glede profesionalizma v naših množičnih organizacijah je potrebno, da Glavni odbor razmisli in odloči naslednje: O priliki reorganizacije državne uprave so razmotrivali v Izvršnem odboru Ljudske fronte Jugoslavije tudi vprašanja, ki zadevajo Fronto samo in njene množične organizacije. Postavljeno je bilo načelo, da se naj profesionalizem čimbolj omeji in da naj Fronta, predvsem pa množične organizacije, kar smo že zgoraj omenili, na minimum reducirajo svoj aparat. Mnenja smo, da naj bi Antifašistična fronta žena opustila svoje profesionalne politične’ aktivistke in svoj poseben aparat; delo, ki je bilo naloženo njihovim profesionalkam tako v glavnem odboru kakor v okrajnih odborih AFZ, pa naj prenesejo na sekretariate Izvršnega odbora oziroma okrajnih odborov Fronte. Se pravi, da AFZ ne bi imela nobendga svojega profesionalnega aparata več, ampak bi svoje delo opravljala samo po svojih izvoljenih odborih. Prav tako je potrebno izvesti glede profesionalizma temeljito remeduro v naših mladinskih organizacijah. Profesionalni kader okrog mladinskih organizacij se je v zadnjih letih zelo povečal; ti profesionalci so marsikje po. svoje vodili mladinske organizacije in jih vse premalo vključevali v skupno delo Fronte oziroma koordinirali svoje delo s Fronto. Pojav mladinskih političnih profesionalcev je že . sam po sebi neprijeten. Imeli smo celo vrsto primerov, ko so mladi ljudje, namesto da bi končali svoje študije oziroma kakršnokoli strokovno izobrazbo, šli za prolesionalne mladinske aktiviste in se s tem privadili nekemu neodreje-nemu oziroma splošnemu političnemu delu kot svojemu poklicu. To je škodljivo vplivalo nanje same in večkrat tudi malo koristilo mladinski organi' zaciji in našemu frontnemu delu. Mnenja smo, da je treba napraviti tu prelom in predvsem v mladinskih organizacijah uveljaviti načelo prostovoljnosti ter ostro nastopiti proti profesionalizmu. Vprašanje profesionalizma je treba z enakega vidika pregledati tudi v drugih množičnih organizacijah, zlasti pa v sindikatih, kjer zahteva ta problem posebne obravnave.
Drugo vprašanje Je odnos naših oblastnih organov, predvsem okrajnih ljudskih odborov do naših frontnih organizacij. Tudi tu se je posebno izrazito v zadnjem času uveljavila praksa, da so naši ljudski odbori začeli šteti politične aktiviste naših frontnih organizacij za svoje pomožno usiužbenstvo. Še vedno bolehamo tako v naših državnih organih kot v političnih organizacijah na tako imenovanem kampanjskem načinu dela. V praksi namreč ne razlikujemo nalog, ki so po svoji naravi kampanjskega značaja in ki jih moramo kampanjsko opravljati (kakor so n. pr. razne gospodarske akcije, ki so vezane na določene letne čase), od nalog, ki so v državni upravi in političnih organizacijah redne in se morajo stalno in sistematično, izvrševati. Zaradi nepravilnega pojmovanja vloge frontnih organizacij in zaradi slabega sistema dela uporabljajo ljudski odbori frontne aktive za odkupe, za mobilizacijo delovne sile, za izterjavo davkov itd., in sicer ne za politične naloge, ki so s temi posli v zvezi, ampak za operativne ali bolje rečeno za eksekutiv-ne naloge. Zaradi take prakse se zgodi, da so naši kmetje začeli zamenjavati odkupovaice prašičev in masti, to je uslužbence raznih odkupnih podjetij, z aktivisti Fronte. In ker je bila marsikje situacija taka, da so dejansko voditi na terenu odkupno politiko ljudje iz aparata odkupnih podjetij,
RAZPIS DRUGEGA LJUDSKEGA POSOJILA v znesku 3 milijarde
dinarjev
Beograd, 13. junija. Vlada FLRJ je objavila danes uredbo o razpisu drugega ljudskega posojila petletnega plana v višini treh milijard dinarjev. To posojilo se bo realiziralo s prostovoljnim javnim vpisom, amortiziralo pa se bo v 10 letih z, izplačevanjem obveznic dvakrat na leto. Za to posojilo bo plačala država letno 8obresti za nazaj, in sicer 5*/a v obliki rednih obresti, 3»/» pa v obliki dobitkov na tiste obveznice, ki bodo izžrebane z dobitkom.
Razpis drugega ljudskega posojila petletnega plana je bil določen že z zakonom o splošnem državnem pro. računu za leto 1950. Znesek, potreben za amortizacijo, to je za izplačilo obveznic in dobitkov, bo določen vsako leto v zveznem proračunu. Redne obre, sti na obveznice pa se bodo za ves minuti čas izplačale na en mah, to je ob izplačilu amortizirane obveznice oziroma ob izplačilu dobitka. Izplačilo amortiziranih obveznic, dobitkov in obresti je oproščeno vseh davkov in taks. Tudi takrat, kadar gre za dedovanje ati daritev, so obveznice proste vseh davkov in taks.
Začetek in trajanje vpisa tega posojila bo določila vlada FLRJ, vpisani znesek bo mogoče vplačati tudi v mesečnih obrokih. Na podlagi teh obvez, nie bodo banke lahko dajale posojila (lombard) ob pogojih, ki jih bo predpisal minister za finance FLRJ.
Prvo ljudsko posojilo petletnega pla. na je vlada FLRJ razpisala 3. junija 1948. v znesku 3,5 milijarde dinarjev. Takrat je izjavil zvezni finančni minister Dobrivoje Radosavljevič po beograjskem radiu: »To posojilo bo še enkrat potrdilo, da je naša država res država delovnega ljudstva, v kateri so koristi vsakega delovnega človeka v skladu s koristmi države, koristi države pa s koristmi vsakega delovnega
človeka.« Vpisovanje tega prvega ljudskega posojila, ki se je začelo 1. julija, je potrdilo te besede, ker se je poka. zalo, da so jugoslovanski delovni ljudje razumeli vpis tega prvega ljudskega posojila kot svoj prispevek k socialistični graditvi domovine in kot svojo patriotično obveznost. V enem mesecu — od 1. do 30. julija — je bil razpisani znesek 3 in pol milijarde presežen, kajti že cd 13. julija je bilo vpisanih 190.52«/« razpisane vsote. Naposled je bilo izdanih za nad 3,738 mi. lijonov dinarjev obveznic tega posojila.
Tako je bil vpis tega prvega ljudskega posojila petletnega plana nova velika zmaga narodov Jugoslavije v socialistični graditvi, prekoračenje razpisane vsote pa dokaz moralnopolitične enotnosti naših narodov, njihovega zaupanja in njihove vdanosti politiki Centralnega komiteja KP Jugoslavije prav v dneh, ko se je začela zloglasna protirevolucionarna kampanja vodite. Ijev VKP (b) in njihove agenture Kominforraa.
Od vpisa tega prvega ljudskega posojila nas ločita že skoraj dve leti. V tem času se je silno razvilo gospodarstvo FLRJ. Velika dela petletke, zgrajena v dveh letih z lastnimi močmi, so pomemben prispevek jugoslovanskih delovnih ljudi, ki so ta dela orno. gočili z vpisom prvega ljudskega posojila petletnega plana.
Danes se bije v naši domovini velika bitka za zgraditev socializma, za zmagovito uresničenje nalog prvega potstnega plana. Vpis drugega ljudskega posojila petletnega plana bo nov velik patrictičen prispevek jugoslovanskih delovnih ljudi hkrati z napori, ki jih dajejo vsak dan v tej borbi za no. vo življenje.
bodo prevzeti področju.
6.	V izvrševanju občepolitičnih in posebnih nalog se bo Izvršni odbor OF oziroma njegov sekretariat tesneje naslanjal na člane Glavnega odbora OF, na republiška vodstva množičnih organizacij, na ljudske poslance, na vodstveni aktiv v republiških državnih organih in ustanovah ter na vodilne ljudi iz znanstvenega, kulturno-presvetnega in umetniškega življenja.
Z opravljanjem naiog v zvezi z vprašanji z:mejskih Slovencev, nadalje za naloge agitacije in tiska, idecioške vzgoje, sccialno-zdravstvene zaščite, ljudske inspekcije in kmečkih vprašanj, naj ostanejo komisije, ki so že formirane in ki poslujejo. Delo vseh ostalih dosedanjih komisij in posebnih uprav naj prevzame neposredno Izvršni edbor Osvobodilne fronte oziroma njegov sekretariat. Za vodstvo frontnih gospodarskih akcij se ustanovi stalna oprava pri Izvršnem odboru OF, v kateri opravlja tehnične posle profesionalec, sicer pa organizirajo in vodijo te gospodarske akcije posamezne komisije, ki jih postavlja Izvršni odbor od primera do primera za izvršitev določene gospodarske naloge. Enako notranjo organizacijo izvedejo okrajni odbori Osvobodilne fronte, s to razliko, da ne
ustanavljajo zamejskih komisij in da namesto kmečke ______________ _____________ __________ ________
komisije izvolijo njihovi plenumi kmečke svete iz vrst -so ti naši frontni aktivisti postali nekmečkih predstavnikov na svojem območju.
7.	Kot najvažnejša politična naloga Fronte mora biti njena intenzivna pomoč za uspešno izvajanje sedanje reorganizacije državne uprave. Vse frontne in množične organizacije morajo v borbi preti birokratizmu, proti razraščanju državnega aparata ta proti centralističnim-tendencam stremeti za tem, da se povsod uveljavljajo načela decentralizacije, demokratičnosti, cenenosti in ekspeditiv-nosti upravnega in gospodarskega poslovanja državne oblasti. Pogoj za uspešno borbo proti birokratizmu in za nadaljnjo demokratizacijo državne uprave je zstno in redno izpolnjevanje vseli obveznosti državljanov do skupnosti in za tako brezpogojno izvrševanje obveznosti morajo biti porok naše frontne organizacije.
8.	Urediti odkupni sistem in zagotoviti polno izpolnitev odkupnih planov, to mora biti prva gospodarsko-politična naloga, za katero so dolžne vse naše politične organizacije aktivizirati svoja vodstva in svoje članstvo in vse splošne kmetijske zadruge, predvsem pa politično aktivizirati naše delavske organizacije v borbi proti pojavom špekulantstva pri izvajanju odkopov. Z resnično in vztrajno pomočjo Fronte bo našim oblastvenim organom vsekakor mogoč: zpoinitev obveznosti v preskrbi naših industrijskih središč in mest.
ljudi in da se mudi, uporabljale naše frontne organizacije za posle, ki jih morajo opravljati uslužbenci naših oblastvenih organov. Frontnim odborom je treba ohraniti značaj, veljavo hi avtoritete, kakršno- mera jo- imeti kot politična predstavništva našega ljudstva. Razume se, da to niti od daleč ne pomeni Fronto odvezati dolžnosti glede odkupov, davkov, mobilizacije delovne sile itd. Nasprotno, okrepiti mora in to v znatni meri politično aktivnost na tem področju; tako njeno delo bo v vsakem primeru našim državnim organom bolj pomagalo, kakor jim je pomagala dosedanja napačna praksa.
Tretje vprašanje, ki je prav tako v zvezi s prejšnjima dvema, o katerih smo govorili, pa je vprašanje odnosov frontnih organizacij do naših organov ljudske oblasti. Po ustavnih načetih izvaja ljudstvo, ki je edini nosilec vse oblasti, to svojo oblast po izvoljenih predstavnikih, to je konkretno po svojih ljudskih odborih različnih stopenj. Ker je bila v začetku naše borbe Osvobodilna fronta kot vseljudska politična organizacija tudi neposredna nosilka oblasti, je prva doba po for-
neposredna skrb Osvobodilne fronte. Ves smisel Osvobodilne fronte je bil, je in ostane ta, da se kot vseljudska politična organizacija bori z: konkretno ureditev take države, ki bo v ce-toti-fshko izvajala program nase Fronte. Ko se demokratičnost našega javnega življenja kaže prav v Fronti sami in ne v sistemu mnogih strank in ko so v vseh naših ljudskih oblastvenih predstavništvih izvoljeni ljudski odborniki oz. poslanci kot zaupniki Fronte, potem je pr:v, da se to dejansko stanje kaže tudi v konkretnih odnosih vsake frontne organizacije do njenega ljudskega odbora.
Tu gre predvsem za vprašanje dviga resnične avtoritete naših oblsctmh odborov, gre za demokratičnost odnosov višjih ljudskih odborov do nižjih in naposled gre za demokratičnost poslovanja vsakega odbora posebej. Gg-tovo smo storili v zadnjem času znaten korak naprej v tem, da naše osnovne frontovske organizacije in zbori volivcev pretresajo vprašanja naše državne politike oziroma politike svojeg: ljudskega odbora. Mislim pa, da je treba ta sistem deia z vso žila-vostjo uveljaviti povsod in ga očistiti
miranju naše državne oblasti povzro- ' tega, da bi se te demokratične oblike
čila marsikdaj težave, kako razdeliti kompetenco med Fronto in med ljudskimi odbori. Vendar, ta dob: je prešla, in o tem ne bi smelo biti več nejasnosti med našimi ljudmi. Ta nujno potrebna formalna razločitev seveda ne pomeni, kakor se v praksi sem in tja kaže, d: ne bi bila več organizacija in poslovanje naše državne uprave
izvajale le kot videz demokracije, v resnici bi se pa izrabljale z: vsiljevanje oz. za diktatorske tendence posameznih oblastnih funkcionarjev.
Mi smo dosedaj v našem javnem življenju polagali vse premalo važnosti na dviganje avtoritete naših okrajnih in krajevnih ljudskih odfco-Nadaljevanje na 2. strani
kritični izvrševalci njihovih direktiv Na ta način je praktično na terenu izpadel tisti, politični faktor, ki bi mors! na temelju poznavanja celotne problematike najvažnejših gospodarskih nalog, zagotoviti pravilno izvajanje te politike. Odpadel je tisti fak-tior, ki bi moral predhodno politične pripraviti in razložiti nameravane ukrepe in bi bil naposled tisto nujno potrebno orožje ljudske demokracije, za kontrolo, kako državni aparat te naloge izvršuje. To dvoje: politična obrazložitev naše obče in konkretne gospodarske politike in utemeljitev upravičenosti posameznih ukrepov ter splošno nadzorstvo, kako ljudski odbori izvršujejo te naloge, to so osnovne naloge Fron: s, ki jih v nobenem primeru in nikdar ne smemo opustiti. Zato mislim, da je prav, da prenehamo uporabljati politični aktiv zs eksekutorske pode in ne dopustimo, da bi se zaradi izgovorov, češ da ni
Resolucija Glavnega odbora 0F
Ministrstvu »a zunanje zadeve FLRJ Beograd
Češkoslovaške o-blasti so diskrimina. torsko napadle Ljudsko fronto Jugoslovanov v Češkoslovaški in zaprle Dimitrija Dimitrijeviča ter druge funkcionarje Ljudske fronte. Z aretacijami, pretepanjem in zastraševanjem je hotela češkoslovaška policija prisiliti po. stene jugoslovanske državljane k izdajstvu njihove socialistične domovi, ne. Pred funkcionarje Ljudske fronte Jugoslovanov v CSR, pa tudi pred druge naše državljane je češkoslovaška policija postavila alternativo — ali postati špijon češkoslovaške obveščevalne službe in izdajalec svoje domovine, ali pa trpeti neprestano zlostavljanje, preganjanje in mučenje po zaporih.
Z nečloveškim ravnanjem in muče. njem je češkoslovaška policija umorila predsednika Ljudske fronte Jugoslovanov v CSR Dimitrija Dimitrijeviča m Josipa Plešeja. Češkoslovaška policija je šia v svojem nečloveškem delu tako daleč, da ni dovolila na smrt izmučenemu Dimitrijeviču niti zdravniške pomoči. Odrekla mu je v zadnjih urah življenja celo vodo, ki jo je zahteval. Njemu in vsem drugim ne. upravičeno zaprtim jugoslovanskim državljanom je češkoslovaška policija onemogočila vsak stik s svojci in ni hotela dati podatkov niti našim di. plomatskim predstavnikom. Ko se je razširila vest o umoru Dimitrijeviča, so češkoslovaške oblasti licemersko sporočile, da je bil zaprt zaradi deviznega prekrška. Tak prekršek. £ v primeru Dimitrijeviča Dimitrija niti ni verjeten, tudi po češkoslovaških za-
konih ni kazniv z zaporom. Ceškcsio-' vaške oblasti skušajo še danes- skrivati pred demokratičnim javnim urne. njem svoje ravnanje z jugoslovanskimi državljani, ker se zavedajo, da je to ravnanje zločinsko in da ga ni mo. goče z ničemer opravičiti.
Ravnanje češkoslovaške policije z jugoslovanskimi državljani, za katero so odgovorne izključno češkoslovaške oblasti, je akt diskriminacije, kakršne ne pozna zgodovina odnosov med narodi. Tako ravnanje grobo tepta vse pravice, ki jih uživajo tuji državljani in je v popolnem nasprotju z vsemi človeškimi načeli, ki jih spoštuje ves civiliziran svet. To ravnanje dokazuje, kako globoko propadajo moralno in politično izvrševalci informbi-rojskih povelj v svojem sovraštvu do vsega, kar je v kakršni koli zvezi z dosledno revolucionarnostjo in resnico.
V	imenu članov Osvobodilne fronte Slovenije, ki ogorčeno obsojajo nečlo. veško ravnanje z jugoslovanskimi državljani, najodločneje protestiramo in zahtevamo, da češkoslovaške oblasti najostreje kaznujejo krivce teh zločinov nad našimi državljani in da en. krat za vselej prenehajo s preganjanjem jugoslovanskih državljanov.
V	imenu članov Osvobodilne fronte Slovenije izražamo globoko spoštova. nje padlemu borcu Dimitriju Dimitrijeviču in drugim, ki še tfpe po če. škoslovaških zaporih. Naše ljudstvo se bo vedno s ponosom spominjalo njiho-vega dela za bratske odnose s češko« slovaškim ljudstvom.
Člani Glavnega odbora OF Slovenije
Poročilo organizacijskega sekretarja Osvobodilne fronte tov. Marijana Breclja
rov. Zaradi nepravilnega pojmovanja ljudske oblasti so se v posameznih
primerih uveljavili taki odnosi višjih organov do nižjih, kakor da niso n. pr, naši okrajni in krajevni ljudski odbori cd ljudstva izvoljena predstavništva, ki so na svojem področju edini crgan ljudske oblasti s svojo dvojno funkcijo: funkcijo spiošnodržsvnega in samoupravnega organa. V praksi je marsikdaj aparat v naših ministrstvih imel člane okrajnih ljudskih odborov, torej izvoljene ljudske odbornike, za neke svoje podružnične uradnike, katerim lahko brez diskusije nalaga različne posle, pošilja direktive in jih kliče na odgovornost. Večkrat je uradnik v našem ministrstvu mislil, ds je nekaj več kakor okrajni izvoljeni čiovek samo zaradi dejstva, ker je sam v ministrstvu, oni pa spodaj na okraju. Po istem receptu so se razvijali odnosi okrajnih odborov do krajevnih oziroma Se v hujšem obsegu. Izvoljeni krajevni ljudski odbor s svojim predsednikom na čelu se imeli v večini primerov za podrejenega uslužbenca okraja, ki mu je vsak okrajni uradnik lahko odrejal vse. Važne stvari, predvsem s področja naše kmetijske politike, so v glavnem diktirali, ne pa o njih demokratično razpravljali z odgovornimi ljudmi.
Fo zadnjih volitvah v krajevne ljudske odbore decembra J949 so se marsikje razmere izboljšale. Dokaz za to, da je bil prejšnji način napačen, so prav izkušnje iz zadnjih dni, ki kažejo, da gredo stvari laže povsod tam, kjer so okrajni ljudski odbori in naša ministrstva pri razdeljevanju odkupnih planov stopila v neposredni stik s krajevnimi ljudskimi odbori in z njimi neposredno pretresli odkupne plane. Vsak bo razumel, da je nekaj povsem drugega, ako tudi v praksi imaš krajevni ljudski odbor za to, kar je, — namreč za neposredni predstavniški organ dotične vasi in z njim pretreseš, kako in kaj je treba storiti, da se zaščitijo skupne koristi. S suhim dekretom in z diktatorskimi ukrepi se stvari najslabše urejajo. Skratka Fronta se mora vztrajno boriti za avtoriteto naših ljudskih odborov in za pravilni odnos med njimi. Prav tako lahko Fronta in množične organizacije same, posebej pa ljudska inšpekcija, še mnogo prispevajo k izboljšanju poslovanja oblastnih organov in odnosov aparata do državljanov. Nikakor ne smemo dopustiti, da bedo naši ljudje kot ubogi Lazarji čakali, kdaj se bo ta ali drug uslužbenec usmilil njihove upravičene prošnje, ampak moramo v celoti uveljaviti načelo, da je naš aparat v službi ljudstva, da ni, narobe, ljudstvo zaradi njega. Na drugi strani pa seveda ni majhna naloga Fronte to, da uvaja med našimi ljudmi samodisciplino, ker sicer lahko nepravilni in nagajivi odnosi ljudi do naših državnih organov onemogočajo poslovanje.
Osnovna načela, ki jih vsebuje za-krn o ljudskih odborih, narekujejo široko udeležbo ljudi pri vodstvu ljudskega odbora samega. Zbori volivcev so, brez dvoma, najpomembnejše orodje ljudske demokracije. Te zbore volivcev bo treba ne samo vsebinsko izpopolniti in jih povsod uvesti kot reden način dela naših ljudskih odborov, treba se bo pa tudi v vse večji meri posluževati svetov državljanov. Mislim, da je najvažnejša nalogo svetov državljanov v tem, da pri vseh tistih nalegah, ki so v dnevnem življenju pereče — kakor stanovanjska vprašanja in številne druge komunalne zadeve, razdeljevanje živilskih in preskrbovalnih nakaznic, dalje vprašanja mobilizacije delovne sile itd. — ne prepuščajo odločitve aparatu samem in niti ne posameznemu odborniku, ampak da odločanje o teh stvareh prevzemajo posebni kolektivni ljudski organi. Vzemimo samo stanovanjska vprašanja v naših mestih, predvsem v Ljubljani in razdeljevanje kart za zagotovljeno preskrbo. Dejansko o teh stvareh odločajo posamezni uradniki. Naši rajonski odbori v mestih bi imeli lahko za ta vprašanja ob sebi ali celo na posameznih terenih posebne svete ali komisije, kjer bi se pod neposredno kontrolo izvoljenih ljudi reševala ta vprašanja. To je le en primer, treba pa bo z vso širino iskati vedno bolj demokratične obiike vodstva državne uprave in pri tem izhajati iz načel, ki so bila poudarjena v včerajšnjem referatu predsednika vlade. Gre namreč za važno praktično preusmeritev, da čedalje več poslov regulatornega značaja prevzemajo kolektivni ljudski organi in da jih čedalje manj ostaja posameznikom v državni upravi, aparatu pa nič. To je smer v demokratizacijo naše državne uprave, to Je pot, ki se mora v svojih posledicah vedno bolj približati načinu upravljanja ljudske demokratične države — idealu svobodne socialistične družbe (n. pr. v organizaciji naše državne gospodarske uprave se temu hitro bližamo: sedanji delavski sveti so že znanilci neposredne uprave naših državnih gospodarskih podjetij in ustanov po delovnih kolektivih samih).
Gotovo je, da je treba v tem pogledu aktivnost naših frontnih organizacij poglobiti, da bodo v resnici gradile tako ljudsko oblast, kakršno si naši ljudje želijo. To bomo pa sposobni in zmožni izvršiti tedaj, če bedo frontni odbori resnična politična predstavništva našega ljudstva, ne pa — kakor se dogaja še sem in tja — pomožni organi zaostalih birokratskih gnezd naše državne uprave.
Naslednje vprašanje, ki zahteva obravnave, je vprašanje dela naših društev in njihovega odnosa do Fronte, Upoštevati je treba dejstvo, da so pri nas na Slovenskem prostovoljna društva, od teiesnovzgojnih in prosvetnih pa do znanstvenih, Igrala in odigrala veliko vlogo. Zato je bila tradicija društvenega življenja tudi po osvoboditvi pri nas zelo živa. Zaradi velikih nalog, ki jih je imela državna oblast po osvoboditvi, pa tudi zarodi nerazčiščenih pojmov, ki smo jih imeli, po znani vzhodnih vzorcih glede demokratičnosti našega javnega
življenji, nismo videli teh stvari dovolj jasno.
Za marsikatero društvo, ki je bilo obnovljeno oziroma na novo ustanovljeno po vojni, se je mislilo, da je potrebno predvsem kot nekak okras demokracije. Vse preveč se je v prvi dobi kazala vnema nekega dirigiranja teh društev, ne le s stališča splošne politične orientacije — kar je prav in na mestu — torej dirigiranja od strani državnega aparata v stvareh, kjer bi morali puščati povsem svobodno iniciativo. Danes so stvari že drugačne in je dana široka možnost za delo in razvoj naših društev. Mislim pa, da se tu pojavlja važno načelno vprašanje, kakšna naj bo vtoga društev v našem sedanjem življenju. Treba je storiti važen korak naprej in uveljaviti načelo, da naj društva kot prostovoljna združenja ljudi prevzemajo čimveč ustrezajočih poslov, ki so jih dosedaj izvrševali posamezni državni organi oziroma ki bi jih morali ti organi opravljati, če ne bi taka društva obstojala. Hočem reči to: Mi smo v naši državni organizaciji, tako v okviru viade kakor posameznih ljudskih odborov, republiških in drugih ustanov, organizirali številne oddelke in referate, komisije itd. za proučevanje vprašanj, s katerimi se ukvarjajo številna naša društva; izdajali smo različne odloke s področja prosvete, znanosti, zdravstveno-socialne zaščite itd., r.e da bi se posluževali teh društev. Se več, večkrat so ljudje v našem državnem aparatu, ki so bili po različnih kriterijih postavljeni na ia mesta, diktirali in oficielno ocenjevali stvari, o katerih niso imeli pravega pojma, ne strokovne izobrazbe in s tem večkrat zavirali zdrave, pametne in strokovno podkovane iniciative kvalificiranih ljudi, ki so se zbirali v raznih 'društvih, lrneii smo že sem in tja v majhnem take primere, kakor so se pojavili v Sovjetski zvezi v večjih dimenzijah ia katerim se je ves kulturni svet smejal (n. pr. predpise o tem, kako naj se komponira, kako naj se piše itd.).
Pri pravilnem vključevanju društev v nase javno življenje bi morali prav v smeri naravne demokratizacije našega javnega življenja doseči to, da se tem društvom omogoči najširša demokratičnost njihovega dela. Naravno je, da se ljudje prostovoljno vključujejo v eno ali drugo društvo zato, da najdejo možnost sodelovanja razpravljanja, da se izpopolnjujejo v stvareh, ki jih osebno zanimajo. V takih oblikah se najkoristneje usmerja privatna iniciativa v splošno korist. S pravilnim političnim usmerjanjem naših društev lahko dejansko številne naloge državne uprave prepustimo njim. V vsakem primeru pa imajo lahko naše oblasti in naša politična predstavništva pri svojem delu veliko oporo v njih. Kakor smo prej rekli, gre tudi tu za pravilno pojmovanje celotnega našega javnega življenja na temelju istih načel in zato bi bilo napačno postavljati neke statične meje med funkcijami, ki jih imajo organi državne uprave, in med nalogami, ki jih lahko prevzemajo taka svobodna demokratična združenja, kakor so različna društva. Treba je dopustiti svoboden razvoj v smeri,- da tudi naša društva prevzemajo čedalje več poslov z ramen organov državne uprave s smotrom uveljaviti čim širšo demokratizacijo javnega življenja. Ne samo znanstvena in kulturnoumetniška društva, ampak tudi vsa druga, kakor n. pr. društva zdravnikov, pravnikov, inženirjev itd., vsa lahko v tem smislu obilo prispevajo. Razume se, da bo skrb naše Partije, Fronte in ljudske oblasti, da ne bo delo teh društev v nasprotju z interesi naše socialistične domovine. Vsako jerobstvo in dirigiranje njihovega strokovnega dela pa mora seveda odpasti, prav tako vsaka kontrola po državnem aparatu,
Fred kratkim smo imeli na Izvršnem odboru posvet s predstavniki večine naših društev v Sloveniji, to je, osrednjih republiških društev oziroma njihovih zvez. Dvoje je pokazal ta posvet: Prvič, da je potrebna večja skrb naših političnih organizacij za razvoj in delo naših društev in da je potreben njihovim predstavnikom red-nejši stik z Izvršnim odborom samim. Gre namreč za to, da mora biti v našem javnem življenju neki forum, ki koordinira delo teh društev takrat, ko je ta koordinacija potrebna. To se kaže marsikdaj predvsem med sorodnimi društvi ali pa za posamezne večje skupne javne akcije. Drugič, da je vodstvu teh društev potreben neposreden stik z Izvršnim odborom Fronte zato, da se od časa do časa izvrši skupna politična analiza, da se pretehtajo in razložijo važni zunanji in notranjepolitični ter gospodarski problemi, sferaika, da se vodstvo teli društev informira iz prvega vira o naših skupnih pomembnih stvareh. Prepuščati ta društva, ki imajo po večini razširjeno svojo organizacijsko inre/o po vsej Sloveniji, zgolj povezanosti s terenskimi organizacijami, kjer imajo slučajno ta društva ali zveze svoj sedež, bi pomenilo podcenjevati jih in jim nuditi prešibko pomoč. Prav tako morajo imeti društva možnost rednega stika s sekretariatom Izvršnega odbora za reševanje številnih praktičnih vprašanj, na katera naletijo. Razume se, da se pri tein ne omejujejo tisti naravni kontakti društva z. ustrezajočimi oblastnimi organi, s katerimi so po problematiki svojega dela povezani. Narobe, la politična pobuda Izvršnega odbora naj bi bila pomoč oziroma jamstvo takim stikom.
Posebej je potrebno omeniti položaj’ v naši fizkulturl, t. j. v športnih in telesno-vzgojnih organizacijah. Tu se je profesionalizem vgnezdil v večji meri in to profesionalizem športnikov samih in funkcionarjev. Brez dvoma je po vojni naše športno ln telesno-vzgojno življenje doživelo velik razmah. Toda preozka povezanost naših telesno-vzgojnih organizacij z državnimi organi na eni strani in profesionalizem v teh organizacijah samih, vse to je bila ovira za svobodni in
predvsem za močnejši politično-mo-raini razvoj fikulturnih organizacij. V tem pogledu je s strani državne uprave v teku temeljita reorganizacija, prav tako pa Je naše politično vodstvo poseglo na področje notranje organizacije fizkultumih društev in njihovih republiških in občedržavnih zvez. V državni upravi potrebujemo zgolj take in toliko organov, kolikor je to za ustavno zajamčeno skrb države do fizkulturnfb organizacij potrebno, to pomeni, skrb za materialno bazo in za fizkultumo šolstvo. Vsa druga delavnost mora preiti brezpogojno v te organizacije' same, delo v fizkultumih društvih pa je treba opravljati prostovoljno iw s športnimi amaterji. Mi moramo prav dosedanje znatne uspehe na tem področju — predvsem v pogledu množičnosti fiz-kulturnih organizacij — razviti in okrepiti istočasno s telesno tudi moralnopolitično vzgojo v teh organizacijah ln društvih. Treba bo uresničiti stališče, ki je že osvojeno, da naj se vse teiesno-vzgejno delo osredotoči v fiz-kulturnih organizacijah, ne pa da društva, ki imajo druge osnovne naloge, ustanavljajo svoje telesno-vzgoj-ne in športne sekcije.
Nadalje moramo na kratko sprožiti vprašanje sistema dela našega Glavnega odbora, oz. Izvršnega odbora samega. že prej smo povedali, da se je praksa izvrševanja postov preko aparata udomačila tudi v Izvršnem odboru samem. Mi smo iz istih razlogov, kakor smo prej govorili, tudi tu izvedli spremembe. Pokazala se je namreč potreba, da se pritegne v politično delo Izvršnega odbora ves tisti osnovni aktiv, ki lahko po značaju svojega posla v državni upravi ali pa na drugih področjih neposredno vpliva in tudi nadzoruje praktično Izvrševanje konkretnih nalog. Brez dvoma je akti-vizacija naših ljudskih poslancev in njihova navezanost na Izvršni gdbor Fronte pokazala dobre rezultate. Lahko rečemo, da imajo danes naši zvezni ln republiški poslanci možnost neposrednega razpravljanja o vseh stvareh z Izvršnim odborom ter da s pomočjo svojega kluba in sekretariata Izvršnega odbora lahko tudi praktično uspešneje opravljajo svoje poslanske dolžnosti, kot so jih v prejšnjem času. Ce bodo zahajali čim več v svoje vplivne okraje in tam z volivci ter z našimi političnimi in oblastnimi predstavništvi razpravljali stvari in neposredno ali preko svojega kluba ali sekretariata Izvršnega odbora opozarjali republiške organe na potrebne stvari, lahko mnogo prispevajo k zboljšanju položaja na terenu. Aktivizacija članov Izvršnega odbora in Glavnega odbora OF v obiskovanju frontnih organizacij v okrajih in krajih se je v zadnjem času poživila. Treba pa bo v tem pogledu večjega sodelovanja izvoljenih predstavnikov Fronte, ker sicer ne moremo uveljaviti načela, da naj se politične naloge ne prenašajo preko aparata na nižje organizacije, ampak naj se razpravljajo neposredno med izvoljenimi odbori posameznih organizacij. Razen nekaj kvalitetnejših tovarišev kot inštruktorjev Izvršnega odbora nimamo in ne bomo imeli več ljudi tu pri nas. Za aparat na Izvršnem odboru in na vseh ostalih odborih Fronte pa mora veljati to, da so zgolj notranja pomoč našim izvoljenim predstavnikom za opravljanje nujno potrebnih pisarniških poslov, evidence in priprave materiala, ne pa za prenašanje političnih direktiv in usmerjanje dela terenskih frontnih organizacij. — Prav tako imamo za potrebno, da ima Izvršni odbor neposredni stik z vsemi tistimi vodilnej-šimi ljudmi v našem republiškem državnem aparatu, katerim so kot neposrednim pomočnikom članov vlade odnosno šefov republiških ustanov poverjeni posli v naših ljudskih odborih in v drž, podjetjih ter ustanovah. Prav zaradi nujnosti politične analize nalog državne uprave in pravilnega političnega izvajanja teh nalog, Je ta neposredni stik z Izvršnim odborom potreben.
Drugo vprašanje, ki ga moramo v okviru Glavnega odbora rešiti, jc vprašanje številnih komisij, ki smo jih tekom časa organizirali. Na Izvršnem odboru smo pred kratkim sprejeli sklep, da obdržimo tiste komisije, ki so se v praksi pokazale kot potrebne in ki so tudi razvile svojo delavnost, druge pa ukinemo. Brez dvoma je komisija za zamejna vprašanja potrebna in zahteva večje pozornosti in podpore kot doslej. O njej bo danes že tako razprava. Prav tako sta obe komisiji za tisk in agitacijo in za ideološko vzgojno delo potrebni in sta tudi ves čas delavni. Komisija za zdravstvo in socialna vprašanja, ki vključuje tudi upravo sccialnega fonda, je zaradi aktualne problematike na tem področju potrebna kot samostojnejša oblika dela v Fronti. Ljudska inšpekcija'je prav tako ena izmed tistih komisij, ki je s svojo široko organizacijo na terenu pokazala vidne uspehe in s tem tudi potrdila potrebo svojega obstoja. Številne druge komisije (imeli smo jih do sedaj 11 in 2 upravi) pa se niso izkazale kot potrebne. Obstoj teh komisij bi na eoi strani preveč razdrobil enotno delo Fronte v reševanju političnih in gospodarskih nalog, na drugi strani pa bi uvedel v Izvršni odbor Fronte in v vse okrajne odbore le sestankarstvo, uspeha pa ne bi bilo. Zato smo bili na Izvršnem odboru mnenja, — in to Je sprejel tudi Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije, — da lahko brez škode ukinemo komisijo za tekmovanja in nagrajevanja, komisijo za komunalno in lokalno delavnost, komisijo za gospodarsko vprašanje, komisijo za pogozdovanje, komisijo za organizacijska vprašanja in komisijo za evidenco in plan. Posli, kV naj bi jih te komisije opravljale, se vključijo neposredno v sekretariat tabo pri nas na Izvršnem odboru kakor na vseh okrajnih frontnih odborih. Za izvajanje frontnih gospodarskih akcij pa naj bi tako prt nas, kakor na vseh okrajih obstojala stalna uprava za frontne akcije z enim profesionalcem — tehničnim organi-
zatorjem, za posamezne akcije pa se (sestavljajo cd primera do primera ko-imisije. V Izvršnem odboru naj bi še jnadalje poslovala kmečka komisija, na naših okrajnih odborih pa naj bi se ustanovili kmečki sveti, v katere naj ;bi pienum okrajnega odbora OF volil (Predstavnike iz vrst kmečkega prebivalstva za pretresanje važnih vprašanj kmečke politike. Sicer pa je razumljivo, da mora tako naš glavni in izvršni odbor kakor plenumi in izvršni odbori vseh ostalih* organizacij vsak ;na svojem področju in v svojem obsegu obravnavati kot celota vsa važna, ■tako obča kakor tudi posebna politična in gospodarska vprašanja in bi bilo napačno, če bi se ta vprašanja odvajala od frontnih predstavniških organov in prepuščala številnim komisijam. Razumljivo, da ima vsak izvršni odbor in plenum Fronte vedno možnost, da ustanovi za posamezna vprašanja, ki zahtevajo natančnejše preučitve in konkretnejših predlogov, komisijo, toda ne kot stalni organ, temveč kot organ, ki naj opravi naloženo nalogo.
V	zvezi z organizacijsko problematiko je treba omeniti še položaj oblastnih frontnih odborov. Kakor vam je znano, je bila pred kratkim izvršena reorganizacija naših oblastnih ljudskih odborov. Temeljila analiza položaja in dela naših oblastnih ljudskih odborov, kakor je bila izvršena od državnega in političnega vodstva v vsej državi, je pokazala, da oblastni odbori, — kot v celoti nova stopnja v državni organizaciji, — niso potrebni. Ker so postali oblastni ljudski odbori posebna stopnja v pianu, v budžetu ln v operativi, se je podražila državna uprava, islabša je bila ekspeditivnost poslovanja, republiški upravi pa je bila odvzeta neposredna odgovornost za okrajne ijudske odbore. Praksa je pokazala, da se okrajni ljudski odbori niso okrepili, da so bolehali na neodločnosti in premajhni samostojnosti, oblastni ljudski odbori pa jim zaradi preobio-ženosti s planskimi, proračunske-finančnimi in operativnimi posli niso mogli biti tolikšna pomoč, kakršna bi morali biti po prvotni zamisli. Zato je bila v zadnjem času izvršena ta pomembna reorganizacija, s katero so oblastni ljudski odbori dobili značaj instruktorskega in nadzornega org2na naših okrajnih ljudskih odborov ter hkrati značaj pomočnika naši republiški vladi. Kakor kaže že kratek čas, odkar poslujejo oblastni odbori v s*'oji novi obliki, ni uspeh samo v tem, da smo v vsakem oblastnem odboru znižali aparat za toliko in toliko sto ljudi, ampak tudi v tem, da so začeli naši okrajni ljudski odbori čutiti' v njih pomoč za svojo okrepitev in osamosvojitev. Oblastni ljudski odbor n j več zanje tisti neposredni faktor, ki odreja: To in to moraš!, ampak organ, ki jim obrazloži, zakaj moraš in kako napravi. Ta politična in strokovna in-struktorska funkcija oblastnih ljudskih odborov je vsekakor potrebna in bo brez d\roma zagotovila to, kar je trenutno v organizaciji naše državne uprave najvažnejše, okrepitev naših okrajnih ljudskih odborov.
Prepričani smo, da bodo naši oblastni ljudski odbori in naši oblastni partijski komiteji uspešno pomagali pri ureditvi odnosov med okraji in kraji. S to reorganizacijo je spet postavljen neposreden odnos med ministrstvi in okrajnimi ljudskimi odbori. Oblastni frontni odbori nam morajo kot politična predstavniška telesa na oblasteh ostati in je prav, da esianejo, ker predstavljajo oblasti po današnji upravni razdelitvi svojo upravno teritorialno enoto. Kakor v oblastvenem pogledu gre tudi v političnem za kompleksna vprašanja teritorija oblastnega odbora in zato je nujno, da ima Fronta tu svoj odbor. Ker se pa neposredne organizacijske zveze vzdržujejo neposredno med Izvršnim odborom in okrajnimi frontnimi odbori, zato oblastni ljudski odbori ne potrebujejo več kakor tri do štiri profesionalne ljudi. V kolikor smo ta vprašanja z njimi pretresali, je naše skupno mnenje, da bo ta način dela ustrezal.
V	toliko smo imeli za potrebno, da ta važnejša organizacijska' vprašanja, oziroma pravilneje, vprašanja dela v Fronti postavimo Giavnemu odboru, da jih pretrese in pove svoje mnenje. Razume se, da bo moral napraviti Izvršni odbor in njegov sekretariat v vseh teh vprašanjih številne konkretne zaključke in se tudi podrobneje baviti s prilikami v posameznih naših okrajih, predvsem tistih, katere označujemo za slabše.
Vse to, o čemer smo doslej govorih, zahteva celo vrsto posvetovanj, predvsem pa sistematičnega dela naših voljenih organov v vseh frontnih organizacijah. Imamo običaj, da po skupnem pretresu s sekretariati naših okrajnih organizacij postavljamo mesečne delovne programe in vanje vključujemo vse tekoče naloge. Mislim pa, da je treba tu pred glavnim odborom priporočiti našim osnovnim frontnim organizacijam dve osnovni nalogi, ki sta sedaj pred nami.
Prvič: Neposredna pomoč frontnih organizacij pri izvajanju reorganizacije in decentralizacije naše državne uprave. Borbo proti birokraciji in proti dragi in komplicirani državhi upravi bomo uspešno izbojevali samo z neposredno akcijo naših ljudskih množic, konkretno z akcijo naših frontnih organizacij. Ce je postavljeno načelo decentralizacije v obte državnem merilu, da se čini več poslov od višjih državnih organov izroči nižjim, potem je samo po sebi razumljivo, da se ta decentralizacija ne sme ustaviti v republiki, ampak da mora Iti čim hitreje tudi navzdol. Razumljiva je bojazen naših tovarišev iz zvezne vlade in CK KPJ, ki napovedujejo nevarnost republiškega centralizma. ‘Za take možnosti so osnove. Naše politične organizacije s- morajo konkretno zainteresirat! za ta vprašanja ih pomagati, da se decentralizacija nadaljuje s prenosom poslov s področja gospodarstva, kakor «državne uprave sploh čim hitreje na naše okrajne in krajevne ljudske odbore,
od teh pa na tiste kolektivne ljudske organe, kjer se lahko najbolj neposredno izvajajo ljudska-derackratična načela vodstva države.
Druga stvar, za katero se mora Fronta resno zavzeti, je borba za znižanje državnega aparata. Nikjer ni rečeno, da mora biti v upravi socialistične države toliko uradništva, kot ga je pri nas. Številni ljudje so bili pritegnjeni v pisarniška dela in to ljudje Iz industrije, kmetijstva, obrtništva itd. Povedati moramo, da v glavnem niso sami krivi za ta prestop v takoimeno-vani »boljši posel«, ampak da je bila sprva na eni strani potreba po novih ljudeh v državnem aparatu, na drugi strani pa je nekritično širjenje državnega aparata kratko in malo tako prakso dopuščalo. Ljudje se morajo iz vseh teh uradniških mest, kjer niso nujno ali zaradi posebnih razlogov potrebni, vrniti v svoje poklice, v neposredno produktivno delo, katerega so vajeni in ga bodo z večjim veseljem in uspehom opravljali in ki jim bo tudi v gmotnem oziru nudilo vsaj enako, če ne boljše življenje. Tu je p? treba, da se naše frontne organizacije borijo proti oportunizmu, ki se v določeni meri le pojavlja pri konkretnem reševanju tega vprašanja. Ne smemo dopustiti, da se začne vrednotiti pisarniško delo bolj kot pa neposredno produktivno delo. Taki pojavi so bili in so še, njihov začetek je pa v lem, da so enim ali drugim zaslužnim političnim ljudem hoteli dajati neke vrste sinekure. V resnici pa so večini napravili slabo uslugo, ker so jih silili k delu, ki ga niso zmogli in jih tako privadili nekemu prikritemu brezdelju. Brez dvoma je prav, da zaslužnim ljudem iz naše borbe in iz političnega dela omogočimo v vsakem pogledu dostojno eksistenco, toda nikakor ne za ceno njihove demoralizacije in demoralizacije njihove okolice'. Ce je tak človek sposoben za konkretno produktivno delo, mu je potrebno tako zaposlitev dati in mu tam zagotoviti dostojno materialno eksistenco in potreben ugled. V načelu so v našem družbenem redu te stvari jasne. Gre pa seveda za to, da jih tudi v vsakem konkretnem primeru pravilno uveljavimo. Treba je v vseh naših delovnih enotah in še prav posebej v naših uradih in pisarnah dvigniti vrednost resničnega dela in ne dopustiti, da se zakrinkano za šopom papirja skriva dejansko brezdelje in leglo birokracije.
Marsikje se pojavlja odpor proti premestitvam na okrajne ljudske odbore in njihove ustanove, predvsem z višjih organov navzdol. Okrepiti okraje, pomeni zaposliti v njih in v njihovih ustanovah politično in strokovno sposobne ljudi. Ko bo z izvajanjem te decentralizacije vedno več in vedno pomembnejših poslov v neposredni upravi okrajev, bo nujna potreba po zaposlitvi višje kvalificiranih kadrov. Našim ljudem je treba pojasniti kot naravno stvar to, da ne pomeni nobene degradacije premesti-iev z višjih organov na nižje, ampak nasprotno, da pomeni sodelovanje v nižjih organih oblasti dejansko odgovornejšo in samostojnejšo nalogo, kot pa so v marsičem posli aparata v naših republiških uslanovah. Dejstvo je, da se vsa realizacija naših upravnih ia gospodarskih nalog izvaja v okrajih in krajih, zato je posebne važnosti, kakšni ljudje in s kakšnimi sposobnostmi ter izobrazbo opravljajo te naloge. Razume se, da mora in da bo naša personalna služba upoštevala družinske in obče življenjske prilike, vendar ni nikjer rečeno, da ne bi smeli iti posebno mlajši ljudje, ki so sicer živeli v mestu in tu dokončali svoje šole, v okrajna središča ali večje kraje. Zato bo dolžnost Fronte, da se bo proti oportunističnim tendencam, ki se tu pojavljajo, berila in tudi v tem pomagala resnični in nujno potrebni krepitvi naših okrajnih, krajevnih in mestnih ljudskih odborov.
Kot drugo nalogo, ki nam je od vseh gospodarskih tekočih poslov trenutno najvažnejša, je ureditev odkupov. Vsi vemo, da se na tem pedročju pojavljajo največje težave in da nam nesistematično delo povzroča preglavice v vprašanje preskrbe, ki je gotovo najtežja in najbolj občutljiva stvar za prebivalstvo naših industrijskih središč in mest. Ker pa je sistem odkupa nujno povezan s celotno politiko naše vasi in je tu vsa politična in gospodarska problematika najbolj pestra, zato bi bilo seveda napačno, če bi naša Fronta reševanje teh nalog jemala samo kot tehnično in eksekutor-sko nalogo. Kakor je bilo že prej povedano, morajo biti ta vprašanja za Fronto izrazito politično-gospodarske naloge. Vsekakor je potrebno, da letos v celoti zagotovimo izpolnitev celotnega plana odkupa in da — kar je prvenstvene važnosti — utrdimo sistem odkupne politike sploh. Vsi statistični podatki, ki so se v zadnjih letih vestno zbirali, potrjujejo, da ne gre za nikakršne nemogoče in pretirane zahteve, ampak da so, globalno vzeto, naši plani smotrni in v skladu z. razvojnimi nalogami našega kmetijstva. Gre pa seveda pri tem za utrditev praktične najvažnejšega vprašanja, namreč pravilnega razbijanja planov na posamezne okraje lu kraje in za pravilno obremenitev posameznih kmečkih gospodarstev.
Da bodo to nalogo organi naše ljudske oblasti pravilno in pravično izpolnili, morajo naše politične organizacije nujno sodelovali. Letošnje zvezne in republiške odredbe o odkupih in preskrbi nudijo možnost boljšega in za kmečke proizvajalce bolj sprejemljivega odkupnega sistema. Mi lahko letos, do letošnje jeseni, s temeljito pripravo vseh v poštev prihajajočih nalog zagotovimo soliden način odkupovanja in lahko damo' v celoti jamstvo, da bodo vsa kmečka gospodarstva, kj bodo izpolnjevala svoje dolžnosti do države, deležna vseh tistih ugednosti, ki so Jim z ustreznimi predpisi priznane. Dvoje moramo doseči: Izpolnjevanje odkupnih obveznosti mora postati brezpogojno dolžnost naših kmečkih proizvajalcev do skupnosti, in drugič: vestpo, pravično in n-
konito izpolnjevanje predpisov od oblastvenih organov. Od naših terenskih organizacij OF pa vse do Glavnega odbora OF Siovenije je treba zagotoviti neposredno udeležbo našega političnega aktiva za solidno opravljanje teh naiog. Od aktivistov naše Fronte na vasi ter od pomoči Izvršnega odbora in okrajnih odborov njim je odvisno, ali bodo odkupni plani na posamezne krajevne ljudske odbore in na posamezna gospodarstva pravilno porazdeljeni ali nc. In spet bo stvar Fronte, da bo nadzorovala, da se bodo tako sprejete obveznosti tudi v resnici izpolnjevale. Ne gre, da bi tu podrobno naštevali posamezne naloge, ki so v z.vezi z našim odkupnim sistemom, gre za to, da Glavni odbor opozori in zadolži vse frontne organizacije, da v ieh vprašanjih nudijo našim oblastnim organom vso potrebno pomoč in da hkrati neprestano nadzorujejo, kako organi in aparat naših odborov te naloge rešujejo.
Toliko o teh dveh konkretnih nalogah, za katere misli Izvršni odbor oziroma sekretariat, da mora o njih Glavni odbor razpravljati in sklepati.
★
Referat organizacijskega sekretarja Osvobodilne tronte tov. dr. Marijana Breclja so sprejeli člani Glavnega odbora in gostje z živahnim odobravanjem. V diskusiji k referatu je govo. ril najprej predsednik Kontrolne ko. misije LRS tov. Vlado Krivic, ki je poudaril vlogo ljudske inšpekcije, ki je že v mnogih primerih opozorila na razne napake in pomanjkljivosti. Osvobodilna fronta, posebno pa sindikati, naj vlogi La delu komisij ljudske inšpekcije posvečajo še več pozornosti kakor doslej. Za tov. Krivicem je govorila še vrsta diskutar.tov. Dr. Maks Snuderl je obravnaval decentraiizaci. jo naše uprave in ljudske oblasti pred. vsem s pravne strani. Osvobodilna fronta, iz katere je zrasia ljudska oblast, posebno pa še zbori volivcev, bodo odigrali pri nadaljnjem razvija, nju demokratičnosti bistveno vlogo. Tovariš Jaka Avšič je pozval člane Glavnega odbora, naj posvete vso pažnjo skrbi za gozdove in strokovni vzgoji gozdarskega kadra. Tov. Angela Ocepek je pozdravila izvajanja tov. referenta posebno v točkah, kjer je govoril o novem delu organizacij AF2 v okviru Fronte. V tesnejši povezavi s Fronto vidi tov. Ocepkova večjo povezanost žena s splošno problematiko Fronte. Tov. Mavricij Bore je pokazal na potrebo, da je treba kader, ki se je sprostil pri skrčenju upravnega aparata mnogih naših ustanov, pravilno zaposliti in pokazal na vlogo delavskih svetov v naših yodjetjin. Tov. Boris Kraigher je omenit, da je v mnogih naših ustanovah precej nejasnosti v zvezi z demokratizacijo naše oblasti. Demokratizacija naše oblasti bo res rodila sad, ki ga od nje pričakujemo, če bomo ob vsem tem dosledno izvajali vse naloge, ki so potrebne za zgraditev socializma. Borba is demokratizacijo je pri nas istočasno borba za čim večjo politizacijo Osvobodilne fronte in .našega upravnega aparata. Njen uspeh je odvisen od politične zavesti, ki rodi zavestno borbo za zavestno premagovanje težav graditve socializma, ki so zvezane z našo težko borbo za socializem v naših pogojih. Borba za demokratizacijo obla. sti je v bistvu politična borba, ki zahteva 'vestno in brezpogojno izvrševanje naiog, ki so pred nami. Tov. Franc Simonič je orisal vlogo kmečkih svetov, ki jo imajo pri kmetijski proizvodnji. Od uspešne kmetijske proizvodnje je odvisen tudi uspešen odkup. Poudaril je veliko pripravljenost skoraj 90"/o naših kmetov, ki so setev v redu in dobro izvršili, in borbo z osi a. limi 10% naših kmetov, s katerimi je bilo že pri setvi veliko težav. Opozoril je na kritično stanje košnje posebno na Kočevskem, v Tolminu, Postojni, Kranju in Novem mestu. Tov. dr. Jože Lampret je orisal delo patriotič-ne duhovščine in njenega Ciril-Meto-dijskega društva katoliških duhovni, kov LRS, ki ima danes 463 članov. Vedno več je patriotičnih duhovnikov, ki aktivno sodelujejo pri graditvi naše socialistične domovine, kar se je pokazalo v mnogih primerih posebno pred volitvami. Tov. Ivar, Regent je v svojih izvajanjih poudaril, da gre za to, da se naši ljudje nauče posluževati se demokratičnega aparata, ki ga imajo. Demokracija je predvsem čut dolžnosti, čut zavestne discipline. Apeliraj je na elane Glavnega odbora, naj posvete vso skrb naši šoli, ki se izredno uspešno razvija, in opredelil vlogo šolskih svetov pri razvoju šolstva. Tov. Fedor Kovačič se je dotaknil problema r.aše mladinske organizacije. Povezava med starejšo in mlajšo generacijo bo reševanju teh vprašanj samo v korist. O mladini je govorila tudi tov. Lidija Seni jure, ki je prav laku poudarila potrebo, ki jo naj da starejša generacija pionirjem. Poudarila je, da reorganizacija, ki je v teku, ni mehanična stvar. Zato moramo ob reorganizaciji .nuino skrbeli, da bo kader na novih mestih pravilno zaposlen. Zveza borcev naj v bodoče odigra večjo vlogo pri razvijanju pa-triotične zavesti ljudi. Tov. Janez Hočevar se je vprašanj mladine podrobneje dotaknil. Ze doslej se je pri delu mladinskih organizacij pokazala večja iniciativnost prav tam, kjer je bilo manj profesionalnega aparata. Večja povezanost Fronte z mladino, večja skrb Fronte za vzgojo mladine in za njeno delo bo odpravila izoliranost mladine od nekaterih splošnih naiog Fronte in prekinila z odvajanjem mladine samo na mladinske naloge. Tov. Pete jan je apeliral na elane Glavnega iKlbora, naj posvete zdravstveni!!^ ko. misijam na podeželju vso skrb.
Po diskusiji je tov. dr. Marijan Brecelj še enkrat poudaril, da pri decentralizaciji in reorganizaciji ne moremo in ne smemo delati po nekakšnih receptih, ampak v živem in ustvarjalnem socialističnem duhu. Nato je pre. bral zaključke Izvršnega odbora v zvezi s tekočimi nalogami Fronte, ki jih je Glavni odbor soglasno sprejel«
Poročilo komisije
za zamejita vprašanja
V nadaljevanju zasedanja Glavnega odbora OF Slovenije, ki ga je vodil tov. Josip Vidmar, je govoril o zamej-nih vprašanjih član sekretarijata Osvobodilne fronte Slovenije generalni sekretar predsedstva vlade Ljudske republike Slovenije tov. Franc Primožič,
Ko je navedel nekoliko dejstev o življenju koroških Slovencev v Avstriji, je govoril o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, ki za Avstrijo še vedno predstavlja predvsem politični faktor, ki igra pomembno vlogo zlasti pred volitvami. Narlivno je, da koroški Slovenci s takim odnosom do pojmovanja šolstva ne morejo biti zadovoljni, nezadovoljstvo se pa še poVeča, te ilustriramo še v številkah, kako, kje in kdo izvaja oziroma v mnogih slučajih izigrava zakon o dvojezičnem šolstvu. Ko je navedel konkretne podatke ter rezultat takega dela^ ki se odraža na slovenski šolski mladini, je tov. referent ugotovil, da mora biti borba za slovensko šolstvo na Koroškem stvar slehernega Slovenca, ker je to borba za nacionalni obstoj koroških Slovencev,
Ko je omenil gostovanje slovenske opere v Gradcu in Celovcu je poudaril pomen tega gostovanja za ustvaritev čim tesnejšega kulturnega sodelovanja med koroškimi Slovenci in jugoslovanskimi narodi, kakor tudi med Avstrijo in našo državo, je tov. Primožič dejal: Želimo, da bi na ta 'način mogli koroški Slovenci predstavljati most za zbližanje med avstrijskim in jugoslovanskimi narodi. Prijateljskim besedam naj slede tudi prijateljska dejanja. Odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo bi se mogli še naprej poglabljati, v kolikor se bo iskrenost avstrijskih krogov odražala v demokratičnih odnosih do koroških Slovencev.
V nadaljevanju svojega poročila je referent govoril o položaju goriških in beneških Slovencev pod Italijo,
»Besna, nepravična gonja italijanskih šovinistov proti Jugoslaviji, ki bi hotela dokazati svetu dozdevno preganjanje in zatiranje italijanskega prebivalstva v jugoslovanski coni. bi mog la ustvariti po svetu nepravilno mnenje. da je v Italiji, kar zadeva pravice slovenske narodne manjšine, vse v najlepšem redu. Italijani v tako imenovani coni »B« uživajo vse pravice kot enakopravni državljani. Toda treba je pogledati, v kakšnem položaju je onih 80.000 Slovencev, ki so bili po mirovni pogodbi zopet priključeni k Italiji, ona narodna manjšina, ki bi jo morala italijanska država ščititi tako po določbah mirovne pogodbe, kakor tudi po členu 6 nove ustave, v katerem se republika zavezuje, da bo s posebnim zakonom ščitila narodne manjšine.«
Potem ko je tov. Primožič navedel dejstva, ki govore o namernem onemogočanju slovenskega pouka za slovenske otroke, je nadaljeval: »Slovenska Benečija, ki ima okoli 60.000 prebivalcev, še sedaj nima niti ene slovenske šole, kakor jih ni imela niti v preteklosti. Predstavniki beneških Slovencev so ponovno zahtevali pri italijanskih oblasteh šole za slovenske otroke, 7 lasti niti vlada niso ničesar ukrenile sko vlado. Toda niti pokrajinske obišlo zahtevo so stopili tudi pred rim-V tem pogledu. Ostalo je samo pri besedah. ker je treba baje počakati, da bo vlada izdala na podlagi ustave v ta namen poseben zakon. Enak je po ložaj tudi v Kanalski dolini, kjer nimajo Slovenci niti ene šole, čeprav italijanske oblasti dovoljujejo šole za nemško narodno manjšino.
Tovariš Primožič je nato poudaril, da se Slovenci pod Italijo tudi v kul-turnoprosvetnem pogledu ne morejo izživljati. Slovenci v Gorici nimajo niti ene dvorane za kulturne prireditve. Oblasti na podeželju ne izdajajo dovoljenj za kulturne prireditve, kar opravičujejo z motivacijo, da prostori oziroma vaške dvorane ne odgovarjajo zakonskim predpisom. Zaradi tega je kulturno prosvetno delo med Slovenci v Italiji v zadnjem času popolnoma prenehalo. Druga težka zapreka je odredba, da se mora vsako gledališko igro prej poslati v cenzuro posebni ko. misiji pri predsedstvu vlade v Rimu. Odredbe, ki se nanašajo na dvorane in na cenzuro, so izdali fašisti in so naperjene izključno proti Slovencem. Sedanja italijanska vlada ne samo, da ni ukinila fašističnih zakonov, temveč jih v odnosu do Slovencev izvaja z vso doslednostjo in strogostjo. Italijanska vlada tudi ni ukinila fašistične-ga zakona, s katerim so bili poitalijančeni slovenski priimki.
»Razumljivo je, — je nadaljeval tov. Primožič, — da je za dosego dobrega uspeha potrebna enotna borba vseh Slovencev, ki živijo izven matične do. movine. Moralno politično moč, ki jo v svoji težki borbi neprenehno potrebujejo, črpajo iz borbenih tradicij Narodno osvobodilne borbe. Borba zamejskih Slovencev za osnovne nacionalne pravice bo toliko močna, kolikor bo iskaia opore v zaupanju tn veri v moč lastnih sil, v moč demokratičnih množic Avstrije in Italije, oziroma v veri v demukraticne množice vsega sveta. Zato predstavlja uspešna borba narodov Jugoslavije za enakopravne in neodvisne odnose med narodi največjo podporo njihovi lastni borbi Le na ta način jim bo mogoče ohraniti slovensko nacionalno zavest, te na ta način se bodo lahko enotno uprli vsem poskusom nasitnega potujčevanja.
p j-j razpravi po poročiiu tov. Primožiča so govorili Tomo Brejc, Janko Liska in’dr. Anton Melik. Na koncu zasedanja je plenum soglasno sprejel predloženo protestno resolucijo zaradi smrti Dimitrija Dimitrijevića in Plešeta ki so jo poslali ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ Plenum je tudi snreje! predlog, ki predvideva osnovanje odbora za proslavo desetletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije, ki bo prihodnje leto.
Narodi v Istri ne žele, da bi jih
zadela usoda beneških Slovencev
Dr. Dekleva je v tržaškem občinskem svetu razkrinkal šovinistična gonjo proti ljudski oblasti v istrskem okrožju
Trst, 15. jun. (Tanjug) Med razpravo o stanju v jugoslovanski coni STO, ki se je predvčerajšnjim nadaljevala v tržaškem občinskem svetu, je zastopnik Slovensko-italijanske ljudske fronte dr. Josip Dekleva poudaril, da je namen vsega tega razpravljanja, še bolj zaostriti stanje, na STO in otežkočiti sporazum. V zvezi s tem je dr. Dekleva opozoril na neutemeljenost resolucije demokristjanske večine v občinskem svetu Trsta, v kateri se zahteva, naj se razpusti vojaška' uprava JA v jugoslovanski coni in pretrgajo vsi stiki med to cono In Jugoslavijo. Nepotrebna je tudi resolucija informbirojcev, v kateri se zahteva imenovanje guvernerja in združitev obeh con, ker je stališče KP Italije popolnoma v skladu s politiko italijanskega imperializma, ki mu je Trst oporišče za njegovo ekspanzionistično politiko. Stališče Siovansko-italijan-ske ljudske fronte je, da je treba vprašanje STO rešiti v korist slovenskega in italijanskega ljudstva z neposrednim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo. To je edina možnost, s katero se lahko zagotovi mjr v korist vseh demokratičnih sil na svetu.
Govoreč o gonji, iti so jo začeli v Italiji in v Trstu zaradi odločbe jugoslovanskih oblastev, da se opusti carinski postopek med jugoslovansko cono STO in FLRJ, je dr. Dekleva poudaril, da je ta korak Jugoslavije popolnoma upravičen, ker mora Jugoslavija varovati koristi ljudstva v istrskem okrožju. Saj je bil carinski postopek med angioameriško cono STO in Italijo še veliko prej opuščen.
Glede na trditve informbirojskega in reakcionarnega tiska, češ da je v istrskem okrožju uvedeno prisilno delo, je dr. Dekleva rekel, da gre v resnici za prostovoljne delovne brigade, ki odhajajo na delo v Jugoslavijo. Kot primer je navedel mladinske delovne brigade, ki se sedaj formirajo v Britaniji in Franciji in ki bodo prav tako prostovoljno delale na jugoslovanskih gradbiščih.
Na koncu je dr. Dekleva poudaril, tla narodi v Istri nočejo živeti v takšnih razmerah, v kakršnih živijo
Slovenci v Beneški Sloveniji. Istrski narodi niso pozabili, da je bil v Beneški Sloveniji ubit sekretar Demokratične fronte Slovencev za Beneško Slovenijo Andrej Juš, ne morejo pozabiti vseh terorističnih akcij proti Slovencem, ki so iz dneva v dan hujše. Istrski narodi nočejo živeti v razmerah, kakršne so v angloameriški coni STO, kjer Je 20.000 brezposelnih delavcev in kjer prejema 27.000 upokojencev . neznatne mesečne pokojnine v znesku do 9000 lir. Istrski narodi so odgovorili na grožnje in propagando reakcionarnih in informbirojskih krogov s tem, da je velikanska večina glasovala za ljudsko oblast, s katere pomočjo gradijo boljše življenje.
Ob koncu je Icrščaoeko-denvoteraitska večina v občinskem svetu sprejela predlog za resolucije, ki ga je bila sama vložila.
Protest slovenskih maturantov v Trstu
Trst, 15. jun. (Tanjug) Slovenski dijaki in njihovi voditelji so se odločno uprli najnovejši odločbi tržaških šolskih oblastev, po kateri bi morali dijaki slovenske višje klasične gimnazije v Trstu delati končni izpit v Gorici, Tržaška oblastva skušajo opravičiti svoje ravnanje z izgovorom, da bo treba delati ta izpit pred posebno komisijo, ki je ni mogoče sestaviti v Trstu.
Unesco se upira sklicanju kongresa intelektualcev v borbi za mir
Florenca, 15. jun. (Tanjug), Na vče. rajšnji popoldanski seji komisije za izdelavo programa mednarodne organizacije za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) je podal generalni direktor UNESCO Torres - Bodet ostavko na svoj položaj, izjavljajoč, da ta organizacija ni storila dovolj v borbi za mir in da v takih razmerah noče delati.
Komisija za izdelavo programa je obravnavala tri predloge resolucije o borbi za mir. Prvi predlog resolucije o borbi UNESCO za mir je stavila češkoslovaška delagaclja zahtevajoč, naj se UNESCO pridruži mirovnemu apelu, ki ga je poslal mednarodni kon. greš pristašev miru v Stockholmu. O češkoslovaški resoluciji komisija ni razpravljala, ker češkoslovaški delegat ni bil navzoč na sestanku. Drugo resolucijo o borbi za mir je predložila Jugoslavija zahtevajoč, naj se v letošnjem letu skliče svetovni kongres Intelektualcev v borbi za mir. Tretjo resolucijo je predložila belgijska de. legacija, ki predlaga, naj UNESCO izdela poročili o najnovejših raziskovalnih uspehih na področju atomske bombe ter kemične in bakteriološke vojne. Jugoslovanski delegat je predlo-
SovJetsRi oficirji so pohvalili vohune
Javna razprava pred vojaškim sodiščem v Titogradu proti osmim vohu. nora, ki so jih najeli in izvežbali v Albaniji, potrjuje in izpopolnjuje ugo. tovitve obeh vohunskih procesov, ki sta bila v Skopi ju letos v začetku in proti koncu januarja. Na prvem procesu v Skoplju smo dobili dobro sliko vohunskih baz v Albaniji.
Na glavnih bazah so pravcati nabori za vohunsko službo. Iz vrst zajetih tihotapcev iz Jugoslavije izbirajo primerne kandidate za vohunsko službo, če ni na razpolago dezerterjev, ki se sami ponujajo. Odbrani kandidati pridejo potem v vohunske šole. Take šole je organiziral sem minister albanske vlade Hodža Les, ki je bil razre. šen prejšnjih dolžnosti in je postalo organiziranje vohunstva njegov »portfelj«. Kot drugega organizatorja vohunstva so razkrinkali na razpravi v Skoplju albanskega generala Mehme-da Seha. Vohunske baze imajo svoje oddelke za Metohijo in Črno goro, v obmejnih krajih pa svoje postojanke.
Obtoženci v Titogradu so delali po naročilu rojakov, ki so se izšolali na albanskih vohunskih bazah. Eden od njih je Kolja Arapovje in obtoženci su med zaslišanjem pripovedovali, da so morali izvrševati njegova naročila, ker je znan nasilnež, ki kar na lepem človeka ubije ali pa mu vrže bombo v hišo.
Obtoženi Deda Djuračevič je nudil Arapoviču zavetje, kadar je prihajal iz Albanije. To je bilo že lani meseca maja in dajal mu je tudi podatke o posadkah vojske in milice ter o oficirjih naše javne varnosti. Arapovič in drugi v Albaniji izvežbanl vohuni so od svojih pomočnikov in znancev v prvi vrsti zahtevali podatke o vojaških posadkah, o milici in o organih državne varnosti, ki obiskujejo obmejne kraje.
Ko je tožilec vprašal obtoženega Ze. fa Ljučoviča, če so bili Arapovič in drugi vohuni zadovoljni s podatki, je odgovoril takole:
»Rekli so, da je zaenkrat dobro, a da je treba pozneje poročati še več. Vsa navodila in naloge dobivajo od voditeljev albanske obveščevalne službe in od sovjetskih oficirjev. Zatrjevali so vsakokrat, da so sovjetski oficirji dobro poučeni o našem delu in da so nas že večkrat pohvalili.«
Vohuni so čez mejo prinašali orožje in razne propagandne spise, svojim pomočnikom pa so ponujali tudi naprave za ureditev radijskih postaj, ki so jih pa odklonili, češ da ne znajo z njimi ravnati. Sprva so obtoženi dobivali tudi navodila, naj se vrivajo v zadruge, pozneje pa jim je bilo rečeno, da tega ni treba poskušati in da zadostuje, če delajo proti ustanavljanju novih zadrug.
Obioženi Nikola Arapovič, ki je sorodnik izšolanega vohuna Kolja Ara. poviča, je povedal, da je bil vključen v vohunsko mrežo lani meseca avgusta po nekem Margiliču, ki je tudi večkrat prihajal čez mejo ter prinašaj orožje in letake. Svojim pomočnikom je zatrjeval, da bodo po opravljenem delu doma postali albanski uradniki in oficirji.
Obtoženi Ljubomir Boričič je pri znal. da se je organizirano vohunstvo
KAKŠNO BO VREME
od 18. do 23. junija Sredi tedna padavine, sicer razmeroma pogoste krajevne nevihte (zl»sti ob koncu tedna), a v splošnem ugodno
vreme.
Verjetno vreme:	18. in 24.
•h 25, ugodno, s krajevnimi nevihtami. ?fl ali 21. močne krajevne nevihte, 21 ali 22. padavine splošnega značaji! (neugodno vreme), v ostalin onen jasno.
Dr. V. Manobin.
kmalu razširilo tudi na partijske in frontne organizacije ter da go iz Albanije zahtevali čedalje več podatkov o razmerah v raznih podije tj ih. Glede pisem, ki jih je dobival iz Albanije, je skušal prepričati sodišče, da marsikatere naloge sploh ni izpolnil in da pisem ni uporabljal. Mnoge priče so pa pripovedovale, da je vsa pisma razkazoval, da bi sebe predstavljal kot važnega zaupnika albanske vlade.
Zef Berišaj je bil najet za vohuna že lani v avgustu in mu je bilo med drugim tudi naročeno, naj razširja med šiptarskim prebivalstvom tiranski list »Baškimi«, zlasti tiste številke, v katerih so bili članki Radonje Goluboviča, nekdanjega našega veleposlanika v Romuniji, ki je pozneje dezertiral in ima zdaj važno vlogo med izdajalci v informbirojskem taboru.
Najeti vohuni bi morali sestavljati in zbirati tudi dopise za informbiroj-sko glasilo »Novo Borbo«. Obtožena Zef Ivezič in Prelja Junčević »ta predvsem organizirala prehode čez me-mejo za razne dezerterje in vohunske pomočnike, pripovedovala pa sta, da sta se v Albaniji večkrat sestala z višjim oficirjem albanske varnostne službe Barbalušinom.
Včeraj proti večeru je govoril tožilec, ki je naglasil, da je ta razprava vnovič razkrila sovražne naklepe albanske vlade pod vodstvom ZSSR, Da bi se albanski državni voditelji 'čim bolj prikupili voditeljem ZSSR, so izvajali in pripravljali proti naši državi in njenim narodom sovražnosti, ki v zgodovini težko najdejo primere med državami sploh in kaj šele med državami, ki so imele nekdaj tako tesne zveze kakor je naša in albanska.
Obsojeni so bili; Kolja Nikolič m Ljubomir Boričič na smrt z ustrelitvijo, Zef Berišaj' in PreUa Junčevič na po 20 let, Deda Djuračevič in Nikola Arapovič na po 18 let, Zef Ivezič na 19 in Zef Ljucovič na 12 let odvzema svobode * prisilnim delom.
žli k tej resoluciji isptreminjevaLru predlog, v katerem ge zahteva, da bi bili ti dve deli napisani poljudno in natisnjeni v toliko izvodih, da bi ju lahko brale široke ljudske množice.
Poglavitni predmet včerajšnje razprave komisije za Izdelavo programa je bil predlog jugoslovanske resoluci. je. Večina delegatov v komisiji se je ugodno izrazila o jugoslovanskem predlogu resolucije, vendar so izrazili dvom v koristnost kongresa intelektualcev v borbi za mir, po drugi strani pa je večina delegatov izjavila, da je v samem programu UNESCO mnogo poglavij, ki govore o miru. Tako bi se večina delegatov v komisiji rada izognila sklicanju kongresa, na katerem bi podrobno razpravljali o vlogi intelektualcev v borbi za roir.
Generalni direktor UNESCO Torres-Bodet ni bil zadovoljen s takim odno. som večine delegacij do resolucije jugoslovanske delegacije kakor tudi do problema borbe za mir na splošno. Ostro je grajal pomanjkljivosti programa UNESCO v borbi za mir in neučin. kovitost te organizacije v tej borbi. »Medtem ko dajejo UNESCO,« je dejal Bodet — »za ves njegov program in za vse njegovo borbo za mir minimalna sredstva, pa na drugi strani dajejo težke milijarde za oboroževanje.« Bodet je tudi izjavil, da bi morala biti borba za mir poglavitni predmet dela UNESCO, toda delo te organizacije je najslabše ravno v tej smeri. Ker Bodet ni hotel delati v takih razme. rah, je prosil generalno konferenco UNESCO, naj mu jpoišee namestnika.
Po tej Torrezovi izjavi je bila seja prekinjena, da bi se delegacije, vsaka zase, lahko sporazumele o svojem stališču do predložene ostavke Torre, sa-Bodeta.
Dve koroški mladinski brigadi prideta na delo v Jugoslavijo
Celovec, 15. jun. (Tanjug), Letos bosta odšli dve koroški mladinski delovni brigadi na delo v Jugoslavijo, Prva brigada, približno 60 miadineev, se pripravlja na odhod sredi julija druga brigada, ki bo številčno moč. nejša, pa bo odšla oktobra. V to bri. gado se je prijavilo največ kmečke mladine. Razen kmečke mladine so se za delovno brigado prijavili tudi mladi delavci, ki bodo svoj letni oddih porabili za odhod v Jugoslavijo. Med mladinci, ki so se doslej prijavili, je razen Slovencev tudi nekaj Avstrijcev, Lani so odhod brigad iz Koroške preprečile avstrijske oblasti s tem, da niso izdale potrebnih potnih listov.
Sprememba
starih pokojnin v nove
Zvezna vlada je izdala naredbo, s katero se spreminjajo začasne in stare pokojnine državnih uslužbencev v pokojnine po novem zakonu o socialnem zavarovanju. Državni nameščenci, ki so bili prevedeni na nove plače v času od 1, oktobra 1947. do 10. februarja 1950 ter upokojeni po starih predpisih, dobijo pokojnino po novem zakonu o socialnem zavarovanju, Začasne in stane pokojnine se bodo še nadalje izplačevale samo tistim državnim nameščencem, ki nimajo pogojev za upokojitev po novem zakonu.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR Petek. 16. junija: Beno.
Sobota. 17. junija: Gorazd, Jošt,
SPOMINSKI DNEVI 16 VI. 1912 — Umri v Ljubljani pesnik Anton Aškerc.
16.	VI. 1942, — Prvi prostovoljni delovni dar. na prvem slovenikem državnem posestvu v Rogu na Kočev-skem.
16.	VI. 1943 — Primorski partizani so razrušili pontebsko železnico.
16 VI. 1944.	— Podpisan sporazum
Tito-Subašič.
Mestni turistični urad — centralna prijavnica — opozarja vse ustanove, podjetja in službene potnike, da v dneh 22., 23.	24. junija ter 1„ 2„
3,	in 4. julija omejilo svoja potovanja, ker bo le malo sob na razpolago zaradi Mednarodne kolesarske dirke.
Društvo reproduktivnih glasbenih umetnikov Slovenije sklicuje za sobo-to, 17 junija plenarni sestanek vseh članov ob 18 v Lajovčevi dvorani Akademije za glasbo. Na dnevnem redu ao organizacijska in tarifna vprašanja. Maturanti 1. 1930 8a in b razreda bivše poljanske realne gimnazije proslave 1. julija dvajsetletnico mature. Prijavijo nai se na naslov: Bakarcic Leo, Centralna lekarna. Ljubljana, Pevske in glasbene skupine tnesta Ljubljane, ki so se prijavile za tekmovanje — kategorizacijo — opozarjamo, na vrstni red nastopov: mešanj tn žen. ski zbori 21 moški in mladinski zbori 22. in glasbene skupine 23. junija. Vsa tekmovanla bodo v veliki Filharmonični dvorani ob 20. Prosimo vse skupine, da so na dan nastopa eno uro pred začetkom v mali Filharmonični dvorani. — Mestni odbor Ljudske prosvete Ljubljana -
Tovarna usnja Indus Ljubljana javlja vsem dobaviteljem in odjemalcem
da ima novo bančno zvezo 604-44105-2 NB Ljubljana.	1533-n
Vpisovanje na drž. glasbeno šok) Trbovlje bo od 19. do 24. junija v šol. '	' Poučevali se bodi
solo
Ski
. pisartti Poučevali se bodo vsi instrumenti in solo petje. Prinesite s seboj rojstni list, — Ravnateljstvo.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota. 17. jun, ob 13: Calderon »Dama. škrat«. Zaključena predst, za LMS. ob 20: Calderon »Dama-škrat«. Zaključena predstava za I, kongres Ljudske tehnike. ■
Ob 20: Miller: Vri moli sinovi. Gostovanje v Celju.
OPERA
Sobota. 17. junija ob 15; Hristič: Ohridska legenda. Gostovanje beograjske Opere.
Nedelja. 18, junija ob 20: Verdi »Tru. bsdunc. Izven
Opozarjamo občinstvo, da le začetek
nocojšnje operne predstave ob J 9 in
jutrišnje baletne predstave ob 15.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 17. junija ob 20: Držič »Dundo Maroje«, komedija z godbo ln petjem. Gostovanje v Tolminu.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Sobota, 17. junija ob 20.: »Miklova
Pala«. Režija Janja Baukartova.
etič.
SKUD IVAN CANKAR. TR2IC Nedelja 18. junlla ob 16: »Kulturna prireditev« s pesträM točkami. Go. stovapje v Kokrici.
ZSJ — KRAJEVNI SVET DOMŽALE Sobota 17. jun. ob 20: Cankar »Jakob Ruda«. Predstava za delovpe brigade in sindikat Pšata. Državno posestvo Camšenak KS Mengeš.
Drugi večer gostovanju
Beograjske opere
Gostovanje Beograjske opere v Ljubljani — Prizor iz 9. slike baleta »Romeo in Julija* (Rut Parlič In Dimitrije Parlič)
»Ena izmed značilnosti kulturnega in umetniškega življenja v socialistični Jugoslaviji je vse večja potreba prikazovati naše umetniške uspehe‘po vsej državi,« pravi v uvodu bogato opremljenega gledališkega lista upravnik beograjskega Narodnega gledališča Milan Bogdanovič, Tetmu načelu in velikemu razumevanju ljudske oblasti se moramo zahvaliti, da je Ljubljana v eni sami sezoni sprejela že drage goste iz Zagreba in sedaj iz Beograda. Taki obiski so nadvse dragoceni: naučimo se spoznavati delo in uspehe umetniških kolektivov drugih republik in sami rastemo ob tem. Se bolj zanimivo pa je, da sta nam zagrebški in beograjski balet predvajala eno in isto delo in sicer tako tehtno delo, kakor je balet Sergeja Prokofjeva »Romeo in Julija«. Beograjski baletni ansam bel, ki je mnogo mlajši kakor zagrebški in ima zato manj tradicij,' je pri upoštevanju vseh pogojev dosegel že razveseljivo umetniško višino. Balet »Romeo in Julija« je zelo zahtevno delo in trd oreh, ki zahteva veliko število zrelih umetnikov in tesno j>ove-Žano igro celotnega kolektiva, Beograj
ski balet je dokazal, da ima mnogo odličnih in nadarjenih plesalcev, izmed katerih sta posebno ugajala zrela umetnika Ruth in Dimitrij Parlič kot Julija in Romeo, izredno prikupni in nar darjeni Dušan Trninič kot Mercutio in še drugi. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo ljubljansko operno gledališče, jih je nagrajevalo z dolgotrajnim in toplim aplavzom.
Najbrže režijski prijem ni zadel povsem v živo, kar se je poznalo nai včasih nejasnih situacijah, ko osnovna misel ni prišla dovolj v veljavo. Kljub tem majhnim pomanjkljivostim je pa ves ansambel pokazal, da vlaga mnogo truda v svoje delo in bo v nadaljnjem razvoju dosegel kmalu nadpovprečno višino.
Nadvse zanimivo, vedno lepo glasbo Sergeja Prokofjeva je znol dirigent Oskar Danon, direktor beograjske opere mirno in varno izluščiti. Vskladil je orkester in dogajanje na odru v lepo zaokroženo celoto.
Tako je postal večer zares lep umetniški dogodek, pravo odkritje umetniških uspehov bratske republike.
V. G.
OhgsmCz&cifSka t/pkad<mfa
OBVESTILA IOOF. SLOVENIJE ORGANIZACIJAM
OF
Množično nabiranje borovnic
Gozdni sadeži in zdravilna zelišča pomenijo za naše gospodarstvo veliko vrednost, ki prihaja do izraza še posebno pri-izvozu, saj z izvažanjem teh predmetov varčujemo les in drugo izvozno blago, ki je za nas mnogo več vredno kakor ti sadeži.
Sedaj zore borovnice. Za lepe, skrb. no obrane borovnice dobimo v inozemstvu mnogo dragocenih deviz. Zato bomo v teh dneh začeli z rednim izvozom borovnic. Odvažali jih bomo vsak dan z letalom. Te borovnice morajo biti obrane v suhem vremenu, imeti morajo naravno meglico (sivino), biti morajo zdrave, brez listja, skratka, absolutno čiste in še istega dne, ko so nabrane, oddane v zbira-
lišče. Zaradi lažjega prevoza se bodo zbirale borovnice v okrajih Ljubljana, mesto, Ljubljana - okolica, Kranj in Kamnik. Nabiralci imajo možnost, da lahko za polovico izkupička takoj ca. bavijo industrijsko blago. To je vsekakor velika ugodnost, ki jo nudi nabiralcem odkupno podjetje. Borovnice bo odkupovalo podjetje »Alko« v Ljub. Ijani. Kmetijske zadruge v navedenih okrajih so že pripravile vse potrebno za odkup, oziroma prevzem borovnic od nabiralcev. Zato naj frontne in druge množične organizacije zainteresira, jo ljudi za nabiranje borovnic. V drugih okrajih naj prav tako nabirajo bo. rovnice za domačo potrošnjo ali pa jih suše, ker so suhe borovnice priznano zdravilo.
Nedelja. 18. jun ob 19: Cankar »Jakob Ruda«. Predstava za sindikat OSS Kamnik.	i534-n
v,D
Sobota. 17. jun,: »Pot do zločina«. Nedelja, 18, jun ; »Pot do zločina«.
»° gledališče
Sobota. 17, jun ob 20:	C. Goldoni
»Krčmarica Mirandolina». Trinajstič. Nedelja. 18 junija ob 20: dr. B. Kreft »Celjski grofje«, Petič.
Obakrat gostovanje v Rogaški Sla. tini.	1524-n
OKUD KOS . HRIBERNIK Rokodelski dom. Komenskega 12.
Sobota, 17. junija ob 20.30: C. Goldoni »Pri lepi krčmarici (Mirandolina)«. Nedelja 18 jun. ob 20.30: C. Goldoni »Pri lepi krčmarici (Mirandolina)«.
PREDAVANJA
bo prostora. — Vpisovalo se bo le na podlagi rojstnih listov. Zaradi važnih rodbinskih podatkov naj pripeljejo otroke starši k vpisovanju
Vpisovanje bo na obeh šolah hkratL Za obe šoli je določen šolski okoliš, ki bo razviden na deski v šolski veži.
Opozarjamo starše, da vpišejo otroke sedaj, ker jeseni ne bo vpisovanja.
AVDICIJA ZA GLEDALIŠKE IGRALCE
Okrajni ljudski odbor Ptuj poverjeništvo za kulturo in umetnost, raz. pisuje avdieijo za poklicne gledališke igralce v Okrajnem gledališču v Ptuju. Prijave je poslati do 20. junija na naslov razpisovalca. Prijavljeni naj se pripravijo iz a) dramskega teksta v prozi, b) dramskega teksta v verzih ali recitacijo pesni, na pamet. Vabimo vse, ki se zanimajo, da se prijavijo do določenega roka. Avdicija bo v soboto I. juj ija o Okrajnem gledališču Ptuj,	2124-1
Dekanat pravne fakultete vabi k nastopnemu predavanju, ki ga bo imel docent dr, Stojan Pretnar v soboto,
17.	junija ob H v zbornični dvorani univerze. Tema predavanja: »Pravni značaj patenta v družbenoekonomski ureditvi naše države«.
Opozarjamo na današnje II. javno predavanje slušateljev VI. oddelka Akademije za glasbo (zgodovinska skupina) docenta Ukmarja in prof. dr. Cvetka v mali Filharmonični dvorani. Vlado Golob predava o temi »Platonovo, pojmovanje glasbe v luči antične miselnosti«. III. predavanje bo v soboto. 24. junija.	1528-n
OBU^UU
SPREJEM DIJAKOV
V	TEHNIŠKO SREDNJO SOLO
V	MARIBORU
Tehniška srednja šola v Mariboru bo sprejela v šolskem letu 1950-51 določeno število dijakov v prvi razred strojnega in prvi razred elektrotehniškega odseka.
Vpisi bodo od 19. do 23. junija v upravi Delavskega tehnikuma, Mari-oor, Leninov trg 1-1., soba štev. 32 a spreiemni izpiti od 27. do 30. junija istotam. Pri vpisu, ki se lahko opravi tudi pismeno ali po zastopniku, ie treba predložiti: Točno izpolnjen obrazec »Prošnja za sprejem v strokov, ne šole« kolkovan z 10 din: — spričevalo n nižjem tečajnem izpitu; roist. ni list. Prošnje.za štipendijo z vsemi potrebnimi podlogami vlagajo dijaki na tisti Soli. ki so jo do sedaj obisko-vali. — Dijakom izven Maribora bo zagotovljena Internatska oskrba s pričetkom novega šolskega leta.
Vpisovanje v 1. razred bo v sredo. 21, m v četrtek 22. junija od 8 do 11 na obeh osnovnih šojah.
Obvezno se vpišejo vsi otroci, ki so rojeni j 1943 — izjemoma pa tudi Ä' P	$<* Jtonoa februarja
1951 stari sedem let. Ti otroci pa bodo sprejeti y šolo samo v primeru, ako
KINO
LJUBLJANA UNION: zaprto. MOSKVA: franc, film »Ob zori«. — Srbski mesečnik 26-J	— Pred-
stave ob 16.15. 18.10 in 20.15 — SLOGA:	angleški film »Oliver
Twist«. Naši pionirji 9.K. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. - Tl VOLL amer. film »Zimska zgodba«. Tednik. Predstava ob 20.30. — TRIGLAV: sovj. film »Čarobno zrno«. Film. nov 199. — Predstava ob 20. uri. — SISKA: angl. barvani film »Sara-banda za umrle ljubimce«. Filmske nov. 11. Predstava ob 20.
MARIBOR PARTIZAN: avstrijski film »Kvartet Schrammel«. Kratek film Slov drama. UDARNIK: ameriški film »Močvirje« Filmske nov, 169.
JESENICE MESTNI; nemški film »Corona«, Mladi kadri pomorstva.
UMRLI
_____ junija______	__ .
-ališče. Radeče. 14. junija 1950. Užaloščene rodbine: Haller, dr. Turk. Potrč. Mahkota, Nachbar. Pohar. 21jO-I Po težki in dolgi bolezni je 15. junija umrla naša dobra žena. skrbna mati, stara mati, tašča in teta ALBINA KREUTZER roj. ACCETTO. Pokopali jo bomo 16. junija ob V; 17 na mestnem pokopališču. Kreutzer Pavel, mož; Albina in Marija, hčerki; Pogačnik Jože in Kraigher Marko, zeta; Pavle. Jožko in Janez, vnuki ter ostalo sorodstvo.	2135-1
Telovadno druStvo Radeče naznanja, da je preminul nie go v zvesti član in odbornik tov. ŽANE HALLER. Društvo bo pokojnika ohranilo v neizbrisnem spominu!	2134-1
VI
i ?
Vremenska napoved za soboto; Si
mennivci vreme s krajevnimi pad nanu v nočnem ali -jutranjem č Nekoliko hladneje. Pozneje izboljša
Uspešna „Operacija“ Mire Pucove
Mire Pucove tretje dramatsko dek>, | jem, ker ima od tega koristi in profit tridejanka »Operacija«, je imela na je poglavitno gibalo njegove zdrav-kastni predstavi v ljubljanski Drami I niške »etike«, s katere tako odlično 14. junija očiten uspeh. Po tej prepro- snema masko njegov asistent dr. Do, sti, zgolj pavšalni ugotovitvi se je j nat. Le-ta je že starejši zdravnik, pa
treba vprašati, kaj pomeni »Operacija« za dramatski razvoj mlade pisateljice in kaj vnaša ta drama v naše domače dramatsko slovstvo?
Nova drama »Operacija« je nedvomno korak naprej v dramatskem razvoja njene avtorice. Že »Svet brez sovraštva« je izpričal, da ima Mira Puceva nekaj prijemov, kakor jih opažamo samo pri izrazitih dramatskih talentih, čeprav so kazale to samo nekatere nadrobnosti, ne pa močna, prepričljiva in silovita dramatska celota. K »Ognju in pepelu« je avtoričino ustvarjalno pero seglo že dalje: poleg uspešnejšega razpleta dejanja in bolj Svega, zgoščenega dialoga je ta dra. tna prepričevala s svojo atmosfero, s Svojim dinamičnim orisom političnih konfliktov v odločilnih trenutkih naše zgodovine. V »Operaciji« so se — po prvem vtisu, ki ga ima opazovalec — izboljšale kompozicijske kakovosti njenega dramatskega dela, obdelava osrednje anekdote, okoli katere se razvijajo poglavitni konflikti, je ostrejša, predvsem pa se je najmanj v eni izmed nastopajočih oseb pokazala prodornost avtoričine dušeslovne metode, S katero se je dotipala do globin, ki je njene prejšnje drame niso imele: globin individualne psihologije, prehajajoče z utemeljenimi preskoki v službo skupnosti, v moralni rezervoar na. še družbene revolucije.
»Operacijo«, ki se vsa dogaja v bolnišnici slovenskega mesta pod italijansko okupacijo, bi lahko razdelili v dva spretno se prepletajoča dramatska pasova, ki se vzajemno stopnjujeta in katerih razgibanost raste od prizora do prizora, od dejanja do dejanja. Ta dva ■ pasova sta: osebnost dr. Matije Donata in njegova ljubezenska zgodba z dr. Vero Romihovo na eni strani, na drugi pa konspirativna akcija Osvobodilne fronte, s stažistko dr. Permetovo in ilegalcem »Kostjo«, ki ga utihota-pijo na kirurgijo zaradi nujne operacije. Način, kako je Mira Pucova po. Vezala ti dve dramatski zgodbi, katerih vsaka ima svoje posebne konflikte in kako je umela z naglo in silovito duševno preobrazbo zdravnika dr. Donata prikazati nujnost in silo tega, kar bi prejšnji dramatiki pripisovali usodnosti ali razlagali s slučajnostjo, ta način je dal njeni »Operaciji« močno razgibanost in je najboljše poro. štvo uspeha.
Zakaj centralna osebnost te drame, žarišče njenega najpomembnejšega konflikta je zdravnik dr. Donat. Strahovlada župnika Klavore v bolnišnici, najsi sicer močno stopa v ospredje in ustvarja videz, kakor da gre tu — kot v »Ognju in pepelu« — za dramatski konflikt dveh političnih svetov, je bolj ilustrativnega kakor pa dramat. sko-organskega značaja. V »Operaciji« nas predvsem pritegne in yes čas globoko zanima dr. Donat. V naglem, močnem razpletu njegovega psihološkega konflikta z okoljem vidimo vrednost in moč vsega tistega novega, za kar se »Kostja« in Permetova borita bodisi z vojaškimi, bodisi z organiza. cijskimi konspirativnimi sredstvi.
To, kako se. zdravnik — cinik, človek, ki živi samo za svoj poklic in zaničuje vse, kar leži izven njegovega solipzističnega in zato pesimističnega pogleda na življenje, kar čez noč spremeni v junaka, ki tvega in naposled žrtvuje življenje ne le za ilegalca, marveč tudi za to, za kar se »Kostja« bori — to je dramatsko dragocenejše od vsega hrupa s Klavoro in od vseh političnih konfliktov v bolnišnici. Primer dr. Donata kaže veliko moralno zmago nacionalne in socialne revolucije, in ta zmaga ni samo v tem, da se reši iz bolnišnice ilegalec in s tem ukani okupator, marveč zlasti v tem, da postane dr. Donat človek, ki najde smisel življenja v borbi za nekaj višjega in nadosebnega, v tem, da se s svojo zares dramatično odločitvijo vključi y borbeni kolektiv svojega naroda.
To nam bo jasnejše, če strnemo v nekaj vrstic vsebino te drame: »Operacija« se dogaja od začetka do konca v bolnišnici. Njeni junaki so predvsem zdravniki in dve bolniški sestri z župnikom Klavoro; slednji je v bolnišnici ne samo dušni pastir, marveč tudi belogardistični politični agitator in vohun. Sef kirurškega oddelka (dr. Rates) je prototip oportunista, ki sode-
se ne more uveljaviti, ker je »neprilagodljiv« in ciničen, zaprt vase, morda tudi alkoholik — toda slednje le zato, da ublaži svoj občutek brezupa in svojo mržnjo do ljudi. Vzlic temu pa je dr. Donat dober in skrben zdravnik, ki vestno skrbi za bolnike. Od. kar je bil prišel iz tujine v ta zdravstveni zavod, je obnovil ljubezensko razmerje z zdravnico na interni dr. Vero Romihovo, tipično meščansko žensko, ki je bolj ponosna na svoj krzneni plašč kakor pa na svoje dvomljive uspehe pri bolnikih, od katerih jo odganja stud pred starimi, razkrajajočimi se telesi, ter išče omame v ljubezni. Ta zdravnica je žena polkovnika, ki organizira belo gardo v tem mestu. Tedaj se zgodi, da s posredovanjem stažistke dr. Tince Permetove, ki je bila že kot študentka aktivna v levičarski politični akciji, prineso v bolnišnico aktivista »Kostjo«, in tega je treba nemudoma operirati, ne da
ne tridejanke se z drugim dejanjem v
obrisih končajo in tretje je samo nekak crescendo vsega, kar je bilo doseženo že v drugem dejanju. »Operacija« pa dramatsko raste in doseže v tretjem dejanju ne le vnanji, marveč tudi notranji višek, t. j. tisti pretres. Ijivi razplet, ki največkrat odloča o umetniškem učinku celote. Avtorica je dostavila obema poglavitnima pasovoma, na katerih se dogajfrjo dramatski konflikti, še tiho življenjsko dramo instrumentarke sestre Serafine, ki kljub strogi disciplini svojega reda ni ubila v sebi človeške osebnosti, in ki v tajnem sodelovanju z ilegalo išče svoje sprostitve. Z njo živo kontra, stira bigotna sestra Kanizija, slepo orodje v Klavorovih rokah. Spričo vloge, ki jo ima v bolnišnici župnik, je samo ob sebi umevno, da je »Operacija» pokazala tudi vnanjo stran konflikta. razgalila politično diktaturo, ki se zakriva z verskimi gesli, in Klavo. rova vloga je nova inačica tiste figure, ki jo je Pucova pokazala v drami »Ogenj in pepel« v podobi italijanskega kurata. Nedvomno je Donatov primer še bolj osvetljen in podprt z dej.
Prizor iz 2. dejanja dieune »Operacija«
bi vedel za njegovo istovetnost šef kirurgije in. še manj seveda vsiljivi župnik Klavora. Permetova zaupa to nuj. no nalogo dr. Donatu in tega to človeško zaupanje tako globoko gane, da prevzame operacijo, ki je združena z nevarno odgovornostjo. Izprva ga ne. koliko zamika sama avantura, naglo-ma. pa.se mu začnejo odpirati oči in spozna, da so v življenju nadosebne vrednote, za katere hrabri ljudje vse tvegajo in ki je zaradi njih vredno živeti. To ga zbliža z dr. Permetovo in ko jo v nekem trenutku zasači lju. bosumna dr. Romihova, se sproži nagel in silovit konflikt med njo in Do. natojn; slednji je že sam občutil praznoto .svojega razmerja in se ga - hoče otresti, V tem pa »Kositji« postanejo tla prevroča, dr. Permetova se domisli, da mora »Kostja« navidezno »umreti«, nakar ga prenesp v mrtvašnico in dr. Donat podpiše njegov mrtvaški list; iz mrtvašnice bi ga odpeljali, z avto-furgonom na pokopališče in od tod bi se bil navidezni mrlič rešil v svobodo. Tedaj pa maščevalna dr. Romihova odkrije zadevo s Kostjo in jo ovadi župniku Klavori, ki da brž zasesti boi. nišrnco z belimi in z okupatorjevo soldatesko. V zadnjem hipu priteče de. nunciantka in hoče dr. Donata rešiti, ker ga še vedno ljudi, toda dr. Donat da rajši svoj plašč in svoje listine »Kostji«, ki res pobegne, medtem ko zdravnika ujamejo in pobijejo ter umre na hodniku pred bolnišnično pisarno, v kateri oblastni Klavora zaslišuje • dr. Permetovo. Tako je konča, na epizoda s »Kostjo«, napol blazno dr Romihovo odvedejo iz pisarne, dr. Donata, ki je bil izvršil »tisto operacijo na sebi, ki jo mora opraviti vsak človek sam«, odneso mrtvega in pred ilegalo Osvobodilne fronte s Permeto-vo iti sestro Serafino se odpre perspektiva smrti, vsekakor pa ječe..,
Ta .snov je dramatsko razdeljena na manjše število oseb (dva zdravnika, dve. zdravnici, župnik, »Kostja«, dve sestri), že omenjena dva osnovna pasova drame — Donatova ljubezen in nagla duševna preobrazba ter .zadeva s Kostjo — sta razpletena z dokaj močnimi dramatskimi stopnjevanji. Prvo dejanje je resda v glavnem ekspozicija, vendar so tu že očitni zametki poglavitnega konflikta in v gledalcu se vzbuja živa radovednost, kakšen bo
luje zavestno in načelno z okupator- nadaljnji razplet. Tudi mnoge priznali
stvorn, da sta Donat in Klavora sošolca in da temeljito poznata drug drugega: v njunih pikrih spoprijemih se sproščajo tudi stara nasprotja s šolskih klopi in zlasti Klavorova oseba, ki ji avtorica ni dala samega črni. la po vzorcu čmo-bele tendenčne povesti, postaja s tem človeško bližja in ranljivejša.
Vsekakor »Operacija« • znova uveljavlja dramatski talent Mire Pucove in ji odpira nove razvojne vidike. Po vsej pravici lahko pričakujemo od nje tista dokončna, zares zrela deila, za katera so prve tri drame uspešna priprava. Ni mogoče reči, da bi »Operacija« ne imela tudi senčnih strani in da bi bila zlasti s kompozicijske, in psihološke plati do kraja dognana. Zdelo pa se mi je potrebno poudariti predvsem njeno svetlobo in prepustiti revialnemu - kritiku, ki bo pisal po večkratnem ogledu predstave, razčlembo posameznih pomanjkljivosti, ' ugotovitev tistih senčnih odtenkov, ki leže med močnimi svetlimi ploskvami te dramatske stvaritve. V našo . dramatiko vnaša Pucova predvsem delo o zdravništvu in njegovi etiki, gledani z zornega kota največjega preloma v naši zgodovini. Snov je zanimiva in vredna obdelave, formalne kvalitete, ki označujejo to obdelavo, pa ne presegajo dosedanjih dosežkov naših dramatikov in le v nekaterih prijemih dosezajo Cankarja, Krefta in še neka. tere, ki predstavljajo našo dramatiko.
»Opracijo« je zrežiral Slavko Jan in s svojo režijo, slonečo na srečni razdelitvi vnanjih in notranjih kontrastov in učinkov dramatskega teksta Mire Pucove, dosegel smiselno ubrano, homogeno uprizoritev. Sceno, ki se sicer. spremeni v vsakem dejanju, vendar je lahko izvedljiva tudi na, manj. ših odrih, je zasnoval inž. arh. Ernest Franz. Igralska zasedba ni bila nič manj srečno izbrana, in o nji. bo treba še pisati. Dr. Donat, ki ga igra Maks Furijan, je — bi dejal — pravo odkritje tega igralca in njegovih izraznih zmožnosti za psihološko tako kompleksen karakter kakor je ta dramatska oseba. Z druge strani pa je Lojze Potokar v vlogi župnika Klavore ustvaril eno tistih kabinetnih odrskih figur, katerih gledalec ne pozabi zlahka: je to sijajna podoba človeka, ki veruje v svojo resnico in meni, da sme zaničevati vse, kar se ne sklada
Zmagi atletov BeograUa
In atletinj Dunaja
Poročali smo že, da se je začel preteklo sredo v Beogradu atletski dvoboj med žnskima in moškima reprezentancama Beograda in Dunaja. Prednost v točkah, dosežena že prvi dan. so naši atleti v včerajšnjih zanimivih ooroah se povečali, pri čemer so moški zmagali v vseh disciplinah in dosegli 133:66 točk. medtem ko so atletinje Beograda po kvaliteti zaostajale zn Duuajcznkami, ki so zmagale v razmerju 56:50.
Tudi drugi dan ie bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov, med katerimi .e omemoe vreden met kladiva, katerega je vrgel Gubiian 54.57 m Zelo dobra rezultata sta bila dosežena tudi v troskoku Petranovič je skočil 14,36 metra (za 1 cm slabše od državnega rekorda). Wasch (Beograd) pa 14.25 m.
Nov državni avstrijski rekord ie dosegla Dunajčanka Heideserjeva, ki je vrgla disk 43.53 m. Zmagovalci v posameznih disciplinah so tile:
moški — 1500 m:	Cerai (B) 3:53.2
(nov državni rekord); 10.000 m: Mihalič (B) 30:50.4 (nov državni rekord); 110 m 'čez ovire: Rebula (B) 16.1: — krogla: Sarčevič (B) 14.53: 100 m: Pecelj (B) 10.9: skok v daljino: Würth (D) 6.93: kopje: dr. Pecktor (D) 63.77; 400 m: Račič (B) 49.3: 400 m čez ovire: Radulovič (BL, 56.8 sek;; kladivo: Gu-bijan (B) 54.57 m; 200 m: Pecelj (B)
22.4	m: 800 m: Ottenheimer (B) 1:57.2; 3000 m čez ovire:	Štritof (B) 9:27.8:
skok s palico: Müakov (B) 3,80; disk: Žerjal (is) <*/.24: troskok: Petranovič (B) 14:36; 5000 m: segedin (B) 14:o2.4; 4X400 m: Beograd 3:22.1.
Zenske — kopje:	Bauma (D) 40.92:
Radosavljevič (B) 40.47 (nov državni rekord): 800 m: Stefanovič (B) 2:19.1: 300 m čez ovire:	Steurer (D)	12.1;
skok v daljino:	Koledin (B)	5.34;
4X100 ra: Dunaj 51.6; 100 ra; Koledin (B) 13.0: disk: Heideger (D) 43.53: 20« metrov:	Stefanovič (B)	26.9 (nov
srbski rekord); krogla: Radosavljevič 12.42: višina: Zuber (D) 140 cm.
Atletski dvoboj v Ihanu
Atleti telovadnega društva Ihan. sodijo med naimarljivejše ihanske fiz-kulturnike. Redni treningi in medse: bojna tekmovanja, s katerimi so zaceli že zgodaj spomladi so pokazali, da so začeli atleti resno gojiti , to športno panogo.
Telovadno društvo Ihan je priredilo te dni v počastitev padlega borca v narodnoosvobodilni borbi Bernarda F lesa, tekmovanje z atleti telovadnega društva St. Vid pri Ljubljani. Sodelovalo je 42 tekmovalcev. Zmagal je St. Vid z 78:58 točkami.
Prvenstvo Ljudske miiiee v nogometu
Miličniki iz v«e države letos že drugič tekmujejo za nogometno prvenstvo. V lanskem tekmovanju je prvo mesto osvojilo moštvo Ljudske milice Makedonije pred Hrvatsko, Srbijo. Slovenijo in ostalimi.
Nogometno prvenstvo je letos že peta disciplina v splošnem tekmovanju za pokal ministra Rankoviča. Začelo se bo danes na Stadionu, Tyrševa c. v Ljubljani. Sodelujejo moštva vseh republik, ki vi h sestavljajo po večini igralci zagrebškega Milicionerja. člana II. zvezne lige. Dinama iz Skoplja. Milicioner-iev iz Beograda Titograda in Sarajeva ter Miličnika iz Ljubljane. Slovesen začetek s sodelovanjem godbe Ljudske milice bo ob 16.
Razpored tekmovanja je naslednji: Petek. 16. jun. ob 16: Hrvatska : Bosna in Hercegovina; ob 17.30: Slovenija : Srbija: sobota. 17. junija ob 16: Makedonija : Črna gora:
ob 17.30: Hrvatska : Slovenija: nedelja, 18. jun. ob 16: Bosna in Her.
cegovina : Cma gora Ponedeljek. 19. jun. ob 17.30: Srbija : Makedonija:
Torek, 20. junija ob 16: Slovenija : Bosna in Hercegovina-ob 17JO: Makedonija : Hrvatska: Sreda. 21. jun. ob 17.30: Cma gora :
Cetrt^L 22. junija ob 16: Slovenita :
Makedonija;
ob 1730:	Bosna m Hercegovina :
Srbija^
petek. 23. junija ob 17.30: Hrvatska : Crna gora:
sobota. 24. jun. ob 16:	Makedonija :
-»osna m Hercegovina, ob 17.30; Srbija : Hrvatska nedelja. 25. jun. ob 16: Cma gora : Slovenija;	, „ _T„.
OD u.j'j Reprezentanca LM FLRJ : reprezentanca Slovenije
Odred bo igral v nedeljo z miličniki
V nedeljo 18. junija bo na Stadionu ob Tyrsevi cesti nogometna tekma med reprezentanco Narodne milice Srbije in ligaškim moštvom Odreda. Reprezentanca bo nastopila v močni postavi. Tekma bo zanimiva in lepa. Pričetek ob 18. uri.
Xaši nogometaši v Braziliji
Kakor poročajo iz Rio de .Taneira, je v sredo ponoči prispela v brazilsko prestolnico jugoslovanska nogometna reprezentanca. Na letališču so ,io sprejeli zastopniki našega poslaništva in trgovinskega odposlanstva, delegati brazilske nogometne zveze in številni novinarji.
Naslednji dan pppoldne so. imeli naši nogometaši prvi trening, včeraj pa so prisostvovali tekmi med brazilsko reprezentanco in moštvom Vasco de Gama, ki se je končala z zmago reprezentance z 8:1.
Nasi kolesarji pojdejo
na svetovno prvenstvo v Belgijo
Na VI plenumu Kolesarske zveze | sodelovati leto dni na nobenih kole-Jugoslsvije ki je bil v Zagrebu, so sarsfcih tekmah, dalje Košto Todoro-
______J J—,*»v*	../Sy-v-Lö-»l-vi V»-«	nlana VnlecareVeao Vlulta TVTota.
razpravl jali med drugim o. udeležbi kolesarskih organizacij v izvenarmadm vzgoji mladine in pripravah za bližnje mednarodne dirke v državi in svetovno prvensto v Belgiji.
Letos se bo pričela mladina množično uriti v vožnji in popravljanju koles. Ustanovili bodo kolesarske postaje in delavnice Kolesarski klubi in sekcije bodo letos posvetil, veliko pozornost vključevanju čim večjega števila kolesarjev v tekmovanje za znak fizkul-tufnika
Poleg mednarodne dirke »Okoli Hrvatske in Slovenije«, bodo naši kolesarji sodelovali na dirki »Okoli Avstrije«. Po teh dirkah se bodo najboljši kolesarji pripravljali na 15-dnevnemu treningu, na katerem bodo določili moštvo za svetovno prvenstvo.
Zaradi kršitve discipline in nešportnega vedenja posameznih vozačev je Kolesarska zveza Jugoslaviie kaznovala Aleksandra Zoriča člana kolesarskega kluba Miličioner (Beograd), da ne sme
z njo- Niansirana, živčna, na hipe pretresljiva igra obeh moških protagonistov je vzbudila v občinstvu napeto pozornost, ki je v nekaterih trenutkih pritajilo dih. Tudi obe glavni ženski figuri (Vida Juvanova kot dr. Romihova in Draga Ahačičev» kot dr. Per-metova) sta doprinesli dobršen delež k uspehu uprizoritve in tipizirali v svojih vlogah dva tečaja moderne že. ne. Milan Skrbinšek, Stane Potokar, Mila Kačičeva in Vida Levstikova so uspešno nastopili v ostalih vlogah.
Morda ima vodstvo Drame svoje razloge, vendar se nam, ki ne gledamo za kulise, »ne zdi primerno, da se je noviteta Mire Pucove vključila v repertoar ob koncu sezone, namesto da bi z njo začeli prihodnjo sezono: kot resna dramatska ustvaritev bi to zaslužila.	B. B.
viča člana kolesarskega kluba Metalac (Beograd! da ne sme sodelovati na tekmah 6 mesecev, ter Brana Boseka. člana kolesarskega kluba Miličioner (Beograd) da ne sme tekmovati 6 me secev
Kolesarska dirka STO
Trsta. Progo ie prevozil v.5:20:12 ure.
ŠAHOVSKI DVOBOJ Jugoslatnja : Finska 14 in pol : 3 in pol (2)
Po zmagi nad švedsko reprezentanco so se jugoslovanski šahisti pomerili preteklo sreao v Helsinkih z izbranimi t ms™ na iu aessah. ro premočni igri so Jugoslovani dosegli visoko zmago 9:1.	....
V	pozdravnih govorih sta predsednik
centralne šahovsKe zveze Finske Viso Kivi ir. Al ilmenuss, tajnik za mednarodne zadeve finske šahovske . zveze ter podpredsednik FIDE poudarüa. da imajo finski šahisti v srečanju z jugoslovansko reprezentanco redko priložnost poskusiti svoje süe z mesnim nasprotnikom. od katerega se lanko veliko naučijo.	, .
Med člani finske ekipe je nekaj znanih igralcev. Med .»njimi se odlikujejo mednarodni mojster Beck, dalje letošnji finski prvak Ojanen Salo ter Haila.
Najprej je bila končana partija Ne-deljkovič : Nienela z zmago jugoslovanskega mojstra. Kmalu nato je .bila Končana partija Nieli : Rabar Finski mojster je igral slabo varianto Niemco-vičeve indijske obrambe, tako da je ltabar igro noro izenačil, dobil pobudo in zmagal v 29. potezi. Huda in vztrajna borba je bila v partiji Vidmar : Salo na četrti deski. V damskem gam-Ditu je finskemu mojstru uspelo izenačiti igro tako. da ie Vidmar šele pozneje prišel v majhno prednost, vendar je remiziral.
Zanimiva in razburljiva igra ie bila med Trifunovičem in tinskim prvakom Ujanenom Trilunovič je bil v začetku nekoliko boljši, pozneje pa je prišel zaradi netočne kombinacije v težak ' položaj. r.er pa je israi nasprotnik na zmago, je uspelo Trifunoviču v 33. potezi postaviti Ojanena pred neizbežni mat.	..
Matanovič ie dosegel v partiji s Fredom znatno boljši položaj vendar :e zaradi časovne stiske napravil napako, tako da je nasprotniku uspelo doseči remi.	...
Ivkov je v holandski obrambi izkoristil napako svojega soigralca in debil dve figuri za trdnjavo in kmeta in zmagal.	.
Giigorič ie imel zelo težko nalogo v igri z Bečkom. V francoski obrambi je Giigorič napravil netočno potezo, zaradi česar je prišel Beck v boljšo končnico. Giigorič je pozneje igral zelo dobro. osvojil kmeta in zmagal. — Ostale partije — Kaila : Puc. Milič : Vesteri-nen in Tot : Laisari — so se tudi končale z zmago iugoslovanskh mojstrov.
Velemojster Pirc tokrat ni igral. Na. mesto njega je igral na drugi deski Trifunovič ostali igralci pa so se pomaknili ja eno mesto naprej. Med dvobojem ie v isti dvorani odigral Pirc simultanko na 30 deskah s finskimi šahisti. Po štiriurni igri je Pirc dobil 22 partij 4 remiziral in 4 izaubü. kar je veük uspeh našega mojstra.
V	drugem kolu bo igral na drugi deski Pirc. Trifunovič pa bo odigral simultanko proti 30 finskim igralcem.
Včeraj so igrali povratno kolo dvoboja. ki se je do prekinitve končalo v razmerju 5 in pol : 2 in pol za Jugoslavijo, tako da je skupni rezultat doslej 14 in pol ; 3 in pol (2) točke.
Orohnp zanimivosti
Telovadno društvo železničar. Ljubljana priredi jutri ob 20.30 na telovadišču Ljuba Šercerja I.. telovadni na. .stob. Prijatelji telovadbe in društva vabljeni.
Avto moto društvo Hrastnik prireia prvenstvene okrajne gorske dirke ki bodo v nedeljo ob 10 na progi Hrastnik .Sv. Katarina
V XVII. etapi kolesarske dirke Giro
.	_ .	.	....	, . _	.đ’Italia je na progi Campcbasso-Na-
Na Ojpcmah pri	Trstu so	bile	krožne	poli (107 km) zmagal Brasola s ča-
kolesarsfce dirke k; se jih . je udeležilo, som 4:43:30. V zadnji etapi Napulj-Rim 27 dirkačev STO.	Na progi ki	je bila	(230 km) je bil prvi Conte s časom
dolga -It i km. je	zmagal Javornik iz | /;u8:3o v skupnem plasmanu ie zasedel
prvo mesto Švicar Hugo Koblet.
Obiščite razstavo Fjiidske tehnike i
V dneh L kongresa Ljudske tehnike Slovenije bo v Ljubljani v prostorih III. državne gimnazije za Bežigradom ob Linhartovi cesti, odprta razstava, ki bo prikazala delo uspehe in razvoj oraanizacu tehnike. Avtomobilsko-motociklistična. Letalska. Fotokino amaterska. Radioamaterska, Pomorsko brodarska in Elektrostrojna zveza. klu. biotehnike in postaje mladih tehnikov' bodo razstavljale izdelke svojih članov od malega pionirskega avtomobila, le-
senih letalskih in brodarskih modelov do visokosposobnih jadralnih letal Udarnika. Triglava in Jadrana ter kajakov in jadrnic, detektorja do večcevnega radijskega aparata, od mikavnih tehničnih igrač do pomembnih ra-cionalizatorskih izdelkov najboljših članov tehnike.
Razstava bo odprta od 17. do 25. junija. Obiskovalci izven Ljubljane imajo polovično vožnjo po železnici.
Popotm
Zapiski iz amerike
HiittHMiHiimtiiMiimiminmiimimiimtiJimmmtiiHmnramraittHnammiiinmi
KAREL KLANČNIK
Hudsonov most je pritrjen s pleteni, gni železnimi žicami debeline hloda na dva visoka opornika. Na te ogromne vrvi, prevlečene s pločevino, so v razdalji po nekaj metrov navpično na mostno konstrukcijo pritrjene za pest debele vrvi, tako da most dejansko visi na njih. Svetiosiva barva mostu se ponoči čarobno odraža na morski gladini. V velikem loku smo zapeljali na most in levo in desno opazovali neštete dovozne in odvozne ceste, dru-
ga nad drugo brez vsakega križišča, ki bi motilo promet. Most je visoko nad morsko gladino. Za pešce ni prehoda in je namenjen le avtomobilskemu prometu. Pri vhodu na most v smeri proti New Yorku so čez cesto telefonskim govorilnicam podobne hi. šice_s človekom, ki pobira pristojbino za gradnjo takih novih mostov. Na drugi strani zaliva smo se vozili ob samih mičnih'vilah iz lesa. Okoli vsake hišice je vrt z drevjem.
jVgsiungtonev M#t X Nev Yorku, ki je praw tak kakor Hudsojwv moot
Nazaj v mesto smo se peljali skozi enega od treh podmorskih predorov, ki so vsi enaki in dolgi več kilometrov. Tudi tu je treba plačati pristojbino za uporabo. Za pešce spet' ni prehoda.
V	notranjosti, ki je vsa obložena z belimi ploščicami in močno razsvetljena, so velike prezračevalne naprave.
Ko sem sedel v sobi. in premišljal o tem, kar 'em videl, sem vse bolj ugotavljal, da sta tehnika in tempo življenja v Ameriki vse kaj drugega kot v Evropi. Toda nikjer ni sledu o stari kulturi in umetnosti, nikjer nobene stavbarske umetnine iz prejšnjih časov. Čuti se», da je Amerika dežela ogromnega prometa, dežela nebotičnikov in tovarn, dežela, v kateri tehnika in velekapital zasen-čujeta vse ostalo.
Ob 18.30 smo se poslovili od Tineta ta' Matevža, ki sta čakala na pot v Aspen, Tone, Janez ta jaz pa smo se z brzovlakom odpeljali v Lake Placid. Postajno poslopje v New Yorku je starejše ta silno razsežno. Avto te pripelje skoro na peron. Stene so ob. lodene s steklenimi izložbenimi okni, v katerih so sami luksusni predmeti.
V	vlaku smo imeli rezervirane prostore. Mimogrede sem pogledal po vagonih tretjega razreda in ugotovil veliko udobnost ta čistočo. Tudi tam je vse tapecirano.
Vlekla nas je parna lokomotiva. Kmalu smo prišli lz podzemlja ta ogledovali dolgo predmestje tega ot-jaškega mesta. Po okrepčilu v jedil, nem vozu smo legli, kajti simpatični že vse pripravil za udoben
ie* dvpjn* Okna, ki
se ne odpirajo. Zrak uhaja samo skozi prezračevalne naprave, tako da »ni nobenega prepiha. Postelji ob oknu, druga vrh druge, sta zelo široki, le ogrodje je vse iz pločevine, kar se nam ni zdelo preveč primemo. Naslednje jutro se je črnec kar naprej sukal okoli naju in venomer nekaj pripovedoval. Sporazumevala sva se s kretnjami ali pa s tem, da sva kazala s prsti In risala na papir, kajti on je govoril samo angleški, jaz pa sem znal le nekaj teh besed. Prav dobro se mu je zdelo, ko sva vprašujoče gledala, kako je iz spalnice v dveh, treh minutah napravil dnevno sobo. Ostala sta dva udobna naslanjača z okroglo mizico na sredi. Zdaj sva razumela, zakaj so postelje iz pločevine. Ko smo zapuščali vlak, je prijaz- , ni črnec hitel naročati, naj se vrača-1 mo ob dnevu, ko bo zopet on v službi, ker se hoče še mnogo pogovoriti z nami. Zal se nismo več videli, ker smo potovali nazaj z avtobusom.
Na postaji v Lake Placidu so nas prijazno sprejeli ta nam želeli dobrodošlico. Odpeljali so nas v hotel Homestead, ki je eden največjih v tem kraju. Jedilni list za zajtrk je bil zelo obširen. Ko je dr. Goranin, ki nas je spremljal iz New Yorka, raztolmačil, kaj vse sč dobi, smo se hitro zedinili za kozarec čistega oranžnega soka, jajca, »raslo, marmelado, kakao, buhteljne ta snežnobel kruh.
Po zajtrku je bil ogled skakalnice, ki je 4 do 5 km iz mesta. Nalet je iz železne konstrukcije in precej širok. Krivulja skakalnice je lepa, podobna našim skakalnica® % Planici, tako da
S tovornim avtomobilom so iz in posipali po skakalnici
je skakanje zelo prijetno. Iztek je zaključen s stadionom. Ob straneh skakalnice prav do vrha je tribuna za gledalce. Poleg velike skakalnice sta' dve manjši za trening.
Podoba skakalnice pa je bila v tem trenutku kaj klavrna. O snegu ni bilo niti sledu. Le tovorni avto z drobil-nim strojem je na vrhu skakalnice delal sneg na ta način, da je drobil led ta bližnjega jezera, Tja» trenutek so
bližnjega jezera dovažali led, ga drobili
bili na skakalnici poteg Norvežanov. kij,so marljivo delali, tudi Švedi. Finci/ Švicarji. Američani in drugi. No. vinarjev seveda ni manjkalo. Takoj so nas obkolili ta zastavljali vprašanja v nemščini. Vse so posneli na magnetofonsko ploščo in hiteli s fotografiranjem. Ze naslednji dan so bile naše slike v časopisih s poudarkom, kako pridno pomagamo pri delu na : skakalnici.	(Dalje;,