Leto XYni. V Celju, dne 18. maja 1908. Štev. 56. i Uredništvo Jena Schilleijevicesti St. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. sredo in petek ter velja za 3 mesece 3 krone. Za Ameriko Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej Za inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranjo znaten popust. V Gradec ali od Gradca? V Mariboru, dne 16. maja. Vsled neznosnih političnih krivic in nasilstev, katere si nemška večina v deželi nekaznovano in nemaščevano dovoljuje nad nami spodnještajerskimi Slovenci, se je rodil v našem političnem življenju bojni klic: Proč od Gradca! Politično in gospodarski! Vendar so razmere in zlasti gospodarske potrebe našega ljudstva močnejše ko politična gesla, katerim ne slede odločna dejanja. Zato smo ta klic že korigirali glede štajerske kmetijske družbe. Uvaževali smo razmere, kakor pravi naš Cankar — in s praktičnega stališča smo imeli prav. Ako gremo v v Gradec glede te točke — dosežemo morda sčasoma več kakor če gremo od Gradca! Politično-abecedarska je stara resnica: predpogoj politični je gospodarska moč. In vendar je naši polititiki, glasniki našega ljudstva, niso upoštevali, ko so izrekli krilate besede: Proč od Gradca! Zato smo se že korigirali glede kmetijske družbe — in se še bodemo korigirali glede „Verband-ove" deželne posredovalnice za sadje in deželne kleti — ako si ne odpo-magamo sami. In možnost te odpomoči je odvisna samo od naše lastne podjetnosti. Poprej ko se ukvarjam s to točko, pa bi še omenil sledeče: naravno je, da spodnještajerski Nemci tako silno nagibajo v Gradec, saj je nemški Štajor njih politično in gospodarsko ozadje, katero jih vzdržuje pri življenju. Naravno je zato tudi, da iščejo z nemškim delom dežele čim tesnejše zveze, čim tesnejših političnih in gospodarskih stikov. To njihovo stremljenje podpira še gospodarska politika našega deželnega zbora in odbora, de želna železniška politika, katero negujemo tudi mi, zadružno delovanje „Verbandovo" in tudi ne malo okol nost, da so Nemci trgovsko podjetnejši in bolj izobraženi ter spravljajo naše pridelke z velikimi dobički v svet. Nadalje iščejo naši delavci v nemškem delu dežele kruha in zaslužka — skratka praktično nagiba tndi ves slovenski Spodnji Štajer k nemškemu, nagiba v Gradec — in zato je nastal klic: Proč od Gradca brezpomemben. To resnico moramo imeti pred očmi kot trezni in na realnih tleh stoječi ljudje. Naša naloga mora tedaj biti to praktično, gospodarsko nagibanje v Gradec omejiti in mu dati druge smeri. Pot nam je že dana: denarno smo se precej osamosvojili. Idimo po tej poti naprej! Ne pustimo, da bi bil Gradec izključen trg naših spodnješta-jerskih pridelkov, ne pustimo, da bi tekli stotisoči dobička v nemške blagajne: to je predpogoj, da bo naš klic: Proč od Gradca vse drugače odmeval graški gospodi v ušesih, to je tndi predpogoj, da vzgojimo našemu ljudstvu čut, da se da tudi — brez Gradca dobro izhajati. Namenil sem se za danes napisati nekaj vrst o graški „Verbandovi" posredovalnici za prodajo sadja, katero je prevzel leta 1901 od deželnega nemškega sadjerejskega društva. To posredovalnico so rodile praktične potrebe sadjerejcev: dočim je bil štajerski sadjerejec poprej navezan na prekupca in mešetarja, katera sta ga izkoriščala kjerkoli se je da'o, proda sedaj lahko svoje sadje naravnost trgovcu ali pa konsumentu samemu. Sadjereja in sadna kupčija je na Štajerskem važni gospodarski činitelj. Evo številk: v desetletju 1896—1905 se je prodalo iz Štajerskega v druge dežele samo svežega sadja 2,617.901 q za skupni znesek <$1,414.820 E. Na posamezne spodnještaj^rske kraje se ta vsota približno razdeli: Pomurje (radgonski, cmureški, šentlenartski in ljutomerski okraj) je izrazilo približno »48.000 q za K (c računan povprečno po 12 K), Podravje (Dravska in Dravinska dolina, t j. mariborsko, konjiško in ptujsko okrajno glavarstvo) približna 594.000 q za 7,128.000 K. Savinska dolina 103.000 q za 1,236.000 K in Posavje 76.000 q za 912.000 K, Skupno je tedaj slovenski Spod. Štajer izvozil 1,021.000 q za 12,252.000 K. Tu pa niso vštete ogromne množine sadja, ki se je porabilo in včasi lahko rečeno naravnost potratilo za jabolčnik in hruševec, nadalje ono sadje, kar se ga je posušenega poslalo, izvozilo z ladjami n. pr. po Dravi, nadalje z vozovi na Ogrsko itd. Vidi se pa iz teh številk — in vračunajoč izvoz po Dravi, z vozovi itd. — da pridelamo na Spod. Štajerskem skoraj polovico vsega Štajerskega sadja. Številke nam tudi pokažejo, koliko se ga je prodalo potom graške posredovalnice; za Spodnji Štajer žal nimam pri roki posebnih podatkov. V letih 1896—1905 se je ponudilo potom te posredovalnice skupno na prodaj 1,185.000 q, prodalo pa nad 700.000 q. Slovenski spodnji Štajerci se te posredovalnice težje poslužujejo, ker je nemška, zato obsegajo imenovane količine zvečine pač nemško sadje. Kaj bi naj bila torej naša naloga? Mislim si, da bi naj dična naša domača slov. »Zadružna Zveza" v Celju mislila na to, da bi v najkrajšem času otvorila lastno posredovalnico za prodajo sadja — in sicer pri nas v Mariboru, ki je središče sadjerejskih krajev, ali pa vsaj v Celju. Zmožnih moči za to bo že nedvomno dobila. To bi bila lepa naloga, ki bi nas rešila gra-škega posredovanja, katerega se še danes velika večina mora posluževati — in dokler nimamo lastne slovenske posredovalnice, svetujemo celo vsakemu sadjerejcu, naj se je poslnži! Hotel sem podati s tem le nekako javen opomin naše javnosti, kako se tudi z lepim delom lahko udejstvuje: Proč od Gradca! Sadjereja ima na Spod. Štajerskem nedvomno še veliko prihodnjost. Nismo sicer, skoro bi rekel, tako drzni upati, da bi se kedaj povspeli na tako visoko stopinjo kakor stoji danes sadjereja na južnem Tirolskem, a upati smemo, da bodemo kmalu prišli tudi na idejo konservru.i tvornic in vobče racijonelnega predelavanja našega sadja. Tu se nam odpira ogromno polje delavnosti, katero bo lahko dalo tisočerim rokam dela in dobrega zaslužka. In tudi s tem bo udejstvovariega nekaj klica: Proč od Gradca; naši ljudje pridejo iz tujine v domovino in se izognejo ponemčenju. Z lastno podjetnostjo moramo dati tisočem kruha — in tisočem ohranimo materinski jezik. Naskok nemških klerikalnih kmetov na graško vseučilišče. (Izvirno poročilo k Gradca.) V soboto, dne 16. t. m. se je imela vršiti na tukajšnjem vseučilišču promocija jednega izmed članov klerikalno-nemškega akademičnega društva „Ca-rolina". Rektor je že dan prej dal nabiti na črni deski v vestibulu poziv na dijaštvo, v katerem apelira na čut no-bilitete in spoštovanja svobode celokupnega dijaštva, ki naj se pokaže pri promociji „Karolinca" drugi dan. Ob jednem je pa tndi izjavil, da bi moral vzeti v slučaju kakih izgredov zanaprej vsem promocijam pravico javnosti. Kakor znano, stoje nemški svobodomiselni dijaki na stališču, da ne pustč „Karolince" v čepicah na univerzo, češ, da so si klerikalni dijaki po krivici prilastili njih kroj, ker so njihove intencije popolnoma drugačne. Promocija bi se bila imela-vršiti ob pol 1, a že med pol in tričetrt na 12 se je nudil opazovalcu čuden komičen prizor. Mislite si: dolga, dolga procesija kmetov, starih in mladih, oborožena s palicami in dežniki (tudi žensk ni manjkalo), se je pomikala proti univerzi; na čelu tega pobožnega katoliškega ljudstva pa je ponosno stopical znani dež. in drž. poslanec Hagenhofer. Burši so med tem zasedli glavna vrata; saj se je že tedne prej razvedelo med di-jaštvom, da si hoče „Karolinecw s pomočjo vernih ovčic z dežele priboriti korporativen nastop „in voller Wichs na vseučiliških tleh. Trčila sta pri vratih oba sovražnika skupaj in začela se je običajna rabuka; padale so palice, da je kar bobnelo po glavah, čulo se je vpitje in kričanje, da je zvonilo v ušesih. Boj je bil kakih 10 minut neodločen, nazadnje pa so burši vendar izrinili te novodobne prvoboritelje katoliške vede in znanosti iz vestibula. V tem času je dal rektor poklicati policijo, da naredi red pred vratmi. Pa kaj naj napravi peščica strahopetnih policijskih src med stotinami do skrajnosti razburjenih duhov, posebno če brani, kakor je pri teh ljudeh skoro splošno v navadi — napadalce. Med velikim truščem je prišel rektor ter odpovedal promocijo za ta dan in prosil dijake, naj se vendar pomirijo! Bilo je na obeh straneh nekaj krvavih glav, kar pa nikakor lii čudno, saj se je teplo »nepokvarjeno" katoliško svetovno naziranje s svobodomiselnim. Pa prišlo je še hujše. Prikorakala je res „Karolina" „in voller Wichs" in se hotela na vsak način preriti v vestibnl. Zopet krik in vik, žvižganje in psovke na obeh straneh. Še enkrat je prišel rektor, dvorni svetnik Hilde-randt, star, majhen možiček z neobičajno energijo, v polnem ornatu svojega dostojanstva posredovat in mirit. „Platz fiir seine Magniflzenz" — in naredili so tnu dijaki široko ulico do vrat, kjer je opominjal dijake in „rebelno katoliško ljudstvo" k pameti, pa le malo so se slišale med splošnim krikom njegove besede. Proti jedni so odšli oblegalci in napravili malo čuden demonstrativen »bummel" po mestu. Posledica vsega je, da od sedaj v naprej nima nihče več pravice prisostvovati promocijam. Nenemški dijaki so ostali po veliki večini popolnoma nepristranski, ker je boj za čepice in barve med nemškim dijaštvom njihova interna zadeva. Izjemo je delalo nekaj Hrvatov, ki so čutili potrebo pri izgredih asistirati buršem z besedo in dejanjem. No, kadar gre za kako slovensko akcijo, tedaj izjavljajo javno, da se smatrajo na graški univerzi za goste . . . Vsakdo mora obsojati s stališča pravičnosti nastop buršev proti „Ka-rolini", posebno pa mi, ki smo istotako brezpravni; na .akademičnih tleh pa naj bi imeli v smislu zakonov vsi jed-nake pravice in jednake dolžnosti. Ako je bilo buršem do sedaj dovoljeno, udeleževati se korporativno promocij svojih tovarišev, zakaj neki bi odrekali isto pravico „Karolincem" ? Rektorjeva naredba je sedaj seveda vzela takim in enakim „bojem" realna tla in priznati mu moramo, da je ravntfl popolnoma kulantno in taktno. Vendar ima vsa stvar pri natančnejšem opazovanju nekoliko drugačno ozadje. Značilno je namreč, kako zlorabljajo klerikalni mogotci svoje verne, dobre podložnike. Služiti jim morajo doma kot molzne kravice, v mestu za parado, na univerzi za polieijo proti dijakom na svobodnih akademičnih tleh. Ce „Karolina" ne more na vseučilišče, kakor bi rada, kaj je jedno-stavnejše ko zlorabiti sicer dobrodušnega kmeta, da gre za prihodnjo črno elito v žrjavico po kostanj. Gotovo ni težko delo umetno iabricirati med pri-prostim ljudstvom globoko ogorčenje in 1 se ga posluževati kot policije v obrambo »katoliške" vede. Seveda bodo sobotni dogodki na graškem vseučilišču gotovo v poslanski zbornici povod interpelacijam in morda dolgotrajnim debatam. Na ta način se bo počasi pripravljala pot, ki jo zasledujejo klerikalci v zadnjem času posebno intenzivno: da se vzame vseučiliščem a u t o n o mija. Če pride res do tega, bo enkrat za vselej konec vse poezije svobodnega akademičnega življenja, konec pa zajedno tudi gospodarstva nemškega burševstva, ki je do sedaj jemalo to svobodo popolnoma v zakup za sebe in z brutalno silo — v soboto tudi s pomočjo Hrvatov — majoriziralo poslušalce iste »almae matris Graecensis", ki bi naj bila vsem torišče in zavetišče vede, svobode in napredka. Burši mislijo, da so storili bogve kak čin junaštva, pomagali pa so v resnici samo onim ljudem, ki pošljejo v pretep svoje pokorne kmete, drugje, kjer imajo svojo dragoceno kožo na varnem, pa rujejo proti svobodi in napredku in delajo na vso moč, da bi si zasužnjili vseučilišča. In sobotni dogodek jim bo dokaz na zgoraj in na spodaj. Kmetom so pokazali, da „trpi vera danes preganjanje in da so na univerzah pravi neznabožci in neverniki"; najboljši glasniki med ljudstvom za vse to pa bodo oni „300 modemi mučeniki", kmetje, ki sp 16. maja 1908. po Krna graškem vseučilišču prelivarti kri za »krščansko vero" in one voditelje klerikalne politike, ki sicer no stavijo svojih maziljenih glav pod težke palice, ki pa bodo ravno s tem, spretno in varno insceniranim prizorom dokazovali vladi, da so sedanje razmere na vseučiliščih neznosne in ne-vzdržljive in da je skrajni čas, da zavlada na sedaj svobodnih vseučiliščih — vladni komisar. JL. G. pregled. Domače dežele. Zadnja »zmaga" bo dala baronu Becku misliti — dobil je dva glasa večine kljub temu, da so glasovali zanj slovenski klerikalci (izvzemši štajerskih) in dva Dalmatinca (kanonik Perič in hofrat Vukovič) in češki narodni klub, v katerem sede češki agrarci, Mladočehi in klerikalci. Parlamentarni stroj ne deluje več tako na komando — in ko pride Beckova vlada zopet z nujnim predlogom, je zelo dvomljivo, ali dobi še enkrat čeprav še tako siromašno večino. Nezadovoljnost češkega naroda z dosedanjo politiko Narodnega kluba je tako velika, da bodo Mladočehi in agrarci morda vendar le prisiljeni, mandatom na ljubo, stopiti v opozicijo proti sedanji vladi, ki se je v svoji slabot-nosti ponižala na pokorno izvrševalko nemško-nacijonalnih šovinistiških zahtev v vseh strokah državne uprave. Mi Slovenci pač ne moremo pričakovati, da bi tndi en sam del naših poslancev stopil v opozicijo. Naši klerikalci bodo glasovali za Becka in naj nas in naše pravice na Štajerskem, Koroškem pa tudi na Kranjskem še tako tepta, o tem po glasovanju 13. t m. ne moremo več dvomiti. Ta gospoda stavi strankarske koristi nad narodne. Če bi pa baron Beck vkljub temu padel, kar ni izključeno, saj bode moral tudi proračun dati v pretres v obliki nujnega predloga, če hoče biti z njim gotov še predno mu poteče provizorij, no potem pač pride morda klerikalni grof Thun na krmilo — in z njim se začne za Avstrijo nova kon-kordatska doba. Naši klerikalci ostanejo torej prav gotovo vladi zvesti. Kljub temu je Beckov položaj precej neprijeten. Z večnim obljubljanjem si ne bo mogel več pomagati, Čehi zah- tevajo v par dneh odločnega odgovora glede rabe češčine pri sodiščih in na poštah n%0Češkem- Na dnevni rod pride več prav neprijetnih nujnih pred logov, posebno rusinskih, ki bodo vladi provzročili mnogo sitnosti ter • požrli nekoliko dni parlamentarnega dela, tako da ostane za proračun le malo časa in bode treba o njem nujno razpravljati— in za sprejetje bo treba zopet dvetretjinske večine. Končno hoče baron Beck do konca junija tudi še spraviti pod streho zakon o zvišanju davka na žganje. V teh stiskah mu bo vsak glas cel zaklad, (13. t. m. sta ga rešila Perid in Vukovič) pri-, like za barantije torej v tej kratki dobi ne bo manjkalo — in pripraviti se smemo na mojsterske koščke strankarske diplomacije in strankarskega jezuitizma. « Na Ogrskem se govori že dlje časa o zedinenju vseh koalicijskih strank v eno samo veliko vladno stranko. Nek madžarski politik izjavlja v „Neue Fr. Pr." da bi to bilo samo v tem slučaju mogoče, ako bi grof Andrassy sprejel taktiko stranke odvisnikov glede samostojne banke — ako se bode pa Andrassy še nadalje upiral samostojni - ogrski banki, ne pride do zedinenja koalicijskih Baron Bauchovemu banovanjik'se' bliža baje1 konec. Njegovo divjaitjo proti vseučilišču, s katerim je nakopal sebi in svojim budapeštanskim gospodarjem toliko sramote pred celo Evropo na glavo, mu je zlomilo vtit. Hrvatsko dijaštvo, ki je kar v masi zapustilo Zagreb in šlo na tuja vseučilišča iskat gostoljubnega zavetja, je svetu odprlo oči, da je spoznal kake razmere vladajo na Hrvatskem jmd banom Rauchom, pokornim šlngdm' Kušut-Wekerlove vlade. Madžari so se tega efekta in da bi svoje dobro ime v svetu malo popravili, bodo Raucha odpustili, kanijo pa poslati kraljevega komisarja1 v Zagreb in vladati še nadalje —po rauchovsko. rt notice. — Iz Celja poroča ljubljanski »Slovenec", da se je v petek ustanovila tu »Narodna liberalna založba". Gospod vikar Gorišek so slišali nekaj zvoniti, pa so poslali »Slovencu" to novico. Ne, g. vikar: »Narodna založba" je že zdavnej ustanovljena; v petek je imela ob lepi udeležbi celjskih in izvenceljskih zadružnikov izvan-redni občni zbor, da se je spopolnilo načelstvo in nadzorstvo in rešile nekaj tekočih zadev. Narodnjake pozivamo, da pridno pristopajo k tej založbi, ki ima vršiti važne kulturne naloge na Spod. Štajerskem!- — Dobro poučena »vahtarica". Celjska »vahtarica" poroča, da so »mlajši slov. pisatelji" (omladinaši!) povzročili razpor v C. M. šolski družbi. In »vahtarica" govori včasi tako širokoustno o naših razmerah in zahtevah! — Nabori v Celju, V sredo so potrdili od 185 nabornikov 32, v četrtek od 111 celih 20. b — Za »nemški dom" v Celju beračijo zopet celjski Nemci pri celjskem nemškem meščanstvn. Vidi se, da so se Nemci s to palačo precej prenaglili in da bodo še veliko plačevali — če bodo namreč celjski meščani še tako neumni, da bodo s svojim denarjem vzdrževali nacijonalni šport nekaterih odvetnikov in renegatov. — Promoviran je bil v Gradcu doktorjem filozofije gosp. Fr. Mišič, iz Borovelj na Koroškem, starejšina rikad. tehn. društva »Triglav". Čestitamo! t- Koncert šentpavelske godbe v »Skalni kleti". Gb lepem vremenu priredi dobroznana šentpavelska godba v nedeljo, 24. t. m. v »Skalni kleti" koncert od 5., ure pop. do 11. ure zvečer. Med godbenimi točkami poje moški zbor narodne pesmi. Celjski in ^okoliški Slovenci torej v nedeljo vsi v »Skalno klet". — »Celjsko pevsko društvo" naznanja gostovanje članov deželnega gledališča iz Ljubljane: Jutri v torek se uprizori prva predstava: »Velika Srenja", veseloigra od Lotharja in Lipschitza, repertoivna igra dvornega sodišča na Dunaju. Začetek predstave ob 8. uri zvečer. Opozarjamo na te predstave članov deželnega gledališča v Ljubljani. V pretočenem letu ob gostovanju tega gledališča smo se morali prav ugodno izraziti. Omenjamo še, da tu nastopajoči člani niso v nikaki zvezi z znano afero operetnega večera. ^ Predprodaja. ali rezerviranje sedežev je kakor po navadi v trafiki »Narodnega doma". — Sredo se uprizori veseloigra »Ob svojem kruhu" od Carlweisa. r — Pravila »kluba slovenskih narodno - naprednih akademikov v Celju" je c. kr. namestništvo po dolgih bojih vendar potrdilo. Več o tem za Celje in okolico prepotrebnem društvu še priobčimo. — Za Družbo st. Cirila in Metoda so darovali rabljene poštnfe znamke podpisanemu gg.: Berk, Černe, dr. Janko Sernec, Veltavski, Žmaher v Celju ter gg. B. Dedič v Bočni, Cizel v Polzeli in Vlad. Vošnjak v Šoštanju. Hvala vsem! Š. Hrašovec. — O razmerah v celjski mestni klavnici je priobčil nemški list »Fleisch-hauer- Selcher u. Viehhandler Zeit." v Gradcu dne 15. maja prav zanimiv članek, katerega prihodnjič priobčimo. Članek krasno osvetljuje del zavoženega celjskega mestnega gospodarstva — s katerim postajajo trezni'nemški someščani' od dne do dne nezadovolj-nejši. • ■ v -r < Umrl je na Remšniku nadučitelj g. J. Smole v 54. letu svoje starosti. — V Gradcu je umrl bivši ravnatelj kopališča Dobrna, pozneje pa Rogaške Slatine, cesarski svetnik dr. Schiiler. V Oplotnlci je obstrelil posestnik Lesjak svojo sedemletno pastorko. Snažil je svoj reyolver, v katerem je pa še tičala po nesreči kroglja. Orožje se je naenkrat sprožilo in kroglja je šla dekletu skozi roko v prsi. Lesjak še je sam naznanil sodišču, katero ga pa ni zaprlo, ker ni imel nobenega zlobnega namena. Dekle bo težko ozdravelo. t^ ,,Slepa ljubezen". Komaj je minilo mesec dni, kar je izšla knjiga »Slepa ljubezen" in že se je raz-pečalo 2000 izvodov To je za naše s I« v e n s k e r a z m e r e naravnost velikanski uspeh. Navadno se razpeča kake slovenske knjige prvo leto po nekoliko sto izvodov n. pr. Aškerčevih »Balad in romanc" se je razpečalo v 12 letih 1.200 izvodov. Lahko rečemo, da takega uspeha še ni dosegla nobena slov. knjiga kakor Peskova »Slepa ljubezen". V enem mesecu 2 00 0 izvodov! Knjiga pa je tudi vredna, da jo vsakdo čita, da se razširi v vsako slovensko hišo. Dobi se za malenkostno ceno 1 K 10 h pri vsakem knjigotržcu, pri vsakem učitelju se lahko naroči, ker so vsi učitelji dobili nabiralne pole in dobi se tudi pri pisatelju g. A. Pesek, nad-učitelju v Naraplah pri Ptujski gori. O tej znameniti knjigi spregovorimo v kratkem tudi mi svoje mnenje. — Novi posestnik graščine Hammer postavi v Majšpergu turbine za proizvajanje elektrike, ki jo bo napeljal v gozdove pri Donački gori, da bo gnala žage v teh dozdaj skoraj še nedostopnih gozdovih. Investirati meni nad 100.000 K. Če se bo to rentiralo, bo pokazala bodočnost. — Jesenska setev (ozimiua) je na Dravskem polju letos dobro prezi-mila ter obeta bogato žetev. ; V Halozah se obeta letos po goricah obilo branje, če ne ko toče ali kakšne druge uime. Tudi sadno drevje je jako cvetelo. — Pri krojaču. Krojač: Ako želite, podložim malo vate na ramena. Šolarček (proti materi): Ako nimate nič proti temu, mama, naj se podloži sedež v hlačah. — Za Podravsko podružnico „Prosvete" so darovali do 15. t. m. še sledeči: SI. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 25 K; Posojilnica v Framu 10 K; gg. dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru 3 K; dr. Vlad. Sernec, odv. kandidat v Mariboru 3 K; dr. Franc Firbas, c. kr. notar v Mariboru (daroval o priliki veselice) 10 K: Vsem darovalcem iskrena zahvala. Odbor Podr. ods. „Prosvete". ; — Rabljene poštne znamke za Družbo sv. Cirila in Metoda se lahko oddajo v Ljudski knjižnici v Mariboru. Znamk ni treba odlepiti, ampak naj se izrežejo iz zavitkov, tako da še ostane okoli znamke precejšen rob papirja. Avstroogrske navadne, jubilejske in inozemske znamke naj bodo ločene. Posebno jubilejske imajo precejšnjo vrednost. — »Mariborski Sokol" je priredil v nedeljo 10. t. m. svoj prvi večji izlet v Ernovž onstran Spielfelda, odkoder je korakal skozi slovenske obmejne kraje čez Plač v Št. llj. Izlet se je izvrstno obnesel. Sokolu se je pridružilo precej drugih Slovencev, dam in gospodov. V krasnem vremenu je odmevala med cvetnimi griči slovenska pesem. Pod Plačem so se ustavili izletnikir* v lfiST gostoljubnega g. Thalerja, župana najsevernejše slov. občine ob železnici, kjer so se izvajale tudi proste vaje med krasnim bukovjem. — Umrl je v Žamencih (župnija Polenšak) 12. t. m. ekonom Ivan Vi-senjak. Rajni je bil vrl in zanesljiv narodnjak naprednega mišljenja. S svojim temeljitim strokovnim znanjem, katerega si je pridobil na kmetijski šoli v Grottenhofu bi nam bil gotovo veliko koristil v gospodarskem in narodnem oziru, a neizprosna smrt mu je nenadoma končala mlado življenje. Naj počiva v miru! — Na ptujskem okrajnem glavarstva veje ostra nemškutarska sapa, odkar je umrl okrajni glavar Prahl, ki je bil Slovencem kolikor toliko pravičen. Začasni vodja glavarstva g. dr. Štefan Neugebauer si je menda vzel za vzgled prejšnjega nemško-zagrizenega glavarja Underraina ter je začel pošiljati županstvom izključno nemške dopise. — Slovenski Župani ptujskega okraja ali bodete gledali še dalje mirno, kako sramoti in zapostavlja uradnik, ki je plačan s slovenskim denarjem, naš slovenski jezik? — Pokažite odločno gospodom pri c. kr. okrajnem glavarstvu, da ste pripravljeni, če treba do skrajnosti, čuvati pravice našega jezika! Vrnite nemudoma vsak nemški dopis iz glavarstva nerešen nazaj in zahtevajte slovenskega! Ako pa bi se ne ustreglo vaši zahtevi ali če bi se vas zaradi tega hotelo šikanirati, naznanite vsak tak slučaj svojemu državnemu poslancu g. dr. Ploju, ki bo gotovo poskrbel za to, da se g. Neuge-bauerja pouči, da velja tudi za njega član XIX. državnega temeljnega zakona. — Štajerski deželni šolski svet razpošilja na šolska vodstva neke cir-kularje, v katerih prosi, naj se nabirajo med šolskimi otroci prispevki za otroške zavode na Gradežu (Grado). Ti cirkularjipa so samo nemški, kar je neglede na nedopustno preziranje našega jezika zlasti radi tega vsega obsojanja in graje vredno, ker so ti cirkularji namenjeni tndi slovenski deci, ki ne razume nemškega jezika. Ali naj mogoče slovenski učitelj, ki je dostikrat itak preobložen z delom, trati in izgublja čas s prestavljanjem in tolmačenjem tega nepotrebnega nemškega besedila? Mislim, da ne bo nobenega narodnega učitelja, ki bi se ponižal do vloge neplačanega tolmača c. kr. dežel, šol sveta. Ako želi nemška gospoda pri dež. šol. svetu naše slovenske, s krvavimi žulji prislužene prispevke, se bode že morala sprijazniti tudi z našim jezikom. Upam, da ne bo treba pri nobenem slovenskem g. šolskem vodju apelirati na narodni in stanovski ponos, ampak da bo vsak spravil te nemške cirkularje tja, kamor spadajo : ali nazaj v Gradec ali pa v — koš. Slovenski otroci pa lahko najlepše počaste cesarjev jubilej, ako zbirajo prispevke za našo prepotrebno šolsko dražbo sv. Cirila in Metoda. Lep vzgled vam je že dala šolska mladina v Mozirju. „Pojdite in tudi vi tako storite!" — Za nemški „Schnlverein" je darovala gospa Mayer v Gorici legat 3.000 K. .... r.rr. T Slov. Bistrici so vdrli minul petek po noči tatovi v trgovino g. Pinterja in odnesli raznega blaga v vrednosti do 850 K. O tatovih ni dosedaj nobenega sledu. — Nemški vseučiliški dijaški dom na Dunaju v proslavo cesarjeve vladarske 60 letnice hoče ustanoviti odbor, kateremu dajejo svoje ime tudi naučni minister dr. G. Marchet, rektor dunajskega vseučilišča in dekani vseh štirih vseučiliških fakultet na Dunaji. Skrbeti torej hočejo samo za nemške dijake, slovanski in posebno slovenski pa naj trpijo glad, mraz in drago pomanjkanje, ker so žal v veliki večini siromaki. Nančni minister in. predstojniki vseučilišča dunajskega mečejo revne slovanske dijake iz Dunaja in hočejo s tem slaviti vladarsko šestdesetnico našega cesarja. To samo je žaljivo za Slovane, še bolj pa to, da se zahtevajo tudi od Slovencev prispevki za zavetišče nemškim dijakom. Upirati se moramo takemu početju ministra Marcneta, ker poostrnje narodna nasprotja v Avstriji. Da se je pa tudi dekan bogoslovske fakultete dr. Celestin Wolfggruber, c. in kr. dvorni kaplan, pridružil temo protislovanskemn odbora, osvetljuje prav čudno — katoliško „ljudomilost". Da tudi pravoslovni dekan dr. Philippovich, znani socijolog, deluje samo za eden del vsenčiliščnjkov, kaže pomembno razliko teorije in prakse., — Iz ormoške okolice se nam piše: Vinogradi se pri nas za sedaj lepo kažejo, žito in, pšenica tndi, samo suho je bilo že grozno in gosenice so se pojavile v ogromnih množinah. — Iz Trbovelj. V sredo, dne 13, t. m. vnela se je na takozvanem del. okrožju „Polaju" rad. kovačnica. Ogenj je hitro segal naokrog in gorelo je že več lesenih barak pod veliko fantovsko hišo, katera se je tudi že vnemala. Skrajni napornosti in hrabrosti naših gasilcev se je posrečilo ogenj vstaviti, sicer bi zgorelo kakih 10 velikih hiš naokrog. Rudnik bode tudi hvaležno podpiral naše narodno gasilno društvo ! — Jubilejni razstavi štajerskih obrtnikov je obljubil ministerski predsednik Beck državno podporo. Razstavi, čije odbor je s svojim nemškim nacionalizmom Onemogočil udeležbo slov. obrtnikom! Kako dolgo še — bodo slov. poslanci iz klerikalnega tabora hlapče-vali naši vladi? —- Dijaki — policaji. Dijaki v Maribora si dovoljujejo prav posebno šalo: ponoči hodijo v mestnem vrtu s svetilko in kjerkoli dobe na klopi Iju-bavni par — mu posvetijo pod nos. Splaval je že baje marsikateri up po vodi'. . . .; / — Iz poštne službe. Imenovana je poštna ekspeditorica g. Marija Fister poštnim oficijantinjam v Trbovljah. — Kolje za trsje se bo podražilo, ker kupuje novi posestnik graščine Hammer pri Majšpergu kostanjeve droge za brzojav. Pokupil je po zgornjih Halozah že na tisoče takih drogov in jih bo še ta mesec spravil v Polj-čane na železnico, da jih bo poslal v Italijo. Dosedaj so hodili iz Slov. goric in iz Spodnjih Haloz kupovat kostanjevo kolje za trsje v Naraplje in Že-tale, ako bo pa graščak hammerski še nadalje tako kupoval kostanjeve droge, zmanjkalo bo kostanjevega lesa. v — Živinska kuga na Spodnjem Štajerskem. Smrkavost: v Mariboru; srab ali garje: v Braslovčah in v Žalcu (okraj Celje), v Zakušaku (pri konjih) (okraj Ptuj); r d e č i c a: v Leitersbergu pri Maribora; v Lanci vesi, v Sedlašku in Slovenji vesi (okraj Ptnj); svinjska kuga:v Šmiklavžu, Spodnji Poljskavi, Slivnici in Slov. Bistrici (okraj Maribor); v Sv. Lovrenca na Dravskem polju in v Lanci vesi (okraj Ptuj), v Globokem, Seln in na Bizeljskem (okr. Brežice); mehurčki: v Sv. Štefanu pri Celju; pri Mali Nedelji, Pristovi, Veržeju in v Ključa-rovcih (okraj Ljutomer); v Ragoznici, Kamni vesi, Trnovcih in Vičancih pri konjih (okraj Ptuj). Prenehala je rdečica pri svinjah: v Št. Andražu v Slov, gor. in Trnov;cih (okraj Ptuj); svinjska kuga: v Kapelah pri Brežicah; mehurčki: v Savcih in Bratonečicah (okraj Ptuj). ■ — Koliko žita smo pridelali na Štajerskem leta 1907! Pšenice na 62.098 ha 955.951 hI v vrednosti 16,383.000 K, rži na 77.726 ha 1,096.375 hI v vrednosti 13,863.000 K, ječmena na 15.522 ha 273.130 hI v vrednosti 2,555.000 K, ovsa 76.065 ha 1,913.865 hI v vrednosti 15,521.000 K, koruze na 37.495 ha 1,014.148 hI v vrednosti 12,875,000 K. 1 v Droge slovenske dežele. —Volilna reforma za Kranjsko je, če jo bliže pogledamo, kaj čuden Stvor, kateremu ni mogoče prerokovati dolgega življenja in od katerega ni mogoče pričakovati, da bi ugodno vplivala na vsestranski razvoj dežele. Kakor se da sklepati po poročilih v ^Slovencu" in „Slov. Narodu" so se klerikalci, liberalci in Nemci tako lepe pogodili, da bi to bilo naraviiost ganljivo, ako bi človek ne slutil, da je ta spravljivost' samo posledica skupnega straha pred fsktično demokratizacijo deželne uprave in skrb ohraniti svojo strankarsko posest. Kake koristi bo donašala večini prebivalstva „reforma", katera daje peščici kranjskih Nemcev ravno toliko poslancev, kakor delavcem in onim, kateri do sedaj še niso imeli volilne pravice, in tudi to s to bistveno razliko, da je Nemcem njih 11 mandatov na vse mogoče načine zavarovanih, dočim bodo volilni okraji splošne kurije prav gotovo tako razdeljeni, da v njih ne bodo odločevali neobdačeni novi volilci ampak stari obdačeni volilci, kateri imajo že itak volilno pravico bodisi v kmetski ali pa v mestni kuriji. Kar so torej dosedaj vladajoče stranke na videz neobdačencem dale s splošno kurijo, so jim vzele z določbo, da v splošui kuriji tudi obdačenci zopet volijo in jim bodo čisto vzele s primerno razdelitvijo volilnih okrajev; sicer pa tndi volilna geometrija ni ; vedno zanesljiva. Za demokratizem S. . L. S. kateri gre v prvi vrsti zasluga za to >„ reformo", pa jasno govori" dejstvo, da je klerikalceih peščica Nemcev'ravno toliko vredna, kakor vsi i slovenski industrijalni in kmečki delavci in neobdačenci skupaj, samo zato ' k4r ti ne plačujejo direktnih d a V k 0 v. Krek kot socijalist le predobro ve, da baš ti slovenski neobdačenci plačujejo nemškim (in slovenskim) kapitalistom njih rente in da z neposrednimi davki (z deželnimi in občinskimidokladami na živila itd.) vzdržujejo deželno in občinsko upravo, in vender bode on in njegova stranka v : svojem demokratizmu te tako krivično zapostavljene slovenske množice še enkrat opeharila za njih politične pravice. — Velik požar je divjal zadnjo soboto v vasi Tihaboj blizu Sv. Križa pri Litiji. Pogorelo je 11 posestnikom vse, kar so imeli, razen živine. Ogenj je nastal po neprevidnosti pri streljanju z možnarji blizu hiš ob priliki, ko se je pripeljala bala neke neveste na ženinov dom. , — Toča je vse pobila pretekli pet^k zvečer v okolici mesta Rovinja v Istri. Škoda je ogromna. Padala so uavzmes zrna, debela kakor oreh. Vse polje 7 kilometrov naokoli je uničeno. V". -y- Požar ob birmi. V Možici na Koroškem je bila v torek birma. Nastal' je v vasi ogenj, ki je uničil deset poslopij. ( — Ustrelil se je v Gorici osmo-šolec H. V, sin neke uboge vdove, ker mu je, kakor ^Tagespost" poroča, nek profesor zagrozil, da ga ne bodo pustili k maturi. Pokojnik je bil priclen učenec in pri svojih kolegih priljubljen. Di-jaštvo ni šlo na majski izlet, da se je moglo udeležiti pogreba. — Razdjali so v Reki v torek ponoči tiskarno, v kateri se tiska madžarski list „A Tengerpart". Škode je nad 5000 K. — Dva javna tata. V Puli sta v občinski tržnici kradla tižni čuvaj Seles in obč. redar Fonda. Oba tatiča sta že zaprta. — Odborova seja „Matice Slovenske" dne 13. maja t. 1. — Predsednik javi, da bo občni zbor dne 25; maja ob 8. uri zvečer. Zemljevid bode izdelan do sredine avgusta t. 1. Eks-cerpiranje Pleteršnikovega slovarja, glavna priprava za izdanje tehniškega slovarja, bo dovršeno do konca oKtobra. Pravdo z g. prof. Jesenkom radi Knezovih delnic „ Narodne tiskarne" je „Matica" v drugi inštanci izgubila, a je sprejela ponujeno ji poravnavo, g. prof. Jesenko prepušča „Matici" tožno vsoto 1110 K ter plača svoje stroške. Sprejme se nekaj rokopisov, drugim se določijo ocenjevatelji. Na podlagi dOšlih ofertov se določijo tiskarne za tisk publikacij, za katere je bil razpisan natečaj; za eno knjigo se naknadno razpiše natečaj. Za tekoče leto je plačalo članarine že 781 članov, nanovo jih je pristopilo 84 in en ustanovnik. — Na Dolenjskem se žitna in sadna letina zelo dobro kažeta. Kupujte narodni kolek! fig «£} » onkraj Savskega mostu ob obalih Krke in Save. i u^jU^iMoflerno urejen hotel, izvrstna kuhinja, redno sveže pivo In najboljši Bizeljanec. ;Na razpolago večja In manjša stanovanja s kuhinjo kakor tudi popolnoma meblorane in separirane sobe. V neposredni bližini hotela ob bistri Krki je kopališče s 18—20° B topilo vodo. Oni, ki ljubijo veslanje r čolničkih in plarači najdejo tukaj prijetno zabaTO. Četrt ure oddaljena je znana akratotherma „Čatežke toplice" z 40° B vročimi kopelji. Prijetni izleti, krasni sprehodi po zelenih tratah ter smrekovem in bukovem gozda. Ugodna železniška zveza z Gradcem, Ljubljano in Zagrebom; omnlbos in dragi vozovi za osebni promet med kolodvorom t Brežicah, Narodnim domom ter hotelom „Grič" Vedno na razpolago. — Cene sob oziroma stanoTanj, jedil, pijač in kopališč jako nizke. K«? j,e bUo letovišče že lansko leto izvrstno obiskano, se opozarja slavno občinstvo, da dotični, ki hočejo tndi letos najeti stanovanje, to pravočasno javijo. su> 987 10-3 ■ irfrr Vsa natančneja pojasnila daje i :; I ■ ti ■ ■ | Posojilnica v Brežicah. POSOJILNICA V CELJU odda pri novi stavbi hiše v Celju v GraSki ulici sledeča dela in sicer: Mizarska dela z okovami in napravo parketnih tal s parketami vred . . . . . . . proračunjeno piilično na K 35.000'— 2. Šaluzije . . . . 3. Kleparska dela. .... . , . i „ „ „ ..,, 4. Krovska. . ... . „ „ „ „ 5. Pleskarska . . ., . . „ „ „ ! 6, Slikarka . . . . „ „ n i 7. Steklarska ...... „ 1 8. Pečarsko ali lončarsko delo „ „ „ 9. Naprava štedilnikov . . „ „ „ 10. Različna inštalacijska dela, kakor naprava vodovoda, klosetov, oprava kopelnih sob, livalniki itd., proračunjeno prilično na ......... 11. Druga različna dela in doba vanje različne železnine, kakor ograje pri stopnicah in balkonih in terasi, traverze, železne vezi, vratice za dimnike, ventilacije itd., proračunjeno prilično na..... Splošni in posamezni stavbni pogoji in podrobni proračuni vseh posameznih točk razpisanih del ali dobav so ponudnikom na razpolago v Celjski posojilnici vsak dan ob uradnih urah. Pismene ponudbe se sprejmejo najpozneje do 5a junija t. I. Oni, katerih ponudbe se ^bodo sprejele, imajo položiti 10% ponujene svote kot varščino. , 1-600 — 2.400 — 2.200 — 2.900 — 2.400 — 5.200 — 2.800 — 3.600 — 4.400 — 7.800- 315 3-1 Posojilnica v Celju« Loterijske številke. Gradec, 16. maja 1908: Dunaj, 13, 43. 42, 65, 15. 49, 54, 67. 8, 21. Naznanilo Kdor hoče kupiti in prodati dobičkanosna posestva v lepih okrajih blizu cest in tik cest, razliCnih velikosti in cen od 6000 do 40000 K v ugodnih plačilnih obrokih po primernih razmerah vrednosti in izbrana boljša zemljišča in poslopja za katere prevzame posredovanje Rok Lončar! posestnik v Ivenci, pošta Vojnik, okraj Celje. Ako pa kdo hoče prodati kako boljše posestvo, naj se pismeno naznani. 313 5-1 Sprejme se čvrst deček 14 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika za večjo trgovine. Biti mora poštenih starišev. Ponudbe pod „E 100" na uprav- ništvo „ Domovine". 312 6-1 Vizitnice priporoča Zvezna tiskarna v Celj u. m o w m Išče se maM««f ali sredHjbvolikesat dobro upeljanega za „Slov. delavsko podporno društvo v Celju" se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe na odbor društva. 314 o-i naznanilo m priporočilo! Izurjen 296 5-4 vešč slovenščine in nemščine, želi nastopiti službo v kaki večji trgovini. Več po dogovora. Naslov pove upravništvo ..Domovine" v Geliu. Občinski sluga in obenem r vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, krepke postave, ne črez 40 let star, se sprejme pri občinskem urada Okolice Celjske s prvim junijem t. 1. v službo. Prosto stano-novanje, kurjava in službena obleka, plača pa po dogovoru. Dosluženi vojaki ozir. orožniki imajo prednosti 309 2—2 z upravo vred ter primernim dobro ohranjenim kolesljem .u kočijo Ponudbe sprejema upravništvo ,^Domovine" v Celju1. 311 31 učenca sprejmeta se takoj v stavbenem in umetnem kjueavničarstvn z motorno 305 močjo 3-2 Iran Triller-ja na Bledu, Najudanejše -podpisani si usojam naznaniti slav. občinstvu, in gg. trgovcem mesta Celja, da sem otvoril zavod za snaženje oken in stanovanj ter napajanje sobnih tlakov z voskom in prašnim oljem. Tudi prevzamem snaženje preprog. Vsa : naročila se sprejemajo začasno v : Gosposkih ulicah v Celju, št. 4,1. nadstr. Se priporoča z odličnim spoštovanjem F. Hode. _ s; MMMMMM 24 24—55 TS Nova vinska postava IdTZ Zvezni trgovini v Celju Cena 90 vinarjev, po pošti tO vinarjev. Znesett se pošlje po nakaznici ali v znamkah. Jjjgjj »g _ ~ za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške B mm VOZICKe za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča ■ ■ HU»III# W VCIJMi S2SH5E5HSHSH5HSHSESHSE5S5SSESE5SSa5S5E5HSHSH5ESSSESESESS5ESS5E5ESESESnESSSH5E5ESE£ je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1'20, po pošti K 1'30. Založila Zvezna trgovina v Celju. Velika manufakturna trgovina Karol Vanič, Celje, Nar. dom. d> ffl 11 o o o o o o o o o o o o o o Perilno blago v velikanski izberi. Izključno nizke cene. 54 21