DCMOVINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
No. 79
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 5TH, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Nad 100,000 delavcev v avlnih tovarnah je zopet na šfrajku. Unija kot korporaci-je obdolžujejo eden drugega radi stavke
Detroit, 8. ■ aprila. Zopet se nahaja na štrajku najmanj 100,-000 delavcev, ki so bili zaposleni v raznih avtomobilskih tovarnah. Nova nezadovoljstva so izbruhnila med delavci in kompa-nije niso pripravljene slednjih poravnati.
Štiri velike avtne korporacije so prizadete od najnovejših štraj-kov, in sicer General Motors, Chrysler, Hudson in Reo kompa-nija.
Devet tovaren, last General Motors, je zaprlo sinoči vrata v Flintu, Mich., ko je napovedala United Automobile Worker s unija štrajk.
Kompanije dolžijo unijo avt-nih delavcev, da So prekršili pogodbo, temu nasproti pa trdijo unijski uradniki, da so kompanije enostavno vrgle pogodbo med unijo in korporacijo v koš.
Ob istem času se pa poroča, da je poravnan štrajk pri Gene-, ral Motors v Pontiac, Mich. Na štrajku se je nahajalo 6,000 delavcev. V pondeljek se vrnejo vsi delavci na delo, ko so dobili priznanje unije in višje plače.
Danes se nahaja na štrajku:
60,000 delavcev pri Chrysler korporaciji, 11,000 pri Hudson kompaniji, 2,400 pri Reo kom-paniji in pri General Motors korporaciji nekako 25,000 delavcev. Slednji so se komaj vrnili na delo od zadnjega štrajka.
Kot je včeraj zatrdil Homer Martin, predsednik unije avtomobilskih delavcev, so vsi sedanji nesporazumi med unijo in kompanijami samo začasni, 'in da se bo prišlo do poravnave v najkrajšem času.
Martin želi konferenco z generalnim ravnateljem General Motors korporacije. Toda ravnatelj Knudsen je izjavil, da nima o čem konferirati. Kompa-nija je sklenila pogodbo z unijo, držala se je vse določil, toda unije so same prekršile pogodbo.'
Medtem je pa še vedno štrajk v tovarnah Chrysler korporacije, ker John Lewis, ki je vodil štrajk, nima časa za pogovore s Chryslerjem, kajti Lewisa potrebujejo v Pennsylvaniji, kjer je treba poravnati premogarski štrajk.
Španci zopet odbili hud napad nacionalistov
Bilbao, Španija, 3. aprila. — Vrhovni poveljnik španskih nacionalistov general Franco je zbral cvet svoje armade, da bi napadel to važno mesto, ki je v rokah Baskov, ki so lojalni madridski vladi. Rabil je tanke, strojne puške in zrakoplove in udaril z vso silo proti utrjenim postojankam Baskov, toda dasi ni bil poražen, pa je bil napad nacionalistov na celi črti odbit. General Franco je prepričan, da dokler ne dobi Bilbao v svojo oblast, da so zaman vsa druga prizadevanja. Napad je trajal 24 ur in na obeh straneh so bile težke izgube.
-o-
Smrtna nesreča
V nedeljo zjutraj okoli 5:30 se je peljal mladi John Fabec z j avtomobilom po St. Clair Ave. Z njim so bili še trije ljudje. Ko so dospeli blizu 168. ceste in St. Clair Ave. je voznik treščil v ulično karo in sicer s tako silo, da so bile tri osebe na mestu ubite, dočim se nahaja četrta oseba v bolnišnici močno poško- ] dovana. Pokojni John Fabec je bil star šele 33 let, rojen je bil v Clevelandu, kjer zapušča žalujočo soprogo Justino, rojeno Zabukovec, dve hčeri, Gloria in Cecilia, brata Franka in tri sestre, Lucilla, poročena GeršSn, Elsie, poročena Drčik in Mollie. Pokojni je bil dobro poznan v Clevelandu, zlasti od leta 1932, ko je kandidiral za mestnega councilmana v 32. vardi, leta 1936 je pa bil kandidat za, državnega poslanca. Pogreb ranjke-ga se vrši v sredo ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti na 776 E. 200th St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in na sv. Pavla pokopališče, pod vodstvom August F. Svetek. Silno prizadeti družini izražamo naše gorko sočutje!
* Bcrden Milk Co. v New Yorku je znižala ceno za kvort mleka za en cent pri kvortu.
Mala antanta za mir med narodi sveta
Belgrad, 3. aprila. Tu so se zbrali mnistri za tujezemske zadeve iz vseh držav, ki so včlanjene pri Mali antanti. Namen zborovanja je apelirati za splošen mir po svetu. Konferenci nače-Ijuje romunski minister za zunanje zadeve Tatarescu. Navzoč je tudi čehoslovaški zunanji minister kakor tudi zastopnik Grške. Takoj prvi dan se je konferenca ministrov izjavila, da bo Mala antanta nasprotovala, da se Habsburžani povrnejo na avstrijski prestol. Dr. Stojadi-novič, jugoslovanski ministerski predsednik, je izjavil, da raje vidi, da se Avstrija priključi k Nemčiji, kot pa da dobi Habs-buržane za vladarje.
•-o-
Dohodninski davek Poseben odsek kongresa se peča s predlogom, da se obdavči z dohodninskim davkom "male ljudi." Dosedaj so vsi oženjeni ali načelniki družin, ki zaslužijo $2,500 ali manj na leto, prosti dohodninskega davka, dočim so samci, ako zaslužijo $1,000 ali manj na leto tudi izvzeti od davka. Glasom novega načrta pa bi v bodoče plačevali dohodninski davek vsi načelniki družin, ako zaslužijo $2,000 ali več na leto, in vsi samci, ki zaslužijo $800 ali več na leto.
Hershey čokolada
Governer je naredil mir v minnesotski tovarni
Albert Lea, Minn., 3. aprila. Veliki nemiri so nastali pred tovarno American Gas Machine Co., kamor je dospelo kakih 200 simpatičarjev štrajkarjev iz bližnjega mesta Austin. Kompanija je dobila napram štrajkarjem sodnijsko prepoved, da morajo odstraniti pilce-te, in ker se piketi niso odstranili je šerif šel in aretiral 35 linijskih voditeljev in piketov. Ko je governer Benson o tem zvedel, se je z avtomobilom odpeljal na lice mesta in je zapo-vedal, da se pilcete takoj izpusti iz zaporov. Takoj nato je nastal mir, dočim so se prej ves dan vršili spopadi med policijo in delavci. Policija se je posluževala plinskih bomb. Kompanija trdi, da so piketi naredili za $15,000 škode na poslopju. Zahtevala je narodno gardo, toda governer ni hotel odrediti mobilizacije.
Sedeči štrajki debatiram v senatni zbornici
Washington, 3. aprila. Sedeči štrajki so postali predmet zanimive, pa ostre debate v senatni zbornici kongresa. Senator James Byrnes/, demokrat, najožji prijatelj predsednika Roose-velta, je včeraj predlagal, da se naredi zvezna postava, ki prepoveduje delavcem, ki se podajo na štrajk, ostati v tovarni ali delavnici. Predlog je bil stavljen tekom debate o novi Guffey postavi, ki je predlagana v korist premcgarjev. K debati se je oglasil vodja demokratov v senatni zbornici, ki je izjavil, da predlog senatorja Byrnesa, dasi je najožji prijatelj predsednika, nima cdobrenja predsednika. Ob priliki, ko je senator Byrnes stavil predlog proti sedečim štrajkom, se je oglasilo precej senatorjev, demokratov kot republikancev, ki so zelo ostro govorili o sedečih štrajki h, toda videti-je, da večina zbornice se ni še odločila, kaj naj ukrene proti takim štrajkom. Senatorji molčijo, ker Roosevelt še ni izjavil -vojega mnenja.
-o-
Novi uradniki
Lokalna unija št. 720, United Electrical and Radio Workers of America, je izvolila sledeče uradnike: predsednik Edward Kotnik, prvi podpredsednik Louis Young, drugi podpredsednik Walter Spence, Joseph Washko zapisnikar, Howard Lawrence blagajnik. Nadzorniki: Mary Ti-hovnik, Frank Eržen in George Onda. Delegati k distriktni konr venciji: Harold Collister, Louis Brežič in Harold Keehl.
Obstreljen od roparjev
Poznani hrvatski krojač Marian živkovič je šel sinoči v Hrvatski Narodni Dom na 6314 St Clair Ave. na ples. Blizu zad-
Vse to ljubezen naredi
O: i. je k, Jugoslavija, S. aprila. Lepa Mira Prokopec je na dolgotrajno preganjanje in zahtevo svojega moža priznala, da .so skoro vsi moški vasi Vinkovice zaljubljeni v njo in jo preganjajo s svojimi ljubezenskimi ponudbami. Prokopec je ' kar poblaznel, ko je to slišal. Včeraj se je vršil nekak shod vaščanov. Prokopec je čakal pred. matmi, da se shod razide. Ko so vaščani začeli prihajati iz dvorane, je Prokopec začel streljati. Ubil jc štiri moške in deset jih je ranil . . .
---o--
Za družinske očete
Lubbock, Texas, 3. aprila. Dr. Paul Popenoe, znani sociologist iz Los Angelesa, je močno kritiziral včeraj tekom nekega znanstvenega predavanja, ker sedanji industrijski sistem plačuje iste plače poročenim moškim kot samcem. "To je največja krivica za poročene moške," je dejal profesor Popenoe. "Samci skrbijo sami za sebe, dočim ima poročen delavec stotine drugih skrbi in odgovornosti pri svoji družini, a vendar dobiva isto plačo kot samec, ki nima nobenih odgovornosti napram družini. Mož, ki ima ženo in pet otrok, zasluži povprečno enako $1,500 na lete kot saittec, a dočim mož porabi celo svojo plačo, da komaj preživi sv;>u> družino, plačuje $40 na rnežec najemnine s hrano vred, ima nadaljnih $40 stroškov za društva, zabavo, tobak in voznino, vse drugo si pa lahko prihrani. Tu je očitna krivica v današnjem sistemu. Kjerkoli dobiva poročen moški $1,500.00 na leto, bi moral dobivati samec $1,000.00." Kaj pravite vi, naši prijatelji?
-o---
Smitna kosa
Včeraj popoldne je preminula v mestni bolnišnici Jennie Ro-pos, stanujoča na 15311 Waterloo Rd. Pogreb bo vodil August F. Svetek. Podrobnosti jutri.
Doma iz bolnice
Včeraj je bila s Svetkovo ara-bulanco pripeljana iz Glenvilie bolnišnice Mrs. Frances Ban, 854 E. 236th St. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Redna seja
Danes zvečer ob 8. uri je redna seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Zadušnica
t Frank Sakser
Dne 31. marca je umrl v Ljubljani na posledicah pljučnice eden najbolj znanih in tudi spo-j štovanih ameriških Slovencev — Frank Sakser, kot sporoča brzo- J javno Mr. Jože Rems iz Ljub-' Ij&ne. O življenju tega značaj-1 nega moža se poroča sledeče: j itojen je bil 1. decembra, 1859 v Ljubljani. Oče je bil rodom Švicar, mati pa Slovenka iz št. Ruperta na Dolenjskem. Oče ga je namenil za naslednika svoje obrti, bil je namreč kavarnar, toda mladega Sakserja je veselil tiskarski poklic. Izučil se je in bil dober tiskar v mnogih podjetjih v domovini. Leta 1892 je dospel v Ameriko, kjer je kmalu po svojem prihodu začel izdajati "Glas Naroda." Urejeval je list sam, stavil sam in delal po 18 u,r na dan. Večkrat je šel brez večerje spat. Ko je uvidel, da razni brezvestni agenti guli-jo naše ljudi pri pošiljanju denarja v domovino, je začel lastno enako podjetje, ko je stopil v zvezo z dobrimi bankami. Vse ■voje dolgoletne prihranke je vložil v Frank Sakser State Bank. Enako drugim, je pa tudi ta banka postala žrtev gospodarske krize in je bila primora-na likvidirati. Izplačala je pa 75 odstotkov vlog. Sakser je zgubil pri tem $400,000, v.-e svojo premoženje, ne pa svojega poštenega imena. Bil je tudi med ustanovniki J. S. K. Jednote, za katere je vedno deloval. Ože-njen je bil dvakrat, obe ženi sta mu umrli. Zapušča edinega sina Franka, ki je član uprave "Glas Naroda." Svoja zadnja leta je preživel v Ljubljani, kamor je cdšel pred sedmimi leti. Bog daj "emu vzornemu možu miren po-"itok v domovini in v nebu!
Za Kulturni vrt
Predsednik Roosevelt pravi, da so cene potrebščinam previsoke. Kompanije izkoriščajo položaj z navijanjem cen vsemu blagu
Washington, 3. aprila. —, Predsednik Roosevelt je nastopil v akutnem položaju, ki je nastal, ker so večje kompanije začele navijati cene potrebšči-
nam. Ako se bo to navijanje cen nadaljevalo, tedaj mora nastati inflacija.
Finančni svetovalci so svetovali predsedniku, da mora odrediti- drastične korake ker sicer se bo navijanje nadaljevalo, tako da končno bo trpel mali človek in zlasti mali trgovec, ki ne bo mogel tekmovati s tru-sti.
Takoj ko je predsednik izrazil svojo nevoljo radi navijanja cen, zlasti cen za baker in za jeklo, je njegov govor odmeval na newyoi'ški borzi. Cene delnicam so padle od $1 do $5. Največ so trpele delnice jeklarskega trusta.
Predsednik je mnenja, da so cene nekaterim potrebščinam neopravičeno se dvignile, tako da je začela groziti inflacija. Roosevelt je izjavil, da bo uporabil vso moč, ki mu je po postavah dana, da prepreči inflacijo.
Na drugi strani je pa Roosevelt priznal, da je vlada indi-rektno kriva, ker so se cene jeklu in bakru tako visoko dvignile. Vlada je kupovala v največjih množinah to blago, ki ga ie rabila pri javnih delih.
Toda predsednik je povdar-jal, da so jeklarske družbe nezaslišano in neopravičeno visoko dvignile cene, dvakrat več kot je bilo potrebno, da se nadomesti ono, kar so jeklarske družbe dala poviška v plačah f/vojim delavcem.
Predsednik Roosevelt jo v soboto v Washingtonu podpisal odredbo, ki dovoljuje nadaljnih $36,000 za Jugoslovanski in Ogrski kulturni vrt v Clevelandu kot vladni prispevek. Od
obravnavala na odprti sodni j i, kjer se mora na podlagi pričevanja dokazati, da so delavci za-kršili nepostavna dejanja.
Nadalje, da noben, uradnik fdi delavska unija ne more biti odgovorna za nepostavno dejanje posameznih članov, razven ako se ped prisego dokaže, da je organizacija direktno naročila nepostavno dejanje.
Poslanec Lodi Humi se je izjavil, da so >e velike korporacije le prepogosto posluževale sodnij v svojo privatne interese in pri tem vršile pravice delavcev, ki si niso mogli pomagati.
Predlog je bil sedaj poslan v senatno zbornico, in dasi imajo tam republikanci precej besede, pa se pričakuje, da ga bodo de-mekratje z večino sprejeli, i--
Romunska je izgnala tujezemske časnikarje
Bukarest, 3. aprila. Romunska vlada je izgnala vse tujezemske časnikarje iz Romunije. Med njimi so tudi zastopniki ameriškega časopisja. 90 odstotkov vseh teh tujezemskih časnikarskih poročevalcev v Romuniji so bili židje, Nemci ali Madžari. Izgnan je bil tudi dopisnik The New York Times-a, ki je trdil, da je romunski državljan, toda ni mogel dokazati svoje trditve.
-o-
Mnogo kandidatov
Ker se je umaknil sedanji načelnik oddelka sodnij e za "domače ednošaje" (domestic rela-
te svote dobi Jugoslovanski kul- j turni vrt $20,000, Ogrski kulturni vrt pa $16,000. Z nadaij-nirri delom se bo takoj začelo. Vlada je potrošila doslej že $57,000 za Jugoslovanski kulturni vrt, dočim je narod sam prispeval $4,000.00. Vse rodoljubno ameriške Slovence se vljudno prosi, da prispevajo prostovoljne darove, tako da nam bo mogoče še letos praznovati slavnostno otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu.
-o-
Šolske knjige
Generalni državni pravdnik države Ohio, Herbert Duffy, je odredil, da morajo začenši s prihodnjim šolskim terminom v jeseni vsi šolski odbori v državi dajati vsem otrokom zastonj šolske knjige v vseh slučajih, v katerih je otrokom, oziroma njih staršem nemogoče ali težko kupiti knjige.
Za naseljence
Senator Elmer Thomas iz države Utah, je imel včeraj značaj en govor v prid naseljencem. Povedal je, da za Ameriko nikakor ni dostojno, da s kamenitim barbarizmom izvršuje postave napram naseljencem. Postava je lahko ostra, toda predvsem se je treba pri izvrševanju postave ozirati na človeka in človeško z njim postopati.
Iz Hershey, Pa., se poroča, da; so uslužbenci v tovarni, kjer se izdeluje znana Hershey čokolada, začeli s sedečim štrajkom. Kompani'ja je izjavila, da se ne | bo prej pogajala z delavci, dokler se ne umaknejo iz tovarne, kjer je zaposlenih 3,000 delavcev in delavk.
Stavbinska industrija
Januarja meseca je bilo izdanih v Clevelandu 249 permitov za razne nove stavbe, katerih permitov v vrednosti $978,000, v marcu pa 390 permitov v vrednosti $995,000. Stavbinska industrija je nekoliko boljša kot je bila lansko leto.
njih vrat so ga dobili trije mladi lopovi, ki so mu veleli dvigniti roke. živkovič je pa mislil, da se šalijo, pa jih je potisnil vstran, nakar je eden izmed roparjev sprožil revolver, živkovič je bil nevarno zadet v nogo.
Delavske unije za sport Štiri največje delavske unije v Clevelandu so včeraj pozvale svoje člane, da se pridružijo športnemu gibanju, unijskega delavstva. Kot se je izjavil predsednik Cleveland Federation of Labor se delavske unije lahko postavijo z najboljšimi športniki v mestu.
Sv. maša zadušnica se bo brala ob priliki sedmine smrti za pokojna Frances čoš v sredo ob 7. uri zjutraj. Prijatelji ranjke so vabljeni.
Bclan na domu
Nevarno je zbolel na svojem domu, Mr. John Gorjup, 1136 E. 169th St. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Grški konzul
Grška vlada je sklenila zapreti svoj konzularni urad v Clevelandu. Sedanji konzul Vilos je bil premeščen v Chicago.
Pevska vaja
Danes zvečer točno ob 8. uri je pevska vaja Baragovega zbora. Obenem j ako važen razgovor. Navzočnost vseh je potrebna. — M. Jager.
Smrt v Lorainu
Včeraj je v Lorainu umrl rojak- Frank Mahnič. Doma je bil iz Vipavskega.
* Mr. in Mrs. Charles Lindbergh sta včeraj z zrakoplovom dospela v Atene, Grška.
Columbus, Ohio, 3. aprila. S 87 glasovi proti trinajstim je poslanska zbornica državne po-stavodaje v Ohio odglasovala o predlogu, da bo državnim sodni-je.m v bodeče zabranjeno izdajati sodnij:ke prepovedi napram delavskim organizacijam v slučajih delavskih sporov.
Originalni tozadevni predlog je vložil v poslanski zbornici demokrat Lodi Humi, poznan Čeh, poslanec iz Clevelanda. Predlog je enak ket je bil vložen i v kongresu po senatorju Nor-risu.
Predlog pravi: da nobena državni?, sodnija ne sme izdati sodnij ko prepovedi proti delavskim organizacijam, kadar je štrajk, razen če se je zadeva najprvo .--1
Smrtna kosa
V" soboto zjutraj je premjnul rojak Joseph Pečnik, star 67 let. Ranjki je bil doma iz šmihela pri žužemberku. V Clevelandu je živel 45 let. Poleg žalujoče soproge Marije zapušča tu tri sinove, Joseph, Edward in Harry, in tri hčere Mary, poročeno Fortuna, Alice Goltz in Mabel, dva- brata, Dominika in Johna. V stari domovini zapušča tudi eno sestro. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 10213 Prince Ave. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Bodi ranjkemu blag spomin! Naše iskreno sožalje vsem sorodnikom.
Poslopje za kopalce
Gordon park v Clevelandu, kamor zahaja v poletnih dneh tisočp Slovencev, bo kenčno vendar dobil pošteno poslopje za kopalce. Zvezna vlada bo prispevala $50,000, dočim bo mesto dalo $20,000. Delali bodo WPA delavci. Poslopje bo zidano in bo v njem prostora ::: nekako 300 oseb.
Msgr. Hroch Poznani in priljubljeni župnik češke katoliške cerkve sv. Janeza Nepomuka, msgr. Francis J. Hrcch, je bil radi slabega zdravja prisiljen resignirati. Msgr. Hroch jei deloval 35 let na dotični fari. škof Schrembs je zaslužnega duhovnika imenova' za častnega župnika fare.
t:on), je bila razpisana služba za ta urad. Službo podelijo Common Pleas sodniki. Urad prinaša $3,600.00 na leto. Dose-daj se je oglasilo že nad 40 odvetnikov za ta urad. Najbrž ga bo dobil kak demokrat. Prijeten obisk Ob priliki desetletnice društva Strugglers št. 614 SNPJ je obiskal r.ašo naselbino Mr. L. Pe-ček iz Ambridge, Pa. Mr. Pe-ček je zelo inteligenten mlad Slovenec, star šele 24 let, toda : cel mož in je tudi predsednik mestne zbornice v Ambridgu. I Povedal nam je, da pride kot' de-j legat SNPJ prihodnji mesec zo-I pot v Cleveland.

Mine sodnije ne bodo smele v bodoče izdajali sodnijskih prepovedi v delavskih sporih
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
6117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po pofitl, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and-Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for B months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for fl months.
European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.'
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 79, Moil., April 5, 1937
Naša najvišja sodnija
Pretekli pondeljek je najvišja sodnija Zedinjenih držav, ki ima prvo, srednjo in zadnjo besedo pri vsej ameriški vladi, prvič tekom dolgih, dolgih 150 let, odkar je bila napisana ustava Zedinjenih držav, direktno povedala, da se strinja s kongresom in predsednikom in je odobrila nekako 14 različnih postav, katere je proglasila ustavnim. Nekateri ljudje se v mladosti učijo, nekateri se morajo pa v starosti.
Ameriškega naroda se je polotila skoro panika, ko je narod slišal, da je najvišja sodnija potrdila večino novo dealerskih postav. "Saj je nemogoče!" je zaklical starokopit-ni senator Glass iz Virginije, "da bi bilo kaj takega mogoče! Najvišja sodnija mora imeti vendar vselej drugo mnenje kot predsednik in kongres!"
Naj podamo tu kratko skico vlade Zedinjenih držav. Ustava, ki je najvišja postava naše dežele, in na kateri temelji ameriška republika, predpisuje, da naj tvorijo ameriško vlado trije oddelki. Ti trije oddelki so: eksekutivni, katerega predstavlja predsednik, postavodajalni, katerega predstavlja kongres Zedinjenih držav ,in sodnijski oddelek, ki tolmači postave Zedinjenih držav.
Predsednik je deloma direktno, deloma indirektno izvoljen od naroda. Vsi člani kongresa so pa direktno izvoljeni od ameriških državljanov, toda sodniki najvišje sodnije so imenovani od vsakočasnega predsednika republ&e do svoje smrti. Nihče jih ne more pregnati iz njih uradov, dokler se jim ne dokaže kakega nepostavnega dejanja.
Kongres dela postave, po katerih se moramo ravnati, predsednik mora gledati, da državljani spolnujejo postave, narejene po kongresu, toda najvišji sodniji je pridržana pravica, da "tolmači" te postave. Kadar reče najvišja sodnija, da postava je za nič, tedaj mora odnehati predsednik, mora molčati kongres. Tako ima devet možakov najvišje sodnije, katerih narod nikdar ni imenoval za ta posel, več besede, kot pa predsednik in kongres vkupno.
Ameriški narod je vselej spoštoval svojo najvišjo sod-nijo, kajti resnici na ljubo je treba potrditi, da se med sodniki najvišje sodnije do danes ni dobilo še nobenega zločinskega moža. Vsi so bili poštenjaki, toda — vsi niso živeli z duhom časa, zlasti sodniki ne, ki so bili na krmilu, ko je narod izvolil Franklina Roosevelta, da vodi usodo ameriške republike, potem ko smo bili pahnjeni v črno brezdno depresije.
Roosevelt sam nima ničesar proti ustavni točki, da najvišja sodnija tolmači ameriške postave in ustavo. Nekdo mora biti, ki to dela, toda čemur Roosevelt nasprotuje je to, da so sodniki predolgo v uradu, da postanejo prestari in ne razumejo več idej časov, ki se izpreminjajo, kakor se se iz-preminjajo človeške ideje. Roosevelt je zahteval, da je najvišja sodnija ne coklja pri razvoju ameriške republike, pač pa pomočnica k napredku.
Radi tega priprostega nasveta predsednika Roosevelta je nastala strašna rabuka med Amerikanci! Prijazni nasvet predsednika, da se zamenja starinske može na najvišji sodniji z mlajšimi močmi in z odvetniki, ki imajo bolj liberalno naziranje o današnjih potrebah, je odmeval kot potres med nativističnimi Amerikanci.
Toda oni, ki razumejo Roosevelta, o katerem je ogromna večina naroda prepričana, da želi v resnici dobro svojemu narodu, so krepko odgovarjali. "Čas je," se je izjavil energični senator Ashurst, "da se otresemo kot izvoljeni zastopniki naroda varuštva najvišje sodnije. Nam je poveril narod nalogo, da delamo postavo, in če smo kje grešili v postavnih besedah in stavkih, naj nam to popravijo učeni sodniki, toda volje ljudskih zastopnikov ne morejo spreminjati več!"
To mnenje je najbrž globoko vplivalo tudi na devet sodnikov najvišje sodnije, ki so ta teden odobrili kar štirinajst točk programa novega deala, kakor jih je sprejel kongres po navodilih predsednika Roosevelta. Če so bili sodniki najvišje sodnije izredno razsvitljeni, če so se ustrašili javnega mnenja, ali pa mogoče, da so jim ugajale programne točke Roosevelta tako, da so jih odobrili, tega ne moremo povedati. Zgodilo se je pa, da je sodnija sledila administraciji in kongresu.
Ne bo dolgo, ko bo najvišja sodnija morala razsoditi o silno važni Wagnerjevi postavi in o postavi glede socialne varnosti. Vsa ameriška javnost napeto pričakuje, kako bo najvišja-sodnija razsodila. Ali bo ohranila svojo neodvisno zakrknjenost ali bo sledila zahtevam današnjih časov?!
i—•—•—•—■——•—•—•—•—•—•—■—■—•—■—•—•—•—■—•—•—>—•—•—i* BESEDA IZ NARODA |
4-»—•—•—■—•—•—•—•—•—•—•—•—•—- -—•—•—•—•—•—•—•—•—•—•—w
n-» « -—•——■ -...........—ii—. . . «►—<.—— •—•—»-- •——•—«• ■
Kaj pravite!
Pred 28. leti je Mrs. Emma Sims v New Yorku poslala svojega sinkota v mesnico po funt jeter. Sin se je šele oni dan vrnil (brez jeter) in mami povedal, da je bil takrat mimogrede stopil malo v Alasko, kjer je kopal zlato.
:;<	*	sk
Protestantovski pastor Sandefur iz Evansville, Indiana, je tožil svojo ženico za razporoko. Kot vzrok je navedel, da mu je ženica v cerkvi, ko je pridigal, kazala osle in ko se je tega naveličala, je pa zadremala.
Nekaj posebnega, za Newburg
Minili so lepi velikonočni prazniki, četudi je bilo vreme podobno bolj božiču, ker je bilo precej mrzlo, vendar vstajenje našega Gospoda Zveličar.ja nas spominja, da tudi mi vstanemo iz velikih pregreh, da moremo z veselim srcem zapeti veselo Alelujo.
Kaj ne da, to nas spominja tudi na stari kraj, ko smo v zgodnjih urah hiteli ure daleč k vstajenju Gospodovem. Pri nas v št. Vidu je šla procesija precej daleč po trgu. Bilo je vse tako lepo, da se ne da popisati. Bilo je to res krasno velikonočno jutro naše mladosti.
Prav tako, kot smo bili mi veseli, tako opazujemo našo mladino, ki nas skuša v vsem posnemati. V starem kraju je bilo dosti petja. Peli smo doma in pri delu na polju, na božjih potih in vsepovsod. In tudi naša mladina tukaj rada poje, samo malo poguma ji moramo dati. Zato vas, dragi starši, prosim, cla podpirate svoje otroke pri učenju slovenske pesmi. Saj že pregovor pravi, da pevec ni hudoben človek. Kaj pa morete človeku lepšega dati, kot če zna lepe slovenske pesmi prepevati. Koliko slabih misli je zabranje-nih in preprečenih, če se otrok uči lepih pesmi. Vsi tisti, ki omahujete, če bi otroka dali k zboru ali ne, vas prosim, pojdite jih poslušat na njih vaje in prepričana sem, da bi že takrat radi videli, da bi bil tudi vaš zraven, če imate le iskrico slovenskega čuta še v sebi.
Meni se čudno vidi, da se ravno Slovenci tako malo zanimamo za svoj jezik. Koliko se jih izgovarja, da njih otrok noče hoditi na vaje. Saj otroka se mora vedno spodbujati. Tudi v šolo bi ne hodil, ako bi ne imel discipline. Za tako dobro stvar ne smemo biti tako malomarni, saj je vendar to naš najdražji zaklad, ki smo ga prinesli iz naše domovine.
Zato vas prosim, dragi Slovenci, ki še nimate svojih otrok pri zborih slovenske pesmi, vpišite jih takoj. Nikdar vam ne bo žal. Veseli boste, da ste storili svojo dolžnost.
Vi pa, dragi očetje in matere, ki pošiljate svoje otroke na vaje in ki tudi obiskujete seje, ki so v korist zbora, vsa čast vam. Nikdar se vam ni treba skrivati pred svojim imenom, ker storili ste le svojo narodno dolžnost. Torej naprej za naše vesele čričke!
Ana Gliha.
Slovenci doma in na tujem širnem svetu!
Letos je deset let, odkar se je slovenski narod šele resno začel zavedati svojih velikih in svetih dolžnosti, katere ima do vseh stotisočev svojih bratov in sestra izven meja domovine. Ustanovil si je namreč Društvo sv. Rafaela, ki naj v njegovem imenu prevžame vse ogromno delo in skrb za nje ter rešuje pereče izseljensko narodno vprašanje. Pozno je bilo to, vendar še ne prepozno!
Odbor, kateremu je bilo poverjeno to delo, se je lotil velikega dela z navdušenjem in nesebično požrtvovalnostjo. Z velikim trudom in žrtvami si je utiral pot svojega delovanja do vedno večjega razmaha svojega dela.
Tu doma je navduševal k popolni požrtvovalni dolžnosti do svojih izseljencev z vsemi razpoložljivimi sredstvi, z vpeljavo izseljenske nedelje, z izdajanjem glasila, z brošuricami, s predavanji, igrami, s cerkveni-
mi pobožnostmi itd.
Na tujem med izseljenci je pa krepko posegal s svojim delom v vse njih življenje in delovanje, jim pomagal, jih ščitil, kolikor in kjer je le mogel in jim skušal dati občutiti domovinske ljubezni.
S tem svojim delom je tu doma po vsej državi vzbudil občudovanje in priznanje za Družbo sv. Rafaela, ki je postala vodilna organizacija vsega dela za naše izseljence po državi.
Na tujem so pa izseljenci že začutili njen blagodejni vpliv in začeli so z večjim zaupanjem gledati na svojo domovino, od katere so se toliko let čutili popolnoma zanemarjene.
Letos je desetletnica tega dela!
Odbor je sklenil, da proslavi ta dogodek kolikor mogoče slovesno, toda ne morda s kako samohvalo, temveč zato, da s to proslavo zareže tu doma še ' globjo brazdo boljše, bolj sistematično urejene, bolj prisrčno, pa tudi bolj uspešne oskrbe in zaščite našega slovenskega človeka na tujem.
Pri naših izseljencih pa naj ta proslava doseže lepše in pri-srčnejše zveze z domovino in domovina z njimi, večje zaupanje izseljencev do naroda in države tu doma, predvsem pa ožje sodelovanje izseljencev z delom domovine za njihov blagor, za njih zaščito, za njih blagostanje in za njih napredek v vsem njihovem vei*skem, narodnem, kulturnem in gospodarskem življenju na tujem.
Da se Družba sv. Rafaela s tem zaupno obrača na ves na-| rod tu doma, zlasti na vse bivše i izseljence, predvsem pa na vse izseljence širom sveta in jih kar j najvljudneje vabi na proslavo desetletnice Družbe sv.. Rafaela, ki se bo vršila 22. in 23. avgusta letos na Brezjah in v Ljubljani.
Pridite, izseljenci, za nekaj dni domov, kdor le malo more! Pridite in združite se z narodom tu doma, da se navdušimo za vas, za vaš blagor in napredek.! Toliko ste za nas doma žrtvovali! Toliko let nam izkazovali ljubezen v bogatih podporah svojcem, četudi vam domovina ni bila hvaležna. Danes vam je hvaležna. Prisrčen sprejem boste za to dobili. Narod tu doma se bo zbral okrog vas. Pridite!
Spored proslav bo v glavnih obrisih :
V	nedeljo 22. avgusta dopoldne slovesen sprejem vseh izseljencev s sodelovanjem cerkvene in svetne (banovinske) oblasti in vsega naroda, slovesna služba božja in pozdravi zastopnikov izseljencev iz posameznih držav.
Zvečer v Ljubljani slovesna akademija in pozdravi državne in mestne oblasti.
V	p.ondeljekj 23. avgusta slovesna formalna ustanovitev Slovenske izseljenske zbornice
(izseljenskega instituta) z II. slovenskim izseljenskim kongresom.
! Prve dni v septembru udeležba slovenskih izseljencev pri otvoritvi razstave slovenskega dska na ljubljanskem velesej-! mu, kjer bo tudi poseben oddelek za izseljensko časopisje, j kjer bo razstavljeno vse mogočno kulturno delo naših izseljencev po raznih delih in drža-| vah sveta.
Izseljenci, domovina vas kliče !
Pridite za nekoliko lepih in prisrčnih dni domov! ! Vse naše zveze in jednote, I vse naše naselbine in vsa posa-: mezna društva širom sveta J vljudno vabimo, da pošljejo na | slavnost čim večje zastopstvo;
To naj bo v resnici praznik
našega slovenskega izseljen-stva, najlepši v vseh petdesetih letih slovenskega izseljenstva!
Natančnejši spored se bo oznanil pozneje.
Odbor Družbe sv. Rafatela v Ljubljani.
Zakaj so bili Abesinci poraženi
Par dni po atentatu na etiopskega podkralja Grazianija je prispela v Evropo tudi vest, da so Italijani ujeli rasa Desto in ga postavili pred vojno sodišče, ki ga je obsodilo na smrt. Ras Desta je bil poslednji upornik in poglavar zadnjega ostanka razredčenih cesarskih čet, ne pa neregularnih tolp, kakor trdijo italijanski listi. Po negu-ševem begu in ustanovitvi italijanskega imperija je na lastno pest nadaljeval neke vrste čet-niško vojno z Italijani. Borba je bila sicer dolgotrajna, toda brezupna, kljub temu, da so se Destove čete posluževale tistih bojnih metod, ki so Abesincem v prvi vojni sprva naklonile nekaj uspehov, pa so pozneje spričo premoči zavojevatelja odrekle zaradi popolnosti njegovega tehničnega orožja.
Sicer pa Abesincem moderno orožje, četudi so ga imeli, ni prav nič koristilo. Naravnost drastičen primer neizvežbano-sti abesinskih čet v modernem orožju, nam pripoveduje nova knjiga "Bil sem negušev kuhar," ki jo je po podatkih ne-guševega dvornega kuharja Erwina Fallersa, po rodu Švicarja, napisal Herbert Volck. Temu dvornemu kuharju je neki italijanski vojak pripovedoval naslednji značilni dogodek iz bojev med Italijani in Abesinci :
"Dobili smo povelje, da napredujemo precejšen kos poti. Pri tem smo zašli v nenavadno gosto meglo. Že v naslednjem hipu so nas obkolili Abesinci. Razvila se je krvava bitka moža proti možu, revolverja proti abesinskemu bodalu. Morali smo se vrniti in pustiti na bojišču veliko mrtvih in ranjenih pa tudi precej vojnega materi-jala. Med izgubljenim materi-jalom je bilo tudi nekaj zabojev ročnih granat.
Pri naslednjem boju na nož so uporabili Abesinci ugrabljene ročne granate. Toda kaj so vedeli o modernem orožu? Metali so granate v naše vrste in se čudili, da brez uspeha. Pozabili so jih užgati in jim odbiti kapice!"
Druga slika. Italijanska opazovalna letala lete nad Gon-darjem. Ničesar sumljivega ne opazijo. Kje je sovražnik? Letala se spuste tako nizko, da lete komaj sto metrov nad zemljo. Noben strel ne pade. Nikjer nobenega Abesinca. Italijani domnevajo, da so Abesinci zbežali iz strahu pred bombami in ognjem iz strojnic, šest italijanskih tankov in trenskih voz začne prodirati. Nihče jih ne ustavi. Vojaki zapustijo tanke in se skobacajo iz svojih oklop-nih trdnjav. Nevarnosti ni nikjer, čemu si ne bi privoščili nekaj cigaret? Tedaj pa—zareg-ljajo mrtvaške raglje, se zabli-skajo bodala in Abesinci, kakor bi zrasli iz tal, napadejo in pobijejo Italijane. Šest italijanskih tankov je bil njihov plen.
Manjvredno tehnično orožje in zanikrna vojaška izobrazba pa ni bilo najhujše zlo, ki je pripomoglo do abesinskega poraza, še hujše so bile njih notranje razprtije, nesloga njih voditeljev med seboj. Pri takšnih neprestanih nasprotstvih ni bilo nič čudnega, če je imela izvrstno delujoča italijanska špijonaža dovolj postojank med Abesinci.
Dolgo časa je obstojala v neposredni neguševi bližini italijanska vohunska centrala, ne da bi ji mogli priti na sled. Cesar je moral venomer menja-
vati svoje bivališče, če je hotel uiti italijanskim letalskim bombam. Zanimivo je bilo, da so italijanska letala, komaj je ne-guš menjal svoj stan, priletela nad njegovo staro bivališče in ga bombardirala. In pri vsem tem niti domačini nikoli niso vedeli za cesarjev stan. V Desiju so morali jed za cesarja naložiti na poseben avtomobil in cesar jo je zaužil na čisto neznanem kraju.
Sprva so po nedolžnem obdolžili bele časopisne poročevalce, naposled pa so le morali priznati, da so se zmotili. Preiskava je krenila v čisto drugo smer in kmalu je bila uganka tudi rešena. Kajpak, vohunska poročila niso romala peš desetine kilometrov daleč, da so takoj nato spravila bombnike v pogon. To je mogla biti le skrivna radijska postaja. In res! Ljubosumna abesinska žena je razkrila skrivnost!
Najdba skrivnega oddajnika v neznatni četrti abesinskega mesta Desije je za nekaj časa ustavila italijanske napade in prodiranje na fronti. Abesinski protinapadi so se posrečili. Italijani niso več vedeli, kaj delajo Abesinci, kje se zbirajo in napadajo. Toda to ni trajalo dolgo, kmalu so bili Italijani spet dobro poučeni o vseh abesinskih vojnih načrtih. Delovati je morala začeti nova brezžična oddajna postaja.
Največ pa so k uspehom Italijanov pripomogle njihove do-mačinske čete. Njihova najmočnejša opora so bili Somalij-ci. Samo črnim Askarijem se je zahvaliti, da so bili rešeni vsi Evropejci pri požaru Addis Abebe. S par belimi častniki na delu so ravno pravočasno nastopili in v kali zatrli divjanje nebrzdane druhali.
Kako močen je bil čut hvaležnosti rešenih Evropcev, se je najbolje pokazalo pri italijanski vojaški paradi po zmagi v Addis Abebi. Mimo tribun so s paradnim korakom marširale kolone italijanskih fašistov, al-pincev, bersaljerjev, za njimi motorizirani oddelki in tanki, nazadnje pa črni Askariji. Tedaj Evropci na tribuni niso mogli več vzdržati in zaorili so klici: "Živeli Askariji! živeli naši rešitelji!" Italijanski vojaki in dostojanstveniki so začudeno opazovali to navdušenje. Komu neki veljajo ti pozdravi? Zakaj ne fašistom in italijanskim vojakom, čemu Askarijem? Razumeti pač niso mogli, da so bili Evropci v dno srca hvaležni tem črnim fantom za njihovo junaštvo,!
Res! Tudi Italijani se imajo samosvojim Somalijcem zahvaliti za tako hitro zmago v tej tisočletja stari in svobodoljubni deželi samobitne kulture, če bi Askarijev ne bilo, bogve, kako daleč od Addis Abebe bi še bili Italijani?
IZ PRIM0RJA
—Nagrade družinam s številnimi otroci. Kakor je znano, daje italijanska vlada velike nagrade družinam s številnimi otroci. Te nagrade se podeljujejo vsak mesec iz posebnega fonda, ki ga upravlja sam Mussolini. Pretekli mesec so bili nagrajeni tudi trije Slovenci, oziroma tri slovenske družine v Primorju. Družina Kuka Andreja iz Kanala je dobila 800 lir nagrade, Bresan Angele iz Gradiške tudi 800 lir, Verčon Franc iz Sv. Križa pri Nabre-žini pa 600 lir.
—Dve nesreči. V Vipavi so našli pred kratkim truple Erne-ste roj. Zupan, stare 60 let, stanujoče v Trstu. Nesrečnica je bila živčno zelo razrvana ter mislijo, da je naredila samomor. Komisija pa je ugotovila, da .je umrla predno je utonila. — Ravno tako so v Vipavi pri Biljah našli truplo Alojzija Ko-viča, starega 44 let. Po vseh
znakih sodijo, da gre za nesrečo.
—Stroga obsodba starčka. Sodišče je pred kratkim obsodilo na štiri leta, štiri mesece in petnajst dni 68-letnega Antona Bitežnika. Obsojenec je nagnal sodnega eksekutorja, ki ,jc prišel rubit, z vilami ter ga precej težko ranil, da je moral ležati 40 dni v bolnišnici. Radi zapadlih davkov bi moral zaru-biti nekaj predmetov, a to je starčka tako razjezilo, da se je skušal s silo ubraniti uradnega izterjevalca. Vsled zadnje amnestije so mu znižali kazen za dve leti.
—Priprave za proslavo obletnice imperija in nabiranje prostovoljnih prispevkov po naših krajih. Maja meseca pripravljajo po vsej Italiji veliko proslavo ob priliki prve obletnice obstoja italijanskega imperija ter okupacije Abesinije. Po vsej državi so pričeli za to priliko nabirati prostovoljne prispevke, da bo proslava čim sve-čanejša. S slično akcijo so začeli tudi po naših krajih, in dan za dnem objavljajo sezname onih, ki so darovali v ta namen; tako na primer v Rihembergu, Komnu, Sežani in drugod. Zlasti v večjih podeželskih krajih, v katerih bodo osredotočene proslave za vso bližnjo okolico, z običajnimi paradami in govori, z veliko intenzivnostjo hodijo od hiše do hiše in skušajo nabrati čim večje zneske. Fašistični uradniki namreč žele, da bi se naši kraji v proslavi še posebej odlikovali. Po seznamih pa izgleda, da med našim ljudstvom akcija nima pričakovanega uspeha kljub temu, da vse hiše prispevajo. Zneski prispevkov so razmeroma zelo majhni.
—Vrnitev iz ječe radi pomilostitve. Zadnje pomilostitve, ob priliki rojstva sina italijanskega prestolonaslednika, je bil deležen tudi Andrej Brezav-šček, ki je bil obsojen leta 1932 s trinajstimi tovariši iz Kala pri Kanalu, na 20 let ječe. Domov, se je vrnil že po štirih letih. Ko je bil obsojen, je imel komaj 20 let. Iz ječe se je vrnil popolnoma gluh in slep na eno oko. Posledice ječe mu bodo ostale za vse življenje.
—Vrnitev naših fantov iz: Abesinije. Pretekli teden se je vrnilo v Gorico iz vzhodne Afrike, kjer so se borili skoraj celo leto, mnogo naših fantov. Na postaji so jim priredili svečan sprejem. Mnogo naših rojakov iz goriške okolice je prišlo na postajo, da zopet vidijo po tolikem času svoje sinove. Velika množica teh je tako povečala uradno organiziran svečan sprejem. Kakor pa poročajo, bodo nekatere teh, ki so se vrnili, zamenjali novi. Izgleda torej, da bo zopet moralo precej nabornikov iz Goriške ia naša dežele sploh, v Afriko.
--o- /
Pridobivajte / člane za / S. D. Zvezo
£e verjamete a!1 pa ne
Ljubljanska gospoda se pripelje na Bled, da se malo pozabava. Najamejo si čolnarja, da jih pelje na otok. Eden gospo-dičev je bil precej objesten, pa hoče gorenjskega čolnarja malo potegniti, zato ga pobara:
"Oča, kaj pravite, koliko škafov vode je v tem jezeru?"
Mož je takoj videl, kam pes taco moli, pa sklene, da vrne go-spodiču šilo za ognjilc. Popraska se za ušesi in modro odvrne: "Malo hudo ste me prijeli, gospod, ampak rekel bi, če prav vem, da bi lahko to vodo spravili v škaf — če bi bil dovolj velik."
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po »mikam UrirnUo I. Mara
In brat
ttu je bil po značaju gotovo podoben. In za poštene ljudi sem se že smel potegniti in Pobrigati. Ce že nisem računal, da moram biti vrtnarju hvaležen za njegov velikodušni dar.
Seve sem se res podajal v nevarnost. Zločinci so utegnili biti še hiši. Culi so morebiti topot mojega konja, čuli tudi, da sem obstal in razjari- Tiho so bili, da bi se ne izdali.
Kako bi jim prišel do žive- ' Bi počakal na tovariše?
Pa kdo ve, kod so hodili. In ali bodo vobče prišli mimo kovačije? In kdaj? In kaj vse se je lahko med tem že v hiši
zgodilo!
Ne, sam sem se moral zade-Ve lotiti. In sicer nemudoma.
Sprednjo, vzhodno in severno stran sem pregledal. Na vpadni strani še nisem bil. Tja sem se tiho splazil.
Dvoje oken sem našel. Eno •le bilo od znotraj zaprto, drugo pa se je dalo odpreti.
Pomislil sem.
Ali bi odprl okno? In zlezel v sobo? Ako sem se pokazal na oknu, sem v tistem hipu utegnil dobiti kroglo v glavo.
Toda — ali je bilo res tako nevarno?
Kovačija je imela petero oken in dvoje vrat. Vse je bilo zaprto Jn zaklenjeno, le eno samo okno
bilo odprto. In tisto je gledalo ven na polje in ne na cesto. Ali ni bilo tako, da so zločinci Po opravljenem svojem poslu vse Poaaprli pa zlezli skozi zapadno °kno, ki ni bilo obrnjeno na cesto in kjer jih nj mogel kdo tako lahko opaziti —? In vsa okna so bila od znotraj zaprta, edino okno na zapadni strani je bilo le priprto —. Ker ga niso mogli od znotraj zapreti —.
Torej ni bilo nikogar v hiši.
Moje sklepanje se mi zdelo zelo duhovito in čisto pravilno. Pomirilo pa me ni.
Rahlo sem odprl oknico, pa le toliko, da sem lahko segel skozi- Rad bi bil vedel, ali so na oknih šipe. šipe so sicer redek
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
APRIL
10.—Društvo	Marije Magdalene, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
11.—Svetovidski	oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
11.—Samostojni pevski zbor
ogenj ugašal in soba je bila polna dima, legal mi je na prsi in me bodel v oči. K sreči sem ofc pojemajočih plamenih opazil v kotu treske, take, ki si z njimi na kmetih svetijo.
Prižgal sem tresko in jo vtaknil v steno, v razpoko, ki je menda tudi kovačevim služila za iste namene, ker je bila stena okoli razpoke vsa sajasta. Okno sem zaprl in oknice pritrdil z vrvjo, da me od zunaj nihče ni mogel iznenaditi.
Prižgal sem drugo tresko in itopil po hiši.
Stene so bile zidane z blatom. Pa le tri, četrta stena je bila spletena iz slame. Ta "štena" je visela od stropa kakor zavesa in odprtina je bila v njej, ki je služila za vrata.
Zlezel sem skozi "vrata." Za steno je bila majhna soba. Prazna, izvzemši nekaj revne navlake. V tleh je bila loputa, pletena iz protja.
Ali je bila pod sobo klet —? Kleti so redkost na Balkanu.
In tedaj sem iznova in čisto razločno spet čul zamolklo ropo-tanje. Prihajalo je izpod lopute.
Stopil sem v veliko sobo, se založil s treskami, prižgal še eno in odprl loputo. Ležala je na tramovih, zato se ni vdrla, ko sem stopil na njo.
Posvetil sem v globel. Treska je slabo brlela, videl sem le, da je klet nekaj nad moža globoka.
Stopnic ni bilo, lestve tudi ne. Čisto razločno sem čul pridušeno stokanje.
"Kdo je?" sem zaklical. Obupno stokanje mi je odgovorilo. /
Kaj je pomenilo —? Ali se je zgodila nesreča —? Ali so me zlikovci mislili s stokanjem zvabiti v klet — ?
Zasodil sem, da je prvo. Ali bi šel iskat lestvo? Kdo ve, ke~ daj bi jo našel, če bi jo vobče našel. In pomoč je bila nujna.
Vzel sem gorečo tresko v eno roko, zalogo tresk v- drugo in skočil v odprtino.
Priletel sem na neko reč in padel. Treska je ugasnila. Brž sem si prižgal drugo in
Pojav na deželi po Balkanu, pa utegnilo je lo biti, da si je kovač Simen privoščil tako razkošje.
Pa ni bilo šip. Okno se je zapiralo le z lesenimi oknicami.
Poslušal sem.
Zdelo se mi je, da čujem od znotraj zamolklo ropotanje. Ali
bil vendarle kdo v hiši —? Bi zaklical — ? Ne!
Stopil sem krog hiše k "drvarnici' 'in si nabral polno na-ročje suhega vejevja. Povezal Sem ga v baklo, jo prižgal in jo vi'gel skozi okno. Zgoreti menda ni moglo kaj, ker so take podeželske hiše revno opremljene.
Hiša ni bila visoka, okna so ležala, nizko. Previdno sem predal v sobo.
Veje so svetlo gorele in videl Scm veliko sobo. Tla so bila sPhana prst in ob stenah je stalo
posvetil.
"Klet" je bila štirioglata, ozka luknja. Pod loputo je ležala le-stva, na njej sem se spotaknil in padel. Kupi kovaškega oglja so ležali v kotih in na njih vsakovrstna ropotija.
In vse skupaj ,oglje in kupi, se je premikalo —.
Našel sem luknjo v prsteni steni, vtaknil v njo tresko in se lotil premikajočih se kupov, da; jih razgrebem.
In izkopal sem človeka —.
Potegnil sem ga iz oglja. Na rokah in nogah je bil zvezan, glave pa je imel povito v umazano rjuho.
Brž sem mu odvezal glavo. Zasinel in počrnel obraz sem zagledal. Ob slabi svečavi nisem ko j mogel dognati, ali je mož črn od oglja, ali ker je že bil na tem, da se zaduši.
Zarja, ^pomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
11.—Iliria Junior in Iliria High priredijo koncert v Slovenskem domu na Holmes.
11.—Slovenska delavska dvorana obhaja 9-letnico svojega obstanka.
17.—Društvo Srca Marije (staro) praznuje 40-letnico svojega obstanka z banketom v spodnji dvorani S. N. Doma.
17.—Jugoslovanski	kulturni vrt, okrožje Euclid, priredi zabavo v dvorani sv. Kristine.
18.—Pevski	zbor Cvet priredi pomladanski koncert z igro v Slov. del. dvorani na Piince Ave.
18.—Radnička organizacija, predstava v avditoriju S. N. Doma.
18.—Pevski zbor "Lira" ima igro in ples in domačo zabavo v prostorih nove šole sv. Vida.
18.—Waterloo Camp št. 281 WOW priredi koncert in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
18.—Igra in domača zabava, priredi društvo mož Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine v šolski dvorani na Bliss Rd.
24. — International A u t o Workers' Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Podružnica	št. 50.S. ž. Z. priredi igro in ples v Knau-sovi dvorani.
25.—Društvo"Spartans,	proslava 10-letnice v avditoriju S. N. Doma.
25.—Pomladanski koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
MAJ
1.—častna straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
1.—Klub	Slovenskih vdov priredi proslavo 10-letnice v Knausovi dvorani.
2.—Koncert	Mladinskega pevskega zbora S. D. D. v S. D. Domu na Waterloo Rd.
8.—Pevski	zbor Slavčki, spevoigra "Desetnik in Sirotica," v avditoriju S. N. Doma.
9.—Podružnica	št. 41 SŽZ, proslava Materinskega dne in sedme obletnice obstanka.
9.—Materinska proslava mladinskega zbora škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
piknik na Močilnikarjevi farmi.
JULIJ
11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik 1 na Stuškovi farmi, j 11-—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
18. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ ima prvi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd.
25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku.
25.—Društvo Washington št. 32 SZZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
25.—Klub Slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-
Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
1938 JANUAR
2.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu.
woodu priredi svoj letni piknik
9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šol« sv. Vida.
9.—Mihaljevič radio koncert, v avditoriju S. N. Doma.
9.—Pomladanski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80 cesti.
15.—"Kanarčki"	priredijo spomladanski koncert v počast vsem materam v S. D. Dvorani na Prince Ave.
16.—Clevelandska	federacija SNPJ, prireditev za delegacijo konvencije SNPJ v avditoriju S. N. Doma.
29., 30 in 31—Desetletnica obstanka skupnih društev fare sv. Vida. Praznovanje na prostorih stare cerkve na Norwood in Glass.
JUNIJ
6.—Piknik društva sv. Vida št. 25 KSKJ na Pintarjevi farmi.
6.—Piknik pevskega društva Zvon na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
6.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi.
6.—-Piknik ženskega odseka Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
6.—Piknik društva sv. Križa št. 214 KSKJ na Zornovi farmi
na Pintarjevi farmi.
AVGUST
1.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
8.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letni-l ce obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O.
15.—Slovenska šola S. N. Do-; ma na St. Clair Ave. ima svoj piknik na Močilnikarjevi farmi.
29.—Podružnica št. 32 SŽZ praznuje 8. obletnico.
SEPTEMBER
4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma.
11—Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
na Bradley Rd.
13.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu.
13.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
13.—Društvo sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik v Maple Gardens.
13.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima piknik.
13.—Društvo Collinwoodske Slovenke SDZ ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima piknik na Stuškovi farmi.
20.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ obhaja 35-letnico svojega obstanka z blagoslovitvijo nove zastave.
27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
27.—Društvo Kranj priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
27.—Društvo Danica št. 34 SDZ priredi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd.
27.—Društvo Kranj priredi
25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N Doma. OKTOBER 2.—Društvo sv. Ane št, J SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo	Carniola Ilive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma.
31.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
13.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
14.—Jesenski	koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti.
14.—Samostojni pevski zbor
nekaj revnega pohištva. Pa žive duše ni bilo v sobi.
Vrgel sem še več vej na ogenj, nataknil tarbuš na puškino cev ln ga počasi porival v okno. Od Znotraj se je videlo, kot da ho-ct;m, zlesti v sobo.
če so bili zločinci v sobi skriti« bi brez dvoma streljali. Pa nič se ni genilo.
Poslonil sem puški k zidu, napoti sta mi bili, si spet nataknil tarbuš, skok — pa sem slonel na °knu. Pripravljen sem bil, da nemudoma spet odskočim, če bi bilo nevarno. Pa prvi pogled po sobi me je pomiril. Res nikogar ni bilo.
Zlezel sem skozi okno, potegnil Puški za seboj in se ozrl naokoli.
In spet se je ponovilo tisto zamolklo ropotanje.
Položaj se mi je zdel le neko-!ko preveč sumljiv. Povrh je še
Globoko je zasopel, strmel v mene z izbuljenimi, krvavo pod-plutimi očmi in zastokal:
"Na pomoč! Usmiljenje, usmiljenje!"
"Pomiri se! Tvoj prijatelj sem! Prišel sem, da te rešim!" sem ga tolažil.
"Reši še prej brž mojo ženo!" je hlastnil.
Dobri človek! Mislil je bolj na ženo ko na sebe!
i
I "Kje je tvoja žena?"
"Tamle!"
Polne strahu so zrle njegove cči na kup oglja v kotu.
Razgrnil sem kup in res našel
ženo. Potegnil sem jo iz oglja, zvezana je bila i n»povezana prav kakor njen mož. Odvil sem ji ruto z glave. Pene so se ji nabirale krog ust, še malo, pa bi se bila zadušila.
(Dalje prihodnjič)
Ameriška industrija za pridelovanje'Mapte Sjrruptt, Slika na levi kaže farmerja ' b posodo, v katero teče iz drevesa syrup. Gor nja slika kaže, kako vlačijo a konji syrup k peči, kjer ga Icuhaju, kot kaže spodnja slilca.
Delois F. Teed iz Butler okraja, Mo., je dobil grozilno pismo, da bo umrl na gotov dan. Teed se ni zmenil za pismo, toda prav na tisti dan je na skrivnosten način ■umri v svojem uradu. Oblasti zdevo preiskujejo. ■-o--
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev
V	Chicagu je preminula poznana rojakinja Terezija Kra-vanja, stara 66 let, rojena v Soči pri Tolminu na Goriškem. Zapušča moža, več sinov in hčera.
V	Calumetu je preminul rojak Mr. Paul Shaltz mL, najstarejši sin Pavla Žalca, enega izmed pionirjev naselbine. Pokojni je bil star 40 let, rojen in zrasel je v Ameriki. Zapušča ženo s peterimi otroci.
V	Milwaukee je umrla Josephine Jankovič, rojena Kovačič, stara 59 let in doma iz Loga pri Mokronogu. V Ameriki je živela 16 let in zapušča moža in omo-ženo hčer, v Springfieldu, Illinois, pa sestro. Istotam je umrla Kristina Razbornik, stara šele 28 let. Zapušča starše, dva brata in tri sestre.
K smrtni nesreči rojaka Jos. Majorja v Frederick, Colo., se poroča še to: ran j ki je bil rojen v Ameriki in je bil star 28 let. Smrt ga je zadela po krivdi kempanije, ki ni dala strehe dvigalu. Ko je Major stopil v dvigalo, je padel nanj kos premoga iz višine sto čevljev in ga ubil. Zapušča ženo in dva ptro-čioa, zavarovan pa ni bil pri nobeni podporni organizaciji.
"Zajedničar," uradno glasilo Hrvatske Bratske Zajednice, poroča, da je število članstva Zajednice tekom enega leta narast-lo za 10,000 novih članov in članic v obeh oddelkih. Vsi fondi Zajednice so aktivni, in to je vzrok, da priporoča nadzorni odbor Zajednice, da se zviša vsem uradnikom, ki delujejo za Zajed-nico, plače, zlasti ker so se uslužbenci organizirali v uniji in ker se cene življenskih potrebščin zelo narastle. O tem bo odločilo splošno glasovanje članstva Zajednice.
John žigman, oskrbnik slovenske dvorane v Strabane, Pa., se je moral zadnje dni podvreči operaciji. Nahaja se v General bolnišnici y Canonsburghu.
Pevski zbor "Sava" v Chicagu priredi 18. aprila velik koncert, na katerem nastopi tudi naš odlični pevec g. Anton šubelj iz New Yorka. Chicažani se dobro pripravljajo za koncert in zlasti vneto pričakujejo g. šubl.ia. Saj bi ga še v Clevelandu prav radi videli in — slišali.
Bančni ropar
V Cleveland je dospel zadnji teden Frank Legan, ki je prestal svojo kazen kot bančni ropar v državnih zaporih v Auburn, N. iT. Legan je star 27 let. V Au-burnu je presedel osem let, potem ko je bil spoznan krivim, da je oropal neko banko v Buffalo, N. Y. V Cleveland so ga pripeljali clevelandski detektivi, in Legan je moral zopet na sodni-jo, da se zagovarja radi ropa, katerega je izvršil .v slovenski North American banki v Collin-woodu. Sodnik Sil be rt, pred katerim se je Legan priznal krivim ropa, je odložil kazen, da preišče slučaj. Mladi Legan je prosil sodnika, naj mu da priliko, da "postane zopet pošten član človeške družbe." Legan je v družbi z nekaterimi drugimi pri-daniči oropal slovensko banko banko 13. septembra 1928 za $4,800, in zopet 11. januarja 1929 za $5,720. Legan je imel s seboj tedaj nekega Claude Uwvina in Joe White-a. Skupaj s tema dvema je bil Legan obtožen, da so umorili nekega jetnika v zaporih, toda Legan je bil oproščen o dobtožbe dočim je bil Uwvine spoznan krivim in poslan na električni stol.
---o-,—
Generalni štrajk napovedan v Wilmingtonu
Wilmington, Del., 3. aprila. Urad centralne delavske organizacije v tem mestu je napovedal generalni štrajk vseh delavcev, ako se tekom 24 ur ne poravna spor, ki je nastal med vozniki trukov in med kompanijami. Vse unije v mestu bodo prizadete. --o--
Zanimiv kandidat
Mogoče je, da dobi Cleveland leto.:) profesorskega župana, kajti prijavil se je kot županski kandidat dr. Walter G. O'Don-nell, ki poučuje na katoliški John Carroll univerzi, in ki je te dni prosil za dopust, da bi se lahko pripravil za župansko kandidaturo. Dr. O'Connell je velik prijatelj predsednika Roosevelta, zagovarja vse njegove novo-dealerske akcije in je dosledno napadal sedanjega župana, republikanca Burtona, ki ne zna in neče spraviti v red perečega vprašanja plinskih cen in vozni-ne na cestni železnici. O'Donnell trdi, da je župan Burton vse preveč hlapčevsko ponižen napram kompanijam za interese pripro-stega človeka se pa ne zmeni.
MALI OGLASI
Mlad par
brez otrok bi rad dobil čedno stanovanje, tri ali štiri sobe, med 62. in 78. cesto, med St. Clair in Superior. Plača rent od $20 do $25. Vprašajte na 1069 E. 72nd St.	(80)
Naprodaj
vsa oprema za pivnico, tudi D-2* licenca. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. (84)
Rabljene električne ledenice, prejšnja cena $199.50, sedaj $99.50, dokler jih je kaj v zalogi.
MANDEL HARDWARE /
15704 Waterloo Rd.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za.dom. 6303 GLASS AVE. __HEnderson 297»

AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA purobrodne listke za
vse prekotnorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
Imenik raznih društev
J. O. CURWOOD:
Lov na ženo
sprejem novih članov so določeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Plačuje $200.00 posmrtnine in $7.00 tedenske bolniške podpore. Asesment znaša $1.00 na mesec. Sprejema se nove člane od IG. do 415. leta s prosto pristopnino in bolniško preiskavo.
ROMAN
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik John Melle, G80G Bonna Ave ; podpredsednica Miss Mary Levee, finančni tajnik Rudolph Otoni-čar Jr, 1110 E. 66th St.; zapisnikar Lawrence Bandi, blagajnik Prank Bo-govlč. Nadzorniki: Anthony J. For-tuna, Prank Skerl in Mary Salamon. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida.
Društva, ki želijo sodelovati, .naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo nai sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o niih delovanju na društvenih sejah.
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ.
Predsednik Frank Habich. 6310 Carl Ave.; podpredsednik Ar. tan SJrniša, tajnik A. J. Fortuna, 1333 12. Ciih St.; blagajnik Anton Korošec. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar Sr., dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A. Škur in dr. J. F. Seliškar Jr
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob a:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati opoldne, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 55. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 00 do $2000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed -note.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Nelc, tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaeffer Ave ; blagajnik in zapisnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Sterle, Louis Koren. John Mlakar. Za
KLUB SLOVENSKIH VDOV
Predsednica Julija Bokar, 6615 Edna Ave.; podpredsednica Mary Grdina, tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60th St.; blapajničarka Rose Urbančič, 1172 Norwood Rd.; nadzornice: Helena Mally, Jennie Kužnik in Mary Bam-bič. Klub ima redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu pri sestri Modic, G201 St. Clair Ave.
SLOV. ŽENSKO PODP. DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO)
Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave.; bla-gajničarka Katarina Perme, finančna tajnica Mary Bradač. Odbornice: Mary Skuly, Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan, Jennie Brodnik. Vratarica Frances Kasunič. Bolniška nadzornica Louise Pikš. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilia Skerbec, Mary Pristov. Zastopnice za Jugoslovanski kulturni vrti Jennie Gornik, Mary Stanonlk. Zastopnica za Klub društev SND: Mary Stanonik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo -v mesecu ob 2. uri popoldne v stari šoli sv. Vida. Članice se sprejemajo v društvo samo do 40. leta.

Najhitrejši vlak med San Francisco in Los Ange-les/om, ki ||e bil pravkar postavljen v promet. V luksuzno■ sti in hitrocM presega vse druge.	_
SLOVENSKO KATOLIŠKO PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Predsednik in pevovodja Peter Srno-vršnik, 6127 St. Clair Ave.; podpredsednik -in tajnik John Cerar, 5819 L an na Ave.; blagajnik Frank Doles, 1258 E. 59th St. Kolektorice: Mary Brcdnik in Josephine Hrastar. Nadzorni odbor: Josephine Maček, Angela Marsich. Elizabeth Stucin. Zastopnika nri združenih društvih: Stanley Eizjak. Frank Doles.	__
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 146 K.S.K.J.
Predsednik Anton Skufca, 3532 E. 78th St.; podpredsednik Joseph Kenik, ",536 E. 110th St.; tajnik Rudolph F. Kcnik, 8908 Union Ave.; blagajnik Matt Zupančič, 3577 E. 81st St : nadzorniki: John Kaplan, Joseph Lekan, Frank Hrovat; zdravnik dr. A. J. Perko. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v SND na 80. cesti.

Bette Davis, filmska igralka, v lepi proynenadni obleki.
je potrebna, če hočete



MAYTAG
z vlitim aluminastim čebrom s prihrankom
$10 00 $20
V North Chicagu je policija pregnala s edeče štrajkarje iz tovarne na ta način, da je zgradila velik stolp, ga pomaknila do tov arne, nakar so biriči izza varnega stolpa metali v notranjost tovarne smrdeče bonde. _______
Cene se dvignejo 1. maja
Maytag pralniki se prodajajo veliko ceneje kot pred par leti. In vendar je Maytag mnogo boljši.
model 30
samo
Zelo Veliko vam damo za vaš stari električni pralnik
Mal depozit vam enega zagotovi
Kremzar Furniture
S808 St. Clair Ave.	ENdicott 2252
Jeklarska industrija v Zed. državah je na delu s polno paro. Računa se, da je do 500,000 delavcev zapodenih zdaj v tej industriji.
"Vidi se mi, da je bila Mrs. Ottova Stevensovemu malemu siromačku nekakšna mamica," je pojasnila. "Ko ste davi odšli z Mr. Stevensom kupovat konje, je Jimmy priletel k njej, da ji pove to novico. Vsi smo bili zbrani pri zajtrku,. Razburjen je bil tako, da je komaj dihal. Ko je izbrbljal, kar mu je bilo na duši, je jadrno spet tekel v tabor, da bi bil tam, preden se vrnete, zakaj slutil je, da ne marate, da bi jaz kaj vedela o tem. Ali ni bilo zabavno, kaj? Povedal mi je, ko sem šla malce ž njim po stezi."
"Nepridiprav mali!" se je zasmejal Aldous. "Boljšega publicista še nisem poznal na svetu, Ladygray. želel sem, da bi vi zvedeli o tem in da bi vam prišlo do ušes haš po tej poti, tako da mi ne bi bilo treba samemu pripovedovati o svojem plemenitem in vzvišenem dejanju. Moja nadeja in moja želja je bila, da bi nekako slišali to stvar in razumeli še bolje nego doslej, s kako sijajnim in velikodušnim dvonožcem imate posla. . . Pravkar sem hotel dati Stevensovemu paglavcu srebrn dolar, češ, naj vam na kak nedolžen način izda novico. Kakor vidim, je že opravil svojo nalogo. Bolje se ni mogel (izkazati in dolar tfe bogme zaslužen. A evo naju pri kolibi. Dovolite, da zberem nekatere stvari, ki bi jih rad vzel s seboj v Tete Jaune."
Pustil je Jano na klopici, ki je stala pri koči med dvema drevesoma. Pet minut še ni bilo prešlo, ko se je spet pokazal z majhne potno torbo preko ramena. Zaklenil je' vrata in stopil k njej.
"Kakor vidite, mi selitve ne delajo velikih preglavic," je dejal, ko ste se vračala proti Otto-vim. "Po-odo pa pomijem oktobra meseca, ko se vrnem."
"čez pet mesecev!" se je zavzela Jana, štejoč na prste. --"John Aldous, mar mislite —"
"Da, da," je odvrnil s preudarkom, "večkrat se zgodi, da pustim posodo delj časa nepomi-to. Pomivanje posode je edina neprilika ob tem načinu življenja. Kadar dežuje, še ni tako hudo, ob suhem vremenu pa je strahote, če pada dež, postavim posodo venkaj na ploščnato skalo, z umazano stranjo navzgor, in dobri Bog, ki skrbi za vse, mi jo izpere."
Ozrl se je na Jano. Z obraza in iz oči mu je sijala sreča kakor silna notranja luč. Tudi ona se je v teku te pol ure vsa izpre-meniLa. V njenih očeh ni bilo več sledu o kakem trpljenju ali bojazni. Njena nedolžnost in njena lepota sta ga spominjali planinskih vijolic, ki so rasle visoko tam gori v gorah. O Tete Jaune ni govoril; šele ko sta prišla do Oittovtega stanov,an[j-; skega šotora, ji je obljubil, da pride ponjo pol ure preje, nego bo vlak p/ipravljen za odhod.
Neposredno po tem je odšel na brzojavni urad in je poslal Mac Donaldu dolgo brzojavko. Mimo drugega ga je prosil, naj pripravi njuno kočo za dam-ski poset. Vedel je, da bo ta zahteva presenetila starega ski-talca, a bil je tudi uverjen, da Donald opravi naročilo, ne glede na svoje začudenje. V Tete Jaune je bilo sicer dovolj žena, vdov po znancih; lahko bi bil spravil Jano k njim. Vendar je pa iz marsikaterega razloga mislil, da bo njegova koliba zanjo najboljše zavetje, posebno še, ker ne ostane delj nego dan. Medtem bi »e lahko komu zaupal —
pred vsem Blacktonu in njegovi ženi. Ko je natančneje premislil vse okolnosti, je izpre-videl, da mora neizogibno še I nocoj govoriti z njima.
Nekam vznemirjen se je odpravil s postaje. Vpraševal se je posebno to, ali je prav, da nastani Jano v svoji koči? Silno ga je mikalo, da bi storil tako, zlasti zaradi Quada. Koča je bila kake četrt milje daleč v goščavi; ako bo Jana tam, je bil trdno uverjen, da pride tudi Quade, morda celo Culver Rann vohunit okoli nje. To mu utegne nuditi priliko, da izvrši namen, ki sta ga imela s starim Mac Donaldom že davno. Ali je bil potem takem njegov ukrep dober za Jano, posebno še glede na možnost obračuna s Quadom?
Obstal je in se obrnil proti postaji. Iznenada ga je obšla zavest, kako zaslepljen je bil in kakšno budalost je hotel napraviti. Blackton je bil e-den izmed podjetnikov, ki je delal v gorah čudeže. Bil mu je prijatelj, spustil bi se bil zanj tudi v borbo, če bi ga potreboval. Mrs. Blacktonova, ki je rajša živela z možem v sprednji črti nego v bogato opremljenem mestnem stanovanju, je v Tete Jaune predstavljala vse, kar je bilo dostojnega in ženskega. Zakaj ni pozval te prijazne dvojice na postajo, da bi odvel Jano naravnost k njima na dom? Toliko obzir osti in prijateljske u-sluge bi izkazal Jani vsak. — Vzeti jo si seboj v kočo, bi se
vendar zdelo--
Preklinjaje svojo nepremišljenost se je urno vrnil na postajo. Z obrazom, žarečim od sramu, si je predočeval, da bi takšna napaka ž njegove strani lahko dala Quadu in Culver-ju Rannu priliko, da spustita med ljudi govorico, s kakršnimi sta po navadi otvarjala svojo lopovsko igro. Neutegoma je oddal drugo, daljšo brzojavko — to pot Blacktonu.
Obedoval je s Stevensonom, ki je imel; novo opremo že pripravljeno za pot v gore. Ura je bila dve, ko ,je privel Jano na postajo. Spet jo bila oblečena tako, kakor jo je videl prvič, ko je prišla v Quadov šotor. Njen obraz je bil zastrt s pajčolanom. Skozi siv kast o kopreno ga je pozdravil mehki, odkriti pogled njenih oči in blesk njenih zlatorjavih las. Vedel je, zakaj si je nadela pajčolan. Ta dokaz, da izku-ša skriti svojo čisto, prelestno krasoto, ki ji je bila spričo trdovratnega zijanja horde v nadlego, vsem očem razen njegovim, je iznova pospešil utripanje njegovega srca.
Stopila sta na postajni hodnik. Nehote je stisnil roko, ki je počivala na njegovem komolcu, bliže k sebi ter se skrivaj nežno in radostno nasmehnil, ko je začutil njen rahli tre- j pet. Izpregovorila nista niti besedice. Šele ko sta sedela v vozu na svojih mestih, ga je Jana pogledala in mu je brez besede stispila roko. Toda v zastrtem sijanju njenih oči je bilo nekaj, kar je izdajalo, da ga razume — spoznanje, ki ji je bilo prečudno sladko in drago. In vendar ga je brez besed prosila, naj ostane tisto, kar mu je brezumno sililo na jezik, v globini njegovega srca.
Ko se je vlak odpeljal in se je šum glasov v vozovih zlil s škripaj očim ropotom, koles, ga je obšlo neizmerno koprnenje, da bi se sklonil bliže k njej in bi ji povedal, kako mu je teh
nekaj ur izpremenilo svet. A v tem so se njene oči za trenutek ustavile na njem; spoznal je, da bi bilo zločin, če bi z besedami izdal, kar ji je hotel reči. Molče je zrl z njo na divjo panoramo gorske krasote, kako je bežala mimo oken voza. Debel glas nekje na sprednjih sedežih je omeni!, da se vlak bliža Templetono-vem ovinku. Mož je pripovedoval to svojemu sosedu.
"Sto tisoč funtov smodnika in dinamita so pognali v zrak. da so odprli pot za dvesto čevljev proge na tem kraju," je razlagal z glasom, ki je bobnel po vsem vozu. "Pravijo, da se je slišal vzbuh 50 milj naokoli. Jack Tempkton pa je bil brljav in ni videl skale, ki je padala nanj, velika kakor pol hiše. Pomagal sem zbirati njegove ostanke in pokopali smo ga. na onem koncu ovinka. Od tistih dob se kraj imenuje Templetonov ovinek. Videli boste njegov grob in nagrobnik!"
Uzrli so ga še med tem, ko je pripovedoval, zaznamovanega z belo pobarvanim križem sredi kroga preperelih kamnov. John Aldous je opazil kako se je njegova spremljevalka mahoma zdrznila. Odvrnila je obraz od okna. Skozi pajčolan je videl, kako je stisnila ustnice. Čez pol ure j t končno izstopil tisti, ki je na sprednji klopi pripovedoval t Templetonovem grobu in o tu-catu drugih groboy ob progi Bil je "strelec," strokovnjak kar se tiče grobov. Aldous ga je v duhu na vse; načine preklinjal. Klel ga ;je vso pot dc Tete Jaune — zato, ker je bi kriv, da se je Jana znova vs; izpremenila.
Ta izprememba je ostala k deloma skrita pod pajčolanom Vpraševala ga je to in ono za-stran Tete Janue in zastrar Blacktonovih ter se delala, kakor da jo zanima pokrajina ki sta se vozila skozi njo. Vzlu temu pa je opažal, da jo ob haja še večja razburjenost, čin bolj se približuje konec vožnje. Čutil je, kako mu po nia lem ugaša pravkaršnja rados
in kako mu včerajšnji dušeči pritisk iznova lega na srce. Dvakrat, ko je za trenutek od-grnila pajčolan, je videl, da je bleda in da so se ji spet nabrale globoke gube okoli ust. Izraz njenega obličja je bil malone izmučen.
O prvem večernem somraku sta dospela v Tete Jaune. Aldous je čakal, da se je voz izpraznil; šele tedaj je vstal s svojega sedeža. Ko sta stopila na hodnik, se je Jana z roko ujela zanj in njeni prsti so se v enavadnem stisku dotaknili kože na njegovi rami. Na ploščadi voza sta za trenotek obstala; čutil je, kako drhti po-kraj njega. Ko je odtegnila roko z njegovega komolca, se je naglo obrnil k njej. Pajčolan je imela odgrnjen. Njen obraz je bil smrtno bled. Napeto in čudno zvedavo je zrla v množico obrazov pod seboj in njena pol odprta usta so so-pla, kakor da je tekla. Aldous je na prvi mah odrevenel od groze. Jana se je nadejala, da 1 zagleda nekje v tej gneči ob-" raz, ki ga je poznala! Res-1 ničnost ga je ohromila, storila ' ga je okornega in mu je vzela > vso moč. Tudi ona je kakor v " sanjah gledala okoli sebe. Te-; dajci pa je opazil nekaj ta-' kega, da je sleherna kaplja kr-" vi -v njegovih žilah vzkipela od
strastnega življenja.
V svetlobi ene izmed postajnih svetiljk je stala skupina moških. Obrazi vseh so bili obrnjeni proti njima dvema. Eden mu je bil znan — zabuhel, zloben obraz, ki se jima je vražje režal naproti. Ta obraz je bil Quadov!
Pridušen, prestrašen vzkrik se je oglasil iz Janinih ust in je povedal Aldousu, da ga je tudi ona opazila. In vendar Quade ni bile tisti, ki ga je uzrla. Obraz, ki se ji je zdelo, da ga vidi, ni bil njegov obraz, in če si je odgrnila pajčolan pred to sodrgo, si ga ni odgrnila zaradi njega!
Aldous je stopil z vbza in ji je podal roko. Njeni prsti so se je krčevito oklenili. Bili so ledeni kakor dotik smrti same.
X.
Tik nato je prišel nekdo, ki se je gredoč vzpenjal iz množice in klical Aldousa z imenom. Bil je Blackton. Njegov plemeniti, oduševljeni obraz s kratkimi, malce zašiljenimi brkci se je vzdigoval iz valovanja človeških glav. Ko se je približal, ga je smeje se pozdravil.
"Surova drhal!" je vzkliknil, zgrabivši prijatelja za roko. "Žal mi je, da nisem mogel 'privesti svoje žene delj nego Ipred postajo."
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO DOSLUŽENCEV
Predsednik Jos. Lozar, podpredsednik Louis Zakrajšek, tajnik John Ki-kol, 19012 Mohawk Ave., Tel. KEn-more 0046-W; blagajnik Jos. Marko-vič, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Martin Ko-starjjšek, Jakob Braniselj; zastavonoša Martin Kostanjšek. Zdravniki: dr. Kern, dr. Perme, dr. Oman. Zastopnik kluba društev SND Frank Virant, zastopnik društev fare sv. Vida Mike Klemenčič.
Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi, plačuje $7.00 tedenske bolniške podpore in priredi časten pogreb za umrlim bratom. Rojaki od 16. do 45. leta se vabijo k pristopu. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v sobi št. 1, staro poslopje S. N. Doma.
DRUŠTVO CARNIOLA IIIVE, ŠT. 493, T. M.
Commander Jennie Dolenc, past commander Mary Bolta, lieutenant commander Frances Kebe, record keeper Frances Zugel, G308 Carl Ave.; bolniška tajnica in zapisnikarica Julia Brezovar, 1173 E. 60th St.; chaplain Magdalene Kremžar, Mistress of Arms Paulina Žigman, sergeant Mary Mahne, sentinel Mary Schmidt. Zastopnice za Klub društev SND.: Julia Brezovar in Frances Kebe. zastopnice za združena društva fare sv. Vida: Ju-lia Brezovar in Frances Kebe. Nadzornice: Ana Boldan, Mary Tisovec in Mary Gačnik. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 1. Društvena zdravnika: dr. F. J. Kern in dr. M. F. Oman.