PoMni urad !02l Catovoc — Verlagtpoftamt M2) Ktagentutt t^haja v Cetovcu — Erftheinung^ort Ktagantud Polarnem! tzvod !.!Q ii)., mese^na naročnina S čiiingov Letnik XXX. Celovec, petek 30. maj 1973 Štev. 22 (1712j 2500 UDELEŽENCEV MANtFESTACtJE KOROŠKiH SLOVENCEV: REŠEVANJE NAŠ!H Ž!VUENJSK!H VPRAŠANJ ne moremo prepuščati nakijučju in nadaijnjemu zaviačevanju Več kot 2500 ljudi se je odzva-!o povabilu obeh osrednjih slovenskih organizacij ter se minulo nedeljo popoldne zbralo na manifestaciji koroških Slovencev v Pliberku. Na množični zbor ob tridesetletnici zmage nad fašizmom in dvajsetletnici podpisa državne pogodbe so prišli odposlanci našega tjudstva s celotnega tistega ozemlja Koroške, kjer zgodovinsko izpričano in avtohtono živi slovenski živelj na svoji podedovani zemlji Od Brda pri Šmohoru do Labota, Pa od Kostanj in Djekš gor do Sel In Bele. Med udeleženci pa je *nestni svetnik Stefan Trampuš v imenu obeh osrednjih organizacij in pliberške Enotne liste pozdravil tudi zastopnike drugih narodnih manjšin — gradiščanskih Hrvatov, Slovencev v Italiji, Madžarov in Italijanov v Sloveniji in Dancev v Nemčiji, predstavnike mednarodnih manjšinskih organizacij AIDCLM in FUENS ter jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu Bojana Lubeja. S transparenti, še posebej pa v govorih (izvajanja predstavnikov ZSO in NSKS objavljamo na 2. strani — op. ured.) je bilo opozorjeno na dolg, ki ga imai Avstrija do slovenske in hrvaške narodne manjšine, ker že dvajset let odlaša in zavlačuje izpolnitev svojih mednarodnih obveznosti iz državne pogodbe. H Odločno je bila postavljena zahteva po takojšnji globalni rešitvi vseh določil člena 7, ker ob dosedanjih izkušnjah rešitve na-šth življenjskih vprašanj ne moremo več prepuščati naključju in nadaljnjemu zavlačevanju. H Nedvoumno je bilo povedano, da dosledno in brezpogojno odklanjamo vsakršno obliko ugotavljanja manjšine kot pogoj za priznanje pravic, ki so nam zagotovljene v državni pogodbi. H! Izražena je bila iskrena želja po mirnem in prijateljskem sožitju, ki pa je možno le ob dejanski in vsestranski enakopravnosti obeh narodov v deželi. Pliberški zbor je izzvenel v duhu mogočne manifestacije solidarnosti, ki so jo koroškim Slovencem zagotovili predstavniki drugih manjšin in manjšinskih organizacij. Tako je predstavnik Federalistične unije evropskih narodnih skupin (FUENS) Olav Meinhardt dejal, da veselje spričo tega velikega zborovanja kali dejstvo, da je taka demonstracija sploh potrebna, ker še vedno niso izpolnjene pravice, stare že dvajset let. Dejal je, da se čuti posebno prizadetega kot pripadnik manjšine (danske v Nemčiji — op. ured.), katere vprašanja so vzorno rešena. Svojo trditev je podkrepil s konkretnimi podatki, zlasti pa opozoril, da pri njih ni nobene organizacije, ki bi delovala za iztrebljenje manjšine, marveč večinski narod nasprotno želi, da bi se manjšina čim bolj svobodno in enakopravno razvijata. „V tem vidimo, da (e možno doseči zadovotjtvo rešitev, in sicer brez vsakega ugotavljanja, če je dobra voija tudi pri večinskemu narodu. Ravno v tem oziru pa je na Koroškem videti, da še ni do-voij strpnosti." Naglasil je, da koroški Slovenci v svojem boju za narodne pravice nismo osamljeni, marveč so z nami vse članice FUENS, ki bo tudi v bodoče dajala vso podporo našim prizadevanjem. V imenu mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDMCL) je spregovoril pokrajinski predstavnik za Avstrijo dr. Pavel Apovnik, ki je opozoril na tesno povezanost AIDMCL s ko- roškimi Siovenci, saj je že ponovno intervenirata pri avstrijski viadi in pri zveznem kancierju Kreiskem, kjer je opozarjata na potrebo nujne rešitve odprtih manjšinskih vprašanj, vendar vedno dobila nezadovoljiv odgovor. Posebej pa je dr. Apovnik poudaril, da bo treba še mnogo več napraviti za obveščanje mednarodne javnosti o našem položaju in o naši borbi za narodne pravice. Kot predstavnik mladinske sekcije FUENS je Gerhard Emrich dejal, da je predsednik zadržan na Danskem, vendar pošilja „iz manjšinam nakionjene države pozdrave in najboijše žetje v eno manjšinam najboij sovražnih držav v Evropi — v Avstrijo in na Koroško". Ugotovil je, da Avstrija 20 let ni nič napravila za izpolnitev obveznosti iz člena 7, zato bodo morale narodne skupnosti po vsej Evropi izvajati na Avstrijo potreben politični pritisk, „da bodo nekdanjo Ostmar-ko spravite na tisto pot, ki je za Avstrijo neobhodno potrebna: da ne bo poskušaia igrati samo ve-tikega posrednika v svetu, marveč bo najprej znotraj svojih meja uresničita poiitiko tolerance". Predsednik Hrvaškega kulturnega društva na Gradiščanskem dr. Ivo Muller je dejal, da uživamo gradiščanski Hrvati in koroški Slovenci enako usodo: odkar obstoji Avstrija, delamo in se borimo za to, da bi še naprej ostali, kar so bili naši predniki — Hrvati in Slovenci ter lojalni državljani Avstrije. Menil je, da je položaj sicer v marsičem drugačen, vendar imamo skupne cilje, zato je v imenu Hrvatov in Siovencev pozval merodajne siie v Avstriji, da nam priznajo — in sicer brez predhodnega preštevanja — vse pravice, ki so nam zagotovijene v čienu 7, v katerem vidimo jamstvo za nadaij-nji obstoj. Pozdrave Slovencev na Tržaškem in Goriškem ter v Videmski pokrajini je sporočil zboru predstavnik Slovenske kulturno-gospo-darske zveze v Trstu Bogo Samsa. Naglasil je, da predstavlja obnavljanje fašizma in nacizma v različnih oblikah največjo nevarnost za prihodnost manjšin in za prihodnost držav, v katerih le-te živijo. „Za-skrbijeni spremtjamo dogodke na Koroškem in v Avstriji," je dejal Samsa, „kjer se ne spoštujejo bistvene dotočbe državne pogodbe. Dragi koroški bratje, dobro vemo, kako vam zanikajo osnovne človečanske in druge pravice. Se posebej pa vemo, kako težak in hkrati odtočen je vaš boj, da ohranite živo narodno zavest. V teh naporih vas občudujemo in vam zagotav-tjamo vso soiidarnost." Prav tako je na podobnost boja Slovencev v Avstriji in Italiji opozoril deželni predsednik Slovenske skupnosti v Trstu Mirko Špacapan ter izrazii koroškim Siovencem popotno soiidarnost v borbi za boljšo bodočnost in za popotno uresničitev 7. čtena državne pogodbe. Za italijansko in madžarsko skupnost v SR Sloveniji pa sta spregovorila prof. Leo Fusilli in Eory Erno, ki sta najprej v materinščini in potem v slovenskem jeziku nakazala vzorno rešitev in dejansko izvajanje vsestranske enakopravnosti narodov in narodnosti v Jugoslaviji in posebej v Sloveniji, to po — kakor je bilo izrecno poudarjeno — ne glede na njihovo številčnost. Tako manjšine lahko postajajo vsebotj element povezovanja med sosednimi narodi in državami, vendar samo, v kolikor so zaščitene, v kolikor uživajo resnično enakopravnost. „Zato iskreno žetimo tudi koroškim Stovencem nadatjnje uspehe pri uresničevanju narodnih pravic; žetimo, da bi čimprej prišio do reatizacije čtena 7, do uresničitve popotne enakopravnosti stovenske manjšine na Koroškem." Zborovanje je zaključil predsednik Nadzornega odbora ZSO in predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik - Gašper. .Že pred tridesetimi leti, ko smo odložili orožje, smo prisegli ob grobovih naših padlih za svobodo v borbi proti fašizmu, da bomo zastavili vse sile za ohranitev miru," je po- (DcJje $. strdMt) -----------------^ 1 Resolucija odobrena na manifestaciji koroških Slovencev Koroški Stovenci, zbrani v Ptiberku na manifestaciji ob tridesetietnici po zmagi nad nacizmom in ob dvajsetietnici podpisa avstrijske državne pogodbe, z vso odtoč-nostjo zahtevamo gtobaino izvajanje čiena 7 avstrijske državne pogodbe v smisiu naših nespremenjenih prediogov in to čimprej, ker je siovenska narodna skupnost zaradi pritiska nemškonacionaiističnih si! in zaradi !e detnega in zamudnega pristopa do reševanja obveznosti iz državne pogodbe dejansko ogrožena že v svojem jedru. Državna pogodba, ki je de! avstrijske ustave, ne predvideva v odstavkih čtena 7 preštevanja manjšine. Zato odktanjamo vsako ugotavtjanje, tjudsko štetje posebne vrste a!i kakorkoti bi se imenovato, ker je živtjenjski prostor koroških Siovencev bi! znan v vsej zgodovini v monarhiji, v prvi repubtiki, tretjem rajhu in je znan tudi obtastem druge repubtike; končno pa bi ugotavtjanje, ki ga načrtuje zvezna v!ada, nasprotova!o državni pogodbi, avstrijski ustavi in nače!u o pospeševanju manjšine in bi pomeni!o dejansko revizijo državne pogodbe. Z ogorčenjem ugotav!jamo, da je zvezna v!ada vsa teta od podpisa državne pogodbe popuščata pritisku nam nasprotnih nemškonacionatističnih sit, zato z vso od-točnostjo zahtevamo, da prične reševati vsa odprta vprašanja v sodetovanju z manjšino in na podtagi točno dogovorjenega časovnega razporedja. Ne moremo namreč dopustiti, da bi bito reševanje nam zajamčenih živtjenjskih pravic še naprej odvisno od stučajev ati da bi se zavtačevato nadatjnjih dvajset tet. Hkrati pa pričakujemo, da nas bo država matičnega naroda tudi v naprej vsestransko podpirata v boju za naše pravice. Ptiberk, 25. maja 1975. V____________________________________________________________7 Č!en 7 ni siučajno dariio marveč je sad naše borbe in naših žrtev .Tridesete obietnice zmage nad fašizmom ni mogoče praznovati, ne da bi se v prvi vrst; spomniti veiičastne borbe naših partizanov, ki so se v skiopu narodnoosvobo-diine vojske in partizanskih odredov boriii proti fašizmu za svobodo, mir in bratstvo med narodi. Ta herojska doba našega ijudstva še vedno ni dovotj raziskana, da bi iah-ko s točnimi števiikami prikazati ves naš veiiki doprinos v tej borbi. Vendar že dosiej znane števiike pričajo dovoij zgovorno o odpornosti in svobodoijubju našega tjud-stva," je poudari) na nedeijski manifestaciji v Piiberku predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, roških Siovencev v boju proti fašizmu. Govornik je navedel, da je štela partizanska vojska na Koroškem leta 1945 že 3500 borcev, ki so v sestavu IV. Jugoslovanske armade osvobodili kraje naše govorice na Koroškem. Pod najtežjimi pogoji so partizanske enote na Koroškem tri leta zadajale okupatorju hude udarce; ta neenaka borba pa je terjala med partizani tudi velike žrtve: nad tisoč padlih, prav toliko ranjenih in pogrešanih, od našega ljudstva pa potoke krvi, solza in nepopisnega trpljenja — od pregona več stotin naših družin z domače zemlje preko številnih žrtev v koncentracijskih taboriščih in zaporih, trinajst obglavljenih iz Sel in okolice, pobitih članov Ročičjakove, Mičejeve in drugih družin pa vse do pokola Peršmanove družine v zadnjih dneh nacistične strahovlade. Te žrtve so za naše majhno koroško sio-vensko tjudstvo tako vetičastne, da jih je morata priznati tudi britanska zasedbena siia, ki sicer nikakor ni biia nakionjena našim partizanom, je naglasil predsednik ZSO in v tej zvezi spomnil na album .Slovenska Koroška v sliki", ki ga je leta 1947 britanska zasedbena sila posvetila .spominu žrtev koroških Slovencev v minuli vojni, ki so svojo lepo zemljo tako ljubili, da so zanjo žrtvovali najdragocenejše, kar je človeku od Boga dano, svoje življenje", iz uvodne besede je navedel naslednji odstavek: V tihem občudovanju 'in globokem spoštovanju jim posvečamo ta košček svoje ljubezni. Skrbno čuvajte v srcih sliko svoje domovine, ostanite ji zvesti, negujte in čuvajte izročila slovenskega naroda, svetinje svojih očetov in dana vam bo moč pri delu za boljšo bodočnost koroških Slovencev. Morda nam bodo s te ali one strani očitali zasledovanje skritih političnih namenov. Mučeniško junaštvo padlih je tako veliko, da spomina nanj ne bomo skrunili z odgovori na bilo kake očitke — nato pa poudaril: .Tako je povedano v knjigi, ki jo je izdata britanska zasedbena siia in se samo čudimo, da se koroškim partizanom še danes, po tridesetih ietih, s strani viade onemogoča in zabranjuje sprejem priznanj in odiikovanj, ki so jim biia podeijena. Pri nas očitno kljub moskovski deklaraciji raje podirajo in blatijo spominske znake in spomenike antifašističnega boja in žalujejo za .zgubljeno domovino' Veliko Nemčijo, kakor da bi priznaii zasluge tistim, ki so vsekakor pozitivno prispevali svoje tudi za osvoboditev avstrijske domovine." Toliko bolj ponosni moramo biti na te svoje žrtve zato mi koroški Slovenci, kii se jim danes ob praznovanju 30. obletnice zmage nad (ašizmom klanjamo v globokem spoštovanju in v iskreni hvaležnosti, je dejal predsednik ZSO. Toda to ni dovolj — moramo jih tudi posnemati, zlasti v njihovem spoznanju, do svobode in enakopravnosti nihče ne sprejme kot darilo, marveč se je treba zanju boriti vedno znova. „To pa je hkrati naročiio padiih partizanskih junakov in drugih mučeniških žrtev nam ob 20. obietnici podpisa državne pogodbe: da čien 7 nikakor ni siučajno dariio, marveč je sad naše borbe in naših žrtev in s tem naša pravica! To je potrebno zakričati v svet in poudariti prav ob dvajsetietnici državne pogodbe, ker nam ceiih dvajset iet odrekajo to pravico ter jo okrnjujejo in zmanjšujejo, kadar in kjer koii jo morejo. " Ni treba ponovno poudarjati — je nadaljeval govornik — da država, za katere svobodo smo brez dvoma svoje doprinesli — saj smo bili koroški Slovenci edini, ki smo v mejah velikega nemškega rajha na ozemlju Avstrije vodili oborožen boj proti nacističnemu okupatorju — da ta naša država do danes, torej dvajset let po podpisu dokumenta obnovitve njene samostojnosti in neodvisnosti, še daleč ni izpolnila v tem dokumentu prevzetih obveznosti, to se pravi, še zdavnaj ni v zadovoljivi meri in še manij v celoti rešila določila člena 7 v korist naše narodne skupnosti. To so dejstva, ki jih ne more spremeniti nobeno še tako žolčno reagiranje na tozadevna opozorila z naše strani in s strani države ma- ko je uvodoma opozorit na veiiki deiež ko- tičnega naroda, je dejal dr. Zvvitter in potem naglasit: .Koroški Siovenci vsekakor ne moremo še naprej prepuščati reševanje našega vprašanja in naših živijenjskih pravic nakijučju in morda zaviačevanju nadaijnjih dvajset iet! Zato terjamo in bomo terjati svojo pravico dosiedno tako v notranjosti države, kakor na mednarodni ravni. Vodstvo manjšine, ki ne bi izkoriščalo vseh danih možnosti in pravic, ki jih daje mednarodni dokument, bi bilo slab zastopnik interesov narodne skupnosti. Tu sta nam naša država in njena manjšina v Italiji najlepši vzor in primer, ko ne le v teroriji zastopata enaka stališča, marveč jih vsak dan prakticirata. Saj se sestajajo zastopniki južnotirolske manjšine in predstavniki avstrijske zvezne in tirolske deželne vlade redno In še posebej ob vseh važnejših odločitvah ter vzporejajo vse svoje akcije. Le nam koroškim Slovencem naj bi bilo to zabranjeno, ker je povezava z matičnim narodom baje protidržavno dejanje. Res čudna logika! Zato naj bo danes tukaj jasno povedano: Za nas borba za rešitev doiočii čiena 7 ni aii notranja zadeva aii borba na mednarodni ravni; za nas to ni nobena aiternativa, za nas je to eno, saj je državna pogodba tako integraini dei avstrijske ustave kot je mednarodni dokument." Spričo vseh zmešanih pajmov na Ko- roškem, kjer istovetijo .patriotizem' s protislovensko nastrojenostjo ter slavijo odpad-ništvo bolj kot v vsem kulturnem svetu spoštovano zvestobo narodu, [je tudi polemika, katera manjšina smo, smešna in zlonamerna, je dejal predsednik ZSO in ugotovil: Po svoji državijanski pripadnosti smo koroški Siovenci iojaini državijani avstrijske repubii-ke, po svoji narodni pripadnosti zavesten dei siovenskega naroda, s pristopom jugo-siovanske države k avstrijski državni pogodbi pa smo manjšina, katere mednarodno varstvo in zaščito je hkrati s priznanjem meja s posebnim poudarkom in opozoriiom prevzeta Sociaiistična federativna repubii-ka Jugosiavija! Koroški Siovenci pa imamo tudi ob dvajsetietnici podpisa državne pogodbe ie eno žeijo — da bi čimprej postati polnopravna, enakopravna manjšina, da bi čim prej iahko živeii kot enakopravni med enakopravnimi. Za to se borimo in se bomo boriii kot etnična skupina v Avstriji, kot siovenska in jugosiovanska manjšina. Nato je govornik spomni! na namero, da bi s pomočjo .ugotavljanja manjšine" ali — kakor to sramežljivo imenujejo — potom .ljudskega štetja posebne vrste" okrnili naše pravice in po dvajsetih letih spremenili tozadevna določila državne pogodbe. .To je nevarna, dokaj tvegana pot, ki po pravici iahko sproži pozornost podpisnic državne pogodbe tudi na druga dotočita državne pogodbe, kot npr. na vprašanje ve-iikonemške in neonacistične miseinosti, ki spričo nekaterih tozadevnih izzivajoče predrznih pojavov ni ie potenciaino, marveč živo aktuaino, ne giede na to, da obiasti in viada vedno ponavijajočih se provokacij ne vidijo aii nočejo videti." Ugotavljanje manjšine je trenutno najnevarnejši naklep in najhujši naskok na PODPREDSEDMiK NSKS DR. GRiLC: Koroški Siovenci prisegamo da se ne bomo pustiii preštevati Za Narodni svet koroških nja etena 7 po predstavah Av-Stovencev je na manifestaciji strije in zveznih dežet, to je v Ptiberku govorit podpred- večinskega naroda. Tudi Wag-sednik dr. Matevž Gritc, ki je ner se bo morat končno doko-uvodoma prav tako opozorit pati do dejstva, tfg avstrijska na ogromni prispevek koroških državna pogodka ne vsekaje Stovencev v boju proti fašizmu pravic za nemško večino, amin s tem tudi za svobodo Av- pak jasno pravice v zaščito strije. Upravičeno smo torej narodnik manjšin in s tem tadi pričakovati, je dejat govornik, s/ovenske narodne skapnosti na da bo Avstrija po podpisu dr- Aoroškem. Avstrija se mora za-žavne pogodbe nemudoma iz- vedati, da je možna rešitev tek potnita svoje obveznosti na- vprašanj ie v sode/ovanja s ko-pram stovenski in hrvaški na- roškimi 5/ovenci. Naravnost rodni skupnosti. Vendar smo predrzno je mnenje, češ da zlv-se bridko motiti. Danes po 20 strija sama odioča o tem, aii ietih moramo ugotoviti, da ko izpoiniia okveznosti na-Avstrija ni izpolnita niti ene pram manjšinam aii ne. ztvstri-točke čtena 7 zadovoljivo po ja se mora končno zavedati, da duhu in črki državne pogodbe, se je okvezaia v mednarodni .Aakor groteskno to zveni, je pogodki in da je odgovorna vendar resnica, da je ./Ivsfrvjg za svoje akrepe mednarodni gporgNjg/g predpise čiena 7 za javnosti." to, da je prikrajšaia pravice Odtočno se je izreke! govor-koroškim 5/oveMcerM, kar se nik proti nameravanemu ugo-vidi na primer očitno na pod- tavljanju manjšine, ki da ga ročja šoistva, pa tadi na pod- kaneter Kreisky smatra kot ročja aradnega in sodnijskega ,najvišjo stopnjo toterance' — jezika, medtem ko pomeni vi- isti Kreisky, ki je pred krat-, šek protisiovenske poiitike na- kim še odklonit tako ugotav-meravano in od strank že skie- tjanje kot netolerantno in za njeno agotavijanje manjšine, slovensko narodno skupnost ki nas spominja na akrepe na- nesprejemljivo. „Ni potrebno cizma, ki je proti mednarodnim posebej poudarjati," je menit predpisom manjšinske zaščite, dr. Grilc, .da v naših očeh ta-proti daka državne pogodke in ki potitiki niso in ne morejo katerega namen je končna /i- več biti verodostojni. Mi vemo, kvidacija koroškik 5/ovencev." da je tako ugotavtjanje manjši-Govornik je naglasit, da ne, katerega so od vsega zavlada ni upoštevata nobenega četka zahtevati nemški šovini-predtoga slovenskih organiza- stični in neonacistični krogi, cij za rešitev odprtih vpra- višek protislovenske gonje in šanj, pač pa je avstrijska praksa nadatjevanje nacistične likvi-v potni meri izpolnita vse dacijske politike. S ponovnim ekstremne zahteve nemških preštevanjem hoče vtada oči-nacionatistov. .Tudi dežetni vidno izbrisati koroške Sto-glavar Wagner se moti," je de- vence in izpotniti Hitterjev 'jat podpredsednik NSKS, „če ukaz: ,Macht mir das Land misli, da je možno rešiti koro- deutsch!' Tu pa je in mora biti ško vprašanje brez sodelova- naše potrpežljivosti konec. Tanja prizadete narodne skup- ko ugotavtjanje je namreč far-nosti; moti se, če je mnenja, da sa in roganje v obraz ne samo je treba rešiti odprta vpraša- koroškim Slovencem, ampak tudi mednarodni javnosti in pomeni preštevanje tistih Stovencev, ki do danes še niso ktonili nacionalističnemu pritisku. Zgto rfgMM Mg tem me-stK prisegamo, da se Me i?omo pasti/;' še jm/j poMzzgt:', da se Me immo pastd: šteti. Če pa misii viada izvesti agotavija-Mje, potem se Maj zaveda, da Zmmo imrošid 5ioveMci povzeii MstrezMp akrepe, s katerimi Zborno prf^gzg/r sveta iM zlvsfrijr MesmiseiMost takega postopg-Mja. AgtJi^g/rzgcijg maMjšiM-s^ega vprašaMja, N je MajMa posiedica takega a^repa viade, Me id smeia N ti v iMtereta ztvstrije, veMdar Zm moraia za ta razvoj odgovarjati sama." Podpredsednik NSKS je ugotovit, da imamo koroški Slovenci v boju za dosego pravic in pri obveščanju mednarodne javnosti o našem položaju močnega in vplivnega zaveznika v državi matičnega naroda — v SFR Jugoslaviji, .ki ima kot sopodpisnica državne pogodbe vso pravico, da podpira zahteve manjšin, četudi tega dejstva pri nas nekateri nočejo vzeti na znanje". Opozoril je tudi na dvorezno politiko Avstrije, ki tisto, kar smatra kot samoumevno za južne Tirolce, očita Slovencem kot izdajstvo domovine in iredentizem. Ob koncu pa je govornik še naglasil potrebo po enotnem boju za naše pravice, pri čemer pa se spričo dosedanjih izkušenj ne moremo več zadovoljiti s .politiko malih korakov', „%mp%Z: zgJ?tfvg?MO tg^ojŠMjo gioZm/Mo rešitev živ-ZjeMjs^ii? vprgšgMj po d/tim m čr&i čieMu 7. 5dmo tg^ojŠMjg izpoNitev weJMgrorjM;A oZ?-vezMosti Z?o zggotovf/g mirMo sožitje Mg AorošFcm Mg pod-/ggi MgrodMe eMg^opruvMosfi." Govor predsednika ZSO na manifestaciji v Piiberku naše pravice in na naš obstotj ter nadaljnji razvoj sploh, je opozoril predsednik ZSO, ki je v tej zvezi potem spregovoril in iznesel stališče v jeziku, ki ga razume tudi sosedni večinski narod: „Leider mussen wir anlaf;lich des 20. Jahrestages der Unferzeichnung des Sfaats-vertrages feststellen, dal) die Bilanz der Fra-ge der Durchfuhrung der Bestimmungen des Artikels 7 zvvanzig Jahre nach der Unterzeichnung des Sfaaisvertrages wenig ermu-tigend ist. Doch dem nicht genug! In lefz-ter Zeit geht man sogar daran, miffels der sogenannten .Minderheitenfeststellung' oder — wie man sie euphemistisch bezeichnef —' miftels einer .Volkszahlung besonderer Art' gewisse im Artikel 7 verbriefte Rechte der Minderheit zu beschneiden und ietzten En-des vorzuenthalten. Der offensiichtliche Ver-such des Hineininterpretierens des Begriffes der .relevanten Zahl' in den Staatsvertrag als Bedingung tur die Erfullung bestimmter im Artikel 7 verbriefter Rechte bedeufet Ietzten Endes nichts anderes als den Ver-such einer Abanderung dleser Bestimmung des Staatsvertrages. Wir Karntner Siowenen weisen detiei Ver-suche mit aiier Entschiedenheit zuriick und appeiieren an aiie Freunde des Mehrheits-voikes, uns im Kampf gegen diesen gefahr-iichen Anschiag auf unsere verbrietten Rechte zu unterstutzen! Wir verwahren uns mit aiier Entschiedenheit dagegen, diese Ma-chinationen, die von den sogenannten na-tionaien Heimatverbanden erstmais schon im September 1947 gefordert vvurden, sogar ais demokratische Regeiung hinzustei-ien. Angesichts des stdndigen Druckes durch die deutschnationalistischen Krafte, ange-fangen von der Schuihetze in den Jahren 1957 und 1958 bis heraut zum sogenannten ,Ortstafe!sturm' im Jahre 1972 und zu den Anschlagen auf die Denkmaler des anti-faschistischen Kamptes sowie zu den be-kannten Aufmarschen und Kundgebungen mit den Hetaparolen gegen die Karntner Slowenen, kann eine wirk!ich demokratische E n t s c h c i d u n g niemals erwartef vverden. Wenn daher der Herr Bundeskanzler trotz der eigenen bitteren Erfahrungen und Erleb-nisse im Oktober 1972 in Klagenfurt offen-sichtlich gegen besseres Wissen nun cMe ge-plante .Volkszahlung besonderer Art' als demokrafischeste Vorgangsweise hinstellt, so kann man ihm nur die alte Weisheit entge-gen halten: Summum jus — summa injuria — das hochste Recht kann das grof;te Un-recht, ein formell voUkommen demokrati-scher Akt den grof)ten Mif;brauch der De-mokratie bedeuten! Die geplante Minderheitenfeststellung ist ein klassisches Beispiel dafur. Wir Karntner Slowenen vverden uns gegen eine solehe, wider alle internationa-len Gepflogenheiten verstof)ende Vorgans-we!se jedenfalls mit atlen zu Gebote ste-henden legitimen innerstaaUichen und inter-nationolen Mitteln zur Wehr setzen, damit das hundertjahrige Unrecht der qezielten Entnationalisierung unseres Volkes rricht noch durch einen formal-demokratischen Trick legalisiert und die uns Internationa! garantierten Rechte staatsvertrags- und ver-fassungsvvidrig eingeschrankt vverden. Soiiten die Bundesregierung und der Ge-setzgeber trotz energischen Widerspruches der betroffenen Minderheit und deren Freunde in Osterreich und trotz internationaier Apeiie auf diesem ihren Vorhaben beharren, werden die Ergebnisse jedenfaiis keine .Orientierungshiife' tur die Regeiung der noch offenen Fragen unserer Votksgruppe bieten, auf}er man wiii der Weit zeigen, dat) innerhaib von zwanzig Jahren die sio-wenische Minderheit in Karnten, deretwe-gen jahreiang um den Staatsvertrag ge-rungen wurde, in ihrer angestammten Hei-mat spurios verschwunden ist. ist dies der Wunsch der Regierung und Zweck der .Voikszdhiung besonderer Art', dann aiier-dings ist ]edweder Diaiog unsinnig und die Konfrontation auf innerstaatiichem und in-ternationaiem Bereich unausbieibiich und unousweichiich. Da wir jedoch angesichts des Wunsches der Regierung, ihr ein neues Memorandum vorzulegen, eine solehe Einstellung nicht annehmen konnen, sind wir zu einer konstruktiven Mitarbeit an der Losung atler offenen Fragen nach einem prazise festge-legten einvernehmlichen Terminka!ender be-(AoMfC Mg StrgMij NEDVOUMNO OPOZORILO AVSTRfJt: izpolnjevanje državne pogodbe je pogoj za razvoj odnosov med Avstrijo in Jugosiavijo .Jugoslovanska vlada je v svoji izjavi 13. maja ponovno opo-MMiia na to, da Avstrija v zadnjih dvajsetih ietih ni biia pripravijena v ceioti in dosiedno iipotniti temeijnih obveznosti, ki jih državna pogodba doioča giede na Jugosiavijo. Zaradi tega niso biii ustvarjeni Potrebni pogoji, ki bi omogočiii razvoj medsebojnih odnosov, za kar smo se mi vedno zavzemati." Tako je poudarit uradni predstavnik zveznega sekretariata za mnanje zadeve SFRJ Miian Zupan, ko je prejšnji teden na tiskovni konferenci v Beogradu odgovarjat na vrsto vprašanj v zvezi z jugo-stovansko-avstrijskimi odnosi. VABILO SLOVENSKE GiMNAZiJE V CELOVCU Zvezna gimnazija za Stovence v Cetovcu prisrčno vabi na ŠOLSKO AKADEMIJO ki bo v nedetjo, dne 8. junija 1975, ob 14.30 uri v Detavski zbornici (Arbeiterkammer) v Ceiovcu. Prostaviti bomo presetitev Zvezne gimnazije za Stovence v tastno šoisko postopje pod gestom: # OSVOBODtTEV 1945 # DRŽAVNA POGODBA 1955 — # DVA TEMELJA NAŠE ŠOLE Na sporedu so pevske in instrumentatne točke z recitacijami in s primerno spremno besedo. Svetujemo in prosimo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v pisarni Zvezne gimnazije za Stovence (Cetovec, EbentaterStr. 14). Ravnaletjstvo „Patnionia" o manjšinah Na vprašanje o odgovoru avstrijske vtade na izjavo jugoslovanske vlade je Zupan dejal: Ker pravi vzrok sedanjega položaja, ki prevladuje v odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo, tiči v tem, da Avstrija vztrajno zavrača izpolnje-vanje določb, ki ji jih nalaga državna pogodba in ker postavlja Pogoje, ki so za Jugoslavijo nesprejemljivi, smo zelo presenečeni, da skuša avstrijska vlada odgovornost za nastali položaj zdaj pripisati Jugoslaviji in izzvati dvome glede splošno znanega in široko Priznanega deleža Jugoslavije pri krepitvi politike mednarodnega razumevanja in enakopravnega sodelovanja. .Ne moremo se znebiti občutke," je naglasil predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva, „da žetijo v Avstriji s takšnimi poskusi pravzaprav prestopiti znane in reatne okvire probiemov, ki obstajajo med državama. Po našem mnenju je posebej hudo in nedopustno to, da je skušala avstrijska vlada v izjavi jugoslovanske delavce, ki so začasno zaposleni v Avstriji, spodbuditi k temu, da bi nastopili proti lastni državi, la poskus še posebej poudarja zaskrbljujočo protijugoslovansko naravo te izjave. Jugosiavijo je še vedno prepričana, da je mogoče te probieme Uspešno odpraviti ie, če bo Avstrija sprejeta potrebne ukrepe za dosiedno izvajanje svojih mednarodnih obveznosti, ki jih doioča državna pogodba. Jugosiavijo, ki si Po vseh močeh prizadeva, da bi s svojimi sosedi ustvarita dobre in trajne odnose, vidi ie na tej pod-iagi možnost za odpravo sedanjih ovir in za razvoj dobrih sosedskih odnosov tudi z repubiiko Avstrijo." V zvezi z izjavo kanclerja Kretskega, da bodo v Avstriji izvedli .popis prebivalstva posebne vrste*, je Zupan ugotovil: ,V tem vidimo novo potrdilo tistega, kar je .................. zapisano v izjavi jugoslovanske vlade, kjer Ije rečeno, da avstrijski vladi ni do izpolnitve določil državne pogodbe, ker državna pogodba nikjer in na noben način ne predvideva ugotavijanja števiia pripadnikov manjšine — prav to pa je namen posebnega popisa — ki naj bi biio pogoj za zagotavijanje pravic siovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji." Na vprašanje, ali namerava tudi jugoslovanska vlada poklicati svojega veleposlanika na Dunaju na posvet v Beograd, kakor Ije to napravila avstrijska vlada, pa je predstavnik zunanjega ministrstva odgovoril, da o tem zdaj razpravljajo .v zvezi z najnovejšim vedenjem Avstrije do Jugoslavije". Tudi v številnih drugih (orumih v Jugoslaviji so obravnavali najno-vešji razvoj odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo ter zlasti ugotovili, da je do te zaostritve prišlo izključno po krivdi Avstrije, ker ni pripravljena izpolnjevati svojih mednarodnih obveznosti. Tako so npr. tudi na seji komisije za vprašanja odnosov s tujino sobranja SR Makedonije ocenili, da je najnovejša izjava avstrijske vlade, ki naj bi bila odgovor na izjavo jugoslovanske vlade, .izredno škodljiva". Ocenili so, da .avstrijska vlada zavestno stopa po poti zaostrovanja odnosov z Jugoslavijo". Pri tem se izogiba bistvu tega spora, do katerega je prišlo — kakor so poudarili v Skopju — zato, ker Avstrijo ne izpolnjuje obveznosti, ki j;ih določa 7. člen državne pogodbe. Komisija je podprla stališče zveznega izvršnega sveta SFRJ o tem, da se ni kaj pogovarjati glede vprašanj, ki so bila rešena in določena že v 7. členu državne pogodbe in ki jih mora Avstrija dosledno in v celoti izvajati. Revija .Pannonia — magacin za srednjo Evropo", ki jo izdaja založba Roetzer, je v svoji zimski številki 1974, ki pa je izšla šele pred kratkim, priobčila več sestavkov o slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji ter prispevek o slovenskem kulturnem življenju v Trstu. Pod naslovom .Das ist die wehe Wunde, des guten Volkes Leid* razmišlja Janko Musulin o etničnih skupinah in nacionalnih manjšinah v evropskem razmerju sil. Revija objavlja govor socialističnega poslanca Michaela Luptowitsa, ki ga je le-ta imel ob priliki sprejemanja zakona o dvojezičnih topografskih oznakah in napisih. Jože Šircelj piše o prebuji slovenske manjšine na Koroškem iz vidika centralnega slovenskega prostora. Objavljen je tudi nemški tekst knjige .Sodobni problemi koroških Slovencev", ki jo je izdala preteklo leto založba .Drava" oziroma Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. O gradiščanskih Hrvatih poroča novinar Harald Irnberger, sodelavec dunajskega Kuritja 'In bivši član redakcije celovškega lista Volkszeitung. V glavnem piše o poteku lanskoletnega simpozija gradiščanskih Hrvatov na dunajski univerzi. Da članek nekoliko .ublažijo" — sicer itak ni pisan revolucionarno — pride do besede še Franz Probst, kulturni zgodovinar in glavni urednik tista .Burgenlan-dische Freiheit", ki iz svojega gledanja piše o razvoju gradiščanskih Hrvatov v zadnjih desetletjih. Janko Messner je zastopan s svojim .Jobom", Lev Detela predstavlja slovenskega pesnika Stanka Majcna in Jože Savli poroča o kulturnem življenju Slovencev v Trstu. Številka nedvomno predstavlja doprinos k spoznavanju problemov slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Asimitacijska potitika v Avstriji uživa najvišjo podporo V JrMrodHfrM prava ve/;a Mačc/o, rL? rnort? govorft: za do/očeno WMMp;'no /e se ^ ?! je; prfzaava prfdwew ;adf <7e/a;e zg njen obstoj zn razvoj. 5 je jgsMo JzpovedgMO, da narodni odpadnici nimajo nobene pravice, da id govori/i v imena tiste narodne s&apnosti, &i so se ji izneveri/:', jo izdaii. 7*o ve/ja povsod v sveta, je v Avstriji ta&a naceja nimajo veijave. Kajti Avstrija je — ta^o vsaj vedno spet siišimo — pač i?oij demokratična, kot so vse drage države. V Avstriji sme vsakdo vse, takaj ni nokenik omejitev. Predvsem ne za asimiiante najrazirčnejšik odtenkov, za ..janičarje 20. stoietja", ki se jik Avstrija s pridom posjažaje pri aveijavijanja svojega starega vo-dija; deii in viadaj. Na Koroškem imamo Jenomen takoimenovanega „vindišarstva", ki je kiio ametno in načrtno astvarjeno kot posiašno orodje za drokijenje siovenske narodne skapnosti. Če pogiedamo, kakšno kariero so napraviii mnogi vidni predstavniki tega „čadežnega orožja" ger-manizacijske poiitike, potem vidimo, da je narodno izdajstvo v tej dežeii zeio visoko cenjeno. Pa tadi na Gradiščanskem ziasti v novejšem časa na tem zeijnika poganjajo čadni cvetovi. Kakor v iat-kovnem giedaiišca se posianec Kokak samovoijno po-stavija v pozo „po ranga najvišjega" predstavnika krvaško govorečega prekivaistva ter poačaje jagosio-vanskega predsednika Pita (s tem, da se okrača nanj, seveda sam pokija svoja iastna staiišča).' da v Avstriji oz. na Gradiščanskem ni jagosiovanske manjšine in tadi nokenega skaijenega razmerja med večinskim narodom in manjšino; da manjšina nima neizpoinjenik zaktev in se ne čati zapostavljeno; da gradiščanski Nrvati spiok ne žeiijo poseknik pravic, marveč se odpoveda-jejo pravicam iz č/ena 7 državne pogodke; to, čemar dragi pravijo nasi/na asimilacija in zatiranje, pa je ie naraven, neizogiken razvoj... Če ki šio pri tem ie za osekno mnenje čioveka, ki v asimiiaciji vidi edino pot do enakopravnosti, stvar gotovo ne ki kiia tako tragična. Poda očitno gre za več. Ok „širini" in ^strpnosti", ki jo je pokazaia SP(3 do svoje štadentske organizacije na Koroškem, ker si je ie-ta drzniia zastaviti kesedo v korist Siovencev, si namreč ne moremo predstavijati, da ki Kokak iakko nekaznovano spaščai od seke take osiarije, če ne ki imei privoijenja svoje stranke in ceio njenega najvišjega predstavnika, ki je tadi osekno že dai svoj „kZagosiov" asimiiacijski poiitiki (in se niti ne čati prizadetega, če ma kdo — namigajoč na njegovo porekZo — vrže v okraz nacistično-rasistično psovko „Saajad"). Sicer pa spZok ne gre za osekne nazore enega aZi dragega, nižjega aZi višjega predstavnika, marveč gre za aradno poZttiko asimiZacije, katere aspeke naj ki v kodoče sproti sankcioniraZi še s poseknim popisom manjšine. Po pa je tisto, kar je v očitnem nasprotja z avstrijsko astavo, državno pogodko in števiZnimi mednarodnimi Zistinami/ TOME SVETINA 281 == TRETJA KNJIGA ^ Dotaknila se je drobcenega bitja s konicami prstov, da bi ga pomirila. Toda njen nenavadni drget je še bolj vznemiril otroka, da je njegov krik napolnil vso izbo. Ana je začutila v ustih slan okus krvi in v prsih topo bolečino, ki jo je votlila. Zdelo se ji je, kot bi se zajedalo vanjo na stotine rezil ... Klečala je ob zibki in ni hotela stran od otroka. Mati ji je prigovarjala, naj pusti, da jo bo obvezala. .Mama, umrla bom ..." .Ana, ne boš umrla. Ne boj se, daj, greva, pomagaj si še nekaj korakov ..." Prijela jo je pod pazduho in jo vodila v kamro. .Otroka ...," je zaprosila Ana. .Dobila ga boš ..." Omahnila je na posteljo. Travnikarica je vsa iz sebe razrezala rjuho, slekla Ano in jo obvezala. Strel ji je prebil prsi, kri se je zlivala z mlekom. Ko so ji obveze obvile telo in za silo zaprle rane, jo je položita vznak na posteljo in dala podnjo dve blazini. .Otroka ...," je spet zaprosila Ana. Mati si ni mogla kaj — šla je po otroka in ga položila k njej. Ana ga je objela z obema rokama in si ga pritisnila k obrazu. Mrzla praznina jo je čedalje bolj polnila. Na životu je začutila Andrejčkove ročice. Razgalila je zdravo dojko nad srcem in ga pristavila. Otrok se je prisesal in se pomiril. Ustnice ji je prebegnil srečen nasmešek. Vsako življenje plačujemo s smrtjo ... Postalo jo je strah, toda otrok ji je dramil upanje in Travnikarjeva mati tudi. Zbrala je vse moči. Bolečina se je nekoliko unesla. Z nekoj ljubkujočimi besedami je skušala umiriti otroka, ki je večkrat prenehal piti in zajokal. Obrnila je glavo in se zazrla skozi okno... Za okenskimi križi je viselo nekaj cvetočih češnjevih vej in za njimi je videla njuno ozelenelo goro s sneženo kapo. .O, Primož, kje si?" je pomislila. .Dala sem ti, kar sem ti obljubila in kar sem mogla .. ." Mati je po prstih zapustila prostor. Zunaj so se zaslišali glasovi in pes je nepomirljivo bevskal. Izza hleva sta prišla Marko in Travnikar s Tinko. .Kako je z Ano?" je vprašal Travnikar. .Oče, takoj v dolino po zdravnika, da ne bomo imeti slabe vesti," je dejala mati. .Hudo je z njo ..." Travnikar je stisnil zobe in takoj zaprege! konja. Pred njim je bila dolga pot, a sonce je že drselo v zaton. Mati je spravila hčerko v posteljo, Marko pa je obsedel kot stražar na klopi pred hišo... Ana je v kamri ostala sama z otrokom. Ni ga pustila od sebe. Naslonjen na njeno roko, je zaspal. Praznina v prsih pa se je večala. Krvavi madež se je širil in kri je pronicala skozi obveze. Zaprla je veke. Pokrajino je zakril meglen dež. Moči so ji popuščale. Izgubljala se je v deželi senc, zagrinjali so jo valovi sivine. Vanjo se je plazila razjedljiva tišina, kot bi pronicala iz tisočerih presekanih žil. .Če bom umrla, bi pravzaprav morala napisati Pri-I možu pismo," sl je rekla. Njemu, ki ga je zaman čakala, njemu, ki mu velja zadnja misel, njemu, ki naj bi dal otroku ljubezni, zanjo in zanj. .Naj ne bi bile te misli izlite kot voda v pesek pustinje, ki me obdaja vse širje in globje, vse bolj suha in prazna. .. Sicer pa se ljudje slej ali prej razidemo z vsem .. . Midva se bova razšla, ko sva si najbolj želela drug drugega ... Le v smrti je ljubezen dokončana in neločljiva . .. Morda bova zato drug v drugem najglobtje zasidrana ... Smrt je zvestoba ... Morda se bodo najine neuresničene želje uresničile v bitju, ki zdaj mirno spi in ne ve, da stojim na pragu bele praznine neznanega... Morda... ali pa se bo nanj zgrnilo vse gorje, ki sem se mu jaz izognila . . ." Premaknila se je in bolečina jo je pekoče presunila ... .O, saj gorim in ugašam... Smrt... saj ni težka... niti takšna ni, kot sem si jo predstavljala... Primož... to so samo druge, neznane, čudne pokrajine . .. samo ločitev od tega, kar ljubim, je težka ... Kako škoda je, da doživimo najlepše stvari takrat, ko se že sproti razblinjajo ... Primož, zdaj, ko odhajam, se zdramijo v meni vse dobro in lepo, kar si ustvaril ti... pa kaj to zdalj velja? Primož . .. mnogo velja . . . pomagaš mi, da bom lahko umrla ... saj to, česar se najbolj bojimo, ni vedno najtežje ... O, Primož, zdaj ti nihče ne bo mogel očitati, da imaš gestapovko, ki je kdove kako prišla iz nemških rok... prihranjen ti bo dvom, če sem ti povedala vso resnico ... Nič več ne bo zasliševanj, nič več nalog . .. nobenega zasledovanja, ničesar, tudi hišice na sončnem gozdnem robu ne bo... toda morata jo zgraditi vidva z Andrejčkom .. .* Zahajajoče sonce je presijalo nežne, bele češnjeve cvetove in obšlo jo je brezciljno hrepenenje, ki se mu je tako rada predajala. Stisnilo jo je pri srcu, da je zadržala dih. Čutila je, da ji udje hrome, da ne more premakniti nog in ne roke, da bi pobožala otroka ... Zavest Učenci osnovne šote Vič v Ljubtiani obiskati Koroško ZVEZA KOROŠK!H PARTtZANOV vab! na spominsko svečanost OB TRtDESETLETMtC! NACtSTtČHEGA ZLOČtMA PR) PERŠMANU ki bo v nedetjo 1. junija 197$ ob 13.30 uri pri Peršmanu v Podpeci nad Žeiezno Kapio. Ob 30-tetnici zmage nad fašizmom se bomo spomniti enajsl-čianske Sadovnikove in Kogojeve družine, ki so ju fašisti tik pred osvoboditvijo zverinsko pobiti in vrgti v gorečo Peršmanovo hišo. Nadatje se bomo spomniti Hojnikovih in Poianškovih žrtev, ki so jih domači nacisti v uniformah Hitierjevih žandarjev umoriti na domu, ter vseh padiih v boju proti fašizmu. Samo v Žeiezni Kapti počiva na pokopaiišču 120 partizanov, ki so dati za svobodo in tepšo prihodnost najdražje kar so imeti — svoja mtada živtjenja. Spored: spominski govor predstavnika Zveze koroških partizanov, petje in recitacije. Prosimo, da se svečanosti v spomin žrtev barbarskega fašizma v čim večjem šfevitu udetežite. GlrtvM: o<%or V turizmu naj bo zdravo tekmovanje Sleherni stiki koroških Slovencev z matičnim narodom so prisrčni in prijateljski. To posebno, kadar gre za srečanje z mladimi z obeh strani meije, kajti ob takih srečanjih najbolj govori iskrenost. Prisrčno vzdušje je bilo tudi preteklo soboto, ko so učenci osnovne šole Ljubljana Vič obiskali Koroško in to v organizaciji Slovenske prosvetne zveze v Celovcu in Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Mlade goste je pot najprej vodila v Rož, kfjer so obiskali Svetne, rojstno vas Miklove Zale. Tam so obiskali tudi Miklovo domačijo. Zatem so se napotili proti Celovcu, kjer jih je pričakal tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot. Stopetnajst mladincev imenovanega zavoda je predstavnik SPZ najprej popeljal v Dijaški dom Koča nad Arihovo pečjo spet vabi Slovensko planinsko društvo Celovec sporoča svojini članom in prijateljem, da je „Koča nad Arihovo pečjo" na Bleščeči spet ob sobotah popoldne in nedeljah ter praznikih redno odprta. Koča ni oskrbovana, vendar imajo obiskovalci možnost, da si v dobro opremljeni kuhinji sami pripravijo hrano. Z Bleščeče se dajo izvesti izleti na 4 ure oddaljeno Kepo ali Jepo (2143 m), na 1739 metrov visoko Komnico (2'A ure), na 1365 m visoko Gračenico (1 ura), na 10 minut oddaljeno Arihovo peč, pod katero je pred 30 leti 8 partizanov zgubilo svoje življenje, in še mnogo drugih izletov. Slovenskega šolskega društva, kjer so poskrbeli, da so se gostje po dolgi poti nekoliko okrepčali. Pred nastopom v veliki dvorani Doma glasbe, je tajnik SPZ mlade popeljal še k vojvodskemu prestolu na Gosposvetskem polju. Tam jih je seznanil s kulturnim življenjem koroških Slovencev in tudi s situacijo v kateri se v svoji borbi za narodnostne pravice trenutno nahajamo. Učenci osnovne šole Vič so se popoldne srečali z dijaki Slovenske gimnazije na skupni prireditvi v Domu glasbe. Za skopo informacijo bi to poročilo morda bilo zadostno. Toda učenci osnovne šole Vič so v svojem sporedu pokazali raven, ki jo le redko vidiš, saj so izvajali plese in baletne točke zahtevnih koreografskih stvaritev, med njimi zaključni kolo iz Gotovčeve opere Ero z onega sveta, Kozinovo Belo krajino, Mayerbegovo Mazurko, motive iz slovenskih narodnih plesov, kot je prekmurski ples, splet gorenjskih plesov in drugo. Izvajali pa so tudi recitacije Kajuha, Krakarja in Minattija. Ta kvalitetni spored so z učenci osnovne šole Vič pripravile tovarišice Tatjana Remšar, Mira Žibert, Vladoša Simčič, Hilda Medončič in Majda Vrečko. Njim gre vse priznanje za odlični spored, ki je bil pripravljen v iz-venšolskem času. Priznanje pa gre tudi prof. Jošku Kovačiču, ki je na prireditvi sodeloval s pevskimi zbori Zvezne gimnazije za Slovence, saj je s kvalitetnim sporedom pesmi lepo dopolnil spored gostov. Čeprav so se slovenski dijaki od tu in onstran meje videli prvič, so se takoj znašli v prisrčnem prijateljskem vzdušju. Gostom se je za prisrčno srečanje zahvalit ravnatelj Slovenske gimnazije dvorni svetnik dr. Pavle Zablafnik, ki je izrekel zahvalo tudi Slovenski prosvetni zvezi, prirediteljici tega srečanja. Po izmenjavi spominskih daril, se je gostom in domačim zahvalil tudi tajnik SPZ Andrej Kokot in izrazil upanje, da bi do takšnih srečanj še prišlo. Literarni večer v dijaškem domu V 22. 7M%;% 7973 swo IrMell pozJruvip' v srerll 7. in 77. gimnazije v NrrrrTorrr. Pre^o SloVČMsAd TMprrll- M% KorošAg Mf A7%rl7w&7!e ^ llrcrgrMCTMM večera, pri ^%rcrf77! so MrrrM sprv% M% ihr%^o orisa/i pesniško NOB, M%ro proslavili življenje in pesmi Karla DesfovTM^a - KajnBa. VišO prireditve pa je HI nastop moškega okteta, H Mam je pel partizanske iw M<%-rodne pesmi. Brez pretiravanja si aparn reči, da tako zrele in žive interpretacije do sedaj še nisem slišal pri Mokertem zkor%. Na žalost smo morali ta literarni večer prirediti v s^roTMMll? proitorik dijaškega doma v Barviser $traj?e. Zares nekoliko čadrto, če ^OMrbllrMO, da imamo sedaj Movo solsko poslopje, takorekoč svojo lastno streko, katere pa Me moremo Mporakljati za takŠMe HrltMrMe prireditve. Tlraditi izgovor.- prireditev je izveMŠolska, ker jo orgdMfzlnžtr: dve miadiMiki or-gaMizaciji; prireditev Me i!%ži dopol-Mila KČMega Mačrta — tako v pisma deželMega šolskega sveta ravMatelja. Na koMca še keseda k adeležki.* prireditve se je adeležilo majlmo število dijaške miadiMe. ZalostMo Ma tem je dejstvo, da je kilo Mied Ma-vzočimi še vedMo več vozačev, ki so morali po prireditvi čakati aro ali dve Ma zvezo domov, kakor pa go-jeMcev ostalik domov. Pa tadi procesorjev — z izjemo dvek — Mi kilo Mavzočik. Pako Mas je ediMo le dejstvo, da so kili Maši Majmlajši tako MavdašeMi, da so pokazali pravi slo-veMiki dak rM zdravo korkeMoit, še Mekoiiko odškodovalo. Pa prireditev je zares dokro aspe-la iM skoraj Magikam k tema, da ki izjavil.* škaMdal je, da se Maši dijaki Me krigajo v večjem števila za takŠMe kaltarMe ažitke. Alokar AMdrej Lanskoletna napovedovanja izvedencev na tujskoprometnem področju — da so minuli tisti časi, ko bomo v turizmu še mogli dvigati števila nočnin — se k sreči niso uresničila. Kljub skrajno slabim vremenskim razmeram, saj smo bili do meseca marca na Koroškem skoro brez snega, smo v letošnji zimski sezoni imeli nepričakovano lepe uspehe, ki nam dajejo upravičeno upanje, da bo tudi poletna sezona zadovoljiva. Iz podatkov statističnega urada koroške deželne vlade je razvidno, da smo v mesecu februarju našteli 247.942 nočnin, kar je v primerjavi s februarjem lanskega leta prirastek za 10,7 odst. Naravnost fantastičen uspeh pa smo beležili v mesecu marcu, ko smo na Koroškem našteli 334.790 prenočnin (v letu 1974 — 224.561), kar odgovarja prirastku 49,08 "/o. Velikonočne počitnice v snegu so prispevale k temu razveseljivemu uspehu. Tako so koroški smučarski centri dosegli sledeče prirastke: Heiligenblut 60,34 "/o, Klein-kichheim 52,36 "/tu, Mallnitz 37,82 odst.,Beljak 34,29 "/o, in Šmohor (Mo-krine — Nafšfeld) 17,9 "/o.. Uspešna zimska sezona (vsaj po številu nočnin) je prenekaterim zlezla v glavo, zlasti tisku in radiu, ki sta pred nedavnim tendenciozno poročala, da je Jadransko morje ena sama kloaka in da prežijo v njem morski psi. Da takšno poročanje ni spodbudno za turizem v obeh sosednjih deželah na jugu, ki živita od turizma na Jadranu in da je to proti načelom etike, ni treba posebej poudarjati. Vsekakor bi bili tudi mi ogorčeni, če bi naši sosedje poročali, da so naša jezera onesnažena. Prejšnji teden je bilo v Trstu srečanje zastopnikov turizma iz Furla-nije-Julijske Benečije, Hrvaške, Koroške in Slovenije. Ob tej priložnosti je delegacija iz Slovenije predložila pisanje, v katerem med drugim želi zboljšanje odnosov med sosednimi deželami in da se preneha s tendencioznimi, tujskemu prometu škodljivimi poročanji, ki so naperjena proti sosednjim deželam. Kam tu pes taco moli, ne bo težko uganiti. Upajmo, da nekatera koroška javna občila tega pisanja iz Trsta ne bodo proglasila za ponovno jugoslovansko „atako" proti Avstriji. Pričujoča pomtad nudi fotoamaterjem spet obitico motivov, zato razpisuje Stovenski fitmski kiub Cetovec NAGRADNO TEKMOVANJE V FOTOGRAF! RANJU Vetjajo nastednja pravita: 1. Sodetuje tahko vak; skupina A do 20. teta starosti, skupina B od 20. teta naprej. Vsak tahko odda do $ stik 2. Fotografirajo naj se pomtadanski motivi južne Koroške 3. Stike so tahko črno-bete, barvne ati pa diapozitivi. Stike naj imajo vetikost 9x13 cm, diapozitivi pa $x$ cm 4. Deta bo ocenjevata posebna strokovna komisija (za vsako skupino posebej) $. Hajboijša deia bodo primerno nagrajena 6. Stike poštjite do 22. junija 197$ na nastov: Stovenski fitmski kiub, 9020 Cetovec - Ktagenfurt, Gasometergasse 10 Vabimo vse fotoamaterje k sodetovanju Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L ji je zablodila v nevezane slike in privide izginjajočih sanj ... iz njih so izginle livade in rože, ki jih je včasih trgala v sanjah ... pred njo se je raztezala oblina zemlje, gole, prazne, puste in razpokane ... V razžarjeno obzorje je rasfla in valovila goba rumenega dima. Prežarjala jo je svetloba, od katere pokajo oči .. . Ničesar ni . .. ne lišajev ne kamenja ne ostankov dreves . .. Samo kužen pepel, suh prah, ki se usipa v grenka, lepljiva usta ... Še grobov ni.. . samo kraterji so in daljave . . . nebo črno in zemlja v prahu, rumeno rdečkasta .. . Kje je sedaj njen otrok? Vode nikjer. . . samo sesirjena kri.. . skozi črno nebo sijejo nikljasta sonca in ona blodi skozi to čudno pokrajino .. . staljeno železo, beton, s požganimi bilkami vred... nikjer ptic... nikjer živali... nikfjer glasu . .. tudi vetra ne . . . samo vijoličasta tišina in prek vsega razpet čas, mrtev in s sencami posejan . . . Samo hlapi se dvigajo v gostem siju. V njem plavajo raztaljeni ljudje ... z njimi se razblinja vse, kar je nekoč bilo in ne bo nikoli več ... tu, kjer tudi misel zgori . . . Čez čas jo je ostra bolečina vrnila k zavesti. Trudno je odprla oči in otrok je v spanju kriknil. V soju brlivke je zagledala, da ob njej sede Tinka, mama in Marko in da vsem tečejo po licih solze. .Vode . . .," je zaprosila. Mali ji je ulila v razbeljena usta čaja. Zavesa spomina se je spet pričela odgrinjati . . . Ljudje, ki so jo ubili . . . opičjaki, ki se vrtijo v krogu . . . gorila za volanom . . . človek, ki ima kovinski oklep in je brez srca . . . .Zakaj moram umreti?" so se ji premaknile ustnice. .Ana, ne boš umrla. Oče bo pripeljal zdravnika," je rekla Tinka. S počenim zvenom je bila ura enajst. Do Ane so prihajali šumi. Ali so to kriki nočnih ptic, ki se jih 'je vedno bala? Tuljenje psa, ki najavlja požar? ... Ali laja na mesec, ki se blesti v svetlem loku nad črnim obrisom nijune gore?... O, saj je še vedno na tem svetu . . . Premaknita je glavo. Mati je privita stenj in Anin bledi obraz je oblila rumena svetloba. „Kje je oče?" je vprašala, čeprav ji je Tinka že prej povedala. .Pokopljite me pod macesnom na robu . . . da bom gledala najino goro...," je ziogovala. ....Primož naj mi vsadi brezo na grob ..." Ko so ji obljubili, se Ije njen bledi obraz umirit. Roke so se ji rahlo zganile. Skušala je pritisniti k sebi otroka. Zaprla je oči, kot bi hotela zaspati. Prsi so se ji še vedno rahlo dvigale . . . Mati je zastrla luč. Molče so bedeli ob njej vso noč. Ko se je nad kopasto goro prelomil svit in so obledele zvezde, so zakikirikali petelini. Otrok se je zbudit in krikni!, kot bi ga nekaj preplašilo. Mati je privila stenj. V rumeni svetlobi je Anin obraz okamenel v čudovit smehljaj. Bil je takšen ko takrat, ko jii je pokazala otroka . . . toda bel in mrzel . .. .Mrtva . ..," je zastokal Marko, ki se je dobro spoznal na smrt. Zjutraj se je vrnil Travnikar z zdravnikom. .Notranja krvavitev," je ugotovit stari mož in se vrnil v dolino. Travnikar in Marko sta uresničita njeno zadnjo voljo. Na robu — kot si je bila želela — sta ji izkopala grob. Pokopali so jo sami domači, brez hrupa. V krsto so ji naložili cvetočih češnjevih vej, da je bila videti kot nevesta. Ko so grude prsti pobobnale po rakvi, ni nihče spregovoril besede. Marko si ni mogel kaj, da ne bi izstrelit častne salve, saj je bila borka in je z brigado prehodila nešteto poti v snegu, dežju in viharju, obvezala nešteto ran in nič kolikokrat potešila tudi njegovo žejo. Potem so odšli. Moža sta se od žalosti napila do nezavesti. Ostala je sama ... V daljavah pred njo se je kot demon neznanega dvigata gora. Njen vrh je zajel teman oblak nizkega neba, ki je zalilo gorovje kot valove razbesnelega oceana. Slepeči jeziki strel so oglušujoče udarjati v goro. Zabobnelo je, grom se je valil vse do temin Jelovice. Ulil se je dež. Pila ga je žejna zemlja, k! ga je potrebovala za novo rast. V izbi je jokal otrok, neutolažljivo. Travnikarjeva mati ga je dvignita v naročje, ga prekrižala na četo in ga poujcala. Potem ga je zibala, dokler se ni umirit . . . SEDMI DEL ZEN!CA SONCA Naloga zgodovine je, da sedaj, ko je izginil onstranski svet resnice, vzpostavi resnico tega sveta Da je vojna minila, sta se Primož in Vojko zavedela šele pod vrhovi Krnskih gora. Tja so ju poslali s četo KNOJ na demarkacijsko črto med cono A in cono B, kakor so za zeleno mizo razdelili Slovensko primorje zavezniki. Nastaniti so se v gorski vasici Krn nad Sočo. Varovali so mejo od Tolmina do Trente. Meja je teklat — kot vedno, kadar je za mizo potegnjeno — kar naravnost po zemljevidu, od kote do kote visokih vrhov. Tako so bili odrezani od vseh cest in so se morati oskrbovati z mulami prek sedla na Mrzlem vrhu, po težko prehodnih gorskih Čiščenje snega na Glocknerjevi cesti stane na teto biizu 2 milijona šilingov Alpe so naravna ovira Evrope, Preko katerih je speljanih več gor-skjh cest. Ena najatraktivnejših med rj)'mi je vsekakor GlocknerstraBe — ytocknerjeva cesta, ki se vleče iz , "ne Salzachtal na Solnograškem ^ozi 2508 m visoko ležeči predor . ochtor (deželna meja med Koroško Solnograško) v Heiligenblut na koroškem. Ta cesta ni samo arhitektonsko lepo izvedena, marveč slovi Po tem, da se vije skozi čudovit svet ^ osrčju tritisočakov in večnega ledu. jz najdb pri gradnji te ceste v letih do 1935 je razvidno, da so ta Prehod preko Alp pred 2000 leti "Porabljali že Rimljani. Največ zaslug za izgradnjo te gor-ske ceste pa gre solnograškemu deželnemu glavarju dr. Franzu Rehrl-u jn graditelju dipl. inž. Franzu Wal-jacku, na katerega danes spominja jepo urejena gorska postojanka Wal-lackhaus južno pod Hochtorom. V okviru gradnje Glocknerjeve ceste so "a koroški strani tudi zgradili en po-snben 8,7 km dolg krak ceste imenovan razgledna oz. ledeniška cesta, se vleče od Guttal-a, 1859 m do Z369 m visoke Franz-Josephs-Hohe j'k nad največjim avstrijskim ledenikom Pasterze. Na solnograški strani Pa so s sedla Fuschertorl, 2428 m Ogradili 1,8 km dolgo cesto na 2571 jnetrov visoki vrh Ede!weilšspitze, s katerega se vidi 37 tritisočakov in 3° ledenikov. Vse te ceste so pozimi 'n do pozne pomladi zaradi obilice jnega neprevozne. Čiščenje teh cest R posebno težavno, saj zapade tudi "o 10 ali še več metrov snega, po- leg tega pa snežni plazovi zasujejo cesto tudi do 20 metrov globoko. Čiščenje cest opravi 30-članska ekipa, ki ima na razpolago pet rotacijskih plugov sistema Wallack, dva tovorna avtomobila s plugom in en Unimog s frezo. Skupna moč teh strojev znaša 2700 konjskih moči. Čiščenje te gorske ceste je povezano z velikimi težkočami in nevarnostmi, ker stalno hrumijo plazovi v dolino in da ogrožajo življenja teh ljudi. Na ogroženih mestih zato poprej z razstreljevanjem sprožijo plazove, da tako odstranijo oz. zmanjša- Stovensko prosvetno društvo Borovlje vab! čtane in prija-te)je društva na [ZLET v Stovenji Piajberk in okoiico. Zbiraiišče v nedeljo 1. junija 1975 ob 10.00 uri v gostiini pri Podnarju. Ogiedaii si bomo zanimivosti pod Vrtačo, ziasti znamenito Mtako (Marchenwiese). V okviru izieta bomo obiskati tudi novo zgrajeni hote! Lau-segger pd. pri Vžekarju. Vsi, ki tjubite prijetno družbo in čisti zrak, prisrčno vabijeni. Odšmr jo nevarnost pri delu. Čiščenje Glocknerjevih cest traja povprečno sedem tednov. Prvi dve leti po dograditvi pa je trajalo celo deset tednov. Takrat je čistilo cesto 350 ljudi kar z lopatami in še to samo polovico ceste, tako, da se je promet odvijal enosmerno in v konvojih (v skupinah). Danes opravi to delo 30 ljudi v celi širini ceste (v obe smeri), pri tem pa je treba še upoštevati, da so od takrat 72 "/o ceste še razširili. Povprečni stroški čiščenja Glocknerjeve ceste znašajo 1,75 milijona šilingov. Čeprav ima danes alpska cesta preko Glocknerja močno konkurenco, saj so nedaleč zahodno od nje zgradili novo cesto skozi Felber Tauern, je obisk Glocknerjeve ceste še vedno pomemben, zlasti kot turistična atrakcija, ki slovi daleč po svetu. Vsem tistim, ki še niste obiskali tega čudovitega gorskega sveta, ki se hkrati nahaja v sredini naravnega parka — Hohe Tauern — Visoke Ture, svetujemo, da si to posebnost ogledate. Po razgledni oz. ledeniški cesti se pripeljete neposredno nad ledenik Pasterze z GroSglocknerjem v ozadju ali pa se z avtom potegnete na razgledno Edelweilšspitze. Prav toliko užitka boste doživljali na vožnji od Heiligenbluta v dolino Salzachtal. V enem dnevu si te lepote lahko ogledate in prepričani smo, da boste zadovoljni. Povprečno 300 tisoč obiskovalcev na leto je najzgovornejši dokaz, kako privlačen je ta gorski svet v Glocknerjevem kraljestvu. Pevski zbor „Krka" iz Novega mesta gostova! v Št. Primožu Pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Danica" v Št. Vidu v Podjuni goji tudi prijateljske stike s pevskim zborom tovarne „Krka" v Novem Mestu. V okviru tega sodelovanja je preteklo soboto imenovani zbor bil gost .Danice" in v dvorani pri Voglu v Št. Primožu dal celovečerni koncert. Novomeški pevci so koncertirali pod vodstvom prot. Radovana Gobca, velikega prijatelja koroških Slovencev. Že to samo je bilo potrdilo, da bodo obiskovalci imeli priložnost slišati kvaliteten pevski spored. In tako je tudi bilo. Gostje so izvajali pevsko zahteven in času primeren repertoar. Med pesmimi je bilo tudi nekaj partizanskih pesmi, ki so pri občinstvu našle dober odziv, kor je ponovno potrdilo, da je borbena pesem tu pri nas na Koroškem močno priljubljena, čeprav jo nekateri načrtno odklanjajo in naše zbore odvračajo, da bi jo peli. Profesor Radovan Gobec je imel na sporedu tudi pesmi drugih narodov ter slovenske umetne in narodne pesmi. Posebno ugajale so tudi pesmi s solo-spevi in to je razumljivo, saj ima zbor odlične soliste, ki so pri številnem občinstvu želi velike simpatije. Pevski zbor Krka je razmeroma zelo mlad — nastal je šele pred dvema letoma — zato je njihova visoka pevska stopnja prijetno presenetila in je tudi spodbudna za sleherno pevsko udejstvovanje. Ta vzpon naših novomeških pevcev smo posebno opazili na sobotnem koncertu v Št. Primožu, kjer smo videli razliko odnosno napredek, ki ga je zbor napravil v času od njegovega zadnjega gostovanja v Št. Vidu v Podjuni. Mešani zbor „Krka" je s tem dokazal svojo ljubezen do gojitve zborovske glasbe in odnos do kulturnega udejstvovanja v svojem delovnem kolektivu. Zbor namreč sestavljajo člani tovarne farmacevtskih izdelkov Krka. Gostovanje novomeških pevcev je bilo nadvse prisrčno in prijateljsko. To se je odražalo tudi v pozdravnih pesmih, ki jih je gostom ob začetku zapel šentvidski zbor in tudi v besedah predsednika .Danice" Stanka Wakouniga. Posebno prisrčne so bile besede ob zaključku, kjer so tudi izmenjali darila. Novomeški gostje so šentvidske pevce povabili, da v jeseni obiščejo Novo mesto, kjer bodo gost .Krke". Koncerta se je udeležil tudi tanjnik SPZ Andrej Kokot. Letovanje naših otrok na Jadranu Tudi ietos bo ielovaia skupina naših otrok na morju, in sicer v Savudriji od 8. do 29. avgusta 1975. Starši, ki žetljo postati otroke na ietovanje, naj viožijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, pokiic in nastov staršev, ime otroka in izjava, če je že bii na tetovanju in koiikokrat. Tej prošnji je treba pritožiti: — zadnje šoisko spričevaio (1973-74), — priporočito krajevne prosvetne ati zadružne organizacije, — osebno izkaznico s stiko in — režijski prispevek za dokazano sociatno potrebne otroke šit. 800.— (za ostate je treba ptačati šit. 1.200.—j in vse skupaj postati do najkasneje 4. juiija 1975 na nasiov: Počitniška koionija, Gasometergasse 10, 9020 Ktagenturt - Ce-tovec. Vožnjo do Ljubtjane in nazaj piača vsak udeteženec sam. Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavtjenega vetja šete otrok, za katerega so biti hkrati oddani vsi dokumenti. Po 4. juiiju ne sprejemamo več prijav. Za vsakega otroka je treba poteg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevato, ki pa ne sme biti izstavtjeno prej kot 8 dni pred odhodom skupine na ietovanje. !z zdravniškega spričevata mora biti razvidno, da je za otroka ietovanje na morju priporočtjivo in če je otrok občutijiv za antibiotike (penicitin i. dr.). Šete ko prejmemo to spričevato, vetja otrok za dokončno prijavtjenega. Otroci uživajo na tetovanju zdravniško zaščito, ki obsega: — primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika, — prvo pomoč in zdravstveno nego za iažja obotenja, — ob težjih primerih takojšnji prevoz v najbtižnji zdravstveni zavod. Otroci pri počitniškem zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato si morajo starši pri svoji pristojni zavaro-vatnici oskrbeti poveritni naiog za Jugostavijo (Betreuungsauf-trag tur Jugosiawien), ki naj bo izstavijen za čas bivanja v tu-gostaviji. Za osebno izkaznico otroka vetja izkaznica (Personataus-weis), ki jo izstavi okrajno gtavarstvo, ati pa potni tist. Za ietovanje pridejo v poštev ie otroci v starosti od 9 do 14 tet, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso biti na morju. Otroci, ki so biti že tri in večkrat na tetovanju bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na tetovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predtožitvi zdravniškega spričevata dobiti pismeno obvestito in potrebna navodita. Opozarjamo, da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstven) ter sociatni potrebi. Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: ( poteh. Vojko je bil komisar rajona, Primož in Travnikarjev pa sta bila komandirja oddelkov, vsak v svoji karavli. Da so prišli iz mesta v gozd in v gore, ije bilo vsem po volji. Ze prve dni sta se Vojko in Primož v zgodnjem jutru povzpela s fanti na dva tisoč dvesto petinštirideset metrov visoki Krn, da bi preiskali prehode čez ta predel gorovtja. Med potjo proti vrhu so si ogledali planine In se pogovarjali s pastirji. Više gori med stenami in v skalovju pa so ogledovali podzemske utrdbe iz prve svetovne vojne. Pod njimi se je vijugala linija soške fronte; dobro so videli klin, kjer so Nemci izvršili preboij pri Kobaridu. Preznojeni in ne preveč trudni so se vzpeli na vrh ter obstati pod spomenikom italijanskim vojakom, prislonjenim k vrhu gore. Po dva para italijanskih orlov je opiralo stebre, med katerimi je bilo napisano: Monte Nero. Nekoliko niže je bilo na zidu napisano z rdečimi črkami: Viva italia. .Še danes in nikoli več," ije dejal Vojko in vzel kurirju padalsko brzostrelko MP 44 ter užgal po napisu. Okruški ometa so odleteli na vse strani. Noben arheolog ne bi več prebral, kaj je tu pisalo! Ogledali so si zavetišče. Na stenah so se še nedavno podpisovali italijanski atpinci. Seveda ni manjkalo opolzkih seksualnih simbolov in risb ter izrekov straniščne modrosti. Napise jim je prevedel fant, ki je svoj čas služil italijansko vojsko. Vojko je pljunil v onečaščeni prostor, napolnjen s preperelimi človeškimi iztrebki. Obrnili so se in se vzpeli na vrh ploščadi spomenika. Bila je ograjena s surovim kamenjem, dostop do roba po je bil prepleten z žico. Vojko je že hote) ukazati, naj zmečejo vse, kar je odveč, s ploščadi, ko ga ije ustavit Minerec, tisti, ki je bil zaminira) nemškega stotnika. Ime! je sokolje oči in opazil je, da ima žična ograja žico dvojne vrste. Menil je, da je kamnita pregraja le minska past, kdove koliko stara, saj je bila žica že vsa zarjavela. Pol ure se je zamudil, da je razmontira! pet nekajkilogramskih min, ki bi lahko sesute v prah spomenik z njimi vred. Po izvoru min so videli, da so jih nastavili Nemci, najbrž takrat, ko so napadali Gregorčičevo brigado na Rdečem robu in Mrzlem vrhu. Eno za drugo so jih zmetali z roba v prepad. Nekaj sto metrov globlje so eksplodirale kot letalske bombe. Še dolgo potem so poslušali, kako je kamenje treskalo v prepade. Za las so ušli smrti. Sonce se je dvigniio v zenit in čeprav je bito jesensko, je toplo grelo. Slekli so se in se potaknili po skalah. Bil je čist dan in v daljavah se je lesketalo morje. Spominjalo jih je na Trst. Nihče ni govoril, le bolečina Ije sama od sebe vzniknila v prsih. Celih štirideset dni so imeli mesto zasedeno. Nekega dne pa je prišel ukaz, da se mora jugoslovanska armada umakniti. Tržaške Slovence in vojsko, ki je mesto osvobodila, je zajela globoka žalost. Slovo ije bilo tragično in nepozabno. Ljudtje so polegali na cesto pred tanke, da njihova vojska ne bi odšla. Vedeli so, da to pomeni vrnitev Italijanov in negotovo prihodnost. Zenske so zasipale vcijake s cvetjem in jokale. .Vrnile se!" Nikogar ni bilo v vsej brigadi, ki bi mislil, da se ne bodo vrnili. . . Ze ko so izginjale zadnje čete brigad IV. armade, so iz nekaterih hiš zmagoslavno zaplapolale italijanske zastave. Od vseh brigad se je poslednja umikala brigada KNOJ. Štela 'je več kot 1500 mož. Na klancu pod Opčinami je komandant, major Dušan Furlan, ustavil svoje vozilo. Z roko si je pokril oči, iz katerih so mu vrele solze. Premagala so ga čustva. Na vseh pločnikih so stali ljudje in mahali v slovo svoji vojski. Kot bi slutil, da se ne bodo nikdar več vrnili v to mesto, je Furlan ukazal brigadi, da obstane in da vsi izstrele častno salvo — v pozdrav Trstu in Slovencem. Dvignilo se je tri tisoč rok in iz tisoč petsto cevi pušk, mitraljezov in brzostrelk je švisnil ogenj. V zraku je završalo, kot bi se vnela najhujša bitka. Električne žice in tramvajski kabli so popadali s stebrov, sesekani na koščke. To ni bita salva. Ne samo v komandantu Dušanu, tudi v vseh borcih so zavrela čustva srda, razočaranja in žalosti. Vsakdo si je dal duška. Pokalo je, dokler je imel kdo pri sebi kaj municije. Če bi Dušan sedaj ukazal, naj se brigada obrne in juriša v mesto, bi šli tudi z golimi rokami in noži na angleške in ameriške tanke. Ko so borci Izvedeli, da bodo izgubili mesto, jim je bilo vseeno, če se takoj vname spopad, v katerem bi izginili vsi z mestom vred ... Še preden je streljanje ponehalo, so že pribrzele angleške izvidnice na avtomobilih, takoj za nijimi pa v civilnih oblekah pripadniki Ozne, ki so ostali v Trstu. Prišli so Blisk, Jelovčan in drugi. Dušanu so povedali, da je v mestu alarm in da ameriška in angleška vojska beži v utrdbe, da so posadke v tankih in da so se ladje približale pristanišču. Dušan je skušal ustaviti streljanje. Smejal se je na vse grlo. Tudi na Titov rojstni dan, petindvajsetega maja, je bilo tako. Takoj po mitingih so nekatere bojne enote začele od veselja streljati v zrak. Kmalu je pokalo po vsem mestu, kot bi se vojna znovo začela. Angleško poveljstvo je izgubilo živce, med Jugoslovani pa ni bilo nikogar, ki bi mogel streljanje preprečiti. .Udarimo po njih in jih vrzimo v morje!" so tedaj govorili borci. .Fantje ne norite!" so jih pregovarjali komisarji. .Res bi jih prvo noč vrgli v morje, toda naslednji dan bi nas njihova letala in topovi z ladij uničili z mestom vred!" Pri tem streljanju so imeli sedem ranjenih in na srečo nobenega mrtvega. Najbolj smešno pa je bilo, da so v ^*<* *.*.*.^ ^ .* *.* * * * FRANCE BEVK rnimimfmh Srakici To je bilo v partizanih. Živeli smo v globokem gozdu. Same smreke in bukve, vmes velike sive skale. Pod zelenjem so bile skrite naše barake. Nismo imeli niti mačka niti psa, nobene živali. Pes bi lajal in mačka bi mijavkala; tako bi nas lahko izdala sovražniku. Le ptice so nam čez dan pele v vejah. Ponoči pa so se oglašale sove. Potem smo dobili dve srakici. Nekoč ju je bil Elko prinesel iz samotne vasi. Bili sta prav mladi, ko so ju pobrali iz gnezda. Zdeli sta se mu tako šegavi, da ju je vzel s seboj v gozd. Skrbel je zanju kot za piščančka, ki sta izgubila svojo mater-kokljo. Iz kuhinje jima je prinašal hrane. Njuna miza je bila vedno pogrnjena. V pločevinasto škatljico jima je nalil vode, da sta si gasili žejo. Iz starega zaboja pa jima je zbil kletko. Vanjo ju je zapiral vsak Topla gredica Sonce je zapustilo ledeno stezico neba. Zlezlo je v toplo gredico, kjer ni snega in je poljubilo cvetico. ki raste v topli gredici, na obe lici. Sonce se ves dan igra z malo cvetico. Kadar pritisne mraz v toplo gredico, mu ni mar kosila, niti večerje. Ves čas sedi ob cvetici in jo kot koklja skrije pod toplo, zlato perje. Mraz bi strašno rad pokukal v toplo gredico, a ne more, dokler v njej sonce čuva svoj zaklad; malo cvetico, zlato cvetico — pomlad. večer. Zakaj? To boste kmalu izvedeli. Srakic smo se vsi lastili, bili sta naši edini živali. Kadar smo utegnili, smo ju hoditi gledat. Kdor je šel po stezi mimo njih, se je za trenutek ustavil. Sedeli sta na sivi skali in nas nezaupno pogledovali. Ako smo ju hoteli prijeti, sta po sračje vreščali. Ali pa sta grozeče odpirali kljune. Kdor je bil drzen, jih je dobil po roki. Pa kako sta znali pikniti in vščipniti! Dali smo jima tudi imena. Ena je bila Sra-kica, a druga Skakica. Rastli sta, pognalo jima je tudi perje. Frk! — sta skočili s sive skale in se preselili na tla. Bilo je smešno, kako sta se prekopicovali čez suhljad, Potepali sta se kot dva paglavca. S kljuni sta brskali med listjem in po mahu. Iskali sta črvov in žuželk. Vse sta pretaknili okoli skal in dreves. Zrasle so jima peruti, da sta se upali od tal. Sfrčali sta zdaj na skalo, zdaj v grm, zdaj na drevo. Kazalo je, da jima je s perutmi zrasla tudi pamet. Nista se dali več ujeti, da bi ju zaprli v kletko. Zvečer sta zleteli vsaka na svojo vejo in si tam postlali. Lahko noč! Zjutraj pa sta zopet prileteli na tla. Dobro jutro! Pripetilo pa se je, da je ena izmed srakic izginila. Naj smo jo še tako iskali in klicali, ni je bilo več. Vzela jo je noč. „Sova jo je požrla", so trdili nekateri. „Ne," so ugovarjali drugi. „Zašla je v gozdu in ne najde več nazaj." In niti nismo vedeli katere ni več, Srakice ali Skakice, ker sta si bili tako zelo podobni. Pa smo sklenili, da je izginila Skakica, sra-kica pa je ostala. Srakica, ki je ostala, je bila nekaj časa potrta. Dolgčas ji je bilo po sestrici. Toda v kletko se ni dala več zapreti. Zaman smo jo učili: „S teboj bo prav tako ko s Skakico". Vsak večer je skočila na vejo bližnje smreke in tam počenila. Nekega večera v poletju sem ležal vznak na mahu. Kdo ve, kaj sem mislil, ko sem gledal v nebo. Noč še ni bila čisto temna. Videti je bilo veje dreves kot gosto mrežo. Skozi veje pa so se svetile prve zvezde. Daleč v gozdu so vpile sove. Tedaj je iznenada nastal velik vrišč. Vpila je Srakica. Letala je med drevjem in na vse grlo vpila na pomoč. Za njo pa se je tiho spuščala velika senca. Bila je sova. Skočil sem na noge. „Hej, grdoba!" sem kričal. „Boš pustila srakico! Vššš!" Sova se je prestrašila. Zavila je na desno in se izgubila v gozdu. Srakica pa je tudi utihnila. Ni je bilo več videti ne slišati, kakor da jo je požrl mrak. Elko je pritekel iz barake. „Zakaj kričiš?" me je vprašal. „Kai se je zgodilo?" Povedal sem mu, kaj sem videl in slišal. „Ej, ej," je rekel, „saj sem vedel, da bo po nji, ker ni hotela v kletko". „Mislim," sem mu dejal, „da se je spustila kam na tla in se potuhnila." Pod nama je zijala velika kraška kotanja. Samo drevje, skale, suho listje in suhljad. Elko se je spustil vanjo. Napenja! je oči, da bi našel Srakico. Toda razen sivih skal je bilo vse temno, črno. Srakice ni našel. Ako je res bila tam, bi jo lahko še pohodil. Srakica, Srakica!" jo je klical. Nič. Srakica, ki se je sicer znala tako dreti, se ni oglasila. Elko je prinesel električno svetilko. Ni nehal iskati. Preiskal je vsako ped zemlje. Jaz pa sem zopet legel na mah. Nisem verjel, da bo našel Srakico. Morda bo šele z dnem od kod priskakljala. Ali pa nikoli več kot Skakica. „Hej!" se je oglasilo iz kotanje. Takoj sem bil zopet na nogah. „Kaj je?" „ Srakica!" Našel jo je. V breg se je stiskala, skrita v suhljadi. Mirno se je dala prijeti. Vsa je trepetala.^ Drobno srce ji je razbijalo. Preplašene oči so ji govorile': „Joj, kakšna zver me je hotela požreti! Joj, kakšna zver!" Vsi smo jo hoteli videti. Božali smo jo s prstom po glavici. Bili smo veseli, da je zopet pri nas. In vsi smo jo učili, da mora biti poslej pridna. Da mora spančkati v kletki. In da jo bo strašna zver res požrla, ako nas ne bo poslušala. Srakica je tisto noč spala v kletki. Drugo in tretjo noč tudi. Bili smo je veseli. Prav kmalu je pozabila, kaj se ji je bilo Uganke Nesreča za nesrečo men! se vrsti; !e kaj se me kot k!op drži! (D[°U1S) Be!a srajca, črn frak, pa ni čiovek, ni možak. Dom na pomiad naš obišče, si poišče zavetišče, na jesen ga zapusti in vso zimo več je ni. (p^AO}SO*l) Skoči srna izza trna, ko izskoči, srce ji poči. LUDOVtKA KALAN Kos in tastovka Kos je raw?cAar odpe/ svoj je Ma Jo/ga zA gnezdece je /7-jzztrzznjz' pozdrzzv vzhajajočega /o j?rez varstva. Eazzz' so v sonczz, ho je TMZTMO cvetoče njem prezzAzova/Z vrahčhZ zn češnje, zza hater/ je sede/, švžg- ho sem se vrnzLz, ga je Mo Mz/a /asfovha zn sed/a na vejo. Kos se je vese/ zdrznd. „OA, vrnz/e so se/ .Sedaj sem pa prepričan, da je hozzec zzm-.shzh težav." „Dohro jzztro, /astovha, dobrodošla/ Kaj sž že na de/%? Odpočžj se vendar po do/gem potovanja, pa mž przpovedaj o vsem, bar sž dožžve/a. Saj /ant sva st hz/a dobra prijatelja, se še spomniš/" „Seveda se spomnim, saj sem ime/a ta v b/ižint svoj domeb. Tam/e pod strebo one be/e bzše. Pa ga ne najdem več. A/orJa ga je odnese/ zim- treba /e očistiti. Letos pa. Ob, bo/zbo bo de/a/ Kar taboj moram pričeti/" „Saj imaš še ve/ibo časa," ji je odgovori/ bos. „Ee še ma/o posedi in mi povej, babo in bje st /etova/a?" „V A/ribi, bot vse moje sorodnice. Vse /astovbe, rojene v Evropi a/i Aziji, prezimijo v jažni A/rzbi. Za mnoge izmed zgodilo. Zopet se ni dala prijeti in se zaprek v kletko. Skočila je na vejo in bila gluha za vse naše besede. Nekaj noči je zopet prespal na veji. Koliko noči? Tega ne vem. Le to vem, ča je nekega jutra ni bilo več. Nihče je ni slišal, da bi bila v noči zavpila. Sova jo je gotovo zgrabila v spanju, da ni utegnila zavreščati-Zgodilo^ se ji je prav tako kot prej Skakici. Dolgčas nam je bilo po nji. Ni več skakljala po tleh in vtikala svojega kljuna v vsako stvar. Ni nas več nagajivo pogledovala po strani. Ni je bilo več, da bi vreščala, kakor da bi jo hotel kdo ujeti. Le njena kletka je trohnela v dežju. V nočeh pa so vpile sove. res do/g% zA zztrzzd/jivzz. A/ttrsi-hatera ot?Mg%, tzzdz' ttmrje. Bid morzzš pač breptzb, dtz vzdrži? tztbo dzt/jzzvo." „A/t zziste zzibo/i zal/e/ A/t zgreši/e smer/" je vpraša/ bos. „7Vzho/z7 A/e dobro pozzza-mo pobrztjizze, vas:', mestzt? stavbe, rebe, jezera, gore it! zzc moremo zgrešiti poti." „Kaj pa meje/" je poizvedo-va/ bos. „7*o vprašat:je pa je smeš-rzo," je vzb/ibzzi/a /astovba-Za zzas m mej zze carirzibov sbt vibar a/i so ga z