TRGOVSKI Časopis za trgovino, Industrijo La obrt. v\ lir. Naš živinorejec bi moral dobiti veliko več za živino, ki gre v inozemstvo, a domače prebivalstvo bi vseeno lahko dobivalo cenejše meso, seveda pri primerni izvozni politiki. Trobijo o potrebi popolnoma prostega izvoza, češ, podpreti moramo dinar. Pa vedno opažamo ravno nasprotni uspeh: večji izvoz, večji padec dinarja. Sedanje popravljanje dinarja ni uspeh večjega izvoza. Živinorejec nima nobenega »Neumni mladič«, zagodrnja Fink in piše dalje. Cela pisarna je čula te žaljive besede, vsa peresa so se ustavila, in vsi gospodje so pogledali Antona. Ta se je nahajal v največjem razburjenju in zaklical je z nekoliko tresočim se glasom, toda bliskajočimi se očmi: »Razžalili ste me, in žalivk se ne dovolim od nikogar, najmanj še od vas. O vsem tem se danes zvečer pogovorimo«. »Ne pretepam nikogar rad«, pravi Fink miroljubno, »nisem učitelj in ne nosim šibe s seboj«. »Dovolj je! Pozivam vas na odgovor!« zakliče Anton smrtnobled, zgrabi svoj klobuk in plane ven s pismom gospoda jordana v roki. Zunaj je pršel mrzel dež., toda Anton se ni zmenil zanj. Čutil se je uničenega, zasmehovanega in smrtno užaljenega v svoji mladi samozavesti. Zdelo se mu je, da je celo njegovo življenje razdejano, in da stoji sam brez pomoči, na svojih potih, popolnoma sam v tujem svetu. Proti Finku je občutil napol sovraštvo in na pol občudovanje; predrzen človek se mu je zdel celo po tej žalitvi tako siguren in prevda-ren. — Težko mu je bilo pri srcu, in v oči so mu stopile solze. S takimi dobička, široke mase ljudstva pa se borijo z bedo in draginjo. Draginja tira te mase v roke komunizmu in jih napolnjuje z revolucionarnimi mislimi. Mi smo vneti zagovorniki svobode v trgovini, vendar smo tudi za zaščito tistih odjemalcev, kateri si služijo kruh z umom ali roko. Kako se naj preživi naša odjemalka uradniška družina, katera mora plačevati svinjino po 120 kron in po 160 kron kilogram, prejemki pa so vedno enaki. Ali nam ne bo neverjetno narastla draginja prinesla novih in srditih mezdnih gibanj, ki se že pojavljajo? Boj za popravljanje dinarja ne sme večati draginje in nezadovoljnosti. Ali bi ne kazalo, da pobija vlada draginjo po češkem vzorcu? Solidna trgovina ne bo trpela škode. Na Češkem pojema draginja v tistem redu, kaor je naraščala. Najprej so odnehale cene življenjskim potrebščinam, sledili so industrijski predmeti in sedaj se krhajo mezde. Vprašanje draginje je potrebno nujne rešitve in se mora reševati sedaj z naraščanjem dinarja. Rešiti se mora pred spomladjo, sicer bomo prišli v hude mezdne boje in poleni seveda v nov val draginje. Fr. Zelenik: Naša vinoreja in vinska trgovina. bogat in neizčrpen vir dohodkov in blagostanja v naši državi bi lahko bila tudi vinoreja. Naša država ima velike ploščine zasajene z vinsko trlo ter proizvaja na leto velike množine vina. Statistika je sicer jako nezanesljiva, ker eni navajajo, da pridela Jugoslavija na leto 2 milijona 870.000 hi vina, drugi pa cenijo pridelek na 4 do 6 mil. hi vina za izvoz. V resnici pa mi izvozimo v tujino malo vina, temveč ga sami popijemo, kar ni dobro za naše zdravje še manj pa za naš žep. Dokler jc obstojala Avstrija, so kupili naša vina dunajski prekupci, kateri so sc dobro razumeli na kletarstvo in so naš pridelek prodajali popravljen in pripravljen naprej. Mi sami smo od njih kupovali razna vina v steklenicah. Kot zanimivost navedem slučaj, ki se mi je pripetil leta 1919. Neki firmi sem dal izkaznico za izvoz vina na Dunaj. V tistem trenutku pa pride uslužbenec neke ljubljanske trgovine in prosi za uvozno dovoljenje vina v steklenicah. Vino bi dobivala ravno tista firma, na katero bi naj šlo naše vino po prej omenjenem izvoznem dovoljenju. Kmalu po prevratu se je začel jako živahen izvoz našega vina v Avstrijo. Fn čas je šlo jako gladko. Pa občutki je dospel do hiše, kjer je. imel izvršiti naročilo. Pred vratmi je zagledal voz svojega principala, s povešenimi očmi je smuknil mimo njega in komaj je ohranil toliko moči in miru, da [e zakril v tuji pisarni svojo nesrečo. Ko pride zopet ven, sreča pred hišnimi vrati principalovo sestro, ki je ravno nameravala stopili v voz. Pozdravi jo ter hoče odhiteli mimo nje, toda Sabina se ustavi in ga pogleda. Nobenega sluge ni bilo pri rokah in kočijaž je sedel 'na kozlu ter se razgovarjal z nekim znancem na drugi strani. Anton pristopi, pokliče kočijaža, odpre vratiča ter pomore gospodični v voz. Hotel je vratiča zapreti za njo, toda Sabina jih zadrži ler ga vprašujoče pogleda v izpremenjeni obraz: »Kaj vam je, gospod Wohlfart?« ga tiho vpraša. »Saj bo prešlo«, odvrne Anton s tresočimi se ustnimi, se prikloni ter zapre vratiča. Sabina ga še za tre-notek molče pogleda, nato mu vrne poklon, se nasloni nazaj in voz odpelje. Ta dogodek, kakor je bil neznaten, je dal Antonovim mislim drugo smer. Sabinino vprašanje, njen pozdrav in mali kavalirski čin, ki ga se je dobil birokrat, celo v slovenski koži, ki je prepovedal vsak izvoz. Pozneje je določil mali kontingent, dokler ni prišel na lakse. Sedaj ne moremo z vinom nikamor. Najboljši odjemalec naših vin, Avstrija, je zaprla meje z visoko carino. Mogli bi izvažati tudi na Poljsko in se tudi večkrat sliši, da se trudi vlada nam odpreti ta trg. Veliko bi bilo lahko vzela Češkoslovaška, ali s to državo je precejšen križ. Tudi Švica in Nemčija prihajajo v poštev. Leta 1919 je šlo nekaj vina tudi na Nizozemsko, ne vem pa, kako se je kaj dopadel Nizozemcem naš ljutomerčan. S Češkoslovaško imamo kontin-genlno pogodbo in smo se za razdelitev lega kontingena celo kregali, nazadnje pa vsi skupaj ne bomo izvozili ničesar. Krivo je, ker je naše vino letos nekaj preslabo radi vremenskih neprilik, nekaj pa nas Čehi ne pretežirajo, ker ludi oni ne morejo izvažati k nam pive. Nekaj pa je krivo, da smo mi predragi. Naš vinorejec grozno stoka, kake stroške ima in da je cena prenizka. Videl sem pa knjige veleposest-nika-vinogradnika in na podlagi kalkulacije in vknjižb moram reči, da so cene z ozirom na troške pretirane. Zakaj bi naj bili ravno pri nas najvišji proizvodni troški in zakaj bi najmanjši vinogradnik dražje obdeloval zemljo, kol veliki! Ne računajmo kol ribniški trgovec, ki je zaslužil le en procent, ker je kupil za en goldinar, za dva pa prodal. (To kalkulacijo je tudi meni povedal. Saj je že umrl, pa mu Bog daj dobro). Naša vina bi bila sama na sebi mnogo več vredna, ko bi naš vinogradnik dobro in pravilno kletaril. V tem oziru se gode naravnost velike pogreške in zalo nima naše vino prave vrednosti. Naša trta daje dobro kapljico, le spravili in pripraviti je ne znamo. V hramu neke graščine v slov. bistriškem okraju sem pil vino, da sem mislil, da pijem vino iz Dragašani (sloviti vinorodni kraj v Romuniji). In vendar je brala graščina na ravnotaki trti, kakor sosedni vinogradniki, ki so imeli kislico. Da pridemo do izvoza in ne bomo primorani, da vse sami popijemo, moramo bolj paziti pri branju in boljše kletariti pa tudi natančnejše kalkulirati, da nas ne bode tolkla vsaka konkurenca. Pri izvozu je potrebna največja solidnost. Pobrigati se moramo za izvoz. Mi se vse premalo zanimamo za to trgovino. Obstoji Zveza vinotržcev za Slovenijo, katera je ludi sklicala več zborovanj. Prišlo pa je vselej le nekaj ljudi. Na zadnjem zborovanju se je izbral odbor, kateri bi naj pripravil pravila za izvozno družbo za iz- je izvršil napram svoji mladi gospodarici ga je spomnil, da ni več slaboten otrok, niti ne brez moči in tudi ne sam; da ludi na svojem skromnem mestu uživa spoštovanje drugih in ima pravico, obenem pa ludi dolžnost, da si skuša ohraniti to spoštovanje. Glavo dvigne po-koncu in priseže sam pri sebi, da gre rajši do skrajnosti, nego bi mirno prenesel to žalitev. Ko se vrne v pisarno, sporoči s samozavestnim nastopom izvršitev naročila, gre molče in ne bngajoč se za radovedne poglede gospodov na svoj prostor ter nadaljuje svoje delo. Po službi odhiti v sobo k Jordanu kjer najde tudi že gospoda Piksa in Spechta. Gospodje pogledajo nanj z dvomljivim pogledom, kakor na revčka, ki ga bije usoda s pestmi v obraz, nekoliko v zadregi, nekoliko s sočutjem in nekoliko zaničljivo. »Gospod Fink me je razžalil«, pravi Anton z nastopom, ki je bil vpoštevaje njegov novicijat v častnih zadevah, vreden vsega priznanja, »in trdno sem sklenil, da te žalitve ne bom mirno prenesel. Gospod Jordan in gospod Piks, vidva sla moja predstojnika v službi in voz vina. Ta čislani odbor pa naj-brže spi, ker že šiiri mesece ni sluha o njem. Naša vina se dajo izvažati, le malo več podjetnosti in volje je treba. Pomagati mora pametno kletarstvo in pa pravilnejša kalkulacija, ne smemo računati z ribniškim procentom. Vi-notržci imajo nalogo, da vina spravijo v inozemstvo. Imamo koniingenini dogovor s Češko, ki pa ni vreden groša. Slišal sem,da baje nismo izvozili niti enega litra na ta račun, pač pa so Čehi spravili nekaj hi. piva v Jugoslavijo. Švica je bila dober odjemalec ali zanj sc ne brigamo in nas Švicarji tudi ne poznajo, kakor je rekel švicarski konzul Smidlin. V Švico bi lahko izvozili za dobro ceno vsa vina, ki imajo najmanj 10%. Velika ovira naši vinski trgovini in uvozu je naša tarifna politika. Potrebno bi bilo, da se oblast zanima, kako se kletari vino po krčmarskih kleteh. Potrebna je zaščita vinopiv-ca, vina in vinorejca. Tudi se pri nas čisto nič ne zmenimo za zaščito kakovostnih vin. Bil sem sam priča kako so krem-žili Cehi obraze, in se začudeno vpraševali: Kaj (oni so seveda rekli co), to je ljutomerško vino? Bil sem sam priča prepiru, ki je nastal med gostilničarjem in vinopivcem z jeruzalemskega brda radi vina. Se kurja jajca se razlikujejo po pokrajinah, pa bi potem lahko prodajali vse za lutomerčana. Imel sem precej opravka s kletarstvom in vinsko trgovino, pa tedaj pod drobneje poznam iz lastne izkušnje vse naše nedostatke in napake. Vem, da je več kletarjev in vinotržcev, ki niso ne kletarji ne vi-notržci. Taki ne morejo služiti interesom naše izvozne trgovine. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) Svinje se gojijo za dobivanje masti, ker dajejo pitane dve tretjine masii in eno tretjino mesa, ker je Srbijanec mast. Dveleinega prešiča se prične pitati. Poprejšnji način svinjereje po hrastovih in bukovih gozdovih ponehava in prešiči si iščejo hrane po večini sami, dokler se jih ne začne pitati. Svinje se pasejo na občinskih pašnikih ali pa v Sadnikih, ker so sadnjaki tako gosti da se tam ne goji nobena kultura, ^-di se, da je za ta način reje naša rasa najboljša; angleške rase se še n> Posrečilo vpeljati. Perutnina se drži za osebno vpo-Tabo in se prodaja le prebitek perutnine ali pa jajc. Veliki prostori Posebno sadnjaki so za perutnin-stvo posebno prikladni. Kot najre-zisientnejša rasa se je izkazala do- pred vajimmi mnogimi izkušnjami imam spoštovanje. Predvsem od vaju želim vedeti, ali je pri tem sporu pravica popolnoma na moji strani?« Gospod Jordan previdno molči, toda gospod Piks si z odločno kretnjo prižge smotko, se nasloni na peč in izjavi: »Vi ste dober dečko, Wohlfart, in Fink nima prav, to je moje mnenje«. »Tudi moje mnenje je tako«, pritrdi gospod Specht. »Dobro je, da ste se na nas obrnili«, pravi gospod Jordan. »Upam, da bo mogoče mirnim potom spor poravnati. Fink je dostikrat surov m nestrpen, toda hudoben ni«. »Ne uvidim, kako bi bilo mogoče da dobim zadoščenje za žalitev, &ko ne podvzamem potrebnih korakov«, zakliče Anton mrko. »Vendar ne nameravate spora nositi pred principala?« vpraša gospod Jordan. »Vsem gospodom bi bilo to zelo neprijetno«. »Meni najbolj«, odvrne Anton; »vem, kaj imam napraviti in želim poprej le od vas še izjave, da se .■je Fink nedostojno obnašal proti nieni«. (Dalje sk.di.) mača rasa, ako ravno je sedaj že na vse mogoče načine križana. Cebelorejev je, odkar je vpeljana produkcija sladkorja, malo, ker bi bil moral med konkurirati sladkorju a je bil za 40% cenejši od njega. V zadnjem času se med ceni in po mestih se začenja čebeloreja oživljati. Kmet se polagoma špecijali-zira in opušča produkcijo vsega za lastno vporabo, ker te potrebe krije že domača industrija, obrt in trgovina s tujim blagom, pa se pozneje na tej podlagi osnuje domača industrija. Prvi začetek tega je bilo razpadanje zadrug, ki so sedaj že popolnoma razpuščene. Domača kmetica ne more vedno delati, da bi vse spredla, iztkala in sešila, posebno ako nima lastne volne in ovčjereja se opušča, ako ni za to čuvajev. V tem momentu začne kriti potrebo obrt, domača industrija, trgovina in tovarniška industrija. Kmetica sicer potem še vsaka prede svoj lan, svojo konopljo in volno, kupuje bombaž in tke zase polvolneno tkanino za krila in pol-laneno za perilo; prede volno in tke zase, za moža in za otroke sukno. Toda tudi to se v zadnjem času dela vedno manj. Kmet ne izdeluje več sam svojih voz, on ne 7.ida več sam svoje hiše, ne izde-Ijuje več sam svojega poljedelskega orodja, kmetica nosi tiskano ruto, začenja nositi solnčnik in dežnik, začenja nositi mestno obleko, po mestno prikrojeno in izdelano iz importiranega blaga ter začenja nositi paletot. Kmet opušča opanke iz surove kože, nosi opanke iz strojene kože, okuje svoje vozove, kupuje železno orodje, štedilnike, ker so drva za odprt ogenj predraga in v tej smeri gre vsa trgovina, da krije njegovo potrebo in zanjo srbska industrija, ki krije potrebo kmeta, ki se pojavlja v velikem obsegu. — Mestno življenje pri narodu treh milijonov prebivalcev ne rabi toliko enovrstnega blaga, da bi se lahko bazirala na to potrebo produkcija industrijske države. — Vedno rastoča draginja poljedelskih pridelkov od leta do leta je povzročila, da se bo kmet pri novo zgrajenih prometnih sredstvih in zboljšanju denarnega gospodarstva zelo hitro špecijaliziral za produkcijo, ki je za njegovo pokrajino ugodna, kar se bo posebno v trgovski bilanci izvoza in uvoza občutilo in omogočilo snovanje nadaljnjih strok domače industrije. Hitro kultiviranje povzroča večje potrebe, te izivajo večje delo, tako se ima na ta način v kratkem pričakovati povečanje produkcije in konzuma. Smatramo, da je potrebno, da povemo, da sta Srbija s Črno goro najizrazitejša predstavi-telja male zemljiške posesti. Toliko naj zadostuje o kmetu kot producentu in konzumentu v starih mejah Srbije. V novoosvobojenih krajih pa stoji stvar drugače. Tu se da razločiti sledeče kraje: Vzdolž arnavtske meje od Ohri-da-Resna pa do Mitroviče je prebivalstvo vsled objestnosti Arnav-rov opuslilo za nje prikladno živi-noieio m poljedelstvo ter živi od pohajanja na delo v Srbijo, Rumu-mjo, Bolgarijo in Ameriko ter kupuje skoro vse, kar potrebuje za svojo uporabo. Oni importirajo denar in kupujejo posebno živila. Število teh takozvanih pečalbarov znaša do 100.000 in njih zaslužek pa letno nad 50,000.000 Din. Oni bodo pod srbsko javno varnostjo zopet pričeli z živinorejo, sadjerejo in poljedelstvom, a od začetka z ovčjerejo. V tem oziru se ima pričakovati ogromni prirastek, bodisi v produkciji živine, bodisi sadja in lesa. Sicer pa bo ta kraj postal ru-darsko-industrijski. Tu bo tudi nastal večji konzum. Družba JURIJA", Ljubljana Kralja Petra trg 8. Telefon št. 220. Nakup gozdov. Prodaja vsakovrstnega lesa. Iz pravosodne prakse. Trgovsko sodišče. Na postaji Bacsfeketehegy je oddal ložiteljev poslovodja za toži-telja na postajo R. 10.253 kg pšenice. Pšenica je prispela na namembno postajo mokra, kajti vagon je propuščal dežnico skozi streho, odbijač pri vagonu je bil zlomljen in stena ob njem vtisnjena. Na namembni postaji R. se je zapisal zapisnik o stanju pošiljatve ter so se pri tem ugotovile navedene poškodbe pri vagonu. Pri pšenici se je ugotovilo, da je gornja plast v teži 300 kg kaljena, srednja plast v teži 7553 kg vlažna in zaduhla pa še porabna, spodnja plast v teži 1000 kg kaljena, v teži 1400 kg pa gnila in smrdljiva. Teh 1400 kg moral je tožitelj kar proč vreči, ostalo pšenico je po možnosti porabil in prodal kot krmo za živino. V razmerju s porabljivostjo moke je zaračunal tudi na pokvarjeni del pšenice odpadajočo tovor-nino ter je zahteval od železnice povračilo škode in sicer za pšenico 23.620 K in na tovornini 945 K. Skupaj 24.565 K in 6% obresti od 3. julija 1920, kot dneva prejema rešitve reklamacije. Tožena železnica je ugovarjala v prvi vrsti, da tožitelj ni upravičen k tožbi, ker je bila odpošiljateljica in prejemnica le politična ekspozitura v R. Tudi zapisnik o ugotovitvi je podpisal tožitelj v tem imenu kot načelnik aprovizacije, vsled česar je pravdna pot nedopustna. Nadalje je toženka ugovarjala, da je blago stranka sama naložila in zadeva njo krivda, ker so bile poškodbe pri vagonu vsakomur vidne. Ugovarjala je tudi neprimernost zahtevane odškodnine. Trgovsko sodišče je po izvršitvi dokazov obsodilo toženo železnico v plačilo zneska 24.318 K s 6% obrestmi od 3. julija 1920 in v povračilo vseh tožitelju naraslih pravnih stroškov ter utemeljilo sodbo nekako sledeče: Ugovor tožene železnice, da tožitelj aktivno ni upravičen k tožbi je neutemeljen. Politična ekspozitura v M. je namreč v izjavi z dne 20. jan. 1921 potrdila, da je bil tožitelj upravičen vse žito, naslovljeno na ekspozituro za aproviza-cijo prevzeti, da je prevzel tudi vso odgovornost in vsa plačila in da je upravičen do reklamacij pri želez-nid. Vse to je potrdil tudi vodja politične ekspoziture kot priča, ki je še pristavil, da je tožitelj vse posle izvrševal samostojno in da mu je ekspozitura šla le toliko na roke, da je dosegel ugodnosti pri železniškem prevozu. Pravi prejemnik blaga je bil torej le tožitelj in je to priznala tudi tožena železnica s tem, da je poslano pšenico izročila tožitelju, sprejela od njega reklamacijo in tudi rešitev naslovila nanj in se pri tem ni sklicevala na to, da on ni upravičen k reklamaciji in do event. odškodnine. Neopravičen je tudi nadaljnji ugovor tožene železnice, da je stranka sama naložila žito v vagon. Zaslišane priče so namreč potrdile, da je bil pri nakladanju vagon videti v redu in ni bilo opaziti nika-kega defekta, posebno ne luknjic in špranj v stropu vagona in tudi odbijač pri nakladanju še ni bil odlomljen, postajni odpravnik L. je pa še pripomnil, da so špranjice morale biti sicer že pri nakladanju žita, da se pa pri suhem vremenu niso mogle opaziti, ker se zamašijo vsled prahu in dima , med vožnjo pa so se vsled mnogega premikanja zopet odprle. Po teh izpovedbah prič smatralo je sodišče za dokazano, da pri nakladanju žita ni bilo videti napak pri vagonu, radi kojih bi bila stranka imela vagon odkloniti. Sicer je pa železnica dolžna, tudi če stranka sama naklada blago, dostaviti ji dobra in porabna vozila. Ker zadeva krivdo torej edinole železnico, je ta dolžna stranki povrniti škodo v smislu §88. ž. o. p. Po pričah je dokazano, da je bila pšenica več ali manj pokvarjena, vendar pa priče niso mogle navesti koliko je pokvarjene pšenice, le načelnik postaje P. je kot priča potrdil pravilnost ugotovitve v zapisniku o učinku z dne 5.junija 1920 in glasom tega je bilo 300 kg kaljive pšenice z bilkami dolgimi 20 cm, 1000 kg je bilo zaduhle in kaljive in 1400 kg gnile in smrdeče niti za krmo porabne. Ker natančnejega tudi iz zapisnika z dne 5. junija 1920 ni bilo razvidno, zaslišal se je tožitelj kot stranka. Ta je potrdil, da je bilo kaljive pšenice, vendar pa še porabne 300 kg koje tržna cena je znašala 3.180 K, prodala se je pa za 1.500 K, tako, da je znašala škoda 1.680 K. Zaduhle in kaljive pšenice je bilo 994 kg, katere tržna cena po 1.060 K za 100 kg je znašala 10.536-40 K, vrednost po po-kvarjenju pa le 350 K za 100 kg, torej za 994 kg 3.479 K in škoda 7.057-40 K. Pri 1400 kg popolnoma pokvarjene pšenice znašala je pri tržni ceni 1.060 K, škoda 14.840 K. Razun tega na pokvarjeno pšenico sorazmerno z uporabljivostjo odpadajoči del tovornine 740-61 K. Vsa tožitelju nastala škoda znaša torej 24.318-01 K. Ta znesek je sodišče tožitelju priznalo in tudi 6% obresti od 3. julija 1920, ker jih je tožitelj zahteval le od tega dne, reklamiral in torej opominjal toženo železnico na plačilo je pa celo že 14. junija 1920. Višji tožbeni zahtevek je pa sodišče zavrnilo, obsodilo pa železnico tudi v povračilo vseh tožitelju naraslih pravdnih stroškov. Proti sodbi se tožena železnica ni pritožila.___________________________ Izvoz in uvoz. Izvoz iz Madžarske v Jugoslavijo. Od vsega madžarskega izvoza je šlo v Jugoslavijo 1. 1921 šest odstot., a 1. 1922 36 odstotkov. Izvoz iz Madžarske v našo državo se je torej v enm letu po-šestoril. Izvoz krompirja iz Poljske. Iz Poljske bodo izvozili 260.000 vagonov krompirja. Pojasnila daje poljski konzulat v Zagrebu. Narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Podražitev sladkorja. Sladkorni sindikat je sklenil zvišati cene za sladkor na 21.50 Din, za sladkor v kockah pa na 23 Din za kg. Cene veljajo za odjem v vagonih. Industrija. Cinkarna v Celju poveča delo. Celjska cinkarna, ki je delovala do sedaj v zmanjšanem obsegu, bo v kratkem času postavila v obral še eno peč, ki se sedaj ni kurila. Carina. Nov carinski pravilnik. Direkcija carin je izdelala nov pravilnik o delokrogu dela carinarnic. Vprašanje izvozne carine. Dne 12. t. m. bo veliko protestno zborovanje beograjske industrijske zbornice proti temu, ker ni še do danes trgovsko ministrstvo rešilo vprašanja izvozne carine. Imenovanje v generalni direkciji carin. V generalni direkciji carin je imenovan dr. Konrad Šmid za načelnika tarifnega oddelka. Denarstvo. Plačevanje carine s čeki. Iz Beograda poročajo: Pri naših carinarnicah se bo uvedel novi način plačanja carinskih dajatev: Narodna banka in njene podružnice bodo izdajale interesentom kratkodobna carinska nakazila (čeke), s katerimi bodo mogle stranke pri carinarnicah plačevati carinske dajatve. Ta odredba stopi s 16. marcem v veljavo. Plačevanje s šeki namesto v gotovini je važno, ker se stem širi poslovanje brez gotovega denarja, kar nam je potrebno zlasti sedaj, ko zelo primanjkuje gotovine. Nov bankovec za milijon mark v Nemčiji. Vsled pomanjkanja denarja bodo v kratkem izdali v Nemčiji nove bankovce za milijon mark. Ta nov bankovec je vreden okrog 4.200 Din. Narodna banka SHS. Stanje 22. februarja 1923. Aktiva (v milijonih di- narjev; v oklepajih spremembe napram stanju 15. februarja): kovinska podloga 346.9 (+ 1.1), posojila 1545.3 (— 10.7), račun za odkup kronskih novčanic 1238.2, račun začasne razmene 312.0, državni dolg 2961.6, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 53.1 (+ 13.8). Skupaj 8595.6. Pasiva: vplačana glavnica 18.4, rezervni fond 4.9, novčanice v obtoku 5255.6 (— 31.6), državni račun začasne razmene 312.0, državne terjatve 419.9, razne obveznosti 446.1, terjatve države za založene domene 2138.3. Skupaj 8595.6. Promet Potniške olajšave v brzovlakih. Na predlog ministrstva prometa je finančni minister po poročilu carinskega sveta in na temelju čl. 273. carinskega zakona sklenil: 1.) da se pregled ročne potniške prtljage potnikom, ki prihajajo in odhajajo z mednarodnimi brzovlaki iz inozemstva, kakor tudi onih, ki potujejo skozi našo državo v direktnih vagonih, dalje onih, ki prihajajo v našo kraljevino v direktnih vagonih, vrši v bodoče v teh vagonih in da jim v svrho pregleda ni treba izstopiti iz vagona v carinske pregledovalnice; 2.) potniki, ki nosijo s seboj ročno prtljago podvrženo plačilu carine, kakor tudi onim, ki morajo biti po čl. 142. carinskega zakona carinsko pregledani, morajo v to svrho izstopiti iz vagona v carinske pregledovalnice; 3.) ostali potniki, ki ne potujejo v direktnih vagonih, morajo v svrho pregleda prinašali svojo prtljago v carinske pregledovalnice; 4.) isto velja za potnike, ki vstopijo v direktne vagone brez direktnih voznih listkov, v nasprotnem slučaju je odgovorna železnica po členu 182. carinskega zakona; 5.) v svrho popolnega carinskega nadzora nad temi vagoni bodo spremljali te vagone poleg pregleda na obmejnih carinskih postajah še carinski organi: en uradnik in dva poduradnika finančne kontrole. Njihova naloga bo med vožnjo končati carinski pregled v kolikor to ni bilo storjeno na obmejni carinski postaji in po potrebi pregledati vozne objekte v kompoziciji vagonov, lokomotiv in ambulacij. 6.) Na isti način se mora vršiti carinski pregled potniške prtljage in potnikov, ki odhajajo iz naše zemlje. 7.) Z blagom, ki se najde pri carinskem pregledu v vagonih in se ne more smatrati za potniško, kakor tudi s potniškim blagom, ki je vredno več kakor 200 Din, se mora postopati kot z drugim izvoznim bla- gom. To velja tudi za blago in prlljago onih potnikov, ki se sami vozijo skozi našo državo. V direktnih vagonih mestni potniki ne smejo potovati. Prometne izpremembe. Sprejemanje pošiljk za tvornico tanina Sisak industrijski tir je zopet dovoljeno. Železnica Murska Sobofa-Ormož se je začela graditi. Neugodno vreme pa zadržuje delo pri nasipih. Poljska železnica od ljutomerskega kolodvora do spodnjega konca trga je skoraj že gotova. Ko nastopi ugodnejše vreme, bo gradbeno delo kmalu oživelo. Romunija zviša železniške tarife. S 1. aprilom 1923 bodo zvišale romunske državne železnice blagovne in osebne tarife za 40 odstotkov. Brzojavka na finančnega ministra. Gosp. ministar financije dr. Slojadinovič Beograd. Podpisane tvrdke žestokih pica u Ljubljani mole, da izdate stroge odredbe za naplato trošarine i carine na sve zalihe alkohola koje su sa Rijeke prevezene na Sušak i u treču conu u Dalmaciji s namjerom da se bezsav-jestni špekulanti s tim obogate, država na trošarini prikrati i obstoj naših domačih poduzeča ugrozi. Alko, Bolaffio & Sinovi, Viktor Meden, Gregorc & Verlič, K. Čermelj, Emerik Zelinka. Razno. Zborovanje gospodarskih korporacij. Na poziv trgovske in obrtne zbornice se je vršilo sinoči zborovanje gospodarskih korporacij v zborniških prostorih v Ljubljani. Razpravljalo se je o položaju, ki je nastal po beograjskih konferencah med zastopniki naše in avstrijske vlade zaradi vprašanja, kako poravnati obveznosti izza predvojne med našimi in avstrijskimi interesenti. Zborovanje je vodil zbornični prvomestnik Ivan Schrey ter so se sestanka udeležili zastopniki naših denarnih zavodov, industrije in trgovskih krogov. — Vršila se je po referatu zborničnega tajnika g. dr. Windischerja obširna debata, v katero so posegli zlasti g. Lesničar, dr. Basaj, dr. Fr. Černe, ravnatelj Tikač in drugi. Razpravljalo se je o vseh možnostih, ki nastanejo po beograjskih konferencah za uveljavljenje naših pravic, se je sklenilo, da se ne store definitivni sklepi dotlej, da bo po preteku 15 dnevnega termina znano kakšno stališče zavzamejo Avstrijci. Železniški material na račun reparacij. Iz Beograda poročajo, da je naše prometno ministrstvo prejelo te dni iz Nemčije na račun reparacij 25 lokomotiv za brzovlake in 120 vagonov za osebne vlake. Monopolski dohodki v mesecu decembru. Iz Beograda poročajo, da so dohodki monopolske uprave v mesecu decembru 1922 bili sledeči: Srbija od taks in prodaje tobaka nad 28 milijonov Din, od soli in taks 12 milijonov, od petroleja in taks 16 milijonov, od vžigalic 2 milijona, od cigaretnega papirja 3 in pol milijona ter razni dohodki 130.000. Bosna in Hercegovina: od soli 4 milijone, od tobaka 10 milijonov, od taks na petrolej in monopolske papirje 2 milijona. Dalmacija: od tobaka 3 milijone, od soli 2 in pol milijona, ostali dohodki 4 milijone. Črna gora: dohodki vseh mo-nopolskih predmetov in taks 2 in pol milijona. Hrvatska in Slavonija: od tobaka 20.7 milijonov, od soli 10.2milijonov, ostali dohodki 12.7 milijonov. Banat in Baranja: od tobaka 7.9 milijonov, od soli 2 milijona, ostali dohodki 3 milijone Din. Preosnova plovnega sindikata. Prometno ministrstvo v Beogradu je izdelalo načrt o preosnovi plovnega sindikata. Po načrtu bo imela država večino v sindikatu in bo založila polovico kapitala. V novi sindikat bo vstopil tudi srbski plovni sindikat in več večjih plovnih podjetij. Mednarodna telefonska konferenca. Dne 12. t. m. se prične v Bernu mednarodna telefonska konferenca, kjer bodo obravnavali tudi vprašanje evropske telefonske službe. Tržna poročila. Novosadska blagovna borza z dne 3. t. m.: pšenica baška, 2 vagona, 447— 450; po 2—3 odstotkov primesi, en vagon, 450;rž en vagon, 390; oves, en vagon 292.550; ab Petrovaradin, 2 vagona 292.50; koruza baška, za april 2 vagona po 246.25; fižol beli en vagon 450; moka »0«, ponudba 650; »2« 625; »6« 2 vagona 525; »7« 2 vagona 450—462.50; oirobi en vagon 175. Žitni trg. Na beograjski produktni borzi so notirale žitu sledeče cene: pšenica 260 Din, koruza franco Beograd 270 Din, oves 300 Din franco Kle-nak, fižol beli franco Beograd 430 do 470 Din. Cene kož: dalmalinske in bosanske buše 12—13 Din, domače lahke 15—16, težje 18—20, najtežje 22—23 Din kg Telečje kože soljene 20—23 Din. Zajčje kože do 3.75- Din za kos. Cene jajc. V veletrgovini znašajo povprečne cene za jajce 1.35—1.20 Din. Inozemstvo ne kupuje. Trgi v Švici in Angliji (London) so poplavljeni z jajci Italija je vrgla na trg ogromne množine jajc po najnižjih cenah. Štajersko blago notira v Angliji 12—16 za 100—120 kosov. Sveža jajca notirajo v Italiji kos 0.40 lir, na debelo 1000 kosov 420—430 lir. Priporočamo: Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni siroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istoiam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme. Zbirajte in prispevajte za TnovsKi EB B3 Raznovrstne šolske zvezke za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, dnevnike in beležnice, raznovrsten papir in vse šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje TISKARNA „SAVA“, KRANJ. Pozori Za trgovce posebno ugodne cene! Nagradna tekma. Katere p.ednosti daje noša ,,B E RSO ri" gami napetnikov tn ,.18 E R S O N" gumi polplatov 7 Velika ob'jubl|enosi katero uživa, o naši gumi napelniki, kakor tudi gumijpolplaii dala aam je povod, da za najlmjše odgovore na gornje vprašanje raspišemo sledeče nagrade: 1. nagrada....................SOBO Dinara 2. nagrada................... 1000 Dinara 3. nagrada.................... SOO Dinara 30 nagrad....................po 109 Dinara 50 nagrad.....................pa 50 Dinara Odgovori se z fočno naznake imeaa in točne adresc pošiljatelja nastavljajo do 15. aprila 1.1. na naslov; BERSOM Kauču d. d, Zsgreb Viisonov trg štev. 7. Odgovore bode proscdil eden jnry reklamnih sirokovnja-kov, a imena nagrajenih se bodo naznanila v dnevnikih. 3 ER SO N Kau.uk d. rt. Zagreb. Viisonov !rcj 7 Sladkor d. z o. L u Ljubljani vljudno naznanja vsem cenj. odjemalcem, da se je preselila v svoje nove pisarniške prostore zgradbe Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani Dunajska cesta št. la, II. nadstropje. TRGOVSKA BANKA D. 0, LJUBUBNA PODRUŽNICE: Maribor, Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica ŠetenSsurfjovo. ulica štev. 1 (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000* Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje Brzojavi: Trgovska Telefoni: 139, 146, 458 ekspoziture Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnea v Kolodvorski uliici) Lostnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljano. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d.