OGLAŠAJTE V	TTIVT A Al[ 71S.T/AOnn	ADVERTISE IN
NAJSTAREJŠEMU	H r\J mL i 1 1-^ hc Za \ / r\J i 1 ^ i	THE OLDEST
SLOVENSKEMU	M 1 ^ ril \ / M iTV/^V i ^ JI	SLOVENE DAILY
DNEVNIKU V OHIO	,m ^ JLm. Jm*. JtL, JIL. JML, JaL. T JL. ^ JiL.	IN OHIO
★	EQUALITY	★
Izvršujemo vsakovrstne		Commercial Printing of ^
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	All Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY (SREDA) > JULY 17, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 139
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY (SREDA) > JULY 17, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 139
V Washingtonu zaslišujejo vojne dobičkarje
WASHINGTON, 16. julija — ■Pred preiskovalnim senatnim odborom se že več dni vršijo zaslišanja o vojnih špekulantih in dobičkarjih, v katero afero je zapleten tudi kongresnik Andrew J. May, demokrat iz Ken-tuckyja. Te dni je izpričeval Joseph Freeman, katerega plača je poskočila v štirih letih od $5,841 na $70,000, kateri je kot zastopnik neke municijske tovarne, prosil za naročila kon-gresnika Mayja šest ali osemkrat. Kongresnik May je bil tedaj načelnik vladnega vojaškega odbora in kot tak je posredoval pri Vojnem departmentu, naj se oddajo naročila za muni-cijo papirnati družbi, ki je v resnici dobila naročil v vsoti nad 78 milijonov dolarjev.
Kongresnik May trdi, da vse njegove aktivnosti so bile storjene s tem v zvezi z namenom koristiti vojnim prizadevanjem in da se ni osebno pri tem ničesar okoristil.
Danes je izpričeval pred senatnim preiskovalnim odborom Louis Sarelas, ki je trdil, da so bila poslana darila v zavitkih in likerjih od uradnikov skupine niunicijskih tovarnarjev ameriškim generalom in da posredovalec, Joseph Freeman je vedno nosil s seboj zavitek bankovcev po $1,000. Sarelas je bil poslovodja v washingtonskem uradu za prizadete municijske tovarne. Ob neki priliki je načelnik May telefonično vprašal, kje je Freeman. Sarelas je odgovoril, da je v New Yorku in da dela za nas denar. Za to izjavo je bil od Maya zelo okregan in kaznovan.
Majsko pismo slovenskih pisateljev rojakom v Ameriki
Dragi rojaki v Ameriki!
Kri ni voda—v teh usodnih časih je stari pregovor na novo potrjen. Kri je začutila kri, misel je preletela morje in gore, brat je pozdravil brata. K nam je prispela Vaša pomoč našim ljudem, ki jih je pahnila vojna katastrofa v silo in stisko. To Vašo skrb za nas, ki se je tako lepo izkazala v dejanju. Vam štejemo tembolj v čast, ker dobro vemo, da si po veliki večini služite kruh s trdim delom na polju, po obrtih, v tovarnah ali po jamah in ste si sleherni dar, ki ste ga namenili nam, od ust pritrgali. Sporočamo Vam srčno zahvalo v imenu vseh trpinov, vdov in sirot brez strehe in ognjišča, brez obleke in obutve, ki so bili Vaše dobrote deležni. Ne, vojna nam ni prizanašala. Vendar bi ne hoteli vsiljivo razkazovati ran naše zemlje: majsko pismo Vam pišemo.
Pišemo Vam majsko pismo, saj prav maj je naš mesec, mesec mladega naroda, mlade države, mlade svobode. Ali ni pomembno čudno? Dnevi okrog 1. maja so pri nas sami sončni prazniki s pisanim plapolanjem zastav. Proslava ustanovitve naše Osvobodilne fronte, parada dela, prvomajsko tekmovanje, mladinski kongres, obletnica zmage nad fašizmom in hkrati osvoboditve Ljubljane — vse se gnete okrog 1. maja.
Rusi so izpustili Amerikance v Berlinu
Berlin, 16. julija. — Ameriški armadni oficir Harrison in njegova žena sta bila danes izpuščena na svobodo, potem ko sta bila 16 dni zaprta v ruski ječi. Ob istem času pa je gen. Keating sporočil, da ima zaprta dva ruska vojaka kot vohuna.
Ameriški oficir Samuel l. Harrison in njegova žena Helen, iz San Antonio, Texas, sta rekla, da prvih par dni je bilo "strašno" v zaporu, potem pa ni bilo tako slabo.
Gen. Frank A. Keating ameriški poveljnik v Berlinu je sporočil, da so Amerikanci prijeli dva ruska špijona, ki so ju našli v civilnih oblekah v ameriški zoni Berlina in to še 14. junija. Iz začetka je general tajil, da bi imel zaprte kakšne Sovjetske vojake in tudi še sp-daj ni povedal, v kateri ječi se nahajata. Baje imajo Rusi zaprta tudi še druga dva ameriška oficirja, ki sta izginila v rusko zono brez sledu še na 4. julija, kar pa Rusi ne priznajo.
NA OBISKU
Mr. in Mrs. John Adams, 19810 Muskoka Ave., sta se podala na obisk k sorodnikom v Pueblo, Colo., kjer nameravata ostati dva tedna. Želimo jima obilo zabave in srečen povrar tek!
VILE ROJENICE
Dne 9. julija so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. Herman Sluga, 21150 Tracy Ave., in pustile zalo hčer ko, ki bo delala druščino dvema bratcoma. Čestitamo!
V veličastnem pohodu se je nekaj ur pomikalo mimo nas delo in nam nazorno kazalo, kako se v novi državi v radostnem zaletu kosa kmet z delavcem in z njima obema inteligent, da bi podarili domovini čim več sadov svojega napora za boljšo bodočnost. Mnogo napete moči, telesnega zdravja, zadovoljstva in dobre volje, vendar ti je tu pa tam udaril v oči mlad obraz, ki mu je dedovanje med vojno vtisnilo sumljive sledove: ali jo vidiš, kako potuhnjeno se plazi za našo mladino za vratna zalezo-valka jetika! In na tihem smo se zopet s hvaležnostjo spomnili Vas, rojaki v Ameriki!
Na sploh pa je naš naraščaj vendarle čvrst in čil in živahno tekmuje v udarništvu, pomaga pri izpeljevanju cest, pri graditvi mostov; vse naše železnice, ki so bile ob osvoboditvi razdrte in pretrgane, so že stekle, most za mostom se izroča prometu, obtok blaga in vseh potrebščin za znosno, ako že ne udobno življenje, bo prej ko prej neovirano krožil. In to je mnogo, zakaj lansko leto je ponekod grozila lakota, čeprav je bilo živeža, ker ni bilo dovolj prevozil.
Skrbno pripravljene razstave nam pričajo o uspehih Osvobodilne fronte, ki je iz gozdov organizirala našo državo; kažejo razvoj, in. razmah naše p^rtizan-(Dalje na 3. strani)
Obsireljen radi samohvale v ljubezenskih zadevah
Babe Rutledge, star 32 let, 1621 E. 78 St., se je pred svojo ženo, s katero živi v divjem zakonu, hvalil o svojih uspehih ljubezenskih odnošajih pri drugih ženskah. To je tako razjezijo Ruby Ward Rutledge, ki je tudi stara 32 let, da je pograbila za revolver in ustrelila moža v prsa. Krogla je obtičala pljučih. Težko ranjenega so prepeljali moža v Mount Sinai bolnišnico, ženo pa v zapor. V svoji izjavi je rekla, da je mož venomer trdil, da gre raje v družbo mlajših deklet, kar je naravno. "To je naravno," je dejala žena, pograbila revolver in vanj ustrelila. "Ali je to tudi naravno?" ga je vprašala potem, ko ga je obstrelila. Rekla je, da ljubi moža in da ga je vedno ljubila, zato ji je jako žal, da je prišlo do tega.
Devilt je novi demokratski vodja, pravi Miller
Ray T. Miller, bivši demokratski vodja Cuyahoga okraja, se je vrnil z 11-dnevnih počitnic iz Kanade, kjer se je, kot pravi, pošteno odpočil. Na vprašanje, če se je mogoče premislil, da še ostane vodja demokratov, je dejal, da resno misli vsako besedo, ki jo je izgovoril. On je ven in Dewitt je notri, pravi. Nadalje je dejal, da bo popolnoma izstopil iz politike in da bo ves svoj čas v bodoče posvetil svoji družini in svoji odvetniški praksi.
Tat je prodal ukraden avlo
Ko je Arnold H. King, 2058 W. 100 St., telefonično obvestil policijo, da mu je bil ukraden avto, je izvedel, da je tat njegov avtomobil že tudi prodal za $500. King je parkal svoj avtomobil opoldne na nekem parka-lišču na Prospect Ave. Ob štirih popoldne se je vrnil in avtomobila ni bilo nikjer. Policija mu je povedala, da je bil njegov avtomobil pred pol ure prodan John Gregorichu, razpeče-valcu rabljenih avtomobilov na 6520 Euclid Ave. Tat je izročil kupcu ponarejene lastninske listine, na katerih je kupec kmalu opazil, da nekaj ni v redu. Nato je hitro obvestil policijo in na banki ustavil izplačilo nakazane vsote za avto. Kmalu potem je neki 24 let stari moški iz Akrona prišel s čekom na Euclid Ave. in E. 57 St. podružnico in je bil aretiran, ko je hotel izmenjati do-tični ček.
linijski poziv na konsumno stavko
Včeraj popoldne se je na Mallu vršil protestni shod proti draginji in inflaciji, katerega je sklicalo vodstvo ClO-United Auto Workers unij^ in katerega se je udeležilo mpd 5,000 do 7,000 oseb. Pričakovalo se je mnogo večje udeležbe, toda nekatere tovarne niso odpustile svojih delavcev ob napovedanem času. Na shodu je bilo priporočano, da delavci pritisnejo na kongres, da obnovi stare OPA regulacije oen in da se naj prepreči izvolitev gotovih kandidatov pri jesenskih volitvah v kongres.
Govorniki so priporočali, naj vsi konsumenti gredo na nakupno stavko, to se reče, da naj se pod nobenim pogojem ne kupuje nobenega blaga, ne jestvin, kar ni nujno potrebno.
Elwell-Parker Co., je posvarila svoje delavce z napisi po tovarni, da kdor se bo pred uradnim časom odstranil od dela, mu ne bo dovoljeno delati naslednji dan. Kljub temu je približno polovico unijskih delavcev odšlo eno uro pred uradnim zaključkom dela na sklicani shod.
Poročajo, da Fisher Body in Diesel Division tovarna od General Motors ni odpustila svojih delavcev predčasno, da bi šli na shod.
Zbrani delavci na Mallu so se povsem dostojno zadržali. Po govorih so se vrstil\ pri mizah, da so podpisali peticije za obnovo OPA kontrole.
Kimmel in Short sta kriva napada na Pearl Harbor
NYC VLAK Z 5-URNO ZAMUDO
Paul Revere vlak New York Central sistema, kateri je imel snoči priti v Cleveland iz Ghi-caga ob 9:30, je imel pet ur zamude, ko se je radi zavor pokvarilo kolesje na sedmih vagonih pri Edgerton, O., na meji med Ohio in Indiana. Poškodovan radi tega ni bil nihče.
Vandali oškropili novo barvane hiše
Neka gradbena družba je napravila pogodbo za obnovo hiš za Mrs. Nettie Remensky, 1906 E. 75 St., in zakoncema Frank McGhee, 2210 E. 79 St., kar je vključevalo popravo, kritje in barvanje. Ta družba je oddala sama barvanje drugemu sub-kontraktorju, ki je baje zgubil denar pri barvanju. Dotični si je pred dnevi prizadeval pri Mrs. Remensky, da ga oprosti pogodbe, kar pa ni ugodila. Včeraj zjutraj pa so našli ti dve hiši oškropljeni po rdeči barvi, na pročelju in ob strani.
WASHINGTON, 16. julija. — Kongresni odbor za preiskavo japonskega napada n ar Pearl Harbor, za veliko mornariško katastrofo, ki so jo povzročili Japonci 7. decembra leta 1941, je odbor prišel do prepričanja, da sta za nesrečo odgovorna generala Husband E. Kimmel in Walter C. Short tedanja poveljnika na Hawai. Za krivdo se strinja 8 člano^ preiskovalnega odbora in 2 sla proti.
Večina odbora bo zvračala krivdo na Kimmeb in Shorta, ne pa na mlačnosi in omalovaževanje ameriške^ naroda glede nevarnosti najada, kot tudi ne na nezadostni" svarilo iz državnega departnenta armade in mornarice v Vashingtonu.
Tekom dolgih nesecev preiskave in zasliševanja s tem v zvezi, so nekateie priče hotele zvaliti krivdo na pokojnega Roosevelta in bivšega državnega tajnika Cordill Hulla in nekatere druge bi\8e člane Roose-.veltovega kabineta.
Poročilo tega odbora bi imelo biti podano ' javnost še 1. julija, toda z d(V oljen jem senata in kongresa e bilo zadržano do današnjega ine. Odbor želi, da se poročilo pridrži še do ponedeljka.
ZAROKA
Prošlo nedeljo sta se zaročila Miss Mildred Glazar, hčerka poznane družine Mr. in Mrs Frank Glazar, 17833 Dillewood Rd., in Mr. Edward Zimmer man, sin družine Mr. in Mrs. Joseph Zimmerman, 1236 E. 175 St. Bilo srečno!
pevsko vaje
v četrtek veer ob osmih se bodo v Sloverskem narodnem domu na St. (lair Ave. vršile pevske vaje skipnih zborov, ki bodo sodeloval pri povorki ob priliki proslav« 150-Ietnice mesta Clevelanda.Člane zbora Slovan se opozarj., da so točno na mestu.
Mihajlovičev priziv je bil zavrnjen; smrtna obsodba izvršena
BROWDER BO PRODAJAL RUSKO LITERATURO
NEW YORK, 16. julija. — Earl Browder je pred časnikarji danes povedal, da je šel v Rusijo iz osebnih razlogov in da mu je bilo ponudeno od United States Publishing House zastopstvo za prodajo ruske literature v Ameriki. Poročal je tudi, da je iz Pariza poslal 86 komadov ruske literature kot tovorno pošiljko, ki je na poti v Ameriko. Knjige se nanašajo na politiko, znanost, umetnost in leposlovje.
POLLOCK NE BO ODSTOPIL
BERLIN, 10. julija. (O.N.A.) — Društvo za preprečen je svetovne vojne št. 3 je obtožilo dne 19. junija profesorja James Kerr Pollock-a, da je pred vojno omogočil Schachtu, ter nekaterim ameriškim izolacionistom predavanja na univerzi Michigan. Te obtožbe je prinašal zadnje dni nemški tisk v sovjetski zoni v Nemčiji. Pollock se nahaja trenotno na dopustu v Nemčiji in namerava odpotovati prihodnji mesec v Ameriko, da prebije nekaj časa s svojo rodbino. Dali se bo vrnil nazaj v Nemčijo ali ne, je odvisno po njegovi izjavi od tega, ali mu bo Michiganska univerza podaljšala dovoljenje odsotnosti ali ne.
Profesor Pollock pa je odločno zanikal govorice, ki so bile nastale v Washingtonu in drugje, da bo v kratkem odpoklican s svojega mesta kot drugi najvišji gospodarski svetovalec v ameriški zoni. Naglasil je, da sta mu med drugimi tudi general McNarney, komandant ameriških okupacijskih čet v Nemčiji, in general Lucius Clay, namestnik vojaškega guvernerja ameriške zone, prigovarjala naj ostane.
Profesor Pollock je povedal vašemu poročevalcu, da ni nikdar v svojem življenju govoril s Schachtom.
AVSTRALIJA IŠČE PETROLEJA
CANBERRA 9. julija (O.N. A.) — Avstralska vlada marljivo nadaljuje svoje iskanje petroleja, navzlic temu, da dosedanji napori niso bili posebno uspešni. Pred nekaj leti so bili odkriti sledovi olja v Queens-landu, pri kraju Roma, toda vrtanje je bilo kmalu opuščeno kot brezizgledno. Pozneje je bilo najdeno nekaj petroleja pri jezeru Entrance v vzhodni Vic-toriji, toda tudi v tem kraju so geologi trdili, da ni izgledov.
Napori se zdaj nadaljujejo v drugih predelih kontinenta. Strokovnjaki sodijo, da je nekaj upanja v pokrajini Kimberley v severozapadni Avstraliji, kjer se bo iskanje nadaljevalo s podvojeno silo.
Kdor je člctekoljuh, daruje za otroško btnico v Sloveniji
Izdalni beraški prihranki
Fred Martinek, star 55 let, 2689'E. 127 St., je slep izza leta 1938. Včeraj je bil aretiran radi beračenja na E. 4 St. in Euclid Ave. Probacijski uradniki so odkrili, da ima slepec v neki banki na Woodland Ave. vlogo $Ž,002. Uradniki menijo, da ima prihranke vložene še po drugih bankah.
Vodstvo Jugoslovanske vlade je Mihajlovičev priziv zavrnilo, kot tudi vseh ostalih obsojencev na smrt
Potom radija je dospelo poročilo, da je bil danes zjutraj ob 6. uri po clevelandskemu času, usmrčen z ustrelit vi j o Dražo Mihajlovic, vodja četnikov v Jugoslaviji, ki je bil spoznan krivim izdajstva. Ž njim vred je bilo ustreljenih tudi osem drugih izdaj ic. Podrobnosti o eksekuciji niso bile podane.
BELGRAD, 16. julija—Draža Mihajlovic, četniški vodja in vojni minister ubežne Jugoslovanske vlade med vojno, bo zgodaj zjutraj ustreljen z drugimi na smrt obsojenimi, ker je vrhovno vojaško sodišče zavrnilo njegov priziv in ostalih obsojencev. Sinoči je rekel stražniku: "Zadnjih 15 minut pred ustrelitvijo bo najtežje."
Mihajlovic je bil spoznan krivim velike izdaje in ko-laboracije z Nemci od vojaškega sodišča, sestoječega iz treh sodnikov. Pravijo, da je zadnji čas izgubil vse živce. Do 400 cigaret prižge dnevno in jih vrže proč. Do zadnje minute je upal, da bo njegova kazen dosmrtni zapor. Danes bo najbrže zadnjič videl svoje zagovornike ih prejel zadnje obhajilo iz rok pravoslavnega duhovnika.
Izvršitev smrtne kazni z ustrelitvijo se bo izvedlo privatno. Prisostvovali bodo samo sodniki, en zdravnik, duhovnik in strelci. Usmrtitev se bo izvedlo najbrže v Jaja-cini, na prostoru nemških masakrov, 12 milj od Belgrada.
NADALJNE gTAVKE V TRSTU IN OKOLICI
TRST, 16. julija. — Zavezniške čete so bile danes opozorjene, naj bodo pripravljene za pofiovne spopade v ladjedelnici v Tržiču in pri Sv. Marku, kjer je odšlo na stavko 9000 delavcev, kateri protestirajo proti uposlitvi 1000 fašistov, katere naziva jo za stavkolomce. Delavci zahtevajo, da se takoj iz-žene vse Italiji simpatične delavce. Delavci iz ladjedelnice sv. Marka so napadli glavne urade unij, ki so simpatične Italiji in jih razdejali. United Shipyards je ukazala delavcem, da morajo oditi s prostora, kar pa niso ubogali in so vprizorili sedečo stavko. Poslali so le majhno število zaupnikov v mesto, da jim prinesejo hrane. Italijanski simpatičarji so tudi ostali v ladjedelnicah in ao oboroženi z ročnimi granatami in revolverji.
Veteran umrl dva dni pred poroko
William Hawker, star 26 let, 786 E. 105 St., se je imel poročiti v četrtek v cerkvi sv. Neže. Mesto poroke, se bo isti dan vršil njegov pogreb iz iste cerkve. Hawker je služil v armadi tri in pol leta. Njegova mati ga je včeraj zjutraj našla mrtvega v postelji. V spanju ga je zadela srčna kap. Njegova nevesta je bila Mercedes Jasany, stara 21 let, 1491 Addison Rd. Zaročena sta bila pet let.
Z obešenjem bodo Nemci plačali za umore
Ogenj v steklarski trgovini
Pri Century Glass Co., 701 W. St. Clair Ave., je nastal ogenj, katerega je prišlo gasiti 14 požarnih voz. Kako je nastal ogenj, ni znano. Škoda znaša okrog $10,000.
POZDRAVI
Pozdrave iz Seattle, Wash., kjer se nahajate na počitnicah, pošiljate Mrs. Mary Rotar in hčerka Irene, 19608 Kildeer Ave. Upamo, da se prav dobro zabavate!
DACHAU, Nemčija, 16. julija. — Neko ameriško vojaško sodišče je tukaj danes obsodilo na smrt z obešenjem 43 nacističnih S. S. vojakov,' ki so bili najdeni krivi masakra ameriških vojnih ujetnikov pri Mal-medy. Med drugimi je bil obsojen na obešen je kolonel Joachim Peiper, vodja takozvane "Taskforce Peiper". S. S. skupine, ki je pomorila največ neo-boroženih Amerikancev v taborišču med spopadom pri Bulge v decembru 1944 leta. Peiper je bil poveljnik tedaj prvega SS Panzer regimenta.
74 Nemcev je bilo obtoženih radi grozodejstev nad ameriškimi vojaki in 73 jih je bilo spoznanih krivim. Od teh je bilo 22 oseb obsojenih v dosmrtno ječo, dva vsak po 20 let, eden na 15 let in 5 po 10 let vsak.
Gen. Josef (Sepp) Dietrich, poveljnik šeste SS Panzer armade, je bil obsojen v dosmrtno ječo. Gen. Fritz Kraemer je dobil 10 let in gen. Herman Priess, bivši poveljnik prve SS Panzer korpusa je dobil 20 let.
Datum obešehja bo določila armadna avtoriteta. Nobeden izmed obtožencev ni pokazal ob izreku kazni nikakšnega začudenja. Nekateri Nemci so se celo smejali, ko so bila njih imena čitana. Več kot 300 ljudi je napolnilo sodno dvorano, največ sorodniki obtožencev, da slišijo razsodbo. Nekatere ženske so jokale.
Nov grob
ANDREW CECH
Umrl je v nedeljo Andrew Cech, star 66 let, stanujoč na 5305 St. Clair Ave. Doma je bil iz Senožeč na Notranjskem. Pogreb se bo vršil danes popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda.
KEBXSS
ENAKOPRAVNOST
17. julija, 1946.
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING U PUBLISHING CO. «231 ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)__
For Half Year—(Za pol leta)__
For 3 Months—(Za 3 mesece)____
-$7.00 . 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)___
For Half Year—(Za pol leta) _
For 3 Months—(Za 3 mesece) _
..$8.00 . 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) _$8 00
For Half Year—(Za pol leta)_____5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Owen Lattimore (O.N.A.)
POMEN RAZVOJA V SINKIANGU
Dogodki v daljni kitajski pokrajini Sinkiangu so se odigrali skoro neopaženo, tako globoko so jih zasenčile konference, ki so bile v žarišču javnega zanimanja. Toda iz tega ne velja zaključiti, da so ti dogodki nevažni in da ne bodo igrali svoje vloge v nadaljnem razvoju Daljnega vzhoda.
Sinkiang, ali takozvani kitajski Turkestan, je prostrana dežela, ki leži ob južnih obronkih zunanje Mongolije. Ob tej pokrajini poteka torej del neizmerno dolge skupne meje Sovjetske unije in Kine. Svet ni mnogo slišal o tej deželi v preteklih letih, to verjetno je, da se bo v bodoče o njej mnogo več govorilo. Najbrže ni neupravičeno, ako trdimo, da bo ta obmejna dežela postala v bodočih desetletjih ena najvažnejših dežel na svetu—v stra-tegičnem, gospodarskem in prometnem pogledu, in sicer za cestni, železniški in tudi zračni promet. To verjetnost deli Sinkiang z zunanjo Mongolijo.
Sličnost z zunanjo Mongolijo je očividna tudi še v drugih pogledih. Tako na primer, je 90-odstotna večina prebivalstva ne-Kitajcev. Razmeroma malo je ljudi, ki , znajo govoriti kitajščino.
Tej deželi je priznala kitajska centralna vlada precej dalekosežno avtonomijo. Ta dogodek je velike važnosti, čeravno je videti na prvi pogled tako oddaljen in neznaten, da mu je težko pripisovati več kot le krajevni pomen. Toda ako si stvar ogledamo bolj natančno, bomo videli, da je to del kitajske politike, ki je odločala tudi v vprašanju zunanje Mongolije, ki je postala neodvisna država.
Ciang Kajšek je obrazložil to politiko lani o priliki priznanja mongolske neodvisnosti, ko je imel dvoje možnosti—ali sč temu priznanju pmtiviti, češ, da je zadeva le posledica ruskega pritiska, ali pa se pokazati bolj državniško modrega in začeti konstruktivno kitajsko politiko napram prebivalstvom svojih obmejnih pokrajin. Ciang se je takrat odločil za to drugo možnost.
Povezal je takrat mongolsko vprašanje z drugimi obmejnimi vprašanji in naglašal povezanost teh vprašanj celo s kolonij alnimi problemi kot Burmo, Siamom in francosko Indokino. S tem je skušal poudariti, da mora dobiti Kina svoj glas v zadevah, ki se tičejo dežel na področju njenih meja.
Koncesije, ki so bile priznane Sinkiangu so enostavne. Pokrajino bo vladala skupščina ali odbor 25 članov, od katerih jih bo 10 imenovanih po centralni kitajski vladi. Ostali bodo imenovani po lokalnih enotah. Predsednika imenuje tudi centralna vlada, toda podpredsednik je zopet predstavnik lokalnih interesov, ki niso kitajski. Občinski in drugi krajevni predstavniki bodo tudi izbrani v lokalnih volitvah.
Res je, da to ni reforma globokega značaja, ter da ima centralna vlada tako še vedno ogromno vpliva na čisto krajevne zadeve. Toda vsako tako stvar je treba ocenjevati v okviru krajevnih razmer, ako hočemo pravilno spoznati ves njen pomen.
Kar se je zgodilo v Sipkiangu bo odjeknilo skozi vso Kino in sicer radi tega, ker je s tem priznana narodu, ki ni niti kitajski in ki živi v silno oddaljenih krajih, politična samostojnost, katere Kitajci sami ne uživajo nikjer v nobeni svoji domači pokrajini.
Lieberman, poročevalec New York Times-a, naglaša v svoji tozadevni brzojavki, da so svoboščine, katere je centralna vlada ugodila Sinkiangu skoro natančno tisto, kar zahtevajo komunisti za vso ostalo Kino.
Ta povezanost kitajske obmejne politike in domače politike v notranjosti Kine same je po mojem mnenju največjega pomena. Reforma, ki je bila izvedena, bi bila brez tega najbrže že mnogo prej* ustvarjena. Sinkiang je daleč, toda pomen dogodka je velik, posebno radi tega, ker kitajski narod širom te ogromne zemlje dviga svoj glas zahtevajoč ravno te reforme tudi zase.
Verjetno je, da bo kitajska centralna vlada postopala slično tudi v drugih slučajih, ter da ne bo zavzela stališča, iz katerega ne bi bilo nobenega izhoda. Ako potrebno se bo vlada umaknila, ne da bi pri tem opustila svoje sovražno stališče napram komunistom—ugodila bo le nekaterim zahtevam, za katere se komunisti bore.
UREDNIKOVA POSTA
Veliko dvodnevno praznovanje
domačih podjetij, ki so si v času let dobro opomogla in uspela. Vse to moramo upoštevati. Za-Cleveland, Ohio. Mesto Cle-; vedati se moramo dejstva, da je veland praznuje 21. julija tega ^iio vse to mogoče samo pod leta svoj 150, rojstni dan. Ob zvezdnato zastavo v Ameriki.
tej priliki priredijo clevelandske vggkakor smo obvezani dopri-
narodnosti veliko slavnostno	naš dar in prispevati v ta
vorko, pri kateri Slovenci ne bo-i^amen. Do sedaj je že prijavlje-
mo izostali.
Trgovci in gostilničarji, pro fesijonalci in obrtniki! Podpisani se obračamo do vas v sledeči za-
j nih 65 flotov. Mi ne smemo biti zadnji. Torej, stopimo vsi v akci-
jo!
Vidmarjev prevod "Šole za žene."
'Molierove
Drugače je bilo v tej vojni z Mohorjevo. Svoj sedež je imela ob okupaciji v Celju in Nemci so že prvi teden poslali vso njeno knjižno zalogo v papirnico v Radeče—polnih 12 vagonov—da bi tam vse te knjige zmleli za nov papir. Velik del Mohorjevih knjig je to usodo tudi dočakal.
Mohorjeva je slovenska najstarejša knjižna družba. Že vse od leta 1852, ko je bila ustanov-
devi. Za pomembno slavnost ■ gpevati $100. Mož po možu, koli 150-letnice rojstva mesta Cleve- jg zmožen, naj vsak sebe
landa. Mestna vlada je izdelala program za to veliko povorko in povabila na sodelovanje vse narodnostne skupine v Clevelandu. Povorka bo obstojala iz samih flotov, na katerih naj bi narodnostne skupine izvajale glasbo, petje, kot tudi narodne in umetne plese.
Ker pa kulturne skupine same nimajo denarja, je treba zanje dobiti denar iz drugih virov, da se jim naredi flote, ki bodo primerne in dostojne za milijon in več gledalcev ob cesti.
Ali ne mislite, da bi bilo dobro da bi se zavzeli za to mi trgovci, obrtniki in profesijonalci. Zavedamo se, da uživamo od svojih ljudi naklonjenost in spoštovanje. Kot taki se čutimo tudi nekako dolžni, da se v takem slučaju odzovemo, posebno še, ko se gre za to, da se ugodi željam mestne uprave, ki nas v to poziva. Stem bi pa tudi naredili veselje našim kulturnim skupi
Neka tvrdka je že obljubila pri- Ijena, je pošiljala vsako leto
svoj knjižni dar skoraj v vsako slovensko vas. Nastala je v Celovcu, odkoder se je morala umakniti ob prevratu v Prevalje, leta 1927 pa se je za stalno naselila v Celju, kjer bo ostala tudi zdaj. Tam si je sezidala novo tiskarno in razširila tudi svoj knjižni načrt.
presodi. Imena darovalcev bodo priobčena v obeh slovenskih lokalnih dnevnikih. Vzemite si malo v premislek in potem v dobri volji pošljite svoj prispevek v kuverti. Vsi računi bodo priob-čeni.
Vas vse vdano pozdravljamo, Anton Grdina st. predsednik, Vera Germ, 6721 Bayliss Ave.,
tajnica,
Louis Majer, blagajnik.
Iz Slovenije iščejo sorodnike
Prejel sem dvoje pisem iz starega kraja, v katerih ondotni rojaki iščejo svoje sorodnike v Ameriki. Ako slučajno čitajo te vrstice, so prošeni, da stopijo v pismene stike z njimi.
Eno pismo je od Antona Brav-ča, rojenega v Koritnici — Tolmin Primorsko. Sedaj se nahaja v Črnomlju št. 228, Slovenija.
On bi rad izvedel za svoje brate: nam, katere bi sodelovale v pro- Jožeta, Miha, Andreja in Aloj-gramu, kakor že omenjeno. ; zija. Nahaja se v bedi, ker mu Vsaka narodnost je po svoji I je okupator vse požgal in oina-obsežnosti upravičena od ene do cel.
treh flotov. Slovenci lahko pora-; Drugo pismo je od Janka Jam-bimo tudi štiri flote, ker imamo šeka, Celje št. 41. p.. Prem, Ve-veliko skupin, ki bi jih rade na- j nezic. Giulia. On bi rad izvedel za polnile. Ena flota stane od $325; svojega strica Vinko Jamšeka iz Jo $400 za okrasitev. Potrebu-: Štanjela na Primorskem. Nečak jemo torej okrog $1,200, kar pravi, da je stric živel svojčas v upamo, da bo približno odgovar- ^ Clevelandu iri da je star okoli
jaio za. na.šo sloveiiBko metropa- i 70. let. Dajc/wiO. nixnimivo novico
lo. v primeri s pomenom slav-nosti ni to nobena pretirana zahteva, če računamo, koliko imamo
za njega, zato pros^; da mu takoj pišo.
Frank Česen
Nove knjige Slovenske Matice in Mohorjeve družbe
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca
Po osvoboditvi je zrasla na Slovenskem vrsta novih založb,
ki so si postavile široke delovne I načrte in že v prvem letu svo-I bode dobršen del teh načrtov I tudi izvedle. Tako so nove za-
Knjižne darove Mohorjeve družbe so sicer res pogosto sestavljali z ozkimi merili, vendar je izdala tudi dosti knjig, iz katerih je naš človek spoznaval domačo in tujo književnost in dobil v njih vrsto poljudno znanstvenih, zgodovinskih, šolskih in mladinskih del. Po preselitvi v Celje je vključila Mohorjeva družba v svoje redne izdaje tudi družinski mesečnik Mladiko, posebno Mohorjevo knjižnico. Znanstveno knjižnico, nadaljevala je z Gruden-Malovo zgodovino slovenskega naroda, začela je izdajati "Cvetje iz domačih in tujih logov," obširno svetovno zgodovino, od katere je izšel najprej drugi del (Sovre-tovi Stari Grki) itd. Razširjenost Mohorjeve družbe med Slovenci najboljše kažejo tele številke: pred prevratom 1919 leta je imela 90,512 naročnikov. Po prvi svetovni vojni je to število zaradi razkosanega slovenskega ozemlja precej padlo, danes pa se je dvignilo spet na 66,000.
Delo, ki ga je opravila Mohorjeva družba med Slovenci, je zahtevalo njeno obnovitev. Del zaloge, ki so jo odpeljali Nemci v Radeče, je bil po srečnem naključju rešen, treba pa je bilo misliti tudi na nove izdaje. Potrebo obnovitve Mohorjeve družbe je priznala tudi vlada in je tej obnovitvi močno pomagala.
pravljajo drugi del Melikove j Tako je bil še lani v novembru "Slovenije," nadaljevanje Kidri- j ustanovni občni zbor zadruge, ki čeve "Zgodovine slovenskega pe sprejela nova pravila.
Letošnji knjižni dar Mohorje
slovstva" in več zvezkov "Vezane besede."
Novo delo je začela Slovenska ložbe, predvsem Slovenski knjiž-1 Matica prav s to zbirko, s četr-ni zavod, Državna založba Slo-! tim zvezkom "Vezane besede,"
venije, Cankarjeva in založba i ki je tudi že izhajala v zadnjih Mladinska knjiga z uspehom na-1 predvojnih letih. Takrat smo domestile stara založniška pod- j dobili v njej Župančičeve prevo-jetja, ki so bila skoraj izključno j de dveh Shakespearjevih dram trgovskega značaja.	i —Romea in Julije in Viharja,
Vse slovenske predvojne za-!kot tretji zvezek pa Sofoklerje-ložbe pa niso bile take. Teko | vega Kralja Edipa in Antigono,
imata zlasti dve slovenski sta-1 oboje v prevodu Franceta Al-rejši knjižni družbi. Slovenska; brehta. 'Zdaj je izšel spet Žu-Matica in tudi Mohorjeva, dosti pančičev prevcd Shakespearja zaslug za to, da je našla dobra Koriolan. Knjigi je napisal ' in hkrati cenena slovenska knji- spremne besede ir. France Kob-ga res pot v vsak slovenski dom. lar in v njih pojasnil nastanek Ti dve založbi, ki sta že prej Koiiolana, njejovo politično služili ljudskim interesom, sta ozadje in dramo analiziral.
zdaj začeli z novim delom. I Koriolan, ki velja za izrazito	. . .
Slovenska Matica sodi med ti- politično dramo je ob Juliju j ftisku pa je prvi del ste slovenske založbe, ki so iz- Cezarju in Antoiiju in Kleopa-	°
polnile kulturni molk in so kma- ti i tretja izmed Shakespearje-lu po okupaciji prenehale z de- ^ vih rimskih dran. Nastal je v lom. Tako je izšel Ingoličev Ma- zadnji dobi pesnifovega ustvar-tevž Visočnik, dotiskan že 1941 janja, okrog leta .609, natisnjen I leta, šele po osvoboditvi. Tako pa je bil šele po smrti v folijski nadaljuje Slovenska Matica z izdaji leta 1623. '^ire za to dra-
I rednim delom šele to pomlad, mo je našel Shakespeare kakor, ki že skoraj polno stoletje poai-I Redne knjige za novo poslovno za druge svoje rimske drame, v l^ata dobro knjigo med sloven-leto že pripravljajo.	; Plutarhovih "Živ^enjepisih." | ske ljudi, bo pomemben prispe-
I Tudi to pot bosta izšli, kot je S Koriolanom sno dobili Slo- vek k delu novih slovenskih zabila navada prej, dve leposlovni venci pomembno oJogatitev pre- ložb. Dobra knjiga mora biti last deli in eno znanstveno. Med le- vodne književnost; in hkrati no- ^ vseh Slovencev in mora najti pot poslovnimi je Kreftova trode- vo knjigo mojstraslovenske be- ^ zadnjo slovensko vas.
ijanska komedija "Kranjski ko- sede—Otona Župaičiča. Za pri-;
medijanti" in izbor proze Tone- hodnjost pripravlja Slovenska ^	-
ta Šifrerja "Kmet in stvari," v Matica še več kijig v zbirki;
seriji znanstvenih publikacij pa "Vezana beseda." Med temi bo bodo Sovretovi "Predsokratični se en Župančičev pievod Shakes-filozofi." Ta redna zbirka bo do- pearja, komedija .'Kakor vam tiskana avgusta ali septembra, drago," izbrane ptsmi Lermon-Med izrednimi izdajami pa pri- tova v Klopčičeveii prevodu in
ve družbe so tri knjige: koledar in dve leposlovni. V koledarju je poleg običajnega pratikanskega dela še vrsta pomembnih člankov. Minister Tone Fajfar piše o Osvobodilni fronti, Prežihov Voranc o naši ljudski republiki. Drago Gustinčič o Trstu, B. Grafenauer o Koroški, Vinko Moderndorfer o agrarni reformi, o Rusiji in Sovjetski zvezi itd. Poleg člankov je tudi nekaj leposlovja. Sem sodijo predvsem "Odpustki" Phežihovega Voran-ca in nekaj pesmi.
Poleg koledarja je izšla tudi povest Julije Bračičeve "Zaprta vrata," to je 97 zvezek Večernic, ki jih Mohorjeva družba s tem
svobodnim soncem." V jeseni bodo že izšle Mohorjeve knjige za prihodnje leto.
Obnovljeno delo dveh slovenskih najstarejših knjižnih družb, Mohorjeve in Slovenske Matice,
Načrlna obnova Pregarjev pri Ilirski Bistrici
Posnelo iz "Slovenskega poročevalca"
A. Bubnič poroča: "Kakor se je odlikovalo Pregarje v borbi za osvoboditev, tako se odlikuje sedaj pri obnovi. Vas je popolnoma požgana. Vsi moški so bili ali v partizanih ali v internaciji. Oni, ki so se vrnili domov, so pa pridno prijeli za delo.
"Pregarski zidarji so dobro znani daleč naokoli, vsi so se vpisali v sindikat in tesno sodelujejo z obnovitveno zadrugo, v kateri so včlanjeni vsi pogo-relci. Obnovitvena zadruga je napravila že preko 800 kvinta-lov apna, člani zadruge pa so napravili pri apnenici 1,400 ur, sedaj pa so začeli z načrtno obnovo vasi. Pri apnenici je pomagala tudi vaška mladina, ki v prvomajskem tekmovanju pred-njači okraju. Posebno pa se odlikujejo Milan Kogovšek, Lovrenc Konestabo in Darko Zad-nik.
"Vsa vas tekmuje pri obnovi in poljskem delu. V zadnjih mesecih so Pregarci poleg navadnega dela v okviru prvomajskega tekmovanja posadili 1,986 sadnih drevesc, 6,186 gozdnih sadik, cepili 1,350 drevesc, očistili robide tri hektare zemlje, popravili 14 kilometrov poljskih poti, očistili ruševin 21 gospodarskih poslopij, napravili veliko apnenico, oddaljeno devet kilometrov od vasi, skupno so delali 4,968 ur za obnovo.
"V sindikate so vpisani vsi delavci in zidarji, vsi odrasli so vpisani v SIAU. Prosvetno društvo 'Silvester' šteje 106 članov, ima pa velike težave zaradi pomanjkanja primernega prosto-« ra, ker je vse požgano.
"Pionirji in pionirke so v zgled mladini celega okraja. Zanimanje za zadružništvo je veliko. Pregarci bi radi čim preje imeli konzumno zadrugo, zato skrbijo, da bi si v najkrajšem času pripravili primeren prostor. Posebno jim je pri srcu šola, ki so jo fašisti zažgali in deloma porušili, zato posvečajo zdaj vse svoje sile pri obnovi nove Jugoslavije."
Preskrbile potrebno nego slovenski mladini v Sloveniji! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš doležl
Kmetovanje v okraju Herpelje-Kozina
Posneto iz "Slovenskega poročevalca"
v prvih dneh aprila je šla mladina iz teh okrajev na veliko posestvo v Odolno. Pridružili so se jim še pionirji in mladina iz vasi Obrov, Javorja, Golača, Gradišča, Poljan, Matorija, Bač, Slivja in Poljčan. Kljub dolgi poti, ki so jo nekateri premerili —mladina iz Golača je prišla tri ure daleč—so bili vsi vqdrih obrazov in so veselo prepevali.
Razkropili so se po njivah ter začeli saditi krompir in pripravljati njive, kjer so kasneje sejali oves. Raztepavali so debelo grudo in tako pripravljali polje za setev.
V delu je tekmovala vas za vasjo, posamezniki s posameznikom. Najbolje se je izkazala vas Obrovi; zmeraj so bili prvi na koncu njive in pri delu dajali vzgled drugim. Še posebno se je izkazal tovariš Jože Dodič, ki se je pred kratkim vrnil iz jugoslovanske vojske. Kakor je bil zaveden v borbi, tako se danes izkazuje v delu. Zasipaval je po tri brazde krompirja zaporedoma ter bil redno prvi na koncu njive.
Potrudile so se tudi druge vasi, pridna sta bila pionirja Tonček Babnič iz Poljan in najmlajša pionirka Marija Bubničeva. Veliko vztrajnost pri delu so pokazale Marija Valečičeva, Marija Budrova, Cilka Požarova in Škofov Tonček iz Obrovega, l^i je delal skoro vštric z Dodičem.
Mladinke so obrezovale krompir in so hitele pri delu: pet mladink je v dveh urah obrezalo 1,000 kilogramov krompirja. Delali so od jutra do dveh po-1 poldne in v 708 delovnih urah
ŠKRAT
Če ne bi bilo mene, tegale mogoče ne bi nikdar zvedeli, da je Frank Ažman na oglu E. 65 St. in St. Clair Ave., dobil nov pločnik. On ima tam mesnico in grocerijo, kar poglejte.
Tale je pa druga. Policija je te dni aretirala našega štum-farja, Johna Burnika na E. 63 St. in St. Clair Ave., radi tega, ker baje ni šel preko ceste na pravem kraju. Na policijski postaji so ga vprašali, če ima en dolar. Rekel je, da ga nima. "No ja, če ga nimaš pa pojdi domov," so mu rekli.
To je tudi nekaj novega. Tam, kjer je bila tista grda jama, je sedaj prav lep vrt s trnjevo mejo. Tisto bodo kmalu spoznali pijanci. Če boste videli katerega kje opraskanega, boste lahko rekli, da je šel preblizu tiste žive meje ob Grdinovem vrtu.
Na drugi strani St. Clairja, kjer so Ribničani celo zimo delali novo poslopje, je sedaj lepa nova in moderna trgovina Antona Anžlovarja; ampak raz-rivati jo bomo morali vsi. Gradbeni kontraktor je bil ,najmlaj-ši v Clevelandu, Frank Janša. '
To pa najbrže že veste, da bo v nedeljo 21. julija Cleveland star 150 let. Pravijo, da bo tedaj velika povorka. No, bomo že videli!
Joe Pograjc.
posadili 45,000 kilogramov krompirja, obdelali dva hektara zemlje ter pripravili pet hektarov njiv za poznejšo setev ovsa. Ko je bilo delo končano, jim je pripravila vojska lepo prireditev, da so se po težkem delu prijetno razvedrili.
Tega dne je tekmovala tudi vas Vrhpolje; 14 mladincev in mladink je v 70 urah zoralo veliko njivo ter obrezalo in posadilo 300 kilogramov krompirja. Njiva, ki so jo obdelali, je vaška last in je njen pridelek namenjen revnim družinam. Tako so napravili tudi že lansko leto.
—Zlatka Kacinova.
Si. Clair Rifle and ^ Hunting Club
Kot vsako leto, bo naš klub priredil piknik na svoji farmi dne 23. julija 1946. Tem potom vabimo vse naše člane, prijatelje in znance na to prireditev. Vse naše člane pa se opozarja, da gotovo pridejo na farmo tudi na nedeljo, 21. julija 1946, da se prostor očisti in pripravi. Pripeljite seboj potrebno orodje in pridite zgodaj. Po naročilu klu-bove seje,
Leo. Kushlan, zapisnikar.
POLJSKI VOJAKI NA SREDNJEM VZHODU
LONDON, 10. julija. (O.N. A.) — Precejšnje šfcevilo poljskih častnikov in vojakov, ki so živeli kot civilisti na srednjem Vzhodu ali pa dezertirali iz armade generala Andersa, so se te dni pridružili gerilskim tolpam v Siriji, katero je organiziral Fawzj el Kawkaji. Poljski krogi v t;ondonu trde, da vežba-jo ti pcljski vojaki arabske ge-rike za proti-židovske vojaške operacije v Palestini.
Kawkaji, ki je znan pred vsem radi pokoljev, katerih je bil kriv leta 1936, ponuja vojakom tako visoke plače, da vsi prihajajo k njemu. Večina teh Poljakov so elementi, katere je Anders radi zločinov iztrebil iz evoje armade, in ki so ostali v Palestini, ko je njegova armada odšla v Italijo.
17. julija, 1946.
ENAKOPRAVNOST '
BTRAN 3
Majsko pismo slovenskih pisateljev rojakom v Ameriki
(Nadaljevanje s 1. strani)
ske vojske, ki je iz nič narastla v moderno opremljeno udarno armado, da je v presenetljivem naskoku kakor v eni sapi osvobodila vso našo zemljo. Na teh Razstavah so razgrnjeni dokumenti o brezčutnosti in brezduš- ■ Gosti okupatorjev, o njihovem neusmiljenem gospod arjenju nied nami, o peklenskih načrtih, kako bi iztrebili naš narod in zabrisali sleherno sled za njim; o klavemem ovaduštvu in brezvestnem izdajstvu, o preganjanju v ječah, požigih in pomorih, o grozoti koncentracijskih taborišč, o smrti v vseh podobah, ob-6nem pa pričajo listine o svet-junaštvu nečloveških naporih ogromnih žrtvah, o svetni-stvu in krepkodušnem raučeni-stvu fantov in deklet v cvetoči dobi, o vztrajnosti in neomaj-nosti neznanih in tihih, prepro-ljudi z močnimi srci, o prebiranju smrti, o nevzdržnem za-§onu naše armade.
Nakopičena snov, ki bo še dol-So presenečala, pretresala in navduševala, išče zgodovinarjev, da jo bodo raziskovali in urejali, pesnikov in pripovednikov, slikarjev in kiparjev, da bi JO umetniško vre'dno oblikovali. Mnogo rodov se bo duševno hra-iz teh virov; gosto zgnetena Vsebina se ne da stisniti na kratke strani tega našega pisma.
Prvega maja smo si ogledali na hitri vožnji tudi del našega podeželja; vozili smo se med ^^ji in pod slavoloki sredi Pražnje oblečene množice; vrve-^ je ob godbi in petju, kakor da ®o že vse razvaline pozidane. Napisi so pričali, da se ljudstvo ^ zaupanjem zbira v organizacijo Osvobodilne fronte, ker vidi ®aaio v njej poroštvo za pravo demokracijo in obrambo svojih političnih in gospodarskih pridobitev. In želeli smo si, da bi
praviti. In za trdno smo si v sve-sti, da bo naše ljudstvo s svojo žilavostjo našlo pot do pravilne rešitve vseh nalog, ki mu jih postavlja doba. Tudi naše napake so znamenje našega življenja: kdor se giblje in dokler se giblje, tudi greši, samo mrtvemu ni kaj očitati.
Res, verjemite nam, čuno bi se Vam zdelo, toda morali bi pritrditi, da je pri nas več reda, več dela in več veselja do življenja nego v kateri koli sosedni državi. To nam je zagotovilo že dosti tujcev in domačinov, ki so se razgledali po svetu in po naši zemlji.
Največje čudo pa je nov slovenski človek, pokončen, ki se zaveda svojega dostojanstva in zahteva, kar mu gre na lastnih tleh; nekdanji pohlevni in skromni tlačan, ki je bil vajen kriviti hrbet pod bičem in se klanjati vsemu tujemu, se je vzravnal in se pokazal ponosnega neuklonljivega borca zoper nasilje, za demokratičen ustroj sveta, za sporazum in bratstvo vseh svobodoljubnih narodov, za mirno sožitje in plodovito sodelovanje vsega naprednega človeštva.
Ta novi človek je razgibal Slovenijo in vso Jugoslavijo in ji dal toliko razmaha in poleta, toliko vedrine, da mika k nam tudi drugorodce, ker vidijo in verjamejo, da nam svoboda in demokratičnost niso prazne besede, temveč živa vsebina naše duše vnosti.
Majsko pismo Vam pišemo, in naše pismo bi bilo lahko vedro in veselo do konca, toda prav med pisanjem je pala temna senca na našo domovino in nanj.
Pravda za Trst — ne bomo Vam razlagali njenega pomena
za nzis, pa tudi za svet in mir v bodočnosti, ker Vam je vse to dobro znano—pravdo za Trst bi hoteli zasukati nekateri naših vojnih zaveznikov tako, da bi bila ranjena naša svoboda, ubito naše zaupanje v pravico, užaljena naša narodna in vojaška čast. Zemljepisje, narodnostna pripadnost, trgovinske zveze, gospodarski položaj, ljudska volja—vse na ves glas priča za nas; 8,000 naših fantov,—pa tudi dekleta med njimi! — ki so dali mlade glave samo za to lepo in drago mesto ob Jadranu, nas zamolklo opominja, naj ne pozabimo njih in njihovih grobov.
Pravda teče, in ako se ne zaključi v skladu s človečanskimi pravicami, ne bo dokončno dog-nana. Trst v Jugoslaviji—cvetoče mesto svobode, vzor in vzgled v malem, kako naj bi bil svet urejen v velikem; Trst, od-
Dve hisl na E. 70 S+.
blizu St. Clair Ave. se proda po
Ill videli tudi Vi, rojaki iz Ame- zmerni ceni. Vsaka za dve druži-kako so nas, svoje zvesteena na 1047 E. 7Cth St., druga pisatelje, veselo pozdravljali vL^ 1051 E..70th St. Za podrob f^hvalo za bodrilne besede v do- ^osti se zglasite na
6704 ST. CLAIR AVE. ali 'pokličite KE ^963
Proda se
skega pokolenja, ki jih poslušata obe polovici sveta, kadar iz-pregovore. Prepričani smo, da se bodo z vsem srcem zavzeli za Trst, kakor so bili že več časa te velike vojne na naši strani.
Sonce in sence se neprestano menjajo med nami. In glejte, na naše pismo je zopet šinil žarek: Molotov je sprožil v Parizu kratko in jasno besedo, nekje visoko so se na stežaj odprle line, lepo in čedalje lepše je gledati v bodočnost sveta.
V Ljubljani sredi maja 1946.
V imenu slovenskih pisateljev;
Oton Župančič, 1. r. Franc Finžgar, 1. r., Juš Kozak, 1. r.,
KOBILICE GROZE UNIČITI DEL AVSTRALSKE ŽETVE
CANBERRA, 10. julija. (O N.A.)—Avstralska vlada je posvarila farmarje v severovzhodni pokrajini Victorija, da groze kobilice preplaviti njihova žit-
rezan od svojega naravnega za-	,.
. v. ...	na polja. Vlada je takoi izdela-
ledja—gnilo gnezdo fasisticne	, ^... .	,
,	v.	,	la načrte za pobijanje teh skod-
reakcije, ki bi širilo moralen smrad in politično kugo okoli sebe. Toda pravda še teče, mi stojimo čvrsto na braniku in z nami vse naše prebujeno ljudstvo; prosimo Vas, dragi rojaki, podprite nas v tem vročem in lepem boju z vsemi svojimi silami.
Med Vami so pisatelji eloven-
pobijanje Ijivcev, proti katerim bo nastopila celo avstralska zračna sila, ki bo iz letal poškropila ogrožena polja. Vlada bo uporabljala pri tem novo kemično sredstvo.
Tudi v pokrajini New Wales, kjer pridelajo ogromno pšenice so se kobilice pojavile v velikem številu.
BUDHIN DEMANT
gustav le rouge
(Nadaljevanje )
Prve dni po njiju prihodu je v Lionelovo vilo prihajalo ne-broj ljudi, najprej trgovci, ki so prinašali raznega blaga, oblek itd. za Naolo, potem pa razni profesorji, katerim je poveril njeno vzgojo. Imela je izreden spomin in se igraje naučila vsega, kar je bilo treba. Zelja, da postane vredna Lionela, jo je le še bolj podžigala.
j San Franciscu govorila edinole ! o poroki elegantnega yachtma-na z Indijanko, pravo divjaki-njo, hčerko poglavarja "Ink".
— Kdo bi si mislil, da to stori gentleman, ki se je zdel tako korekten? so ponavljala dekleta, za katerih naklonjenost se nekdaj Lionel ni brigal. Moral je zblazneti!
Drugi dan so rekli, da je storil yachtman prav.
— Ta ljubi Lionel je bil ved-Protestantski pastor, častitljiv | no ekscentričen, so dejali. Niko-starček, jo je učil verouka. Ker n gg ni ravnal po drugih. Menda je bila kot otrok dve leti v ka-1 je njegova soproga zadnja po toliškem penzijonatu, ji je bila^tomka azteških cesarjev. Res naloga zelo olajšana, čez en me- imenitna in izredna poroka! sec je bila že toliko poučena o Novoporočenca sta se malo skrivnostih Kristove vere, da se brigala za hvalo in grajo, ker je lahko vršila njena poroka z itak ni dospela do njiju ušes. Ži-Lionelom. Obred so opravili po- j vela sta drug za drugega v ponoči v mali kapeli, kamor je polni samoti. Dnevi so jima hiteli naprej naglo kot lepe sanje. Lionel je z veseljem razlagal svoji mladi soprogi vse, česar ni
zahajalo le malo ljudi in nobenemu časopisu se ni javila ta novica. Ko pa je, ker so slednjič ljudje le zvedeli zanjo, zašla v javnost, je povzročila naraviiost škandal.
Teden dni je vsa družba v
vedela o zapadni civilizaciji. Za mesec dni sta odpotovala na poročno potovanje preko Severne Amerike.
Naola se je zelo zanimala za vse, kar je videla, toda v veliko začudenje Lionelovo ni bila niti preveč očarana, niti navdušena.
—	Čuj, je rekla neki dan svojemu soprogu; vse, kar mi razkazuješ, je občudovanja vredno, a moram ti reči, da mi še bolj ugaja doma, pri tebi, na vrtu najine vile, nego &edi teh hrupnih mest, kjer ljudje letajo kot blazni okoli.
—	Ali se torej ne zabavaš?
—	Da, zabavam se, a bolj srečna sem, kadar sva sama, daleč proč od teh tujcev, ki naju prav nič ne brigajo, a naju gledajo sovražno ali radovedno.
Na Naolino željo sta skrajšala poročno potovanje in se vrnila v San Francisco. S silnim zadovoljstvom sta prišla nazaj domov, kjer ju je sprejel indijski sluga, zvesti Tolliam, v njiju vili, ki sta jo imenovala "Vilo sreče".
—	Nikjer nama ne more biti bolje kot tu, je rekla Naola.
(Dalje prihodnjič)
^ trpljenja in žalosti.
Na lastne oči bi se bili preve-
kako lažnjive govorice tro-
v svet nasprotniki današnje
ygoslavije, češ, da vlada v nji . .. , , .__t-,
sW J ' ... J ,. Ihiso za dve druzmi, na E. 67th P nered, da se siri nezadovolj-:	j ■ • c ^»^^0 i ■
stvo J , ■ J • u J iSt.,6 sob spodaj m 5 sob zgoraj,
" m odpor, ki da la brzda edi-	^
no Rt„ u . J -i 1 ■ • brez posredovalca. Cena $6,200.
strahovlada nnh, ki imajo	. »kk
Vajeti i K- - b- v.	Najemnina znaša mesečno $55.
n ic v ro a .	Za ogled in vse podrobnosti se
^^ami vemo, da ni še vse, ka-l^^^ pri lastniku na 1020 E. 78
vi ,	biti; a vprašamo	^ popoldne.
kje pa je, kakor bi moralo ----
v deveti deželi, v In-1 OpremllenO Sobo Koromandiji. Kdo bi tajil'	a n- •	.r no
»lapake ki sp delaio' A te nas P"	družim se odda v na-
Satnn J. J . ' ... , 'jem poštenemu slovenskemu ali
šanio	t K^ d hrvatskemu fantu. Na razpolago
^po najboljših močeh od-	Vp^aša se na
5125 Luther Ave.
arc welders fitters
^nionmelt operator
(na mehkem jeklu)
PLAČA OD URE 45 ur na teden
j-ewis welding &
Engineering corp.
#1 Interstate St.
Bedford, Ohio
'IHuuhihihi
Strežnica
dobi dobro službo. Zglasiti se je osebno v KOZAN'S TAVERN, 23721 Lakeland Blvd.
Naprodaj
so sledeče hiše: za 2 družini na 77, cesti; 5 in 4 sobe, fornez in garaža; na 78. cesti 5 in 4 sobe, fomez in 3 garaže; na 64. cesti za 3 družine; na Argus Ave. iti j E. 140 St., 5 in 5 sob, fornez in 12 garaži. MR. KASUNIČ, HE 8056.
I
%
i
NAZNANILO
Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem prevzel od Joe Metlika
MESNICO IN GROCERIJO na 14516 Sylvia Avenue
Postregel bom vedno s prvovrstnim svežim in prekajenim mesom in najboljšo grocerijo. Se priporočam za naklonjenost.
JOHN MLAKAR
GLenville 1926
BO
V ČETRTEK, 18. JULIJA
mM ur
ŠIROM
THE MAY
NOBENA POŠTNA, TELEFONSKA, C. O. D. ALI WILL CALL NAROČILA SE NE SPREJME
OBŠIRNA ZALOGA MOŠKE ŠPORTNE OPRAVE V RAZNIH MERAH
REGULARNA CENA 5.95 DO 29.75
manj
Imamo suknjiče, halje, jackete za vsako vreme, športne suknje in slack obleke. Nekatere so malo oprašene. Imamo jih v različnih stilih in raznih merah. Dokler traja zaloga____________________________________
THE MAY COMPANY, moška . oprava
ZNIŽANO NA
$A.97
J do
. drugo nadstropje
Popolna zaloga poletnih čevljev
Dvo barvni Spectator in vse-beli čevlji
Pumps — Sandals — Ties — Platform podplati
Mere 4 do 10 a ne v vsakemu stilu
Paragon čevlji, regularno 5.48, sedaj __________________________________________3.95
Life Tride & Surety Six, regularno 5.95-$6, sedaj ________________^__________4.95
Gold Cross čevlji, regularno 6.95,
sedaj __________________________________________5.95
Sorority House & Shenanigans,
regularno 7.95-9.95, sedaj —6.95
ŽENSKI ČEVLJI. . .TRETJE NADSTROPJE
De Liso Debs, Selby Arch Preservers, Mel Prestons, Illings, Raffia sandali, regularno 8.95 - 12.95,
sedaj _________________________________________7.95
Andrew Gellers, Palter De Lisos, Ryder of California čevlji, regularno 12.95-17.95, sedaj --------10.95
California platform play čevlji iz belega usnja in barvanega blaga, regularno 5.95-8.95, sedaj —4.95
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt zahtevala življenje našega ljubega očeta in soproga
Vadnal
24. septembra 1894
17 junija 1946
ki je izdihnil svojo dušo dne 17. junija 1946 ob 9. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni.
Pokojni je bil doma iz fare Slavna, vas Koča, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Pogreb se je vršil dne 21. junija iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda in nato na Calvary pokopališče, kamor smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so položili krasne vence h krsti pokojnika, kar je bilo v dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do pokojnika ter nam v tolažbo.
Našo iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki ste darovali, in upoštevalo se bo vse, kakor je kdo zahteval, kakor tudi onih, ki ste darovali za maše. Še enkrat vsem lepa hvala.
Najlejšo hvalo izrekamo vsem, ki ste prišli pokojnega kropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru kot tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Iskreno zahvalo izrekamo nosilcem krste ter vsem. ki ste dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu.
Najlepša hvala tudi pogrebnemu zavodu Jos. Žele in sinovi za najlepšo postrežbo in izvrstno urejen pogreb ter za vsestransko poslugo in dar.
Hvala tudi Rt. Rev. Monsig. Hribarju za opravljene cerkvene obrede.
Hvala tudi vsem, ki ste prišli pokojnega obiskati v bolezni in ga tolažili z bodrilnimi besedami. Ko bi mogel, vem, da bi se vam lepo zahvalil vsem. Lepa hvala tudi onim, ki so nam stali ob strani v britki uri ter ste nam na en ali drugi način pomagali in izrazili svoje sočutje.
Ti, predragi in nikdar pozabljeni oče in soprog, počivaj v miru v svobodni ameriški zemlji. Odšel si tam, kjer ni trpljenja, samo večni mir. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcah do konca naših dni. Spavaj sladko in mirno in strune mile pesmi naj Ti večno igrajo tam, od koder ni več vrnitve!
Žalujoči ostali:
Anna, soproga
Anthony, Frank, John in Richard, sinovi
Valeria, poročena For tuna, hoi Jon in Anthony, vnuka Frank, brat
v stari domovini pa zapušča brata Ivana
Cleveland, Ohio, dne 17. julija 1946.
stran 4.
ENAKOPRAVNOST
17. julija, 1946.
»<><><><><><><><><><><><><><X><><><X><><><><><><><><><><><><><>000
Na partizanski razstavi
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
njimi so tudi poročila dalmatinskih listov izza časa, ko seje gledališče mudilo v Dalmaciji.
Osrednji prostor razstavnega paviljona pa je posvečen slovenskim narodnim herojem, katerih slike vise na stenah, med njimi redka slika mrtvega narodnega heroja Majde Šile. Sredi dvorane je postavljen monumentalen
(nadaljevanje)
Iz tega je razvidno ogromno delo ilegalnih tiskarn in izredna važnost kurirskih zvez. Takšne kurirske poti so bile vedno zelo nevarne in težavne, kajti vodile so preko težko prehodnih krajev in še to večinoma ponoči. Kurirska pot na Primorsko je na primer v najugodnejšem slučaju trajala tri dni in 13 ur.
V	okviru te razstave so prikazani tudi modeli partizanskih tiskarn na Gorenjskem, z originalnimi tiskarniškimi stroji in originalno opremo. Sredi takšnega gozdnega bunkerja vise puške, ki so prav tako bistven del njegove opreme kakor stroj sam. Tabele na zidu ponazarjajo razširjenost in gostoto ilegalnih tehnik na slovenskem ozemlju. Začudi te dejstvo, da so najgo-stejše posejane po Primorskem.
Razstavljena je tudi oprema radia Osvobodilne fronte v Ljubljani, kakor tudi radijska postaja na osvobojenem ozemlju. Razstavljen zemljevil prikazuje, kako se je ljubljanski radio oddajna postaja Osvobodilne fronte selila iz hiše v hišo, da bi ušla zasledovanju okupatorske policije. Zelo težko je bilo dobiti potrebno tehnično opremo za te partizanske radio oddajne postaje, treba jo je bilo izmikati okupatorju ali pa jo iz-gotavljati v lastnih delavnicah. Razstavljeni predmeti kažejo, kako težko je bilo včasih za najnujnejše priprave in je bilo treba tudi tukaj nekaj improvizirati. Nekatere stvari so silno primitiype.
Značilno za skrbno, čeprav primitivno izdelavo pa je, da so dobro in točno funkcionirale. Med drugimi je bilo treba tudi narediti pripravo za tradicionalno slovensko kukavico."'
V	zvezi z razvojem tiska Osvobodilne fronte je prikazan tudi razvoj Tanjuga. V začetku so se izkazali najbolj prikladne prenosljivi baterijski sprejemniki, pozneje pa so začeli uporabljati aparate na tok. Seveda je prišel tudi Tanjug končno do čisto modernih aparatov, toda to šele malo pred osvoboditvijo.
Dne 1. avgusta 1944 je začel izdajati Tanjug svoj ciklostirani "Vestnik." Razstava prikazuje pot radijskega poročila od vesti agencije pa do objave v časopisu. Stenske tabele prikazujejo razvoj Tanjuga in njegovih podružnic v Sloveniji.
Na razstavi je videti tudi vse originalne oddajne in sprejemne aparate Tanjugove radijske postaje, med drugim oddajnik, na katerem je tovarišica Nasta oddajala vesti centrali Tanjuga v Beogradu, poleg njega pa oddajnik, na katerem so pošiljali poročila Radiu svobodna Jugoslavija. Ta oddajnik je izdelal partizan Lojze iz materiala, ki so ga našli v razbitem zavezniškem letalu. Vkljub zelo primitivni izdelavi pa je bil tako dober, da so ga lahko sprejemale vse radijske postaje sveta.
Poseben oddelek razstave je posvečen slovenskemu partizanskemu gledališču. Razstavljeni so originalni kostumi na figurah, izdelani iz blaga zavezniških padal, dočim so lasulje iz prediva. Mnogo slik prikazuje prizore iz iger in nastopov našega partizanskega gledališča,
Vkljub zelo težavnim razmeram, v katerih je moralo gledališče delovati, pa je igralo vrsto iger, med drugimi Cehovega "Snubača"' in "Medveda," Linhartovo "Županovo Micko," "kralja na Betajnovi," Borove "Raztrgance" itd.
Na mizah so razstavljene originalne vloge, delovni dnevniki gledališča, letaki, programi ter časopisna poročila o predstavah partizanskega gledališča. Med
bronist kip partizana, okrog njega po tleh pa so nakopičene razcefrane nemške in italijanske okupatorske zastave ter uniforme, vojni plen naših partizanskih edinic. Tako je simbolno prikazana zmaga Osvobodilne fronte, zmaga svobodoljubnega slovenskega ljudstva nad fašizmom.
Del razstave je nameščen v prostorih Narodne galerije in Jakopičevega paviljona. Dostop v vse razstavne prostore je prost. Pobirajo pa se prostovoljni prispevki.
Novice iz stare domovine
Svetovni značaj ruske književnosti
Ruska književnost zavzema eno izmed prvih mest književnostmi vsega sveta. V ruski književnosti se je najbolj močno utrdila vera v ustvarjalno silo ljudskih množic in borba za napredne ideje. V nobeni deželi na zapadu umetniška književnost ni izpolnila tako veličastno vlogo, nikjer razen v Rusiji ni imela tako častne naloge. Borba ruskih pisateljev s carizmom in spahijskim gospodstvom se je preoblikovala v borbo proti slehernemu zatiranju človeka po človeku.
Ruska književnost je vplivala na zapadne pisatelje s svojim demofkratičnim duhom, z osvobodilnimi idejami. Ruski klasiki so idejno in pa ustvarjalno vplivali na duhovni razvoj zapadno-evropskih umetnikov. Veliki ruski pisatelji so navduševali svoje sobrate po peresu z ostro postavljenimi vprašanji o smislu življenja, o dolgu inteligence do naroda in o odgovornosti državljanov pred narodom in domovino.
Svetovna vloga ruske književnosti je povezana s svetovnim pomenom Rusije, ki je bila poklicana, da zavzame vidno mesto v razvoju svetovnega družbenega gibanja.
Množično ljudsko gibanje, kr po sili in razmahu doslej nima primere, visoka raven ruske misli — to je realni temelj razvoja ruske književnosti in njen posebni pomen v obče svetovnem književnem razvoju.
Pod pogoji zatiranja, ki je nastalo zaradi samovoljne avto-kracije, se je v ruskem narodu izoblikovala takšna množica revolucionarne sile, k i doslej v zgodovini nima primere. Kakor je zapisal Lenin; "Pri nas je razvoj zavedno-revolucionarnih partij, njihovih književnosti in organizacij mnogokrat višji kot v svetu 1789, 1848 in 1871 leta."
Lenin je dejal, da "koraka zgodovina Rusije naprej s koraki, ki merijo po sedem milj". Lenin je opazil, da je izrazita poteza svojska ruskemu narodu, neugasljiva žeja po kulturi: "Nikjer niso ljudske množice tako zainteresirane na resnični kulturi kakor pri nas . . "
Z globokim pomenom so prežete Leninove besede o nacionalnih nalogah ruske socialne demokracije in o vlogi napredne teorije: "Sedaj hočemo le pokazati na to, da more izpolniti vlogo naprednega borca le partija, ki jo vodi nafjredna teorija. A da bi bralec dobil konkretno predstavo o tem, kaj to pomeni, naj se spomni predhodnikov ruske socialne demokracije: Hercena, Bjelinskega. Cernišev-skega in drugih iz svetle pleja-de revolucionarjev iz sedemdesetih let; naj pomisli na svetovni pomen, ki ga sedaj dosega ruska književnost."
Napredni ruski ljudje so že v XIX. stoletju govorili, da se moramo učiti ob izkustvu drugih narodov in da moramo odvreči nedostatke, ki se kažejo v razvoju evropske kulture.
Ko so naši misleci sprejemali evropske ideje, so jih dalje razvijali in šli po svojih samostojnih potih. To se v celoti nanaša na Bjelinskega, Hercena, Čer-niševskega in Dobroljubova. Ruska napredna inteligenca
je s silno radovednostjo opazovala duhovno življenje Evrope,
prizadevala si je, da bi razumela, da bi se naučila in objasnila nepoznane nove pojave.
Ostro je treba obsoditi mnenje, ki je bilo do nedavnega razširjeno v književni znanosti,
mnenje namreč, da se ruski književnosti odreka samostojnost. V mnogih raziskovanjih in sistematičnih tečajih gledajo na ruske filozofe, književne kritike, pa celo tudi na pisatelje le kot na privržence in podpornike znanih zapadnoevrop-skih filozofov, vidnih francoskih, angleških ali nemških pisateljev.
Tako razlagajo revolucionarne nazore Radiščeva v celoti z vplivom francoskih materijali-stov XVIII. stol. Hercen in Bje-linski veljata za učenca ideali sta Hegla, a černiševski in Do-broljubov kot privrženca Fuer-bacha.
V delih raziskovalcev zgodovine i*uske književnosti se je mnogo pisalo o vplivu zapadno evropskih pisateljev na Puški-na,Ljermontova in L. Tolstoja.
Šli so celo tako daleč, da se je v učbenikih z a VIII. razred gimnazije začel tečaj ruske književnosti s poglevjem "Schiller in Byron".
Vsi ti s silo znešeni zaključki v zvezi z vplivi so nenavadno osiromašili značaj ruske stvari.
re in kar je najvažnejše — sprevračali so pravo stanje stvari.
Bjelinski, Hercen, Dobrolju-bov in zlasti Černiševski so smatrali svoja teoretska dela za povsem samonikla. Ruski ustvarjalci so kritično sprejeli vse tisto napredno in koristno, kar so našli pri angleških ekonomistih, francoskih materialistih XVIII. stol., pri francoskih utopičnih socialistih ali pri nemških filozofih.
Ruski kritiki-demokrati so ustvarjalno predelovali ideje za-padnoevropskih mislecev in znanstvenikov v skladu z življenjem Rusije, toda v zvezi z nalogami osvobodilnega gibanja rodnega kraja. Černiševski je pisal: "Govorili smo že, da je ta progres v pojmovanjih, ki je vsoglasil prejšnje nesloge, bil pri nas izvršen na samostojen način. Prvič je tu duhovno življenje naše domovine dalo ljudi, ki dije, kakor je "Revizor",
so šli vzporedno z evropskimi misleci in ne v spremstvu njihovih učencev, kakor se je to prej dogajalo. Pred tem je vsak izmed nas imel med evropskimi pisatelji svojega preroka ali preroke: eni so jih našli v francoski, drugi v nemški književnosti. Odtlej pa, odkar so predstavniki našega duhovnega gibanja samostojno podvrgli kritiki Heglov sistem, ne podlegamo več nobeni tuji avtoriteti.
Bjelinski kakor tudi še nekateri izmed glavnih tovarišev po požrtvovalnosti so postali povsem samostojni v duhovnih odnosih."
Ruski misleci in pisatelji so zaradi splošnega stanja, ki je vladalo v Rusiji v XIX. stoletju bili tolmači razpoloženja ljud skih množic in aktivni udeležen ci v boju z avtokracijo in spahijskim gospodstvom. Niso bili pasivni misleci, niso se omejali nato, da bi bili le opazovalci v življenju. Napredni ruski ljudje so iskreno in plodonosno težili za tem, da bi tesno povezali znanost z življenjem, umetnost s stvarnostjo. Nekrasov je zanos-no pisal proti estetskim propa-gatorjem teorije "umetnost zaradi umetnosti." Pesnik je trdil, da je ta teorija nesmiselna in škodljiva. Kot najvažnejšo svojstvenost ruske družbene misli podčrtujejo stvarnost.
F. Engels je pisal ne le o sa-moniklosti nazorov ruskih ustvarjalcev, temveč je potrdil tudi njih visoko raven v primeri s historičnim naukom, ki je bil v Evropi razširjen v XIX. stoletju.	#
Ruska književnost si je v 19. stoletju pridobila najširšo popularnost po vsem svetu. M. Gorki je že 1908 leta podal jasno karakteristiko ruske književnosti:
"V zgodovinskem razvoju evropske književnosti predstavlja naša mlada književnost zadovoljiv pojav. Ne pretiravam, če pravim, da ni niti ena zapadna književnost pronikla v življenje s takšno silo in naglico, s tako močnim slepečim bleskom talentov. Nihče v Evropi ni ustvaril tako silnih, po vsem svetu priznanih knjig, nihče ni ustvaril toliko čudovitih lepot pod tako nepopisno težkimi pogoji. To se da z gotovostjo dognati, ko se primerja zgfcdovino zapadnih književnosti z našo zgodovino. Nikjer se v nepolnih sto letih ni pojavila tako svetla plejada velikih imen kakor v Rusiji, nikjer ni bilo takšnega obilja pisate-Ijev-mučenikov, kakor pri nas."
Puškinova in Ljermontovlje-va slava je prešla daleč preko meja naše domovine. A največjo in najširšo popularnost so dosegla njihova dela v slovanskih deželah. Brali so jih široki krogi inteligence, a slovanski pisatelji so v svojih delih pretrpeli močan vpliv genialnih ruskih pesnikov.
Veliko priznanje je doseglo ustvarjalno delo Gogolja. Dan-slfi kritik Georg Brandes, ki je bil vzhičen nad Gogoljem, je zapisal, da v nobeni književnosti na svetu ni tako ostroumne in hkrati neskončne resne kome-

JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.	ENdlcott 0583
Avtomobili bi bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOOD8KI URAD:
452 East 152od Street	Tel.: KEmnore 3118
co i-
al <
a.
RECORDS
RECORDS
We have a fine selection of Polkas, Jitterbug
AND OTHER POPULAR PIECES Phonographs rented for dances, weddings, parties. Radios, washers and sweepers repaired. Expert work.
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVENUE
EN 4808
RADIOS
APPLIANCES
CO m
/O <
n
Na zapadu so bili zlasti znani ruski pisatelji iz druge polovice XIX. stoletja. Turgenjev, Gončafov, Ščedrin, L. Tolstoj, Dostojevski, Čehov so dosegli svetovni pomen v ponos in slavo ruskega naroda. Splošno občudovanje v književnih krogih Evrope so izzvala dela Turgenje-va.
Zapadnoevropski pisatelji so opazili kot karakteristično potezo ruske književnosti njeno stremljenje k resnici neumorno iskanje visokih idealov, vročo željo, da bi bili osrečeni vsi "ponižani in razžaljeni". Odkod tudi izhaja, da se v umetniških delih ruskih pisateljev tako globoko odkrivajo družbena nasprotja, odtod trezno slikanje navadnega človeka in ljudskih množic.
Idejna propaganda v naši književnosti nikdar ni imela značaja gole tendence. Obrambo svobode in sreče naroda so opravljali ruski pisatelji tako, da so ustvarjali na visoko umetniški ravni.
O ustvarjanju L. Tolstoja
pravi Lenin: "Ko je slikal ta del v zgodovinskem življenju Rusije je Lev Tolstoj znal postaviti v svojih delih toliko velikih vprašanj, znal se je dvigniti do takšne umetniške sile, da zavzemajo njegova dela eno izmed prvih mest v svetovni književnosti. — Epoha priprav revolucije v deželi, ki jo je zatirala avtokracija, je po zaslu-
gi Tolstejeve genialne osvetlitve izstopila kot korak naprej v razvoju umetnosti vsega človečan-stva."
(nadaljevanje)
V človečansU namen, W otroško bolnico v Sloveniji' lahko oddaste vaš namenjeni delež ludi v uradu "Enakopravnosti."
NAPRODAJ JE
zidano poslopje; ima dvoje stanovanj in dve trgovini. Istotam se proda prešo % tone, na zob-časta kolesa (gears) in 8 rjuh, 5'-6"x5'-6". Poizve se podrobnosti na 506 E. 152 St., zgoraj.
ŠIVALNE STROJE POPRAVIMO !
Mi kupimo in popravimo stare šivalne stroje.—Pokličite
ALLIANCE SEWING MACHINE	!
15823 Arcade Ave.	KE. 5557
Zakonski par
srednjih let s enim otrokom, želi dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami. Kdor ima za oddati naj pokliče GL 0461.
Finisherji na pohištvu izurjeni
TEDENSKA PLAČA
WM. TAYLOR SON & CO.
. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si.
HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players
Vse delo jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Oblak Mover
Se pripordča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLa. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
The
North American Bank Company
Cleveland 3, Ohio ★
IZKAZ STANJA Z DNE 29. JUNIJA 1946
IMETJE:
Gotovina na rokah in v drugih bankah____$1,477.294.91
Vladni bondi Zed. držav -----------1.------------ 5.101.253.79
Posojila in odbitki ________________________________________ 1,875.393.8?
Drugi bondi in sekuritete ________________^271.542.28
Bančno poslopje ------------- --------------------------- 10,000.00
Drugo imetje ------------------------------------------------ 37,607.26
$8,773.092.11
OBVEZNOSTI:
Vloge _____________________________________________________________$7,276,943.13
Sklad vojnih posojil vlade Zed. držav______
Vloge, zapopadene v sek. 710-180 G. C.
Nezaslužene obresti, narastle obveznosti, itd.______________________________________________________________
Glavnica Preostanek
965.873.57 100.885.96
22.576.55 200.000.00 129.500.00
Nerazdeljen dobiček ____________________________________ 37.312.90
Rezerva za obveznosti ________________________________ 40,000.00
$8,773,092.11
Bondi v vsoti $1,968,291.53 so poroštvo za nabavo vojnih posojil vlade Zed. držav kot je postavno dovoljeno (članica Federal Deposit Insurance Corporation) (Članica Cleveland Clearing House Association)
N. A. BANKAS I. JULIJEM
Vlagatelji in delničarji ter prijatelji slovenske The North American Banke, imate razgled in pogled .v gospodarstvo vašega podjetja, finančne ustanove, katera rapidno napreduje in rase v vaš in naroda kredit.
Zgoraj je pri občen račun, ki izkazuje imovino in obh' gacijo v celotnih številkah v vsoti: $8,773,092.11. Lepa vsota je to za nas, ki smo mali narod, gospodarsko pa smo jednaki velikim narodom. Ta vsota devetih milijonov prinaša dnevno koristi našemu narodu potom vlagateljev, njim samim i'' vsem, ki se poslužujejo bančnega podjetja. Banka je izplačala ^li pripisala v obrestih vlagateljem nad $22,500.00 z® zadnjih 6 mesecev. Ob novemu letu bo banka plačala v divi" dendah 5'/< delničarjem za tekoče leto v vsoti: $10,000.00' Tako imajo delničarji in vlagatelji korist, kje so pa drugi' ki imajo direktno korist od posojil denarja, ki ga rabijo trgovstvo, s katerim zopet narede z denarjem denar, z® sebe in za delničarje. Vse to izhaja direktno iz vlog vlagateljev in delničarjev, ki tvorijo obstoj banke.
Ko vse to razmišljamo, vidimo, kako dobro je, da imaif" lastni denarni zavod ali ustanovo. Delnice banke pe cenij" po premoženju in stanju banke v knjigah približno $45.0" vsaka. To je veselo poročilo in vse kaže, da bo banka z vsa* kim dnem še bolj napredovala v kolikor večje bodo njen® vloge, katere prinašajo v dobrih investicijah lepe obresti-Tako lahko vedno povdarjamo: Bodimo zavedni in držimo se svojilh denarnih ustanov. S tem bomo koristili sebi in na* rodu, od drugih bomo pa za to prejeli vredno priznanje-Ne samo, da vabimo za vloge, vabimo vas tudi, da pridete po posojila v svojo domačo banko.
Banka je zavarovana za vloge po Federal Deposit Ii^' surance Corporation, in je članica Cleveland Clearing House Association.
Glavni urad na
6131 ST. CLAIR AVE.
podružnica pa na
15619 WATERLOO RD.
CLEVELAND. OHIO