251. številka.
Ljubljana, v torek 3. novembra.
XXIV. leto, 1891.
Izhaja vaak dan sveder, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger-ake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto lii gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, |>o 30 kr. za Cctrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafin. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če »c oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če fle dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi &e ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravni&tvu naj Be hlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zadnji čin staročeške žaloigre.
Kakor vse kaže, vršilo se bode skoraj poslednje dejanje v vrsti političnih dogodkov, ki so tako temeljito spremenili položaj na Češkem in vsled tega tudi ves notranji položaj v tostranski državni polovici. Riegerjevo prizadevanje, da bi iz-posloval od ministerstva Taatleovega notranji češki uradni jezik, izjalovilo se je tudi pri poslednjem poskusu, kakor priznavajo organi staročeške stranke. Znano je pa, da je Iiieger baš na to uprašanje, oziroma na njega ugodno rešitev stavil zadnje upa-nje za obstanek svoje stranke.
Ko se je nekdaj mogočni vodja češki, katerega prej silna stranka je po zadnjih volitvah le .'e nekako vegetovala, preveril, da vlada nikakor ne mara ustreči tako opravičeni želji češkega naroda, sklical je shod svojih somišljenikov in posvetovali so se o tem, kar je bilo že davno na dnevnem redu, to je, je-li ne kaže, da staročeška stranka odstopi popolnoma s političnega obzorja.
V deželnem zboru češkem ima Btaročeška stranka še precejšnje število mandatov iz dobe, ko je narod še zaupal njej, to je iz dobe pred Dunajskimi punktacijami, ki so tako razburile ves narod. Naravna posledica nečuvenega poraza staročeške stranke pri državnozborskih volitvah je bila, da se je upraševalo : Kaj bodo zdaj storili Staročehi glade" deželnozborBkih mandatov? Se li bodo odpovedali takoj, kar bi bilo jediuo korektuo in pravilno, ali se bodo pa krčevito držali te zadnje rešilne bilke, katera jih utegne vzdržati na površji razburjenega morja narodove nezadovoljnosti tako dolgo, da pride od kod rešitev.
Nadejali <so so še vedno, da jim bode podala rešilno roko ona vlada, za katere politiko so Žrtvovali toliko in si nakopali srd ogromne večine naroda. Vlada ni jim storila te usluge, odbila je ultimatum Riegerjev in s tem zapečatila usodo staročeške Btranke, kateri ne preostaje druzega, nego da se odpove tudi svojim deželnozborskim mandatom.
In tako utegne se vršiti v kratkem zadnji čin v poučni žaloigri staročeški, ki kaže jasno, da tudi zasluženi možje ne smejo brez kazni grešiti na potrpežljivost naroda, da lo do neke gotove meje Bmejo tudi taki možje prezirati najsvetoje pravice naroda in žaliti njegovo samozavednost.
Ne bodemo se ogrevali za ponesrečeno spravo češko, katera bo bodo položila v grob v onem tre-notku, ko odstopijo poslednji njeni zagovorniki, Htaročeški poslanci deželnega zbora češkega. Novi možje, ki bodo stopili na njihova mesta, ne bodo imeli nikake moralične zaveze potezati so za to, kar je tako soglasno obsodil ves narod češki. Saj se celo mej fevdalnim plemstvom češkim že čujejo glasovi, ki pričajo, da ta konservativna stranka se ne bode v svoji celoti potezala baš preiskreno za izvršitev sprave, katera bi se deloma dala izvršiti le tedaj, če se češko plemstvo pridruži Nemcem. Tega pa vender menda no pričakujejo tudi najstrast-neji pristaši Dunajskih punktacij.
Češki narod imel bode skoraj na Dunaj i kakor tudi v Pragi samo take zastopnike, kakoršue si želi prebujena narodua samozavednost, ki se ne bodo uklanjali zaradi kakega prijaznega nasmehljaja mi-nisterskega, nego bodo odločno zahtevali narodu svojemu to, kar mu gre. Naj se le zdaj posmehu-jejo protivnici naroda češkega, videli bodemo, kdo se bode smejal zadnji. Preveč smo preverjeni o veliki duševni »nagi bratskega naroda češkega, da
ne bi bili trdno preverjeni, da to, kar hoče tak narod, bode tudi dosegel.
Želeli bi konečno le, da bi se pri nas uvaže-vala globoka morala, katero ima v sebi staročeška žaloigra. Akopram slovenskega naroda, žal, nemo-remo še prispodabljati glede zavednosti in odločnosti Češkemu, vender se utegne danes ali jutri jednaka katastrofa, kakeršno so doživeli Staročehi, dogoditi tudi pri nas, ako se bode le preveč grešilo na potrpljenje naroda. Naj bi si to dobro zapomnili vsi, katere zadeva v prvi vrsti.
Državni zbor.
Na Dunaj i 31. oktobra.*)
Vsi svOti so se približali, večina poslancev je poželela, kakor običajno, pohiteti na dom.
Kakor navadno, otvoril je predsednik zadnjo sejo pred praznikom ob 10. uri in podelil po pre-čitanju peticij besedo finančnemu ministru. Dr. S tein-bach odgovarjal je interpelaciji posl. Pfeiferja glede odmerjenja dohodninskega davka po Dolenjskem. Izjavil je, da se je postopalo pri odmerjenji na podlagi izjav zaupnih mož, katere izjave se niso zavrnile. Tudi tožbe v onih okrajih Dolenjske neso naperjene toli proti davkom, temveč veliko bolj proti občinski dokladi. Sicer je finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani naročil, da se posestnikom, ki so poškodovani po elementarnih silah in davkov plačati ne morejo, dovoli glede zemljiškega in razrednega davka pristojni odlog plačitve.
Po vsprejetji tega naznanila, preide se na dnevni red in Be nadaljuje v prejšnji seji prekinjeno obravnavanje o posl. Forregerja predlogu glede izpremembe tiskovnega zakona.
Posl. P a ca k naznani pri tej točki, da bode mladočeški klub glasoval in najkrepkejše podpiral naznanjeni predlog. Opisuje nadalje važnost novinarstva z ozirora na parlamentarizem in prostost govora, kakor tudi na presveto. Izjavi koncem še, da želi, da se i njegov predlog odda tiskovnemu odseku in predlaga slednjič, da se imenovani odsek pomnoži od 18 na 24 člauov.
Posl dr. Lueger meni, da kljubu ugodnemu položaju — kakor je vsaj videti — ne bodo mini-sterstvo v kratkem doživelo dobrega in umetnega preustroja, ker bi so to no strinjalo z intencijo vlade, ki bi potem ne mogla neljubih člankov meni nič tebi nič zapleniti, uiti z nazori nemške levice.
V Avstriji se ravna z novinarstvom zelo krivično, kajti Židom je vso dovoljeno, njihovim nasprotnikom pa kar nič. Najmanjša izjava proti znaui BVOJati prouzroči konfiskacijo, a nasprotniki sinejo pisati kar hočejo in ščuvati na znano „rudečo" iu „črnou intornacijonalo, sami pa so zavezniki in člani najgršo „popirne" internaeijonale, ki je po celem ozemlji razširjena. Nobeuo oblastvo prestolnice se jim že ne upa protiviti in pri sodnijskih obravnavah so oni glavni faktorji ljudskega mneuja, ki se izraža v porotnikih.
Kdor plača, oni je pravedeu, in kolikor več časnikarjem plača, tem svetlejše se izpere.
Za Luegerjem, končavšim svoj govor z živahnim odobravanjem muogih prisotnikov, dobi besedo posl. Ploner. Samoljubivemu možu prav nič ne ugaja pozornost, katero obračajo poslanci govorom, ki so naperjeni proti levici, in mrači se mu čelo radi govorniških vspehov i mladočeških i onih nekaterih inih poslancev. Smelo se tedaj razkorači nad zbornico, potem jo pa ubere v boj proti pred-
* Zaradi pomankanja prostora zakasnjeno. Ured.
govorniku. Očitno pohvali novine svoje stranke Čemur pa nemški nacijonalci glasno ugovarjajo in jej prisodi palmo miru, nasprotno ožigosa novine protisemitske, o katerih se sicer izrazi, da jih dobro ne po?na. Nadalje zavrača solidarnost z inozemskim nepatrijotičnim novinarstvom in slednjič izjavi, da nemška levica glasuje za predlog Pacakov, glede pomnoženja članov tiskovnega odseka.
Posl. Pernerstorfer se tudi obrača proti Luegerju in meni, da se niti židovsko niti protise-mitsko novinarstvo za las ne razlikuje drugo od druzega. Izjavi tudi, da je početek zlemu novinarstvu dala katoliško novinarstvo, nadalje meni, da je prostost novinarstva, prostost tiska, jedino sredstvo proti zlorabi tiska, slednjič bode i koncem seje uložil predlog o prosti kolportaži.
Posl. Peliszewsky naznaai, da bodo Poljaki glasovali za predložeue postavne nasvete. Na to še Forreger polemizuje proti Pa caku in poslanec Kajzl zahteva prostost čitanja zaplenjenih člankov v zbornici, kar predsedujoči S molka zanika.
Predloga Forregerja in Pacaka izročita se tiskovnemu odseku in prične Be obravnavanje proračuna o minibterstvu za uk in bogočastje. Poroča grof P i nI Diki; k besedi so oglase pro: Fournier, Luzatto in Campi, coutra: M a-safyk, Kaltenegger in Ilofmann.
Posl. Masafvk terja znižauje zahtev pri pouku srednješolskem v naravoslovnih predmetih in pouk naravoslovja v tilozotičnem duhu iu z ozi-rom na mogočno predočenje. Priprava na najvažnejša politična in socijalna uprašanja, kakor tudi skrbno gojenje materinščine, kot osredje huuiaui-tetnih študij, naj se uvele. Z ozirom na telovadbo treba korenite preobrazbe, treba tudi fizičnega dela v šoli Slednjič naj se potrebni pozor tudi obrne dekliški vzgoji, ki je v nas po nekodi do cela nedovoljna.
Posl. Fournier odobrava govor Masafykov, a se izjavi proti sedanji neumestni zalogi šolskih knjig.
Ker je že pozno v popoludnevu se obravnava prekine in po uložeuji predlogov s straui posl. Pacaka in P e r n e rs to r f e r j a ob 4. uri popoludne seja zaključi.
Ceste na Goriškem.
(Govor poslanci dr. Antona (Gregorčiča v 50. seji državnoga zbora.)
Visoka zbornica! Oglasil sem se za besedo k točki „državne stavbe", a no b namenom govoriti občenito, niti pohvalno, niti grajalno. Namen mi je, utemeljiti večjo vsoto, katera se je stavila nasproti finančnemu zakonu iz leta 1891. v državni proračun za I. 18'J2. v kolikor se dostaje Primorskega.
Skupne potrebščiue za državno stavbe za leto 1892. proračunjene bo na 1,182 380 gld., dočim se je za leto 1891. dovolilo v isto svrho 1,178,250 gld. Za bodočo leto potrebuje se pod tem naslovom večja vsota v zuesku 4130 gld. Tudi na Primorsko odpade nekaj tega zneska, a primeroma le malo. Dva sta uzroka, da bo je zvišala potrebščina za Primorsko: Prvič nameravana prispojitev ceste v Idrijski dolini, in drugič nameravana ustanovitev stav-bene ekBpoBtture pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Tominu.
Ker se je o važnosti ceste po Idrijski dolini v trgovinskem in strategičnem oziru govorilo že v prejšnjih časih, no zdi so mi potrebno, da to ponavljam. Preostane torej samo dokazati potrebo stavbene ekspoziture pri c. kr. okrajnem glavarstvu
v Tomirii). V to svrho omeniti mi je stavbene objekte, b katerimi se bode baviti stavbeni ekspozituri.
Najkrajša in naravna zveza mej Gorico oziroma Trstom in mej Koroško je državna cesta po
Soški dolini, a Čuditi se je, v kako Blabem stanu je bila doslej ta cesta. Zadnji čas dela se sicer nekaj, da se cesta preloži; toda no tako hitro, kakor bi bilo želeti. Uzrok temu je pomankanjo tehničuih sil na Primorskem
V državnem proračunu prejšnjih let in tudi letos se ni jemalo ozira na to cesto. Poizvedbe na merodajuem mestu, kako da se je to zgodilo, pokazale so, da uamestništvo ni o tem stavilo nikakih predlogov. Tega pač ni drugače soditi, nego da primorsko uamestništvo ni imelo dovolj tehničnih sil, kajti ni verojetno, da se jo ualašČ ali iz nemarnosti opuščala sukcesivna predložitev te državne ceste, ker je visoka vlada potrebo preložitve prepoznala že pred leti in se zanjo izrekla.
Posledica tega odlašanja je ta, da je cesta po Soški doliui na uekaterih krajih, n. pr. mej Kobaridom in Trnovem še vedno jako slaba in nevarna in da tirja slabo stanje dižavne ceste še vedno novih človeških žrtev. Tako je dne 20. Beptembra t. I. na omenjeni strmi progi poginil neki Kobaridčan, ker ni vzlie mesečnemu svitu mogel pravočasno zavreti lahkega svojega vozička, na katerem se je vozil sam.
Cesta po Idrijski dolini preide sicer v državno upravo, toda s tem še ni rečeno, da zadošča v vseh svojih delih vojaškim ozirom iu terjatvam. Treba bode še mnogo delati, preduo bode cesta v takem stanu, prodno se je bode v resnem slučaji mogoče tako okoristiti, kakor se pričakuje. V dosego tega namena pa ne zadoščajo tehuične sile, katere ima na razpolaganje primorsko uamestništvo, ker imado drugod dovolj dela.
Ako bi se po ustanovitvi stavbene ekspoziture v Tominu pomnožile te tehnične moči, izvrševala se bodo potrebna dela z ono skrbnostjo, katera jim gre. Tehnični organi, delujoči na lici mesta, se bodo prepričali, da bode cesta po idrijski doliui Šele tedaj imela ono praktično vrednost, katera se jej pripisuje, ako bode zvezana s cesto po BaČki dolini. Zvezana cesta začeti bi se morala pri kraji Bača, kjer se istaka ravno tako imenovana reka v Idrijco, iu morala bi teči do Klanže Podmolca, oziroma do Kneze. Mala ta proga, katero je moč prehoditi v tri četrt, k večjemu jodni uri in kjer teče večinoma že zduj slaba vozna cesta, je naravna zveza mej Bačko i u Idrijsko, oziroma Soško dolino, skrajša daljave od kraja v kraj in je za lokalni promet, kakor tudi v strategičnem OJgtru velike važnosti. Preverjen sem, da se bode ta proga kdaj izdelala iu zato prosim slavno vlado, naj trga nikar več ne odlaša. Ako sem dobro poučen, izdelal se je b prijazno pri pomočjo mejnih občin in visoke vlade že načrt za to zgradbo. Troski proračunjeni 80 baje na 8000 gld , a to je, oziraje se na važnost te ceste, gotovo svotica, ki le Še VSpodbuja, da se delo čim prej začne. (Jake dobro! na desni.)
Stanovništvo teh krajev si pomaga vsled po-mankunja zadostnih tehničnih sil kakor pač ve in zna. Tako so je že pred 20 leti gradila v Packi doliui konkurenčna cesta, in sicer deloma h pod-poio dežele in to, ker učenega tehnika ni bilo dobiti, po načrtih domačegu samouka. Cesta se je res izdelala iu služila je svojemu namenu dosti dobro, dokler ni nastalo dolgotrajno in močno deževje. Reka Bača narasla je do cest« in jo razdejala. Ljudstvo izgubilo je vsled tega založene denarje, a tudi pogum, lotiti se tega dela z nova. Visoka vlada priskočila je pravočasno na pomoč in po Bvojem osebji dala izdelati uov načrt, po katerem bi rekonstrukcija ceste veljala 92.219 gld. Da je došla pomoč koj iz začetka in da je bilo potrebno tehnično osobje na razpolaganje, bila bi cesta že zdavna gotova, mnogi stroški pa prihranjeni. A tudi sedaj, ko so novi načrti gotovi, ne napreduje delo posebno hitro. Vsot;*, dovoljene za leto 1888. in 1889., porabile so se Sele letos. Vsled tega niso se za leta 1890 in 1891 v to svrho določili ni kaki krediti ; da vsled tega odlašanja zgradbe stvar samu na sebi trpi, je umevno. Uzrok temu odlašanju je, kakor se mi vidi, ta, da je primorsko uamestništvo premalo preskrbljeno s tehničnim osebjem, in da pri c. kr. okr. glavarstvu doslej ni bilo stavbene eksjioziture, katera bi bila dela vodila, nadzorovala in pospeševala. Ker zgradbe cest na Tomiuskem še dolgo no bodo gotove, jo v njih brzo izvršitev potrebno, da se ustanovi stavbena ekspozitura, (Daljo prih)
Politični razgled.
I\' <> t ran J c <lc*želc.
V Ljubljani, 3. novembra. Proračunski odsek.
V zadnji seji proračunskega odseka vs prejeli sta se zanimivi resoluciji: „Vlada so pozivlje, predložiti zakonski načrt, s katerim se izpremiojaje zakon z dne 13. aprila 1890 določa, da naj tsti si-Btemizovani pomožni duhovniki, ki opravljajo funkcije dušuega pastirja pri kaki cerkvi, ležeči izven kraja, kjer je župnija, dobivajo kongrue 500 gld." — Druga resolucija se glasi: »Vlada se pozivlje zaradi reforme zakona z dne 7. maja 1874. leta, o dajatvah verskemu zakladu, dogovorno z episkopatom predložiti zbornici zakonski načrt, kateri določa, da se imajo dajatve za verski zaklad odmerjati po dohodkih duhovnij." Miniser Gauč je-obljubil  storiti kar treba, da se dožene ta zadeva.
Odsek razpravljal je nadalje proračun deželno-brambenega ministerstva. Pri točki „Deželna hramba" pritožil se je poslanec Kaizl in rekel, da se postavljajo posumili organi deželne hrambe na stališči za posamezne narode neprijazno ali celo žaljivo in dokazal, da so n. pr. izdani za vojaška odgojeva-lišča ukazi, kateri prepoveduje gojencem rabiti v privatnem občevanji materinščino svojo. Deželno-brarabeni minister odgovarjal je sicer poslancu Kaizlu, a njegovih trditev le ni ovrgel. — Tudi pri točki »sol" unela se je kratka debata, v kateri je izjavil finančni minister Steinbach, da se dogovarja z ogerskira ministrom glede zuižauja ceno za sol, da pa dozdaj še ne more o tega dogovora uspehu ničesar povedati. Vsjirejela se je resolucija poslanca Gniewosz-a, kateri izraža željo, naj bodo zaloge soli bližje druga drugi kakor doslej Češke razmere.
„Narodni L:sty* poročajo nastopno za češke razmere jako zanimivo podrobnost: Dr. ltieger posvetoval se je v Malcu s svojima oprodoma doktor Mattušem iu Zeithammeriem in se potem odpeljal na Dunaj, da stavi vladi ultimatum staročeške stranke glede Dunajskih punktacij in da tirja Češki uradni jezik. Riegerjev trud bil je zaman, kajti vlada je odklonila u6oditi njegovim zahtevam. Sodeč po izjavah staročeških, morali bi zdaj staročeški deželnu-zborski poslanci odložiti svoje maudate, jeli pa bodo to res storili, je zelo dvomljivo Na vsakuačin pa bodo zloglasne punktacije ostale na papirji, kajti sedaj se ne bodo upali zagovarjati jih uiti Btaročeški poslanci.
V 10. okraji Dunajskem živeči Čehi prosili so soglasjem svojega župnika, da se v njih farni cerkvi smejo prirediti misijonske propovedi v češkem jeziku. Koezoškofijski ordinarijat pa je, gotovo z ozirom na to, da Oehom itak ni treba, da bi jih kdo poučeval in z ozirom na to, da dandanes ni treba gledati na razširjevanje verskih resnic nego paziti, da ne bodo zamero pri nemško židovskih listih, to prošnjo odklonilo.
Malom ska a tj i ta e ija.
Maloruski narod ;e jako razburjen, ker ee je v državnem zboru odklonil znani predlog jioslancH llomančuka, kateri je predlagal, da se dovoli malo-ruekemu narodu primeren zaetop v odseku za volilno reformo. Za prihodu.i tedeu sklicati bo maloruski poslanci tri tabore, in sicer v Stry, Turko iu Kolomeo, na katerih se bodo izjavili volilci za direktne volitve v kmetskih občinah. Kakor bo čuje, jo agitacija za te tabore velikanska, tako da utegnejo biti prave manifestacije narodove volje. Iz Hrvatske.
„Obzor" poroča iz zanesljivega vira, da Be je naposled vlada vender odločila staviti svoje predloge glede popolnitve Križevniške škofijske stolice, in je zato baje določen unijatsk duhovnik iz Oger-ske, in sicer iz mohaškega okraja. — Srečni izid istrske volitve vzbudil je na Hrvatskem veliko veselje, tako da so vsi listi priobčili naudušeno pisane slavnostne članke, a „Hrvatska" prinesla je pri tej priliki dobro pogojeui podobi dotičnih poslancev isterskih, dr. Laginje in Vj. SpinoiČa.
Viiaiijc «lr/ave.
Srbska tninisterska kriza. Ze nekaj dnij razširja se po vseh evropskih časopisih vest, da je uastala v srbskem ministerstvu parcijeluu kriza, katero je prouzročil malo popularni, sicer pa jako zaslužni finančni minister Vu'ć. Iz političnih ozirov izterjevali so so doslej davki jako previdno in se pri tem, bolj nego potrebno, zanemarjali interesi države. Vu č izjavil so je sedaj nasproti svojim kolegom, da ne more v takih okol-nostih zadoščati finančnim potrebam države. Ilazven tega nastalo so tudi mej Vuić em in Tau$nnovio-em, trgovskim ministrom srbskim, jako rezke diferencije, katerih žrtva bode gotovo Vuič.
fra n coska zb o r niča.
V Bobodo unela Be je v francoski zbornici huda debata, katera bode imela gotovo večjih jio-tdedic, nego bi se mislilo na prvi hip. Posl. ltocho interpeloval je vlado glede pomiloščenja na dve leti ječe obsojenega socijalista Lafargue-a, kateri je bil deloma kriv velikih in nesrečnih izgredov v Four-mius-u. Pri razpravi v tej zadevi oglasil se je vodja radikalne stranke Cleancnceuu iu izjavil v imenu
svoje stranke, da zmatra dosedanjo zvezo z vlado za razrušeno, ker se vlada ne drži danih obljub. Zbornica vsprejela je sicer dnevni red, kakor ga je zahtevala vlada, toda pri glasovanji pokazalo se je jasno, da vlada v sedanji zbornici nima nobene za-slombe več.
1! i niske tajnosti. M imo drugih držav pristoja tudi Avstriji pri volitvi papeža pravica, uložiti svoj „vetoH proti kateremu koli kaoditatu- Z ozirom na to, da se je pred kratkim razglasila neka odredba papež« Pia IX. zanimivo je to, kar pravi papežev list „Moniteur de Rome", da se pri bodoči volitvi na to pravico posamnih drŽav, nihče oziral do bode.
Dopisi.
Iz Kranju 2. novembra. [Izv. dop.j Pretočeni teden imeli smo v našem prijaznem mesteci izreden užitek. Udarali iu pevali so nam slavno-znaui sremski tamburaši iz Mitrovice. Napravili so dva koucerta, in sicer dne 26. in 27. vinotoka v lepih prostorih g. Petra Mayr-ja ml. Da3i je vrlim tamburašem nekdo iz „grada" le-te narodne prostore odsvetoval, prognostikujoč jim Blab obisk, vender sta bili obe veselici jako dobro obiskani, akopram se jih je ostentativno izogibala neka znana stranka. Došlo občinstvo pa je pokazalo zanimanje svoje za narodno stvari, pokazalo je, da ve ceniti slovansko glasbo, pokazalo je pa tudi, da se praznemu klevetanju no uda, nego se krepko drži gesla: „svoji k svojim!" Osobito nas je vzradostilo, da so nam bratski umetniki nudili do malega zgolj slovanske skladbe iu se s posebno pridnostjo poprijeli tudi slovenskih domačih. Zaradi tega smo se pa tudi prav presrčuo poslovili dne 27. vinotoka od ljubeznivih slovanskih bratov v nadi, da ob prihodnji svoji tournće-ji zopet posetijo goreujsko metropolo. In teduj se bodemo zopet nauduševali nad divnimi slovanskimi skladbami in zopet bodemo radovoljno po možno3ti podpirali južne svoje brate. Žalibog, v tem oziru so v nas le premnogokrat greši, le premnogokrat pozabi brat brata svojega. To pa bo ne dogaja zgolj v socijalnom življenji, ampak tudi na političnem polji često pogrešamo one vzajemnosti mej slovanskimi narodi, ki bi jedina izdatno ojačevala Slovane v težavnem njihovem boji za svete pravice.
Žalosten vzgled so nam v tem pogledu podali pred kratkim uaši državni poslanci na Dunuji, ko so v vseskozi pravični zadevi bratske nam Muloruse pustili na cedilu. Odkod naj še potorn Slovan — trpin pričakuje pomoči, če mu isto odreče bratski narod?! Zato nam je vrlo, vrlo ugajala odločna beseda, katero je o tem iu o marsičem drugem spregovoril „Slovenski Narod" na naslov slovenskih državnih poslancev. Delovanje naših državnih poslancev nikakor ni tako, kakor bi zahtevale koristi naroda, ki ga zastopajo. Seveda, mirne in pohlevne ljudi ljubi Bog in Taaflo tudi. Sicer nam bode pa o tej točki spregovoriti v kratkem kaj več.
„Post nubila Phoebus! Zopet je posijulo solnce, jarko solnem narodno zavednosti skozi temne oblake našega narodnega obnebja. Due 27. vinotoka imeli smo občinske volitve, ki so izpale ugodno za narodno - napredno stranko, namreč tako, kakor je le-ta predrugačila tiskaui imenik kandidatov — odbornikov, kateri so v .imenu večih volilcev" po me*tu razpošiljali naši klerikalno nemčurski konservativci. Trije teh nasvetovanih odbornikov iu več namestnikov je odletelo, volilci pa so se skazali narodne i u zavedne može, kateri bo si znali izbrati pravih zastojmikov. Tem narodno-naprednim volilcem kličemo torej: Živeli I
Domače stvari.
— (Najvišje darilo.) Nj. Vel. cesar poklonil je občini Veliko Poljano podporo 80 gld. za napravo gasilnega orodja.
— (Komedija se pričenja . . .) Včerajšnji „Sloveuec" priobčil je pod naslovom „Komedija" petvrstno zaupnico, katero so našim državnim poslancem podpisali štirje volilni možje, jeden občinski odbornik in pa z Vrhnike znani ekspozit Matej Sitar, vsi doma od Št. Petra na Krasu. Ta zaupnica! Kaj bodemo mi reveži z našimi telegrami in dopisi, katere dan na dau prejemamo v potrdilo, da smo so po pravici oglasili zoper stališče naših poslancev, kakerfino se nam kaže po zadnjih dogodkih? In še ta — priznanja, nam namenjeno, srno si le mi sami .naročili". Tako vse primerne Časti vredni „Slovence" včeraj besedici. Da je pa tu le svoje ovčice na led speljal, tega
nam ni treba zagotavljati. Tudi „Slovenca* ne moremo v tem pogledu prepričavati, niti njegove najnovejše zaveznice .Laibacher Zeitunge" ne, katera trosi poluoficijozno neresnico, da mi hočemo v narod „zanesti mladočeško agitacijo". Drugemu bolj treznemu svetu smo že povedali, dh s svojima člankoma nismo drugega nameravali, nego pokazati, da našo delegacijo njena zveza s kartel-listi labko zavleče na pota, katera se ne strinjajo z našim narodnim čutom in našo ljubeznijo do svobode in pravice. To tudi danes ponavljamo. Agitacije proti poslancem pa nismo hoteli pričeti in je dosedaj tudi pričeli nismo. Ako pa se bo nasprotnemu taboru poljubilo šariti z zaupnicami, potem pridejo na vrsto tudi nezaupnice, dasi jih mi ne bomo naročali. Kdo da hoče bujskati, to je jasno tistemu, kdor Čita „Slovenca" in pa današnjo „Laibacher Zeitung". Kavno zaradi tegu, ker ti častiti glasili zagovarjata poslance z golim hujskanjem zoper nas, se mi z njima ne spuščamo v nadaljno polemiko. Mi smo imeli faktični povod, iz katerega smo izvajali našo kritiko. Kdor jo hoče ovreči, ta naj pove, da se povod ni dogodi), oziroma da so naša izvajanja pogrešna Vse drugo je „komedija", v kateri pa se mi ne bomo prepirali niti s „S!o?eucemu, uiti z „Laibacherico",
— (Slovensko društvo") napravi prihodnjo nedeljo, due 8 t. m. v Postoji ni shod.
— (Osebno vesti.) Gosp. Albert Levic-ni k, viš. deželnega sodišča svetuik v Ljubljani, imenovan je predsednikom razsodišču bratovske skludnice v rudarskem okolišči Liubljauskem.
— (Iz pisarnice „Dr a matičnega društva".) Prihodnjo nedeljo predstavljala sj hude „Lo\voodska sirota". Mej drugim in tretjim dejanjem nastopil bode gospod Fran Bučar ter bode pel zuameuito arijo Lenskega iz Oajkovskega opere „Evgen Onjegin".
— (Podržavljenje južne železnice.) Kakor je že znano, vzame država bržkone že prihodnjo leto južoo železnico v svojo oskibovanje, če se namreč doženejo ugodno pogajanja, ki se vrše z zakupniki. Pegodba države z fraucoako družbo pa poteče še le 1896.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca oktobra uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 3G2 strank 1)9.179 gld. 56 kr., vzdignilo pa je 251 strank 124.485 gld. 42 kr.
— (Potres.) Včeraj okolu 10. ure bil je lahen potres v Ljubljani. Lahko premakljive gtvarj so so nekoliko zganile in stekla zazvenela. Potres bil je valovit in mu je bila smer od izhoda proti zahodu.
— („Kmetovalec") uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe Kranjske ima v 20. štev. na-Btopuo vsebino: Nekaj o prezimovanji čebel. — Osnovna pravila o svinjereji. — Naprava za napeli janje dratu. — O napreganji žrebtt. — Gospodarska zadruga v Materiji v Istri. — Razne reči.
— Uprašauja in odgovori. — Gospodarske novice.
— Tržue cene.
— (Obrtno gibanje meseca oktobra v Ljubljani.) Proste obrte so zglasili: Frančiška Bizjan, na Dobrovi št. 2, prodajo sadja; Viktorija Dejak, v Gradišči št. 4, modistovski obrt; Janez Hiti, na Poljanski cesti st. 51, braujerijo; Vid Bratuš, na Kar lovski cesti št. 22, branjerijo. Izvrševanje rokodelskih o b r t o v jo bilo pripuščeno: Albertu Robidi, v Rožnih ulicah St. 3, sobno slikarstvo; Frančišku Prebilu, na sv. Petra cesti št. 9, prekajovalski obrt: Frančišku Pe-trovčiču, v Vegovih ulicah št. 3, ključavničarski obrt; Frančišku Hiku, v ulicah na Grad, mizarski obrt. K o ne a s i j o n i r a n i obrti so bili podeljeni: Jožefu Matevžetu, na Krilevniškem trgu št. 2, gostilničarji obrt; Frančišku Lajovicu, v Flo-rijanskih ulicah st. 33, gostilničarski obrt; Ceciliji Podkrajšek, na Rimski cesti št. 11, gostilničarski obrt ; Jerneju Oernetu, na sv. Petra cesti št. 87, gostiluičarski obrt; Jožefu Fuso, na Dunajski cesti 29, zidarski obrt; Frančišku Toppu, v brambovski vojašnic', kantiueraki obrt. V zakup so dali obrte: Marija Potočnik, na sv. Petra cesti št. 5, gostilničarski obrt Janezu Tostiju. Odpovedali so obrte: Ivana Dimie, na Prešennvem trgu št. 3, pu.škarski obrt; Karol Počivavnik, na sv. Petra cesti St. 9, prekajevalski obrt.
— (Na kmetijski šoli na Grmu) se je sklenilo Šolsko leto v soboto 31, oktobra. O J deželnega odbora jo bil poslan kot zastopnik deželni poslanec in član deželnega odbora g. dr. Vožnja k.
Udeležilo se je javne skušnje tudi mnogo odlične gospode iz Novega mesta in okolice. Učenci (bilo jih je koncem leta 15) so točno odgovarjali v občno zadovoljnost. Pokazala je skušnja vnovič, kako koristna jo ta šola. Da bi pač hoteli vanjo pošiljati svoje sinove premožnejši Dolenjci! Novo leto na tej šoli se prične 4. novembra.
— (Slovensko gledališče v Novem mestu.) V nedeljo 8. t. m. predstavljali se bodeta v Čitalnici Novomeški burki „Eno uro doktor" in „Krojač Fipa". Igra „Stari Ilija" preložiti se je morala na pozneji čas.
— (Vodovod v Toplicah) na Dolenjskem, bodo pričeli delati Še ta tedon in polagati cevi iz Podturna do Toplic. Delo se hode dovršilo do prihodnje spomladi. S tem bode Toplicam mnogo pomagano, ker dohodu dobro pitno vodo. Vodovod bode dolg nad dva kilometra. Stroški se bodo deloma pokrili s podporami, katere so dali deželni odbor kraujski, kranjska hraniluica in knez Auersperg.
— („ B r a l n o društvo" v Kostanjevici) priredi dne 8. novembra t. 1. v drušveuih prostorih veselico s tombolo in petjem. K obilni udeležbi vabi vso častite ude in goste najuljudnejae
odbor.
— („Živele Št. Jurčanke!") — to je bil nehote naš presrčui vsklik, ko smo dobili poročilo, da se je v Št. Juriji osnovala prva ženska podružnica sv. Cirila in Metoda na Štajerskem in da bodo prvič zborovala že 8- dne novembra t. I. — Veselo sine pozdravljati naša družba to mlado hčerko v krasni sosedni krono-vini, kajti ne le, da ie prva in da je Ž njo storjen začetek k daljnemu razvijanju, — nova podružnica nam je živ dokaz, da je naš krasni spol tudi v dejanjih in žrtvah z nami. — Novi podružnici želimo najboljši uspeh v njenem delovanji, — usj>eh unetih rodoljubnih src! Posebno želimo tudi sijajen uspeh prvega shoda, h kateremu bodo Šeut Jurskim damam gotovo radi pripomogli naši vrli Celjani in Savinjčani! Vspored društvenpga shoda je nastopni: 1. Pozdrav došlih gostov in članov. 2. Upisovunjc novih članov in volitev stalnega odbora. Potem koncert znane Šmarijske godbe in nastopne petni': 1. Dr. B. Ipavic: „SlovuuBku pesem".
2. Dr. G. Ipavic:  „Pozdravljam te", mešani zbor.
3. F. S. Vilhar: „Naša zvezda". 4. Dr. G. Ipavic: „Lahko noč", mešani zbor. 5. Dr. G. Ijtavic: „Obrani bog te v cveti", zbor z bariton-solo. K lepemu uspehu torej Še jedeukrat: Na zdar!
— (Deželne železnice na Štajerske m.) Kakor znano, odprla se bode prva na podlagi deželnega zakona o železnicah zgrajena proga Celje-Velenje-Šoštaju due 27. decembra. Drugo leto prideta na vrsto železnici Po 1 j č a n e - K ou j i ce in W i e se I s d o r f • S t a i D z. Potem jia bod;? moral nastopiti presledek, ker vsota, ki je na razpolaganje znaša samo 10 milijonov.
— (Lokalna Železnica v Slatino-Rogatee.) Ker so interesentje za to železniško progo se sporazumeli z'južno železnico, se bodo pričele kmalu tehnične študije po treh oddelkih in ženerjev in se jo nadejati, tla bode do prihodnjega zasedanja deželnega zbora štajerskega pripravljeno potrebno gradivo. Železnica spojila bi se pri Gro-belnem z južno železnico in šla preko Š mari j, ker je ta proga najugodneja glede na promet kakor tudi v liuuneijelueni oziru.
— (O P rede lak i železnici) Čital je na Dunaji v trgovinskem muzeji inžener g. Uuehe-leu ter se ugodno izrazil za železnico čez Predel in Čez Ture. To bi bila najkrajša zveza iz Trsta na sever, kar je bilo Že tolikrat dokazano. Ker so pa iz strategiških ozirov nierodajni vojaški krogi proti tej železnici, ki bi vodila ob državni meji, ni upanja, da bi s takimi akademičnimi razpravami se moglo kaj koristiti načrtu, ki je tako rekoč — žal, za dotične kraje položen „ad aeta".
— (Huda burja) razsajala je tudi na Reki in v Sonji ter je bil promet na železnicah in na morji prav resno otežkočen.
Telegrami   Slovenskemu Narodu":
Črnomelj 2. novembra.*) Izborna članka „Slovenski državni poslanci" in „Osamosvojite se" tu naudušeno vsprejeta z željo, da iz srca govorjene besede padejo na rodovitna tla. Živeli!
* Za včerajStiju Stovilko prepnamo doSlo. i Op. uredu.
Trst 2. novembra. Baron J. Morpurgo odpovedal se je predsedništvu in upravnemu odborništvu pri komercijalni banki v Trstu.
LVOV 2. novembra. Tukajšnji „Sokol" povabil bode k slavljenji svoje 251etnice vsa slovanska Sokolska društva.
Poznanj 2. novembra. Posebna izdaja „Dzienika Poznanskega" javlja, da je prelat Stablevvski imenovan nadškofom za Foznanjsko in Gnezno.
Beligrad 2. novembra. Demisija finančnega ministra Vuića vsprejela se je danes definitivno. Iz tega povoda odstopila sta tudi minister za javne stavbe Velimirovič in naučni minister Nikolič". Finančni resort prevzel je Pašič. S tem pa finančna kriza se ni končana. Govori se, da bodo odstopil tudi Pašič.
Novi Jork 2. novembra. Iz Santjaga se poroča, da američauski zastopniki z mat raj o odgovor junte kot razžaljivin da se je bati resnih zapletk.
Dunaj 3. novembra. Jutranji buletin o zdravji nadvojvodinje Margarete: Noč mirna navzlic nekoliko hujši groznici. Zjutraj temperatura 38"5, trip 104. Scnzorij nekoliko pro-steje.
ftazne vesti.
* (Sneg) zapadel je v Berolinu in v severui Nunciji že pretekli teden.
* (Kolera.) Po uradnih poročilih bilo je v vilajetu Aleppo do I. oktobra 1020 slučajev smrti po koleri. Bolezen pa ponohuju iu jo bilo zadnji čuk primerno le malo število umrlih.
* (II u d potres v Japanu.) Po telegra-fiimih poročilih bili so v lliogu in Osaki v Japanu hudi potresi, ki so prouzročili veliko Škodo. Poginilo je tudi več ljudij.
* (Grozno I i n c h o v a n j e.) V Atlanti, v državi Teksas v Ameriki, ltnchovalp jo prebivalstvo na grozen način nečega črnca, ki je umoril ženo in otroke svojega gospodarja. Privezali so morilca na grotnudo in živeli z;i/.j;ali.
Narodno-gospodarske stvari.
Slovenske posojilnice.
Po ,,Letopisu slovenskih posojilnic", sestavil J. L up u j ne, izdala ..Zveza slovenskih posojilnic". (Daljo.) Posojila.
Važna naloga posojilnic je posofevanje. To pa je tudi najtežja naloga; kajti gleduti je treba, da se s posojevalcem blag namen doseže, t. j. ljudem iz denarno zadrege pomagati, ljudi obvarovati še večje Škode. Gledati mora sleharna posojilnica na to, da se ne izpolnijo besede nekega domoljuba slovenskega, ki je v svoji nevolji, da mu kmetje od dolžnih glavnic le težko obresti plačujejo, rekel, ko se je v njegovem kraji snovala posojilnica: „Posojilnica bode nova prilika za večje zadolževanje miših kmetov".
Ce tudi se oziramo na te besede, vender moramo priznati, da so posojilnice potrebne, 6e bi tudi druzega namena ne imele, kakor posojila dajati, kajti človek mora včasih na posodo vzeti, naj dobi denar kjer koli in pod katerimi koli pogoji
Kedar pride naš bližnji v take stiske, pomagajo mu posojilnice. Na škodi je skoro vselej človek, če na posodo vzame — vender vsikdar ne, kajti včasih naredi z izposojenim denarjem dobro kujičijo, včasih se obvaruje večje škode itd. Gledati morajo pač posojilnice, da ue jemljejo previsokih obresti in da se drugih stroškov dolžniku preveč ne nakupili.
8% obresti jemlje ta samo dve posojilnici, pa Še ti ne v vseh slučajih, jedna samo takrat, kadar nedruštven i kom posoju jeta.
7°0     obresti jemlje   3 posojilnic 6% -      jeml;e 20
" /a /0       » » ° n
,5%        »     jemlje   4 „ Nekateri jemljejo dvo , druge zopet tro-vrstne obresti; nizke obresti za posojila na hipoteke, višje na menice, še višje, kedar se samo na zadolžuice posojuje.
Največ posojilnic dajo posojila na dolžna pisma, pa terja poroštva. Na zadolžuice, ki se uknjižijo, daje se le malo posojil. Veliko se posojuje na menice s poroštvom iu brez poroštva.
Najcenejšo je posojevanje na dolžna pisma brez poroštva in brez uknjiženja Toda ta način so svetuje le pri iniovitih in poštenih družuikih. Pri dolžnih pismih je to dobro, da ui ravno treba so Iti'jskega uli notarskega poverenia pri osebah, katero pisati ne znajo; zadostujeta le dvo j>riči.
Največ delajo naše posojilnice z zadoižnicami s poroštvom. Na menice dajejo tudi veliko denarja iu sicer nekatere posojilnice že več let le na menico. Kjer znajo ljudje pisati, je to najboljše, ker je kolek nizek. Nekoliko je pa to radi tega dobro, ker imajo dolžniki večji strah pred menico. Nevarno iu pogubno zanje pu je, če pride do tožbe, kajti
menična tožba je draga. Mnogim ljudem }e pa tudi ustreženo, da dobe denar na hipoteke, ker v tem slučaji ni jim treba iskati niti porokov, niti skrbeti, da bi se hitro vrnilo. Vender posojilnicam ni svetovati, da bi veliko na hipoteke dajale; to je v prvi vrati naloga hranilnic.
Tudi naj bi po naših mislih posojilnice le krajši čas denar pri dolžnikih puščale, pa ga zopet izterjale, zlasti neuknjižena posojila, kajti denar posojilnic naj bode bolje gibčen in premičen, kakor pri hranilnicah. (Dalje prih )
prinaša v 11. zvezku nastopim vsebino: 1. Jos. Cimperman : Satura Levstiku Francetu. 17—32. — 2. A. Funtek: Bolnici. — 3. Bistraa: Poslednji dan.
— 4. Dr. Nevesekdo: 4000. Povest. (Dalje.) — 5. Batog: Utrnila se jo zvezda. — G. Anton Kaspret : Razmere gorenjskih kmetov okolu leta 1500 (Konec)
— 7. T. Doksov: Moja sreča — 8. Stebor: Sa-motarjeva zgodovina. — 9. Igo Kaš: Dalmatinske povesti. VI. Križ ob poti. — 10. Rastislav: Nemi listi. — 11. y : Ob studenci. — 12. Andrej Fd-konja: Kratka pnvestnica slovenskega pravopisa. (Dalje.) — 13. R 1'erušek: Nesrečna junaška kri. Črtica iz Bosne. (Konec) — 14. y.: Poeziji. — 15. Batog. Kdaj li naj trgam cvetje rož V — IG. Književna poročila: IX. V. Oblak: VV. Vondrak: Ueber einige orthographische uud lexicalische Eigi*n-tbiimlichki'iten des Codex Supraslitmsis im Verhii!t niss zu den nndern altslovenischen Denkmiilern. — 17. A. otritof: Se jfldenkrat Fohov nemško-slovenski slovar za prvošolce. — 18 V. Bežek: Slovniški razgovori. — (Dalje.) — 19. Listek: Levstikovi zbrani spisi. — Obrtno spisje. — Puška repetirka.
— G0 malih povesti j. — Martin Krpan. — Lepa Vida. — Amerikanski Slovenec. — Nove muzikalije.
— Matenr, blagoslov. —- Cavalleria ruBticana. — Blaž Potočnik. — Bchlusswort zur Ortsnamenfor-schung  in  Kiirnten  — Poziv slovenskim pevcem.
— Občni zbor „Glasbene Matice". — Iz muzejskega društva. — Slovensko gledališče. — VIII. izkaz darov za Prešernov spomenik. — O rokopisni ostalim Dav. Trstenjaka. (Konec.) — Odkritje spomenika (iajevega. — Izvještaj „Matice Hrvaške." — Zadruga Malovič. — Himna OernohorBka a pisen „Onani, onamo." — Spomenik Milutiuovičev. — f J. A. Goučarov. — Prisega iz leta 1G72. — Listnica. — Popravek.
i Jutri brez bandaž. 1
s Anallierinova ustna vođa in zobni prašek s
obrani tisti, krepča  čeljustno meso   ter odpravlja Blabo .sapo iz ust.
Jedna steklenica ustno vode velja 40 kr.; jedna Akatlja sobnega praflka 20 kr.; Lil iteklenlo 4 gld.; i ' škatolj
HIBO S K Id. (81—136)
Lekarna Piccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Ounajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno poito proti povzetju zneska. TllJCi:
-J. novembra. Porges,  Hochmuth, Bernardi nor,   (iber-Neuman, Leskovic, Sehofner ii Gmdoa.
— Gralič Is Zagreba. — Kuralt iz Palili. — Kussl i/. Brnu.
Pri sinuu: Bobrott, Bsnmel, Baroni 1, Valdiiga iz
(iradea. — Pl. Hoffioanii Ljubljano. — Butti, Perles, Koch iz Trsta  — Frhdland, Oestcrreichc r, Menscbein z Dunaja.
— Krrath i/. Mokrmioga. Gliick iz Pruge. — Lončarič i/. Belo. — Ttobemernig iz Litije. — Dr. Kupferschtnied iz Kamni k R
Pri pi'ii-'iii  kolod\oru: Martini   It Rakeka. —
Cormak i/. St. Petra. — JansekoviA is Trsta.
Pri i»\sli i ti-Hiirji    Hocbbauor z Dobrove.
BohinCO iz .Mokronoga. — (Jlobočnik i'. Kranja.
Pri Maiiv
lander /. Dunaja
Meteorologično poročilo.
1 Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
2. nov.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7439 mm. 743-9 mm. 744 2 mm.	—2 0« C 3-2° C 2 0° C	si. vzh. m. vzh. si. vzh.	jasno jasno obl.	000 mm. 1
Srednja temperatura 11°, za 5*9° pod normulom.
TDia-naJelEO, borza
dnć 3. novembra t. 1.
(Izvirno tnlegraficno poročilo.)
včeraj —
Papirna runta.....gld.  91*5r> — gld
Srebrna renta.....,     91 30 — t
Zlata renta.......                                  108 65 — „
5°/4 marčna rent* ....     „    10195 — „
Akcije narodno banke        .     „ 1007 — — „
Kreditne ahcije.....„   274 75 — „
London.......„    117 70 — t
Srebro.........                                         —*— — ,
Napol..........                                           9 34 — .
C. kr. cokiui......,      B f>9 — f
Nomako marke.....„     57 75 — »
4" ,. državne srečko it I. lrf.r>4       100 gld. 134
Državne srečke iz 1. D164             100   . 181
Ogerska zlata renta 4°/o....... lu^*
Ogerska papirna renta 5B/0...... 100
Dunava reg. srečke 5°/0  .   .   .     100 gld. 120
Zomlj. obč. avztr. 4'/,°/, zlati ta»t. listi .   . 116
Kreditne srećko......100 gld. 183
Kudolfove srečke.....                           10   „ 1*
Akcije anglo-avstr. banke       .     120   . 148
Trauiway-druSt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 221
oiaiiHa
91 40 , 91 20 , 108 05 , 101 60 , 1008 -, 275 50 ,   117 55
] 935 , 5-59 , 57-75 gld. 50 kr.
m 75 „ ,   80 ,
n n
• 50 . .   75 .
n    50 ,
-   50 .
Veletrgovina z vinom v Fulji.
Podpisanec prodaja iz svoje zaloge lcvrnlna f-nm i«tratmk» vina znamenitih kletarjev, zlasti vršrrska, Niuoljannka in sauvlnčenska po |nizkib cenah in v vsaki meri, a ne izpod 56 litrov. Konkurencije se ni bati! Blagovoljna naročila pošljejo naj se
Vekoslavn Dejaku
(889—7) veletrien m vi no in v ■»ulji.
Karolii f ill-ti
v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10.
Vso (456—37) m
8
šolske potrebščine
jli za pisanje, risanje in slikanje, za »j jI vse .šole po naročilu gg. profesorjev.
I Velika izbera
I risalnih skladnikov, risal itd.
= Kašlja ni več! =
Staro  iu pr«*ickiiHcn«> do* ■niK-e z«lrH>viIo ao
1)ri8t,,i —-—7r^e:^\
iH«?55
,"^^B%\J^1-- ^' prese-
^twf^^ netljivo hitro ujilivajo
proti kanljn, lirlpHVOStl, zumII-senju i. t. d. Že izborna sestava mojih bonbonov je porok za uspeti. Paziti je torej natančno na ime OiArtr liftzv in na ,,t~el»tilin» ?n«»i»i»", ker se prodajajo posnetki, ki so brez i r«-il nn*«l i ali celo NkotlljlTl. — V sveznilh a 20 in tO kr.
(•lavaa zal<»ga: l.ckar F. Križan, Ur......tO..
Zaloge pri  vseh lekarjih in trgovcib s špecerijskim blagom.   V I.) uiti Jani  pri:   I . pl. Irnkocij-jn, lekiirju in I.. «.r«-«,«-l-mi, 16 kari U.    (!>1h 8j
Konfekcijsko blago
za dame in otroke: (878'4)
Elegantni jopicJ s svilnatim podSivom . od gld.   5.—
.,         dežni plaiil....... „    n   io- —
,,        uianielcti....... B    ,   10 —
,,         navoji......... ,          15 —
,,        paletoti   ........ i    n   10 —
Novostil v veliki  isberi In po najnlšjl eenl. — Naročila po meri skrbno in točno.
ERNST STOCKL v Ljubljani.
Wegweiser
zur
Berechnung der Franco (Porto) Gebiiren
Geld- und Frachtsendungen
nach allen Poatorten vou Oesterreich-Ungarn, mit Vor-sehriften iiher die Verpackung, den Verachlnsa, <lio Adresairung und die Frankirung dieser Sendungeti mit eineni Verzeichnlsn siimmtlichcr Postorte von Oesterreich-Ungarn nebst 4 Heilagen. Nach iimtlichen Bjhelfen zusamrnengcatellt von
Vinzenz Brodik (941—2)
k. k. PoBt- uud Telcgrafen-E.\peditor. Cena 75 kr., s posto 7» kr. — Dobiva bo pri
J. aiONTINI-ju
trgoven s knjigami in papirjem v Ljubljani.
puškar
v Borovljah (IVrlarli) na KoroAkem
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove puške in revolverje ter vae lovske pripravo, patrone ter drugo
streljivo po najnižjih cenah. — Pnftke so vso pre-sknsene na ccs. kr. izkušavalifioi ter zaznameuovane z znamko tega zavoda. (175—63)
Za Izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo ae brezplačno.
Dr. Friderika LeiigleNa
Brezov balzam.
Ze Bam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako so navrta ,  njeno deblo, je od pamtiveka \ znan kot najizvrstnejao lepotilo; \i ako se pa ta sok po predpisu ■i izumitelja pripravi kemičnim putom kot balzam, zadobi j>a čudovit učinek.
Ako so namaze zvečer ž njim obraz ali drugi doli polti, lo«'-i|o Me se drugi dau ne-Kiialue luskin« od polti, ki postnue VHled tega čisto Itela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in ko-zave piko ter mu daje mladostno barvo; polti pode-lujo beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogorče, nosno rudečino, zajedre iu druge iiPHnažnosti na polti. — Cona vrču % navodom vred gld. 1.50. (119—16)
Dr. Friderika Leugiel a
BENZOE-MILO.
Nnjmilejse  in  najdohrodejnojšn milo,  za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad «<► kr. Dobiva se v lijubljnnl v 111». pl. TrnkOezy-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejema \\. Ileun, ■»imaj, X.
¥ Šent-Vidu pri Zatičini
hodi
v soboto 7. novembra t. I.
velik
živinski semenj.
(914)
France ritjol*-,
vaški predstojnik.
Založnik: tovarne za platno.
Viljem SaMner
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 20     (757 16>
priporoča za bodočo sezono po znanih nizkih conah dobrosortovano zalogo
prtenega, modnega in manufakturnoga blaga
od priproste do najfinejšo vrste. Lepe novosti jesenskega in zimskega blaga za obleke, črne in v vseh drugih modnih barvah; posolmosti pristno nnglcškoga in brnskega modnega blaga za oblačila za gospode, flano lno odeje, predlagačl, navadni in salonski prostlradi, preproge, an-gora-koiioo, tkani in natlsneni perilnl barhantl 1. t. d. i. t. d.
Novosti kupujejo se vsak dan. Najnovejši modni časniki so na razpolaganje.
Blago za obleko, dvoj nato široko, meter po 50 kr. in več.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".