Leto LXXn, st. 118 ^^ p'***" ' - ft»*s«bi>» Preis - cena L i Orednlttve oprava, Ljubljana. Kopitarjeva 1 Telefon »001—«01 UaeeAna naročnina S U>. aa lno-tematv« M Ui. - Cek ra« Ljub. Dana tOSSl aa oaroAnlno la 1019« M Inaerate. liklJnAno aaaiopetve ta »glaae li I talij« to tnoiematvai DPI & A. MIlana Rekopteov •• v r • 4 o m •. 24 S K K D A Auch bei Nettuno schwere Kampfe An der Siidfront der Feind zui iickgeworfen - Geringe ortliche Kampftatigkeit im Osten - Bei Terrorangriffen auf Kiel, Dortmund und Braunschweig 68 Bomber abgeschossen -Portsmouth erneut bombardiert DNB. Ans dem Fuhrerhauptquartier, 23. Mai. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: Im Landekopf von Nettuno steiger-te der Feind seine Artillerietatigkeit in den iriihen Morgenstunden des heutigcn Tages bis zum Trommelfeuer. Unter Ein-satz von Schlachtlliegern sowie starken lnlanterie- und Panzerkdalten trat er so-dann siidvvestlich und westlich Apriiia und im Abscbnitt Cisterna-Li 11 o -r i a zum Angriii an. Die Kampie sind im vollen Gange. An der Siidlront wurde ein Versuch de« Feindes, sich in uberraschendem Vorstoss in den Besitz von Terracina zu letzen, vereilelt. Nordostlich Terracina konnte der Gegner sich in den Besitz einer Hohe setzen. Der Schvverpunkt des Grossangrilles lag auch gestern im Abscbnitt Lenola-Pontecorvo und bel P i c d i m o n t e. Unsere tapieren Truppen warlen den mit starken lnfan-terie- nnd Panzerkralten nach heitiger Artillerie- nnd Jagdbombervorbereitung angreiienden Feind in harten Kampien zuriick nnd fiigten ihm schwere Verluste za, Wo ihm an einzelnen Stellen ortliche Einbriiche gelangen, vvurden diese abge-riegelt oder im Gegenstoss bereinigt. Besonders erbittert tobten die Kiimple bei Pontecorvo nnd bei Piedimonte. Alle durch starkstes Artillerieleuer nnd rollen-den Fliegereinsatz untersiiitzten Durcb-bruchsversuche des Feindes wurden dort im zusammengeiassten Werier- nnd Ar-tillerieieuer zerschlagen. Die in diesem Abschnitt eingesetzten Truppen unter dem Befebl des Generals der Gcbirgs-truppen Feuerstein haben sich in den ta-£rlangen schweren Kampien hervorragend geschlagen und besonders ausgezcichnet. Im Osten verlie! der Tag bei geringer ortlicher Kampftatigkeit ruhig. Nach Sau berung der Flusschleiie am unteren Dnjestr vvurden die Kampie siidlich Dubosari bcendet. lnlanterie- und Panzerverbiinde zersehlugen hier, von deutsch-rumiinischen Kampf- und Schlacbt-iliegern hervorragend unterstiitzt, mehrere sovvjetische Schiitzendivisionen und eine Panzerbrigade. Der Feind balte hohe blutige Verluste und verlor eusserdem 2000 Gelangene, 47 Panzer, 71 Geschutzc und umfangreiches Kriegsmaterial, Ein Kampiiliegcrvcrband iiihrte in der letzten Nacht einen Angriii gegen den Bahnhoi D s h a n k o i aui der nordlichcn Krim, der Briinds und Explosionen her vorriel. Nordamerikanischc Bomber richtetm am gestrigen Tage einen Tcrrorengriii gegen das Stadtgebiet von Kiel. Es ent-standen besonders in Wohnvierteln Schii-den und Verluste unter der Bevolkerung. Bei scbvvierigen Abvvehrbedingungen wur den 22 ieindliche Flugzeuge abgeschossen. In der vergangenen Nacht griifen britisehe Bomber mehrere deutsche Stadte an. Besonders in Dortmund und Braunschweig vvurden Schadeu in Wohngebieten und Personenverluste ver-ursacht. Luftverteidigungskrafte vernich leten 46 viermotorige Bomber. Starke Verbande schvverer deutscher Kampfilugzeuge griifen in der letzten Nacht erneut den britisehen Hafcn Portsmouth an. Ausgedehnte Brandc und Zerslorungen vvurden in den Ziel-raumen beobachtet. Schnello Kampfilugzeuge setzten die Bekiimpfung von Einzel-zielen in Ostengland lort. Tudi pri Nettunu težki boji Na južnem bojišču je bil sovražnik odbit • Malenkostno krajevno bojno delovanje na vzhodu - Pri strahovainih napadih na Kiel, Dortmund in Braunschweig je bilo sestreljenih 68 bombnikov - Portsmouth ponovno bombardiran Fiilirerjev glavni stan, 23. maja. DNB Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na n o 11 u n s k e m p r c d m o s t j u je povečal sovražnik svoje topniško delovanje v zgodnjih jutranjih urah današnjega dne do neprestanega topniškega ognja. Nato je pričel s posegom hor-henih letal kakor ludi močnih sil pehote in oklepnikov z napadom jugozahodno in zahodno od April i je in nn odseku C i s t e r n n - L i 11 o r i a. Hoji so v polurni teku. Na južnem bojišču se je izjalovil »u-vražni poskus, da hi se polastil z nepričakovanim napadom Torrarine. Se-vernovzhodno od Terraeine je zavzel sovražnik neko višino. Tržišče velonapada je ležalo tudi včeraj na odseku Lenola-Pontecorvo in pri P i e d i m o n -le. Naše hrahro čete so odbile v težkih bitkah napada.iočega sovražnika, ki jn napadal i močnimi silami pehote in | oklepnikov po močni topniški in hnsko-homhniški predpripravi ler mu priiade-i jale težke izgube. K.ier so mu na posji-I mernih mestih uspeli krajevni vdori so j bili li zapahnjeni ali v protinapadu oči-i ščeni. Posebno ogorčeno so dirjali hoji , pri Pontecorvu in pri Piedimonte. Vsi sovražni prebijalni poskusi, ki so jih I podpirali najhujši topniški ogenj in poseg letal v borbo, so bili tamkaj razbili z osredotočenim ognjem metalcev in topništva. Na tem odseku nameščene čelo Nn vzhodu jc potekel dan oh skrom ui krajevni bojni delavnosti mirno. Po očiščenju rečnega loka oh spod. Dnjestru so Iti le zaključene bitko južno od Ifuhosarija. Oddelki pehote in pa oklepnike«, ki so jih odlično podpirali nemško romunski bojni in borbeni letalci. so raihili več sovjetskih strelskih divizij in neko oklepniško brigado. Sovražnik ie jlliel visoke krme izgube ter je i/gnhil povrh leua 2000 ujetnikov, 47 oklepnikov. 71 lopov in obsežno vojno grudi« o. Oddelek bojnih letal je Uvedel v pretekli noči napad na kolodvor I) š a n -kuj na severnem delu Krima, ki je po\ /ročil požare in eksplozije. Severnoameriški bombniki so izvedli včeraj strahovalni napad na mestno področje K i e I a. Posebno v stanovanjskih okrajih so nastale škode in izgube med prebivalstvom. l'ri težkih obrambnih po trojih je bilu sestreljenih 22 sovražnih letal. V pretekli nofj so napadli britanski bombniki več nemških mest. Posebno v I) o r i m u n d u iu Braunsrhneig " so bile povzročene škodo v stanovanjskih področjih in izgube prebivalstva. Sile zračno obrambe so uničile 4fi gtiri-mntornih bombnikov. Močni oddelki težkih nemških hoinih letal so napadli v pretekli noči ponovno britansko pristanišče P o r I s m o u I h. pod poveljstvom generala gorskih čet l/ol.ilci s« opazili na cilju prostrano po- Velike bitke v južni Italiji Berlin, 23. maja. Na južnoitalijanskem bojišču vodijo nemške čete žc 10 polnih dni najtežje obrambne bitke. V sredo in petek prejšnjega tedna je dosegla borba trdoto, ki jo je možno primerjati le z velikimi bitkami prve svetovne vojne ob Sommi, pri Verdunu in na Flamskem. 700 do 800 sovražnikovih oklepnikov, med temi tudi taki, ki so težki do 60 ton, in ki so jih podpirali topovi in bombniki, je te dni napadalo. Večinoma je skušal sovražnik doseči svoje cilje s frontalnimi napadi, pri katerih je nakopičil na krilih močne oklepniške sile. Ponovno mu je uspelo obkoliti važne obrambne položaje v obliki konjske podkve. V nobenem primeru pa mu ni uspelo, da bi popolnoma odrezal nemške sile, ker so trdovratno in žilavo boreči se grenadirji in lovci takoj prešli v protinapade ter zadali sovražniku visoke krvne izgube. Britancem, Sevcrnoamerikancem in njihovim pomaga-čem je uspelo z velikimi krvavimi izgubami prekoračiti centralno področje pogorja Aurunci ter doseči na obalni cesti področje Fondi. V zahodnem priključenem masivu Ausoni pa stoje pred isto nalogo kot doslej, da se bodo morali namreč 6 težkimi žrtvami v vojaštvu in orožju odpreti pot skozi globoke doline do 1000 m visokih gora. Sile, ki so bile iz tega razloga tamkaj zbrane in preskrbovalne kolone, s0 nemška težka bojna letala z uspehom ponoči napadla. Nemški letalci so odvrgli v siju svetilnih bomb na dobro vidne kolone, zbrano gradivo in taborišča veliko množico težkih razstrelilnih bomb. ki so povzročile prostrane požare, eksplozije in razdejanja. Dosedaj je bila usmerjena napadalna črta v splošnem proti zahodu; po zaustavitvi sovražnega sunka na obalnem področju pri Fondiju pa se je usmerila proti severu. Sovražnik, ki se je opiral na cesto Itri-Pico, je napadel v nedeljo v smeri Lenola-Pico in Pontecorvo. Na levem krilu je sledil sunek severnoameriških čet proti Lenoli od juga in istočasno so napadal« zamorske čete Monte Appiolo. Nadaljnje močne sile so pritiskale od juga proti Picu in nek tretji del je poizkušal suniti zapadno mimo Pontecorva in prekoračiti tamkaj reko Liri. Na odseku pri Lenoli so boji še v teku. Sovražnik, ki je vdrl nekajkrati v Pico, je bil vržen nazaj v gorovje in zahodno od Pontecorva so odstranili nemški grenadirski lovoi predmostja na severni obali reke Liri, ki so jih zamorske čete ustvarile pod najtežjimi izgubami. Poizkua sovražnika, da bi obkolil obrambno črto Pontecorvo-Aquino od juga z močnimi sunki s strani ali celo uničil, so se izjalovili, kakor prejšnji napadi in obnovljeni čelni napadi v nedeljo. Tudi poljski vojaki, ki so napadli severno od Via Caselina v gorah pri Piedimonte in Villa San Lucia, so bili zadržani pod najtežjimi izgubami ali pa so bili v mogočnih nočnih protinapadih vrženi nazaj. Spričo neugodnega vremena je bilo delovanje .................................... Kratka poročila Ankara. Radijska postaja Ankara javlja, da znaša predlog za vzdrževanje vojake Turčije v tem letu skupno 521 milijonov turških funtov in da je najvišji v zadnjih petih letih. Amsterdam. Kakor javlja britanska lDuce! Pred petimi leti sta oba naša naroda pokazala v zavezniškem in prijateljskem paktu svojo voljo, da bosta za vse čase stala skupaj k ohranitvi in zagotovitvi svojih življenjskih pravic v prijateljstvu in edinosti. V spomin na le zgodovinske uro Vam pošiljam v imenu vsega nemškega naroda svoje odkritosrčne in prisrčne pozdrave in želje. Istočasno pa dajem svoji nezmotljivi golo-vosti izraz, da bo na koncu tn usode-polne borbe zmaga sil osi najvažnejše poroštvo za srečno in svobodno bodočnost naših narodov. Adolf Hitler.c Duce Fuhrerju; »Ob obletnici podpisa prijateljskega in zavezniškega pakla med narodno-socialistično Nemčijo in fašistično Italijo ki sta povezani s skupnimi ideali in z Bo ta te ca Caira »^^L Ciitroc atešž iV/V/ Siue/A f PMimntl Cčssko --%<'' ' T^Menttc. Piumgroli Pontecorvo . Cinpediinele d'0ro- mmsie j i /< 5 p'efr^ Faggeflo- ( .A nafta Pignaforo S. A poti t mr« ft/ruova' erfo- ' ?/• r /TT' ' / r \ r o; '".«; • '/„ . jt^V Val/emsio Corerto Ruazzo - A ■nV vV' IVA: Ur/'. V -S stefalo- V/vnivv-T. } '»».i.-" Cristo A rSp/gno ^Cssfellonerito i Miran: f\/!il\^ CtsMfcAt v s^iL, v*' 'scauri \Mirtlurno -JGaeti i Km. Helejinlr« voljo, hodili pot, ki jima jo je usoda določila, do konca, bi Vam, Fiihrer, ponovno izrekel v imenu Italijanske socialne republike globoko vero na zmago orožja Hajha in njegovih zaveznikov, medtem ko so nove formacije republikanske Tlalije na tem, da bodo v kratkem stopile v akcijo za skupen cilj. Mus»olini.< Zunanji min. von Ribbenlrop Duceju: »Ob 5. obletnici podpisa nemško-ilalijanskega prijateljskega in zavezniškega pakta, Vas prosim, Duce, da sprejmete moje odkritosrčne in prisrčne pozdrave. Danes sem bolj kot kdaj prepričan, da bo usodepolna borba za svobodo Evrope končala z našo zmago nad skupnim sovražnikom in da bo s tem pripravljena srečna bodočnost naših narodov.« Dure državnemu zunanjemu ministru: >Ob priliki proslave dneva, na katerega sta sklenili naši državi zavezniški in prijateljski pakt. bi Vam. Ekscelenca zagotovil, da bo republikanska Italija nadaljevala čvrsto svojo pot na strani prijateljske Nemčije do one zmage, ki bo žilavo, junaško voljo Rajlia in njegovih zaveznikov kronala s pravičnim in bolj šini svetom.« Državni zunanji minister državnemu podlajniku Mazzoliniju: »Na dan, ko proslavljamo petletnico sklenitve neniško-italijanskega prijateljskega in zavezniškega pakla, pošiljam Vaši Ekscelenci svoje odkritosrčne pozdrave in želje. Združenim silam nnših narodov bo uspelo — to je moje trdno prepričanje — skupno z našimi japonskimi zavezniki slaviti končno zmago. Mazzolini Ribbentropu: >Ob obletnici zgodovinskeua dneva, ko je bila vpostavljena skupnost usode med narodno-socialistično Nemčijo in fašistično Italijo, bi Vam. Eksrelenca. izrekel vero v zmaco in svojo volio. dn bom navdušen sodeloval pri misiji kulture in pravice, h kateri sta povezani nrv: nesmrtni deželi s svojimi zavezniki.« Pogovor z Doriotom Francoski bojevnik na vzhodnem bojišču, predsednik francoske ljudske stranke nadporočnik Jacipies Doriot ima za seboj kaj nenavadno pot. Bil je prepričan komunist, pozna Sovjetsko zvezo, Stalina samega in svetovni komunizem, zato pa se je z vsem gnusom obrnil od njega in stopil v aktivno borlio proti njemu. V veliki meri po njegovi zaslugi je bila dne 27. avgusta lfMl ustanovljena francoskn prostovoljna legija za borbo proti boljševizmu. Od takrat se francoski legionarj junaško borijo na vzhodu. V borbah so se izkazali trije francoski bataljoni. Doriol se je v tretjem francoskem bataljonu udeleževal bojev pri Sinolensku kukor tud. bojev proti tolpam v zaledju. Zlasti v ostrih ruskih zimah so francoski legio narji odlično vztrajali v borbi proti so vražniku, vajenemu močvirnntega ozein Ija in pragozda. Prve dni januarja 1041 je francoska prostovoljska legija skupno z nemškimi oboroženimi silami preprečila raznim tolovajskim tolpam združitev pri Mogilovu in potisnila kakih 5000 to iovajev proti jugu ter jim razdejala več taborišč. Prav lako je potisnila kakih 80(10 tolovajev proli zahodu k Berezini in jih deloma popolnoma uničila. Nadporočnik Doriot poroča, da se je legija pri teh bojih sčasoma tnko spretno »motorizirala« s konji in sanmi, da 6e je lahko premikala 150 km dnevno. Na vprašanje vojnega poročevalca, kaj eo Francozi posebno opazili na sistemu in v deželi Sovjetov, je nadporočnik Doriot odgovoril, da bo omenil samo en značilni primer, ki se je pripetil nekemu vohunu, kateri se je vrinil v legijo ie v domovini, da bi lahko prišel na vzhod no bojišči- in tam izdal svoje rojake boljševikom Le nekaj tednov je živel nn vzhodu, kjer je videl vse strgane in lačne prebivalce, vse sovjetsko divjaštvo, svoje umorjene tovariše in vse ostalo barbarstvo, nakar je znova vzljubil Francijo in se je začel zgražati nad svojim nameravanim izdajstvom, še preden ga je izvršil. Francozi so ee ludi čudili, ko so opazili, da so sovjetski vojaki prepričani, da se borijo proti »divjakom« in »nekulluri«. Na vprašanje, kako si Doriot zamišlja vlogo Francije v primeru sovjetske zmage, je navedel izjavo sovjetskega Žida Ilija Eklenburga. ki je dejal, dn bi lahko nn pravili iz Notre Dnine v Parizu sijajen kino. Nadporočnik Doriol priznava, da verjame še danes mnogo Francozov v taki« rešilev. Ta vera pa bo tudi njim kmalu prešla, kajti česnr človek nima, tega ludi ne more ceniti in lako se godi z ntneri-kansko kulturtK. Francozi so spoznali žo leta 1018., kakšno razumevanje imajo Američani za umetnost in kako imenitno se jim zdi zgraditi lep franroski grad tik knke indijanske vasi. /.uradi tega tudi ne občutijo one škode, katero povzročajo nji hovi teroristični bombniki. Končno je ,Iacques Doriol izjavil, da se m ii že mora priznati, da temeljilo po zna sovjetsko kulturo. V ilustracijo svoje trditve je navedel neko anekdoto, ki je za kulturnega zapadnjakn bolj zgovorna kot mnogo besed. (Posvoji vrnitvi iz Kitajske sem srečal leta 1027. večkrat Stn-linn samega,« je omenil Doriol. »Nekf.č smo se sestali v Stalinovem podežel.-kein bivališču; bil je on sam, Buharin, Indijec Roy in jaz. Brž ko je zapustil Stalin svoj luksuzni avto, je ukazal, da naj se mu privede ovco. Ko so mu pripeljali žival, je Stalin zahteval še revolver. Z rezgeln-jočim smehom je Stalin ustrelil nnlo svojo ovoo in je z užitkom grabil po njenem drobovju, nakar je razdelil najboljše ko.-!1 kot »čalčik«. Na rnžnju pečeni so bili res imenitni. Tudi vodka se je točila iz ogromnih kozarcev. Buharin je postal takoj vijoličast. Krohotaje je Stalin objel Indijca Roya in je pokazal na bledega intelektualca Buharina: »Oglej si ga, to je Ev-ropal Mi pa smo druge krvi!« Opoteka-jočemu se Buharinu ni bilo preveč prijetno pri duši. Upravičeno, kajti kmalu nato je tičal sam >nn rnžniu' sistema kol ona ovca, katero je Stalin lastnoročno ustrelil.« Bombe na srbske vasi Beograd. 23. maja. Pri zadnjem letalskem napadu angloameriških strahovainih letalcev na srbsko področje so padlo »lombe tudi na več vasi stare Srbije in Bsnata. Podeželsko prebivalstvo je imelo izguhe. Številne hiše so bile razdejane. Strahovalco bombardiranje mirnih krajev je izzvalo mod Srbi veliko ogorče-nje. Pastirsko pismo kardinala van Roeya Bruselj, 23. maja. S f>osobno ostrostjo se obrača belgijski primas in knezoškof iz Mechejna, kardinal van Roey v svojem pastirskem pismu, ki je bilo preteklo nedeljo prečilano v vseh belgijskih cerkvah, proti brutalnosti angloameriških strahovainih bombnikov. Kardinal van Roej je poudaril, da je izjava Angloamerikancev, da so razdejanja neizbežna posledica vojaških nastopov, ki veljajo uničenju prometnih sredstev in tvornic, bila postavljena na Inž z ugotovitvijo dejanskega stanja. Izjemoma v malo slučajih so odvrgli raz-streliLne in zažigalne bombe na slepo srečo na stanovanjska področja, ki obsegajo površino več kvadratnih kilometrov. Popolnoma jasno je, da napadalci niso podvzeli nikakih varnostnih ukrepov, ki so bih nujno potrebni. Takega r*vaanja pa ne ukorc^u ij^tfuv; iXM*iffi čiti pred razumom in človeško vestjo. Če Angloamerikanci priznajo, dn napadajo le vojaške cilje, moremo k temu nasprotno ugotoviti, da so homhe mnopn kilometrov od vojaških ciljev zahtevale žrtve in padle na naseljeno področje. Napad na Boulogne Pariz. 22. maja. Angloameriška letala so v soboto zvečer ponovno bombardirala stanovanjske okraje mesta Boulogne. Številni prebivalci .so bili ubiti ali težko ranjeni. Zakaj je bila razpuščena komunistična stranka v USA? Berlin. 22. maja. K razpustitvi ko munistične stranke v Združenih državah razlagajo v tukajšnjih političnih krogih, da je tukaj govor le o taktičnem manevru, da bi se zakrilo sodelovanje Rooi>*i. velta z boljševizmom. Nov nosilec hrastovih listov orožja SS Berlin, 23 maja. Fiihrer je odlikoval s hrastovimi listi k viteškemu križcu Železnega križa SS HauptsturmfOhrarja Wal-terja Schmidta, poveljnika bataljona v nekem oklepniškcm polku SS oklepniške divizije >Wiking« kot 4/9, vt>i»ju scntlke Akcije ljubi], domobrancev na Dolenjskem Domobranski bataljon je zmagovito prehodil vso Dolenjsko, razpršil komunistične tolpe in se srečno vrnil v Ljubljano Ljubljana, 22. maja. Prvikrat je večja domobranska enota šla v akcije na Dolenjsko. Dne 23. aprila je domobranski bataljon zasedel lg, nato je šel v naslednje kraje: Z avtomobili jo krenil v Velike Lašče, nato pa v Slivnico, Dvorsko vas, v Velike 1'oljane in nazaj v l.ašče. Zvečer dne I. maja 1914 je prehodil dobrepoljsko dolino in prenočil v Zdenski vasi. fce ponoči so domobranci krenili v Vel. in Malo Rafno, zjutraj pa zasedli Ilovo goro. Ko so bili obveščeni, da se v bližini Krke nahaja večja skupina komunistov, so preko Kočevja obkolili Krko. Potem, ko so očistili vasi okrog Krke, so v nagli akciji zasedli Žužemberk, kjer so imeli oporišče več dni. Akcije so izvršili prav do Ajdovca in do Ambrusa. Zasedli so tudi Stražo in odšli v Mirno. Od tu so prešli Trebeljno in se ustavili v Mokronogu. Iz Mokronoga so predrli do Krškega, odkoder so se z vlakom pripeljali nazaj v Ljubljano. Ves čas akcij so pred seboj podili komuniste in jih stalno zasledovali, dokler jih niso uničili ali razpršili. Opravka so imeli s štirimi brigadami in sicer: z IX., XII., Ljubljansko iu Gubčevo brigado. Najbolj zanimiva je gotovo »Ljubljanska brigada«. Z njo so trčili skupaj na Kidovciu vrhu pri Krki. Brigada je pravkar pripravljala kosilo in bila silno iz-nenadena. V kotlu je bilo kuhano meso, poleg tega je bilo pripravljeno za komuniste ludi žganje, kar naj bi dvignilo moralo za bodoče borbe. Komunisti so takoj zbežali in vse pustili. Predal se jc tudi eu Italijan in izjavil, da je komunist. Domobranci se niti toliko niso ustavili, da bi pojedli pripravljeno kosilo. Na bajonete so nataknili kose mesa in hiteli za komunisti. Brigado je bilo zelo lahko zasledovati, ker so na poti, po kateri so bežali, ležali različni predmeti, ki so jih komunisti odvrgli, da so laže bežali. Pustiti so morali tudi mule in težko orožje. Se trikrat so se domobranci srečali z -»Ljubljansko brigado« in sicer takoj v bližnjih vaseh. Vendar brigada ni bila zmožna, da bi nudila odpor Domobranci so namreč v naglem jurišu takoj planili v borbo na nož in s tem komuniste tako zbegali, da niti streljali niso. Ko so jih pregnali tudi iz njihovega tretjega oporišča, si komunisti v naslednji vasi niti v hišo niso več upali da jih ne bi presenetili domobranci. Ko je nastopil večer so se v divjem begu umaknili v gozdove. Ker pa je bila med njimi velika zmešnjava, so se v gozdu pričeli streljati med seboj. Ta I^Uiov ples je trajal nad dve uri. Pri Muljavi so domobranci naleteli na ;.Gpbčevo brigado« in jo razpršili. Prav (ako so v Kočevju pognali v beg IX. brigado. XII. brigado pa 60 zasledovali tako dolgo, dokler ni bila popolnoma razbita. Na Krki so zajeli komando področja z vsem arhivom. Našli so tri pisalne stroje in mnogo hrane. Žužemberk je bil po zadnjem komunističnem napadu hudo razbit. Najbolj prizadeta jo corkev. Na vsej poti so ljudje z velikim veseljem sprejemali domobranske edinice. Opaziti je bilo, kako so ljudje naveličani komunistov in so spraševali samo to, če bodo domobranci stalno ostali v kraju in jih zavarovali. Ljudjo so se čudili številu domobrancev. Videti je, da so jim komunisti stalno lagali, da je pri domobrancih samo nekaj iznarodelih posameznikov; zdaj pa vidijo, da je domobranstvo postalo narodno gibanje. Povsod so ljudje prišli k domobrancem, jih spraševali po vesteh in zlasti prosili, naj jim daio kaj časopisja. S tem so domobranci ludi postregli, kolikor je bilo možno. Morala pri domobrancih je bila vse skozi odlična. Kljub temu, da so bile težavo pri prehrani in bo morali prenašati izredno težke napore, so fantje z veseljem šli v borbo in so jih morali poveljniki dostikrat zadrževati, da so niso manjši oddelki preveč oddaljili od glavnino. Morala pri komunistih je padla že pp prvih močnih udarcih. Za odprto borbo sploh niso bili zmožni. Begali so iz kraja v kraj in dostikrat padli v roke domobrancem. Mnogo komunistov se je tudi predalo. Hud poraz komunistov pri Žlebiču Dne 27. aprila 1914 so domobranci naleteli v bližini Zlobiča na močnejšo skupino komunistov. Boji so bili v predelu Zlebič-Slatnik-Cior. Lazi-Sinovica in pri Sv. Gregorju. Domobranci 'so zopet želi popoln uspeh. V boju se jim je posrečilo razkropiti komuniste in jih potem posamezno tolči. Ujetih je bilo 33 komunistov, med njimi je bilo 7 ranjenih. Padlo pa je 30 komunistov. Torej zopet 70 tolovajskih izgub. Zaplenjeno je bilo ludi orc-cej orožja in nekaj strojnic. Občni zbor ljubljanske borze V ponedeljek popoldne se je ob izredno lepi udeležbi vršil občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote. Občnemu zboru je predsedoval borzni predsednik dr. Ivan Slokar, ki je uvodno pozdravil predvsem navzočega borznega komisarja, načelnika VIII. oddelka pokrajinske uprave dr. Alojzija Trstenjaka, zastopnika Pokrajin, gospodarskega sveta dr. Plessa, zastopnike Zveze delodajalcev, Združenja industrijcev, Združenja trgovcev, Društva industrijcev in veletrgovcev ter Trgovskega društva Merkur. Nato sc je spomnil lani umrlih borznih članov in predlagal, naj se pošljejo z zborovanja pozdravi prezidentu Pokrajinske uprave div. generalu Leonu Rupniku. Iz podanega poslovnega poročila posnemamo, da tudi lani ni bilo mogoče govoriti o pravem borznem posljvanju. Kajti v vojnih časih je zasebna inicijativa ozko omejena po državnih ukrepih glede cen, potrošnje in proizvodnje blaga, ki se morajo podrediti najvažnejšemu cilju. To velja tudi za našo lesno trgovino, ki jo zaradi vojne skoro povsem zastala izvzem-ši nekatere obrate. Zato jc tudi ljubljanska nalik mnogim drugim evropskim borzam prisiljena začasno počivati ter z lastnimi sredstvi zagotoviti si kontinuiteto. Tudi borzno razsodišče je bilo po sili razmer pccej omejeno v poslovanju, vendar pa je storilo mnogo. Število razprav pa jo močno padlo. Ob skrajni štednji in znižanju izdatkov je uspelo ohraniti tajniški aparat borze. Končno je ugotovil predsednik, da gre za to, da so bili prebivalci ljubljanske pokrajine v neokrnjenem obsegu zlasli glede mirnega življenja in preskrbe zagotovljeni, največjega zasluga in zahvala prezidentu Rupniku, ki je posvetil vse svoje sile zaščiti in ureditvi našega jarodnega in »Goriški list« dviga zavest in aktivnost ■Goriški list« se od številke do številke boljša. List je vedno bolj pester, samostojen, zanimiv. Četrta številka, ki smo jo sedaj dobili, nas je posebej razveselila z življenjsko silo in možato odločnostjo, ki jo izžareva. Na uvodnem mestu govori list o potrebi vodstva. V vsaki urejeni družbi je treba voditeljev: Voditelj je tisti, ki z ljudstvom vzame križ na rame in ne gleda na svojo kariero. Kadar ljudstvo trpi, mu je treba pomagati. Ničesar nam ni v tem zgodovinskem trenutku treba bolj kot dobrih voditeljev. Treba nam je razumnikov, ki se ne bodo strašili kot častniki vstopiti v vrste narodnih straž. Treba nam jo odločnih mož, ki bodo imeli pogum, prevzeti odgovorna mesta po deželi. Treba nam je kulturnih delavcev, ki bodo razumeli resnico, kajti edino resnica nas ho osvobodila!... Dobri voditelji so naša najbolj pereča potreba!« V članku z naslovom »Več poguma!« vabi list ponovno vso slovensko goriško inteligenco k sodelovanju. Pravi pa odkrito: »Dobrodošel nam je vsak pošteno misleč goriški Slovenec, toda pogumen mora biti. Obotavljalrev ne potrebujemo. Imamo dovolj sovražnikov, da ne utegnemo čakati na malodušneže, ki opre-zajo za plotom, kako se bo stvar razvila. Zgodovinska ura bije za goriške Slovence in kdor sedaj čaka in počiva, ta ni zaveden, ni odkrit Slovenec.« Potem nadaljuje: »Naš list je glasilo vseh dobro mislečih Slovencev. Naša naloga je: varovati slovenski jezik, našo vero, naša narodna izročila, sploh vse. kar je naše na Goriškem. Česa ?e goriški Slovenci prav za prav bojimo? Naš jezik je dobil zopet spoštovanje, kakor mu pripada, na Goriškem se tiska slovenska beseda, v Gorici je naša narodna straža. Zagotovljen nam je naš narodni obstoj. torej slovenski Goričani — kvišku srra! Več poguma v naša prsa! Končamo s pregovorom, starim nad dva jisoč let: Samo pogumnim pomagata sreča in usoda I« Izgleda, da se je »Goriški list« v položaju že dobro znašel in da ve, kaj jo njegova naloga. Želimo, da bi imel pri prebujanju zavesti in aktivnosti mnogo uspeha. gospodarskega obstoja. Zato naj mu velja prošnja, da bi še naprej bil naklonjen našemu gospodarstvu. i Sledilo je poročilo finančnega odbora, ki ga jc podal njegov predsednik g. Ivan Gregorc. Iz poročila je posneti, da znaša imovina borze 1.026 milij. lir in da je znašal lani presežek poslovanja 0.026 milij. lir. Račun zgube in dobička izkazuje dohodkov 0.15 milij. lir in ravno toliko izdatkov. Računski zaključek je bil soglasno odobren, ravno tako je bila dana razrešni-ca borznemu svetu. Pri naslednjih volitvah so bili soglasno izvoljeni ponovno v bgrzni svet naslednji gospodje: dr. Ivan Slokar, Heinrihar Fran, dr. Basaj Josip, Tosti Avgust in dr. Fran Windischer. Za člane finančnega odbora so bili ponovno izvoljeni: Gregorc Ivan, Soršak Anton, Ljubič Josip, dr. Ce-ferin Emil in dr. Loretto Franc. Končno so bili za člane razsodišča soglasno izvoljeni: Bezenšek Dominik, Bizjak Ivan, Cekin Dominik, Lavrič Josip, Lazar Ivan, Ljubič Josip, Paidin Alojz, Pečovnik Albert, Schweiger Florijan, Verbič Anton, Berkopec Anton, Heinrihar Vinko in Mrav-ljak Fran. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik dr. Ivan Slokar je z zahvalo navzočim zaključd uspešni občni zbor. SP0RT NemKko nogometno prvenstvo. — Tretje pred kolo ni prineslo bistvenih pr ».teneSonl. temveč So tekme potekle tako, kakor se je predvidevalo. Dobra enaj«torlca Oross Bom Je premagala v Stcttinu prod 12.000 gledalci Hertbo iz Berlina z rezultatom 3:5 (2:1). — V Tlrnždanih je pred 45.000 gledalci zaigral« dunajska Vienna kaj dobro, toda Draždan-č»ni so imeli nekaj ved od igre ter so zmagali z rezultatom 3:3 (1:1). Prvi gol .ie zabil takoj ob pričetkn Doeker r.a Dunaj. 30 minut zatem .ie fele uspelo Schfinu, da jo izenačil. Ta rezultat se do krnja polč-ssa ni nič menjal. V drugi polovici Je dosegel v 52. minuli Sohiin vodstvo, ki ga je pove'«! v 6.1. minuti. Duiiajčani kljub stanju 1:3 niso klonili ler so uprizorili nešteto napadov na draidanska vrata: eden teh napadov jo prinesel uspeh — HoleSovski je dosegel gol ter znižal stanje na 3:2, Vi se do kon"» ni spremenilo. — 1. FC Niirnberg je gostoval v Saarbriickmi Icr jo premagal istoimenski klub z visokim rezultatom 5:1 (2:1). Tekmi je prisostvovalo 20.000 glcdalcev. — LSV ITnmburg je imel v gosteh močno enajsto-rioo KSfl Duishurg, ki jo je premagal z rezultatom 3:0 (2:0). Tako imamo za ermi-finalne lokme sedaj naslednje tekmece: fiross Born, Dresdncr SC, LSV Hamburg in 1. FO NUmburg. Italijansko nogometno prvenstvo. V italijanskem nogometnem prvenstvu so borbe dospele že do finalnih srečanj med posameznimi skupinami. V tekmah med skupino jadranskega Primerja in Benečije je bil dosežen rezultat, 0:0 med Venezio in Triestino v Veneziji. Mo-(vo Ampelea. ki jo moralo sprejeti Verono. je bilo prosto, ker Verona ni nastopila. V Turinu je v tekmi med lanskim prvakom FC Torinom in Juvetitusom, večkratnim italijanskim nogometnim prvakom. presenetljivo zmagal Juventus 8 3:1. Kaj pravi predsednik I00F o slovanstvu »Stari romantični rekvizit, zaprašena kulisa, ki ji verjamejo samo zelo naivni ali pa zelo brljavi ljudje« Ko so vsi pametni ljudje na Slovenskem rekli, da je delo osvobodilne fronte norost in brezvestno uničevanje naroda, so se vrhovi OF sklicevali na to, da je Slovencev sicer malo. toda »Slovencev iu boljševikov pa je 200 milijonov«. S »sveto slovansko Rusijo« nas vežejo krvne in čustvene vezi, vsi smo ena velika družina, ki smo nekoč govorili skupen jezik in prav je, čc sedaj po dolgih stoletjih povežemo tudi svoje narodno življenje v skupno usodo.« Da je to le izgovor, ki ga je bilo treba privleči za lase, da so mogli opravičevati nesmiselno uničevanje slovenskih življenj, je dokaz predsednik IOOF Josip Vidmar sam, saj je še leta 1932, ko še ni bilo treba iekati izgovorov v slovanstvu, čisto drugače mislil in tudi pisal. Ne bo škodovalo, če te njegove misli nekoliko osvetlimo. V knjigi »Kulturni problemi slovenstva« piše na str. 81 : Da bi naredili to protislovno in nepojmljivo stvar (namreč ilirizem — opomba uredništva) vendarle nekako pojmljivo in razložljivo, se sklicujejo eni ideologi na to, da smo bili nekoč ene narodnosti, kar je najbrže res, kakor smo bili nekoč tudi vsi Slovani en rod, in da smo prav za prav ene narodnosti še vedno, čeprav hkratu propovedujejo, kakor sem omenil že poprej, da moramo znova postati ene narodnosti. Drugi nas zopet prepričujejo s pomočjo starega romantičnega fantoma, ki mu je ime slovanstvo. Govore nam: glavno je, da smo si ohranili slovanstvo, vse drugo ni važno. In kaf je slovanstvo? Abstrakcija ali vsaj malodane prav daljna realnost. Zakaj naj bi bilo potem važno baš slovanstvo? Če je žc zaradi daljnih in pradaljnih sorodstev zametati naj- konkretnejše individualna realnosti, zakaj bi se tedaj ustavljali pri blovanstvu? Zakaj se nc bi zadovoljili kar z indoevrop-stvom? Ne, stari romantični rekvizit, pred katerim sc je tako lepo sanjarilo o veli-čini in moči slovanstva, ki jima ni primere pod solncem, je zaprašena kulisa, ki današnjim nesentimentalnim umovnni ne pomeni dosti več nego nič in ki lahko predstavlja živo realiteto samo zelo naivnim ali pa zelo brljavhn očem. S pisanjem predsednika IOOF se sklada tudi uradno boljševiško mnenje o slovanstvu in o slovanski vzajemnosti. Ko so se nekateri naivneži skušali sklicevati na slovansko vzajemnost, jih je boljševiška agencija TASS takoj ohladila s temle mrzlim polivom: »dne 10. maja je v imenu boljševiške vlade izjavila, da jc panslavizem reakcionarno gibarje v nasprotju s politiko sovjetske države.« Ali ni čudno, da se mnenje predsednika IOOF popolnoma sklada z uradnim mnenjem boljševiške države. Oba slovansko vz.a jemnost odklanjata kot nekaj zastarelega ln ali ni čudno, da sedaj, ko gre za uni čevanje slovenskega naroda, oba pozabljata na svoje uradne izjave in vlečeta na dan to »reakcionarno gibanje«, ali kot pravi Vidmar, to »zaprašeno kuliso, ki današnjim nesentimentalnim umivom ne pomeni dosti več nego nič in ki lahko predstavlja živo realiteto samo zelo naivnim ali pa zelo brljavim očem.« Ali ni to prav lepo spričevalo ki ga je napisal sam vrh OF vsem tistim, ki še verjamejo v slo vanstvo Osvobodilne fronte Torej ie en krat: zaprašena kulisa za brljave oči, k ne vidijo, da se za »slovansko« Sovjeiijo in »slovensko« OF skriva zločinski medn rodni komunizem, ki hoče uvesti komu nistično diktaturo. Is Trata 1 V Trstu je umrl novinar Vitaliano Gregorius, ki je polnih 23 let delal pri raznih časopisih, v zadnjih letih pa v uredništvu »Piccola«. Nov težak poraz komunističnih tolp v Primorju. >Adria-Zeitung« od 21. t. m. poroča: Nekoliko dni po objavi težkega poraza, ki so ga doživele komunistične tolne v Jadranskem Primorju, se je zvedelo za nov velik uspeh, ki so ca dosegle nemške čistilne čete v nekem drugem predelu istega operacijskega področja. V tem okolišu se je posrečilo nemškim planinskim lovcem kljub neugodnemu ozemlju pri najmanjših lastnih izgubah zajeti in ruz-biti močne tolovajske tolpe. V teku več kot dvatedenskih bojev so bile zadane komunistom zelo težke krvave izgube. Po zanesljivih podatkih lahko računamo, da so imeli 2 do 3 tisoč mrtvih in ranjenih. Napravili smo ludi mnogo ujetnikov. Zanimivo, da število pribežnikov znatno presega število ujetnikov. Tudi številke raznolikega plena: orožja, niunicije in razstreliva so zelo upoštevanja vredne. Poleg tega smo dobili v roke spise z bogatimi podatki. Poskus močnejših komunističnih čet vdreti na srbsko ozeml je se mora smatrati za dokončno izjalovljen. Pri tem poskusu so zgubili komunisti v času od 18. marca do 17. maja skupno 2736 mrtvih, okrog 2400 ranjenih, mnogo ujetnikov in pribežnikov. Tudi plcu orožja in oprcine je bil zelo velik. Dve umetniški razstavi V tržaški Umetniški galeriji razstavlja svoja dela slikar Gvido Kadorin, v Galeriji Miche-lazzi pa je bila v soboto odpita razstava del slikarja Riharda Bastianutia. Nova operna sezona v gledališču Ros-settu V četrtek 25 t m. bo v gledališču Rosselti premiera Bcllinijeve opei e »Norma« pod vodstvom dirigenta Umberta Berrettoniia. V glavnih vlogah bodo Germana di Giulio, Fedora Barbieri, Fran-ccsco Merli in Andrca Mongelli. , V zakloniščih kradejo. Tržaška pre-feklura opozarja: Dela v novih zakloniščih kljub raznim ovirani ugodno napredujejo. Občinstvo se je v zadnjih časih lahko prepričalo, da so zaklonišča, ki so bila pred kratkim dana občinstvu na razpolago, dobro opremljena. Žal pa morajo oblastva občinstvo pozvati, da naj pazi na naprave v zakloniščih. Ze ponovno je bilo ugotovljeno, da so se brezvestnimi spozabili nad notranjo opremo, n. pr. nad električno in vodno napeljavo. Po.1 takim početjem občutno trpi skup nost. Ker občina trenutno šc ne more zadostno zastražili vseh zaklonišč, se občinstvo nujno naproša, naj pomaga, da si take tatvine v zakloniščih ne bodo vcS dogajale. Trije dečki ranjeni pri eksplozijah. Iz Pirana so v nedeljo zjutraj pripeliali v bolnišnico dvanajstletnega Antona Pckja-riča, ki je imel raztrgano levo roko in več ran po obrazu in telesu. Povedal jc, da se jc igral na obali in niti opazil ni, kaj vrli v roki. Naenkrat pa mu ie eksplodiral naboj, tako da je dobil zgoraj omenjene poškodbe. — Kmalu potem so pripeljali iz Zadra dva brata in siccr desetletnega Ivana in dvanajstletnega Doima Hrendo, ki sta tudi bila ranjena ob eksploziji ročne bombe. Po gozdu st nabirala suhljad, nista pa opaeila« da sta z njo prinesla domov bombojikitje eks plodirala šele, ko sta doma naložila na ogenj. Ivan jc dobil več ran po obrazu in po rokah, Doimo pa je dobi! ijano ob levem očesu, tako da je oko v nevarnosti l s Gorice Napad nn bančnega blagajnika. Blagajnik Zadružne banke v Patmanovi v Furianij.i je še ves prepaden prišel na mestno policijo javit, da je bil oropan. Po njegovi izpovedi so ga na cesti, ki pelje proti vasi Risano, nenadoma obstopili štirje zakrinkani ljudje in mu pod grožnjami odvzeli usnjato torbo, v kateri jo nosil 100.000 lir. Policija preiskuje nekoliko tajinstveno zadevo. Kolesa, ki zginjnjo... Kmet Marj'o Zorzut iz Mariana v Furlaniji sc je pripeljal s kolesom v Gorico. Zaradi nekega opravka se je moral ustaviti nn Korzu. Pustil je svojega zvestega konjička v veži. Ko se je čez nekaj minut vrnil, konjička ni bilo več. Ima 3000 lir škode in za pot domov si je. moral oskrbeti drugo prevozno sredstvo. — V Vrtojbi so pred nekaj večeri zmanjkala kar štiri kolesa. Štirje, tam zaposleni delavci so svoja kolesa shranili na gradbenem prostoru. Ko so jih ob delopustu šli iskat, so bila izginila. O pretkanih uzmovičih ni bilo sledu in tudi ves trud policije je brezuspešen. Umrl je v Gorici notar Konrad de Fa-bris pl. Villafranca v starosti 40 let. Ljubljana) Pripravi papir za Slovenski Rdeči križ! V dneh 26. in 27. maja ga bo po domovih pobirala šolska mladina. 19 Denar, topovi in kri. o o Tako je Schncidcr zopet poslal po- ' spodar okrožja. Saj so bile tovarne, ki so dajale okraju kruha, vendar njegove! Na glavnem mestnem trgu je stal spomenik Henrika Schneiderja. Ta spomenik jc opozarjal Creusotske meščane tia tega tujca. Na marmornatem podstavku je vrezana lepa plosko-rezba, ki predstavlja dva topova, i/, katerih se kadi; dim se dviga kvišku ob podstavku in so razblinja v zraku. V ozadju se vidijo rfclavnice in tovarniški dimniki; okvir pn tvorijo lavor-jeve vejice. Spomenik stoji pred Schneiderjevo palačo. Ta palača izvira iz sedemnajstega stoletja, obdaja jo visok zid in jo loči od preprostega ljudstva, težka vrata pa so i r. železa. Okoli 1. 1700. je bila tu steklarna. Ustanovljena je bila pod Ludovi-koin XV. Steklarna ju dobro uspevala in je nekaj časa celo zasenčevala slo-■\es Sevreško tovarne porcelana in stekla. Mesta Creusol ne moremo primerjati t, Essenom. ki šteje 200 tisoč prebivalcev. Creuisot jih ima komaj 30 tisoč. Mcstece leži v zaprti dolini, ki jo ol>dajajo visoki hribi. Ceste so ozke, hiše Jlizke in puste, nasprotno na sn deiavnice zelo lepe in imenitne, videti so, knkor trdnjave. Razprostirajo se 5 kilometrov naokrog in zavzemajo 24 tisoč kvadratnih metrov, lil je zaposlenih 15 tisoč delavcev. Zmogljivost tovarn pa je tolikšna, da lahko vlijejo na leto 200 tisoč topov. Schneiderjevo delovanje pn ni bilo omejeno le na Creusot. Seznam družjb, pri katerih je bil več nli manj udeležen, bi napolnila pet strani strojepisnega papirja. Razen neštetih železnic in premogovnih rudnikov je bil Schnei-der delničar kovinarske družbe v Normandiji; bil je. delničar treh velikih električnih družb. Udeležen je bil pri kemičnih tovarnah in rajnih javnih delih, kakor Chalon sur Saone, dalje pri lova ril ali za avtomobile, kakor llotcliiss, in pri. tovarnah za lokomotive. Koder sam ni uspel, so ga nadomeščali njegovi slamnati možje. Sodeloval je v upravi treh velikih zavarovalnih družb; poleg tega je bil v nadzorstvu najmanj še kakšnih 12 bank. Banka 1' Union Parisienne in banka Franco-japonaise sta bili pod njegovim nadzorstvom. Francija mu jc bila za njegovo prožnost kar premajhna. 1/. malega neznatnega mesteca Creu-sota je napravil velik svetovni trust. v čigar delavnicah so vlivali lopove, izdelovali puške, municijo, opremo za ladje, ne glede na to ali so njegovi odjemalci med seboj prijatelji ali sovražniki, mogoče celo sovražniki njegove lastne domovine. Po zunanjosti je. bil Selineider mr-šav in visok, kakor indijski trst. Visok ovratnik diplomatičnega lipa iz leta 1900 je dela! njegovo postavo še bolj dolgo in suho. Imel je dolge brke. Njegove oči so bile mirne, pogled hladan. L 1934 je bil zaradi dobrodelnosti izvoljen kot član znanostne akademije za politiko. Ob tej priliki je povabil na banket razne odličnjake in znance. Ra/nih napitnic in puhlic je kar deževalo. »Mudi sc mi povedati vam: Vi ste dobrotnik!« (Gabriel IIanotaux, član francoske akademije). Henrik Capitant, profesor prava na Sorboni, mu je zapel sledečo hvalnico: >Vi ste izrazit tip našega plemena, mož dejanja, silo, odločen mislec. In velik dobrotnik človeštva.« VII. Bazilij Znharov. Imo Bazilij Zaharov se jc med iz-vršujočimi in častnimi člani Comiteja des Forges le redkokdaj imenovalo. Vendar pa jc bil Zaharov kot trgovec s topovi za Comitč pomembna osebnost. Kot trgovec s topovi je imel veliko uspehe v Angliji. Za Francijo pa je pomemben le toliko, ker je imel tu velike železne rudnike, in tovarne orožia. V tem pogledu ca lahko postavimo poleg Schneiderja in Kruppa. Zaharov je bil skrivnosten človek. Potoval jc iz dežele v deželo; vedno je bil navzoč lam, kjer se je pripravljala vojna in je rožljalo orožje. Umevno je, da je. vplival tudi na Comitč o priliki velikih svetovnih dogodkov ob času evropske vojne. Tudi pri posojilu Rusiji je imel besedo. Zaharov ni bil niti Francoz niti Anglež. Sploh je bila njegova narodnost velika skrivnost. Baje je bil rojen v Mtigl-i v Mali Aziji, in sicer okoli leta 1850. Po narodnosti ga ni moči opredeliti. V Italiji pravijo ljudem od tam doli — Lcvantinci. V Franciji jim pravijo Sirijci. v Južni Ameriki pa jih imenujejo Turkes. To je skrivnostno ljudstvo, ki trguje z belim blagom, z dišavami in začimbami ter z orožjem. To so razni trgovci in prekupčevalci, ki imajo ostre zobe, grabežljive roke, toda se znajo fino nasmehniti in prijazno govoriti, kadar jc treba. Naš bodoči večkratni milijorder se je torej rodil v Mugli ali tam nekje. Pot let starega so prinesli v Tatnvlijo, kjer je mali Bazilij prebil svoja otroška leta in obiskoval grške šole. Mimogrede sc je bil naučil tujih jezikov. Potem je vstopil v delavnico nekega svojega strica po materi. Stričevo podjetje je bilo v zelo slabem stanju. Mladi Zaharov je v enem letu dvignil podjetje nn prevejšnjo višino. Postal je potem celo stričev družabnik. Toda ko je prišel j čas, da bi si s stricem delila dobiček, se je stric izmikal. Bil je pač Levan- tincc, zato mu je šel denar le nerad iz rok. Pa tudi Zaharov je bil Levan-iinec in se ni dsl ugnati v kozji rof. Ko je Bazilij videl, da pri stricu ne b" dosegel pravice, je pobegnil v Anglijo. Stric pa se je maščeval nad nečakom na ta način, da je poslal za njim ovadbo. V Londonu je bodoči baron nričel svojo »kariero« na — zatožni klopi. Toda Zaharov je tožbo dobil. V pogodbi, ki sta jo bila sklenila s slricem, je namreč stalo, da se stric zaklinjH pred Bogom in pred ljudmi, da je sprejel svojega nečaka kot družabnika v svojo delavnico in da si bosta dobiček pošteno delila. Po drugi sfrani pa pripovedujejo, cfa je potoval Zaharov v London, du bi prodal količino gumija v vrednosti 1000 šterlingov, in sicer za račun nekega Emnnuela Ifcntidija, trgovca iz Carigrada. Zaharov je blago prodal, toda denar je obdržal. Trgovec je Zaharova tožil. Tožba pa je bila ustavljena, ker je Zaharov položil za varstvo 100 šterlingov. Ko so ga potom pogojno izpustili na svobodo, sc je Zaharov podal v Atene. Tu je živel potem zelo revno iz rok v tista. Izvrševal je razne poklice. Bil je ognjegascc, hotelski vratar, tolmač in tujski vodnik. Vodnik v Orientu pa ne pomeni vodnika, ki vodi turiste po mestu in jim razkazuje znamenitosti in starine, temveč vodnika, ki spremlja tujec v lokale, ki jili lažna terminologija imenuje — l-kraje .veselja«. Potrošnja racioniranih živil v Ljubljani V poprejšnjih normalnih letih, ko Se niso bile uvedene živilske nakaznico za razna najnujnejša živila in življenjske potrebščine, je kronista zanimala tudi statistika o potrošnji raznih živil, ki jih je vsako lelo Ljubljana porabila. Mestni trošarinski urad jo na osnovi svojih uradnih zapiskov sestavljal nato splošen pregled o uvozu in potro>nji raznih, trošarini podvrženih živil. Zanimivi so sedaj tudi podatki o nekaterih živilih, ki jih je Prevod preskrboval za prehrano mesta Ljubljano v lanskem letu. Javnost bo pač zanimal kratek pregled o potrošnji raznih racijoniranih živil. Koliko je lani Ljubljana porabila krušne moke? Koliko masla? Koliko testenin? Koliko maščob. In koliko še drugih ži'il? Številke nam na kraUo tolo povedo: Ljubljana je v letu 1943 porabila na živilske nakaznice 4,509,755.49 kg krušne uoke, 1,3S0.562.30 kg "koruzne moke. Dalje so Ljubljančani porabili «30.011.58 kg testenin. Zelo mnogo riža, ki gtc je Ljubljana dobila 3,754.62 kg, sladkorja je bilo 808.861.80 kg. Prav zanimiv je pregled o potrošnji raznih maščob, ki so se delile na živilske nakaznice. Ljubljansko prebivalstvo je lani prejelo na živilske nakaznice «2.554.10 kg masti in slanine, dalje 180.643.71 kg masla in 224.321.50 kg olja. Kakor videti, je postalo za Ljubljano olje v prehrani najglavnejša maščoba. Na odrezke živilskih nakaznic eo lani ljubljanske gospodinjo prejele 210.244.S5 kg sira, 305 076.70 kg marmelade. Fižola in graha jo bilo lani potrošeno 365.213.78 kg. Na živilske nakaznice je bilo izdano dalje 14.094 kg sardin in 12.000 kg paradižnikov. Ljubljana ie torej lani po gornjih podatkih porabila 12,342.694.43 kg racijoni-rinih iivil. Porabljenega je bilo dalje lani v Ljubljani 1S5.854.35 kg mila. Tako, da je lani dosegel blagovni promet vseh teh racijoniranih živil in življenjskih potrebščin 12,538.548.78 kg. Meso v to statistiko ni bilo vračunano. Svoj čas smo bili že objavili, koliko je lani Ljubljana popila raznih alkoholnih pijač, vina, žganja in piva. 40 • 84 - 78 - 75 - 50 - 26 - 39 - 62 m nadaljnje številke, potrebne za tombolski dobitek Z današnjimi številkami vred so do- Kcdaj izžrebane in objavljene naslednje številke: 2 r H U 12 17 20 21 22 23 26 30 32 36 39 40 41 42 44 46 47 48 49 50 51 59 6 63 66 69 70 72 74 75 7« 77 7* K4 «5 86 ittl 90 Nadaljnje številke potrebne za tombolski dobitek, bodo objavljene v četrtek, petek, soboto in na binkoštno nedeljo. Tu dan bo žrebanje končano in v torek, 30.t. m. bomo začeli deliti dobitke Ljudske knjižne, tombole v pisarni oddelka za tombolo, Ljubljana, Gradišče št. 2 in sicer po naslednjem redu: v torek in sredo, 30. in 31. maja: dobitke za dvojke; v četrtek. 1. jun:. dobitke za trojke; v petek, 2. jun.: dobitke za četverke; v soboto, 3. jun.: dobitke zapetorice; v nedeljo, 4. junija ob 10 dopoldne dobitke za tombolo. Od torka do sobote boste dvigali dobitke od 8—12 in 15—18. V nedeljo, 4. junija naj bodo zbrani vsi, ki so zadeli tombolo, točno ob 10 dopoldne, da bo vsak dobitnik sam žrebal za denarni znesek 500—5000 lir. Istočasno bomo delili tombolske dobitke. Če kdo slučajno ne bo navzoč, bo žrebal zanj član pisarne. Vse podrobnosti glede žrebanja bomo šc ob-javili. Pri dvigu vsakega dobitka je treba predložiti tombolsko tablico. Dobitkov bo pripravljenih točno toliko, kolikor je zadetkov in bodo dobitnikom na razpolago do 30. junija 1944. Petorico so zadele tablice, ki imajo v desnem kotu zgoraj tekočo številko 880 odnosno 916. Novi grofiovi + Anton Klun. V Zagrebu je 80. aprila zatisnil oči po kratki bolezni 80 letni Anton Klun, bivši trgovec iz Maribora. 1'oko-paU eo ga v Zagrebu. + Anica Leben. Dne 21. marca je v Auschwitzu za vedno zatisnila oči g. Anica Leben roj. Pccher, pocestnica mlina v fekolji Loki. Njene zemeke ostanke eo prepeljali v Skofjo Loko in jih na domačem pokopališču 18. maja pokopali. Sveta maša zadušnica bo v Ljubljani dne 25. t. m. ob 6.30 v cerkvi sv. Jožefa. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje. t Oton Vidic Višji sodni svetnik v p., gospod Oton Vidic je umrl dne 22. t. m. ob pol 10. dopoldne v starosti 76 let Pokojni je bil sin nadučilelja Vidica iz št. Pavla pri Preboldu, rojen 1. 1867. Po dovršeni gimnaziji v Celju je študiral pravo na univerzi na Dunaju in v Grazu. Služboval je kot uradnik potem v Radečah pri Zidanem mostu, Ljubljani, Celju, Litiji in na zadnje v Ljubljani, kjer je bil dolga leta predstojnik okrajnega sodišča; leta 1930 jo šel v pokoj. Po obolenju deželno sodnega predsednika Alberta Levičnika, je prevzel na prošnjo društva za otroško varstvo in mladinsko skrb — brezplačno mesto predsednika in generalnega varuha ter deloval nad dvanajst, let v prid socialnega skrbstva. Vo'iko dela in polov je imel blagi mož pri raznih uradih, kakor pri sodišču, denarnih uradih, mestni občini itd; delal je do zadnjega, dokler ni legel zadnje tri tedne v posteljo ter izdihnil svojo blago dušo. Naj počiva v miru po trudapolnefn delu. Čast njegovemu spominu! Za dana&njl dan Koledar Sreda. 14. voltkega travna: Porno« kristjanov: 8uzana. muHenlca; Afra, mučenica. četrtek, IS. velikega travna: Oregor VII., papež; Urban I., papež in mučenec; Bonifacij IV., papoi. Dramsko gledališče »Zemlja«. Bed Sreda Ob iS. Operno gledališče »Manon«. Bed A. Ob 1». Kino Matica »Indijski nagrobni spomenik« ob 15, 17, 19. Kino Union »Bal Tiri« ob 1< ln 19.U. Kino Sloga »Kora Terrjr« ob lfi in 19. Lekarniška služba No« no iliibl I m a J« lekarne: mr. Leustek, Besljeva oesta 1; mr. Baho-vec, Kongresni trg II; mr. Komotar, Vi«, TržaSka cesta. Razno iz Opere V zadnji uprizoritvi »Cariucn« je po daljScm presledku nastopila v glavui vlogi gdč. E l z a Karlovčcva, Po zna- f Leni Klemenčič V Marijinem mesecu majniku je prišla Marija po svojo varovanko 94 letno Heleno Klemenčič, dolgoletno predsednico društva 6vete Marte, ki je v ponedeljek, 22. t. m., zvečer ob pol 7 lepo pripravljena za pot v večnost po dolgotrajni, vdano prenašam bolezni mirno zaspala v Gospodu. K njenemu 90 letnemu godu je pisal »Slovenec« 14, aprila 1940 med drugim tole: »Jutri, 15. aprila, obhaja voditeljica Zavoda sv, Marte v Ljubljani gdč. Helena Klemenčič 90 letnico svojega življenja. Rodila se je 15. aprila 1850 v prijazni župniji sv. Marjeta v Dolu pri Ljubljani, V ljudski Soli jo je učil že davno pokojni učitelj Tomaž Saje, ki se ga še prav dobro spominja in ki je rad povedal, da je bila naša Helena ena izmed najboljših učenk na šoli. Ko ji je bilo 24 let, je šla v službo k finančnemu svetniku Jamšku na Vrhniko, odkoder se je po par letih preselila v Ljubljano in stopila v službo pri trgovcu Karlu Karin-gerju na Mestnem trgu 5 (sedaj Hamann , pri katerem je z vso vestnostjo služila dolgih 36 let. Po smrti trgovca Karingerja leta 1914 ji je takratni predsednik dru/Stvs sv. Marte svetnik g. Janez Kalan zaupal vodstvo tega zavoda, ki ga je vodila v Zgodovinski paberki S4. velikega travna. Leta 1513. je umrl Nikolaj Kopernik. Rodil so je 1173. leta v Tor-noju ob Visli, obiskoval domačo šolo, pa odšel nato v K rakovo. V letih 1496— 1500 jo študiral v Bologni pravo, v 1'a-dovi medicino. Nato jo živel na gradu Hcilsberg kot svetovalec Škofa iz Erin-landa, tam so dozorele njegove kos-mično ideje. Kasneje je odšel v Frauen-burg, kjer je preživel nato večji del življenja v astronomskih študijah. Svoje slavno delo »De revolutionibus orbium coelestiumc je v bistvu dovršil že okoli leta 1530., vendar se je odločil za objavo šele tik pred smrtjo. V tem delu je Kopernik dokazal, da je sonce središče našega ozvezdja. Dotlej so bili ljudje, prav tako preprosti kot učeni, uverjeni, da zemlja miruje, sonce in zvezde pa so vrste okoli nje. Sicer eo še nehote učenjaki v starem veku podvomili v to, vendar je obveljal tudi v učenem svetu astronomski sistem aleksandrijskega geografa Plolemaja. Sodobniki so Nikolajeve nazore različno sprejeli. I.uthcr in Melanchlon sta jih odločno odklonila, mnenja katoliških učenjakov pa so bila deljena, tudi odločni nasprotniki si niso upali javno nastopiti, ker jo bilo delo posvečeno papežu. Kopernikove misli, ki jih je dopolnil Ivan Kepler, so z napredkom naravoslovnih ved dosegle svoje polno priznanje. Da bi bilo t zaklonišču prijetno Med navodili, kako naj bodo zaklonišča urejena, je bil tudi nasvet, naj «e misli tudi ua to, da bo v zaklonišču prijetno. Razumljivo je, da se pri alarmu nikomur ne mudi v temačno in zatohlo klet, zlasti še, ker zaenkrat še ni nič padalo. Toda bežati v zaklonišče šele takrat, utegne biti usodno. Zato so v nekaterih hišah poskrbeli, da gredo ljudje ob alarmu kar z veseljem v zaklonišče. V neki veliki mestni hiši imajo ure-jeno v dobro podprti kleti veliko, lepo kegljišče, ki nudi dobro razvedrilo vsem možakarjem. Spet nekje drugje bereš v veži oglas: V primeru alarma bo v zaklonišču lutkovna predstava »Policaj in tolovaj«-. Otroci imajo veselje ko igrajo, odrasli pa ko gledajo. Temno zaklonišče s prcbelje-nimi stenami je prav primerna kino-dvorana. Niti platno ni potrebno, ker za^ to služi stena. Filmski aparat na ročni pogon kar dobr0 flvigne razpoloženje. Četudi so filmske predstave kratke, vzbude včasih risani filmi, kjer vidiš, kako čarovnik plava na čudežni preprogi skozi zrak. ali kako se obdelujeta Tinček in lonček, prav hrupne izbruhe smeha. Glavno pa je, dn se ljudje temačnega zaklonišča tako ne boje! splošno zadovoljnost javnosti do 26. februarja 1942. Kljub visoki starosti se je rajna udej-stvovala v raznih karilativnih organizacijah, kjer je mlajši generaciji s prevdar-no besedo dajala nasvete iz svojih bogatih izkušenj. Naročena na večino katoliških časopisov je do zadnjega prebrala vse brez naočnikov, Pogreb drage rajnice bo danes, v sredo, ob treh popoldne. Naj počiva v miru! čaju in po barvi glasu, pa tudi po zunanji pojavi jc za to vlogo kot ustvarjena. Njen glas je že po naravi izredno izdaten, v višino in v nižino dobro razvit ter izvrstno šolan; poleg tega pa ima v svojem izrazu neko privlačnost, ki jo je težko z besedami izraziti; naj jo poslušalec še tolikokrat sliSi, vedno znova odkrije v njem nove lepote. To jc pač prednost bogonadarjenih pevcev in pevk, da sc nikoli nc izpojejo do kraja, ampak imajo prihranjen Šc vedno nek skrit register, ki ga v presenečenje poslušalca ob pravi priliki odprejo. V Karlovčevi ima naSa Opera prvovrstno pevsko in igralsko moč, kl jo bodo znali tudi posluSalci vedno primerno ccniti. »Manon« je že pri ponovitvi doživela spremembo v zasedbi glavne vloge. To pot jo jc izvajala ga. K. V i d a 1 i j e v a. Brez pridržka lahko rečemo, da ii ta, v li-ričnost usmerjena vloga izvrstno odgovarja. To tem bolj, ker kaže tudi njen glas že po naravi isto usmerjenost. Koliko pevskih pa tudi igralskih odtenkov je pokazala pevka v svoji bogatega razvoja in stopnjevanja polni vlogi! Obenem je razvila pred nami plemenito kulturo svojega glasu bolj kot v kateri koli drugi svoji vlogi. Njen nastop jc potegnil za seboi tudi ostale izvajalce, ki so vsi pokazali najvišjo stopnjo svoje zmogljivosti. Med njimi je žel posebno priznanie L i -p u S č e k. M. T. Majhno posestvo hiSo. vilo ali parcelo ob glavni cesti med SiSko in St. Vidom v bloku ali laven bloka, kupim. — Ponudbo na upravo »Slovenca« pod značko »Posest takoj«-4398. Slovenski staršil V veliki meri zavisi od Vas uspeh »Tedna nabirke za Slovenski Rdeči križ«. Naj Vam bo v zadoščenje, da bodo pri nabiranju tudi Vaši otroci pomagali. Preglejte tudi sami že sedaj vse prostore svojega stanovanja, zberite ves ne rabni papir in pripravite ga, da gi bodo Vaši otroci v dneh 22. do 25. maja odnesli v šolo. Dnevne novice Sv. m»-a zaduinlea za blagopokojno pd'\ Minko Triller bo v petok. 3«. maja, ob 7 v farni cerkvi »v. Antona na Viču. S». mala u pokojnim pro«. g. .loslpom fetrancarjeui, župnikom ln častnim svetni-koiu v Kibemborgu, bo v potek, Iti. maja, v corkvl »v. Jožeta ob 7. Vabljeni njegovi farinl. Zabvala. Vsem, ki so mi ob priliki moje zlate uiuSo izrazili svojo čestitke in »ame molili, bi »o iz »roa rad osebno ali vsaj platneno vsakemu poaeboj tab\alll. Ker ml pa zaradi bolezni to ni mogoče, naj ho vsom * turn izrečena uajpriorčnejša zalivala in tu-gotovllo posebnega spomina pri sv. maši. ZlatomaSnlk dr. Alojzij Kastran C. U. Prainlk Marije Pomotnlco na Bakovntku bomo letos obhajali ua blnkoitnl ponedeljek. Dopoldne bo ob 10 slovesna sv. ntaSn, ki jo bo daroval g. kanonik dr. Kraljlč. Pri maši bo pel tneSanl zbor zavodskih dijakov Perosijevo maSo Miasa aeetindn iHinllfienlis. Popoldne bo pa ob pol Stlrlh govor pruvzv. g. Škofa dr. Kožinana, nato pete litanije in blagoslov, kl ga t>o podelil g. škof. Vsa po-božnost bo veljala Mariji Pomočnici kristjanov, kl jo tudi kraljica ln pomočnico Slovencev, da bi varovala naš narod In mu podelila mir. Prlciit« na ta dan v obilnem šle-vilu na Rakovnik k Merljt Pomočnici! Premrl Stanko: Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod Za mo«anl zbor In orglo. — Dodana Je Ho pesem: Mati dohrrg* sveta. Partllura S lir. Cadei Anton: Pridi o Marija. Za meSani »bor ln orglo. J liri. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Ravnateljstvo drlavne klasične glmnasl-Je sporoča vsem učencem, kl so se priglasili k privatnim Izpitom, da jib bodo delali v dneh od li.—SO. junija pn razporedu, ki bi nabit v Šolski vozi okrog 1. junija. — U»v-uateljstvo. DruMvo ia otroiko varstvo la mladinsko skrh za sodni okraj Ljubljana prosi svoji) odbornike in člane, da se polnoštevllno udeleže pogreba »vojega predsednika In generalnega varuha g. Otona Vidic« v sredo, 21. maja, ob 1« Is Žal, kapele sv, Andreja. V vsaki lekarni dobite pastile Mentbo-. form za desinfekoijo ust ia grla. Nova knjiga Slovenčeve knjižnico Dušan Radii: f /| % je že v prodaji. Odkrita duša preprostega srbskega človeka je orisana s toliko močjo, da vas bo knjiga držala v napetosti do konca. Prašičji semenj, poskus, sprositi dež, da ekopljejo mrliča, bdenje pri mrtvi Simki, zlom starega gruntarja Ognja-novica, to so najboljša in najmočnejša poglavja iz knjige znanega srbskega realista Radiča. Knjiga jc vredna, da pride v vsako knjižnicol V prodaji je po vseh knjigarnah in trafikah Izplačevanje prispevkov pri pokrajinskem vojaškem uradu Vojaški urad Pokrajinske uprave (Poljanska 2) bo izplačeval pripadajoče pristojbine strankam po naslednjem redn: 1. Začasno pokojnino za junij 1914 aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom in svojcem aktivnih vojnih ujetnikov: od 2. do 10. Junija 1944: 2. preživnino za mesec, maj 1911 svojcem vojnih ujetnikov rozervno vojsko, ln sicer: 2'). do 27. maja za upravlčouco iz Ljubljano: 30. in 31. maja za upravičence Izven Ljubljane: S. podporo za mesce maj 1944 svojcem civilnih interniraneov, konfiniraneov, in sicer: 2. do d. junija upravičcne.ctn is Ljubljane; 7. do 10. junija za upravlčonoo izven Ljubljane. Za časa lega izplačevanja urad ne more reševati novih prošenj, niti dajati pojasnil, zato naj se novi prosilci javljajo od 12. junija naprej. Izplačevanjo so zaključi 10. ju. ni ja 1944. Z ozirom na nove odredbe o izplačevanju preživnine-podporo naj upravičonci predložijo sledeče listine: a) osebno izkaznico: h) pošto svojega člana iz vojnega ujetništva. internacije oz. konfinacije, pisano februarja 1911; ako te nimajo, potem potrdilo hišnega lastnika (upravitelja), potrjeno od rajonske policijske stražnice (potrdilo občin, skega urada za one Izven Ljubljane), da dotični član družine So nI vrnil domov; e) poŠto oi. potrdilo tndl za ono druiin-sko člnno, ako so prav tako v vojnem ujetništvu, Internaciji oz. konfinacljl in ia katere upravičenec do sndaj So ni prejemal preživnino oz. podpore. Som spadajo tudi taki družinski člani, ki so v vojnem ujetništvu. Internaciji nli konfinacljl umrli. — Osebe, odpoljano v nemška toboriSča po 8. IX. 194.1, so smatrajo Internlrancem; d) družinsko knjižico (kjer te družin* ni. mo. potem krstno listo), iz katere bi se videli podatki za nodoletno otroko (do 1« let starosti); ako je v družini otrok preko 16 let star, pa jo duševno ali fizično popolnoma dela nezmožon. Je za takega predložiti toza devno zdravniško spričevalo; e) kdor od upravičenoev ne more prilt osebno, lahko pooblasti pismeno kako zanesljivo osebo (oni Izven LJubljane n. pr. gg. župane, tajnike, uradnike prehrane), katerim naj eo izroči tudi vso, kar je pod a) do d) označeno. Družinam Interniranih, konflnlranlh ali priprtih razvričonlh in nerazvrSčenlh uslužbencev države, pokrajine ali drugih Javnih in pomožnih ustanov ne pripada niti preži v. nina niti sploh kakšna podpora pri tukajšnjem uradu. Pokrajinski vojaški urad. KULTURNI OBZORNIK Ob polletnici smrti I pesnika Franceta Balantiča j Danes poteka pol leta od tiste tragične noči v Grahovem (24. nov. 1943), Ko je v Krajčevi hiši zgorela domobranska posadka ob napadu Dakijevih tolp. med njo tudi pesnik France Balantič in njegova prijatelja Ljubljančana poveljnik France Kremžar ter tovariš Lavrič. Prav za polletnico te strašne smrti nadarjenega pesnika, ki še ni dopolnil 22 let, bo izšlo v petek pri Ljudski knjigarni njegovo zbrano delo pod naslovom »V ognju groze plapolam«, kakor ga je zbral, uredil, z uvodom in opombami opremil dr. T. Debeljak. Pričujoč portret pesnika jo vrezni v cink njegov in Kremžarjev najintimnejši prijatelj Marijan Tršar ter je vzet iz to zbirke, kakor tudi faksimile njegove pesmice Materi v slovo. Njegovi prijatelji književniki bodo z dobrohotnim sodelovanjem članov Narodnega gledališča dne 5. junija počastili polletnico smrti s posebno spominsko akademijo na katero opozarjamo žo sedaj. Na današnji dan se spominjamo njegove strašne smrti, kakor jo je opisa! kot zadnja priča njegovih življenjskih Irenutkov njegov prijatelj domobranec, Stanko Tomažič za prihodnji Dom in svet. Tu opisuje Tomažič zadnji boj v M - im&mm (p h mm o Krajčevi hiši do trenutka, ko so jo komunisti zažgali. Nato nadaljuje: »In od takrat ni bilo zanj nič več boja, nič več nevarnosti. Odmaknil se je vsemu temu. In obdala sta nas dim in ogenj. Stisnil smo se v majhno stransko sobico. Desel nas je bilo. Kremžar, ki je do tedaj ležal na postelji, se jo dvignil: »Fantje, bolje da zgorimo, kot da se predamo! Sklonili smo glave, Kremžar je recitiral tisto priljubljeno iz. Hamleta -Usodni 1'irus!« Nato se je obrnil k Balantiču in rekel: Kak umelnik umira z inenoj. ali ne? Francč, skupaj bova umrla!« iu prijel ga je za roko. Kakor odsolen mu je prikimal in se usedel na sredi sobe na tla. Ob tri četrt na 11 se je začelo kaditi skozi pod naravnost pod Balantičem. Dvignil je obraz k meni: »Aha!< je rekel in nič drugega. Zopet tisti mrtvaški obraz brez, naočnikov, lista bleda maska. Takrat pa sem odšel na podstrešje in zmetal zadnje bombe. Ko sem so med ognjeni in dimom vrnil, sem ga videl še na istem mestu. Klečal je, sklanjajoč se naprej, tako da je imel glavo z, obrazom na tleh, roke pa stegnjene po tleh. Vse okoli njega dim. In na glas se je smejal. Tudi sam sem se zakroho-tal in iztisnil iz sebe: »Ne morem ve.č!< Potem sem skočil čez goreče stopnice v pritličje...« Tako pravi njegov tovariš v boju in zadnja priča njegovih najtežjih trenut- lailo plo-vv' ft^&t^e & tdy Kt . ' p. tu '(hlM^^cAtlJO^JL Faksimile Balantičevega rokopisa. kov pred smrtjo, ki je terjala od nas tako dragoceno žrtev. Naša dolžnost pa je, biti vekomaj hvaležen njegovi največji žrtvi, ki jo more dati človek, na drugi slrani pa ohranjati pesem njegovega srca in duše, njegovega trpljenja, hrepenjenja, ljubezni !n vere. katere je bil poln in ki ga jo spremljala pred božji prestol. V slovenski književnosti je zapusti! trajno sled. Čast pesniku in »lava junakom 1 Selitev ljubljanskega mestnega preskrbovalnega urada Načeletvo mestnega preskrbovalnega urada a pisarno in odsekom sa drva se današnjo sredo, 24. t. m_, preseli iz Mestnega doma tn Mabrove biše na Krekovem trgu v V. nadstropje palače Bata. Obenem se pa odsek za nakazovanje petroleja, za sprejemanje odrozkov gostinskih obratov ter odsek za nakazovanje dodatkov nosečim ženam preseli v Mabrovo hišo na Krekovem trgu st. 10. Tako bo mestni preskrbovalni urad od četrtka, 25. t. m., dalje posloval v naslednjih poslopjih: Načelstvo in pisarna v V. nadstropju palače Bata; odsek za živilske nakaznice v I. nadstropju palače Bata; odsek za sprejemanje odrozkov od trgovcev, pekov in trafikantov v II. nadstropju Bate; nakazovanje tobačnih izdelkov v petem nadstropju Bate; odsek za drva tudi v V. nadstropju Bate; odsek za tobačne izkaznice v Pueei-nijevi, prej Knafljevi ulici št. 2, na dvorišču Bonačeve hiše; odsek za bolniška nakazila v pritličju Turjaške palače v Gosposki ulici št. 15; odsek za oblačilne izkaznice na Ambroževem trgu št. 7; nakazovanje petroleja, sprejemanje odrozkov gostinskih obratov ter nakazila nosečim ženam pa v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10. Cepljenje zoper koze Današnjo sredo 24. t. m. bo cepljenje zoper koze ob 16. uri v ljudski šoli v Sp. Šiški, ob 17. uri pa v ljudski šoli v Zg. Šiški. K pregledu naj današnjo sredo pripeljejo starši svoje pred tednom cepljene otroke ob 17. uri v ljudsko šolo na šmartinski cesti in ia Bežigradom. Zamudniki, ki s kakršnega koli vzroka doslej niso pripeljali otrok k cepljenju, naj jih pripeljejo cepit ob pregledu. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Nad 1 milijon živilskih nakaznic Mestni prehranjevalni urad, ki mesečno izdaja prebivalstvu živilske nakaznice, ie lani v 12 mesecih izdal 1,083.333 vseh vrst živilskih nakaznic Največ nakaznic je bilo izdanih meseca decembra, namreč n2.047, najmanj pa meseca marca, 89.033. Do meseca julija je navadno bilo izdano nekaj nad 89 000 nakaznic, od tega mestu naprej pa navadno nad 91.000. Kakšen je življenjski standard v Ljubljani? vprašanje, ki pač marsikoga zanima. Statistiki so izračunali, da je mesečni potrošek 5 članske delavske družine, oče, mati in 3 nedorasli otroci, znašal lani novembra 3529.45 lir, ko je novembra leta 1942 znašal 2005 lir. Zanimanje za tombolo vedno večje Med Ljubljančani sedaj, ko so bile objavljene tudi številke za petorke, |taja vedno večje zanimanje za veliko, dobro organizirano tombolo Zimske pomoči. Napeto pričakujejo ljudje torka, ko bodo začeli dvigali številke za prve lombole. Nekateri se sicer nekoliko kislo drže. ker nimajo svojih tablic še gosto pokritih, ker imajo črtanih le po nekaj številk, ko so drugi že zadeli dvojke, trojke, četvorke in sedaj petorke, toda tolažijo se, da jim bo sreča naklonila mogoče najlepši dobitek, premijo^ v denarju. ko bodo denarni dobitki žrebani v nedeljo. 4. junija, a do binkoštno nedelje bodo žrebani dobitki tombol za knjige. Kokoši z njiv in vrtov Rejci kokoši in drugih malih živali t večino prav nič ne pazijo na svoje živali. saj jih prav radi šo sami puščajo na tuje vrtove in njive, kjer delajo prav in kaznivo delati škodo na poljskih pridelkih, sedaj v vojnem času pa prihaja ta prepoved še močneje do veljave, ker je pridelovanje živil še dosti važnejše. Puščanje kokoši in drugih živali na tuje njive in vrtove je torej po pravici kaznivo ter je lastnik živali dolžan lastniku nasadov povrniti škodo, ki so jo napravil. njegove živali. Vsak oškodovani obdelovalec vrta ali njiv naj od lastnika živali zahteva plačilo škode ter ga naznani, da bo po zakonu kaznovan. Mnogo kisle repe Na trgu je še vedno ob tržnih dnevih, tako ob sredah in sobotah, kakor tudi druge delovne dneve mnogo kisle repe naprodaj, ko ni že več tednov nič več kislega zelja, po katerem je večje povpraševanje, toda gospodinje se tudi zadovolje s kislo repo. Nesreče in poškodbe Pri gradbenem podjetju Tonnies zaposleni, v Grablovčevi ulici št. 26 stanujoči zidarski delavec, 56 letni Alojzij Keber je v petek dopoldne med delom padel iz dvigala in se hudo poškodoval. Dobil je poleg zunanjih tudi notranje poškodbe. — Na deželi je bilo prav tako nekaj nesreč. Poškodovanci so bili prepeljani v ljubljansko splošno bolnišnico. V Slivnici pri Grosuplju sta bili dve nesreči. Posestnik, 77 letni Janez Vovk je dobil pri padcu hude notranje poškodbe. Pri padcu pa si je zlomila desno nogo 14 letna delavčeva hčerka Veronika Javornikova. — Na Vrhniki je avto §ovozil 22 letnega posestnikovega sina tanislava Kogoja. Avto mu je zdrobil desno nogo. — V Tomišlju si je. veliko škodo. Prav nič ne upoštevajo, da | zlomil pri padcu desno nogo 14 letni je bilo že v mirnih časih prepovedano posestnikov sin Ivan Modic. Naznanila ljubljanskih prireditev Danes ob 18 ho v mali fllharmonlčnl dvorani IX. javna produkcija Sole Glasbono Matice, na kateri bodo nastopili iz klavirskega oddelka gojenci Silve Hrašovčeve, Mir-ce Sancinove in Milene VerbiS-fttruktjeve; iz oddelka za violino gojenci ln anaainbl Karla Sancina in ii oddelka za aolopotje gojenec ravnatelja Betetta. DanaSnja produkcija je poslednja produkcija instrumentalnega od. .tetka. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice. Dramsko gledališče Sreda, 21. maja, ob 18: »Zemlja«. Red Sreda, četrtek. Si. maja. ob 18: »Azazel«. Rod B. K. Sehonlierr »Zemlja. Igra o življenju v treh dejanjih. Osebe: Stari Kremen -M. SkrbinSek, Janez, njegov sin — P. Ko vi«, Be7.a, gospodinja pri Kreraenovih -P. Juvanova. Katra, dekla pri Kremenovili — Kraljeva, veliki hlapec - Gorinšek, srednji hlapec — Drenovec. konjski hlapec — Bratina. blapče — Stari«. Svetarnica -Rakarjeva, Ledeničar — Lipah, zdravnik -Košuta, mizar - Blaž, grobar - Plut. Re ž i far M. SkrbinSek, scena inž. Frauz, ko stumi J. Vilfanove. Operno gledališče Sreda, M. maja, ob 18: »Manon«. Red A. Četrtek. Si. maja, oh 18: »Carmen«. Red Četrtek. Massenet »Manon«, opera v 4 dej. Osebe: Manon — Heybatova, Pousette — Barbiče- Rdeči križ poroča Zahvala. KK hu darovali: tvrdka Igu. Vok, Ljubljana. 10.000 liri Kluh ljubiteljev Športnih psov v Ljubljani 200 lir v spomin blagopokojnega g. Ivana Podobnika; g. Bajko Turk 300 llr namesto vemoa na prerani grob blagopokojnoga g. Antona Janežiča. Prisrčna hvala. Po«lv. V poizvedovalnem oddelka BK, Marijin trg 5, naj «e zgla.so pri referentu St. III naslednje osebe oc. njih svojci: Ber-gant Franjo, Babi« Milena, Bizjak Ljudmila, Oobnlar Jože, De Donato Oabriel, Fritach Draga, Faganel, Gorjup Vera, Hribar Alojz. JavorSek Tereza, Jesenoveo Ivanka, Janožič Rihard, Jurkovi« Angela, KraSevec Marko, Kravcar Janez, Koroftak Mina, Langus Jože, Matiči« Malvina, Oraiem Alojzij, Ostro ni« Alojzij. Perpar Anton, Panli« Polda. Pupis Pavla, BakuSček Vinko. Bajčevi« Marko, Klohodnik Janez, Schader Herman, Sa-lji« MiloraJ, Gubic Joža, Trbano Josip. va. Javotte — Baukartova, Roselte — Jan-Carjova, Chevalior des Grloui — Ltpušček, Grof des Grieux — Betotto k g., Loscaut -Janko. Marfontaine — M. Sancin, Bretigny — Delničar, 1. gardist - Langus, 2. gardist — Moncin, soržent — Perko. 1. slika se godi na dvorišču gostilne v Amlensu, 2. slika v stanovanju des Grieuza v Parizu, J-slika Cours ta Ueino, 4. slika v seininaru St Sulpico, 5. slika v hotelu Transy!vania, S. slika na cesti v Havre. Dirigent dr. D. Svara, režiser C. Debevoe, scenograf in/ E-Franz, kostumi D. Kačarjevo. RADIO LJUBLJANA Oddajniška skupina »Jadransko prtmorje, Dnevni spored za 24. maj: 7 Porofila v nemSčini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčini — 0.10 Koračnica, napoved sporeda v nemSčini in stoveuSčiui, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert -12.30 Poročila v nemščini in slovenS.ini -12.45 Veseli zvoik za premor — 14 Poročila v nemSčini — 1410 Vsakemu nekaj - 17 Po-roMla v nemSčini in slovenščini — 17.15 Otroško uro vodi MaSa Slavčeva — 17.4."i Podoknica — 19 Slovenske pesmi poje lereet sester Finkovih - 19-30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glasbena medigra — 20 Poročila v nemščini — 20.1.' Koncert dunajskega filliarmoničnega orke. strn — 21 Radio zapo.ie vsakemu svoje - '--Poročila v nemščini - 22.10 Glasba za lahko no«. J. E. f 0 L A K Izvirna povest i» časov Keltov » naših krajih »ln vendar si mc klicala!« trdi knez dalje. »Morda se ti je izvil klic samo v sanjah?« »Da, sanjala sem. a sanjala nisem o tebi!« ga zbada kneginja. »O kom pa?« vprašuje knez. »Si radoveden, knez Galimar?« ga vpraša kneginja s trpkim nasmehom. »Seveda sem,« pritrdi knez. »Da te pomirim, ti povem, da sem sanjala o svojem možu, očetu in bratu!« odgovori kneginja izzivajoče. »Jih res ne moreš pozabili?« zbode tudi knez kneginjo. »Ne morem in nočem!« reče ona odločno. »Čas zaceli vse rane!« se norčuje knee. »Vse; le ene ne!« reče kneginja. »In ta bi bila?« vprašuje knez. »One, ki nam zaduši ljubezen!« odgo Vor i kneginja. »In jaz ti ni9em nič, lepa Albasvinta?« vprašuje knez nežno. »Manj nego pes!« reče ona ponosno. ________ - —— 111 KINO »SLOGA* v ORIGINALL! Veliki varijetejski ia revij, ski film UFE, poln lepote ia blesteče elegance z -riko Rbkk v glavni vlogi »Kera Terry« Po istoimenskem romanu H. C. v. Zobel-titz-a. Sodelujejo: Joset Sieber. Will Quad-fticg. Will Dohm in drugi odlični smrtniki. Režija: Georg Jacoby. Predstave ob 1( la i*. ,ei KINO »MATICA*™ Drugi de, epohatnega filma >EŠN APURSKI TIGER« i istimi igralci la ie nčinkovitejSim dejanjem Indijski nagrobni spomenik Eno najboljših del evropske prodokcije Predstave ob delavnikih ob IS. IT la II. Predprodaja od 10—13 ,a KINO »VIVIOIV* ™ Za mlado monakovsko operno plesalko se stočasno navdušujeta oče In sin. Kako bo jo zgodba začela ln končala, boste videli v nadvse zabavnem filmu protestnega Sarma in prekrasne glasbe »Bal Pare« V glavnih vlogah: Panl Hartmann. lise \Verner. Hannes Stolzer. Kiithe Heaek itd. Glasba: Theo Mnckobon. Predstave ob delavnikih ob II la 11.15. Miselna naloga Na aoCnl omari Imam zanimivo budilko. Bre* dvoma ja ie pet do deset lat stara. pa vendarle le pravilno gre. Toda — budilka laa napako. Dozdeva ae. da jI aa kolesen T kolesju manjka sobee. Treba je le. da satne« Stetl. kadar bodllka tiktaka: 18 — M — M — pri IS ae ustavi - zmeraj sa mo sekundo. Zdaj tndl vem, zakaj je budilka vedno sadaj, tako da pridem taalh prepozno domov. Ta ae ae sme vri zgoditi, >1 mislim, In irinem računati. Pri M se budilka s« eno sekundo nstavt. Koliko sekund je to v ml notlf In koliko seknnd v en4 nrlt To labko lepo Izraftunaft. Malo si belite glavo, ps bo ilot Potem tudi lahko liraiunate, koliko mlnnt je to v eni nrlt Ker grem zvečer navadno ob pol devetih spat In me bndllka ibudt ob pol sedmih, ko budilko naravnam ta bnjenje In časom, ko me zbudi. Torej ne smem nastaviti kazalca ia bnjenje na pol sedmih, ampak — aa... koliko? In to je treba Israftnnatl, kar pa nI prav nit telkol (ReSItev v jutrišnji Storilki.) RAZNOVRSTNE PREDMETE vam vnovči takoj v gotovino Trgovska pitama ss bančne ia denarne posle Al. Pla-ainSek. Ljubljana — Dvnržakova nlica VI MKCES IN GOLA/KIS oii. stenice, bolhe, Marke, molje, mili. podgane, voluharje la bramorje zanesljive tokoočate t (trapom, I ra dobite v droge-rlli Kane Zidnvaks i ŠPORTNI VOZIČEK otroški, lep, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4410. STENODAKTILO-GRAFKO perfektno, po možnosti z znanjem nemščine, sprejmemo takoj. — PredstaviU m osebno med S. in 12. ter 15. in iS. nro v Beethovnovi al. 4-111 desno. POZOR I &.npn|em »teče la v»f tekstilne odpadke tei plačam po ns)*iSti re al. . Crebeac Alojzij. Gallusovo nabrežje 59. I i"M|aoa. k KUPUJEMO prazne cementne I* ■lične papirnate vreče. PETRON AFIA, krtova cesta 55 s. PEGE IN l-ISAI vam zanesljivi odstrani .Al BA« krema. DROGI Ril A KANC. židovska nlica t. TRICIKI.JE različne velikosti, do. Im vi ja Merkur, ru-linrjcva 6. VEC BICIKl.JF.V (damski in mnškt) tuksus, modeli znamke Adler. Pucli in Stcvr. 2 moderni motorni kolesi, zelo porefi naprodaj. Merkur, Pu-jiorjcva b. PRODAM Kroniki slov. mest I. in II. letnik vezan v pol usnje, lit in IV. letnik v celo platno. Naslov: Janko Mlakar. Vrtnča H. 5 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv. .siva na prej in nazaj, i/v istim ohrnnjci. predvoj ni, po zmerni ceni prodam. — Naslov * upravi »Slovencu« pod št. 4425. STARK ZIMMCK / žimo. kupim. Pla i t ni do 1000 lir. BiH. go ni vti/no. Naslov \ ii p i n \ i »Slovenca« poil št. 44:4. 500 lir nagrade dobi. kdor mi prines« izgubljeni blagajniški ključ z vtisnjeno Številko 409.771. . Odda naj sc v upravi »Slovenca«. PRODAM dobro ohranjen Šivalni stroj »Singer«, za domačo uporabo. Poizve se pri hišnici Pred škofijo 1», H nad. MOšKF. OBLEKE čevlje, porilo, pohištvo in druge predmete, stalno kupuje: Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. PRODAM Šivalni stroj, znamke > Jnx«, zelo v dobrem stanju. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4426. ŠIVALNI STROJ za domačo uporabo, dobro ohranjen, za 5.200 lir. Pred Škofijo 19. Adamič, PRENOČIŠČE DOBI poštena tovarniška dc-j.ivka pri dveh starejših zakoncih n< proti-tisjttgo takoj, povseto-va ul. 72-1. MVRMORN« KRI'"D» teta inaihni-tna »reda vsliie« kHrtvlia' t, Ot mo aro« Hiasfkoi »inie»P"iiiire Kaibnh let kimati t>lt« .itifii« «ia*ne- na ra „ri -l-III^UM inhl lena t. irn Meli, i ,«« «» orel Ivi ;eva O »SANEOLIN« /.a razkužcvuitji' do-mučili živali in hlevov dobite pri »Clnmo-tei-lina, družba / n z.. I itibljAna, Mestni iij! št. 10. (I Knez se zdrzne, a vendar zaduši naval svoje najje jeze. »In vendar je žrtvoval ta pe* vse samo zate, lepa Albasvinta,« govori knez še vedno nežno. »Zame?« se čudi kneginja. »Zate!« pritrdi knez. »In zato si mi umoril možo, očeta in brata?« mu očita kneginja. »Moža res; a oče in brat sta padla pO nesreči,« se opravičuje knez. »In zakaj moža, ki ti ni stori! nič zalega?« vprašuje kneginja. »Lepa Albasvinta, drugače bi ne bila nikdar mojo,« se izgovarja knez. »Saj ludi sedaj nisem in nikoli ne bom!« reče Albasvinta ponosno. »Čas zaceli rane,« po tolaži Galimar »Posebno v zaporu, kaj ne?« vprašuje kneginja s trpkim nasmehom. »V zaporu? Kako meniš to?« se začudi knez. »Ta novi dom je zame samo ječa!« razlaga kneginja knezu. »Saj n« smem niti pod milo nebs!« »Lepa A'bssvinta. reci samo, da si moja, in'svobodno boš kot ptica pod ne bom,« obljubuje knez. Mučen molk sc je ratlil po tej obl>ub: po sobi Gledala sta drug drugega: a obema je bilo citati z obraza, da bi rada uganilo misli drug. drugemu. Albasvinta je uganila G^limarove misli, a Galimar ni uganil Albasvintiziih »Albasvinta,« prekine molk Galimcr »Galimar, želi še kaj?« ga vpraša kneginja: a njen glas je bil prijazne^! »Zakaj molčič tako trdovratno?« vpra šuje knez kneginjo skoraj proseče. »In kaj naj rečem?« meni ona. »Da si, da vsaj boš moja,« prosi knez Mučen molk sc je razlit iznova po sobi »Govori, lepa Albasvinta,« prekine molk zopet knez. »Teko sama in zapuščena sem!« potoži kneginja. »Sama si temu kriva,« trdi knez. »Ne razumem!« se začudi kneginja. »Bodi moja in dal ti bom življenje kakršnega še ni imela nobena kneginja Barjanov!« razlaga knez. v »Galimar, sam si rekel, da zaceli čas vse rane,« ga opomni kneginja. »Da, rekel sem .. .1 In ker sem rekel, je resnica!« trdi knez. »Če je, potem čakajva; zakaj, če se kaj izpremeni, se mora izpremeniti tem-ljito; in če se izpremeni temeljito ...« Kneginja obmolkne. »Potem?« sili vanjo knez. »Potem, knez Galimar, se lahko dogo- HILDA KORUZA roj. KLUN nazna-nja vsem prijateljem in zoaDcem, da je v Zagreba dne 54. aprila 1944 umrl po kratki bolezni, v starosti 80 let, njen nepozabni oče, gospod ANTON KLUN bivSi trgovec iz Maribora. Naj mo bo lahka zemljal Umrla nam je dne 21. marca 1944 v Auschvitza naša dobra in ljubljena mamica, gospa Anica Leben roj. Pecher posestniea mlina v Skolji Loki Njene zemeljske ostanke smo poko. pali dne 18. maja 1944 na domačem pokopaliču v škofji Loki. — Sv. maša zaduSnica se bo vršila tudi v Ljubljani v četrtek, 25. t. m. ob 6.50 v cerkvi sv. Jožefa. Skofja Loka, Ljnbljana, 25. V. 1944. NUSKA. AC1 in JANEZ, otroci ter ostalo sorodstvo Zahvala Vsem /.nanccm, prijateljem in sorodnikom. se tem potom toplo zahvaljujemo. ker so spremili k poslednjemu počitku, našega nepozabnega Zm^oslova Dolenca akademika. Posebno zahialo dolgujemo gospodu Stanetu in gospodični Viki, ki sta vložita njuno plemenito pomoč Zma-goslavu v posmrtni spomin, kakor tudi za požrtvovalno delo, ki sta ga rinela s tem. da jc bilo truplo bla-gopokojnika prepeljano iz 1 rsta v Ljubljano. Dalje sc iskreno zahvaljujemo čč. duhovščini in gg. pevcem za ginljivo pelje m vsem ostalim, ki ro s cvetjem olisuli prezgodnji grob našega ljubljcoega Zmagoslava. Ljubljana, 25. maja 1941. Žalujoče rodbine: DOLENC, GOGALA, ZOMER VSAKO antikvarično slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot tudi stare listine knpnje in naj-najboljSe plačuje Knji- .jubljana, Stritarjeva Iarna Janez Do I ia n, ■jubljan ulica 6. MLADI PRAŠIČKI v staroati 10-12 tednov, se dobe pri Gospodar, ski zvezi, Blcivveisova cesta 29. RIŽEV ŠKROB v prahu je Se na zalogi. Ponndbe pod li-fro »Škrob« na upravo »Slovenca«. 4116. Posfllsko zavetišče sv. Marte žaluje ob krsti svoje dolgoletne predsednice, gospodične Leni Klemenčič in vabi vse svoje članice, da z obilno udeležbo pri pogrebu v sredo popoldne ob treh izkažejo rajni svojo hvaležnost ter molijo za pokoj njene duše. Predsedstvo Društvo ia otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Ljubljana javlja žalostno vest, da je pre-zaslužni društveni predsednik in generalni varuh, gospod Oton Vidic višji sodni svetnik v pokoju umrl dne 22. maja 1944. Društvo bo ohranilo velezasluž-nega moža v častnem spominu. Pogreb bo dne 24. maja 1944 ob 2. uri popoldne z Zal, kapele sv. Andreja. Ljnbljana dne 22. maja 1944 ZAHVALA Vsem, ki ste našega ljubljenega strica in svaka, gospoda Jožeta Kurenta poštnega ravnatelja v pokoju spremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, ter z darovanjem cvetja in karkoli počastili njegov spomin, izrekapifj najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo g. zdravnikom prlmariju dr. Jenku in dr. Ra-kovcu za njihov trud in tolažbo, ter pevcem za prekrasne in ganlji\'e žalostinke. V Ljubljani, 20. maja 1944. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Vsem, ki ste pokropili naSega blago-pokojnega očeta in dedeka, gospoda Josipa Perko višjega pis. oliciala v pokoja ki ste mu poklonili cvetje ter Sli z nami v tako veliki udeležbi do njegovega groba, beležimo izraze naše iskrene zahvale in vdanega spoštovanja. še posebno smo hvaležni č«. duhovščini za častni spremstvo ter gospodu dr. Marjanu Polenškn, ki se jc trudil ohraniti mu življenje. Novo mesto, Ljubljana, 14. maja 1944. Družini PERKO, MANFREDA di dn ti lepega dne priznam, da te imam rada in bom tvoja,« mu obe'.a keginja. »Lepa Albasvinta, osreči me!« prosi knez. »Galimar. pofakajva . . .1 Cas zaceli vse rane!« ga tolaži ona. »R-,d!« obljubuje knez vzradoščen »Samo, do si mi dala, lepa Albasvinta, vsaj malo upanja!« »Galimar, sedaj bi bila rada sama, da premislim natanko to, o čemer sva govorila ravnokar,« poprosi kneginja. »Lepa Albasvinta, tvoja želja je meni povelje,« reče knez, sc pokloni in odide. 3. Ko je knez Galimor odšel, je legel na ustnice keginje Albasvinte zmagoslaven nasmehi zakaj vesela je bila, da je uklonila moža takega kova kot je bil knez Galimar; še bolj pa je bila vesela misli, ki ji je pokazala pot, na katero mora speljati kneza Galimara, da se mu osveti in ga pogubi. Od tega dne je bil knez Galimar ves spremenjen. Dvorjani se njegovi spremembi kar načuditi niso mogli; zakaj veselje se je razlilo po dvorcu kneza Gali-" mara, in začeli so se zopet lovi, igre in veseljačenja; in to v taki meri in v takem sijaju, kot je bilo mogoče samo na dvoru kneza Galimara. Seveda so dvorjani uganko o spremembi kneza kmalu uganili; zekaj opazili 60 veliko spremembo tudi na kneginji Al basvinti; a še bolj so se jim odprle oči, ko so opazili, da jezdarita knez in kneginja skupaj na sprehode, na lov in celo na posete. Lepega jesenskega dne je bilo, ko sta jezdila knez in kneginja mimo rupe »Povodnega moža«. »Galimar,« ogovori Albasvinta Galimara. »Albasvinta, kaj te plaši?« vpraša knez kneginjo, ko opazi, da jo nekaj plaši. »Zdelo se mi je kot bi čula glasno in globoko grgranje,« omeni kneginja. »To ni bilo drugega nego grgranje v špiljah, po katerih priteka voda v rupo in jo polni,« pojasnjuje knez. »In kje je ta rupa?« vprašuje kneginja. »Na jasi, levo od najine poti,« dopoveduje knez. »Gamilar, pokaži mi jo,« poprosi kneginja. »Zakaj pa ne,« reče knez smeje in krene s konjem v gozd. Kneginja Albasvinta jezdi počasi in previdno za knezom ... Zdajci obstaneta konja ob rupi. Galimar in Albasvinta razjahata konja in sedeta na skalo ob rupi. Po jasi se je razlil molk; motilo ga je samo muljenje konj... »Lepo je tukaj,« meni kneginja pc kratkem molku. »In čudno včasih,« doda knez. »Čudno?« 9e začudi kneginja. »Ka meniš s tem reči?« »ljudska tiskarna« - Z, Ljudsko tiskamo; Jože Kramari« - Herausgeoei, iz jatei,; uu. iofc Sodja - Sobrlftleite., oredoU; j»oke Uatnor,