Poštnina plačana v gotovini. Cen?. 2'50 Din. 3 DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11934 35 VIHAR V KOZARCU Premijera 12. januarja 1935 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: CIRIL DEBEVEC SEZONA 1934/35 DRAMA ŠTEVILKA 9 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 12. januarja 1935 Z vero in zaupanjem proti krizi Svet je v krizi, družba je v krizi, kultura je v krizi. Vse današnje življenje je v senci tesnobe in nezaupanja. Živimo v hudem stoletju, v katerem ni radosti, ne miru, ne ravnovesja, ne sreče. V stoletju, v katerem je skorajda nemoralno imeti premoženje, ker trpijo milijoni pomanjkanje. Svet je simfonija tesnobe. V njem ni niti enega razreda, ki bi se čutil zadovoljnega in mirnega. Meščanski razred je ogrožen, velika večina se proletarizira. Delavski razred je v mrzličnem nemiru. Kriza je v vsem. Pozna se tudi v gledališču. Nedavno smo govorili o smislu krize. To je razpadanje starih vrednot in izmenjavanje življenjskih in duhovnih vsebin. V teh težkih časih političnih, gospodarskih in duhovnih preobratov je osnovna zapoved: čvrstost. Krize ni treba zavijati v mistiko. To je čisto prirodni proces bolanega sveta, ki ima groznico, ker se v njem preobrača celotna struktura družabnega, pravnega in moralnega reda. V takih časih mora tudi umetnost neobhodno ubrati nova pota. Posebno pa v gledališču. Gledališče je bilo vedno moralna ustanova svojega časa. V trenotkih duhovnega in političnega prevrata mora biti to tem bolj. V mirnih časih se spreminja gledališče prav pogosto v zabavno podjetje za zadovoljne ljudi. Toda v stoletju tako velikih nemirov in tako velike bede umetnost kot luksus nima nobene upravičenosti. Doba trpljenja in stiske zahteva novo umetnost. In tudi novo gledališče. Ne pa prazne zabave. Ne vesele poskočnosti. Temveč gledališče, ki zna sicer rušiti stare duhovne temelje, ki zna ostro zasmehovati, drzno napadati moralne sence časa, ki pa zna prav tako polagati tudi nove temelje za novi svet in novo življenje. Gledališče ima v dobi krize eno veliko dolžnost: staviti vprašanja in n a n j a odgovarjati. Kajti v tako nevarnih časih se ljudje strastno vprašujejo in prav tako strastno iščejo odgovora. Gledališče mora zrcaliti dobo in iskati izhodišča iz duhovne, politične in nravstvene krize. Cim bolj je gledališče aktualno, tem boljše je. V kolikor je gledališče ostrejše, neusmilje-nejše, pravičnejše in pogumnejše, v toliko je tudi boljše. 'V današnjih časih se mora človek uveljavljati izcela, z vso svojo po- 1 Po uvodniku »Nar. Divadla« R X. č. 4. 61 membnostjo in odločnostjo. Ne sme se zastirati, ne sme se relativistično igrati. Gledališče mora probleme poslavljati in jih reševati, ne sme se pa z njimi igrati. Tam, kjer se vdirajo strehe, kjer je potres, kjer divjajo nevihte, tam estetska krasnoslovljenja in luksuzna poigravanja nimajo prav nobenega smisla. V takih časih se gledališče ne sme prostituirati s ceneno zabavo in družabno konverzacijo. V takih časih mora učinkovati gledališče kot ostra ločnica in pozitivna zgradba novega sveta. V Parizu so ustanovili novo metafizično gledališče, pri katerem govori eden izmed podjetnikov o krutem gledališču kot izhodišču iz sedanje krize gledališča cenene družabne zabave. Pa tudi drugod je čutiti v svetovnem gledališču velik prevrat: narasla je važnost, trdovratnost iskanja in sila izraza. Po vojni je zajel svetovno kulturo val ohromelosti. Pokvaril je tudi gledališče. Govorilo se je o ljudskosti, o civilizmu, o gledališču tišine itd. Vendar se je v vsem tem očitovala samo utrujenost. Danes pa živimo v dobi, ko utrujenost, ohromelost, duhovna omahljivost in lenost v kulturi niso upravičene. Svet je v krizi. In zato potrebuje budnih ljudi, ki so fanatiki, ki verjamejo v idejo, ki se zanjo borijo, ki se rujejo s problemom za novo zgradbo sveta in družbe. Tudi gledališče prehaja v dobo stopnjevanega duhovnega fanatizma. Pesniški fanatiki, igralski in režiserski fanatiki imajo danes pravico, da se uveljavijo. Današnje gledališče hoče tekmovanja, borbe, napada. Mir in idila so v današnjem gledališču anahronizem. Toda pri tem je potrebno, da gremo naprej s polnim zaupanjem v svojo moč in razvoj. Za borbo proti krizi so potrebni: duhovni pogum, značajnost, zaupanje in vrednost. »Gledališče, ki ga zapustijo dobri duhovi, je najbolj žalostna obrt, najbolj klaverna prostitucija.« M. Reinhardt. Kr. L.: Bruno Frank: „Vihar v kozarcu" Najlepša lastnost vsake komedije bodi domača prijaznost, dobrodušna okroglost in, za božjo voljo, ne preveč satire ali celo podčrtane morale. Poslednje ima sicer sleherna dobra komedija, toda listi avtor je pravo pogodil, kateri ne vsiljuje vsega tega preveč: nakaže natančno, ne reče pa nič, vsi vemo, kam meri, on pa se samo nemo smeje za zastorjem. Bruno Frank, ki ga sodobni nemški odri prav z uspehom igrajo, je do dobrega pogodil vse tisto, kar smo zgoraj povedali. Pri predstavi se Vam l)o morda zdelo, da jo je v prvih dveh dejanjih ubral v preveliko resnost. Samo navidezno! Dasi bi marsikateri pisatelj po takih dveh prvih dejanjih, kakršni sta se izvrstno posrečili našemu avtorju, naravno krenil v tragiko pri tretjem dejanju in bi se iz nje ne izkopal več — zakaj preveč je nepo- 62 sredno umljiva in zapeljiva preveč — se naš avtor bravumo otrese vseh teh pomislekov in s krepko zdravo humornostjo plane na dan in z neprisiljenim smehom, ki nam mora biti simpatičen. Moj Rog — tretji akt komedije! To je huda zadeva, skrita čer, na kateri se je prečesto razbila komedija marsikateremu našemu komediografu, no pa tujim tudi. Pri trodejanskih komedijah doživljamo le prevečkrat, da je imel avtor snov, prave komedijske snovi komaj bore za eno dejanje. In saj vemo, kako se potem taki stvari streže: v drugem dejanju ponavlja isto snov z novimi domisleki (občinstvo je že uganilo, da se nič več ne dogaja) in zdaj pride pa porazna strahota tretjega dejanja! To se pravi: nič. Kako ta nič naslikati, ga spraviti v besede, kako s tem ničem natrpati oder vsaj za pol ure! Tz skušnje nam je znano, kako samozavesten in zdravo-srečen je komediograf, ki ima že dve dejanji v žepu. Pa ga srečaš čez mesec in kaj: '>No in tretje dejanje?« Najbolj preizkušen traged bi bil pravi začetnik, če bi hotel posneti avtorjev obraz v tem trenotku! Kakor da gleda v brezdno pred seboj in si bridko očita: »Kaj mi je bilo treba raztrobiti, da imam že dve dejanji gotoviV Kakor vemo, je tak avtor le redkokdaj porodil tretje dejanje, ki pa je bilo po navadi šibkega zdravja in ni dolgo živelo. Da končamo svoje misli o gradbi tretjega dejanja: nam se te misli nehote porajajo ravno pri pričujoči igri. Hvala Bogu, spet enkrat avtor, ki je vedel, kaj bodi pri komediji tretje dejanje. Da je igra slovstvene vrednosti, polna fines, ki spominjajo na mlade povojne francoske avtorje, govori samo za njeno upravičenost, še bolj pa dejstvo, da je dejanje ves čas zanimivo in da boste razpletek le težko uganili: zato, ker vas bo trenotni dialog bolj zanimal, kakor da bi mislili na konec. * Poslušajmo avtorja: Vsaka država tako dolgo razglaša, da je velesila, da ji končno svet verjame, da je. Tn potem zares postane velesila. Za moške je tudi moda, kakor je moda za obleke. In če mož ne živi po njenih predpisih, mu vse skupaj nič ne pomaga — pa naj še toliko razume. * — Ta majhna ostrost pač ni zaslužila takega napada. »Majhnih ostrosti ni.« * Zenske smo pač zato na svetu, da izgladimo, kar so naši možje zakrivili v službi. * — In kako ravna mož? »Mož udari.« 63 — Tudi, če pri tem rani sebe? >Ravno tedaj.« — Kaj se to pravi? »Da so nekatere stvari le takrat dovoljene, če jih plačamo.« — Saj ste opasni! »Opasen je visok uradnik, ki nima srca.« * »Takrat sem se zaklel, da bom takoj skočil na pomoč, vedno, da bom udaril, vedno, brez obzira, brez vsakega obzira in da se ne bom nikoli bal.« — In se niste nikoli bali? »Tisočkrat. Vselej. Človek je velika reva. Nimam dovolj poguma. Najprej zavpije v meni: ,Udari!* takoj nato pa: ,Kaj te pa to briga?* Toda tega poslednjega ne smemo poslušati. Ker imamo potem vedno tako klavem občutek. * »Ena sama besedica, en sam migljaj bi zadostoval in bilo bi ji (Voglovi) pomagano. Toda g. dr. Thossu se kaj takega kratkomalo ne ljubi. Briga se on za gospo in njeno nezgodo! Prišla je k njemu, ga prosila, on pa jo vrže meni nič tebi nič čez prag. Toda nocoj bo na svojem shodu mlatil tiste socialne fraze in govorančil o človekoljubnih čuvstvih in osem dni nato bo župan našega mesta. Za to ni sposoben!« * Poudariti pa moram način, kako si avtor v izvestnem primeru zdravo in enostavno predstavlja rešitev vseh tistih tajinstvenih In za navadnega človeka sploh nedostopnih političnih in socialnih problemov, ki jih je polna vsa naša razburkana povojna javnost. Koliko podobnih »Viharjev« smo že doživeli! In končno vendar vidimo, da je navadno treba samo Aleksandra Makedonskega, ki udari z mečem po gordijskem vozlu. Ostalo boste pa itak sami videli. Omenjamo še, da tistega, ki povzroči ves ta »vihar v kozarcu« — ni na gledališkem lepaku ... In pa, da je v igri mnogo lajanja in — Bog nas varuj! — žvižganja tudi. Prosimo Vas, da ne posežete vmes! Saj smo komedijo naštudirali samo za to, da bi se Vi — prav prisrčno zabavali! Prihodnji dramski spored Tekom prihodnjega tedna Wo premiera drame »Siromakovo jagnje«, ki jo je spisal znani nemški pisatelj Stefan Z w e i g. Drama prikazuje z mojstrsko psihološko osvetljavo socialni in etični problem t razmerju pravice in moči. Zgrajena je na znani ljubavni epizodi iz Napoleonovega bivanja v Egiptu. Dejanje se razvija de- 64 loma v Egiptu, doloma v Parizu za časa prvega konzulata. Glavno vlogo igrajo Šari Cev a (Bollilota Fouresova), Lov ar (lajtnant Foures) in Debovec (Napoleon). Režijo ima B r. K r e f t. V toku februarja pa bodo sledilo premiere izvirno Kreftove komedijo »Kreature« v pisateljevi režiji in Goldonijeve komedije 1 u g a d v o li gospodov« v prevodu in režiji C. Debevca. Iz lanske sezono pa se ponovi za abonement najuspelejša igra minulega lota Klabundov »Praznik c v e t o 5 i b f e 5 e n j« v znani zasedbi in režiji C. Debevca. »Jaz verujem v neumrljivost gledališča. Gledališče je najlepše zakotje za vse, ki so svoia otroška leta potajno vtaknili v žep in so z njimi ušli. da se bodo do konca svojega življenja igrali. Igralska umetnost, pa ie obenem tudi osvoboditev od konvencionalnega igranja življenja: zakaj glavna naloga igralca vi. pretvarjanje, temveč razkrivanie. Mi. znamo danes preko oceana leteti, aa. znamo slišati in videti. Pot do nas samih iv do naših bližniih na vam ie dolina kot zvezdo. Igralec je na tej noti. S pesnikovo luči o utopa v še neraziskane prenade človeške duševnosti: svoje lastne duševnosti, da se tam taiinstveno spremeni in se v rokah, očeh iv ustih ves voln čudežev ?nova no-javi. Igralec ie vodobnr in nodoba obenem: to je človek, ki stoji na skraini meii resničnosti in sanj in ki stoji z obema nogama v obeh kraljestvih.M. Reinhardt. Pr L: Razgovori i. »Končno ste zopet doma. Veseli smo vas, saj ne prihajate iz tujine nikoli praznih rok; od bogate prenasičene kulture, ki ste jo z veliko žlico zajemali na tujem, bo tudi nam odpadel kak drobec. Po vsakem svojem potovanju ste se oglasili v javnosti in primerjali naše malenkosti z velikimi stvarmi zunaj v včlikem svetu.« — Verjemite mi, da delam to samo z najboljšim namenom. Nekaj jo vendar velikega v tujini, nekaj, kar ti poplača trud in napor: tani gledaš vse naravnost, lvrez pobarvanih očal obzirov in lahko imenuješ vsako stvar, kakor ji gre. Doma pa? Kako pravi že pokojni Faust? »Kdo dete sme z imenom pravim zvati?!« »Da. Domovina. Megla. — Kako ste že zadnjič rekli, ko ste se vrnili po dolgem spet v naše mestece? Nekaj ste rekli o gledališču.'. — Rekel sem, da šele sedaj vem, da imamo pri nas dobro gledališče. Tega poprej nisem vedel. Opazil sem tudi, da imate za dobro igro in pravilno igrano predstavo še vedno dovolj občinstva. Pri dobrih predstavah tudi v tujini ni poznati krize. .Jaz sicer to besedo sovražim. Kdor se po vojni ni precej znašel v novih razmerah, je 65 takoj zakričal: »Kriza!« Kriza je vendar stara kakor človeštvo. Naj-liujša kriza in edina kriza je povsod ena in ista: nesposobnost in neskladnost z duhom časa. »Torej mislite, da se nam krize ni bati?« — Narobe. Gledališču se krize ni bati. V najhujši krizi se nahaja sedaj kino. Zunaj v velikem svetu se o tem mnogo piše. Rusa Ilijo Ehrenburga ste gotovo tudi čitali. Toda pri vas so kina še vedno obiskana. »No, da. Poceni, brez pavze, tema in vedno kaj novega.« — Saj to je tisto! Dokler ne boste znašli ljudskega gledališča za maso in z malimi cenami, ne bo nič. Saj je vaše gledališče samo za gospodo. »To pa ne. Za srednje sloje, predvsem uradništvo in inteligenco. Gospoda in bogatejši narodni krogi, posebno pa tisti, ki ob vsaki priliki javkajo, kaj bo z ubogim narodom, tisti — hodijo samo v kino.< — Najbrže je tem narodnjakom še vedno žal za nemščino. Zadnjič sem čital v tujini, da je na javnem shodu trdil odličen slovenski kulturni delavec in obenem visok državni uradnik, da ima vaše mestece tri nemška gledališča. V svobodni narodni državi! Zdaj, ko vidim, da se vsak dan igrajo pri vas po trije nemški filmi, ga razumem, zakaj se je razburjal. Meni razmere niso tako znane kakor vam. Gotovo ima ta kina v rokah kaka nemška denarna družba. »To pa ne. Sami naši odličnjaki in vzorni narodnjaki.« — To pa pravite komu drugemu! To bi ne bilo mogoče nikjer drugje na svetu. »Seveda ne, kaj hočemo! Sprva smo se zgražali in godrnjali, končno smo se naveličali in rekli tisto našo staro krilatico: Saj je vse eno! — Saj je vse eno! Poznam besedo. Toda tako ne govori noben narod na svetu. — Nekaj pa le ne razumem. Vaša narodna telo-vadno-kulturna društva, ki so bila nekoč zibelka slovenske dramatike, igrajo zadnje čase prav malo. Tista, ki so igrala največ, so bila razpuščena. Pač pa predvajajo ta narodna telovadno-kulturna društva zgolj le nemški film. Vam, ki živite neprestano v tej megli, se morda ne zdi to nič posebnega. Toda meni se je zagabilo, ko sem se pripeljal iz tujine in sem čital lepak na nekem gorenjskem kolodvoru: »Danes zvočni film v nemškem jeziku.rof. Šest). 8. Charles Dickens: »C vrč ek za pečjo«. 4. K1 a b u n d : »Praznik cvetočih češenj« (rež. Debe- 67 vec) ter G o 1 i j e v i mladinski igri 1. »Peterčkove poslednjo sanje« (rež.: prof. šest), 2. >Jurček< (rež.: Debevec). Gledališki razgled Fr. Wollmaun, profesor Masarykovega vseučilišča v Brnu in znani primerjalni književni zgodovinar, ki je napisal tudi več razprav o jugoslovanskem gledališču in drami, je spisal dramo »Ladjica na morju«, ki jo bodo igrali le dni v Brnu. V drami slika razmerje posameznika do množice: kako vesla in krmari močan poedinec na ladjici življenja, ki jo premetavajo valovi političnih, rasnih in socialnih strasti. Ruska dramska družina se je ustanovila v Parizu, skoro samo iz članov »Praške družine Hudožestvenikov«. V njej sodelujejo poleg slavne članice carskega Aleksandrinskega gledališča v Petrogradu E. N. Roščine-Jusarove in M. A. Čehova še ti-le »Pražani«, ki so tudi pri nas še v najlepšem spominu: Grečova, Križanovskaja, Pavlov, Hmara in še nekateri nadarjeni igralci ruskih izseljencev. Družina bo najprej gostovala ria Nizozemskem, nato pa pojde na daljše gostovanje po Severni Ameriki. Shakespeare v japonščini. Profesor tokijskega vseučilišča dr. Yuzo Cu-boici je prevedel v japonščino vsa Shakespearejeva dela, ki so izšla v 40 zvezkih. Prevajal ga je skoro petdeset let. Obenem je ustanovil tudi majhen muzej, ki naj služi študiju o slavnem dramatiku. Po njegovi zaslugi slavi ves Nippon vsako leto svoj »Shakespearejev dan . Ker so Shakespeare-jeve knjige na Japonskem zelo poceni, so zelo razširjene med narodom. Jubilej Tairova. A Tairov, slavni ruski režiser, slavi 201etnico svojega umetniškega dela. Ruska vlada bo proslavila ta jubilej s festivalom, ki bo trajal 12 dni. Tairov je ravnokar imel velik uspeh z režijo »Noči v Egiptu«. To režijo je pripravljal dve leti. V tem delu je zlil v eno: »Antonij in Kleopatra«; (Shakespeare), »Cezar in Kleopatra«. (Sha\v) in »Egiptske noči« (Puškin). Shakespeare v Rusiji. Dva leningrajska in trije moskviški odri pripravljajo istočasno »Othela«, »Kralja Leara«, »Antonij in Kleopatra«, »Riharda III.«, Romea in Julijo«. Nova ruska opera v Bclgradti. Oder »Ruskega Doma« v Belgradu bo izvajal v kratkem zgodovinsko opero »Jaroslav, kenz Galicki«, ki jo je zložil mladi ruski emigrant N. N. Vasiljev. Gorkega »Mater« bodo igrali v Parizu. Prevel jo je z avtorjevim dovoljenjem Viktor Margueritte. »Tovariš«, znana Devalova komedija, se je igrala v Parizu 14 mesecev neprestano. Zdaj so jo vzeli z repertoarja, ker so šli igralci v druge angažmaje. Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Ciril Debevec. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Mak so Hrovatin. Vsi v Ljubljani. 68 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI or/U'j KOLINSKA CIKORIJA VIHAR Komedija v treh dejanjih.' Frank. Poslovenil Fr. L. Doktor Konrad Thoss . . . Viktorija, njegova žena . . . Franc Burdach, časnikar . . Quilling, izdajatelj »Večerne pošte«......................... Liza, njegova žena . . . . Pfaffenzeller, mestni sluga . Unzelmann, živinozdravnik . Prvo in drugo Cesar M. Danilova Jan Drenovec Gabrijelčičev^ Danes Sancin Čas in kn dejanje v stal1 Odmor sa®1 Sceriogr^ Plašča in jopica iz OZARCU Režiser: Fr. Lipah. ^ospa Voglova . Mnik .... jjržavni pravdnik |'rvi prisednik {^fugi prisednik . j^vi sodni sluga . jjfugi sodni sluga .... °etka, sobarica pri Thossovih P. Juvanova Jerman Potokar * * * Plut * * * S. Danilova , v mestu. ' fhossa. Tretje na sodišču. 111 dejanju. Franz. so iz ateljeja g. Rott. Blagajna se odpre ob pol 20. ob 20. >artar: Sedeži 1. vrste . . II. - III. vrste IV.-VI. VIL-IX. X. ■ XI. XII. -Xill. Din 28'— 26'-.. 24‘— .. 22--. 20-. 18— Loie v part'1 ” v L r'n . balkon*1 odatni ložo' ** &in 100— % ” 100'— 1 70— is VSTOPNICE it dobivajo v predprodaji pri gledallikl * Predpisana taksa za Konec po 22. X 20- 20— 15— Balkon: Sedeži 1. vrste Galerija i II. I. „ Ul. „ • Galerijsko stojišče Dijaško stojišče . Din 20 — 16— 14-12 — 10— 2 50 5— D «rnem gladallKu od 10. do pol 1. in od 3. do I. ura le vračunana « cenah RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI 1+S HO /TO '1