PRILOGA SLOVENSKEMU GOSPODARJU
LETNIH I	DECEMBER 1930	ŠTEV. 12
Murillo: Rojstvo Gospodovo; pohlonitev Svetih Trehjiraljev
Slika na levi:
Jaslice v cerkvi Matere Milosti
(frančiškanski) v Mariboru so najlepše v lavantinski škofiji.
Vaška kapela v Savcih pri Sv. Tomažu pri Ormožu na prostoru, kjer je do i. 1840 stalo kužno znamenje.
Udeleženke gospodinjskega tečaja v Obrežu pri Središču. Tečaj je vodila č. s. Rozalija Horvat (v sredini), pripravil ga je pa č. g. kaplan A. Stakne. Dekleta so se naučila na tečaju mnogo koristnega.
Vrečko Martin na Žegarju, župnija Prevorje pri Kozjem, je dopolnil 21. oktobra tega leta 70 let življenja. Rojen je bil 1. 1860 na Žegarju iz starodavne kmečke rodbine Vrečko-ve. (Vrečkovi so na Žegarju že od 1. 1644.) — Njegov stric je bil opat v Celju. — 18 let star je prevzel po očetu veliko posestvo, komaj 22 let star je pa bil izvoljen v obč. odbor občine Presečno v katerem je ostal do 1. 1926. Od svojega 24. leta naprej je 'plan okrajnega cestnega odbora v Kozjem in je predvsem njegova zasluga, da je bila napravljena cesta Sv. Urban—Lesično skozi »pragozd«. Kot član in načelnik okrajnega šolskega sveta je vneto sodeloval pri zidavi štirih šol: Prevorje, Zibika, Sv. Ema in Sv. Štefan. — Naročnik Slovenskega Gospodarja je že 52 let. Odlikovan je bil z redom Sv. Save in Jugoslovanske krone. — Jubilant je še danes čil in zdrav. Bog ga živi še mnoga leta!
Sv. Jurij ob Pesnici, župnija ob severni meji države, kjer župnikuje prečastiti gospod Ernest Trstenjak. Župnija šteje okoli 1100 duš in obsega občino Sv. Jurij ob Pesnici. Od Maribora je oddaljen Sv. Jurij 12 km. — Cerkev je bila pozidana 1. 1520. Blizu cerkve je svojčas baje stal močno utrjen grad. Sedanje pokopališče je bilo urejeno 1. 1834.
Grad Fala pri Mariboru, eden najstarejših gradov v naših krajih.	Zlata poroka Petra in Marije Kovačič v Negovi.
Jaslice pri sy. Blažu v Zagrebu so umetniško delo, ki živo in nazorno kažejo, kako je bilo in se je godilo v sveti božični noči pred 1930 leti. Lepa navada, postaviti v naših hišah za Božič jaslice kot spomin na največji dogodek v zgodovini sveta, žalibog pri nas vedno bolj propada. Oživimo ta običaj, postavimo v naše domove spet jaslice vsaj poleg božičnega drevesa. Marsikje so po naših kmečkih hišah še jaslice iz
časov, ko so jih še sestavljali starši, mogoče izrezljali naši domači umetniki. Take jaslice očistimo in jih za prihodnje leto pripravimo! Če pa nimamo starih, naučimo letos o Božiču naše otroke, kako se jaslice sestavijo in napravijo, da bodo prihodnje leto lahko otroci sami delali. Tako delo bo za nje še v poznih letih najlepši spomin na božične praznike v mladostnih časih.
Slovenci v Hambornu na Nemškem so že 16 let organizirani v prosvetnem društvu sv. Barbare in pa v slovenski roženvenski bratovščini. Posebno društvo sv. Barbare je zelo agilno ter vkljub raznim težavam in težkočam dobro deluje. V tem društvu se zrcalijo žalost in veselje, sreče in nesreče hambornških Slovencev, tu najdejo odmev tudi razne družinske svečanosti, kakor zlate poroke in poroke, rojstva in tudi smrt. — Društveniki se zbirajo pod svojo lastno zastavo in pod vodstvom svojega priljubljenega predsednika in duhovnega vodje č. g. kaplana Ivana Visinga (na sliki v sredini). Gospod Vising je po rodu Nemec, vendar se je dobro naučil slovenski, da 1 lahko svetuje in pomaga našim ljudem v slovenščini; celo lavretan-ske litanije zapoje po slovensko. — Hambornskim Slovencem in gospodu Visingu prav vesel Božič!
Jugoslovanski princi. Največji prestolonaslednik Peter (otroci v okolici Bleda ga poznajo pod imenom Peterček), srednji Andrej in najmlajši Tomislav. — Peterček je star sedem let, Tomislav tri leta in Andrej poldrugo leto. Veselo se igrajo med seboj
Prosvetni dom v Št. Vidu pri Ptuju na dan blagoslovitve; je eden najlepših prosvetnih
domov pri nas.
Zastava Marijine družbe slovenskih deklet v Beogradu. Mnogo naših slovenskih deklet je v Beogradu v raznih službah. V velikomestnem življenju so izpostavljene raznim nevarnostim, pred katerimi jih skuša varovati tudi njihova Marijina družba. — Vesel Božič in srečno Novo leto vsem v dalj-njem Beogradu!
Božično drevo na jugu. Pri nas obhajamo rojstvo Gospodovo pozimi v mrazu in snegu. Daleč v južnih krajih, posebno v Afriki pa o Božiču ni mraza in snega. Kljub temu imajo tam tudi božična drevesca. Radi vročine jih imajo kar na prostem.
Razstava katoliške tiskovne umetnosti v Brusselu, ki se je je
udeležila tudi Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Slovenska dekleta v Zagrebu imajo svojo dekliško zvezo, ki prav živahno deluje. Nedavno je uprizorila igro »Izgubljeni raj«.
Balon na vrveh, kakor so jih uporabljali med vojno za opazovanja. Ta novi balon ima to posebnost, da je napolnjen z negorljivim plinom in da je «ladjica« pritrjena na padalo.
Jaslice v Neapelu na Italijanskem.
Rabindranat Tagore, veliki indijski mislec in pisatelj. Več njegovih • knjig je prevedenih v slovenščino.
kih ujetnikih, ki so gradili cesto iz Kranjske gore preko Vršiča (1630 m) v Trento. Okrog kapelice so pokopani ruski mučeniki, ki so zgubili svoje življenje pri delu na cesti ali vsled pomanjkanja. Vsako leto priredijo v Ljubljani bivajoči Rusi izlet k svojim pokojnim bratom ter počastijo tam njih spomin s slavnostno službo božjo.
Angleški zrakoplov R 100, »brat« velikega zrakoplova R 101, ki se je letos koncem poletja ponesrečil na Francoskem na poletu v Indijo. Nemško podjetje Zepelin ima s svojimi velikimi zrakoplovi več sreče.
Desno:
Razvoj motorja
od leta 1895. do leta 1930.: Pred 35 leti prvi mali avtomobil, letos velikanska motorna ladja »Evropa«.
Desno:
Najstarejši indijski tempelj,
ki je baje star tri tisoč let, stoji ob robu puščave v severni Indiji, kjer jev nekdaj bila najbolj rodovitna pokrajina.
Levo:
Ruska kapelica pod Vršičem,
stoji 20 minut pod kočo na Gozdu (1226 m) ter je bila postavljena med vojsko po rus-
Cerkvico iz lesa samo enega drevesa je postavil neki nemški invalid. V cerkvici ima prostora do 100 ljudi.


11 HJl 11> III lit t«l« M) »I HI
«imm ■
Po kateri poti bo prišel kopač do zaklada, ki leži v sredini labirinta?
Mnogo krompirja se pridela po svetu, točno njegove množine niti ni mogoče ugotoviti. Pravijo, da ga je bilo leta 1930. pridelanega nad 44 miljonov in da je to največji pridelek po vojni. Radi ogromne množine pridelave so pa tudi cene zelo nizke, da mnogokrat ne pokrivajo stroškov za pridelovanje, na drugi strani pa tudi velikih množin sploh ni mogoče uporabiti in krompir gre v nič. Pri normalni žetvi se ves krompir, ki ga po svetu pridelajo, uporabi tako, kakor'kaže gornja slika, letos bo pa menda za hrano živini moralo biti porabljenega več krompirja. Zanimivo pa je, da se skoro ena tretjina krompirja porabi za človeško prehrano in več ko
ena tretjina za klajo.
Kje je popotnikov tovariš?
Poglej v »Slov* Gospod.«, tam imaš nekje napisano rešitev.
Največje poslopje na svetu so zgradili seveda Amerikanci v Čikagu. V njem ima prostora 8000 ljudi ne samo za stanovanje, ampak je tam tudi zaposlenih. Desno:
Kje je nadzornica otrok, ki se sankajo? (Glej v »Slov. Gosp.«).
Frajlica (kupuje deske): »Dajte mi to-le tu doli!«
*
Hranilne vloge obrestuje po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog 55 milijonov dinarjev.
Vlagatelji ne plačajo od obresti nobenega rentnega davka.
Denar Vam hrani najbolj varno
Spodnještajersba ljudska posojilnica
v Mariboru
Gosposka ulica Ulica 10. oktobra
Trgovski dom v Mariboru, ustanovljen leta 1925. od trgovca I. Pregrad, največje trgovsko podjetje te stroke v Dravski banovini, katero meri 98 % m z 36 velikimi izložbami. Izdeluje krasne damske plašče in najlepše obleke, kakor tudi vso moško koniekcijo.
iz Dagdada v Stambul
se imenuje nova knjiga Kari Mayevih spisov. Dosedaj so izšli sledeči zvezki:
1.	knjiga: Hlilem PO iUlrOVem. 1. zv. Jezero smrti — Moj roman ob Nilu; 2. zv. Kako sem v Mekko romal; 3. zv. Pri
Šammarih; 4. zv. Med Jezidi.
2.	knjiga: Po divjem Hurdlslonu. 1. zv. Amadija; 2. zv. Beg iz Ječe; 3. zv. Krvna osveta; 4. zv. Med dvema ognjema.
3.	knjiga: \l Dagdada V StambUl. 1. zv. Smrt Mohammed Emina; 2. zv. Karavana smrti; 3. in 4. zv. izideta v kratkem.
Vsak zvezek zase povest. Cena zvezku Din 13-—. Štii^e zvezki (knjiga s približno 640 stranmi) v polplatnu Din 65"—, v platnu Din 70' -. — Vsak mesec izide nov zvezek.
Priporočamo sledeče mariborske tvrdhc
1.	Tiskarna sv. Cirila, knjigarna in knjigoveznica, Koroška cesta 5.
2.	Tiskarna sv. Cirila, knjigarna, Aleksandrova cesta 6.
3.	Spodnještajerska ljudska posojilnica, Gosposka
ulica 27.
4.	Lorber Ivan, slikar in pleskar, Vetrinjska ul. 5.
5.	Kvas Ivan, klobučar, Aleksandrova cesta 32.
6.	Jančar Pavla, hotel in restav. »Pri zamorcu«, Gosposka ulica 30.
7.	Murko Vid, špecerija, Meljska cesta 24.
8.	Štajerska sadjarska zadruga, kupuje in prodaje sadje in sadne soke, Miklošičeva ulica 2, Slovenska ulica 31.
9.	Baloh Igo, galanterija in moda, Vetrinjska ul. 18. 10. Pečar Josip, kovač in podkovska obrt, Tabo
ska ulica 10.
11.	Lešnik Slavko, kolar in izdelovatelj avtokaro-serij, Taborska ulica 10.
12.	Kumerc Franc, splošno ključavničarstvo, Taborska ulica 10.
13.	Majer Fr., manufakturna trgovina, Glavni trg 9.
14.	Birtič Ernest, restavracija »pri klavnici«, Ob brodu 2.
15.	Pergler Franc, tovarna vozov in karoserij, Mlinska ulica 44.
16.	Forstnerič Simon, izdelovanje umetnih mlinov in poljedelskih strojev, Motherjeva ulica 18.
17.	Makoter Štefan, umetno pohištveno mizarstvo, Mlinska ulica 29.
18.	Bencina in drug, kartonažna tovarna, Mlinska 30.
19.	Roglič Drago, industrija »Karo«-čevljev, Koroška cesta 19.
istal«, tovarna ogledal, Koroška cesta.