LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
I S £ S j a vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. PoStno-čekovni rač. 10.603.
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, 'I* strani Din 250.—, 'Iie strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
IfafoMaiiom lavantinshe in Ifublianshe
škof if ef
V letošnjem letu ves katoliški svet praznuje 19001etnico odrešenja človeškega rodu. 19001etnica je Kristusove smrti na križu, postavitve sv. Rešnjega -Telesa, ustanovitve sv. Cerkve, zmagovitega vstajenja Kristusovega. Zato naj bo po želji naših škofov celo leto v luči teh dogodkov. Želja škofov pa je gotovo želja vseh resničnih katoličanov. Zato bomo posebno v tem letu, v teh zbeganih, nemirnih in težkih razmerah, v svojih srcih utrdili vero v Kristusa,Odrešenika sveta; bomo obnovili zvestobo do Kristusa, ki med nami v zakramentu sv. Rešnjega Telesa živi; bomo s svojim življenjem, zasebnem in javnem, pričali, da ni rešitve iz teh težkih razmer, kakor po obnovi Kristusovega duha, pravičnosti, ljubezni in miru.
Da bi ta veliki vzvišeni jubilej vsi katoliški Slovenci, vsi katoličani la-vantinske in ljubljanske škofije tudi skupno obhajali, sta sklenila škofijska odbora Katoliške akcije v Mariboru in v Ljubljani, da se priredi za obe škofiji
v Ljubljani skupna proslava 19001et-nice odrešenja.
Kateri primernejši čas pa bi mogli za skupno slovesnost izbirati, kakor dan, ko bo daroval svojo biserno,
demantno sv. mašo nadškof dr. Anton Bon. Jeglič?
Saj je prevzvišeni g. nadškof vseh 32 let, kar je vodil ljubljansko škofijo, delal vedno z geslom »Po Mariji k Jezusu«. Saj je bilo njegovo škofovsko delo, molitve in žrtve, trudi in boji, vse njegovo nesebično delo za slovenski narod posvečeno enemu cilju, ki ga je napisal na pročelje gimnazije v Št. Vidu: Kristusu Zveličarju sveta!
Škofijska odbora Katoliške akcije v Mariboru in Ljubljani vabita zato katoličane mariborske in ljubljanske škofije, da se udeležite biserne sv. maše prevzv. g. nadškofa dr. A. B. Jegliča. Jubilant bo daroval sv. mašo.
V nedeljo dne 30. julija na Stadionu v Ljubljani.
'Cerkveni govor bode imel ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Navzoči bodo jugoslovanski nadškofje in škofje. — Popoldne isti dan bo na Stadionu velik koncert Pevske zveze, na koncu pete litanije s sv. blagoslovom.
Katoličani! Ta prireditev nai bo mogočna manifest clCija naše verske zavesti, našega katoliškega mišljenja in življenja, naše neomahljive zvestobe sv. Cerkvi in Kristusu. Naj bo ponižna in zadostilna molitev za mir med poedin-ci, stanovi in narodi. Naj bo izraz trdne volje delati za to, da zavlada mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem.
Nobene župnije naj ne bo, ki ne bi poslala številnih zastopnikov 30. julija vLjubljano! Župnijski odbori, svetiKA ter vsa versko-cerkvena društva imajo nalogo, da za to skrbijo.
Naj živi Kristus Kralj!
V Mariboru, dne 18. junija 1933.
Škofijski odbor KA v Mariboru: ravnatelj F. Jerebič, predsednik. — Dr. F.
Cukala, škofov zastopnik.
Škofijski odbor KA v Ljubljani: odvetnik dr. Miha Krek, predsednik. — Dr.
I. Fabijan, škofov zastopnik.
Navo&ita m lavanfliisKo škoffio.
Ker ima Slovensko pevsko društvo »Maribor«, ki je letos prevzelo organizacijo romanja na Brezje, že ugodnost-no vožnjo ravno za ta čas, zato bo Slovensko pevsko društvo »Maribor« organiziralo tudi udeležbo v Ljubljani.
Spored bo približno sledeč:
1.	Soboto dne 29. julija zvečer odhod samo s posebnim vlakom v Ljubljano.
2.	Nedelja dne 30. julija: Takoj po dohodu v Ljubljano procesija na Rakovnik, kjer imamo slovesno sv. mašo s pridigo. Po sv. maši odmor in okrepči-lo. Ob osmih odhod v sprevodu z zastavami in godbo skozi Ljubljano na Stadion, kjer se udeležimo biserne sv. maše nadškofa dr. Jegliča. Po sv. maši odmor in kosilo. Popoldne od 2. do 3. ure odhod z vlaki na Otoče. Po dohodu na Brezjah blagoslov. Zvečer ob osmih pete litanije in rimska procesija. Kdor bo hotel na Bled, se bo iz Otoč peljal z vlakom na Lesce, od tam z avtobusi na Bled in zvečer z avtobusi z Bleda na Brezje.
3.	Ponedeljek dne 31. julija: Od 2. ure
dalje sv. maše in obhajilo. Ob desetih odhod z Otoč, ugodna zveza z vsemi stranskimi progami, da bomo v ponedeljek zvečer vsi doma.
Da pa moremo izvesti ta obsežen spored v dveh dneh, je treba, da bodo udeleženci disciplinirani. Štajerci gremo res na božjo pot, naj letos tudi Ljubljana vidi našo vernost in katoliško zavednost. Za slovesnost v Ljubljani bomo vzeli s seboj tudi društvene zastave, katere bodemo potem v Ljubljani shranili ter jih vzeli pozneje pri vračanju domov s seboj.
Potovali pa bomo letos le samo s svojimi posebnimi vlaki in bodo naše karte veljale le za te vlake. Vsa navodila bodemo pravočasno poslali na vse župne urade. Že sedaj pa razvijte po vseh krajih agitacijo, da bo udeležba Štajercev častna!
Pripravljalni odbor.
DRŽAV
Strašilo z obnovo habsburške monarhije. Ugledni angleški časopis je prinesel vest, da je Mussolini že poizvedoval v Parizu, Londonu in v Berlinu, kako stališče bi zavzele velesile napram obnovi habsburške vladarske hiše pod vodstvom Otona, ki bi združil Avstrijo in Madžarsko in bi bila s tem onemogočena priključitev Avstrije k Nemčiji. Proti ravnokar omenjenemu načrtu je odločno Mala antanta, Angležem bi bil po volji, Francija še ni dala odgovora, a bo gotovo na stališču Male antante, s katero je v najtesnejših zvezah. Francozi povdarjajo, da je potrebna organizacija srednje Evrope v gospodarskem
sporazumu med vsemi podonavskimi državami.
Iz Avstrije. Zadnjič smo poročali, kako je avstrijska vlada prepovedala Hitlerjevo narodno-socijalistično stranko radi atentatov in vseh mogočih nemirov, katere uganjajo hitlerjanci. Razveljavljeni bodo tudi vsi mandati hit-lerjanskih poslancev v parlamentu in po posameznih deželnih zborih. V A v« striji so že davno prepovedana Hitlerjeva glasila, ki so prihajala tja iz Nemčije. Na Avstrijskem izhajajoči listi nar.-socijalistične strake morajo pisati po vladnih navodilih in plačati višje poštne pristojbine.
Hitlerjeva divjanja v Nemčiji. Hitler hoče nasilnim potom spraviti pod svoj klobuk vse narodno čuteče organizacije, ki so tvorile doslej nekako konkurenco narodnim socijalistom. Narodno-
¥ vsako m® — Sveto »Ismo!
Sv, pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo.
Letos je 1900 let, kar se }e godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanje apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov.
V teh težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki 'družini nakup Sv. pisma. Zato smo nastavili sledeče cene:
Novi zakon (obseg knjige 541 strani) stane broširan Din 6'—, polplatno vezan Din 8"— in celoplatno vezan Din 15"—,
Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanje in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa prodajamo le sedanjo zalogo in knjige ne bomo ponatisnili. Zato opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sv. pisffld, ¿a naročijo čimpreje. Za poštnino je priračunati še 2 Din za komad in poiem lahko pošljejo v Hnatnl-ah,
TIskarno sv. Cirila, MarmCrs
socialističnemu pokretu je že priključen »Stahlhelm«. — Prepovedana so društva velenemške mladine, ki so spa-clala k organizaciji nemških nacijonal-cev. Prepovedane so tudi vse bojne organizacije nacijonalcev. — Hitlerjevo časopisje pozdravlja združitev vseh na-cijonalnih elementov v skupno fronto, da še uniči socijalna demokracija in da še Nemčija popolnoma prenovi'. —« Vi-)§ek pruske nadutosti je dosegel Hitlerjev komisar v mestu Mainz. Izdal je proglas, v katerem odreja, da morajo meščani izkazati čast znakom hitlerjev-sfcih napadalnih oddelkov in zastavam. Kdor se bo protivil, bo takoj kaznovan. — Na dnevnem redu so aretacije in preganjanja katoliške duhovščine in vpliv-
nih članov katoliške ljudske stranke. — Državni notrajni minister dr, Frick je dne 22. junija prepovedal socijalno-demokratsko stranko Nemčije.
Svetovna gospodarska konferenca v Londonu se bo razšla brez zaključkov. Razširjajo se vesti o odgoditvi londonske gospodarske konference za eno leto. Celo angleški finančni minister je izjavil, da so vsa na dal j na pogajanja radi nastalih razmer brez smisla. Zastopniki evropskih držav so zahtevali ustalitev valut, Amerika je odločno proti. — Nemčija ni izročila na konferenci od svoje strani nobenih predlogov in so vsi mnenja, da Nemčijo sploh ne zanimajo ta posvetovanja in jih bo tudi zapustila ob prvi priložnosti.
fcATOIMCKM
Nečuvene surovosti Hitlerjevaev. V
našem listu smo že poročali, kako so Hitlerjevci preprečili zborovanje katoliških pomočnikov v Miinchenu, glavnem mestu katoliške Bavarske. Časniki, kajpada ne oni iz Nemčije, ker vsled stroge cenzure ne smejo, marveč drugih držav, zlasti Avstrije in Francije, poročajo o neverjetnih surovostih, ki bo jih o priliki policijsko prepovedanega, potem pa dovoljenega zborovanja uganjale hitlerjanske oborožene tolpe. Ko so se katoliški pomočniki s svojimi duhovnimi voditelji na čelu pojavili na miinchenskili ulicah, so jih narodni socialisti sprejeli z nesramnimi psovkami, med katerimi so bile »svinje«, »psi«, »črna zalega« še najmilejše. Trgali so jim verska znamenja, tudi Kristusovo znamenje s prs ter ta znamenja popljuvali ter poteptali v blato. Pljuvali so v obraz pomočnikom in njihovim vodite-Ijem-duhovnikom. Ako so se pomočniki postavili v bran, so jih napadli z gumijevkami ter jim pretili z revolverji, 6 katerimi so bili vsi oboroženi, kakor tudi z noži. Mnogoteri katoliški pomočnik se je zgrudil oblit s krvjo, hitler-
janske tolpe pa so tulile veselja ter kričale: »Katoliška svinja, pogini!« Te prizore, ki so se vršili nemoteno od strani policije, je ta porabila kot povod, da je slavnostno zborovanje in tudi slovesno sv. mašo munehenskega kardinala dr. Faulhaberja prepovedala. Kardinalu so naroclno-socialistični razdiv-janci pretili, da ga bodo obesili, ako se pojavi v cerkvi. O teh za duh, ki vlada sedaj v Nemčiji, značilnih dogodkih poročajo udeleženci — katoliški nemški pomočniki iz Heba v Čehoslovaški, v svojem domačem nemškem glasilu sledeče: »Nasilje, ki se je vršilo nad katoliškimi pomočniki, je bilo veliko hujše kakor vsako komunistično in socialistično nasilje. Mnogim pomočnikom so rumene srajce trgali s telesa ter jih zažgali. Nekemu pomočniku iz Ogrske so razbili zobe. Švicarskemu osrednjemu predsedniku so popolnoma izvinili roko. Nekemu pomočniku iz Gdanska so izbili oko. Nemški pomočniki iz Če-hosiovaške so morali čehoslovaškega konzula v Miinchenu prositi pomoči. Inozemci iz Amerike, Luksenburga, Holandske, Rumunije, Ogrske, Španije, Švice in od drugod so se zgražali nad temi dogodki. Imeli so vtis, da so to boljševiki v rjavih srajcah, nad katerimi so voditelji izgubili vso moč.« Tako nemški list iz Čehoslovaške, Ob-,
širno poročajo o teh dogodkih francoski listi, ki navajajo ime katoliškega duhovnika profesorja Zinzerja, ki je postal žrtev hitlerjanskih divjakov. Napadli so ga ter ga tako obdelovali z jeklenimi šibami in gumijevkami, da so mu razbili lobanjo. V neki munehenski cerkvi je ta nedolžna žrtev narodno-so-cialistične razdivjanosti izdihnila svojo dušo.
Zavlekli so avstrijskega duhovnika.
Hitlerjevci so to storili. Ni jim dovolj, da preganjajo in zapirajo katoliške duhovnike v Nemčiji. Svoje roke iztezu-jejo tudi v Avstrijo ter ugrabljajo duhovnike, ki jih smatrajo kot protivnike narodnega socializma. To se je nedavno zgodilo na solnograško-bavarski meji, in sicer v obmejnem kraju Schellen-berg. Tamkaj je deloval kaplan Ivan Neumayr, ki je političen nasprotnik narodnih socialistov. Ker se Neumayr ni čutil v ceri£y§ni hiši varnega, se je preselil k nekemu kmetu. Nekega je prišel ob treh zjutraj k temu kmetu neki mladenič ter v globokem razburjenju povedal, da je v bližnjem gorovju neki turist padel preko stene ter dobil smrtno-nevarne poškodbe. Ker želi biti previden, naj pride g. kaplan, da mu podeli zakrament sv. poslednjega olja. Kmetu se je stvar zdela sumljiva, zato je g. kaplana svaril, naj nikakor ne gre. Duhovnik pa je menil, da mora storiti svojo dolžnost ter je šel, kamor ga je peljal mladenič. Peljal ga je ne k ponesrečencu, ker je bila stvar o padcu preko stene zlagana, ampak preko državne meje na Bavarsko. Tam ga je na-rodno-socialistični patrulja aretirala ter odpeljala v zbiralno taborišče D£-chau. Radi tega drznega čina narodno-socialističnega nasilja vlada med prebivalstvom na avstrijsko-bavarski meji veliko razburjenje.
Kitajci pri sv. Očetu. Poročali smo že, da je papež o binkoštih posvetil za škofe 5 Azijcev, med njimi 3 Kitajce. Ob tej priliki je priromalo v Rim precejšnje število Kitajcev, da se udeležijo lepih svečanosti, ki so se tokrat vršile. Vsi Kitajci so prišli v Rim v svojih narodnih nošah. Ko jih je sv. Oče sprejel v posebni avdienci, so mu izročili dragocene darove, ki so jih prinesli s seboj. Med temi darovi je bil najbolj zanimiv dar pristna komunistična zastava, kajpada vsa rdeča v sredini s srpom in kladivom. To zastavo je izgubila neka boljševiška tolpa, ko se je morala umak niti z napada na neko misijonsko postajo. Sv. Oče je kitajske romarje sprejel v prestolni dvorani, obdan od novo-posvečenih kitajskih škofov. Razgovar-jal se je z romarji v francoskem jeziku, z duhovniki pa v latinščina. Avdienca je trajala '/<■ ure. Sv. Oče je imel na romarje nagovor, v katerem je med drugim rekel: »Povejte vsem, da papež, namestnik Kristusov, pastir vaših duš; ljubi Kitajsko ter moli za Kitajsko an Kitajce.« Papežev govor je prevedel v kitajščino neki Kitajec, ki biva v Rimu ter je na papeškem zavodu nameščen'' kot profesor kitajskega jezika. Po avdienci so kitajski romarji poslali z vatikanske radio-postaje pozdrave celi Kitajski,
Poplača zvestobo!
Davno že ste spoznali njegovo vrednost — Schichtovo terpentinovo milo je nenadomestljivo.
Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil.
TERPENTINOVO MILO
st3z-35
PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK!
Nevarna družba tatov obsojena. Dne
23. junija je obsodilo mariborsko sodišče vlomilsko in tatinsko družbo, ki je lani in letos bila strah in trepet Maribora in okolice. Z mnogimi vlomi in tatvinami posamič in v družbi so uz-moviči napravili nad 200.000 Din škode. Obsojeni so bili: Anton Valh na 5 let težke ječe, s pridržkom 5 let po prestani kazni in 51etno izgubo častnih državljanskih pravic; France Zollner na 3 leta težke ječe in 51etno izgubo častnih pravic; Jakob Dalaškovič na 2 leti in 31etno izgubo častnih pravic; Ni-kola Dekanič na eno leto strogega zapora in enoletno izgubo častnih pravic; Stulič na 1 leto strogega zapora in dveletno izgubo častnih pravic; Ivan Riz-jak na dve leti težke ječe in triletno izgubo častnih pravic; Ivan Kontelja na eno leto strogega zapora in dveletno izgubo častnih pravic; Antonija Dalaš-kovičeva pa na šest mesecev strogega zapora in štiriletno izgubo častnih pravic. Trije sokrivci pri razpravi niso bili navzoči in se bo proti njim vršila posebna razprava.
Obupal, ker mu je odnesla Drava les. Dne 20. junija je bil oddan v mariborsko bolnico 361etni posestnik Lovro Gradišnik z Janževe gore v župniji Selnica ob Dravi. Pri omenjenem je šlo za prostovoljno zastrupljenje z lizolom. Radi pol litra popite -tekočine je bila vsa zdravniška pomoč zaman. Gradišnik si je končal sam življenje, ker mu je močno narasla Drava odnesla šest splavov, za katere je bil odgovoren.
Samomor. Pri Gornji Sv. Kungoti si je pognal iz službenega samokresa v srce kroglo 281etni orožniški podnared-nik Tone Lopič in bil takoj mrtev.
Brezposelni mehanik pod ključem. Orožniki so predali v ptujske zapore 281etnega Martina Senčarja, brezposelnega mehanika iz Ptuja. Aretirani je ukradel pred enim letom 1500 Din vreden motor, ima na vesti razne vlome in so ga dobili žandarji oboroženega s puško.
Vlomilska tolpa je obiskala trgovca
Jožefa Kazimira v Turškem vrhu pri Zavrču in mu pobrala vse iz trgovine. Vlomilci so prišli do blaga skozi okno. — Vlomljeno je bilo najbrž od istih uz-movičev tudi pri posestniku Ferdinandu Šobi v Podložu pri Ptujski gori. Tatovi so odnesli 1500 Din gotovine in razne druge reči.
Na 10 let obsojena morilka. Dne 21. junija je obravnavalo mariborsko sodišče zločin, ki je bil zagrešen letos na veliko soboto na Spodnjem Rregu pri Ptuju. Zagovarjala sta se 281etna dekla Marija Vreš in njen ljubimec, 251etni kolarski pomočnik Konrad Murko iz Dražencev. Obtožnica ju je dolžila, da sta umorila s preudarkom in iz koristo-ljubja že starejšega posestnika in fcrč-marja Ignaca Emeršiča. Ozadje krvavega dejanja zgleda na kratko tako-le: Marija Vreš je prišla že kot otrok k Emeršičevim in je bila priljubljena. Ko se je Emeršič oženil, je šla Marija od hiše, kamor pa se je povrnila pred 8 le-
ti. Emeršič in Marija sta začela ljubav-no razmerje in gospodar ji je obljubil 10.000 Din. Emeršičeva bolehna žena je mirno prenašala za njo nevzdržne razmere. Pred dvema letoma je spoznala Vreševa mladega kolarskega pomočnika Konrada in se zaljubila vanj. Stari Emeršič je postal ljubosumen, ker je Marija letala z novim ljubčekom po veselicah in je starega odbijala. V razburjenosti je gospodarju večkrat grozila z nožem. Na veliko soboto je bil pri Vreševi na obisku Konrad. Ko se je odpravljal krog 10. ure zvečer Emeršič k počitku, se je še oglasil v kuhinji, kjer sta kramljala oba zaljubljenca. Pri tej priliki je zasadila Marija gospodarju nož v srce. Pred sodiščem se je obtožena izgovarjala s silobranom, a je bila obsojena na 10 let robije, soobtoženi K. Murko je bil oproščen.
Ploha pogasila podtaknjen ogenj. Dne
18. junija popoldne je začelo goreti v Slovenji vasi v okolici Ptuja pri Saga-dinu. Ob izbruhu požara se je ulila taka ploha, da je bil podtaknjeni požar zadušen kmalu po pojavu.
Veliko gospodarsko poslopje je uničil v noči požar na Spodnji Hajdini pri Ptuju posestniku Mariniču. Zgorela je krma, stroji in razno orodje. Škodo cenijo na 40.000 Din.
Huda nesreča vsled splašenih konj. Posestnikovemu sinu Štefanu Hamer-
šaku iz Stojncev pri Ptuju so se spla-šili konji in zdivjali v cestni jarek. Ha-meršak je padel z voza, se poškodoval po celem telesu in si zlomil levo nogo.
Vlom v trgovino. V noči od 16. na 17. junija je bilo vlomljen v Ročnikovo trgovino v Zavodnjem pri Šoštanju. Lopovi so vdrli skozi okno v kleti v trgovske prostore in odnesli raznega blaga za 4000 Din. Vlomilci so poskušali že dvakrat poprej pri Ročniku z vlomom, a jim je posel ust 1 še le v tretje.
Vinski bratci med seboj. V Kočicah v srezu Šmarje pri Jelšah so pili v kleti posestnika Janeza Skledarja. Med pivci je bil Skela Franc, viničar s Plajns-kega, Kores Jakob in Jožef Rutolen, oba iz Kočice. Že v kleti sta se sprla F. Skela in Kores Jakob. Proti večeru se je poslovil Skela in se podal proti do mu. Ne daleč od kleti sta ga že napadla Kores in Rutolen. V silobramu je zabodel Skela Koresa štirikrat tako opasno, da so oapremili zabodenega v bolnico.
Kamniški vlak je prerezal dne 23. t. m. na dvoje med postajama Kamnik in Kamnik mesto 781etnega občinskega siromaka Janeza Rapeta, ki je bil gluh in ni čul piska lokomotive.
Kamen mu je polomil vsa rebra. Dne 21. junija so pripeljali v Ljubljano hudo ranjenega 471etnega Antona Repov-ža, strelnega mojstra pri vodstvo bano-vinske ceste Litija—Radeče, ki jo sedaj
Stran i.
gradijo. Repovž je nadzoroval razstre-ljevalna dela pri gradnji ceste. Pripravil je 10 strelov, ki so šli gladko in brez nezgod, razen zadnjega. Pri zadnjem strelu je padla s pobočja na cesto velika bukev in ko so delavci to bukev odstranjevali s ceste, je prigrmel z viška okoli 60 kg težak kamen, ki ga je bukev izruvala. Kamen je padel na Repovža in mu pohabil vso desno stran. Repovž ima zlomljeno desno lopatico in polomljena skoraj vsa rebra.
Nevarna sraka. Na ljubljanskem ve-lesejmu se je vse divilo majhni železnici, s katero so se prevažali po sejmu otroci. Lastnik železnice je Dunajčan Franc Ltibeck, ki je lepo zaslužil. Za inkasanta je imel Alojzija Strmeča iz Ptuja, vsaj tako se je ta predstavil. Temu Strmecu, ki se je izdajal za izuče-nega mehanika, je dala natakarica Fr. Kržmančeva 1500 Din vredno zapestno uro, da bi jo oddal v popravilo. Mesto k urarju je romala Franckina ura v
Odposlanci posameznih držav na svetovni gospodarski konferenci v Londonu v avtomobilih pred starim gradom angleškega kralja.
Strmčev žep. Razven tega je vlomil Al. Strmec v Lubeckovo stanovanje, mu odnesel 3000 Din našega denarja, 60 šilingov in nekaj perila ter nato pobegnil. Policija je ugotovila, da je Strmec 28-letni Adolf Stauber iz Maribora, znan nepridiprav. Stauberja so zagrabili v Karlovcu, kjer je razsipaval denar. Policija je našla pri njem le še neznatne ostanke tatvine.
Voznik povozil dvoje otrok. Dne 21. junija je povozil v Ljubljani na Ižanski cesti neki voznik s kolesljem na cesti se igrajočo triletno Marijo Zelnikovo in njeno poldrugoletno sestrico Judito. Starejše dekletce je dobilo notrajne po-tkodbe, Judita ima počeno lobanjo.
Vlom v nabiralnika. V cerkev na Ku-rešku nad Igom pri Ljubljani je bilo vlomljeno v noči od 21. na 22. junija. Vlomilec je izpraznil dva nabiralnika.
Avto mu je zlomil nogo. 281etnega kovaškega mojstra Tomaža Rožnika iz Velike Loke je povozil na cesti proti Novemu mestu avto in mu zlomil nogo.
Ceno potniško letalo, ki stane 65.000 Din in vozi 105 km na uro. Večina delov je iz lesa. Slika nam predstavlja prevoz letala na letališče.
Žalostna smrt otroka. V potok Reka v Zgornjem Brniku pri Cerkljah na Kranjskem je padla pri igranju dve in polletna Emilija Markova in utonila.
Lov na cigana. V Škocjanu na Dol. je prejel tamošnji orožnik obvestilo, da so ukradli cigani na Gorenjskem dva konja. Žandar je videl malo poprej, kako sta gnala dva cigana v dežju skozi Škocjan dva konja. Vzel je kolo in se odpeljal za tatoma, ju dohitel in pozval ha stoj! Cigana sta na orožnikov klic pustila konja, zbežala proti naraslemu potoku, skočila v vodo in dosegla drugo stran ter izginila v gozdu. Orožnik je predal konja županu in se lotil s tovariši na kolesih zasledovanja v smeri proti Krškem, kjer so lopova dohiteli in ju aretirali. ,
Ustreljen na meji. Dne 21. junija sta zapazila v okolici Davč ob jugoslovan-sko-italijanski meji v občini Sorica gra-ničarja dve postavi, ki sta brzeli proti italijanski meji. Na klice straže se moža nista.ustavila, nakar so padli streli. Eden od'beguncev je obležal, drugi je utekel. Ustreljeni je Janez Frelih, dvo-lastndk, ki ima tudi posest na italijanski strani v vasi Novake, občina CerkV
Iz manevrov annleške vojne mornarice. Izstrel torpeda.
Delavcu čast!
Neredko se zgodi, da premožnejši zaničujejo denarno ali. sploh premoženjsko slabše stoječega. Pogosto se pa prav revni, ki jim za hip gre pač morda dobro, norčujejo iz delavca, ki ves dan trdo dela, da si prisluži za najpotrebnejše. Najhujše pa je gotovo tole: bajtarska. družina, oče in mati ves dan delata in se pehata, da preživita otroke. Med tem so že trije morda! sposobni za vsako delo, eden že prost vojaščine. Ti »odrasli o.tročiči«' postopajo po vasi in pasejo, lenobo. Spravijo 6e nad tega ali onega starega človeka in ga neusmiljeno opravljajo. Če že niniajo taki Iju-
Pavel Keller:
25. nadaljevanje.
„Skrivnostni studence
-i;.;.	Roman. r	< ._;/•.•.
Poslovenil dr. Ivan Dornik.
»Ne, ne, vprašanje je na dlani. Vprašati namreč, ikdo je lastnik studenca, bi bili naši udelež-niki seveda najprej morali. Samo ob sebi raz-umevno! No, jaz nisem lastnik studenca, moja mati tudi ne. Pravi lastnik je Štefan Čolnar, moj oče, kateremu je ta studenec prinesel neizrečeno veliko nesreče.«	' . .
Strmo je gledal v tla.
Ema ga je molče pobožala po čelu. Tedaj se je zbral. . . r .
»Dobiti moramo od njega pooblastilo, od notarja potrjeno pooblastilo, da se lahko v njegovem imenu pogajam in sklepam o uporabi studenca. Pisal sem mu pismo. Pismo jo zavrnil, kakor zavrne vse, ¡kar pisanega pride od dpma. Šel sem k njemu — saj veš, kam — ni me hotel
videti, z menoj, svojim edinim sinom, ni hotel govoriti.«
Karel je začel jokati. Potegnila ga je na svoja prsa in tedaj je začutila v sebi veliko, zelo težko nalogo žene, ¡ki naj leči hude rane.
Ni mu rekla nobene tolažljive besede, le stiskala ga je na svoja mlada, čista prsa. Tedaj se je predramil iz svoje bolečine ter je mirno rekel:
»Dosegel pa je to stari naš učitelj, on, ki je materi posojeval denar, kadar sem potreboval novo obleko, on, ki je z menoj in materjo vred prepričan o očetovi nedolžnosti.«
»Tudi jaz sem prepričana o tem in moj oče, saj veš.«
»Da, Ema, to me je tolažilo in podpiralo vsa ta težka leta. Stari učitelj je dosegel to, on, kateremu se moramo zahvaliti, da smo še tukaj. Priboril se je do očeta in je govoril z njim. In nato so poslali po notarja in učitelj mi je prinesel pooblastilo zaradi studenca.«
In zopet je mladi, močni mož začel ihteti.
»Oh, ta podpis, Ema! Prej je razločno, gladko pisal. Sedaj pa ta podpis! Razdejane in neurejene
no. V usodni noči je nesel v nahrbtnem košu sirovo maslo. NesrečniFrelih je bil star 31 let in oče treh mladoletnih otro-čičev.
Požarna poškodba škofijske cerkve v Djakovu. Iz še nepojasnjenega vzroka so zgorele v Djakovu v škofijski cerkvi v noči od 22. na 23. junija orgle, katere je dal postaviti pred 50 leti za 28 tisoč gld. vladika Strossmajer. Svojčas so ibile djakovske orgle pravo čudo v Evropi, Na orglah je bilo 3000 piščalk z 52 glasovi. Dalje je uničil ogenj 2 prekrasna svetilnika, od katerih je vsak tehtal 500 ikg in sta bila na koru. Močno poškodovane so tudi tri freske. Orgle danes cenijo na 1 milijon dinarjev. Požarna škoda znaša gotovo 2 milijona dinarjev. Sumijo, da fg povzročila požar elsUirižtfs svetilka, iki je ostala pri zadnjem popravljanju v orglah, ali pa odpadek od cigarete.
Ako kupiš v prodajalni Ivan Trpin, manu-fakturna trgovina v Mariboru, Vetrinjskaulica 15, dobiš koledar »Slovenskega gospodarja« zastonj.
»Morda so Jude aretirali v masah ter jih kaznovali in postrelili brez vsake obsodbe? Morda so jih streljali postavljene ob stene, morda teče judovska kri v kleteh berlinske »Čeke« ter se stotine in tisoči judovskih trupel meče v skupne grobove, katere kopljejo Judje sami, čakajoč razstrela ob grobu? Morda so Nemčijo zalili valovi »judovskih pogro-mov«? Ali morda gladni Judje morajo uživati meso lastnih otrok?
Nič ni podobnega. Nemoi hočejo očistiti svojo domovino socialistov in komunistov. In ker so navadno Judje voditelji teh dveh strank, zato je tudi te zadela ta nezgoda. In sploh se Nemoi hočejo osvoboditi judoY^lLeffa vsruštva v vseh panoea£" £05pua?s"tva.« Tako poroča ruski list.
In res je čudno, da se je vzdignil tak krik po svetovnih mestih, ker se nekaj tisoč Judom godi krivica, ne da bi se prelivala njihova kri. In kaj se je godilo v Rusiji? Velikim posestnikom so takoj vzeli vse imetje in vse premoženje. Vse, ki so bili carski vladi naklonjeni, so brezobzirno umorili. Na sto-tisoče ljudi vseh stanov so na tak način brez vsake sodnijske preiskave zaprli in brez vsake obsodbe umorili. V, prostorih »krajevnih Ček« so po noči klali ljudi kot živino v mesnici. Navadno so uboge žrtve eno noč iskali in jih skupaj gonili, drugo noč pa gc jin klali. Druge so oh;cdilIi iia prisilno delo v severni Rusiji ali v Sibiriji, kjer so vsled pomanjkanja umirali počasne smrti. Ob enem so uničevali znamenite zasebne
Dvojno mera — Musi in
M|e.
Nemci, oziroma državni kancler Hitler je odstavil od državnih in javnih služb vse Žide, ki so nastopili službo po 1. avgustu leta 1314. Izgubili so službe zdravniki, advokati in razni uradniki. Vsi imajo veliko gmotno škodo, a kaj hujšega se jim ni zgodilo. Tudi je resnica, da so Nemci zavrgli in požgali dosti knjig židovskih učenjakov.
Vsled tega so se vršili v velikih svetovnih mestih, v Londonu, Njujorku, Parizu in na drugih krajih zoper preganjanje Judov protestni shodi, kjer so govorili različni govorniki zoper nemško nasilje. V Parizu je bilo zborovanje v veliki dvorani Trokadero, kjer je bilo zbranih nad 10.000 zborovalcev.
List »Russkij golos« vprašuje, kaj je dalo povod tem velikim zborovanjem?
Italijani se pripravljajo na drugi prelet Atlantskega oceana t bojnimi letalu Minister za letalstvo Balbo se posvetuje s poveljniki ietaL V ozadju je videti
sliko prvega preleta.
'knjižnice in požigali zgodovinska poslopja. In takrat, ko se je to godilo v največji meri, se nihče v Evropi ni ganil. Naši listi so še hvalili boljševike in zabavljali čez »vranglovce«, ruske begunce, ki so prišli v naše kraje. Odlični Rus je rekel piscu teh vrstic: Vaši časopisi so na strani boljševikov. In res je bilo tako. Ljudje so bili kakor pagani, in so od boljševikov pričakovali prenovljen gospodarski red. In ko je Lenin umrl, so ga proslavljali kot posebnega genija.
JStvar se je deloma preobrnila po znanih uBroriu Y AJosfcvi in pozneje, ko je Evropa izvedela, IcakS so ucijševiki preganjali vero in cerkev. In papež Pij aI. je bil prvi, ki je povzdignil glas za nesrečno Rusijo. Tega se zavedajo tudi Rusi in neki Rus, ki je bil zelo odličen po svoji službi, se je nekoč izrazil: »Bog živi vašega Pija X,., ki je za nas Ruse povzdignil svoj glas.«
In ¡kako to, da je kljub temu, čeprav bo sovjeti svoje gospodarstvo zelo zavo-zili, še toliko njihovih prijateljev med nami?? En vzrok je ta, da mnogi verujejo le boljševiškim poročilom, ki so v to prirejena, da varajo ljudstvo. Je pa ¿obro plačanih agitatorjev, ki z vso vnetno Sirijo komunizem. Seveda znajo zelo dobro izrabljati sedanjo denarno in gospodarsko stisko za komunizem, češ, da so kapitalisti tega krivi. Tega pa ne povedo, da je v Rusiji še dosti večja stiska kot pri nas.
Organizacifa šflcars&iii katoličanov.
V Švici tvorijo katoličani manjšino. Dočim je katoličanov nad 41%, je protestantov nad 57% prebivalstva. Vsaka manjšina se trudi, da zbere vse svoje
Svet ima dvojno mero. Za nekaj tisoč v Nemčiji preganjanih Judov se je takoj potegnil, za stotisoče, milijone preganjanih in deloma živinsko pomorje-nih Rusov je pokazal le malo srca. Rusi so pač Slovani, zato jih svet toliko vpo-števa, kolikor ima od njih koristi. Med komunisti imajo veljavno besedo Judje, zato so svetu simpatični in tudi za to, ker, dokler bodo v Rusiji vladali boljše-viki, tako dolgo Rusija ne bo nikomur nevarna. Znani angleški pisatelj Bernard Šoj (Shaw) je imel meseca maja v Njujorku govor, kjer je govoril tudi tele besede: »Mi v Angliji smo se vedno bali Rusije, češ, da bo svojo težko roko pvrdžilit na Indijo- In kaj bi se zgodilo z Ameriko, Be bi Btfsija iila 'kapitalistična in imperialistična? Öd strahu bi ne mogli spati. A upam, da Rusija ostane komunistična in tedaj Amerikanci lahko mirno ležite pod svojimi figovimi drevesi ... Če vi nočete komunizma, pa znajte, da vam komunizem v drugih državah (v Rusiji) prinaša ogromno korist.« Torej od ruskega komunizma imajo druge države ogromno korist, ker se Rusije ni treba bati. In ker se Rusije ni treba bati, odtod tudi gonja zoper Jugoslavijo, Poljsko in Čehoslo-vaško. Kaj pravite k temu vi, ki se zgražate nad Nemci radi nekaj Judov, a simpätiziraie Z liöljSeyiki. ki so Rusijo
privedli na rob propada T "" A. K. *
moči, ker se drugače ne more uveljaviti v državi. Takšno zbiranje moči je organizacija. Že pred 100 leti so začeli Švicarji ustanavljati društva, ki so zasnovana na katoliški podlagi ter služijo verskim, stanovskim in socialnim ciljem. Ta društva dolgo časa niso imela svoje centrale (središča), kar je bil precejšen organizatoričen nedostatek. Na Katoliškem dnevu v Lucernu 1.1903 je govornik dr. Grober nujno priporočal ustanovitev takšne centrale. Rekel je: »»Edinost nas dela močne, organizirana edinost še močnejše, najmočnej-
še pa nas dela edinost centralizirane organizacije. Borba, ki se vodi danes-ni borba posameznikov, stranke, knjif ževnosti, časnikov, to je borba nevera proti Kristusovi veri. Radi tega moramo stati v zedinjenih vrstah proti vrstam sovražnikov, drugače propademo. Treba nam je centrale v organizaciji, da se sile podvojijo in potrojijo.« Ta želja se je uresničila 22. novembra 1904, ko je bila ustanovljena Švicarska katoliška narodna zveza.
Prihodnje leto obhaja ta Zveza, ki je slična naši Prosvetni zvezi, katera je razpuščena ter še ne vzpostavljena, 30« letnico svojega obstoja. Ta leta so bila leta najintenzivnejšega in najplodovii tejšega dela v smislu smernic, ki jih je izdala	Cerkev, predvsem njen
poglavar, rimski papež. Vli!'0 se k jo delo v vseh področjih javnega življe« nja. In ravno temu delu se imajo švicarski katoličani zahvaliti, da jih ni liberalizem in socializem iz javnega življenja izrinil ter zaprl v zakristije, kar, je tako srčno želel in še danes želi v ^vici ravno tako, kakor povsod drugod. Delovanje Zveze je usmerjeno v. teh pravcih: 1. Poživitev vere in življenje po veri; obramba svobode in pravic vere in Cerkve v javnosti; borba proti nenravnosti. 2. Razširjenje in pospeševanje dobrih gospodarskih ustanov, socialno delo, dejavna krščanska ljube-žen. 3. Širjenj©, skramba in vzdrževanje katoliškega šolstva od vseučilišča do ljudske šole. 4. Delo za katoliške časnike. Organizirano delo švicarskih katoličanov bodi vzgled katoličanom v Jugoslaviji!
EBEBSSEEBEEEBEEE
Sirille
dobite modne liste v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila, Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6 in Kralja Petra trg štev. 4.
0000000000000000
črke, komaj čitljive, kakor je razdejana in neurejena ta uboga duša, ki komaj še živi.«
Povedal je, kar ga je najbolj težilo. Šla sta tiho dalje po molčečem parku. Predno sta se ločila, je rekla Ema:
»Dragi Karel! Upam, da nama nebo dodeli otrok. In če bom imela srčkano hčerkico, ali bo morebiti o božiču vprašala, kdo ji je kupil lepo lutko, oče ali mati? Rekla bo, da ji je podaril lutko Jezušček. Vidiš, tako mislim jaz o skupni imo-.Vini med možem in ženo.« —
Ko je prišel Karel domov k materi, ji je rekel:
»Nekaj ti moram povedati: jaz sem, ne po Svoji zaslugi, najsrečnejši človek na svetu, kajti dobil bom najboljšo ženo na svetu.«
»To meni ni nič novega!« je rekla mati. :
kio.«
Kremplji.
»Striček, denarja potrebujem. Najmanj tri-
5;Ali biazniš ?«
»Ne, striček, le malo zabave si želim. Brat mi je pisal iz glavnega mesta, naj vendar zopet pridem k njemu. Saj veš, da si mi nekoč že podaril za pot. Prav hrepenim, da se zopet popeljem v glavno mesto.«
»K hudiču se popelješ! Denarja ne dobiš niti pare.«
»Pač,« je rekel Jeras, »pač! Dal mi ga boš! Ne boš žalostil mojega bratovskega srca. V glavnem mestu je kratkočasno. Z bratom se ne bova dolgočasila tam, torej moram imeti denarja. Recimo štiristo. Da, striček, če se boš obotavljal, bo vedno dražje. Čez nekaj minut bom rekel petsto.«
»Pes! Ubijem te!«
Meden je srdit vzdignil težki stol; toda Jeras je bil uren, silno je sunil napadalca v podpaz-duho, da je Meden s stolom vred padel po tleh. S kletvijo v ustih" je vstal in ječe sedel na klop za mizo. Jeras mu je sedel nasproti. Nobeden ni izpregovoril. Meden se je tresel od bolne besnobe. Čez nekaj časa je rekel Jeras:. »Šeststo.«	\
Kmet je hripavo odgovorili
dje čuta, da bi sami delali, pa naj vsaj druge pri delu puste v miru. Lepo je delati, pa težko. Kdor pa premaga težave radOvoljno, ker se čuti po vesti dolžnega, ta je pošten. Obsodbe vredni so tisti, ki žive od žuljev staršev, ali kogarkoli drugega, pa se morejo že_ sami preživljati. Delo je častno, bodisi to ali ono. Biti pastir ni sra< motnejše kakor biti minister. Odvisno je od tega, kako delavec svojo nalogo izvršuje. Vesten 'delavec je povsod zadovoljen, da se: mu le ne godi krivica. Kdor pa zaničuje paV stirja, ni vreden sani' biti pastir, četudi je poj stanu morda miw>gQi višji,
Sv. Marjeta niža Ptuja. Prostovoljno gasilno društvo Sv. Marjeta niže Ptuja priredi v nedeljo dne 2. julija, ob treh popoldne v prostorih g. Petra Ojnik v Moškanjcih igro »Matič«, burko v treh dejanjih, šaljivo pošto, licitacijo, potem prosta zabava, pri kateri svira domača gasilska godba na pihala. Vstopnina za osebo 2 Din. Člani v krojih vstopnine prosti. Ker je še društvo mlado in še rabi gasilno orodje, se vabijo vsi dobri prijatelji in somišljeniki gasilstva, saj vam ne bo žal, ker bo zopet Matic nastopil s svojimi burkami, da bo vse polno smeha.
»Prstni odtisi«, je rekel dr. Leon Per-val, znameniti zagovornik v kazenskih zadevah, »prstni odtisi spadajo dandanes med najsigurnejše oporne točke, da izsledijo zločinca in ga naravnost pri-silijo k priznanju. Baš jaz sem doživel presneto neprijetno zadevo s prstnimi odtisi. Slučaj vam bom zaupal, četudi je že minulo 30 let, odkar se je zgodil.
Umor.
Bil sem tedaj advokat v južnem delu naše države. Imenovali so me zagovornikom gotovemu Jeanu Grenierju, ki je bil obdolžen, da je umoril starejšega moža. Umorjenega so imenovali očeta Astruo. Posedal je blizu pristanišča malo krčmo in razposojeval denar na oderuške obresti. Očeta Astruo so našli v gostilni zadavljenega. Ker mrtvec ni bil izropan, je obstojal sum, da se je zgodil zločin v pretepu ali iz maščevanja. Gostilna je bila precej daleč od prometa in na večer malo obiskana. Policijo je stalo precej truda, predno je dognala, kedo se je ob času umora mudil v krčmi. Oblast je zvedela, da sta bila pri ta-kozvanem očetu Jean Grenier in Rene Poquet med zadnjimi posetniki. Ta dva sta videla Astruoja še živega. Imenovana je morala dobiti policija v pest. Rene Poquet je zginil brez vsake sledi in nanj je padel glavni sum. Jeana Gre-nierja so odkrili v sosednem kraju, kjer je našel zaposlenost.
Zagovor.
Vprašali so ga, zakaj se ni javil, ko so iskali one ljudi, ki so bili zadnji pri še živem očetu Astruoju, Na to vprašanje ni znal odgovora. Slednjič so odkrili na njem uničujoč dokaz krivde. Pri preiskavi zadavljenega so ugotovili podplutbe, ki so pričale, da ga je nekdo stisnil za vrat. In prstni odtisi, katere so našli na vratu, ti so se ujemali z onimi od Jeana. Vprašan, kaj da ima pripomniti k dejstvu, je pripovedoval zgodbo, o kateri je vsakdo trdil, da se je prav nerodno porodila v njegovi domišljiji. Po obdolženčevi izmišljotini bi naj bila on in Rene Poquet onega večera pri očetu Astruo in vsi trije so izpraznili marsikateri kozarec preko žeje. Pri pijači je nanesel pogovor na razne načine obrambe, v katerih se vežba zadnje čase policija. Starec je trdil, da je o tem nekaj čital in je predlagal Grenieru: »Poskusi me napasti in jaz se bom branil.« Grenier je pograbil nato za šalo očeta za vrat in ta se je branil, da je sunil z dvema prstoma proti Jeanovim očem. Na ta način so nastali prstni odtisi na starčevem vratu.
Rene Poquet bi lahko pričal, da se je vse prav tako zgodilo in nič drugače. Slednji je ostal, ko je Grenier o3tavil očetovo krčmo, je trdil obdolženec. Nik-do ni verjel tej bajki, glasila se je preveč neverjetno. Celo jaz kot zagovornik sem se takemu zagovoru smejal. Zakaj se ni javil takoj policiji? Ker se je bal, da bi ga ne osumili, se je glasil njegov odgovor; povrh je še dolgoval starcu denar. Kake smrti je vendar umrl krč-mar? O tem ni znal Grenier ničesar. — Raztelesenje gostilničarjevega trupla je dognalo, da je bil rajni bolan na srcu in ni izključeno, da bi ne bil umrl na otrpnenju srca. Vendar odtiski prstov, ki izvirajo od Jeana Grenierja?
Bil sem še mlad odvetnik in sem napel vse sile, da bi zvedel resnico. Večkrat sem se razgovarjal z zločincem in sem skušal nanj vplivati, naj mi zaupa istino, da je on zadavil starca. Obdol-
Prediiskarija vzorcev za ročna dela
z najlepšimi vzorci se nahaja v trgovini Kralja Petra trg 4, Maribor.
ženec je vztrajal pri prvotni izpovedi in mi je vedno ponavljal ono že omenjeno izmišljotino. Trdovratnost me je jezila, oplazovalo me je prepričanje, da me lopov povrh še ima za norca.
Obravnava in obsodba.
Napočil je dan obravnave in še vedno mi ni bilo ničesar znanega, kar bi naj navedel v dobro zločincu. Srčno napako očeta Astruo? Če pa kedo umre na srčni kapi, odkod dobi prstne odtise na vrat? Lahko bi bil dokazal, da je bil starec oderuh in ga je zadavil Grenier baš radi odiranja. Jean Grenier pa je vendar odločno zanikal, da bi bil zagrešil umor. Z ono od njega izmišljeno bajko vendar nisem mogel nastopiti pred sodnim dvorom. Državni pravdnik je zahteval za obdolženca 15 let prisilnega dela.
Dobil sem besedo jaz kot zagovornik". Ko sem videl pred seboj na zatožni klopi lopova z navidez nedolžnim obrazom, me je pograbila brezumna jeza. Izjavil sem, da mi je sicer žal, a ne najdem niti enega dokaza v zagovor. Povdarjal sem, da smatram tudi jaz kot potrebno, da se takega laži in zločinstvu udanega nepridiprava, kakor je Jean Grenier, za kolikor mogoče dolgo izloči iz človeške družbe in se popolnoma strinjam z odmero kazni, kakor jo predlaga državni pravdnik. Jean Grenier me je pogledal z nepopisnim zaničevanjem. Obsodili so ga na 15 let, ga odpeljali v kazensko kolonijo, kjer je umrl vsled mrzlice.
Resnica po 29 letih.
Dobrih 20 let za tem se je naenkrat pojavil Rene Poquet. Sam se je javil sodišču, kjer je dal pod prisego na zapisnik, da je govoril pokojni Jean Grenier čisto istino. Očka Astruo je sam pozval
Borba proti kobilicam.
Zadnji čas beremo mnogo o uničevanju kobilic v Banatu. Zvemo sedaj, da je ta borba sicer precej draga, toda izplača se, če pomislimo, da so lani uničile kobilice v Banatu samo v 3 okrajih za 24 milj. Din pšeni, ce. Ni pa danes menda nikomur znano, kako so se stari Egipčani obranili tega mrčesa, kjer je bil zlasti Spodnji, izredno žitorodni Egipt glavno torišče kobilic. Služil je temu najizdatneje zid. Beremo, da je n. pr. faraon .Sesostris okoli 1. 2555 pr. Kr. dal zgraditi čez 200 km dolg zid od mesta Peluzija do mesta Helijopolja, ki naj ščiti deželo te skoro leto
»Toliko denarja niti nimam ne.«
»Pač! Imaš. Samo v hranilnico ti je treba iti ponj.«
»Tega ne bom storil. Nič več me ne boš stra-hoval. Tvoje grožnje so same pene. Ne moreš me naznaniti. Nisem jaz storil tedaj tistega tam pri studencu, temveč ti!«
»Da, toda ti si me naščuval, kar je ravnotako slabo, če ne še slabše. Kaj pa naj bi jaz imel iskati pri studencu? Ti si imel iskati tam. Ti si na vsak način hotel imeti studenec, ker si vedel, koliko je vreden. O, ti zviti slednik! Čolnarju si privoščil studenec ravnotako malo, kakor si mu privoščil ženo, zaradi katere si se že nekoč obesil. Strašno slo po maščevanju si nosil v sebi, zato se je vse to zgodilo. Jaz pa sem storiti moral. Tedaj si mi obetal zlate gradove, sedaj pa se mi izmikaš. Varuj se, Meden!«
»Ti se varuj! Če bo to še dalje trajalo, ne boš več dolgo živel.«
»Da, vem, po življenju mi strežeš; izdal si me obmejnim stražnikom, ki naj bi me spravili s sveta. Ustrelili so me; moral sem v bolnišnico,
nato pa v zapor. Za vse to gre tebi hvala, Meden, in tega ti ne podarim, kakor ti tudi črni Jernej ne bo podaril, ki si ga hotel izdati. Poleg tega pa, Meden, nima nobenega pomena, če me želiš spraviti v krtovo deželo. Nisem več edini, ki ve za skrivnost pri studencu.«
»Kako?« se je prestrašil Meden. Nenadoma je začel jecljati: »Kako — kako nič več — edini? Ali ve že kdo — ali ve že kdo drugi?«
»Razen mene vedo še tri osebe.«
»Kdo — kdo — kdo? Povej mi, kdo — in dam ti nekaj denarja . . .«
»Vidiš, striček, sedaj si začel bolj pametno govoriti. Reciva torej: tisoč. Več sedaj ne bom zahteval. Toda tisoč moram dobiti. Ne moreš si misliti, striček, kako hitro skopni denar v velikem mestu. Ali mi boš preskrbel do torka tisoč? Danes je četrtek. Dovolj časa imaš za to kupčijo. Ali boš?«
»Ne!«
Jeras se je glasno zasmejal.
»Ne, pravi, kakor da bi sploh mogel reči: ne! Kakor da bi za tem ne ne prežala sodnija. Če
Grenierja, naj ga zagrabi za vrat, da mu pokaže najnovejši način obrambe. Kmahi za tem je Grenier odšel, Poquet in starec sta še obsedela nekaj časa pri polnih čašah. Naenkrat se je krčmar zgrudil in izdahnil, zadet od srčne kapi. Rene Poquet bi ne bil imel rad posla s policijo, je zbežal v Italijo, od tam v južno Ameriko, kjer se mu je godilo prav dobro. Prva leta za tem sploh ni
vzel v roke niti enega časnika in tudi na drug način ni poizvedoval po novicah iz domovine in radi tega ni čul o žalostnem koncu prijatelja, dokler se ni vrnil v svoj rojstni kraj.
Tako zgleda v nekaterih slučajih resnica, četudi je navidez prefrigana laž in celo prstni odtisi govorijo o umoru, ki ni bil nikdar zagrešen . . .«
Sv. Urban nad Pernicami. Viso-ko stoluje sv. Urban, papež in mučenec, nad morjem, 1330 m znaša morska višina njegove cerkve tukaj na Planini, in sv. Urban nad Pernicami ter sv. Uršula na Plešivcu sta brat in sestra, tako pravijo. Lepa pot vodi k Sv. Urbanu; da se je cerkev postavila, za to se je največ trudil hlapec pri Moriju na Ojstrici. Ako se gre iz Mlak, Vodi pot po bujnem bukovem gozdu, parku podobnem, katerega bi zavidal meščan, še bolj zavidal bi debela in visoka bukova drevesa na vrhu pri cerkvi, katerih nihče ne seka, nekatera imajo v premeru meter debelosti. Radi prihajajo sem ijudje od obeh strani državne meje, eni iz pobožnosti, drugi za razvedrilo, da za malo časa pozabijo vrvež vsakdanjega življenja. Najbolj živahno je tu ob lepi nedelji po prazniku presv. Rešnjega Telesa. Ker se je letos lepa nedelja obhajala na čuden način, je vredno, to spraviti na papir. Pravijo, da nikdo ne pomni tega. Bili so hudi deževni nalivi, vihar, bliskalo je in grmelo, vmes snežni metež, vendar je prišlo še mnogo ljudi, tudi godba je bila in petje. Eni so trdili, dandanes je celi svet norišnica, zato je tudi vreme znorelo, drugi, da se bliža sodni dan. Prvo je resnica, drugo je zaenkrat izostalo. Prihodnji dan, v pon-deljek dne 19. junija je bil sneg na Košenjaku, bela je bila Golica daleč doli, pobeljena je bila Peca, Savinjske planine in drugi vrhovi. Cerkev ima škodo, ker ni dobila toliko darov, ki jih radi prinesejo zlasti Nemci iz Štajerske in Koroške, pa tudi domačini. Cerkev pa je tako potrebna prenovitve.
Sv. Lovrenc na Pohorju, Dne 11. junija t. 1. je umrl v Varaždinu na Hrvaškem eden glavnih dobrotnikov Društvenega doma, komaj 31 let stari mladenič Josip Vrčko. — Novost za Št. Lovrenc so bile letošnje šmarnice; niso se obhajale, kakor navadno, samo zjutraj v župnijski cerkvi, ampak tudi v podružnici sv. Križa v trgu ob osmih zvečer. Tudi sedaj meseca junija se obhaja ob nedeljah in praznikih zvečer v trški podružnici pobožnost na čast Srcu Jez. Ta mična, od šentpavelskih benediktincev postavljena cerkvica, ki po svoji častitljivi starosti (prvokrat se omenja leta 1381) presega vse ostale zgradbe v trgu, je bila nekdaj veliko bolj upoštevana, kakor zdaj. V sredini 18. stoletja sta bogoljubna tržana Peter in Jedrta Kokl ustanovila pri tej cerkvi beneficij, t. j. darovala sta svojo posestvo in hišo v ta namen, naj duhovnik, ki bo užival dohodke posestva in stanoval v hiši, mašuje vsak dan v omenjeni cerkvi in vsako nedeljo popoldne razlaga zbranemu ljudstvu krščanski nauk in moli litanije. Prvi beneficijat je bil trški domačin g. Ignacij Taužič, ki je opravljal to službo črez 30 let in je po daljšem bolehanju vsled srčne vodenice umrl dne 27. oktobra 1806, star 64 let. Njegov naslednik je bil Jurij Verdonik, ki pa je že po kratkem službovanju moral oditi drugam. Posvetna oblast je leta. 1815 ustanovo predrugačila v toliko, da je cerkveno hišo spremenila v šolo in nekatere parcele zdi'užila z župnijskim posestvom. S tem je bil obenem tudi beneficij onemogočen. Med letom 1870—1880 se je v bližini podružnice naselil vpokojeni župnik Jernej Ciringer, da bi tu preživel večer svojega življenja. Ali grda nevoščljivost, ki je pregnala Verdonika, je prisilila tudi Cirin-gerja, da je prodal svojo hišico in zapustil
Št. Lovrenc. Cerkev sv. Križa se je zanemar« jala vedno bolj, tako da je bila proti koncu prejšnjega stoletja v svoji notranjosti bolj podobna kakšni zapuščeni planinski podruž-: niči, kakor pa hiši božji v sredini trga. Tekom zadnjih desetletij je bila v presledkih od zunaj in znotraj prenovljena in ima sedaj prav prikupljivo lice. — Zadnje dni so tuk. orožniki zasledovali tatove; po naključju so pa odkrili celo gnezdo divjih lovcev, ki že vzdihujejo v mariborskih zaporih. Naj reče, kdor kar hoče, srednji in mali kmetje, ki ob-: delujemo naše njive za sebe in ne za škodljivo divjačino, divjim lovcem pokončevanja zajcev in srn ne štejemo v greh.
Sv. Martin pri Vurbergu. Pogreb f gospe 01-: ge Kostajnšek. Dne 21. junija smo na tuk. po-: kopališču položili v grob gospo Olgo Kostajnšek, soprogo g. Janko Kostajnšeka, trgovca, gostilničarja in župana pri Sv. Martinu. Tako ogromne udeležbe, kakor jo je imela blaga po-kojnica na zadnji poti, že dolgo nismo videli pri kakem pogrebu. Sprevod je vodil domači g. župnik, vlč. g. Lajnšič, ob asistenci čč. gg, župnikov Kokelja in Potočnika. Krsto so nosili člani domače požarne brambe. V sprevodu je šla šolska mladina od Sv. Martina in iz 2i-. tečke vasi v spremstvu celokupnega učiteljst-i va. Nato so korakali požarni brambovci iz obeh mariborskih okrajev pod poveljstvom g. Toplaka. Zvezo gasilskih društev je zastopal g. Mu-, zek iz Ptuja v spremstvu g. upravitelja Ureka. Za gasilsko župo Maribor levi breg smo opazili g. načelnika Srečko Krajnca. Politično oblast sta zastopala sreski načelnik g. Makar in pristav g. dr. Modrinjak. Graščino Vurberg je zastopal nadupravitelj g. Kegl, sanatorij na Vurbergu pa primarij g. dr. Okolokulak. Iz Maribora so se udeležili pogreba g. notar Ašič, bivši narodni poslanec Franjo Zebot, višji davčni kontrolor g. Ozvatič in g. Kramer, poveljnik finančne kontrole Radoslav Perovič s svojim spremstvom, predsednik trgovskega gremija g. Vilko Weixl s tajnikom g. Ambrožičem, predsednik gostilničarske organizacije hotelir g. Zemljič in predsednik Okrajne gostilničarske zadruge g. Holc ter veliko število odličnih predstavnikov mariborskega okoliškega obrtništva in trgovstva. Iz domače župnije pa je bila zastopana gotovo sleherna hiša, kakor tudi vse okoliške župnije. Pri domači hiši, kakor
drugim trem ne zamašim ust, je vendar vsega konec!«
»Kdo — kdo so tisti drugi?«
»Ali mi boš dal tisoč?«
»Da,« je že čisto hripavo rekel Meden.
»Striček, denar moram imeti ta torek. Peljal bi se rad v glavno mesto. V sredo bo rojstni dan mojega ljubega brata, pa bi mu rad kaj podaril. Čakaj, naj izračunam. Danes je četrtek, 30. novembra. Ostane ti še petek, sobota, ponedeljek: dovolj časa, da preskrbiš denar. Ali mi ga boš dal?«
»Da,« je zastokal Meden. »Komu si me izdal?«
»Vidiš, striček, kako hudo je, če je človek izdan! Jaz poznam ta občutek!«
»Kdo — kdo — kdo?«
»Striček, ne zaupam ti, razen če mi našteješ denar kar na roko.«
»Saj vendar nimam doma tisočaka.«
»Pa mi napiši zadolžnico.«
»Pismenega ne dam nič iz rok.«
»Hm! No. potem se bo razneslo.«
»Ali preti nevarnost?«
»Da.«
»Kmalu?«
»Kmalu, striček, bodi pameten! Napiši nekako takole: Jaz sem gospodu Leopoldu Jerasu iz Podbrega dolžan tisoč dinarjev. Če te vsote ne plačam do torka, 5. decembra t. 1., do 10. ure dopoldne, se dolg zviša na pet tisoč dinarjev.«
Začela sta grdo barantati, nato pa je Meden napisal zadolžnico in je na strašansko privijanje izsiljevalčevo pritisnil na papir še občinski pečat, ki ga je kot župan imel. Slepar je vtaknil pisanje v žep.
»Hvala, striček, to pisanje je važno. Lahko bi ti po tvoji navadi prišlo na pamet, da bi pred sodnijo rekel, češ, ta človek je absoluten capin, čigar besede nič ne veljajo. Kar se tiče capina, bi imel prav. Jaz moram biti capin. Sleparim pa ne. Kar povem, je tudi res.«
»In sedaj,« je težko dihal Meden, »povej vendar, kdo — kdo — kdo . . .«
»Najprej torej črni Jernej, njemu sem povedal.«	Dalje sledi.
za-letom se pojavljajoče uime. Pred zidom se kobilice na vsak način ustavijo, kajti v upo-stošeno krajino se ne vračajo več, one gredo vedno le naprej, kjer jih potem ob zidu pobijejo. Za napravljeno škodo se pa na čuden način oddolžijo. Arabci posušijo in stolčejo te uničene kobilice na drobno ter pečejo iz te moke raznolike pogače, kar že tudi Mozes omenja. Odškodujejo se za uničeno pšenico po takem tudi z moko, toda s tako druge vrste. — D. Ž.
inseriraifc!
ludi na grobu in v cerkvi sta zapela turobne žalostinke izborni domači pevski zbor pod vodstvom g. organista Korparja in znani slavčki od mariborskega »Jadrana«, ki jib je vodil g. Lah. Udeležba je bila tako ogromna, da je bila Šolska deca že v cerkvi, ko so še zadnji udeleženci se uvrščavali pred hišo žalosti. Sv. mašo zadušnico je služil domači g. župnik, ki je tu-jdi ob grobu govoril blagi pokojnici v slovo tako iskrene besede, da skoro nobeno oko ni bilo brez solz. G. župnik je posebno povdarjal, da ;je umrla gospa Olga bila vzor žene gospodinje, ki je poznala samo skromnost, dobrotljivost in prijaznost ter ni poznala sovražnika. Nato je govoril g. šolski upravitelj Lazar, a za njim domači rojak mariborski zdravnik-specijalist g. dr. Franc Toplak. Govornik je v vznesenih in živih besedah slikal pokojnico kot ženo in gospodinjo ter prijateljico ljudstva, kakor jih le malo najdemo. Poslovil se je od nje v imenu Celokupnega prebivalstva, ki je zgubilo v Olgi »osIšjalfkkT! svojo mater in zlato dobrotnico. krsto so položili v ž&časno gš&fcfiig» m pogrebni so se težko ločili s pokopališča. Naj sVeti blagi pokojnici večna luč Užaloščenemu soprogu in sorodnikom pa naše odkrito sožalje!
Št. Janž na Dravskem polja. Na god sv. Alojzija je v župni cerkvi prejelo večje število otrok prvo sv. obhajilo. Ob vzpodbudnih besedah domačega župnika se je orosilo marsikatero oko. Da bi bili vedno tako srečni!
Trniče, V pondeljek dne 19. junija Je vsled starostne onemoglosti umrla v lepi starosti 80 let, spravljena z Bogom in bližnjims Uršula Lešnik. Bodi ji žemljica lahka!
Prepoije. Dne 17. junija je vsled dolgoletne jfetike tifflirl mlini, petni posestni^ Tomaž Drevenšelt. Zapušča ženo in deloma preskrbljene otroke. Sveti mu .večna luč! ' Gornja Sv. Kumgcta. Dne 2. julija ob treh popoldne ponovi katoliško Prosvetno društvo y Gornji Sv. Ivungoti nad vse veličastno zgodovinsko igro »Cvetina Borograjska« v sedmih ¡dejanjih. Igra posega v globočino srca in kdor je enkrat videl to igro, mu ostane v neizbrisnem spominu, posebna nežna ljubezen blage grofinje Cvetine do v verige okovanega očeta. Zato pa dne 2. julija vse v Gornjo Sv. Kungo-to, ne bojte se ne vročine, še manj pa dežja in slabe poti. Le s takimi igrami bomo našemu barodu najbolj koristili, ga kulturno visoko dvignili!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Oče Križan f^-DOletnik. Kdo vam ne pozna našega še zmi-raj krepkega in trdnega očeta Martina Križan jy Spodnji Senarski. Letos obhaja 901etnico Svojega rojstva. Res, Bogu se mora zahvaliti pče Križan, da mu je dal dočakati tako lepo pbletnico v tako trdnem zdravju, za katerega mu je lahko nevoščljiv marsikdo, ki je veliko mlajši od njega. Sam se je že večkrat izrazil, ¡fla je še v naši župniji nekaj 901etnikov, pa ieo tisti že skoro popolnoma obnemogli, on pa da je še trden in lahko vse dela. Pa je naš oče križan še drugače važna in vpoštevana osebnost. Bil je več let župan v senarski občini, kot pdbornik pa je bil v občinskem svetu skoro SO let. In kot tak je pač s svojo modro besedo jtf pametnimi nasveti občini storil veliko do-jjrega. Že skozi 50 let vodi vsako leto procesijo |d Sv. Trojice k Sv. Martinu. V svoji vasi je postavil dve lepi kapeli. Ena od teh ima tudi ¡hali zvonik" z zvonom, in vsakikrat, ko nese jluhovnik skozi Vas Najsvetejše ali pa nesejo Jprliča tam mimo, zvoni oče Križan z zvonom, fn .vsi, ki poznamo očeta Križana, mu kliče-Ubo: Bog Vas živi, oče Križan, še 10 let v tako krepkem in trdnem zdravju, kakor ste sedaj, (S, Komo obhajali lOOletnico LVašega rojstva!
Jastrebci. Dne 17. i. m. sem stopal po robu gozda za gobami. Zagledam ne daleč od sebe dekle, ki je v razgovoru z neko nepoznano žensko. Grda lastnost, ki se ji reče radovednost, me je nagnila, da sem stopil za bližnje drevo in poslušal, kaj govorita. Nepoznana ženska izprašuje dekle, ali je omožena, ona ji je zaupala, da je neomožena ter tudi nima izbranega fanta. Nato ji začne ženska ponujati neki pirašek za hitro možitev. Dekle se izgovarja, da nima tienarja. Ženska vpraša, ali so mati doma. Dekle odgovori, da so odšli v vinograd in da se vrnejo še le proti večeru. Če nimaš denarja, prigovarja ženska, pa mi daj nekoliko zabele in radovala se boš in se zahvaljevala, ko se ti izpolni želja. Ker dekle pravi, da zabele ne mora dati, stavi ženska ta-le predlog: Daj mi eno ali dve kokoši, pa ti dam tako sredstvo, da boš imela srečo pri živini; posebno svinje se ti bodo lepo redile, ko boš gospodinja. Ker se mi je zdelo tega zapeljevanja že dovolj in sem videl, da je dekle v zadregi ter da bi se rado reiilo vsiljivih, a&m fiu>BiL.i? ozadja jn voščil dober dan. Neznanka se je p o tu trnll £ in yum«. Dekletu nisem povedal, da sem prisluškoval, pač pa zaupam ta dogodek javnosti, v svarilo mladini, da se varuje takšnih zapeljivk in vsiljivk.
Ljutomerska okolica. Da ne bi kdo mislil, da se pri nas sam med cedi po cestah, ko se v drugih krajih ljudje pritožujejo o pomanjkanju in krizi, hočemo tudi mi spregovoriti par besed o težavah, ki tlačijo naše podeželsko ljudstvo. Hočem se namreč dotakniti posebno ene točke, ker ne vem, ali se po drugih krajih ravno isto godi kakor pri nas. Pri nas dandanes kmet nima z vožnjo nobenega zaslužka, da bi vsaj nekoliko zaslužil za davke in za druga plačila. Primoran je, da zlicitira vožnjo gramoza za banovinske ceste in sicer za ceno, ki je vsako leto nižja. Isto velja tudi za nas delavce, ki moramo istega po gramoznih jamah sejati. Tudi jaz sem se podal zadnja leta v gramozne jame si iskat denarja za plačalo obrtnega davka in razna druga plačila. Težko je bilo prebiti lansko leto v najhujši vročini meseca avgusta in septembra v gramozni jami; vendar smo prestah", nadejajoč se v jeseni plačila, katerega pa še danes nismo prejeli. Prejel pa sem položnico iz davkarije, da plačam davek. Kako naj plačam, ko ne dobim zaslužene plače?!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Naglo, brez oddiha, teče kolo življenja naprej, naprej v večnost... Lepa, stara navada je, da določene čase v tem kratkem teku našega življenja posebno slavimo. Takšnim pravimo, da so jubileji. Omeniti nam je jubilej našega vzornega viničarja Alojzija Plohla. Kdo izmed okoličanov ga ne pozna, moža veselega značaja in posnemanja vrednega krščanskega očeta? In ta mož obhaja to leto hkrati kar šest jubilejev. Krepek »mladenič«, ponos naše župnije, obhaja to leto že 56. rojstni dan, 32. leto srečnega zakona z ljubo ženo Marijo, s katero je vzgojil V strogo krščanskem duhu pridne otroke. Njegovo priljubljenost tu-
Sprejem v kapucinski dijaški konvikt v Studencih pri Mariboru. V dijaški zavod se sprejemajo zdravi, nadarjeni dečki, ki se nameravajo pozneje posvetiti redovniškemu stanu in so dobro dovršili osnovno šolo ali kak gimnazijski razred, 'dečki, ki so nravno nepokvarjeni ter sinovi vzglednih" katoliških staršev. Dijaki obiskujejo drž. klasično gimnazijo y Ma, riboru. Prošnje za; sprejem, katerim morajo priložiti krstni list, šolsko spričevala, zdravniško spričevalo in premoženjski izkaz, se naslovijo na:; ¡Vp'dstvo kapucinskega; 'dijaškega Eonvikfs, p. 'StUdeacJ ®rl Mariboru.-
di izven Prlekije kaže tretji Jubilej:. 40 let ž$ mlati v Medjimuju, kjer si s cepičem služi lju-i bi kruh skozi vsa leta pri enem in istem gospOH darju. Že 10 let je član y našem kraju dobro! napredujoče viničarske organizacije. Plohi ni samo dober delavec, ampak on se z vso vnemo zanima tudi za dobro krščansko, časopisje in za' knjige. Že 20 let je naročnik k našem kraju zelo razširjenega »Slovenskega gospodarja«!! Srebrn jubilej pa obhaja kot neumoren čita"-i telj in naročnik knjižic Družbe Sv, Mohorja--In to vse plačuje kljub' bornemu zaslužku g krvavimi žulji marljivih rok. če Ki imele, na-* še ponosne ljutomerske gorice same take oB-< delovatelje, bi smeli upati, 'da Ko naše znarni vino še bolj zaslovelo po svetu. Našega pri-! ljubljenega Lojzeka pa nam naj ohrani ljubi Bog še mnoga leta S naši sredi]
Vinski vrh pri Ormožu. Mnogo y)ničarjev. §0 oglaša .v našem ljubem »Slovenskem gospo-; darju«. 'Javiti se hočemo tudi nai. z .Vinskega vrha. Tudi pri nas, kakor ppvsoct, Je' mnogo; izpremembe. Delamo pridno, kakor gjrej, toda; s to spremembo, da služimo mnogo manj. saj to ni samo pri nasj in s tem se 'tolažimo« Nekaj foSfžfžE ItU«® J« HaŠi gosp^arji ]e naredili: Odpravili so šafarje, Ife? da gre tudi brez njili naše 'delo 'doKro" iaprep Bog živil.
Središče ob Dravi. Dne; 5. Julija Jirjvozi Js nam vlak z državno potujočo kmetijsko raz-: stavo. .Vlak privezi Že zjutraj na postajo in Ko;' razstava na kolodvoru na ogled celi dan. e=? Na god sv. Alojzija so imeli Šolarji prvo vseto; obhajilo. Sreča je sijala iz ;oqi čistih, mladifi duš, ko so prejele; svojega Boga.; Daj Bog, bi tako ¿iste tudi ostale.	' _
št. Andraž pri Velenju. Na fcinKoštno nedeljo, smo Izročili materi zemlji g. Antona Brunšek,-vzornega posestnika in večletnega bivšega Žu-; pana. Bil je mož glohokovernega katoliškega; prepričanja. Njegov; pogreb je Kil VeličastenV Od blizu jn daleč so prišli ljudje, da mu izkij žejo zadnjo čast in ljubezen. V cerkvi je rajne* mu kot svojemu stricu govoril 1V slovo novoi' mašnik g. M. Uranjek iz Gornje Ponikve. OS odprtem grobu sta mu govorila tudi preČ. g« župnik in g. Ferdo Blagotinšek. Pevci so mu; zapeli več ganljivih žalostink. Za njim je lev gel v preranl grob mladi g. Dolinšek. e=; V pondeljek dne 19. t. m. pa smo spremljali na miro« dvor Marijo Plaskan, po domače Grebenšeko-i vo mamo pod goro Oljko. Bila Je; vzor katolik ške žene in matere. Po kratki in mučni bolezi ni je previdena z zadnjo sv. popotnico mirno; zaspala v Gospodu. V dokaz priljubljenosti jo; je na njeni zadnji poti spremljalo mnogo ljudi' iz domače pa tudi iz sosednjih župnij. Ljube'-? zen in spoštovanje do blage žene in matere, M srce segajoč govor preč. g. župnika, ganljivo petje pevcev in globoko sočutje do bridko za^ puščenih in prizadetih žalujočih otrok je izvabilo vsakomur solze v oči in le s težavo srni? se ločili od vsekakor še preranega groba zlafl mamice. Da, mati! Drhtelo je; srce v nepopisni boli, ko so se zgrinjale prve grude prsti na Tvojo krsto. Mile Tvoje oči so se zaprle za; vedno. Srce, ki je znalo ljubiti tako materinskOj ne bije več. Toploto Tvoje ljubezni je neusmiljeno zagrnila zemlja. Toda ne, častilci presvV Srca Kodo živeli, Živeli na veke. In Ti si bila; ena izmed teh" erečniK. Tipamo, 'da že uživaš plačilo in veselje, katerega je Bog pripravil tem, ki njega ljubijo. Bridko prizadetim, spo« štovanim 'družinam Izrekamo na tem mestu najsrčnejše sožaljet Rajnim pa naj sveti' yečy na luč!	t.
št. Andraž pri Velenja. Poročila še Je $ JJSBf? cieliek dne 19. t. m. Bdč, Francfa tfrglag ž gi
Fr. Sešel iz št. Vida nad Valdekom. Bila je vneta članica tukajšnje Marijine družbe. K poroki sta se peljala na Brezje. Želimo obilno sreče in božjega blagoslova!
Braslovče. Banska uprava je razrešila 6 občinskih odbornikov posestnikov in sicer: M. Kralja iz Presarja, Jožovca F. iz M. Braslovč, Sporna iz Parižlja, Hrušovarja iz Orlevasi, Novaka iz Kamene. Na novo je imenovala Sev-šeka iz trga, Balanta iz Presarja, Strnada iz Grč, Plavca iz Podvrha. — Prestavljen je iz Braslovč orožniški vodja Pšeničnik v Vojnik. = Umrl je v Srbiji pri vojakih Kari Plavc, po domače Cenov iz Palč
Vransko. Kakor povsod, tudi našemu kraju svetovna kriza ni prizanesla; vsled velikega pomanjkanja denarja že komaj čakamo, da bi že skoraj prišel čas, da bi lahko hmelj prodajali, ako ga sploh kaj bo, ker se vsled skrajno neugodnega vremena ne more pravilno razviti. Kako kriza neusmiljeno gospodari, se vidi tudi iz tega, ker so domala prenehale preje tako goste hrupne veselice, ki go tudi mnogo pripomogle, da je današnje gorje še občutnejše. Kljub težkim časom pa .vendar lahko tudi zaznamujemo razveseljiv napredek, in sicer V verskem pogledu. Po zaslugi tukajšnjega g. kaplana Joška Klemenca smo letos prvič v naši župniji v mesecu maju na poseben način Marijo častili. Cel mesec smo imeli vsak večer šmarnično branje s petimi litanijami. Nepopisno lepo. je bilo, ko so otroci Marijinega vrtca in za njimi vsa cerkev vsak večer tako iz srca prepevali lepe Marijine pesmice. Udeležba je bila zelo velika. Iz vseh krajev obširne župnije so pri hiteli stari in mladi, in bilo je videti, kakor bi tekmovali med seboj, kdo bo bolj častil nebeško Kraljico. Zadnji večer nam je bilo kar tesno pri srcu in le malo katero oko je ostalo suho, ko smo se od Marije letos poslavljali. Kakor pri nas, tako so se vršile tudi v pol ure oddaljeni Prekopi vsak večer po •tukajšnjih šmarnicali pri vaški kapelici šmarnice s petimi litanijami. Tudi tam jih je vodil naš g. kaplan. Udeležba je bila tudi tam zelo velika. Dolžnost naša je pač, da se našim dušnim pastirjem za njihovo požrtvovalnost najiskreneje zahvalimo. Zahvalo smo pa dolžni tudi gospej Karolini Lukmanovi, ki je kljub svojim družinskim skrbem vsak večer v. orgijami spremljala naše male slavčke in tako pripomogla, da je bila majniška pobož-nost še bolj slovesna.
Snefnl iiger.
Knez Datike Dshaparidse, kavkaški plemič, je bil oskrbnik vzhodno-sibirske petrolejske družbe, ki je bila last bratov Nobel. Kakor njegov brat, znan lovec na medvede po zapadni Sibiriji, je bil tudi Dshaparidse strasten jager in je prebil svoj jesenski dopust v spremstvu lovcev kožuharjev ter domačinov v divjini. Enkrat se je podil po divjem Chingan-gorovju, drugič po Transbai-kaliji, po severni Mandžuriji, ali pa po ogromnih gozdovih in močvirjih Amur pokrajine. Ustrelil je mnogo medvedov, divjih prašičev in razne druge divjačine. Ni se mu posrečilo, da bi bil na številnih lovskih pohodih zadel na snežnega tigra ali severnega leoparda. Lepega dne se mu je posrečilo srečanje s snežnim tigrom in sicer na prav izreden način.
Dshaparidse se je podal v gozdove v spremstvu Kitajca, katerega so klicali
Li-Feng, in tamošnjih kozakov. Med tem ko je bil Fedor Ismajlov, kozak, lovec s puško, je nastavljal Kitajec le zanjke lisicam, sploh kožuharjem, fazanom in divjim petelinom. Li-Feng ni jemal seboj puške. Bal se je poka in ri-tanja pušk. Njegovo edino orožje je bil že star revolver na boben, daljši nož, običajna sekirica in krepelo.
Kitajec v pasti.
Lepega dne sta se podala knez in kozak na lov. Nameravala sta prebiti v lovišču tri dni in pustila Kitajca samega.
Li-Feng je pregledoval svoje železne pasti dobrih 6 ur in se je vrnil na večer prav lačen k svoja koči. Nosil je na hrbtu lisico, par kun in precej perjadi. Ko je zagledal dom, mu je od strahu skoraj srce zastalo. Natančno je bilo videti po sveže zapadlem snegu tigrovo sled. Res velika sled je vodila krog koče, do vrat in celo na streho. Tiger je prežal na — Kitajca! Kakor je kazala svežost sledi, se je odstranila zver še le pred. nekaj minutami in se je morala plaziti nekje prav blizu. Li-Feng je tekel proti koči, odpahnil vrata, skočil v svoj dom in ga zaprl. Začasno je bil na varnem. Naenkrat je začul zunaj stopanje in plazenje mimo vrat. V.es prestrašen je pogledal skozi majhno okence in kar mravljinci so mu zagomazeli po hrbtu: tiger-veli-kan se je motal krog kočure.
Li-Feng se je ^agrebel v razmišljanje. Nobenega smisla ne bi imelo, če bi streljal iz neznatnega revolverja skozi okno. Najbrž bi tigra sploh ne zadel in če, bi ga le ranil in razdražil. V tem slučaju bi se pognala zver v vratca — deske bi odjenjale . . Kaj — če bi se lotila zver trhle strehe in jo razkrila?
V tem trenutku se je že tresla cela koča; tiger je bil na strehi! Kitajec se je skril pod klop in klical na pomoč vse dobre duhove z drugega sveta!
Ali se je sploh smel drzniti, da bi bil streljal na tigra? Ne in zopet ne! Kaj takega bi se lahko podstopil belokožec, nikdar pa ne Kitajec! Tiger je namreč polbog, duh gozda in džungle. Gorje onemu, ki bi ga razsrdil. Pred kočo je rogovilil tiger ...
V nočnem strahu pred iigrom.
Stemnilo se je. Li-Feng se ni upal, da bi prižgal leščerbo.^Pri luči bi ga najbrž tiger zagledal skozi špranje.
Preteklo je nekaj ur. Li-Feng je še vedno razločil, kako se je plazil zunaj grozni tiger. Enkrat je bila beštija na strehi, pred vrati in na zadnjem koncu bajte. Cul je .celo, kako je tiger od lakote cmakal, škripal z zobmi in se čo-hal ob stenah njegovega bivališča. Kitajca je začel tresti mraz. V koči ni bilo drv. Izključeno je bilo, da bi skočil ven po kurivo. Povrh ga je mrcvaril glad, žeja in brezmejni strah!
Vzhajala je luna. Li je polukal skozi okence. Tiger je še bil vedno na preži. Sedaj je stal, otepaje z repom, ob robu gozda in pazil na hišico. Ure so minevale, noč se je umaknila prvemu svitu. Li je še vedno videl in slišal zunaj sovražnika. Ves otrpel je že bil od zime. Ko se je prikazalo solnce izza gozda, ni bilo tigra nikjer. Li ga ni več videl skozi okno, niti ga ni več čul na strehi.
V Obupnem sklepu je skočil pred vrata, naložil si je polne roke drv, skočil nazaj in je imel jedva še toliko časa, da je zapahnil duri, ko je že bil zopet smrtni sovražnik zunaj.
Koča se je tresla. Zunaj je odmevalo strahovito pihanje. Nato je postalo vse mirno. Li je še vedno videl, kako se tiger plazi krog voglov. Oblegani se jo tresel po celem telesu. Konečno je le zakuril. Kmalu je napolnila toplota izbo. Ko bi le še mogel skuhati čaja . . , Čajevih listov je bilo dovolj na deski pred oknom, posoda z vodo pa zunaj! Kitajec se je počil na ležišče, kjer je razmišljal o obupnem položaju. Tiger bo čakal, čakal, dokler se ne bo prikazala izbrana žrtev. Ali — dokler . . . Li se ni upal okleniti tega upanja: še najman dva dni bosta belokožca z doma .. .
Rešitev,
Ure- 50 SG vlekle. Solnce se je spuščalo proti zatonu, rdečkasta svetloba je še gladila zasneženo pokrajino. Od časa do časa je polukal Kitajec na oblego-valca. Bil je še vedno tukaj: zdaj bliže, pa zopet v oddaljenosti.
Prihodnja noč brez kuriva? Smrt! —< Rajši zmrzniti, kakor biti raztrgan in požrt od tigra. Li se je udal v strašen položaj. Naenkrat je skočil kvišku: zunaj sta odjeknila dva strela! Strahovito tulenje, pihanje in zopet — pok! Nato je razločil glasove: tovariša sta se bila vrnila.
Kitajec se je še le sedaj toliko okoraj-žil, da je nekoliko odprl vrata. Zunaj sta stala dva moža tik ob — mrtvem tigru . . . Li je komaj in komaj pograbil drva, zakuril, popil čaj, povedal svoj doživljaj, legel in spal kakor ubit.
Dva dni kasneje je spremljal Kitajec Evropejca do bližnje kozaške postaje. Celo svojo ropotijo s kožami in pastmi je peljal seboj na ročnih saneh. Zatrjeval je, da se ne bo nikdar več podil po gozdovih, po katerih se klatijo tigri. Naselil se je v selu ob reki Amur in nikoli več se ni upal v divjino.
Rekrutom in vojaškim obveznikom, kateri hočejo vložiti prošnjo za skrajšanje roka (dijaški rok), za osvoboditev od službe, za odlaganje službe in za razna potrdila vojaške potrebe, priporoča se knjiga »Vojna obveza (prošnje, pritožbe in potrdila)«, katero je izdal komandant mariborskega vojnega okrožja in katera je tiskana v latinici. Knjiga je zelo praktična, ker vsebuje na 140 straneh 70 vzorcev prošenj za vse slučaje. Potrebno je samo, da se v knjigi najde dotični slučaj in prošnja prepiše. Pri vsakem vzorcu je naznačeno, kako se mora prošnja kolkovati in katere dokumente treba priložiti. Knjigi je cena 20 Din. Naročila naj se pošljejo po poštni nakaznici na naslovi Tiskarna sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5.
¿tli §1 l€ MOVtl
naročnino?
Loč, in vlč. g. Jošku Žolnir, kaplanu iz Žetal,-ki sta se tako daleč potrudila naši predragi! mamici izkazat zadnjo čast. Pa tudi ljubez« njivemu g. Antonu Babič, kaplanu iz Poljčan,' najlepša zahvala. Izredna zahvala bodi izrečena domačemu studeniškemu pevskemu zbo« ru pod vodstvom g, upravitelja Živka za pre«j krasno popevane žalostinke pri domu in na pokopališču. In najlepša zahvala vsem udele« žencem iz sosednjih župnij Poljčan, Loč, La« porja, Makol, domačih Studenic. In vsem do« mačinom iz Brezja, Križeče vesi in drugod*1 zlasti še za mnoge krasne vence. Vsem sku« kaj predobri nebeški Oče najobilneje povrni! — Žalujoči otroci.
Celje. Ker se v predzadnji številki ni moglo sigurno naznaniti dan izpita na orglarski šoli/ se danes poroča, da se vrši isti za gotovo v, sredo dne 5. julija t. 1. Za nadzornika pri iz-, pitu je določil kn.,šk. ordinariat mil. g. opata P. Juraka. Čč. gg. duhovniki in prijatelji glasbe so k izpitom vljudno vabljeni! — Tem po-: tom se tudi omenja, da je prinesel »Slovenec« dne 11. maja t. 1. »Važno uredbo za uradni« ke«, ki je bila objavljena v »Službenih novi« nah« dne 10. maja t. 1. Člen 1 te uredbe dolo« ča, da odgovarjajo dvem razredom srednjih šol, ki dajejo šolsko kvalifikacijo za službo zvaničnika po par. 10 uradniškega zakona in par. 11 zakona o državnem prometnem osob« ju, med drugimi v Sloveniji tudi: triletna cer« kveno-glasbena šola v Celju. Toliko v vednost vsem, ki so absolvirali celjsko orglarsko šolo? Novi učenci, ki so dobro izvršili ljudsko šolo',' oziroma meščansko ali par gimnazij, se spre« jemajo do 10. septembra t. 1. Želi se, da pri« nesejo priporočilno pismo župnega urada!
Pišece. Dva pomenljiva praznika so obha« jali naši otroci pretekli teden. Bila sta to dne« va sprejema v Marijin vrtec in prvega sv. ob« hajila. O, kako lepo je bilo v nedeljo popoldan gledati, ko se je šolska mladina zgrnila' okrog Marijinega oltarja! Bilo je zbranih pri Materi nad 100 otrok, 60 jih je bilo sprejetih na novo v Marijin vrtec, ostali so pa le pono« vili obljubo zvestobe rebeški Mamici. In ka« tero oko je ostalo na god sv. Alojzija suho, ko je videlo, kako je 78 otrok stopilo prvič k1 obhajilni mizi?! Kar na obrazih se jim je vi« delo, kako hrepenijo po prvi združitvi z Je« zusom. Saj so M" bila njihova čista srca na stežaj odprta. In vsako je klicalo: Pridi, Pri« jatelj naš! Ali še more katero oko ostati za« krknjeno, če vidi, kako otrok z navdušenjem hiti k svojemu Bogu? Zato ni čuda, da je ne« ka brezverna gospa, ko je videla šestletno; Anico de Guiqu6, kako je bila po sv. obhajilu polna sreče, ljubezni in hvaležnosti do Boga,1 nekoč vsa prevzeta vzkliknila: »Zdaj ne mo« rem več verjeti, da bi Boga ne bilo.« — Po sv. obhajilu pa so se naši prvoobhajanci zbrali V, šoli, kjer so jim dobrotne roke pripravile malo pogoščenje. Zahvala za to gre našim trgovcem, pekoma in dobrim mamicam. Toda če ne bi bilo prijazne gospe upraviteljeve in uči« teljstva, ne bi bili naši otroci-prvoobhajanci,' s pogoščenjem tako zadovoljni. Zato bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala v imenu prvoobhajancev in kateheta vsem, ki so k te« mu otroškemu veselju kakorkoli pripomogli, Bog povrni!
Sv. Mohor nad Laškim je lepa izletniška' točka. Želeti pa je, ia bi se nekateri izletniki' dostojnejše obnašali. Letos je 440 let, kar je bila postavljena šmohorska cerkvica. Služba, božja se vrši pred godom sv. Mohorja in For« tunata, to je letos dne 9. julija. — Pred enim mesecem to je dne 28. maja smo imeli lepo cerkveno slovesnost. Prevzvišeni gospod škof dr. Ivan Tomažič je delil sv. birmo,
Poslednje vesli.
Obsedno stanje v bolgarski prestolici. Dne
25. junija sta vojaštvo in policija zasedla vse ulice v Sofiji. Noben meščan ni smel zapustiti stanovanja, dokler ni bila izvršena natančna preiskava v vseh sofijskih hišah. Oddelki vojaštva in policije so preiskali vse zasebne hiše, pri čemer so iskali predvsem po-skrito orožje in sumljive osebe, ki jih je bilo precej tudi aretiranih. Vsak promet je bil od raneya jutra povsem prekinjen. Mobilizirana je bila vsa policija in v mesto so prispeli tudi pomožni oddelki orožništva iz drugih krajev. Ves dan je bila Sofija podobna izumrlemu mestu, ker je bilo vsako gibanje na ulicah prepovedano. Hišne preiskave so bile končane še le popoldne, promet po ulicah pa je bil dovoljen še le pred večerom. Po sofijskih ulicah so patrulirali močni oddelki vojaštva v popolni bojni opremi in oborožene policijske patrule, ki so neprestano odvajale aretirane sumljive osebe. Vse ceste, ki vodijo v Sofijo s podeželja, so bile zastražene od vojaštva. Ustavljen je bil tudi ves železniški promet z ostalimi kraji in dne 24. in dne 25. junija ni prispel v Sofijo noben vlak. Od 9. do 10. ure dopoldne so bili onemogočeni tudi vsi telefonski razgovori in prekinjene tudi vse telefonske zveze Sofije z inozemstvom. Policija je vršila aretacije v množicah. Aretirance so odvedli v policijske zapore ter vojašnice. Pri hišnih preiskavah so baje našli večje množine orožja, bomb in razstreliva, vendar pa podrobni uspeh preiskav ni znan. Ti ukrepi bolgarske vlade so bili posledica pogostih političnih umorov v Sofiji in na podeželju, kakor tudi interpelacij proti nasilju makedonstvujuščih, ki so se obravnavale na zadnjih sejah parlamenta ter splošnega nezadovoljstva zaradi nezadostne javne varnosti.
Duhovniške spremembe. Za župnika v Stranicah je imenovan Jože Zolnir, dosedaj kaplan v Žetalah; župnija Kapele pri Brežicah je podeljena tamošnjemu provizorju g. Cirilu Poderžaju. Provizor v Stranicah Anton Medved pride za kaplana v Pilštanj. — Prestavljeni so sledeči kaplani: Franc Bohanec iz Konjic v Apače; Franc Časi iz Šoštanja v Konjice; Jože Lamprct iz Sv. Trojice v Halozah v Zetale; Ivan Vodeb iz Slov. Bistrice k Sv. Petru pri Mariboru. — Za kaplane so nastavljeni sledeči gg. semeniški duhovniki: Ivan Černoga v Ruše, Leopold Mihelič v Slovensko Bistrico, Franc Podgornik k Sv. Trojici v Halozah, Stanislav Trobina k Sv. Juriju v Slov. gor., .V; /n Uranjek v Šoštanj.
MARIJANSKI TABOR V LJUTOMERU.
Fantje in možje iz dekanije Ljutomer, Velika Nedelja in iz bližnjega Prekmurja, ne pozabite, da je dne 2. julija Marijanski tabor v Ljutomeru. Do pol osmih v nedeljo dne 2. julija bodite zbrani pred Društvenim domom. Ob osmih sv. maša v cerkvi. Po prihodu vlaka iz Maribora in iz Ormoža tiha sv .maša. Ob devetih začetek zborovanja ali na travnika za domom ali v dvorani, kakor bo vreme. Fantje in možje, na noge!
Radi slabega spričevala kroglo v prsa. Dne
24. junija so delili na mariborskem moškem učiteljišču spričevala ob koncu šolskega leta. Zunaj na hodniku si je med tem pognal iz samokresa v prsa tik nad srcem kroglo mlad učiteljiščnik Gracijan Marijon. V opasnem stanju so odpeljali nesrečneža v bolnico.
Usodepoln udar strele. Ob nevihti se je zatekla 301etna mati treh otročičev Ana Horvat iz Hotize x Prekmurju pod kup sena, v kate-
rega je udarila strela. Udar strele je ubil mater in zanetil seno. Ko so izvlekli smrtno žrtev izpod gorečega sena, je že imela odgoren nos, ušesa, opekline pa po celem obrazu.
Vlak ji je odrezal glavo. Neža Tadina iz Tekačeva pri Rogaški Slatini je bila pred nevihto na poti proti domu. Pri begu preko železniškega tira je baš kar mimo brzeči vlak Neži odrezal glavo.
Vsled padca z avtomobila si prebil lobanjo. Dne 24. junija se je pripetila pred magistratom v Ljubljani huda nesreča. Na tovornem avtomobilu je bil 231etni Turkov hlapec Jan. Babnik. Ker se ni dovolj držal, je padel pri naglem okretu z avtomobila tako nesrečno, da je priletel z glavo ob rob vodnjaka in si prebil lobanjo. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnico.
Smrtnonevarna nesreča. Pri podiranju dreves je udarila veja delavca Janeza Koniga iz okolice Smuke pri Novem mestu s tako silo po glavi, da mu je počila lobanja.
Požar. V nedeljo dne 25. junija je upepelil ogenj v Hruševi pri Brezovici na Kranjskem hlev in pod Marije Bernik.
Bomba V nedeljo dne 25. junija je eksplodirala pred glavnimi vrati bazilike sv. Petra v Rimu bomba. Ranjeni sta dve osebi.
V Domu duhovnih vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem se bo vršil od 17. do 21. julija t. 1. poseben tečaj duhovnih vaj za dekleta, ki so v službi pri čč. gg. duhovnikih. Priglase naj se do 12. julija. Vzdrževalnina za vse dni znaša 75 Din.
Mariborsk trg. V soboto, 24. junija, je bilo pripeljanih na mariborski trg 30 zaklanih svinj. Cene svinjskemu mesu so bile 12—13 D, špehu 13—14. Pšenice 12 vreč po 1.75—2, rž 6 po 1.50, ječmena 14 po 1.50, koruze 15 po 1.50, ovsa 10 po 1, prosa 7 po 1.75—2, ajde 6 po 1.50, fižola 12 po 1.75—2.50; sena 12 vozov po 45— 50 Din (100 kg), lucerne 1 po 50 Din, škopa 4 po 1—1.25 1 komad; krompirja 3 voze s 50 vrečami po 0.75—1.50, čebule 4 vreče po 4 D. Kokoši 67 po 20—30, piščancev 1013 po 16—60 (par, gosi 22 po 25—40, purani 3 po 40—50, rac 38 po 15—25, zajcev (domačih), 25 po 5—20. Cene jabolkam 10—12, slivam suhim 8—10, črešnjam 6—12 1 kg, orehom celim 7—8, lu-ščenim 24—28, česnu 8—10, zelju glavi 4—5, mleku 1.50—2.50, maslu surovemu 20—24, ča-,evemu 26—30, kuhanemu 28, jajcam O.bC —9.75 Din.
»Pomen gnojenja v sadjarstvu« je naslov knjižici, katero je napisal naš najboljši sadjarski strokovnjak g. ravnatelj Josip Priol. Knjižica se naroča pri podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru. En izvod stane 4 Din. Brošuro toplo priporočamo;
Brezje pri Sfudenlcah. Kakor je bilo v zadnji številki »»Slovenskega gospodarja« poro-čano, smo dne 16. junija spremili na božjo njivo pri sv. Luciji našo predrago mamo Marijo Kodrič. Kako je bila ljubljena ne samo od domačih otrok, ampak na daleč okoli, je pokazal njen čez vse veličasten pogreb. In v veliko dolžnost si štejemo zaostali naše domačije, se vsem udeležencem in spremljevalcem na zadnji poti naše tako ljubljene mamice se kar moč najlepše zahvaliti. Najprvo gre zahvala našemu domačemu g. župniku Jožefu Čede, za mnoge obiske in tolažila v času, ko naša mamica niso mogli več sami v cerkev. Izrecna mu zahvala za njegova poslovilna govora pri pogrebu, pri hiši žalosti in pri sv. Luciji po sv.maši. Nadalje gre posebna zahvala g. dekanu Jožefu Ozimiču iz Laporja, rojstne fare naše mamice, za ljubeznivo spremstvo. Nadalje preč. g. Marku Zičkar, župniku iz
Lov na medvede
Medved vleče komad leda,
Pa Miha vselej ve, kaj dela, in dobro medved je ne zdela, Steklenico žganja vrže dol, povzroči s tem medvedu bol.
kapetan baš z ladje gleda,
Liže medved,vse gre gladko, a diši mu tako sladko.
Topničarju koj zavpije, naj mu hitro top nabije. Puščico ta v top naloži in jo proti Mihi sproži.
Medved žganje strastno pije in ga vsega vase zlije. Ko steklenica prazna je, živali radost prime se. V glavi vse se ji vrti, da kar na snegu obleži. Na to je Miha skrbno pazi!, pa k medvedu se je priplazil
Poči top in pri tej priči puščica se v led zapiči.
Z vrvjo ga vsega je ovil in močne vozle naredil. Pa mraz medveda prebudi in z Miho v morje se spusti.
Vrv zdaj vlečejo junaki, saj so pravi korenjaki. Ko se Miha zdrav pojavi, z^orijo mu pozdravi.
V ledenem čolnu Miho glej a medved vleče ga naprej.
Naročanje listov In časnikov.
Družine, posamezne, si ne morejo v današnjih razmerah naročati časnikov in revij, ki bi jih rabile. V knjižnicah se pa denar, ki pride pri članarini, morebitni sposojnini, predstavi ali kjerkoli, zbira v namen: kupovati nove knjige in naročati liste, pa vzdrževati inventar, to je knjige vezati. Izmed mesečnikov naj ima knjižnica tole: »Mladika«, splošno priljubljen družinski list, izhaja mesečno in prU naša romane, novele, črtice, pesmi, uganke, pa tudi znanstvene stvari. »Naš Dom« kot priloga Slov. Gospodarja in »Kres«. Prinašata leposlovne stvari, za praktično življenje navodila in za razvedrilo tudi. Dekleta ljubijo »Vigred«. Ti listi so skoraj obvezni za naše knjižnice, če blagajna zmore,. naj se naroči tudi ha »Dom in svet«, mešečnik, ki izhaja že 46. leto. V letih svojega izhajanja si je pridobil veliko zaslug za slovenski jezik in kulturo, prinaša danes čim dalje bolj važne članke. Časnik ima pa tako skoraj vsaka hiša. Po večini je to »Slovenski gospodar«. Bodite apostoli kat. časopisja!
Hitler prosi, naj mu spremenijo ime. Poljski žid Mo-zes Hitler je vložil na civilno sodišče v Varšavi ■ prošnjo za spremembo imena, ker ga spravlja ime Hitler ob vsak ugled pri ostalih sodržavljanih. Ime, na katerega je tolikanj ponosen nemški kancler Adolf Hitler, je zelo pogostno med Židi na vzhodu
900.000 prebivalcev mora zapustiti Leningrad.
Kakor poročajo iz Leningrada, so tamkaj razdelili med prebivalstvo potrdila za biva« nje. Kdor ima tak list, lahko ostane kot oseba zaupanja v mestu, vsak' drug pa se mora izse-t liti. Oblast je izdala le' 1,890.000 potrdil za bi« vanje in radi tega se bo skrčilo število prebi« valcev za eno dobro; tretjino.
kikiVikjki
SEJ IS! £52 ES3 EZ3 £3 ¡753 USH	EZ1
Pv«L»s*	»v«
k. J ' k. J ¡k. J , k. A 1 k 4

v Celju
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
v nosi lastni palači no ogla Hrjlja Petra ceste in VodRikoiB ulice
Sprejema hranilne vloge In jih .-. obrestni« najbolje. .-. . . Denarje pri njej naložen po-.*. . . polnoma varno. .•■ .•.
Za hranilne vloge jamči poleg rS-zerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-•.• .•. m oženje m! .*. -v

Enovprežni voa prodam poceni. Rojko, Iloti- nja vas, Slivnica, rfia	Prometna gostilna blizu Maribora se radi bolezni proda ali odda v najem. Naslov v upravi lista. 742
Odda se v najem trgovski lokal s trgovskim •inventarjem v prometnem kraju na deželi. Naslov v upravi lista. T-.- . 744	
	Dekle, 22 let staro, želi službo k boljši družini, najraje v kuhinjo. Marčič M., Limbuš. 746
Lepo posestvo, vinograd, mladi sadonosnik in' več njiv, z zidano hišo v bližini Maribora pri cerkvi in šoli, ob glavni cesti, zelo primerno za upokojenca, se radi družinskih razmer, proda. Dopise pod »Srečen dom« na upravo lista. 745 _■ . i ,.
la cerkva» ljudsko pelje
smo vam pripravili cerkvene pesmarice, ki smo jim določili kar najnižjo ceno:
1.	Cerkvena ljudska pesmarica samo po Din 3.—.
(Obsega 100 izbranih pesmi.)
2.	Venec sv. pesmi, obsega ravno 1000 cerkvenih
pesmi, stane broš. Din 10.—, vez. Din 30.—.
3.	Prijatelj otroški (molitve in pesmi z notami za
šolsko mladino), broš. Din 2—, vez. Din 5.50 in Din 7.50.
L Jezus, blagoslovi nas! (Slomšekove blagoslov-
ne pesmi z notami), Din 5.—. 5. Kvišku srca (pesmarica z notami), broš. 12 D, vez. 20 Din.
tPoleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene skladbe, novejše in starejše, pri
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU.
Nfi vozni red
se
veljaven od 15. maja 1933
dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena Din. 2'—.
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
ffialaoznenila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda D 1.20. Najmanjša cena za ogla3 je 8 D, Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za 2 Din za odgovor.
Upravništvo.
Golš s* — nsaisrelkel vrati
je obolenj'- ščitno žleze, katera se more pravočasno ozdraviti, ker se drugače delovanje lega važnega organa kot zaščita proti strupom oi groža, vsled česar nastopajo neugodni in do-.
stikrat nevarni pojavi.	741
Zdravniška znanost je ugotovila, da soli, ki vsebujejo jod, izvanredno dobro delujejo na razne oblike golš. Mnogobrojni bolniki so u* gotovili, da dosežejo z uporabo našega eno* stavnega pitnega zdravljenja hiter in povsem neškodljiv upliv na bolezen. Vsakdo, kdor trpi na golši in ima nabrekel .vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, katero mu pošljemo brezplačno. Dopisnica zadostuje. Poštno nabiralno mestol Georg Fulgner, Beilin-Neukoln,
Ringbahnstrasso 24, Abt. P. 83.

i Hronllnica
Centralo; norlbor
ravske banovine Maribor
Piiraliici: Celic
v lastni novi paiaCi na oglu	nasproti pošte, prej iiažiiošta-
Oosposhe-Slovenshe ulice.	oes fersfta hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Proda se lepo posestvo, obstoječe iz sadonosni-ka, gozda, njiv in travnikov. Gospodarsko poslopje in hiša sta zidana in z opeko krita. Cena po dogovoru. Ivan Veberič, Selišči, Sv. Jurij ob Ščavnici.	740
Posestniki, ki želite dobiti brezobrestno posojilo! Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik Franc Fras, Korena 67, Sv, Barbara pri Mariboru.	727
Krizi primerne nizke cene
je nastavila vsemu blagu manufakturna veletrgovina
franc Pol>o*!iS, Celle,
Gosposha ulica 15.
715
Dokazi:
Molino ; .- i i Belo platno > f Tiskovina . . > Tiskovina dvojna Poldeleni
.	od 4.80 Din naprej.
,	od 6.— Din naprej,
s	od 7.50 Din naprej,
i	od 12.— Din naprej.
.	od 9.— Din naprej.
Svila za obleke, vzorčasta od 14.— Din naprej. Creppe de Chine v vseh barvah po 39.— Din.
Svileni robci.....od 25.— Din naprej.
Žen. nogavice modn. barve od 6.— Din naprej. Hlačevina široka ... od 24.— Din naprej. Moško sukno za obleke od 26.— Din naprej. Platno za rjuhe, madracengradl, žima za ma-drace. Perje, puh, posteljna pregrinjala, odeje, koutre in sploh vse potrebščine za posteljnino po najnižjih cenah.
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje,
tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
.Vsakomur se vljudno priporoča manufakturna veletrgovina
Franc Dobovičnlh, Celje
„Slov. Gospodar" stane:
celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din.
Kolesarji kupijo plašče, zračnice in druge potrebščine za kolesa najceneje v trgovini F. Senčar, Mala Nedelja.	736
Kravarja (Schweizer), oženjenega brez otrok, eventuelno neoženjenega, ki zna dobro in pravilno molzti, sprejme takoj uprava »Brandhofa« Gustav Scherbauma, Studenci pri Mariboru, kamor je poslati pismene ponudbe z navedbo plače.	731
Kupimo staro zlato, srebro in srebrne krone po najvišji dnevni ceni. K. Ackermann in J. Kindl, Ptuj.	436
Birmanska darila, zlatnine, ure, najboljše nudi Jan, urar, Maribor, Glavni trg.	506
Preklic. Podpisani Fekonja Anton, gostilničarjev sin, Očeslavci 42, preklicujem in obžalujem težke očitke, ki sem jih iznesel v večji družbi v Janževem vrhu pri Gor. Radgoni o g. Trestenjak Davorinu, potniku iz Mihalov-cev, izjavljam, da nimam nikakega povoda, g. Trstenjak Davorinu očitati kakega nečastnega dejanja ter da se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazei^&ega -pršgbria. — Očeslavci, dne 6. junija 1933. Fekonja Anton 739
D a m s k i: ševret, črni ali rujavi Din 88'-, iz fin. boks usnja Din 110'-, 125'-.
Moški: nizki, šiv. Din 78'-, iz boks usnja, trpežni, elegant Din 120'—, 135'--. Delavski iz gov. usnja rujavi, okovani Din 90'--, » n n » črni	„ „ 98*—.
Samo kratek čas, tako nizke cene, ne zamudita ugodne prilike!
Honfeticijo mM L9H, Maribor, G\m\ trg Z.
Žični vložki
kom. po Din 100" —
Žični vložki iz izvanredne trde žico
kom. po Din 150'— Afrik madracc Sdelne Din 250-— Pri naročilu so prosi natančna notranja mera postelje. 364
„WE K A" MARIBOR
Aleksandrova cesta 15.
Inserira jte!
=Velika cena razprodaja! =
Blago za ženske obleke in kostume neverjetno poceni. Blago za hlače in obleke od najcenejšega do najfinejšega v veliki izbiri. Velikanska izbira cefi-rov, blaudrukov, blaga za dečve, svile, postelnine, platna, kontenine, nogavic, klobukov za gospode in iante in sto drugih potrebščin prodajam po neverjetno nizkih cenah. Pot k meni se splača!
687
Trgovska hiša
Koicrii, Apaic

mesec junij
vam nudimo kipe Srce Jezusovega:
velikost v	cm	35	37	40	40	42
cena Din		94 —	102 —	120 —	156-—	115'—
velikost v	cm	50	50	50	60	60
cena Din		100-—	200"—	240 —	300-—	355 —
volikost v	cm	60	75	85	100	100
cena Din		375 —	400'—	450 —	1720-—	2150-—
Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila!
t
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E
s
3 m
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru
								
					' 2 . i:	^gStŽijMSSSŽCšS;		1
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlogi jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
B^sr Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! "TJBfj
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar s Mariboru. «
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik; Franc Hrastelj v Mariboru.