kiued dally except Saturdays. Sundaya and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In upramiikl prostori: MST South Lswndsls Ava, Otttce ot Publloatkm: 8887 South Laarodato An J leto—YEAR XXXIX Ona Usta ja $«.00 ¿TS7£¿¡2 S ÏLSVSST CHICAGO 23. ILL. PONDELJEK. 3. FEBRUARJA (FEB. 3). If47 Subscription 18.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER S3 Acceptance for mailing at special rate ot postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1817, authorised on June 4, 1818. Amerika bo vodila opozicijo proti razkosanju Nemčije Pritisk na Poljsko za vrnitev zasedenih pokrajin Nemčiji. Avstrijska delegacija nastopila pred pomočniki zunanjih ministrov. Jugoslavija označila koroškega governerja nacista za London. 1. feb. — Doznava se, da bo Amerika vodila opozicijo proti 'spremembi zemljevida Nemčije. Zadevna znamenja so se pokazala zdaj, ko reprezentanti malih zavezniških držav nastopajo pred pomočniki zunanjih ministrov ¿tirih velesil in zahtevajo kose nemškega ozemlja. Amerika bo razkrila svoje stališče glede nemške meje, ko bodo diskuzije o mirovni pogodbi za Nemčijo zavzele definitiv-ni značaj. Odločitev zavisi od predsednika Trumana in državnega tajnika Marshalla. Člani divizije državnega departmenta, katerim je bila poverjena študija teritorijalnih vprašanj, so že namignili, da so proti razkosanju Nemčije. Očitno je, da bo Amerika zavrnila zahteve Holandije, Belgije in Čehoslovakije, da morajo dobiti kose nemškega ozemlja, in pritiskala na Poljsko, naj vrne Nemčiji nekatere pokrajine, ki so pod njeno kontrolo. Amerika se ne bo upirala ekonomski uniji med Posarjem in Francijo, pobijala pa bo francoski načrt, ki določa odrezanje Porurja in Porenja od Nemčije. Velika Britanija se baje strinja s stališčem Amerike, da morajo predvojne meje Nemčije ostati. To stališče je udarec Holandiji, Belgiji in Cehoslovakiji. Poskus Amerike in Velike Britanije za iztrganje nemških pokrajin, ki so prišle pod administracijo poljske vlade v smislu zaključka, ki je bil sprejet na konferenci velike trojice, katera se je vršila v Potsdamu pred poldrugim letom, bo povzročil vihar. Amerika bo pritiskala na Poljsko, naj vrne Nemčiji skoro vso Pomeranijo, del province Brandenburg in Stettin, pristaniščno mesto v Vzhodni Prusiji. Gotovo je, da bo ameriški pritisk izzval silen 'dpor ne samo s strani Poljske, temveč tudi s strani Rusije. Vprašanje meje med Poljsko in Nemčijo bo izvalo kavsanje na konferenci zunanjih ministrov štirih velesil v Moskvi. Konferenca se bo pričela 10. marca. Diskuzije o mirovni pogodbi za Nemčijo in Avstrijo so bile u-stavljene na konferenci pomočnikov zunanjih ministrov, ko je leprezentant Jugoslavije zahteval odstranitev iz dvorane dr. Ha risa Piescha, governerja Koraki* Pomočnikom je bila izročena nota z obdolžitvijo, da je P i esc h orodje nacistov. Koroška spada v britsko okupacijsko (ono. Fcodor Gusjev, reprezentant H u.s i je, je dejal, da je zadeva "sna. Nota je bila izročena po-th« mkom, ko je avstrijska de-• •i^iuja pod vodstvom kance-arja Leopolda Figla prišla v konferenčno dvorano, da bi ape-" ala za lahke mirovne pogoje I>' Piesch je prišel kot gover-' • t Koroške in član avstrijske gacije. 7 rije listi prodani zaradi stavke 1'hiladelphia, Pa , 1. febr. — sil Philadelphia Rerord, Eve-r,K Post in Morning Post «mden, N. J ) so bili prodani 'kom lista Philadelphia « " ng Bulletin zaradi stavke. '* ro jo oklical časnikarski 'i ^koro pred tremi meseci V " ki jr udeleženih čez 4iK) čas-r karjev Prodan je liatov je «ml lastnik J D Stern De-" da je bil ta korak storži posvetovanju z njegovi-H1- Ko je Figi začel citati izjavo, je bila ameriškemu generalu Marku Clarku, ki je predsedoval seji, izročena jugoslovanska nota z obdolžitvami proti Pie-schu. Te so bile, da je imel zveze s Friedrichom Rainerjem, voditeljem nacijske organizacije, in da so se enote nacijske elitne garde borile proti koroškim partizanom potem, ko je Piesch prevzel urad governerja. Piesch je zanikal obdolžitve. Dejal je, da so se vse politične grupe na Koroškem združile, ko so čete osme britske armade dospele v koroške kraje in se izrekle proti nadaljnemu prelivanju krvi. Piesch je priznal, da se je sestal z Rainerjem 4. maja 1. 1945 in zahteval, naj razglasi Celovec in Beljak za odprti mesti in konča vojno na Koroškem. Amerika naj kupuje y angleško blago Amery kritiziral ameriško trgovinsko politiko •M"»'", 4*" i • ' <' London, 36. jan.—Visok uradnik britske vlade je svetoval ameriški javnosti, naj kupuje britsko blago v večjih količinah, ker v obratnem slučaju ne bo mogla Velika Britanija plačevati obveznosti na svoj dolg v A-meriki. Zbrisati bo morala posojilo v vsoti $3,750,000,000, katero je dobila od Amerike. Nasvet je dal H. A. Marquand, britski minister za zunanjo trgovino, v svojem govoru na banketu, katerega so se udeležili reprezentanti Ameriške trgovske zbornice. Naglasil je, da le povečanje kupovr.nja brit-skega blaga bo omogočilo Veliki Britaniji plačevanje obveznosti na dolg v Ameriki. Marquand je priporočal ameriškim firmam, naj pomagajo britskim industrijcem pri ustanavljanju prodajnih agentur v Ameriki. Pojasnil je, da je morala Velika Britanija prodati svoje investicije v Ameriki, da je dobila ameriške dolarje. Leopold S. Amery, predsednik Domače vesti Is Springfielda Springfield, 111.—Po kratki bolezni je umrl John Sinalik, član društva 184 SNPJ. Rodom je bil Poljak iz Galicije, star 61 let, v Ameriki 41 let. Zapušča pet sinov in dve hčeri.—Pri družini Margaret Dody in možu so se ustavile rojenice in pustile sinčka. Ker sta mati in en sinček že člana društva 184, je upanje, da postane tudi novorojenček. Is Clevelanda Cleveland.—Po kratki bolezni je v bolnišnici umrl Anton Kuhar iz Euclida, star 87 let, vdovec, doma iz Dola pri Sv. Križu, Dolenjsko, v Ameriki 44 let. Zapušča tri sinove, poročeno hčer, 13 vnukov in tri pravnuke. —Družini John Tolar iz Collin-wooda je v bolnišnici umrl novorojenček. — Pokojni Marko Volčanšek je bil član društva 5 SNPJ in Makabejcev.—V bolnišnici Lakeside je prestala operacijo Mary Krašovec.—Poročila so se: Stanley Bergoch in Mary Jane Pack, Albert J. Mi-klavcic în Helen Derewetski, John Potočnik in Margaret Ren-ko, Leonard Gornik in Olga Poje.—V bolnišnici St. Alexis je napravila izpit za bolničarko miss Annie M. Molek, hči družine Ignac Molek iz Newburgha. S oder str om in Olander ponovno izvoljena Chicago, 1. feb. — Reuben G. Soderstrom je bil ponovno izvoljen za predsednika državne delavske federacije, Victor A. Olander pa za tajnika-blagajni-ka. Termin, ki se bo pričel 1. aprila, bo trajal dve leti. Ponovno so bili izvoljeni tudi sedanji podpredsedniki federacije. Aretacije muslimanov v Indiji Lahore, Indija, 1. feb. — Aretacije muslimanov se nadaljujejo v provinci Punjab. Čez 70 muslimanov je bilo aretiranih v zadnjih dneh, ker so organizirali demonstracije v znak nezadovoljstva s provinčno vlado. organizacije britskih industrij-cev, je okrcal ameriške indus-trijce. Dejal je, da vodijo kampanjo za razcepitev sveta v neznatne ekonomske grupe in da hočejo dobiti kontrolo nad svetovnimi tržišči. SENATOR TAFT ZA OMEJITEV AKTIVNOSTI DELAVSKIH ORGANIZACIJ Amerika izdeluje atomsko orožje Značilno priznanje civilne komisije Waahington, D. C.. 1. feb. — Amerika izdeluje atomske bombe in drugo atQm6ko orožje v interesu svoje varnosti. To dejstvo je razkrila civilna komisija za atomsko energijo, ki je tudi poudarila, da je Amerika povečala napore za izboljšanje atomskega orožja. Načelnik komisije, ki je bila ustanovljena 1. januarja, je David E. Lilienthal. On je priznal, da je produkcija atomskega materiala «v polnem razmahu. Priznanje pomeni, da se produkcija atomskih bomb nadaljuje. (Neki avstralski znanstvenik je nedavno izjavil, da atomske bombe, ki se zdaj producirajo, so 600-krat silnejše od one, ki je bila vržena na japonsko mesto Nagasaki. Domneva je, da ena bomba vsebuje uničevalno silo čez 12,000,000 ton razstreliva TNT.) Atomski bombi, ki sta bili vrženi na Nagasaki in Hiroiimo, sta ubili 120,000 Japoncev. Lilienthal je na sestanku s časnikarji dejal, da varnost A-merike zavisi od izboljšanega a-tomskega orožja. On in člani njegove komisije so konferirali z notranjim tajnikom Krugom o novih metodah v iskanju urana, ki se potrebuje pri produkciji atomskih bomb. Churchill napadel delavsko vlado r Waahington. D. C.. 1. feb. — Senator Taft, republikanec iz Ohia in načelnik senatnega odseka za delavske zadeve, je dejal, da mora kongres upoštevati zahtevo javnosti in omejiti oblast delavskih organizacij glede oklica stavk v industrijah, ki bi ogražale zdravje, varnost in blaginjo ameriškega ljudstva. Senator je podal to izjavo v teku zaslišanja o antidelavskih zakonskih načrtih, ki so bili predloženi kongresu, pied njegovim odsekom. Kot priče so nastopili pred odsekom reprezentanti industrijcev in Ludwig Teller, newyoriki odvetnik in avtor več člankov o odnošajlh med delavci in delodajalci Teller je bil v službi armade kot svetovsleo o delsvskih zadevah v vojnem času. Teller je dejal, da antidelav-ski zakonski načrti, če bodo sprejeti, bodo povzročili kaos v industrijah. Vsi so baziiani na delavski krizi, ki je sledila končanju vojne. Kongres in fede- ralna vlada naj bi prevzela le odgovornost za izravnavo sporov, kadar se industrije in unije ne morejo zediniti. Odgovornost naj bi se aplicirala tudi na ju-risdikcijske stavke Teller je zagovarjal federalni delavski odbor, ki je bil ustanovljen po sprejetju Wagnerjevega zakona, kateri garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Tsft je zavrnil Tellerjeve argumente in izjavil, da je skušal federalni delavski odbor potisniti unije CIO v vsako tovarno v deželi. S tem je demonstriral svojo nepravičnost. Teller je predlagal, naj kongres osvoji novo delavsko poli tiko. naloži nekatere restrikcije unijam in ustanovi posebno razsodišče, v čigar področje naj bi spadalo izvajanje nov* politike Federalna vlada naj bi dobila oblast zasege vitalnih in dustrij v slučaju izbruha stavke Velika Britanija naj se odpove mandatu London, 1, febr. — Bivši premier Winston Churchill, vodja konservativne stranke, je v svoje govoru v parlamentu udrihal po delavski vladi in jo obdolžil, da se boji židovskih ekstremi-stov v Palestini in da ni podvze-la nobenega odločnega koraka za zatiranje terorizma. Zahteval je tudi, naj se Velika Britanija odpove mandatu v Palestini in ga poveri organizaciji Združenih narodov, če ne more pridobiti Amerike za delitev odgovornosti na podlagi skupne politike v Palestini. "Sovražim prepiranje in kavsanje z Židi," je dejal, "Člani vlade naj se obnašajo kot možje. Demonstrirajo naj odločnost britske države, kakor tudi pogum, Bila bi sramota, ako bi Velika Britanija kapitulirala pred teroristi." Churchill Je predlagal, naj vlada odpokliče vw britske čete iz Palestine, če ne bo mogls pridobiti Amerike za delitev odgovornosti. Mnenje prevladuje, da se nahaja okrog 100,000 britskih vojakov v Palestini. Jerusalem. Palestina. 1. feb — Palestinska vlada se je odločila za evakuacijo vseh britskih žerisk in otrok iz dežele, kakor tudi za premestitev vseh uradnikov v varnostna taborišča, fcen ske in otroci bodo zapustili Palestino In se vrnili v Veliko Britanijo. Govorice se širijo, da bo general Cunningham, vrhovni britski komisar, oklical izjemno stanje v Palestini in odredil drastično akcijo, dn /atre terorizem. RAZGOVORI MED RUSUO IN VELIKO BRITANIJO Namen je dosega sporazuma o glavnih. vprašanjih BIDAULT BO DOBIL POVABILO London. 1. feb, — Poročila pravijo, da so se pričeli razgovori med Veliko Britanijo in Rusijo glede revizije pogodbe, ki je bila sklenjena 1. 1942. Storjen bo poskus tudi za dosego sporazuma o važnih vprašanjih, nanašajočih se na interese obeh držav. Predlog ruskega premierja Stalina glede utrditve zveze smatrajo v Londonu za gesto, ki naj bi nekoliko razhrtftjala stike med Veliko Britanijo in A-meriko. To je v soglasju s sovjetskim načrtom. Sirijo se govorice, da bo sovjetska vlada povabila francoskega zunanjega ministra Georgesa Bidaulta, naj obišče Moskvo, kjer naj bi se u-deležil diskuzij o ojačanju in raztegnitvi pogodbe med Rusijo in Francijo. Trdi se, da bo Rusija skušala pridobiti Francijo za obnovitev njenih predvojnih zvez s Poljsko, Jugoslavijo in Čehoslova-kijo. Moskva je že svetovala Poljski in Cehoslovakiji, naj Izravnata razlike, ki povzročajo trenje. •Britski tednik Economist je objavil Članek z obrisom podls-ge novega dogovora med Veliko Britanijo in Rusijo. Članek Vsebuje sugestijo, naj bi Velika Britanija dala zagotovilo Rusiji glede vojaške akcije proti Nemčiji v slučaju kršenja katere koli obveznosti, katere bo morala prevzeti v smislu pogodbe. Tako zagotovilo bi šlo preko sedanje zveze med državama, ki določa skupno akcijo proti Nemčiji v slučaju agresije v bodočnosti. Rusija naj bi na drugi strani dala garancijo, da ne bo podpirala levičarskih organizacij v deželah Srednjega vzhoda in centralni Aziji. Na podlagi garancije bi bili interesi obeh držav zaščiteni. Mnenje prevladuje, da Rudija ne bo uspela v prizadevanjih za razldhlanje zveze med Veliko Britanijo in Ameriko. Japonski parnih se potopil Nama/.u, Japonska, 1, feb. — Japonski parnik se Je prekucnil in potopil, ko je odrini! iz te lu-ke. Najmanj 50 ljudi je utonilo. Vatikan ščiti vojne zločince Jugoslavija zsJiteva aretacijo četnikov Belgrad. 1. feb. — Vlada maršala Tita je naslovila dve noti Vatikanu z obdolžitvijo, da ščiti jugoslovanske vojne zločince in da je nekaterim omogočil beg v Južno Ameriko. Ena nota zahteva ekstradicijo petih notoričnih vojnih zločincev, ki se nahajajo po informacijah, katere je Jugoslavija dobila od britskega zunanjega u-rada, na vatikanskem ozemlju. Druga nota vsebuje protest proti aktivnostim vatikanske komisije, ki je omogočila odhod Velikemu Številu jugoslovanskih vojnih zločincev v Južno Ameriko. Ti so dobili vize in fl-nančno pomoč. Nota trdi, da so zločinci odrinili proti Južni A-meriki iz Genove 29. decembra in iz Neapla 30, decembra. Med vojnimi zločinci, ki so v Vatikanu, so Vladimir Jankovlč, dr. Milorad Nedeljkovlč, Milo-slav Vasiljevič, Petrovič in Ilija. Jugoslovanska vlada je obdolžila britske vojsftke avtoritete, da so dovolile četnikom napad na jugoslovanska reprezen-tanta Viška Klumčiča in Josipa Engela v taborišču pri Neaplju. Četnlkt so pretepli Glumčlča do smrti, Engela pa težko ranili. Reprezentsnta sta prišls v taborišče, da pregovorita Četnlke za vrnitev v Jugoslavijo. Jugo-slovsnsks vlada je poslale brlt-skemu zunanjemu ursdu zahtevo, naj odredi aretacijo in kaznovanje napadalcev. Nota dalj« zahteva premestiteV vseh četnikov in kvUllngov v tabo-rtMe vojnih ujetnikov, kskor tudi ustsnovitev mešane komisije, ki naj bi preiskala uboj Glum čiča. Rim. 1. feb. — Italijanska vi« ds je objavila načrt glede sprejetje Italijanov, ki so zspustill Polo, mesto na Istrskem poloto ku, ki bo prišlo pod Jugoslavijo v smislu mirovne pogodbe zs Italijo. Italijani bodo dospeli v Benetke in Ancono. Poročilo prsvi, da je 7,000 Italijanov za pustilo Polo. Filipinski predsednik sprejel španskega poslanika Manila, Filipini, 1. feb. -Predsednik Manuel Koxas je sprejel Teodomira Agullara kot poslanika fašistične Španije, A-guilar je predložil svojo poveril nico Roxasu v vladni palači, Filipinski zunanji minister je naznanil, da bo filipinska republika odprla poslanilki urad v Madridu, ko se bo situacija iz-čistila. KITAJSKA VLADA PRIZNALA POLOM MIROVNIH POGAJANJ Poiar na angleškem parniku Lizbona, Portugalska. 1. feb — Na angleškem parniku Sam-water Je nantal požar. Dva potnika in 18 članov posadke je izgubilo življenje, ko se je prekucnil rešilni čoln. kalnega so zasedli po zapustitvi goratega parnlka Parnik je bil na poti iz Avstralije v Belgijo. Nsnklng. Kitajska, 1. feb - Vlada generalisima Kaišeka je naznanila odpoklic svojega re* pre/.entanta iz odbora, čigar naloga je bila dosega sporazume med njo in komunisti, zaeno pa Je priznala polom mirovnih pogajanj. Odgovornost za polom je zvrnila na komuniste, Vlada Je sledila Ameriki, lii je piej odpoklicela svojega re-prezentanta Odbor so tvorili ameriški državni tajnik George C. Marshall reprezentant Kaiše-kovc vlade in reprezentant komunistov Marshall j« igral vlogo posredovalca med vlado in komunisti, ko Je bil na Kitajskem kot posebni odposlanec predsednika Trumana Pred po-vratkom v Ameriko je priznal, da so se njegova prizadevanja izjalovila Kitajski listi kritizirajo odločitev državnega tajnika in predsednika Trumana glede odpoklica ameriških pomorščakov iz kitajskih pokrajin. Odbičltev dokazuje pomanjkanje vanJa situacije na Kitajskem Listi napovedujejo, da bo odločitev rezultlrala v poostritvi in raztegnitvi civilne vojne. Kaišekova vlada poudarja, da so se njeni nsporl v prilog miru izjalovili zaradi trmoglavosti komunistov. Mek Ji, besednik komunistič ne stranke, je dejal, da Je Ame rika z odločitvijo glede odpokli ca pomorščakov priznala polom intervencije in politike na Ki tajskem. SVET ADF BO MORDA SPREJEL BRITSKO PONUDBO Zdruiitev z mednarodno federacijo transportnih delavcev REVIZIJA STALISCA O ŠPANIJI Miami, Fla„ 1. feb. - Člani eksekutivnega sveta Ameriške delavske federacije so vzeli na znanje ponudbo in apel mednarodne federacije transportnih delavcev v Veliki Britaniji, nsj se ameriške Železniške bratovščine, vozniki tovornih svtov in cestni železničarji pridružijo tej federaciji. Člani sveta ADF so se sestali na seji v Miamiju. WllNam Green, predsednik ADF, Je na sestanku s čaanikar-1 izjavil, da člani sveta sicer nt morejo odločiti o povabilu in a-peiu, razpravljali pa so temeljito o Ideji glede združitve članov ameriških transportnih unij 8 mednarodno federacijo, ki j« pod britsko dominacijo. Green je rekel, da bodo morale unije same odločiti o povabilu. Izrazil je mnenj«, da bi unije lahko s svojim vplivom ssvrle mednarodne aktivnosti unij Kongresa industrijskih organizacij, ki so včlanjene v svetovni federaciji strokovnih u-nlj. Ameriška delavska »federacija se ni hotela pridruftiti svetovni federaciji, ker so v tej udi ruske unije. VodJt britske federacija transportnih delsvotv jo bil Ernest Bevln, ki ima sds) poziciji zunanjega minlstrs v Attleejevi vladi. Med povabljeni unijami so o-ne, ki so včlanjen« v Ameriški delavski federscijt, štiri ftsta-nlške bratovščine, unija vozni-kov tovornih avtov in unij« A* malgamated Street Electric Railway & Motor Coach Employees. Predsednik unije voznikov tovornih avtov, ki ima okrog 800,-000 članov, je Daniel J. Tobln. On je Člsn eksekutivnega sveta ADF. Svet Je revidlrsl svoj« stališče glede španskega fašističnega režima diktatorja Frane«. Lansko leto s« j« Izrekel m prelom odnošajev s tem reftlmom, na sedsnjl seji pa j« zavrnil resolucijo, nsj se ponovno Izreče za prelom odnošajev. Resolucijo jo predložila svetu unij« pleskarjev. Green je dejal, da zadeva preloma odnošajev s fašistično Španijo spada v področje državne-ga tajnika Marshalla. Člani svets so se izrekli za združitev med federacijo in Kongresom industrijskih organizacij v svrho skupne borb« proti antideUvski zskonodsjl. Green je dobil navodil«, nsj pošlje pismo Phlllpu Murrsyju, predsedniku CIO, s sugestijo. n«j se izreče za konaoltdecljo. Unije ADF in CIO lm«Jo čez trinajst milijonov članov. Pogajanja za «družitev ADF in CIO so se vršila 1. 1939, ki p« so se izjalovila. Green j« naglasil sedaj potrebo organske enotnosti in solidarnosti organiziranih delavcev in skupne akcije proti skupnemu sovražniku, ki ima zaveznike v kongresu, ki hočejo uničiti delavske organizacije. Španija zniiala vojaško silo ob meji Madrid, ftpanija, 1. feb. — Be sednik zunanjega urada Je na znanil znižanje števila vojakov rv krajih v bližini francoske meje, ker je nastale stabilnost. On ni razkril, koliko vojakov j« bi lo odpoklicanih In tudi ni hote komentirati opročila, da Je bilo število vojakov znižano s name-razume-' norn> da bi Francija odprla mejo Britski poslanik bo dobil novo pozicijo I»ndon, 1 feb. — Victor Ca-vend lah-Benteck, britaki poela-nik v Varšavi, bo pozvan domov ln dobil novo pozidjo, pr«vi naznanilo zunanjega urada. Poljska vlada ga j« nedavno obdolžila, da Ima zveze s podtalno poljsko grupo ObdoMUtov j« bi-la izrečen« v teku obravnave Fdl enemu voditelju t« grup«, je bil spoznan za kriv«f« izdajstva in obsojen v smrt. s PROSVETA PONDELJEK, 3. FEBRUARJA I947 PROSVETA THE ENLIGHTENMENT glasilo iv lastnina slovenske narodne JEDHOTE Zdr utone drieve (Uvea CUmpI la ItMdo SMP m Uto. M.OO m pol loto. 11.10 m ¿otrt Utas m Chicago ta okolico Cook Co* WIM ae colo Uto. g».7f ae pol UUi M Inosemalvo IMt aieet for the Ualtod Stetes (except CMcope) tad $6 00 por paar, Chicopa aad Cook Coooty 07.50 pae ogleaoe po dogovoru.—Rokopisi dopisov U ae oa rrmèmJe» Rokopisi IlUrarne vsebine Iii Ilea, poveett IIS.) ae vroe)o pešilJeUlju U e aluéaju. *o |e priloiil Advartlaing rates oo agréaient.—Man Sanuacrtpte of oomnMisictlioot relumed. Other manuscripts articles wtU not be aoch ea storles, play*. poems, ete« will be kotumed U accompanied by sell-addrossod aad stamped envelope. Naslov na vae. kar Ima sttk a Hato—i PROSVETA M7-M Sa Lewndele Are.. Chicago tS. fill tola uSvoboda7 tiska Amerika se ponaša z lepo tradicijo o svobodi tiska govora in zborovanja. Te pravice so del in sploh hrbtenica našega "Bili of RighU," ki nam garantira tako veliko mero osebne svobode kot jo uiivajo državljani malokatere druge dežele. To vsaj v teoriji, dasi je v praksi marsikaj in marsikje drugače. Ako si na primer zamorec, bo tvoja osebna svoboda zelo prikrojena, ker so bigotstvo in tradicije Mjim crowisma" in rasne diskri minacije močnejše od zakona, od ustave. Slično tudi, ako si po polti in fiziognomiji Orientalec in živiš na zapedni dbali. Tvoja svoboda je prikrojena tudi, ako si Mehikanec in si skušaš služiti borni kruhek kot reven poljedeljski delavec. Tudi ie ni dolgo, kn si bil kot industrijski delavec zelo malo ali sploh nič svoboden, kajti boss ti je dosledno zanikal pravico do organizacije in se v ta namen posluževal vseh sredstev, tudi orožja in pobojnikov, poli cije in sodilča. Ta svoboda, priborjena pod "new dealom," je da nes zopet v nevarnosti. Ako si se rodil z zlato ali vsaj srebrno žlico v ustih, ako si mogočen "free enterprizer,M imai seveda vso svobodo. Z drugo besedo, svoboda je tudi v tej zlati deželi v veliki meri odvisna od tega, kaj si po delu, poklicu in premoftenju, kakor tudi od tega, kakšne polti so bili tvoji starši, ki so ti dali življenje bodisi nsmenoma ali pa samo "slučajno" ali "ponesreči." Ampak te vrstice nameravamo posvetiti tako zvani svobodi tiska, ki je v tsj deželi toliko opevana posebno po velikih magnatih meščanskega tlsks in njih vslpetih. Pred okrog 30 leti, ko je bilo med smeri Škimi radikalno usmerjenimi intelektuslci še v modi "muckrsker-otvo,H jih je dobro opissl in orisal Upton Sinclair v knjigi Ths Check." ki še dsnes drži. , Dsnes se zelo mnogo naglaša v tej deželi, da je svoboda tiska steber ameriške in sploh vsake demokracije. Kjer ni popolne svobode tiska, da lahko vsakdo (???) poljubno piše in tiska, in sicer lahko tudi največje laži in potvorbe in "mastne" novice, samo du as izogne kriminslnegs obrekovanja, Um ni nobene demokracije. Zato je s strani ameriške in tudi angleške visoke diplomacije na zahtevo vplivnih ljudi tudi toliko pritiske na razne levičarsko usmerjene vlsde, ki so nastale v Evropi po voj.il in svobodo tiska, kakor tudi demokrscijo, pojmujejo in tolmačijo nekoliko drugsče kot v deželah nebrzdanega kapitalizma. Toda a slednjim se zdaj ne bomo pečali. Kar mislimo tuksj nsglasiti, jc to, ds je tudi v Ameriki svobods tiska dsnes zelo šepests in omejens in v nevarnosti. Ob steno so nsmreč potisnjeni majhni listi, dnevniki in tedniki,liakor tudi kvalitetne revije vsled pomsnjksnjs pspirje. Produkcije tlskovnegs pspirjs je dsnes sicer 15% višja kot je bila med vojno ali pred vojno, toda majhne publikacije (kot je na primer Prosveta) ae niti med vojno niso morale boriti s takimi težavami. Pri Prosveti smo bili na primer že večkrat v Škripcih in dvomih, da-li bo list čez nekaj dni, po izčrpanju zaloge papirja izšel ali ne. Da se upravni ku ni posrečilo izposoditi si nekaj papirja v drugih tiskarnah, bi bili od zadnje jeseni imeli že parkrat "praznik." S sličnimi težavami se bore vse majhne in srednje velike tiskarne—ves mali biz-nls. Ni dolgo, ko smo 6tali, da se je moralo glasilo zadružnega gibanja v New Yorku zmanjšati za polovico valed pomanjkanja tlskovnegs papirja. Skoraj vssk delavski list se bori z enakimi težavami. - * Kaj je vzrok, da se morajo majhne publikacije boriti s takimi težkočami? Ali tiskovnega papirja res primanjkuje? Prej smo omenili, da znaša produkcija papirja v Ameriki in Kanadi 16$ več kot med vojno ali kdaj prej. V zadnjih 15 letih, od 1930 do 1044 ae je v Ameriki skrčilo tudi število časopisov za 576, ki so bodisi prenehali ali pa se is dnevnikov spremenili v tednike. To logično pomeni zmanjšanje trga za tiskovni papir, Ampak stvar je precej drugačna. Dejstvo je, da je vojna pospešila konccntracljo kapitala tudi v časnikarski in papirniški Industriji, kot v vseh drugih. "Svoboda tiska" je danes v pretežni meri v popolnem zakupu velakapiUla— mogočnih časnikarskih magnetov a la Hearst, Seripps-Howard Pattcreon-McCormick etc. ter izdajateljev šundromanskih revi, z milijonskimi nakladami. Po nekem članku v Nationu posnemamo, da danes 200 čaaniksr skih in tiskarskih firm kontrolira za svojo porabo 86% vse produkcije Lskovnega paprja, ki jc izdelan v tej deželi in Ksnedi Faktično so glavne papirnice v Kanadi, kjer se producirá 85'$ vie ga tUkovnega papirja, ki se porabi v Združenih državah. Glavn producent je International Paper Co., v rokah ameriških in ka nadskih monopolistov, ki producirá 50' i vaega tiskovnega papirja v tej deželi in Kanadi. Več velikih dnevnikov, kot na primer Chicago Tribune. Chicago Dally News, New York Times etc imajo svoje papirnico in svoje gozdove v Kanadi. Zanje je "svoboda" tiska popolnu. V obeh deželah znaša letna produkcija tiskovnega papirja okrog 020.000 ton. Kot či t amo v reviji New Republic, katero zdaj urejuje Henry Wallace, porabi pet ameriških čaanikarskth firm 52 ali 480 000 ton papirja. Te firme so Time, Inc., Curtis, Cromwell Collier, Hearat in MrCall. Za vae oatale publikacije—dnevnike, tednike, levije. knjige, btuáure, etc --ostane le 440,000 ton papirja, od katerega pa ga gre veliko v tujino. e Taka je torej ta "svoboda" tlaka. Ampak to še ni vse? V Chicago ne primer nič ne primanjkuje papirje za "Downtown News" in štev:lne druge "neighborhood" publikacije, ki an posvečene zgolj trgovakemu oglaševanju "Ikrwntown News", v katerem ni drugega kot oglasa veletrgovin na primer porab« se eno izdajo več papirja kot naša ProovrU vae leto. Ampak U "moguli" niso v škripcih za pa*»r, kot tudi niso veliki izdajatelji Vea procos gre v U»j deželi ca tem. da ae ufetjejo majhne neodvisne publikacije Sicer je kvaliteta tudi večine neodvisnih" «a Glasovi iz naših naselbin GLAS IE EAPADA Hudson, Wyo.—Prejel sem pismo od nečakinje iz stare domovine. Piše mi, da je Stara Loka vsa zastražena, pri vsaki hiši stojita dva vojaka, vedo pa ne, kaj to pomeni. Dalje poroča, da je pri trgovcu Fr. Dolencu vse zaplenjeno. Morebiti pa bodo zemljo razdelili, kajti Dolenc je imel na tisoče johov, za delo pa ni mkorgar Mati Julka je že stara čez 70 let in jo muči revmati-zem, dve hčeri sta ompženi drugje, sin Frank pa ni za nič in se ne dotakne nobenega dela. Piše tudi, de so bratranca Antona in] ženo Ano Goser pripeljali od Sv. Lenarda na farno pokopališče v Staro Loko in so ju b sinom Poldetom položili v skupen grob ob veliki udeležbi tamkajšnjega ljudstva. Pravijo, ds jo njihove morilce nsjel škof. • Izdajalci slovenskega naroda so se umazali s krvjo, a si domišljajo, ds bo nekaj več kot navadni ljudje in da more revno ljudstvo poklekniti pred njimi. Sicer ps imamo take karakterje tudi tukaj. Nečakinja piše, da ie je smrtno ponesrečil moj iaijnji sorodnik, mislim, da v petem kolenu, mizar Luka Ju-govic, ko Je padel po stopnicah In si zlomil vrat. Pogreb se je vršil 18. decembra in je bil zelo lep. Pokojnikova žena Minka Je sestra Petra Bernika, ki je že 30 let uradnik v glavnem uradu SNPJ. Nečakinja tudi omenja, da i-majo tam še vedno take ljudi, ki trpe za neko boleznijo v grlu In da bi le pili ter ležali, toda če ne delsjo, ne morejo piti. No, te vrste bolezni poznamo po vsem svetu. Nečakinja je tudi dobila fantka Janezka malo pred božičem. Lej ga vrabca, sem rekel, pa kar brez moža! Smo pa v takih časih kot tedaj, ko se je rodil Kristus. Baje tud-on ni imel očeta. Kateheti so nam vbijali v glavo, da je bil Jožef samo rednik, kajti Kristus je bil spočet od sv. duha. Po-znsjs pa sem čitsl v zgodbah sv. pisma, da je bil kralj David tisti sveti duh. Za Janezka pa bo dobro v tem: ako ga bo hotel kdo tepsti, bo lahko rekel: "Pusti me, saj nisi ti moj oče!" Ko smo paglavci hodili v šolo, so nam zabijali deset božjih zapovedi v glavo in morali smo se Jih naučiti na pamet, kako-tudi izpolnjevati, v zadnji vojni pa so jih razni duhovniki in reformatorji zavrgli in mislili, da lahko vršijo zločine brez vsakega greha. Dne 2. januarja Je tukaj umrla Marie Porenta, stara blizu 75 let. Doma je bila Iz Puštala pri Skofji Loki, p. d. Šturmova. Tukaj ne zapušča nobenih bo rodnikov, v stari domovini pa eno sestro. Zsdnje čase ni bila pri nobenem društvu. Njen prvi mož Paul Biček je umrl pred več leti. drugi mož Jacob Po renta pa 15. marca 1945. Naj počiva v miru v svobodni ameriški zemlji! Zadnjič sem poročal o lepem vremenu, to Je bilo na soboto, takoj drugo jutro pa Je bilo 27 pod ničlo. Res, narava ima svoje muhe. Sedaj pa bomo morali sedeti mssecev Novo Dobo Človek t veseljem čiu pisms is rs snih krsjev sta re domovine. Jako hvalevredno Je poročilo Zlatka Balokoviča. Oseba, ki trdi, da ni resnica, kar nam poročajo aorodmki in dru Walter J. Mason, lobist ADF. Is John Abt, odvetnik «eile Amal gamatsd Clothing Workers (CIO) peed senatnim pravosodnim od aohom, kjer su pobijala sakoneko oenutke, po katerih bi bile vse tošbe sa plačo "od pórtala do pórtala" vri ene s dnevnega reda. Argumentirala sta, da bi tak sakpn i spodkopal iundameatelne delavske pravice. vse o. k. Tudi on ni bil postavljen od Boga, ampak se je kar sam proglasil za diktatorja. Titu očitajo preganjanje duhovščine, kar je grda laž. Če sodišče obsodi kakega izdajalca, to stori vendar na podlagi zakona. Kdo pa je zakrivil smrt kralja Obre-novičo in njegove žene? Jack Debevec nima nobene obsodbe za morilce kralja Aleksandra. Ali so bili sodniki v državi New York komunisti, ker so nekega Smiths obsodili na električni stol? J. Pintar. IZ MINNB8OTE Chiaholm. Minn.—Večkrat so me že prosili naročniki Prosve-te, naj kaj napišem v Prosveto, ker radi čitSjo moje dopise. Danes mi je prinesel neki rojak A. D. z dne 17. januarja. V listu je poročilo o sestanku članic Slovenske ženske zveze in poziv na tri glavne odbornice te organizacije, da morajo odstopi-1 ^po opisala jugoslovansko mla- ti iz organizacija SANS, češ, da je ta organizacija protikrščan-ska, ali bolje rečeno komunistična. Dalje je v listu priobčena resolucija teh žensk, katera določa, da mora Slovenska dobrodelna zveza darovati primerno vsoto za Ligo katoliških ameriških Slovencev, poleg tega pa mora SŽZ poslati udanostno izjavo škofu Rožmanu (izdajalcu). Vse skupaj je tako skrpucano, da je "za poet". Radovedno sem, kaj bodo dotične glavne odbornice naredile na tako ostudno blatenje; ali imajo dosti korajže odgovoriti članicam iz Clevelanda in uredinku A. D., kateri bluje žveplo na novo Jugoslavijo in na vse tiste, kateri ne trobijo v njegov rog? V Prosveti z dne 17. janusrja ps je priobčen dopis izpod peresa F. Barbiča, ki pa je zelo suhoparen. Mislim, da je v Cle-velandu dosti novic, ki bi feita-telje bolj zanimale in so pomen-ljivejše kot pa tisto pisanje, v katerem razlaga, kako je izgubil listnico in jo zopet našel. Všeč pa so mi dopisi J. Durns, ki vedno napiše kaj stvarnega in pomenljivega. Tukaj je sedaj veliko delav« cev brez dela, kajti pozimi ne pri peči kakih štiri do pet ^lajo v tako zvanih "open pits", ,v. Citam Prosveto in ker je vse preveč zamrznjeno. Danes je tukaj 30 pod ničlo in zunaj je prava sibirska zima. Burja zelo brije in tako je najlepše biti na toplem. V Slovenskem narodnem domu se tudi dela in predelava, gi rojaki o "stari domovini, ima tako da bo Ugotovljeno enkrat gobo v prsih mesto srca. Poseb-. mesccs aprila. Naš dom bo e-no veliki ignorantje so pn A. D. den najlepših narodnih domov, »o «siopane siin stranse, oso je Ti reakcionarij imajo Tita za Pozdravljam v* čitatelje na že-' Pr™ln? poročeno, vendar diktatorja, morilca, kar pa ni,le*nem okrožju, posebno pa še desnica Ko je bil pa kralj. naše znance v Chicagu. PRESLICA MU NIČ NE POMAGA . . . Auburn. Ul — Kakor mnogi drugi rojaki, tako se tudi jaz ne strinjam z Barbičevimi dopisi. Kadar jih čitam, dobim takoj krvni pritisk na možgane. Mislim, da bom moral gledati za preslico. Toda bojim se, da mi ne bo pcmagala. Vidim, da Bar-biču bolj škoduje kot koristi, kajti očitno je, da ima on velik krvni pritisk v zgornjem nadstropju. če ga ne bi imel, se ne bi zaletaval v stvari, ki ga nič ne brigajo. Jugoslovani in Rusi ne bodo prišli vprašat Barbiča za nasvet, če lahko kopljejo kanale s krampi ali parnimi lopatami. Nedvomno, parno lopato bi rajši vzeli v roko kot pa navadno, če bi jo imeli, še ni dolgo, ko so tukaj delali ne WPA projektu za 45c na uro. Ob okrajni cesti so kopali jarke s krampi v najhujši zimi, tako da delavec ni mogel nakopati ves dan toliko, da bi mogel nesti zvečer s seboj domov. In tedaj so imeli tu žc parne lopate! Sieve, kapitalistična vlada dela po svoje in ji moraš biti pokoren, če hočeš živeti. Jaz sem prejel že osem piseir. iz stare domovine, in sicer od brata, sester in matere, katera je stara že 87 let. Vzlic njen starosti pa se spozna, da je se dan j a jugoslovanska vlada bolj ša kot je bila v času Avstro-Ogrske, ali pa zadnjih 25 let pod Italijo. Sedaj so pod Jugoslavijo in vsi mi pišejo, da so zadovoljni in srečni, ker jih je ta vlada rešila sužnosti. Da, v Jugoslaviji so se ostresli sužnosti, tukaj pa se vanjo pogrezamo. Če bomo šli tako naprej in vsak zase vlekli v svojo stran, ne bomo našli nobenega izhoda. Mogoče bo Barbič še dočakal ko bodo delavci zopet tavali od tovarne do tovarne, od rudnika do rudnika. Potem se bo morda imel priliko zaletavati v kapitalistično vlado, kakor se da nes zaletava v porušeno Jugoslavijo in njeno vlado. Priporočam mu, naj pošilja svoje dopise J. Debevcu, da jih bo priobčil v Ameriški Domovini. Tam se bodo bolj strinjali z njimi. Za napreden list kot je Prosveta niso taki dopisi nič kaj zdravi! Joseph Lapanja. DUHOVNIK NA STAVKI White Valley. Pa.—V Exportu je katoliška cerkev, njen župnik pa poljske narodnosti. V služb' je imel neko žensko, katera je igrala orgije in pela, kadar jt imel mašo. Toda ona se mu je zamerila radi neke stvari, nakar jo je odslovil. Ta žena in njej mož pa sta šla prihodnjo nedeljo k maši, ko pa ju je župnik zagledal, je stopil pred oltar in zagrozil, da ne bo pričel s mašo toliko časa, dokler se omenjena ne odstranita, deželo, da bo za vzgled vsemu Neki verni Italijan je vstal in svetu, so se morali napiti tiste-j dejal, da župnik nima pravice ga Molkovega vina. Gotovo se' poditi nikogar iz hiše gospodo šc spominjate, koliko je Molek ve. Potem so vstali še drugi napisal proti vladi, ki je sedaj verniki in odšli demonstrativno V SKUPNOSTI JE MOČ Rockwood, Pa.—Pozimi imam več časa za pisanje in branje in tako bom zopet napisal nekaj vrstic za našo Prosveto. V Prosveti beremo lepe članke, kako vzorno in vztrajno delajo v novi Jugoslaviji. Tukaj imamo zadosti dokazov, kaj vse se more doseči in doprinesti, a-ko ljudstvo dela kolektivno za skupno stvar. V skupnosti je moč! Te b\ se lahko sedaj naučili od naših v stari domovini. Poglejte, kako hitro obnavljajo na vseh straneh: gradijo železnice, popravljajo tovarne, zida jo nove itd. Največ tega dela izvršijo brezplačno, ne pa prisiljeno, kakor nam hočejo natve-ziti naši ameriški časopisi in ra dijski poročevalci. Tu in tam pa najdemo resnič nega poročevalca tudi v ameri ških časopisih, Neka poročeval ka je v Pittsburgh Pressu zelo dmo, katera je zgradila novo železnico Brčko-Banoviči v Bosni. Ko človek čita tako poro Čilo, mu dobro dene v srcu in je ponosen, da je Jugoslovan. Dotična poročevalka je preiskala tudi moralno stran mladine, katera je gradila železnico. De lala so tudi dekleta, zato je hotela pronajti, kako se mladina obnaša v moralnem oziru. V tistem času ni opazila niti enega primera, ki bi metal slabo reflekcijo na moralo te mladine. Seve, po trudopolnem delu so imeli tudi dosti razvedrila. Dalje piše dotična poročevalka, da je bila letos v Jugoslaviji zelo slaba letina in da bo mogoče v deželi to leto pomanjkanje, ampak čeravno bodo lačni, imajo zadoščenje, da bodo lačni vsi skupaj in ne bo med njimi nobene privilegirane skupine kot nekdaj. Vsi ti Jugoslovani, ki tako vztrajno delajo in bodo zgradili v Jugoslaviji. Slikal je črno, da ne bo nobene svobode za večino, ako pridejo partizani na krmilo. Sedaj pa poročajo naši sorodniki prav obratno, namreč, da niso se imeli nikdar poprej toliko svobode kot prav sedaj. Zadnjič sem pisal, da je v Grčiji volilo kakih 20'i za kralja, ostalih 80S pa je ostalo doma. To so bile "demokratične" volitve. Pred nekaj tedni pa so se vršile volitve na Poljskem in ljudstvo jc oddalo 90'4 glasov za sedanjo vlado. V tej vladi so zastopane štiri stranke, ako je Aleksander diktator, je bilo pa Frances Luksnlch. pa že reakcija vsega svets upije, da volitve niso bile demokratične in da so bili volilci primo ram voliti te štiri strsnke. Uboga demokracija, vsak si io publikacij teke, da je škoda papirja, ker ustvarja le moronstvo tolmači po svoje in v svoj prid .n btgoUtvo mod čitatelji. (Kadar voli 20'i za kralja, je 10 Za zaključek naj omenimo, da je v deželi samo 127 mest. v demokracija, ko pa voli 90'« za katerih izhaja vrni kot en dnevni časopis. Vse druga mosts. mala delavsko vlado, je to diktatura, in velika, da o podeželju sploh ne govorimo, so brez vseke čaao- da ji m para. Tako sodi sme p sne konkurence, bre« vwike izbire s strani javnosti. V t*sk gre riška rrakcija! Ampak mi niamo _ ^ pa aeveda le Uato, kar ae idi vredno "free «MerpruerakinT izda- takt» malo poučeni, de ne bi ve ¡v Prosveti poročeno di sem v jateljem ah urednikom, ki bo v shiibi prv.h in morajo delati in deli. da >e dve in dve štiri. Oni! amoti toda do se*d fllj^fa pteati tako kot bona želi. Z drugo beeedo, toliko opevana "svo- pa nas hočejo prepričati, de to'videl tisteiia poročila hoda tiaka" je tudi v Meh največjega "free enterprizerstva' celo m ras. (Nsslov S T je 20 W I Resnice je de ie _ šepaata, »in revne kreature. Graditeljem novega Balkana, sove Wa*hington sL. Bellevtlle. Ul.- nevednih rojakov ua*~Iun»h*to Evrope m zameriti, čr ae je branijo! i Ured.) Frank borni*. ' nič neče povedati, povedati, kako mu je hudo zaradi mene . . . smeje se in žvižga, jaz pa mu poznam na licih, da bi rajši jokal. Samo zato se smeje, da bi še meni ne bilo hudo ... in fako se smejem tudi jaz, da bi ne videl . . . Kruha imava, tudi streho nad glavo ... ni treba, da bi glodala kamen in ležala pod mostom — čemu bi jokala?" V prsih se ji je vzdigalo, glas se ji je tresel, govorila je mukoma in zmirom tišje. "Tudi drugim se je godilo slabo, pa niso jokali in se niso nič pritoževali ... in nama se ne godi slabo . . , samo zdaj se je tako čudno zgodilo . . ." Moja nevesta je šla, odprla je skrinjo in je prinesla svojo belo obleko in prineala je tudi svoj beli klobuk s pajčolanom. Gospodična Tini se je takoj oblekla in res ji je bila bluza zelo ohlapna in tudi krilo je bilo predolgo; in pod širokim klobukom se je skrila drobna gospodična kakor pod solčnikom. Podobna je bila otroku, ki se je bil našemtll z obleko svoje matere in hodi po izbi z dolgimi koraki in ponosno glavo. Stala je pred ogledalom vsa plaha in osramočena in ustnice so se ji krivile na jok. "Samo da bi rokavi ne bili predolgi . . ." Nenadoma je zakrila obraz in solze so ji tekle izpod dlani. "Rokava lahko popraviš!" "Lahko?" "Tudi krilo v pasu!" Ko se je slačila* )e kanila solza na belo bluzo. "Vzela bom . . . za eno uro . . . ne hodila bi rada v obnošeni oblaki, ne v temni, kakor greš-nica ... Jaz pa sem mislila, o, vse drugače sem mislila . . Vzdignilo se ja v srcu skrito, otroško, razočarano upanje in ja vzkliknilo polno bolečine. , (Konec prihodnjič.) ZMOTIL SE JE Ignac Koprivec Anton Družovec je ostro motril mizo, na kateri ja že stala velika ročka vina z nekaj kozarci ter v mlalih računal, kako je trebu storiti. Tam bo sedel Vinc, ki mu mora gledati v oči, da česa ne pokvari. Ta viničar je najbolj nezanesljiv, je pomislil. K njemu bom posadil Roškarja, bivšega piamonošo, ki je bil ob nemški okupaciji občinski aluga in ki ga narodno osvobodilna oblast gleda zaradi njegovega obnašanja in govorjenja nekoliko postrani. V kotu bo Hojnik, ki je skoraj zanesljiv, ker se zaveda, da ima pašnik, ki mu ga daje Družovec v najem, zanj visoko ceno zastran tega. ker se drži Hojnikove želarije. Ostale bo razvrstil tako, da bo imel pred očmi vse, ki eo količkaj nezanesljivi. Nocoj se mu more posrečiti omajati v vasi vpliv, ki ga ima na ljudi nova oblast, mora izpodkopati tla Osvobodilni fronti Predaleč je že vae šlo, da bi bil grunUr, kakršen je Družovec, lahko zadovoljen. — Volitve, ki so pred vrati, mora jo napraviti konec temu, da bi viničarji in Želarjt hoteli sedeti z njim v cerkvi v lati klopi. Obilen, že nekoliko . prileten kmet, ki se mu je poznalo, da ni vajen pretrdega dela, je stopil k oknu. ae naslonil na hraatove podboje in ae zaatrmel na vas. ki je ležala pod njegovo hišo. Stiakal je obrvi, kakor da bi ta lica, od časa do Časa pa je segel z levico na nekoliko rejen trebuh ter si ga pozibal.' Izpod nizkega zaprašenega klobuka, ki se mu je spredaj privihal za spoznanje navzgor, «o se mu vsuli mastni, umazano rjavi lasje, ki so se mu spuščali na vrat kot biči. Tam so se pa spremenili v nežno osivelo dlako, ki je ležala kot snežinke na mogočnem, tolstem, z globokimi brazdami na tri dele razdeljenem vratu. Vsa vas se mu je zdela kot pristava, ki je tam po milosti graščaka in pa zato, da zemljiškemu gospodu ni dolgčas. Zavedal se Je ob takem opazovanju, da so vsi ti posestniki — mali in veliki — v tesni odvls-nostl od njega. Z modrostjo in pretkanostjo Je vedel doeeči to že davno prej, preden Je vedel, da mu bo ta odvisnost potrebna. — "Kdaj pojdete orat za ozlml-no, Tuni?" so ga spraševali eo-sedje, če se je obotavljal In ni začel orati. Dokler nI zaaadil pluga v ogon on. ni šel na njivo nihče. "Kdaj boate podrli veli-ko seč?" so ga obletavali kmetje, če dolgo nI poslal koscev na travnike Nihče ni upal poru šitl te navade, ki ao Jo na tihem preklinjali vsi v vasi, vendar jo pa na zunaj spoštovali Kadar koli ae je kaj zgodilo, kadar koli je bilo treba kaj atoritl. ao prišli vaščani k njemu ter ga vprašali odbore so hoteli izvoliti za predsednika njega, toda ni uspel, ker mu je nekdo očital, da je bil v času okupacije preveč prijazen z nemškimi žandarji, da je dajal hrano in pijačo rajši tem, kakor da bi jo izročil partizanom ali pa jo dal svojim viničarjem, ki so gladovali po viničarljah. Takrat se mu je narodna oblaat prvič zamerila. "Čemu bi brskali po tem, kar je bilo!" si je mislil. — "Kdo je pa vedel, kako se bo vse to obrnilo!" Če je vrgel oči na grič, ki je v obliki loka oklepal vaa, ae je Še bolj vzradoetil. Tam gori po alemenu griča ao stale majhne, a slamo krite koče. V njih ao živeli bajtarji in viničarji. Polovica ljudi s tega hriba je bilo od njega odvisnih. Njegov obilen grunt je dajal hrano vsem. Enemu je dajal ogone, kjer si Je sadil krompir in koruzo. Drugemu Je dajal krmo, tretjemu pašnik, četrtemu steljo, drva itd. To jim je računal seveda tako, da ao morali vae leto obdelovati njegov grunt. Nihče teh tam gori namreč ni imel toliko svojega, da bi lahko od tega živel. Njegov grunt pa je bil kakor K' aščina, rodil je za 190 ljudi In če bi obdelal še tiste lehe, ki so ležale neplodne v Krčevini, bi ae lahko preživljalo še dvaj-aet ljudi. — Ti Um gori ao bili mnogo drugačni od teh. ki ao živeli v vasi in bili njegovi aoaedje Na te ni vplival zlepa, na te Je kričal, jim pretil, da jih požene is bajt, da Jim vzame ogone in da jim ne bo dajal pašnikov, in napravil Jih Je ponižne, poslušne in PONDELJEK, 3. FEBRUARJA 1047 Razni mali oglasi teiko mislil, al gladil sveže obri- «• svet. Pri volitvah v krajevne ^ K^.m ja ukZl storili. Le viničar Vinc se mu je stavil nekoliko po robu, odkar »o ga izvolili v krajevni odbor in je bil nekajkrat v okraju na tečajih. Toda tud/ ta ni bil zmerom trden. Če ga je močno prijel, če mu je zapretil, da spodi hčerko iz službe, da mu odpove bajto in da vloži pravdo zastran tistih tisočakov, ki mu jih ja posodila njegova posojilnica, in jih še ni vrnil, je Vinc utihnil. Ta večer se mora odločiti, je sklenil Družovec. Bo že videla Osvobodilna fronta, kaj se pravi graditi oblast mimo vplivnega posestnika, kaj se pravi računati na reveža, kaj se pravi, pretiti agrarno reformo ter izenačevati bajtarja z njim, ki je dosegel, da so zgrajeni čez vso dolino mostovi, ki je dosegel, da v času okupacije ni bil odpeljan in ustreljen nihče, razen tistih ne-caj nergačev, ki so preglasno kazali svoje nezadovoljstvo z nemško oblastjo. ."Kdor teh ljudi," in šel Je s pogledom naprej po grebenu hriba od hiše do hiše, nato pa tudi po vasi, "in kdor teh ljudi bo v nedeljo volil Fronto, mu odvzamem, kar ima mojega!" je zamrmral ter odšel tiho od okna. Zunaj je nastajal večer. Bila je pozna jesen, brez prave lepote, brez mikavnosti, kakor se mu je zdeloi Zrak je bil težak in zaduši j Iv, kakor da bi z obzorja pritiskal svinec na nižje plasti. Se nebesna slnjlna je nekam osivela. Antonu se je zdela kakor odsev dima, ki se dviga z mogočnega požara. Nekam tes-no mu je postalo pri srcu, ko je šel po sobi s tihimi koraki ter se dotipal peči. Segel je v za-peček po petrolejko, jo prižgal ter jo postavil na mizo. S škropilnice za vrati je snel rožni venec, sedel za peč ter jel šepetaje moliti. Zdelo se mu je, da težko moli, da težko odriva misli in pomisleke, ki se mu sproti vzbujajo in ki mu hočejo zadušiti priučeno molitev. Čutil je, da bo za to reč težko prepričati Boga in ga pridobiti, da bi mu pomagal, prav tako kakor ne bo lahko ta večer prepričati delavcev, da hoče le njim dobro In se le zaradi njih hoče pomeriti na volitvah z Ljudsko fronto. Molitev naj bi mu dala zavest, da prav in polteno hoče in tako bo laže pridobil delavce, ki so mu s svojimi rokami in s svojimi trudnimi hrbti pridelovali kruh ter mu obdelali grunt tako, da ga zavida vse daleč naokoli. Z božjo pomočjo bi rad prepričal delavce, da je glavni greh nove oblasti v tem, ker hoče s svojim ravnanjem do velikih posestnikov odvzeti kruh in zaslužek njim — revežem, ki že itak komaj žive. Toda, ko je pomislil, da je že tolikokrat molil preden se je kaj odločil, in da ga je molitev ohrabrila, je stisnil zamaščene jagode rožnega venca trdneje med prste ter šepetal dalje. Ko je odmolil, so jeli prihajati v hram povabljeni možje. Viničarji in kočarji so odpirali vrata nekoliko plaho. Niso vedeli, čemu jih gospodar kliče ob tako nenavadnem času. Obračun z njim so delali navadno na Jan-ževo, ali ob novem letu. Družovec jih /e pa posajal prijazno za mizo, kramljal z njimi ter jih spraševal celo po deci, ki jo je navadno podil od svojega voza z bičem, če je prišla blizu. Točil jim je vino ter jih silil s kruhom, ki ga je dal na mizo več kot Ur krat, ko je bila v vinogradu kop. Sedeli so za mizo in pili. Vinc je pripovedoval o volitvah, ki da morajo dobro uspeti. Pripovedoval je o kaplanu Čehu, ki baje hodi po hišah in pripoveduje, da so volitve za boga in proti njemu. Vinc se je smejal kaplanovim izjavam, ko mu je pa segel Družovec v besedo, je v zadregi utihnil. "Če pravi tako kaplan, bo najbrže držalo!" je osorno dejal Družovec ter odločno zamahnil z roko. Nato je sedel, nalil kozarce, si pokril obraz z dlanmi in jel govoriti. Najprej je opomnil prisotne, kaj vse jim je doslej že dal in za kakšno ceno jim je dajal. Zahteval je od njih zatrdila, da je pošten, pravičen in uvideven grunUr, ki rad da tudi svojemu delavcu, kar mu gre. Nato je pa govoril o tem, kako je ljudstvo v času nemške okupacije upalo, da bo po vojni svobodno, sito in preskrbljeno, a vsega tega do zdaj ni. Oblast je zaprla člove-ka — njegovega brata, ki je bil vsa štiri leta £upan, in je storil občini morje dobrega. Če se Je družil z Nemci, ni njegova krivda. Kot župan se je moral. Končno pa, če bi ne bil župan on, bi moral biti kdo drugi, ki bi bil lahko slabši človek. Nekdo je vendar moral biti, kako bi pa izhajala občina brez župana. (Konec prihodnjič.) Razni mali oglasi ' UPHOLSTERER Experienced man on hi-grade work. Steady work Good working conditions NO AGE LIMIT RALPH L. PROESCH 1547 N. Wells St. NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (Feb. 28« 1947), poleg vašega Imena na naslovu pomenL da vam Je a tem datumom potelda naročnina. Ponovite Jo pravo-čaano, da ae vam lisi ae ustavi "PROLET A RECM Sociallstično-delsvski tednik Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem In angleškem jeziku. Stane 19 an celo. $1.71 sa poL 01 aa četrt leta. NAROČITE 81 G A I Naslov: PROLETAREC 1901 South Lawndale Avenue CHICAGO S9. ILL. GIRL GENERAL OFFICE WORK .Must know shorthand Will consider recent grsduit. Call Mr. Withington VIRGINIA 2600 Continental Can Co 3701 S. Ashland Avenu. WOMEN 35 to 50 FACTORY WORK 5 day week No experience necessary GOOD PAY Permanent PEOPLES IRON AND METAL CO. 5835 S. Loomis Blvd. Listnica uredništva Ker poštni sakon prepovedala vsako oglašanje kakršnega koli sreč kanj a r liatih, prosimo vaa dopisnike, ki oglašajo pfrlredbe svojih društev ali dragih nlsacij, ali pa kako drago akcijo aa abiranje denarja, naj ▼ svojih poročilih ae omenjajo srečk aR arečkanja, kakor tudi ae kartnlh ali tombulaldh sabav. ako Je aa-nje določana vstopala«, uprava aakteva od aaa, da vae tako oglašanje ls lista. Pro-eimo. držite ee t«oa~ TISKARNA S.N.P.J. -«prejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabHa za veeellce in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvaUkem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unljsko delo prve vrsU Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTER Y 2SS7-H a Lasmdale Aveane . . Cklcngo 23. Mineta TEL. ROCKWELL 49S4 Slovene Records 19-inch reoorda 79c (JOD, plus poeta*« B-001 Ringelspil, polka Vesela vdova, polka B-002 Zidana Marela, polka Zeleni hribi, valček Toni Omerzo Orchestra C-411 Priljubijema polka Po polj sva se sprehajala, val. kusar's Orchestra C-1120 Beer Barrcl polka Helena polka — Emilia.polka Sufa's Musette Orchestra V-99026 Po jezeru bliz Triglava Oh, oh ura ie bije V-9S026 Jurij Benko vzemi Lenko Pobič eem star fielc 18 let V-29027 Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-28028 Mlinar, narod, pesem Vsi so prihajali Mirko Jelačin, tenor 12-in. recorda 91.25 COD, plus poeta*« V-78001 Zlata poroka, Del 1. Zlata poroka, Del 2. V-79002 Kadra imaio vsi Joieti god Botrinja, Christenin^ partv "Adria" in Hojer Trlo Wrtte fer free catalogue of ali near SLOVENE RECORDINGS P A L A N°D E C H' S 5J6 S. Clark Street, Chicago 5, I1L AU GLEDATE ZA DOBRO PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija ima neka] takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Tako) od začetka plača 72 Hc as uro, po treh mesecih 77 H c na uro in po šestih mesecih po 92% as uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH , DELIH MESTA i Delovne ure od 5:30 pop. do 12 ure ponoČL Oglasite se pri ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY I v uposlovalnem urada sa šeaske v pritličju 309 W. WASHINGTON ST. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE sa vsi društveni tajniki In tajnice la članL Id Jih društva lavolijo v ti •vrbo. Naši nastavljeni lokalni in potovalni zastopniki aa določene ekrsjs sot Louis Barborieh. a« MUwaukss. Wis. In okolic«. Anton Jankevieh. aa CWvslsad Ohio In okolico. Frank Klun is Chlsholms, Maa. aa Chlaholm in okolloo. Frank Cvetan is Tire MIL Pa* si vso srednje-vzhodno Penno. Anton Zornlk is Harminie, Pa~ ■ Poleg vseh tok pa lahko vsak člss ali naročnik sam pošlje svojo narot nine direktno listu PROSVETA 2957 So. Lawndale Ave. Chicago, m. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepu 12 redne konvencij« ae lahko naroči na list Prosveto hi SU^? ^ČL^*1 ** M ** 4UnoT ta k «nlnaroč- I!!!!' « ™ «a člane «li nečlane ftftO sa eno Istno «mročnlno. Ker pa člani še plačajo pri aaeasnentn 91 JO s. tadjUk. se Jim to prištej« k naročnini. Torej sedaj ni vzroka, reči. pr#dn£ « «"• SNPJ. Llat Prosveta J« vaša lastnina in »otovo Je v vsaki drušinl nekdo, ld hI rad čital list vsak dan. cS^r*^-*9*1** kakor h,tro k*terl članov preneha biti član 7 a ii aiL? " T" ppoč 04 druiUn« »n bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotlčno* vsoto listu Prosveta. Ako tega n« stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Prosveta Jot Za Chicago in okolice Je____$7M 1 tednik In__9.J0 t tednika in _9.19 9 tednik« In _9.90 4 tednike In__170 f tednikov In__I«99 Za Zdrut. države ta Kanado 99.99 1 tednik In-----440 1 tednik« I.---9 99 9 tednik« In ,_ 2.40 4 tednik« In_____iü I tednike» in __ m Za Evropo Je kupon, priložit« potrebno vsoto denarls sli M