p C Post ale. Esce ogni me~coledi e vsnerdi — 30 marzo 1927 Posamczna Stevilka 25 stotink. i« Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. &*ne v.m celo leto 15 L. » pol Ida 8 * * četrt leto 4 » •«'•¦« inozemstvo celo leto lir 40. ''v'« naročila brez dc< poslane naročnine sc r'b rnoremo ozirati. '^dgovorni urednik: Polde Kemperle. jUmp M/f^mWy k\\w ^kmv ^Bäm^mkWm äaWWW^r ^ammWm kWm äaWr mamw ^amr ^aWWw mB&t ^ammWw wBumb ^BKrMmWWr Mmm^W^WaMmmMa^f^^^mMW Mm^mm Mmm^aMtmM ^HB^^V ^L^Lw ^m^m^m ^a^KtSa^a^a^a^r ^awWWmmW^B ^aWm^p- .^mmMwSaUMj ^^^H^H^r M^Bmf ^ammm*BaWmmmBr^ ^Ummr Mmmml ^^H^IV ^MmmmT ¦ Mmmm Mmmmw ^^^^I^^B^^ ^ammwMmm^m ^amm^s Mm^a^m*m^a^aw jHHH m^^^M ^a^m^mwM^M^mr%a^mm Jmmfmw ' MMMMf JMKm^rmMmw ^m^m^m^^^m^mmi MMMmt ^aMm^r AmmmrWMMMi' ^m^m^a^^m^m^m ^m^m^mf ^aaMm^^ammmf St. 2.5 V GoricL v sredo 30. marca 1927. Leto X. Nefrunkirana pisma $« ng sprejemajo. Oglasl xe računejo po dogo» votu in me plačajo v napvej. - List fzd»;i» konsorcij »Gor. Stro* že*. — Tisk Katolišk* tiskarne v Gorici. Ä;/ v« Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvc: tilic* Mameli Sfev. ?> (prej Scuole). Teles int. štev. 308. •.M-*.mt.:-VlTMCSfllV± Govor našega poslanca drja Besednjaka v rimski zbornici. Poslanec Besednjak je imel 23. Hiarci-j cb 7. uri zvečer v rimskem Parlamentu govor, ki je bil zelo vi* naren, in v katerem je rckel sicdeče: »^ mojem zadnjem govoru k Proračunu prosvete sem kritiziral Pohtiko, ki sc je delala proti slo* vanskim učiteljcm. Naznanil sem ^nistru in zbornici, da vršijo šol* ska obh'istva v naših krajih . . . "osl. Dudan: V naših in ne v vasih! «esednjak: ... »nedovoljcn pri* tlsk na slovanske učitelje, naj se vpišejo v Narodno zvezo fašistov1* SKih učiteljev. Odkril scm s tega go* vormske.ua odra vladi, da silijo di* aakticni ravnatclji in drugi držaivni uradniki naše učitelje, naj izjavijo Pismeno na svojo cast, da odobra* vajo popolnoma odpravo lastnega toatcrinega jezika iz ljudskih šol, ces da bodo sicer odpuščeni iz službe. J c moje jasne in določnc izjave so povzročilc zelo živahne u.^ovore ln Proteste ministra prosvete. »Je poysem neresnično,« — je vpil te* daj «ospod Fedele — »kar Vi trdite! \ i moratc znati, da ni moj»oče pri* «iliti učiteljev, da bi se vpisali v ka* terokoli orj^anizacijo! Se lahko vpi* sejo. toda prostovoljno, svobodni, v popolni svobodi vesti!« Mojim določnim izjavam so se Postavilc tako nasproli še bolj do= ločne trditve ministra. Gospod Fe* °ele je izjavil uradno kot član via* öe,, da smejo biti slovanski učitelji .dl nasprotni Narodnemu udruže« "JLi (fašistovski učiteljev), ako jim tako ukazuje vest, in dai ne bo iz aI nastala zanJe nobcna škoda. .^oja trditcv — je vzkliknil mi* nister pre(i polno zbornico — »se JJJKakor ni treba bati, da bi mogla Diti ovržena.« . a scm bil pred italijanskim jav^ irn mncnjcm in pred vami, aospo* 1}C P°slanci, označen za moža, ki jcsposobenla.ati.. . rano!ni Fedele: Ne' to ie pretis .Besednjak: ... je zamc težka za* „ a- ^matram za-to za svojo dolž* nost nasproti sebi in nasproti parla, »entu, postaviti te stvari v pravo luc, kar je zame zelo lahka naloga. K^ini.st,er Fedele: Tem bolj, ker bodo tiskali Vaš .^ovor znani časni, M^onkraj meje. To je, kar Vi ho* nifteef^%nezmcni):Istimis nistci Fedele Jc posiai „amrec par mesecev po svojih slovesnih pr" cstihstindesetopicislovanskihuä; tcljcv, ki scmsobili vpisali v Na, rodno udruzenje fašistovskih uči, teljcy, odloke. kjer jim naznanja da jih misli odpustiti iz službe. Minister Fedele: Ne samo radi te^a in ne radi tesia, poslanec Be? Sj lak! Ti učitelji so morali biti odpuščeni iz službe, ker so imeli ocitno protiitalijanska čustva! (Zu v«not odobravanjc poslancev.) Da tLS-^r Vpisali v Udruženje fašis* kiz k -UČiteljev' je bil le cn dos nosioHiJ0 ln?el poleL drußih točk za kliucW0' da so bili tj «ei^lji i^ odnhr °d Poučevanja. (Živahno "dobravanje in ploskanje v zbor. Besednjak: Zadovoljen scm z Vašo izjavo, kcr sem v srečnem položaju, da born od^ovoril v ^o^ voru n:tr vse te Vase trditve! Ze gornja dejstva sama pomeni* jo, da so bile izjave ministra odloč* no ovržene, in sicer ovržene po mi* nistru samern. Minister Fedele: Ne, ne! (Sum v zbornici.) Besednjak: Da bi razpršil vsak dvcm o namenih in na^ibih, ki so | vodili ministra prosvete, pri njego* ! {jcvcm postopanju, pravi minister j v nekaterih odloldh, ki nosijo nje* | i?,ov podpis, dobesedno takole: »Rat di globoke sovražnosti proti reži* mu (fašistovski vladi ur.), ki ste jo na nedvoumen način dokazali s tcm,« ... Minister Fedele: Bil sem never* jctno mil in morda bi mi mo^el kdo radi te^a delati očitke. Čudno je, da Vi . . . Besednjak: Mi vain moramo biti vselej hvaležni! Vi smete odpustiti učiteljev. kolikor hočete! Min. Fedele: Odpustil sem jih zelo ma»lo. Morda bi jih bil mogel več. Besednjak (nadaljujc i^ovor): »s tem, da ste odsvetovali mnogim učiteljem . . .« Minister Fedele: V rcsnici je ita* lijanska šola dober čuvaj na meji in to vas boli. (Zbornica ploska.) Besednjak: Sedaj ne razpravlja* mo o teh stvareh, temveč o tem, ali sem jaz v svojem zadnjem ^»ovoru govoril neresnico, kakor ste Vi bili trdili, ali ne! To je predmet raz* prave in nie drugetfa. Minister Fedele: In prihodnjc le* to boste imeli drutf govor, da ovr« žete moje današnje opombe. Besednjak: Ako bo potrebno, gotovo! (nato nadaljuje svoj dva^ krat pretrgani stavek): . . . » s tem, da ste odsvetovali mnogim učite* ljem, da se vpišcjo v Fašistovski učiteljski sindakat, ste se postavili v nasprotje s splošnimi političnimi smernicami vlade, in zato je moj namen započeti postopanje za od* pust Vašega Blagorodja* iz službe, v smislu zakona od 24. decembra 1925 št. 2300.« Sedaj je pojasnjeno pred zbor^ nico, pred vlado in pred javnim mnenjem, da jaz nisem bil postavil neresničnih trditev, temveč, da sem bil jaz tisti, ki je izjavil resnico, o katcri »se nikakor ni treba bati, da bi mogla biti ovržena.« Glas nekega poslanca: Tudi za avktoriteto ministra se ni treba bati. Minister Fedele: V resnici so pripadali ti učitelji neki drugi or* ganiza'ciji, ki jo Vi poznate, in ki nima scdeža v Italiji. Besednjak: To so Vase samo* voljne trditve! Minister Fedele: So jako resnič* ne trditve! Besednjak: Vi viditc stvari, ki J]h ni. Jaz nimam takih sposobno* sti. (Nato nadaljuje govor): Bolj zanimivo in zriačilno ko odpustitve same je pa način, kako je minister odslovil iz službe slovanske učite^ lje. Gospod Fedele obtožuje — ka* kor sem že povedal — nekatere uči* telje, da so bili nasprotni Narod* ncmu udruženju fašistovskih uči* teljev, druge je postavil pred sodni stol ne radi njihovih dejanj, temveč radi njihovih čustev in mlsli . . . Minister Fedele: Radi njihovih rmunifestacij. Besednjak: ... ki se ne dajo nad* zirati, kajti do današnjih dni niso bil še. kolikor jaz vem, izumjeni taki čudežni inštrumenti, s katerimi bi .sc moglo opazovati duševno živ* Ijenje, ki se razvija v notranjosti človeske duše. Glas izmed poslancev: Bistro* umnost je tako orodje. Besednjak: Če imaš patent na iz* um. ti čestitam. Minister Fedele: Gotovo ste Vi napisali članek, ki ga je priobčil pred kratkim časnik »II Judro« ... Besednjak: Ne poznam tega čas* nika. Minister Fedele: Vam bom dal jaz natančne podatke. Besednjak (nadaljuje): V pravu sodobnih držav velja splošno na* čelo, da ne more biti noben držav* ljan kaznova^n radi svojih čustev in misli, temveč edino radi dejanj, ki jih zakon natančno imenuje in do* loci. Toda gospod minister ne pri* znava tega načcla, kajti on izjavlja1 v odslovilnih odlokih našim učite* ljem, da jih namerava odpustiti ra* di njihovih »izrazito protiitalija^n* skih čustev.« (Dolgotrajen hrup v zbornici.) Čustva se ne dajo opa* zovati, gospod je poslanci! Bilucaglia (istrski fašist): Smo jih nadzorovali mi, ki živimo v ti* stih krajih! Minister Fedele: Tudi drugorod* ne družinc iščejo italijansko šolo in ljubijo italijanske učitelje. Besednjak (are naprej): Res je sicer, das obdolžuje gospod Fedele mnoge učitelje, da vršijo tudi »ži* vahno propagando proti Italiji in proti državnim napravam.« toda te njegove težkc obtožbe so tako sa* movoljne in splošne, da se učitelji absolutno ne morejo braniti. (V zbornici na'stane trušč. Besednjak počaka in nato nadaljuje): Če mi* nister vrže v obraz podrejenemu uradniku, da je protidržaven, če mu očita, da dela propagando proti Italiji, a. mu pri tem ne pove ne kje, ne kedaj, ne kako . . . Bilucaglia: Povsod in vse dni. Besednjak ... se jc ta propagan* da vršila, ne iz katerih določnih de* janj je obstajala, je za vsakega razsodncga človcka^ jasno, da se učitelj kljub najboljši volji ne mo* re braniti pred obdolžitvami. Minister Fedele: Pregledal sem podrobno in natančno in z največjo nepristranostjo vsa poročila. Besednjak: Zakaj niste dali uči* teljem možnosti, da se branijo? Minister Fedele: Gotovo sem jim jo dal. Besednjak: Ni res! (Gre dalje z govorom): Edino, kar more učitelj v takih razmerah napravit«, je, da odgovori na splošno obtožbo mi* nistra tako, da vse zanika. Toda sa* mo zanikovanje ni bilo še nikoli sredstvo prave in uspešne brambe. Vsled tega so nekateri učitelji in sem tudi jaz potom interpelacije zahteval od gospoda Fedeleja, naj podvrxc vsakega učitelja, preden ga odslovi, rcdni preiskavi. Minister Fedele: Se je zgodilo. Besednjak: Nc poznam niti ene* ga sliič"-a>ja. Minister Fedele: Seveda Vas ni* sem mogel imenovati za komisarja. Besednjak: Tega nisem zahte* val, pač pa sem zahteval preiskavo. Minister Fedele: Se je vršila pre* ko pristojnih uradov. Besednjak: Z menoj in z mini* strom je vedno tako, da on trdi belo. jaz črno. (Ropot in hrup v zbornici). N?'čela upravnc pošteno* sti in najbolj navadne človeške pra« vičnosti tirjajo, naj ima vsaka, tudi najbolj skromna in najbolj revna oseba, preden je kaznovana, polno in brezpogojno možnost obrambe. Minister Fedele: Povabil sem jih, naj prcdložijo svoje opravičbc, so jih predložili, jaz sem jih proučil, in ko sem se prepričal, da opravič* be niso bile zadostne, sem jih od* pustil iz sliižbe, kakor mi sta nala* galü.i vest in zakon. (Zbornica plos- ka). Besednjak: Kako naj sc človek brani, ako mu minister oeita, da je protidrzaven? Vsakdo ima pravico, da vpraša: Kaj sem naredil? Kar dovoljuje država največjim zločin* cem, minister prosvete ni hotel do* voliti njim, ki so vzgojitclji našega ljudstva (hrup): niti cn odpuščen slovanski učitelj ni bil podvržen preiskavi. niti eden ni imel prilike, da bi gledal v obra'z svojim ovajal* cem in da bi se brani] proti določ* nim obdol/itvam, s katcrimi so ga bili obtežili. S takimi enostavnimi metodami ste postavili Vi, gospod Fedele na cesto . . . Minister Fedele: Ponavljam, da so bili podvrženi preiskavi, in jaz sem zelo mil. Besedniak: ... na cesto 40 dru* žinskih očetov in ste jih prisilili, da zaipustc rodno zemljo in se izselijo. Zahvaljujcm se Vam za Vašo mi* lino! Minister Fedele: Te besedc za* krivajo strup vaše duše. Besednjak: Moj a dusevnost je zelo vedra in mirna. (Nadaljuje go* vor): Ko sem nckoč predočil mi* nistru cn značilen slučaj krivice, ki se je storila našim učiteljem, mi je rekel: »Kaij hočete? Jaz ne poznam učiteljev, jaz sodim skozi oči pre* fektov in šolskih skrbnikov!« Casagrande: Kako hočcš. naj so* di drugače? (Hrup in vpitje.) Besednjak: Počakai vendar, da izustim svojo misel. (Hrup se po* časi poleže.) Ko sem se podal nato k šolskemu skrbniku v Trst, sem dobil ravnotako značilen odgovor: »Kaj hočete, gospod poslanec? — mi je rekcl — »Jaz ne morem po* znati vseh učiteljev svojega obšir* ncga ozemlja!« Spričo ta'kcga položaja, kjer to* liko minister kolikor solski skrbnik odklanjata moralno odgovornost za lastne ukrepe . . . Minister Fedele: Jaz nc odkla* njam ničesar! (Hrup v zbornici.) Besednjak: ... sta vim prašanje: kdo je tisti, ki v šolski upravi dej* Struii 2. »GORISKA STRA2A« stveno in resnično drži v rokah in vrši državno oblast nad učitelji1? Kje so tiste skrivnc in neodgovorne silc, od katerih jc odvisna usoda' družin naših učiteljcv in ki nare* kujejo ministru prosvete odslovil* ne odlokc? Ali ne gre morda za zahrbtne ovadbe in nizkotna oseb* na maščevanja, katcrim dajai gos* pod Fcdcle postavno vcljavo? Minister Fedele: Kai govorite? Jaz sem izvršcvalcc zakonov in za* ščitnik svojih učiteljev! Jaz se ne vdajam ma&čevanju nikogar. Vi vr^ site v tem trenutku obžalovanja vredno delo. (Zbornica ploska.) Dudan: Dve leti je že, odkar ne sprcgovorimo vcč bescde o vsako* dnevnem preganjanju Italijanov v Dalmaciji! To radi tetfa1, da bi * ne motili političnega položaja. Sedaj si pa izbere ta gospod ravno ta trenu* tck, da govori o takih stvareh. Besednjak: Mojih besed ni niko* li narekova'la zunanja politika! . . . Predsednik zbornice: Poslanec Besednjak, nadaljujte govor in hi* tite k zaključku! (V zbornici na* stane velik sum, od vseh strani pa* dajo medklici, ki jih ni mogočc raz* umcti). Besednjak: Vi ste tisti, ki delate iz tega notranjega vprasanja pro* blem zunanje politike! Minister Fedele: Ne gre za pra* šanje zunanje politike, a tudi ne za problem notranje politi'ke, zakaj jaz ponavljam in izjavljam odločno, da prospeva italijanska sola v kra* jih, o katerih govori poslanec Be* sednjiak, sijajno in da izrekajo tarn* kajšnje družine svojo zadovoljnost z italijansko solo. Besednjak: Morda radi tega, ker poročajo državni uradi, da gre vse imenitno? Jaz poznam bolje razme* re, gospod minister. Minister Fedele: Ponavljam, da so družine zadovoljne. Poglejmo samo število otroskih vrtcev na G* risk em! Besednjak: Tudi o teh bom go* voril, le potrpite. (nato nadaljuje govor): Če torej minister in šolski skrbnik ne izključujeta, da so bili učitelji lahko tudi po krivici kazno* vani, se mora zdeti tujcmu opazo* valcu nerazumljivo, zakaj se ni dala in se nc da obtožcnccm polna' pra^ vica do obrarnbc v redni preiskavi. (Medklici, dolgotrajen trušč, iz ka* tercga se sliši): Glas poslanca: Jo imajo, kakor vsi ostali italijanski učitelji. Predsednik zbornice: Poslanec Besednjak, povedali ste to enkrat in nato še enkrat, podvizajte se h kon* cu. Prosim gospode poslance, naj prcnehajo z medklici. Besednjak: Poznam dobro vzro* ke in nagibe, ki obvladujejo šolska oblastva pri njih poKtopanju: po* služujejo se vede in namenoma te* ga sistema, ker hoeejo udariti uči* telje slovanskcga pokolenja. Glas poslanca: Ni res! Minister Fedele: Je mnogo slo* vanskih učiteljev, ki so popolni Ita* lijani. Naučili so se italijanskega je* zika in ga poučujejo z izvrstnim uspehom. Kar Vi pravite, jc torej popolnoma neresnično. (Zbornica odobrava). Besednjak: Gospod minister, Vi uporabljate preveč pogostoma bese* do: »neresnično!« Zadostuje, da pogledamo, kako ravna z našimi učitclji šolski skrbnik v Trstu. Ne namcravam protcstirati proti su* spensijam in disciplinarnim preis* kavam kot takim, zakaj šolske upra* ve vseh dežela jih uporabljajo in zlorabljajo proti učitcljcm, obdol* ženim nediscipline ali drugih za* konskih prestopkov. KaT se nam zdi pa popolnoma neopravičljivo in vzbuja v nas živo ogorčenje, je dejstvo, da medtem ko se šolski skrbnik v Trstu postavlja za sodni* ka nad našimi obdolženimi učitelji, ruši on sam vedoma zakonske pred* pise, ki jih je poklica'n ščititi in gle* dati, da jih drugi spoštujejo. Kr. odlok od 7. oktobra 1923. pra* vi v 3. členu: »Suspensija od službe ne more trajati več ko 6 mesecev. Njej sledi za čas, dokler traja, od* vzetje place in ta čas se zraven teg;a> ne všteje v službena leta.« Šolski skrbnik ima pa navado, da suspcndfra slovanske učitelje od službe ne le za najdialjši postavni čas 6 mesecev, temvcč tudi za dobo enega leta in še več. Poznam, go* spodje poslanci, učitelje, ki so su* spendirani od službe žc eno leto in pol, ki so z družino že eno leto in pol brez place in bi umrli od lako<* te, ako bi ne našli ljudi, ki jim po* magajo. Naj mi 'pove gospod minister, kdo je dal šolskim oblast vom pra* vico, da lomijo nekaznovano zakon, sklenjen od parlamenta, in da jem* ljejo samovoljno našim učiteljem službena leta, ki bi se morala šteti v pokojnino. Kako se more šolski skrbnik, ki ravna na tak naein s podrejenimi uslužbcnci, postavljati za sodnika nad zakonitostjo njihovih dejanj? Politika, ki sem jo popisal, ima namen preganjati ucitelje slovan* skega rodu! Glas poslanca: Ni res! Besednjak: Najboljši dokaz je vedno večje število uciteljev, ki se seljo v Jugoslavijo: nekateri oma* gajo, ker so suspendirani od službe, in gredo v inozemstvo, ker ne naj* dejo več kruha v lastni deželi. (Hrup v zbornici in medklici.) Dru* gi jo udarijo čez mcjo, ker so bili kar naravnost odslovljcni od gospo* da Fedcleja. Vee ko polovica slot* vanskih učiteljev se nahaja že v inozemstvu. BarbiellinisAmidei: Nahajajo sc v svoji domovini. 1 Cian (vseueiliščni profesor): Kot izvozno blago je dobro. Ga je treba pospeševati. Besednjak: Dobro sem prcmislil in preudaril, gospodje poslanci, pre* den sem Vam to izpovedial. Povedal sem to radi tega, ker ni ne vam in ne nam v korist, ustvar* jati tisto, kar se imenuje muče- ništvo. Zadeva je resna ne le radi tega, ker gre pri tern za obstanek števil* nih naših družin, temveč predvsem zato, ker so oškodovane in ogroz* žene pri tern najvišje koristi naše kulture. Šolska omika vsakega na* roda je odvisna od zakonov, ki jo urejajo, in pa od oseb, ki imajo na* logo vzgajati mladino. S šolsko za* konodajo ste izgnali iz učilnic naš materin jezik in zatrli s tem vse naše sole. Sedai rušite drugi vogel* ni steber naše ljudske kulture: vi odpuščatc slovansko ueiteljsko osobje. BarbiellinisAmidei: Hrvatski je* zik ni ravno tako sladak! (se pači): tvrd, tvrd . . . Besednjak: S tem dokazuješ prav lepo spoštovanje do omike drugih narodov! (Gre naprcj): S tako politiko bi hoteli preprečiti za vse case obno* vitev slovanskih šol v Italiji. Brez učiteliev ne bo mogla nobena via* da otvoriti zopet sole s slovanskim poukom. Minister Fedele: Samo v gor is* kem okrožju imamo 118 slovanskih učiteljev, ki so položili izpit za po* učevanje italijanskega jezika in ki so vsi neoporečni. Vi hujskate. Besednjak: Vas vprašam, ali u* ganjam hujskarijo ravno jaz, ki obsojam, da se učitelii odslavljajo, med tem ko je minister tisti, ki jih odpušča iz službc! Vi vršite seveda delo pomirjenja. Minister Fedele: Odslovil sem u* čitelje v vseh pokrajinah Italije, ako niso bila njih čustva verna do? movini. (Zbornica ploska.) Zato je Vase delo hujskaško. Besednjak: Odkrivajoč resnico, hujskam. (Velik trušč in vpitje.) Sistem prisilncga raznarodova* nja postaja torej pod vodstvom gospoda Fedeleja vedno bolj trd in neizprosen. Da bi izvedel raznaro* ditev našega mirnega, marljivega in ubožnega prebivalstva z večjim uspehom, se ... BarbiellinisAmidei: Ali bi rad za* branil, da sc poučuje v Italiji itali* .janščina? Besednjak: Mi sprejmemo tudi italijanseino, a nocemo ,da se zati* ra naš jezik. BarbiellinisAmidei: In mi si upa* mo prcnašati še cclo tebe. Ti si no* rcc, ki bi ga bilo treba zvezati. Besednjak: (se ne meni in gre na* prej): ... se minister ni ustavil niti pred nedotakljivimi pravicami ver* skega življenja našega ljudstva. On jc bil prvi minister prosvete, ... Minister Fedele: In to si štejem v cast. Besednjak: . .. ki je dal šolskim oblastvom ukaz, naj izvedejo izvr* šilne naredbe kr. odloka od 1. okt. 1923., to se nravi, naj zabranijo du* hovnikom, da bi vršili verski pouk in.vcrsko vzgojo učenccv 4. ljud* skošolskega razreda v materinem Minister Fedele: Ker govore u* čcnci 4. razreda zelo dobro itali* jansko. Besednjak: To ni res! Obstoji te* mcljno in nesporno načelo v nauku in pravu Katoliške Cerkve, gospod minister, da se morata evangelij in božja beseda oznanjevati in tolma* čiti v jeziku vernikov. (Hrup, med* klici.) BarbiellinisArnidei: Mora noteg* niti iz žepa pooblastilo sv. stolice! (smch.) Govoriš v imenu sv. sto* lice. Besednjak: Vemo, da si velik bo* goslovec ... Predsednik zbornice: Ne odgo* varjajtc, poslanec Besednjak, na medklice in nadaljujte! Besednjak: To načelo velja za vse dežele in narode na svetu, ve* lja toliko v Evropi kolikor v Afri* ki, toliko v Aziji kolikor na otokih Tihega oceana in more biti poru* šeno ravno v Italiji, ki je sedež pa* pcžev in sree vesoljnega katoliške* ga sveta. (Velik trušč in razni med* klici.) Vera je sama sebi namen in ne more biti ponižana, da postane sredstvo za dosego namenov, ki so njcj tuji. Kadar vera ne zasleduje vee edinega in izkljuenega cilja, da oeišeuic, razvija in dviga notranje življcnje ljudi, temvec postane o* rodje političnc borbe proti verni* kom,.. . BarbiellinisAmidei: Se postavlja na mesto sv. stolice, igra vlogo an* tikrista, nima pooblastila. (V dvo* rani nastane dolgotrajen hrup. Be* sednjak hočc odvrniti, a predsed* nik parlamenta maha z zvoncem in ga poziva, naj nadaljuje.) Besednjak: . .. tedaj je vera pre* nehala vršiti svoje poslanstvo in ni več vera. Kdor dela tako politiko, ne skoduje samo ogromno kori* stim Katoliške Cerkve, temveč o* viru in duši tudi razvoj verskega in moralnega življenja našega ljud* stva.# Te pravice ne moremo mi priznati nobenemu ministru pro* svete in nobeni vladi. Mi katoliea* ni in kristjani imamo jasno dolž* nost: boriti se moramo brez oma* hovanja in brez ozira na žrtve za našo versko svobodo in jo braniti pogumno tudi pred ministrom, ki trdi, da je katoličan. Minister Fedele: Seveda sem! Besednjak: Ako bi Cerkcv do* volila, da se posamezne države po* služujejo vere (hrup in ropot) za svoje različnc politiene namene in potrebe, (medklici, ki jih ni mogo* če razumeti) bi bila njena vesolj* nost in bi bila njena sila v social* nem življenju narodov končana. Ni človeškega razmerja, ki bi bi* lo bolj prisrčno ,bolj globoko, bolj sveto kakor vez, ki druži srce člo* veka z njegovim Bogom, kakor vez, ki druži našega duha z Večnostjo: zahtcvam od ministra prosvete, naj se ne mesa v to razmerje's svo* jimi paragrafi kraljevskih odlokov, temveč naj spoštuje pravico neu* mrjočih duš, kar je dolžnost vsake* ga katoliškega moža. Dovolite, da molimo k našemu Bogu in k Zve* ličarju v materinem jeziku, (v zbor* nici nastane zopet ropot) kakor dclajo to vsi narodi in vsa — tudi naj bolj nerazvita plemena na svetu. Naš položaj, kakor vidite, ni pri* jeten. Borba proti našemu jeziku in naši kulturi se je poostrila v po* skdnjem času na vseh poljih: ne le v šoli, temvee tudi izven sole v za* sebnem življenju državljanov. Pri tej priliki se spominjam, da sem bral v preteklem mesecu v ita* lijanskem časopisju par člankov o težkem položaju, v katerem se na* hajajo italijanski vseljenci v Fran* ciji. Z velikim zanimanjem sem proueil te/ko borbo, ki jo vodijo za ohranitev matcrinega jezika in svoje italijanske kulture. (Medkli* ci.) Čital sem ogorčenc proteste proti delovanju društva »Foyer francais«, ki ima navidezno clove* koljubni program, a izpopolnjuje in podpira v resnici prav krepko vladna oblastva pri raznarodova* nju italijanskih množic. Minister Fedele: A te ne stremi* jo za tem, da bi odtrgale ozemlje, kjer prebivajo, od države. Besednjak: In za nas, kakšne do* kaze imate? (V zbornici nastane iznova trušč.) »Foyer francais« ustanavlja za italijanske otroke francoske otroš* kc vrtce, organizira tečaje za od* rasle, podpira doječe matere itd. itd., izrabljajoč vse te človekoljub* ne naprave v to, da širi bolje med iialijanske množice francoski jezik in francoski duh. Pri čitanju takih opisov mora vsak Slovan ugotoviti, da razvijajo isto delovanje, kakor »Foyer fran* cais« proti Italijanom v Franciji, in proti kateremu vi protestirate, vase nacionalistiene organizacije: »Lega Nazionale« in »Italia Reden* ta« proti slovanskemu prebivalstvu v novih pokrajinah. Dudan: Jugoslovanski državljani imajo v sredini Rima zavod, kakor jc zavod sv. Hicronima, in so pre* jeli 20 miljonov v dar od Italije. (Zbornica odobrava.) Besednjak: Med tem ko nam šolska oblastva .. . Barblellini: Mi, vi! Kaj smo mi prav za prav? Besednjak: Med tem ko nam šol* ska oblastva in prefekture zabran* jujejo, da bi ustanavljali slovanske otroške vrtce, odpiratc vi v naših vaseh in trgih s pomočjo vladc sa* mo vrtce, v katerih je popolnoma izključen naš jczik. Kadar vidite, kako trosi »Foyer francais« miljo* pc za vzdrževanjc osobja otroških vrtcev, za nabavo živil, mlcka in oblek, ki se brezplaeno deli jo med italijanske otroke, tedaj se vsi raz* buriate, ker veste, da se skrivajo za tern navidezno človekoljubnim programom le premišljeni napori za raznarodovanje vaših otrok. Vas boli seveda. kadar vidite, da je skodelica juhe in da so čeveljčki, darovani ubogim otročičem, samo ccna, s katcro se hoče kupiti itali* janska duša nedolžnc dece . BarbiellinisAmidei: Je treba ne* kaj vee ko čcvcljeke, da kupiš Ita* lijane! Ne merite Italijanov po last* ni meri. Besednjak (se obrne k posl. Bar* bielliniju, da bi ga zavrnil). Predsednik zbornice (se razburi in zavpije, mahaje z zvoncem): Po* slanec Besednjak, ne smete odgo* voriti! Poslanec Barbiellini, prcne* hajtc! Za vsako besedo medklic! BrabiellinisAmidei: On nas sra* moti, ko pravi, da se damo kupiti s čeveljčki! Predsednik zbornice: čc bi bili pazljivi, bi bili slišali, kaj je rekel. Tako pa niste slišali in zato ne dc* lajte medklicev. Besednjak: Kako hoeete, gospod* jc poslanci, da se ne dvignemo ka* kor vi tudi mi Slovani na noge, da branimo dušo naših otrok? Kar »GORIŠKA STRAŽA« Stran 3. vas boli, boli tudi nas. Mi imamo kakor vi v prsih človeško srce, ki se oklepa lastne dece in jo brani z vsemi silami. (Dolgotrajen, močan hrup v zbornici.) Mi Slovani iz novjh pokrajin smo "v ravno tako težkem položaju kakor Italiiani na Francoskem. Na* cionalističnc organizacije, ki delu* jejo na Primorskem, razpolagajo s popolno podnoro državnega ustro* ja velesilc, mi smo prcpuščeni sa* mim sebi, one imajo ogromna de* narna sredstva, s katcrimi izrablja* io lahko bedo, brezposelnost, gos* podarsko odvisnost staršev, mi smo reveži, katere ovirajo po vrhu se državna oblastva v njih delo* vanju. (Mcdklici.) Vpričo tega položaja smatram, da nimate vi nobene moraine pra* vice protestirati proti delovanju društva »Foyer francais«, dokler boste vršili vi sami isto raznarodo* valno delo proti lastnim sodržav* lianom slovanskega rodu, ki niso tujci, ampak žive na tej zemlji že 1300 let. BarbiellinisAmidei: Ti si tujec, če govoriš tako. Besednjak: Naš položaj se ie šc bolj poslabšal po objavi kr. odloka °d 9. januarja 1927. št. 6, s katerim je bilo proglašeno, da je vzgoja mladine, tudi moralna in duševna vzgoja, izključna pravica fašizma, ki ne priznava v svojih organizaci* jah sloyanskega jezika. Barbiellini s Amidei: Povej mi, kako ravnajo z Mažari onkraj me* je? Besednjak: S tern odlokom so nam prepovedali. organizirati otro* ke izven sole v zasebnih organiza* cijah, da bi jih tam učili materine? tfa jezika. BarbiellinisAmidei: Povei mi, ka* ko ravnajo z Mažari onkraj meje! Prepovedali so jim celo, da igrajo čardaš! Povej, če je res, ali ne! In oni so bolj omikani ko vi! Povej, če je res, ali ne! Besednjak (se prav nie ne zme* ni): Zakonske odredbe, ki sem jih popisal, in organizacije, o katerih sem govoril, utesnujejo eedaljc bolj naša obrambna sredstva tudi v za* sebnem življenju. Poslednji branik našega jezika so ognjišča naših dru/in. . Eno silno in nezmagljivo orožje Je vPa vendarle v naših rokah: na nasi strani je kri in narodnost ljud* stva. Zgodovina nas uei, da je duh ^arodov moenejši kakor ves denar, kakor vsi zakoni, kakor vsa uprav* na sredstva, kakor vsa materialna Prcmoč držav. r-o Z!k 1iudstva ni predmet, kate* ,e"a la"ko poljubno izmenjaš, ka* M>r narediš s srajco ali z obleko. Jezik se ne more razloeevati in od* trgati od duševnosti, od znaeaja in oü prcteklosti naroda, temvee tvo* n eno nedeljivo enoto z dušo plc* mena. Jezik je zelo nežna, a obe* nem nerazrušljiva pridobitev zgo* aovmskega razvoja, pri katerem so sodclovali številni rodovi: on je mogoena pesem, v kateri slišimo odmcye vsch stole« i in žive glaso* ve nasih očetov. ^•las poslanca: Si pesnik. Besednjak: Jezik jc zavest, ki raste iznase notranjosti, v njem se zreah dusevni razvoj in rJazmah ljudstva in ne more biti zato pred* met zakonodajmh ukrepov Edino, kar vi lahko dosežete pri naših otrocih, je Glas poslanca: da naredite iz njih dobre Italijane. Besednjak: je prazno besediče= nje papige, ki s easom izgine, ne da bi pustilo sledu v njih dušah. Dudan: Bi nas morali zahvaliti. Barbiellini s Amidei (ves rdee): Govori o Ogrski! Kako delajo Ogri? Odgovori! Besednjak (se ne meni): To je globlji vzrok, radi katerega bomo vztrajali, kakor smo vzdržali v Prcteklosti. Ce smo se zmagovito ubranili pred stoletnim ponemče? vanjem Avstrije, bodite prepriea^ ni, da bomo danes, ko smo postali omikan in zaveden narod,... Glas poslanca: Saj ste podpirali Hrvate! Besednjak: ... prenesli s še bolj Ljotovim uspehom tudi težo vaše raznarodovalne politike. (Dolgotra* jen hrup v zbornici.) Odgovor ministra Fedeleja. Med ^ovorom poslanca Besed- njaka je vladal tak nemir v dvora? ni, da je moral veekrat prekiniti .tjovor in eakati, da je mogel nada* ljevati. Minister prosvete je bil silno ogoreen in je vpadal neprestano v besedo. Ko je Besednjak koneal, se je dvij^nil minister na no^e in spregovoril nastopne besede: »Po ^ovoru poslanca Besednjaka eutim dolžnost, da podam zbornici par kratkih izjav. Naravnost ne- resnieno je, da mcri politika vladc, prcdvscm pa šolska politika na raznarodovanje drugorodcev. To ni naloga Italije, ki je stara mati omikc, in ki spoštuje kulturo vsa« kc^a naroda. Italija hoee samo bra^ niti v okviru svojih meja lastno omiko. (Zbornica ploska.) Neres* nieno je, da je vcrski pouk postal obvezen v italijanščini za slovan- skc ueence: verski pouk dclijo slo? venski ueitelji v slovenskcm jeziku in jaz sem ustanovil na srednjih so? lah stolice za slovenski jezik, rav* no radite.aa, da bi dokaz_al, kakšno spoštovanjc imamo za ta jczik. Kar se tiče otroških vrtcev, o ka* terih je ^ovoril poslanec Besed? njak, moram izjaviti, da mi ne vr? šimo nikake propa.Uande, da bi pri- vabili otroke: slovenske družine pripeljejo prostovoljno svoje otro? ke v naše sole in naše vrtce, ker ve* do, da se ueijo v teh šolah in teh vrtcih obenem z italijanskim jczis kom omike, ki je vzbujala obeudo* vanje v vsch stoletjih in pri vseh narodih. Moja dolžnost je, gospodje po* slanei, da razpršim, ako je mogoče, obžalovanja vreden vtis^, ki so i*a morda naredile trditve poslanca Besednjaka. Ponavljam: ne ilve za raznarodovanje, kajti resnieno s ponosom lahko ^ledamo na na.se sole, katere žele in katere obisku* iejo druLjorodci; saj nas prosijo cc* lo, naj ustanovimo veeerne teeaje, da bi se ueili naš jezik. Noeem se prašati, za eim stremi govor poslanca Besednjaka. Izjav* ljam pa, da nismo šli eez mejo naj* bolj trezne zmernosti. Kar se tiee odpustitve slovenskih ueiteljev, po* navljam še enkrat, da sem bil ž nji* mi morda še bolj obziren kot z uei* telji drugih pokrajin Italije in Slo* venci so po zanesljivih poroeilih od.^ovornih uradov, katerim mo* ram povscm zaupati, nastopili (ma* nifcstirali) proti Italiji in režimu. Dudan: Pred vojno in po vojni. Fedele: To je bila moja toena dolžnost, ki sem jo imel kot mini* ster prosvete. (Zbornica burno in doltfo ploska.) Besednjak: Gospod predsednik, prosim za besedo. Predsednik zbornice: Poslanec Besednjak, Vi ste že govorili. Za* deva je zaključena. Okno v svet. Poljska in Jugoslavia. Poljski sejm (parlament) je ob splosnem odobra vanju podpisal prijatcljsko po^odbo med Poljsko in Jugoslavijo. Albanski spor. Zunanji listi še vedno dosti pi* «ejo o albanskem sporu. Prevlacki* je mnenje, da sc bo napetost med Italijo in Jugoslavijo ugladila po* torn razgovorov med Rimom in Belgradom brez posredovalcev. Po kostanj v žerjavico. Iz Slovcnije in Hrvaške prihaja* jo vesti, da so tamkaj na delu an* glcški agenti, ki nabirajo prosto* voljce za svoje eete na Kitajskem. Marsikdo sc bo dal zapeljati od an* glcških funtov in bo šel prodajat svojo kožo na raeim anglcških ka* pitalistov. Ni izključeno, da se bo* do slieni agenti pojavili tudi pri nas. Ruska politika. Poljski poslanik v Moskvi bo za* eel te dni s pogajanji za garancij* sko in trgovsko pogodbo med Ru* sijo in Poljsko. Vse težave, ki so se porodile v Varšnvi proti tej po* godbi, so že premagane. Vidi se, da skuša Rusija tudi Poljsko, ki jo ho* eejo zapadne velesile naščuvati na Rusijo, pritegniti nase. Razoroževanje. Pri prihodnji konferenci za raz* oroževanje bo bržkonc navzoča tu* di Rusija. Na to je posebno dclal Stresemann. Pa tudi v Moskvi so pripravljeni priti na ta razorožitve* no zborovanje. DNEVNE VESTI Da ne bo zamenjave. Zadnji dopis v »Gor. Straži« iz Raven o dogodkih na pust in pepel* nieno sredo se ni tikal Raven pri Cerknem. Uredništvo. Osma obletnica. Fašistovska stranka je v nedcljo praznovala osmo obletnico svojega obstanka. Po vsej državi so se vr* šile velike slovesnosti. Na ta dan jc 80.000 narašeajnikov prestopilo v milico. V goriški pokrajini 700. V Gorici se je vršil pregled faši* stovskih eet in nato obhod po me* stu. Zveeer je bilo mesto slavnost* no okrašeno. Samci, pozor! V eetrtek 31. marca potcee rok za vašo prijavo. Kdor se ne prija* vi, bo kaznovan. Stoletnica nesmrtnega duha. V soboto jc praznieno odeti Du* naj praznoval stoletnico smrti naj* veejega skladatelja Ludvika van Beethovena. Ta dan so se zbrali k slavnostnemu zborovanju najod* | ličnejši možje iz eelcga sveta: mi* nistri, skladatclji, umetniki in dru* gi. Vsi listi po eclem svetu so pri* obeili uvodnike o neumrljivem du* hu van Beethovena, ki je obogatil človeško kulturo s sadovi svojega duha, kakor Michelangelo, Dante, Shakespeare in še par redkih. Zaslužen učitelj. Pretekli teden je umrl v St. Vidu nad Ljubljano profesor grščine v knezoškofijski gimnaziji e. g. Jo* žef Prešcren. Blagega gospoda se gotovo še spominjaio tudi mnogi naši rojaki, ki so bili njegovi učen* ci. Pokoj njegovi duši! Semenski krompir. Zadružna zveza v Gorici ima v skladišeu novo posiljatev jugoslo* vanskega semenskega krompirja. Kdor si ga še ni preskrbel, naj ne eaka, ampak naj si ga takoj pre* skrbi. Kdor hoee imeti najzgodnejši krompir za prodajo ali pa za do* mačo uporabo, naj naroei pri Za* družni zvezi v Gorici nemški se* menski krompir. Še eno pojasnilo. Kakor se že ve, se je gospodom krog »Goriške Maticc« zdelo po* trebno oblatiti spomin velikih po* kojnikov Missije in Mahniea. Na hrbet jima ta gospoda pripenja sra* motilni napis: »avstrijakanta«. So* dite: Ko se je umoril cesarjevičRu* dolf, jc bil kardinal Missija cdini višji ccrkveni pastir v Avstriji, ki je odloeno izjavil, da za samomo* rilca ne bo daroval slovesne za* dušnice. Ce bi bil »avstrijakant«, bi tega poguma prav gotovo ne imel. To resnici na ljubo in »Goriški Mati* ci« v bodrilo k resnicoljubnosti. Tiskarski škrat. V predzadnji »Straži« jc spreme* nil škrat siljenje trt v piljenje. Je pae škrat in mu ne smemo za* meriti. Visok obisk. ^ Knezonadškof goriški dr. Fr. B. Sedej je te dni v spremstvu svoje* ga tajnika obiskal goriškega prc* fekta Cassinija. Oblastnika sta raz* pravljala o cerkvenih razmerah v naših krajih. Za konsumne zadruge. Goriška Zadružna zveza je vpra* šala finančno ministrstvo, ali se morajo tudi konsumne zadruge, ki sprejemajo hranilne vloge samo od elanov, vpisati v zapisnik kreditnih zavodov. Odgovor sc glasi: da niso dolžne. Prošnje za trgovske licence morajo goriški trgovci poslati na mestno župan* stvo do 15. aprila. Milanski velesejem. ^ Osmi velesejem v Milanu bo le* tos imel poseben oddelek za stavb* no stroko. Stavbne tvrdke naj po* šljejo naerte, vzorce, fotografijc itd. zlasti javnih naprav. Podrob* ncjša poroeila daje italijansko stavbno udružcnje (Associazione Italiana Costruttori, Milano, via Cavallotti 5). Pridnost vse doseže! Na dunaski visoki šoli za živino* zdravnike so imcnovali za rcdnega profesorja drja Fcrdinanda Haba* cherja. Mož je bil svoje dni nava^ den kovae. Izueil se je za podkov* skega mojstra in je prišel kot tak v neki živinozdravniški zavod. Tu se je učil za zrelostni izpit, potem je poslušal predavanja, postal živi* nozdravnik in je zdaj redni vseu* čiliški profesor. VARCNA NISI, ako nakupiš mnogo hrane, ki jo do* biš poceni, a ki nie ne izda. Kupi rajši manj, pa to naj bo redilno. Zapomni si to, ko kupuješ testeni* ne. Zahtevaj »Pekatete« v original* nih zavojih po V2 kg. Pozdrav iz Južne Amerike. La Plata, Argentina, 5. III. 1927. Voščimo Vam vesele velikonočne praznike ter staršem, bratom, se* stram, vsem fantom in dekletom, da bi jih srečno in veselo uzi'vali. Upamo, da jih bomo tudi mi Še en* krat vživali v naših rojstnih krajih. Kristančič Dominik, Kristaneie Mu Ian, Maurič Venecslav, Sirk Albert, Erzetic Maks iz Višnjevika, Simčič Edvard, Simeie Rudolf, Peršolja Leopold iz Itnenja, Koncut Ivan, Vedrijan, Peršolja Franc, Peršolja Jožef, Velišeek Jožef iz Šmartnega, Vuga Alfonz iz Kojskega, Sitneič Franc, Solič Anton, Bažato Anton, Vendramin Stanislav iz Gonjač. Tržne cene dne 29. marca 1927. Cesen L 2.50 do 3 kg; brokoli L 1.40 do 1.60 kg; kislo zelje L 1.80 do 2 kg; cvetača L 1.60 do 1.80 kg; koren je L 1 do 1.20 kg; eebula L 1 do 1.20 kg; fižol L 2 do 2.30 kg; koks L 2.80 do 3 kg; solata L 2 do 2.50 kg; krompir L 1 do 1.10 kg; peteršilj L 1 do 1.20 kg; repa 40 do 50 cent, kg; repa kisla L 1.20 do 1.40 kg; radie L 2 do 2.20 kg; špinača L 1.80 do 2 kg; zelena L 1 do 1M kg; motovilec L 2 do 2.60 kg; suro* vo maslo L 17 do 18 kg; prcsno nia* slo L 20 do 22 kg; mleko L 1.20 do 1.30 1; med L 10 do 12 kg; jajca 45 do 50 cent, komad; seno L 30 do 36 q; slamiai L 20 do 24 q; otföbi L 90 do 95 q; oves L 115 do 120 q. Slran 4. »GORISKA STRA2A« Kaj je novega na deželi? Lokavec. V nedeljo dne 20. t. m. je zapustil nt'.so obcino mož, kateri je s svojim neumornim delom zaslužil, da se ga spomnimo. Odšel je naš nad? učitetj ^ospod Leopold Paljk. Šel je na Dolenjsko. Zahvaliti sc mo* ramo njemu, ki je bil našim sol- skim otrokom in odrastli mladini naijboljši učitelj in vzgojitelj v soli in izvcn sole v svojih kmetijsko nadaljcvalnih in gospodinjskih te- čajih. Po^rešali ga bomo v šoli, v cerkvi kot orßanista, pevca in pevo? vodja, pri gospodarskih in dru^ih ustanovah. Naij sprejme tern po torn poscbno sreno zahvalo vseh njegovih učencev, ueenk, i*ojencev in tfojenk, od vseh prijateljev in znancev ter vseh dobro mislečih Lokovčanov. Spremlja in krcpi naj ga zavest, da nje^ov spomin ostane trajen v hvaležnih srcih. Naj mu BoL stotero povrne! Drežnica. V nedeljo 27. raarca je bil v Drež; nici sestanek mlekarn iz Drežnice, Koseea, Magozda in Ravni. Vse je bilo radovedno, kaj bo s tern sestan* kom. Eni so prieakovali od njetfa. ureditev razmerja med posamezni? nii mlekarnami, druiii pa so hoteli enkrat videti iz oei v oči zastopnika Zadružne zvcze v Gorici, ki agitirai okro-4 mlekarn samo za svoj »tre- buh«. V dvorani se je zbralo okro# 60 kmetov, ki so sprva nezaupno, poznejc pa z vedno večjim zani= manjem sledili izvaja'njem preda* vatelja, inž. Pctfana. Po precej dol- gem predavanju je prišlo do zanis mive in žive debate, ki je koneala proti večeru v splošno zadovoljstvo vseh. Drežničaini, zganite se in spravite takoj v življenje vse skle* pe. ki ste jih naredili na tern se= stanku. V zadružništvu je moč! Oklenite se tudi vi eim tesneje Za* družne zveze v Gorici, ki Vam bo šla na roko v vsakem oziru in pod- pirala delovanje in napredek vaših mlekarn, pa tud posameznih gospo* darjev. Livek. Pri nas so tudi nekateri za pust plesali. Pa prav malo. Posestniku Antonu 5>turmu pri Šturmih so ukradli devet kokoši. Na Livku imamo kar dva orgianista domačina. Imamo tudi kar dva pevska cer^ kvena zbora. Novi zbor šteje okoli 15. cerkvenih pevcev. Prvi pa ko* maj 6 pevcev. Kakor se sliši, bo na* stopil novi cerkveni zbor meseca nuij.a: v cerkvi sv. Petra, mo^oče še prej. Novi cerkveni zbor nastopi pod no vim cerkvenim or^anistom Mirkotom Hrastom. Organist ima komaj 18 let. Za crganista in pevo* vodjo ga je izučil g. Anton Uršič iz Kobarida. Fantom in dekletom kličemo: Le korajžno naprej! No* vemu organistu želimo pa dosti uspehov. Idrija ob Bači. Pri nas imamo konsum, ki dosti koristi kmetu. To dobro socialno ustanovo so zaceli nekateri ljudje obrekovati, da bo propadla in naj se člani izbrišejo. Ti obrekovalci so menda plaeani od ljudi, ki bi radi napeljali vodo na svoj mlin. Člani, ne pustite se premotiti in spreglejte namene hujskačev! Clan zadruge. Šmartno. Naša1 obeina je prav v sredini ob* širnega županstva Šmartno * Koj* sko. Toda kakor nalašč je pri nas vse zanemarjeno. Nase ceste so v celem županstvu najslaibše. Občin* ska cesta proti vodnjaku »Balo« je kakor potok, vodnjak pa še v tistih razvalinah kot jih je vojna pustiki. Naš podžupan oziroma zdaj občin* ski zaupnik menda tega ne vidi. Druga zadeva jc pa ta: naša občina ima že nad 80 let gotovo vsoto de^ narja, cigar obresti so se vsako leto med družine razdelile. Tern obre? stim pravijo ljudje »feterna«. Pred vojno so sc običajno na cvetno ne^ del jo obresti razdelile, po 4 krone na družino. Po vojni smo samo en? krat prejeli »feterno«. Potem je pa g. tajnik rekel, da spada tat denar v ubožni zalog. Ne vemo, če je to pravilno, kcr nam je neki veščak razložil, da brez privoljenja obči* narjev nima ne tajnik ne župan praivicc odločati o tern denarju. Občinarji, pomenimo se složno, da pridemo do svojih pravic! Idrija. (30 letnica Mürijine družbe.) Na praznik dne 25. marca smo v Idriji praznovali izreden jubilej. Minulo jc ravno 30 let, odkar je veleč. g. katehet Oswald ustanovil Marijino družbc. Tridesetletnico smo obha* jali na zelo slovesen način. Štiri dni pred praznikom je z živimi in globokimi govori pripravljal gosp. prof. Terčelj iz Gorice dekleta na slavnostni dan. V teh dnch je druž- ba užila toliko notranjega veselja, da nikdar ne pozabi prekrasnih be* sed. Na praznik je nad 200 članic prejelo skupno sv. obhajilo. Cer? kev je bila1 slavnostno okrašena in polnoštevilni pevski zbor je krasno prepeval med slovesnostjo. Popol? dne se je vršil v cerkvi slavnostni shod in sprejem novih članic, nato pa ljubka akademija v prostorih Kat. delavske družbe. Izmed prvot? nih članic je živih deset, ki so bile cbdaroviane z lepimi diplomami. Vsa slovesnost je bila izraz hvalcz* nosti do nebeške Zavetnice in bla* gih voditeljcv. Prekrasni jubilej nam ostane v trajnem spominu. Novaki. (Mlekarnn.) Te/avno je pri nas za nekatere živinorejce, ker so pre^ vcč oddaljeni, da; bi mogli mleko oddajati v m'lekarno. Imajo mriogi tudi po uro daleč. Skušali smo v preteklem letu temu odpomoči ta= ko, da se je iz Robidnice vsak dan pripeljalo mleko v Novake. A s tern J€ bilo preveč stroškov za prcvaža^ nje. Sedaj pa smo ustanovili po? družniico mlekarnc Zanivčem. Po>? sestnik Jernej Lahajnar je tej dal na razpolago lastni posnemalnik. Misli se ustanoviti še druga podruž? riica v »Osoju« za bližnje živino« rejee. (Viseči vrfovi.) Čc se grede iz Cerkna ogneš našega znamcnitega klanca' ,ki že dolgo krici po popravi, in greš po dolgem ovinku, zagledaš kmalu nad pot jo in pod pot jo na skoraj navpični strmini s'krbno ob* delane vrtiče, ki zares prav »vise« pod skalo »pod Robom«. Le z vet likim trudom jih je mogoee ohraniti tu gori, da ne zlezejo v spoda'j dei* roči potok Cirnšco. Tu jc zdaj vse živo delavcev in vrtnarjev, ker ima tu vrtič vsak kmet iz Novakov, tudi če samo v velikosti mize. Sejemo pa tu kapus in drugo zelenjavo. Sv. Lucija in okolica. Tudi k nam se je priselila gospo^ darska beda. Kmetje s strahom gle« dajo v bodočnost. Predpust je tukaj združil v zakon samo en par, in sicer se je poročil g. Viktor Leban iz Bače z g.čno Jo^ sipino Kovačič iz Drobočnika. Na mnoga leta! Neko nedeljo sem bil na Logu. Stopim v gostilno kjer zagledam polno omizje fantov in mož pri kvartanju in popivanju. Na moje razo&iranje scm videl med njimi tudi mlečnozobe fantiče. — Ko grem skozi vas Drobočnik, zagle* dam sredi vasi kup gnoja in tako skozji vas gnoj tik ceste; se čudim užpanstvu, da to pusti. Tudi k nam je prišla moda krat? kih las. Med ostriženimi so tudi kmečke žene. — Pri nas ima neki Furlan trgovino, ki rajši postreže tujcem, kakor domačinom. Gospod trgovec, ali imate več dobička od tujcev ali od dom'acinov? — Narodna čitalnica pri Sv. Luciji spi spanje pravičnega in kakor se vidi bo tudi za naprej. — Pri nas imamo neko učiteljico, ki uči v otroškem vrtcu. Kako postopa z otroci bomo lahko še povedali. — Ali bi se ne vpeljal lahko pri Sv. ! Luciji rnesečni živinski semenj? — j Kar jc najbolj potrebno, tega nima^ i mo. To je požarna bramba. Župan^ stvo bi khko zato poskrbelo. Kakor se čuje, misli odpreti pri Sv. Luciji ncka driižba večerni tečaj za ita? ! lijanščino. — V pustu smo imeli I pri nas hvala Bo'gu dva plesa, kate* rih so se udeležili tudi domačini, zlasti fiantje in dekleta. Fantje in dekleta ali imate fantovski in de1? kliški krožek? — V nedeljo je prvič nastopil novi moški zbor samih mladih fantov; upamo, da bo boljši od starega. — Dosti za enkrat, če ne bo jezen name g. urednik. Zavedni mladenič. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Büjt Ann, Podkraj: Vaša po- kojninska prošnja je y pregledu; manjkajo pa še vedno dokumenti, ki jih je komisija zahtevala od žu? panstva julija 1926. 2. Bajt A. Ponkve: Vaša zadeva je v redu in ni mogoče zahtevati poviška. 3. Hrovaf Josip, Srpenica 42: Sporočite nam svoje očetovstvo in materinstvo in letnico svojega roj* stva. Opišite natančno svoj položaj, kje in kdaj ste služili, kje, kdaj in kako ste bili ranjeni ali pa drugače zboleli. 4. Baucon Ivan, Miren 193: Zgla? site se ob priliki v tajništvu. 5. Červ Karl, Pon^kve št. 55: a) ali dobivate pokojnino, oziroma ali ste jo kdaj dobivali? Ali ste do? bili dve knjižici in ali je županstvo obe vrnilo? Vi imate pravico do pokojnine v smislu odloka dne 5. VIII. 1924 St. 5669. Kako se Vi pra? vilno pišete? Červ ali Črv? 6. Koritnik Anton, Žvanuti št. 6: Vaša prošnja je v pregledu. Manj? kajo pa dokumenti, ki jih je komi- sija zahtevala februarja 1926 leta od županstva. Podrezajte torej pri županstvu, da odpošlje čimprej za? htevane dokumente. 7. Vidrifi Ivan, Goče št. 17: Pri Vaši prošnji mora komisija ugoto^ viti, če je zapustil pokojni otroka. Iz priloženih aktov to ni razvidno. 8. Vodopivec Josipina, Prvačina št. 51: Zgksite se ob priliki v taj? nistvii. 9. GuÜc Anton, Kobdilj št. 26: Vaša prošnja je v pregledu. Komi? sija mora še ugotoviti, «če je bila smrt vojakov Älojzija in Viktorja povzročena po vojaški službi. 10. Gregorčič Ängrej, Vrsno St. 15: Za Vas je že predložen ugodni pokojninski načrt. 11. Čuferli Josipina, Ajba: Vam ni mogoče pomagati, ker _ mačehe nima jo pravice do pokojnine. 12. Kerkoč Mari ja, Brjejt 6: Zglasite se ob priliki v tajništvu. 12. Lapajne Andrej Vojsko 37: Odgovorite nam takoj na vpraša* nje: Kdaj ste vložili prošnjo za pri* znanje pokojnine? Pošljite nam tu* di čimprej notorični akt in zdrave niško izpričevalo, da zamoremo pravočasno vložiti rekurz. 13. Rehar Jos., Lože: Pošljite nam takoj potrebne dokumente, da mo? remo pravočasno vložiti rekurz. 14. Maligoj Mar., Kamno 42: Po? šljite takoj tajništvu negativni od* lok in vse potrebne podatke. Tajništvo. Darovi. Za »Alojzijevišče«: Sl. kmečka posojilnica Kozana?Vipolze 50 L; vlč. g. Alfonz Blažko 15 L. Iskrena hvala! Za slovensko sirotišče v Gorici: Veleugledna družina Orzan v Go* rici v spomin na svoje stariše bla« gopok. Antona in Josipine 1000 L; preplačila na »Nova Pota« 17 L. — Kmečka posojilnica Kozana ? Vi* pölze 50 L; preč. g. Alfonz Blažko 13 L. — Srčna hvala! Hiša s posestvom pripravna za sedlarja ali kolarja v lepem kraju blizu Kranja na Gorenjskem je na prodaj za 55 tisoč Din. Pojasnila pri: Iv. Kunovar, Ljubljana, Stari Trg 10. (SHS.) Iščem delavce (težake) za beton* ska dela. Oglasiti se je treba v Bu? kovici št. 113. 5 Čebele. Na prodaj imam 20 iz* vrstnih plemenjakov v ličnih pa? njih. Troha Kristjan, Sable grande št. 29 — S. Croce di Aidussina. Velika izbera prenosljivih gras mofonov, plošč, igel itd. — Velika zaloga fotografskih sip in papirja za fotografe; fotografski aparati itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Go* rica, Corso Vitt. Em. III. st. 7. — Tel. 3—47. ACQUA DELL'ALABARDA proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vslcd tega po? sebno priporočljiva proti prehladu in za ojacenjc korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carduci 9 pri Fiegel. Dr. A. Grusovin se je preselil s svojim zdravniškim ambulatorijel v ulico Arcivescova» do št. 7., Is nadstropje, nasproti škofije. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6.5 ob nedeljah in praznikih od 9,—12. Plačam najvisje cene za kože lisic,podla- 1^- -m* -g- ^. ^« sic, kun, zajcev, mack, veveric, jazbecev in -»^- * ¦¦ *-P w • WALTER WINDSPACfi - Gorica. Via Carducci 6 Teod. Hribar (nasio - Gorica CORSO VERDB 32 - - (hiša Cents, Posoj.) MM zslogia češkega platna iz znanc toyarne RegBnchart & Rapmann, Fsaho- mtw Mm za pDPočcncE Mnr tud! veliha fzölra nsoSIissa In imM^ su^?, Bl&go solidno! Cene smerne!