FR, ZDA/Kanada 4 USD, Švedska 16 SEK, Avstralija 5 AUD Cena 35 din Slovenija, sreda, 2. oktobra 1991 št. 39 — leto XXV Tajni agent Prašič Rusinje iz nočnih klubov Trgovsko podjetje d.o.o. UGODNO: VILIČARJI INDOS Delovni čas od 7.00 do 15.00 ob sobotah - zaprto Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel.:. tel: (063) 38-011 tel.-fax.: (063) 31-193 Se priporočamo! BODO ODPUŠČALI ZDRAVNIKE? SPLAV ZDRAVJA mm NAJLEPŠA V SLOVENIJI JE TEJA MISSZA AMERIČANE JEBEŠ DRŽAVO, KATERE PASOS IMA SAMO MINISTER POLICIJE ★★★★★★***-*★*★★**-*★★**★★***★★★*-***★************ * NOVA W DOBA STRAN 2 "~7~“T!T——--—-------- ni** memo vmemititi javnost, seveda sve/o 35/?« ««> » <»* *wa '“-s »M » ',v v0"' jj ^srm iitmud' 3(lr*n) !;X'XvX-X-X-X-X'X-XyX;X,X-X-X,X,X-X'X-X4X'X'X-X'X'X-X-X'X'X-X'X-X-X-X-X-X-X-X-X-XvXvX'XvXvX-X-X-XX-X-X-X-X-X-X'X Visoko posmlme tarife v kolektivnih pogodbah že vse leto v nasprotju * obema zakonoma o oseb,uh dohod- Dl i navodilo SDK^ameiimh2apodjnv. kioitteuajopitfifo (Sjtttev. *> *. »™V i*« »<■ -f <»-■•'» ™ aračmmte po zakonu, toda dokler ne jJramJte dolgov do Konfrontirmje gospodarskih in negospodarskih dejitv nosti Neplačevanje dajatev nekaterih gospodarskih podjetij sc v javnosti vedno boi} prikazuje kot ogrožanje plač negospo- ŽL:; ,e ........ ti1 »-drugim pa tega denarja porabi za druge namene Nemoč sindikatov ki vedo kako globoko v kr mo smo za . X;X;X;X;X;Xy . j zsnsSSU *.y.vi*X,.‘.*X'X,X,.,!vX*I’X,X,X*X* ZmAn}S Zaostrovanje na tem področju pa tudi lahko pripelje do popolnega sesutja velikega dela gospodarstva, k, ob mzhh «60,4 *4odt,4 .iv «. * *, »»iv«,» ro drugi stran, pa bi se moralo za prisilno odrekanje pri plačah ponuditi kaj drugega. Nekatere prmožrre kolektivne * to možnost konsenza " . ,.... ' XvXvjij . P< Sindikat posebej, v septembru pa se od izračuna, ki ga Tak pristop, od uporabe 'nenatančnih podatkov do M „r, n BITKA ZA ELAN Rdeče-črna španovija Čudno je, da naša najbolj razvpita izvozna znamka še ni propadla. Ob tem, kar se je z njo dogajalo in kar se nadaljuje, je skoraj nemogoče, da ima stečajna ekipa na čelu z upraviteljem Igorjem Trillerjem voljo nadaljevati svojo agonijo in reševati vozle giganta, ki jih je dobila na glavo. Da ji je uspelo s takšno popotnico še kovati dobiček, pa meji že skoraj na čudež. Pisali smo o pohotah krščan- torjem ELAN-a in Pavlom Koških demokratov, ki so nape- drom, najbolj preganjanim fi-njali svoje mreže. Brali smo naočnikom. Na eni strani torej o stari garnituri, na čelu z Uro- krščanska oblast in na drugi šem Aljančičem, bivšim direk- bivša, komunistična. Očitno sta si obe garnituri v strahu za lasten obstoj podali roke. Bojazen pred lastnim zlomom ju je prisilila v nenačelno, neformalno, a čvrsto koalicijo. Tako so se prvi umaknili in odstopili ves manevrski prostor drugi, ki si na vse pretege poskuša podjarmiti ELAN, s čimer bi izginila vsa preteklost. Novi lastnik begunjske tovarne bi s seboj pokopal vse svinjarije. NA RAVNAH NA KOROŠKEM OBČINSKA AFERA Vojna na vojnem odseku Ravenska občina ima znova afero. Ta proletarska koroška bčina je povsem obubožana, saj je železarna, njen gigant in nekoč paradni konj, povsem na kolenih. Zato so afere kar imerna hrana za anemične proletarce. Seveda pa so afere slajše prežvekovanje, če kot glavni igralec nastopa kakšen Občinar, inko Vučko je sekretar sekretariata za ljudsko obrambo in cviharil je takšne burje, kot je sprememba oblasti in vojna, /tže pa, da ga utegne odnesti navadna kamp prikolica. Na Ravnah je pred dobrim kom Kacinom bila kar dobra letom dni oblast prevzel Demos, nakar je počistil vse pred-tojnike upravnih organov. Tudi Vučko je nekaj mesecev »vi-,el«. Med drugim ga je bremenilo dejstvo, da je vrla JLA tudi iz te občine odpeljala orožje in je v občini ostalo le nekaj deset pištol. Vmes je na tem sekretariatu bilo veliko hude krvi. Vučka je rušil zakonski par Ozimic, ki je družno zaposlen v tem organu. »Na nož« sta si bila tudi z Zdravkom Moličnikom, ki je kot načelnik civilne zaščite dobil od Peterleta zlato plaketo CZ ob lanskoletnih poplavah, iz občine pa je kljub temu letel. Moličnik je danes na cesti in hodi »štem-plat«, kljub temu, da sta z Jel- znanca in je Kacin v enem od helikopterskih pristankov na Ravnah tudi skušal posredovati (takrat še kot desna roka J. J.). Moličnik pravi, da bi imel o svojem nekdanjem šefu veliko povedati. Skratka - Vučko je bil edina »kontinuiteta« v ravenski občini in ob njegovem imenovanju so mnogi modrovali, da ga je rešila sorodstvena vez z Joškom Kertom, ministrom za okolje in urejanje prostora v novi občinski vladi (življenjski družici Vučka in Kerta sta sestri). Ker je mag. Matic Tasič, predsednik občinske vlade, dobra duša in ker je donedavnega preveč poslušal Kerta, je Vučka vzel v službo, ta pa je začel bolj po svoje in rodila se je afera. Odsek za ljudsko obrambo je imel počitniško prikolico, ki je bila sicer v lasti republiškega sekretariata, ta pa običajno po sedmih letih prikolice proda. Stanko Vučko ni počakal na kakršnokoli licitacijo in si je prikolico odpeljal na svoje, v Mursko Soboto. Menda je prikolica dobro ohranjena in ima za sabo le eno pravo sezono, tako da bi počitnikovanje lahko bilo kar prijetno. Vučko je sicer prikolico kmalu potem, ko se je zanetila iskra, pripeljal nazaj na Koroško, vendar je bilo že prepozno. Vučko si sedaj že išče novo zaposlitev. Kot priučeni obramboslovec na Gimnaziji danes nima več posla, kot kemik pa bo šel na svoje. Tudi tokrat mu bo pomagal Jožko Kert, saj sta že najela eno od Gradisovih proizvodnih dvoran (Gradis je v stečaju), kjer se bosta ukvarjala s kemijsko tehnologijo. Prva oktobrska občinska skupščina bo za gospoda Vučka zadnja skupščina. UPRAVA ZA JEDRSKO NEVARNOST Krška ruleta Že dvakrat je bil ELAN na licitaciji. Prvič ga ni uspelo prodati. ker je imel sicer realno ceno, a bodočim kupcem še ni bilo jasno, kaj kupujejo. Maček v Žaklju za ta denar sigurno ni privlačna rešitev, saj niti slovenska vlada ni vedela, kaj in kje prodaja. Druga licitacija, za polovično ceno, je minila brez stečajnega upravitelja in zatorej ne bi bila veljavna. Obeta se še tretja licitacija, ki naj bi bila 21. oktobra. Na sestanku upnikov so se dogovorili, da bo tretja cena 11 milijonov sekujev (605 milijonov dinarjev), o čemer pa še mora odločati kranjsko sodišče, ki je pristojno. Kaj se bo iz teh igric izcimilo, bomo videli. Vemo le, da je bil na zadnji licitaciji ob upnikih, organiziranih v podjetju Komel, glavni interesent finančnik iz Kanala Bruno Dugar. ki je 17. julija ustanovil delniško družbo In-terholding v pisarni bivšega ELAN-ovega direktorja Uroša Aljančiča na Titovi 184, torej v prostorih Smelt-a. Ko smo na Dugarjevo firmo željni novih informacij poklicali, smo izvedeli, da nihče za njo ne ve. Mar je 150.000 dinarjev, ki jih je Bruno Dugar vložil kot ustanovitveni kapital, izpuhtelo v zrak, oziroma bilo le na papirju? Verjetno ne. Ampak nenavadno je, kako se enigmatični Dugar obnaša. S svojim spremljevalcem, bivšim stečajnim upraviteljem Petrom Lampičem, hodi na kranjsko sodišče kakor mačka okoli vrele kaše. Potem, ko mu banka ni hotela dati garancije in ni mogel sodelovati na licitaciji za nakup begunjske tovarne, je že naslednji dan ponujal 46 milijonov mark (licitacijska cena je bila 56 milijonov) v dinarski protivrednosti po tečaju 13 dinarjev. Garancijo naj bi mu dala italijanska firma Acros. In to spet napravi nov vozel na vrvi za obešanje. Ta napol državna italijanska firma se namreč ukvarja z raznimi velikimi gradbenimi deli v Italiji, od graditve cest naprej. Zanimivo je, da gre za izrazito italijansko krščansko-demokratsko podjetje, kar po- stavi dodatne vprašaje na celotno situacijo. Zakaj bi bili italijanski krščanski demokrati zainteresirani, da Dugar kupi ELAN? Zakaj mu dajejo bančno garancijo in raje sami ne postanejo lastniki? Mogoče bi situacija izgledala nedolžno, če ne bi vedeli, da ELAN-u strežejo po življenju prav krščanski demokrati, katerih odposlanec naj bi bil Du-garjev svetovalec Peter Lampič. Da se slovenski minister Maks Bastl, iz preteklosti bolj znan kot učinkovit partijski Terminator. sedaj pa goreč kristjan, lastnoročno zanima za ponos slovenske industrije, ni nič novega. In končno, niti humanitarna Karitas in cerkev nimata čistih rok. Tukaj je torej mednacionalna vez, ki ne temelji na nobeni romantiki. Verjetno se krščanski demokrati skušajo od zunaj, preko tujega kapitala, rešiti svojega masla. Njihov Maks Bastl ima med drugim tudi privatno firmo v Avstriji, preko katere se lahko daleč od fotografskih objektivov poveže z italijanskim kapitalom in na stranska vrata vkoraka v ELAN. Tako bo vse pozabljeno in razumeli bomo, zakaj je najbolj sporni minister še vedno v Peterletovi vladi. Opozicija (sedanja SDP. bivša ZKS) pa mora molčati, saj ji prav tako gre za glavo, ki je ne more rešiti niti bojkotiranje v skupščini. S tem smo priče nekakšni slovenski rdeče-črni koaliciji, ker drugače ne moremo razumeti udobnega in odlično plačanega stolčka, ki ga greje bivši direktor Uroš Aljančič na World Trade Centru in zadrževanja kazenskega postopka proti osumljenim v aferi, med katerimi je na vrhu Pavle Koder. In vendar lahko nekaj prekriža račune tej španoviji — trg. Po slepi ulici pred drugo licitacijo so se nenadoma začeli pojavljati novi kupci: Lovro Žemva iz Radovljice, firma iz Sarajeva, konzorcij bank iz Nemčije in Švice in še druga korporacija iz tujine. Kdo bo potegnil, bomo videli. Novega Grubeliča sigurno ne potrebujemo. Samo da resnica pride na dan. Peter Tomaž Dobrila Igor Triller: mu bodo zabili asa? Vsakih nekaj let imajo v krški občinski skupščini razpravo o našem jedrskem prvencu. Zadnja je spet trajala domala pet ur. Ko bi morali odborniki sprejeti vsega dva sklepa pa sta tako zbor krajevnih skupnosti kot zbor združenega dela ostala nesklepčna. Vprašanje, ali nadaljevati prekinjeno javno razpravo o širitvi začasnega skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov znotraj ograje nuklearke, je bilo na zunaj povod tega izrednega zasedanja. Očitno pa še tisti odborniki, ki so tam bili in vztrajali na seji tudi brez odmora iz vse manj banalnega razloga, ta pa se imenuje renta. Ostaja sklad krških stavbnih zemljišč, s katerim so v preteklosti zgradili prav sredi Krškega marsikaj potrebnega in tudi nepotrebnega, krajani Starega gradu v neposredni soseščini pa še vedno tarnajo o istem: uničeni cesti, in za bližnji energetski objekt že kar tragikomičnih, lesenih električnih drogovih iz leta 1939 (!). Prav ta sklad pričakuje letos 3,5 milijona dolarjev, čemur je Hrvatska kot solastnik nasprotovala že lani, ko je bil račun nižji in postavila vsega dva milijona dolarjev, Krčani pa bi radi kar 11 milijonov. Krške računovodje proračuna znajo posel, zato se tudi borijo, da se znesek, ki ga pač dobijo (zlepa ali zgrda: če ne gre durgače tudi blokirajo žiro račun nuklearke), ne vračunava v proračun. Če bi se, bi namreč krška občina tisti hip skočila na lestvici slovenskih občin domala z dna na 4. mesto, s tem pa bi bila ob ostale ugodnosti. Ob tem niti župan inž. Vojko Omerzu nič ne zardeva in je tudi na tej seji pritegoval tistim, kako varna da je ta nuklearka. Če je, čemu potem sprenevedanje okrog nadomestil? Vladna stališča je zagovarjal tako in drugače kar obširen krog: podpredsednik vlade dr. Leo Šešerko, minister za varstvo okolja inž. Miha Jazbinšek in predstavnica ministrstva za energetiko in uprave za jedrsko (ne)varnost. Nekteri niso skrivali razočaranja, ker ministri niso enostavno odvezali mošenj. Minister za okolje ima pravkar v proceduri zakon o varstvu okolja. V skupščini Republike Slovenije deluje parlamentarna skupina, ki raziskuje marsikaj okrog nuklearke. V vladni proceduri je tudi zakonsko besedilo o vseslovenskem referendumu za zaprtje nuklearke leta 1995. Prav predsednik te komisije in sopod-budnik tega zakona je poslanec, doma v sosednji brežiški občini, a ga na sejo niso niti povabili. Jedrsko elektrarno smo v Krškem dobili pred desetletjem tudi po zaslugi nekaterih tukajšnjih veljakov, ki so žarečih lic obljubljali med in mleko. Sedaj se ta atomski mlin vrti, Posavci in ne le Krčani pa z gnusom poslušajo, kako veliki porabniki in hkrati izgubaši elektrike sploh ne plačujejo, svoja jabolka pa morajo prodajati pod drugim imenom, če nočejo, da jim jih Nemci zavrnejo. Sedaj vsaj vprašanje jedrskih smeti skušamo razreševati demokratično. Že odborniki in vladni ministri so iz-gledali zbegani, na javni razpravi pa naj bi svoje rekle tudi gospodinje. Ni zaman prav Krešintir Fink iz taiste nuklearne elektrarne čakal z besedo domala prav do konca te maratonske razprave in kratkomalo ugotovil, da oni delajo in bodo delali. Po njegovih besedah tam že gradijo skladišče, tudi večjo streho za zamenjavo pa-rogeneratorjev. Pa je ena prvih študij za gradnjo trajnega skladišča nekje v Sloveniji prav območje jedrske elektrarne izločila, zavoljo potresne nevarnosti, celo za nizko-radioaktivne smeti. Vse skupaj je torej še vedno podobno ruski ruleti: igranju z nabito pištolo, dokler pač bobenček ne naleti na naboj. ODKRITJE: ČETNIŠKI VOJVODA JE S PAŠKEGA KOZJAKA Vojislav Šešelj je Slovenec Vojislav Šešelj, zloglasni četniški vojvoda, vodja srbske radikalne stranke, ki danes stanuje v Sremu, v Batajnici, v ulici Posavskih odreda 36, za seboj pa ima že kar nekaj prijav zaradi nasilništva, je po rodu Slovenec. Slovenska javnost ga pozna kot samozavestnega gobezdača, ki si je pred časom privoščil tudi napoved, da bo kot guverner Slovenije že naredil red pod Alpami. Kdo so njegovi slovenski predniki? Za Srba, za kakršnega se Vojislav Šešelj ima, mu že na prvi pogled manjka nekaj atributov. Šešelj je svetlih las, bolj srednjeevropskega kot srbskega obraza, priimek pa rahlo diši po kakšnih francoskih prednikih. Prav slednje nas je vodilo, da smo pobrskali po slovenskih župnijskih knjigah. je leta 1900 odselil na Žeblarje-vo domačijo (po domače), na današnji Klanec 11 blizu Dobrne. Tam se je poročil z Marijo, ki je bila leto dni mlajša. Leta 1901 se jima je rodila hči Frančiška, leta 1904 pa sin Jožef, ki je kasneje postal vrtnarski pomočnik. Leta 1927 sta bila na isti kmetiji rojena še Janez in Vojislav Šešelj: slovenski janičar. Mu je v resnici ime Vojko? Marija Sešl, potem pa so Sešli kmetijo prodali in se odpravili s trebuhom za kruhom po svetu. Žal se nihče od današnjih Še-šlov in kar je podobnih priimkov v Sloveniji ne spominja, kam so Sešli z Žeblarjevega odšli, vsi, ki še žive v Sloveniji pa zatrjujejo, da nimajo v Srbiji nobenih sorodnikov. Tako je mogoče s precejšnjo verjetnostjo sklepati, da je Vojislav Šešelj vnuk vrtnarskega pomočnika Jožefa Sešla. Prav za Jožefa je namreč tudi eden od naših sogovornikov iz Velenja vedel povedati, da se je menda kot vrtnarski pomočnik udinjal v Zagrebu. Jožef Sešl je imel več otrok, eden sinov pa se je kasneje odselil v Srbijo. Vojislav Šešelj naj bi bil sin le-lega. Zato se ne čudite, če se bo krvoločni Vojislav Šešelj poleg četniškega vojvode kmalu oklical tudi za napol Slovenca in vojvodo Slovenije. Morda se bo preimenoval v Vojka Sešla. Vam zveni to nekam znano? Da, da ... Vprašajte se, zakaj Vojislava njegovi nasprotniki zbadajo v vzdevkom »Vojka«. Ali morda v njegovem rojstnem listu piše »Vojko«? Je Šešelj krščen v rimokatoliški ali pravoslavni veri? Jana Štrlekar Brane Piano Simona Vovk Cesta na Ostrožno 113. 63000 Celje. Telefon & fax: 06334-222 Bliža se NOVO LETO. To je čas, ko lahko vašim poslovnim partnerjem in prijateljem izkažete pozornost. Mi vam v ta namen lahko ponudimo naslednje artikle, seveda z vašo reklamo: * žepne koledarje * namizne koledarje v obliki bloka * stoječe namizne koledarje * stenske koledarje * novoletne voščilnice * vžigalnike * kemične svinčnike Prvo presenetljivo odkritje, na katerega smo naleteli je bilo, da vsi priimki kot so Sešl, Šešel, Šešl, Šešelj, celo Sešel in Sesl, izhajajo iz istega kraja, s Paškega Kozjaka nasproti južnim obronkom slovenskega Pohorja. Tudi večina Slovencev s podobnimi priimki, ki danes žive širom po Sloveniji, večinoma pa v Celju, Ljubljani, Velenju in Mislinji, se spominja, da so njihovi predniki prav iz omenjenega kraja. Menda, so rekli naši sogovorniki, izvira priimek od francoskega vojaka, ki je v času Napoleonove vladavine na našem ozemlju tukaj tudi ostal in se oženil. To potrjujejo tudi v gotici napisane župnijske matične knjige iz začetka prejšnjega stoletja, ki tudi prvič na našem ozemlju omenjajo priimek Sešl. Rodbina Sešl se je razvijala na Paškem Kozjaku, ki danes spada pod faro Zgornji Dolič. Ko je Sešlom domačija postajala pretesna, so se začeli odseljevati ali pa so se poženili na druge kmetije. V tem stoletju jih je največ odšlo v bližnjo Mislinjo, od tam pa najprej večinoma v Velenje ter drugam po Sloveniji. Obenem so Sešli, zdaj nekateri že tudi Šešlji ali Šešelji, odhajali tudi proti Hrvaški, Avstriji, v Avstriji pa se je našel celo nezakonski sin enega izmed njih. Enega redkih izvirnih priimkov, torej Sešl, danes nosi neka gospa z Dobrne, ki je bila poročena z enim izmed njih. Najverjetneje pa korenine četnika Vojislava Šešlja izvirajo pri Janezu Sešlu. Ta je bil rojen leta 1871 na Paškem Kozjaku v naselju Kozjek, v hiši, ki nosi številko 58. Janez Sešl se TE DNI NA SLOVENSKO-HRVAŠKI MEJI Meja, ki je ni Medtem ko so zlasti nekateri hrvaški časopisi poročali o nekakšnem poostrenem nadzoru na primorskih mejnih točkah s Slovenijo, kar je naša stran zavrnila (razen dveh radarskih kontrol hitrosti vozil), smo se v sredo, 25. septembra, zapeljali proti Hrvaški, preko meje pri Obrežju v brežiški občini v smeri proti Zagrebu. Promet je potekal nemoteno v obe smeri in dva policija sta ga le opazovala. Nista ustavljal niti vozil z zagrebško registracijo, ki imajo še vedno prelepljene luči, za katerimi (prelepljeni so tudi smerokazi), ni prijetno voziti. Obrežje Manj živahno kot v bližnjem bifeju — Na mejni točki med Slovenijo in Hrvaško pri vasi Obrežje policaji mirno opazujejo promet. Bodo vsaj do prihodnjega poletja dobili klima napravo za sicer kar vroč kontejner? Hrvatska Razpelo in sveči - Da smo zapeljali pred motelom pri Bregani na hrvaško stran opozarja tabla »Republika Hrvatska«, ki jo je nekdo okrasil z dvema svečama in razpelom. Kakšnih deset metrov čez potoček je na drugi strani tabla »Republika Slovenija«, kar kaže, da razmejevalci niso bili najbolj natančni. Tanki Tanki na slepem tiru - Druga posavska mejna točka je na železniški postaji v Dobovi. Tam je bil minuli teden že tri tedne na slepem tiru dolg vlak s tanki umikajoče se jugovojske iz Slovenije. Vojaki, ki vlak stražijo, so si za sončenje prinesli iz spremljajočega potniškega vagona naslonjala oblazinjenih sedežev. Ob pogledu na fotoaparat grozeče mahajo s strojnicami. Leskovec »Nismo se še navadili,« pravi Ivan Leskovec iz krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem, ko govori o novi meji. Sicer pa pravi, da so jim španske jezdece na naši strani ukradli... Rigonce Se en prehod? Krajani pričakujejo, da bodo mejno točko uredili tudi pri Rigoncah. Na mostu pri Sotli na hrvaški strani je kar cel niz španskih jezdecev, kar kaže, da tudi lokalne ceste nisto kar tako. Gardisti pa so v bifeju. Alfred Železnik SLOVENSKI AKADEMIK IZ OSIJEŠKIH ZAKLONIŠČ Oči v želodcu Dr. Jože Pogačnik, redni profesor slovenske književnosti in primerjalne književnosti jugovzhodne Evrope ter dekan Pedagoške fakultete univerze v Osijeku, je te dni doživel takorekoč zvezdne trenutke v svoji poklici karieri. Minuli petek so ga promovirali za zunanjega člana Slovanske akademije znanosti in umetnosti, le dan poprej pa predstavili njegovo najnovejšo knjigo. V njej je prof. Pogačnik, ki ga imajo za najboljšega poznavalca starejše slovenske književnosti, obdelal kulturni pomen dela škofa Slomška (glej kratko oceno na kulturni strani!). Na tem mestu bo naš gost spregovoril o svoji človšeki stiski, ki jo zadnje čase preživlja kot prebiv alec razdejane slavonske metropole. Kako ste se sploh prebili iz obkoljenega Osijeka in prek zavojevahe Hrvaške do Slovenije? »O podrobnostih iz razumljivih razlogov sedaj še ne bi go- pogovarjati na nekem vrtu, kot to počneva sedaj midva.« Pomeni, da večino časa prebijete v zaklonišču? »Da. Stanujem v bloku in vsaj zaklonišče imamo takšno, Dr. Jože Pogačnik, slovenski dekan v Osijeku voril, saj se bom na podoben način moral tudi vrniti. Je pa to potovanje bilo takšno, da bi lahko iz njega izluščil vsaj napeto novelo, če ne že kaj več. Na kratko: potoval sem, tehnično gledano, v zamaskirani obliki.« In zakaj se potemtakem še vračate domov? »Čeprav je bil Osijek zadnje tedne dobesedno pekel, mi dolžnost veleva povratek. Kljub vojni bomo začeli s študijskim letom, poleg tega sem dekan. Bilo bi nepošteno, ko bi kolege in študente kar tako zapustil. Res pa je, da sta se žena in hčerka že zatekli v Ljubljano.« Osijek naših dni primerjate s peklom. Kako ga doživljate sami? »Že tri mesece hodimo spat oblečeni. Če smo naključno v stanovanju, se je treba kar naprej izogibati oknom, da te ne zadene ostrostrelčeva krogla. V kratkih zatišjih vozniki na osijeških ulicah skoraj podivjajo, da bi prišli do kilograma kruha in litra mleka. Kdor se ne vozi, se previdno plazi tik ob zidovih, že znova zavoljo ostrostrelcev, četnikov, peto-kolonašev. O kakšnih normalnih kosilih ali večerjah sploh več ne razmišljamo. V Mariboru, kamor sem prišel na promocijo knjige, sem po dolgem času doživel prave blažene trenutke. Zame je to pomenilo, da sem lahko spal v postlani postelji in brez strahu, da bo zdaj zdaj švignilo nad glavo letalo ali od nekod priletela kakšna mina. Skoraj pozabil sem že, da se je mogoče v miru kot mora biti. V njem smo bivali in prenočevali nepretrgoma tudi po deset dni skupaj. Šest dni je bilo tašmh, da iz njega dobesedno ni bilo mogoče pomoliti glavo.« Kako se odvija življenje pod zemljo? Kaj počenjajo ljudje v zaklonišču? »Najrazličnejše reči. To je zame prava nova, izkustvena šola psihologije. Opazujem sebe in druge. Spoznal sem, da je nekaj treba nujno početi, ko zunaj poka. Najslabše je nič počenjati in prisluškovati detonacijam od zunaj. To te spravlja v brezup, lahko tudi psihično zlomi. Ženo sem evakuiral, ker se po trenutkih zatišja preprosto ni mogla več vrniti v zaklonišče. Živci ali kaj takega. No, ko se z nečim ubadaš, misli odmakneš od realnosti v mestu. Ljudje se zamotijo na naj-razhčnejše načine. Nekateri bi se kar naprej basali s hrano, drugi se pogovarjajo, berejo, veliko je kartanja.« Pa vi? »Največ pišem in berem. Nazadnje sem bral Capudra. Do kartanja mi ni, zato pa sem preigral veliko človek ne jezi se.« Ste se vseeno jezili? »Bolj zato, ker sem izgubljal kot zavoljo tistega, kar se dogaja zunaj. Moram reči, da vzdušje v zaklonišču kljub vsem stiskam, ki pestijo Osije-čane, sploh ni zamorjeno. Ljudje celo razvijajo nekatere oblike ustvarjalnosti, ki jih prej niso poznali. Pišejo pesmi, rišejo, pojejo in podobno. V tem vidim moč neuničljivega življenja. V trenutkih zatišja se ljudje malodane strastno lotevajo zamenjave razbitih šip, odstranjevanja ruševin, pleskanja, skratka, urejanja domov. Tudi v tem vidim neuklonljivo voljo do življenja. Zato sem prepričan, da se Hrvaška ne bo predala in da bo tudi zelo hitro obnovljena, ko bo te kataklizme konec.« Pa služba? Je delo na univerzi zamrznjeno? »Ne, delovna obveznost je ohranjena, pač v skladu s trenutnimi razmerami. Praktično ni fakultete, ki ne bi bila prizadeta, nekatere so skoraj porušene. Zlasti hudo je tam, kjer so načeti kabineti in laboratoriji. Ker sem dekan, imam še posebno odgovornost. Nasledil sem kolega, ki je po narodnosti Srb. Ta je že pred kakšnimi tremi meseci nenadoma izginil. Izvedeli smo, da je sedaj predsednik četniškega naglega sodišča v po strašnem pokolu znanem Dalju.« Imate kaj več informacij, kaj seje v Dalju pravzaprav dogajalo? »Imam. V njem je, preden se je začelo, živelo 2600 ljudi, pretežno Hrvatov. Sedaj jih je le še kakšnih stopetdeset in vsi so zaznamovani s posebnim trakom, ki so jim ga zavezali okrog roke. Po informacijah, ki jih imamo, z veliko verjetnostjo sklepamo, da so četniki in vojska v Dalju poklali kar okrog 1500 ljudi. Že ubitim nosečnicam so parali trebuhe, ljudi so natikali na kole, jim rezali vratove. Vem za tamkajšnjo mesarsko družino, katere člane so vse po vrsti obesili na kavlje, namenjene zaklani živini. V želodcu nekega mrliča so našli oči, pa ne njegove, ki jih je moral pogoltniti. Da ne naštevam dalje.« Omenjali ste peto kolono, pa vašega predhodnika, ki seje priključil četništvu. Je teh pojavov bilo na univerzi več? »Kakšnih štirideset odstotkov mojih kolegov je srbske narodnosti ali pa se imajo za Jugoslovane. Večina jih je ostala, vendar menim, da tako ne bo dolgo. Pa ne zaradi maščevanja. Pod lupo so namreč vzeli njihovo strokovno uspo- Osijek, te dni: obnavljanje zaloge streliva v štabu Zbora narodne garde sobljenost oziroma reference biti visokošolski učitelj. Izkazalo se je, da so mnogi prišli do položajev s prevaro, s falsifika-ti ali po kakšnih drugih neakademskih zvezah. Seveda so med njimi tudi visoko usposobljeni ljudje in ti bodo ostali, če bodo tako želeli... ... in če se niso kompromitirali kot peta kolona? Sploh bi bilo zanimivo slišati, kaj menite o bodočem sobivanju Hrvatov in Srbov? »O tem veliko razmišljam in žal moram povedati, da bodo verjetno hudi problemi. Dolgo časa mi je uspelo ohranjati korekten odnos do Srbov oziroma srbstva. Zadnje čase pa se moram zelo racionalno krotiti, da v meni ne prevladajo negativna čustva do njih. Počenjajo namreč takšne grozote, da človek preprosto ne more ostati neopredeljen. Prihodnja simbioza bo seveda osrednji problem. Vzhodna Slavonija bo namreč tudi po vojni ostala etnično me- % i&Sšfi Osijek: ostanek hrvaške roke po bitki šan prostor, čeprav mishm, da se bo število Srbov v njem zmanjšalo. Mnogi bodo morali oditi, ker zanje preprosto ne bo več obstanka v okolju, v katerem so se človeško kompromitirali. Mnogi se iz Srbije ne bodo vrnili na svoje domove. Predvsem mora doživeti srbski molk, mislim zlasti na intelektualce, zlom. Ta molk je bil zavoljo strahu, zavoljo napetosti, ki ji je botrovala tudi drža nove hrvaške oblasti, zame razumljiv. Sedaj ga ne morem več tolerirati. Mislim, da so si tisti Srbi, ki sedaj molčijo ali pa bodo to še počeli, na nek način okrvavili roke, čeprav v življenju še niso imeli v rokah orožja. Spričo tega, kaj počenja ta agresivna banda pod srbsko zastavo, se je preprosto treba opredehti. Kdor je nevtralen ali molči, je tudi krivec.« Kaj menite o obtožbah na račun poveljnika osiješke obrambe Glavaša, zlasti še, ko naj bi uzurpiral oblast v osiješkem dnevniku Glas Slavonije? »Mislim, da njegovi kritiki pretiravajo. O Glavašu nimam slabega mnenja. Kolikor vem, je bil v redakciji samo dvakrat in še to le za nekaj minut. Ta čistka v Glasu Slavonije je morda bila glede na razmere celo koristna. V njej je prevladovalo uredniško oziroma novinarsko jedro iz starih boljševističnih časov. Samo po sebi to morda še ne bi bil problem, dejstvo pa je, da so se vedli dokaj petokolonaško ali pa vsaj defetistično.« Česa se pred povratkom v Osijek najbolj bojite? »Letal. Pred njimi človek res ni varen, nima se kam umakniti. Prepričan sem sicer, da piloti zavestno ne uničujejo civilnih objektov, vendar so tako slabo izurjeni, da njihovi projektili padajo tudi po petsto metrov vstran od takoimenovanih strateških ciljev; učinek je uničujoč tako za stanovanjske hiše kot za kulturne spomenike, pa seveda ljudi. Žlasti še, ko po bombnih napadih mitraljirajo. Nasploh so razdejanja na najrazličnejših objektih več kot grozljiva. Med umikom iz Osijeka so tanki dobesedno uničili cele ulice in to samo zaradi objestnega besa. Glede na to bestialno rušenje je število člove-ših žrtev pravzaprav še majhno. Rušiti, uničevati, to je glavni moto četniških in jugoarmij-skih hord.« Braco Zavrnik Foto: Didi Lebar, Lucas MEDIJSKA VOJNA Slovence izbrisati V obrambi Čosica Akademik Ljubomir Tadič je na tribuni Demokratske stranke v Prokuplju odgovarjal na vprašanja prisotnih o vse bolj pogostih napadih na Dobrico Čosica. Te napade akademik Tadič smatra za sramotne, ker se za njimi skrivajo »majhne duše, ki želijo zrušiti hrast.« Akademik Tadič je še dodal: »Jaz sem skupaj s Čosičem pod okni komunističega režima delil dobro in zlo, tako da dobro vem, za kakšnega človeka gre. Danes se razlikujeta v nekaterih političnih vprašanjih, vendar pa to ni razlog, da ne bo obsojal te dobro premišljene in zrežirane kampanje proti njemu. Ilustrovana Politika, Beograd Da gre za dobro premišljene, zahrbtne in zrežirane napade na Dobrico Čosica, dokazuje tudi dejstvo, da ga njegov prijatelj Tadič imenuje »hrast«, hrast pa je dobro poznani simbol Nemcev. ki hočejo skupaj s Slovenci, Hrvati, Vatikanom pa še s tem in onim uničiti Srbijo že stoletja. Kidrič bo izbrisan Največji črnogorski kolektiv nikšiške železarne, bo te dni najverjetneje spremenil svoje ime. Kakor se je izvedelo, bo namesto dosedanjega imena »Boris Kidrič«, ta gigant v bodoče nosil ime »Železarne Nikšič.« S spremembo imena bodo uslišane številne prošnje delavcev te železarne, ki jih pošiljajo na vodstvo že več kot leto dni. Mnogo delavcev je bilo proti temu imenu že takrat, ko so ga pred leti železarni dali. Večemje novosti, Beograd, S spremembo imena se bo ta črnogorski gigant končno otresel slovenskega izkoriščanja in vpliva ter se tako razvil v dobičkonosno podjetje. Zmaga slovenskega ramba Kako izgleda, ko se izstopi iz nečesa, kar nas je vse skupaj pritiskalo toliko let? Razen tega, da se vsi strinjajo, da se nikoli niso bolje počutili in se obnašajo, kakor da so resnično premagali nekakšno kolikor-toliko sposobno vojsko, ki jim je, kakor pravijo ciniki, to velikodušno pustila, je odcepljena in osvobojena Slovenija ponujala peneči, slavljenski »Indipendent« v izložbi vsake Sadje zelenjave in nemške marke na tržnici polni vsega, razen sočnih, rdečih lubenic. Verjela bi, da so končno uspeli narediti nekakšno državo, če mi nekateri ne bi potožili, da se ji, iz samo njemu znanih razlogov, izogiba tudi šef italijanske diplomacije in Buda nove Evrope Gianni de Michelis, čeprav so prav zaradi njega preuredili največjo ljubljansko diskoteko in jo opremili z najnovejšimi videospoti. Mislili so, da jim bo tako v miru, kakor tudi v vojni, pomagala video tehnika. Slovenija je menda edina država na svetu, ki je v vojne operacije odšla oborožena z video kamerami, kar se je pokazalo kot čisto zadostno, če ne celo najboljše orožje v službi njene obrambe in osamosvojitve. Duška Jovanič, Duga, Beograd Seveda pa je tudi vojska pomagala s tem, da je dajala materiale, ki so jih slovenske video kamere lahko snemale in posredovale Evropi in svetu. Lideri zaradi sladkega življenja Na primer Čemšit Duriči, bivši direktor »Feronikla« v Celovcu, je nostal veliki biznismen. Nekdanji pokrajinski funkcionar, sedaj zamenjani predsednik skupščine občine Djako-vica, Musa Duraku, služi velik denar kot trgovski potnik. Njegov bivši kolega, predsednik izvršnega sveta občine Djakovica, Azis Ljulje, sedaj preprodaja sadje in zelenjavo, medtem ko bo bivši direktor pošte v tem kraju Ismet Onimi kmalu postal lastnik nekega lokala. Kačuša Jashari se ukvarja s trgovino, prav tako pa se s trgovino ukvarja tudi Sadno Godanci, bivši sekretar Sekretariata za notranje zadeve v Prištini. Zejnel Zejneli, Bustrovana Politika, Beograd Kako si drznejo po odstaviti z delovnih mest ukvarjati se s čim drugim in služiti denar, namesto da bi samokritično pocrkali od lakote za bližnjim vogalom. SRBIJA V MEGLICI Repriza volilne farse Od našega beograjskega dopisnika Minula dva tedna je bil vaš beograjski dopisnik v popolni komunikacijski blokadi. Vse telefonske, telefaks in teleks zveze med Beogradom in Slovenijo so bile prekinjene. Ker se pisec teh vrstic ni mogel javiti svoji redakciji, je v pretekli številki Nove dobe izostal reden kolumen »Srbija v meglici«. V upanju, da takšnih prekinitev ne bo več, nadaljujemo tam, kjer smo končali v predpretekli številki. V Srbiji bodo lokalne volitve 10. novembra. Tega dne se bo ponovila, ni dvoma, lanska volilna farsa, ko so bile 9. in 23. decembra volitve v srbski parlament. Tako se bodo državljani Srbije v manj kot letu dni soočili s še dvema komaj verjetnima prevarama in volilnima krajama. Preoblečeni komunisti Slobodana Miloševiča so naredili vse, da bodo na ta dan velike prevare dosegli še eno veličastno zmago na lokalnih volitvah, kakor so jo dosegli že lani na parlamentarnih, seveda s pomočjo manipulacij in volilnih trikov. Vse je že torej zrežirano, tako da bo prej konec sveta, kakor da bi Miloševičevi komunisti prepustili oblast nekomu drugemu. Pa gremo po vrsti. Napovedane lokalne volitve v Srbiji je razpisal predsednik srbske skupščine Aleksandar Bakočevič, človek, ki ima skupaj s srbskim varovancem Milanom Babičem iz Knina najbrž največ funkcij na svetu. Bakočevič je tukaj v Beogradu vse živo - od predsednika parlamenta, preko predsednika mestnega odbora vladajoče Socialistične partije, do predsednika Jugoslovanskega olimpijskega komiteja. Ni izključeno, da nima kakšne funkcije tudi v Društvu za zaščito živali. A vrnimo se k volitvam. Lokalne volitve v Srbiji so najprej načrtovali meseca marca letos. Vendar jih socialisti niso razpisali pravočasno, ampak so jih najprej preložili na junij. Volitev pa takrat kakor tudi septembra ni bilo. Miloševičevi komunisti so jih končno razpisali za mesec november. Izmikanje vladajoče stranke razpisu volitev vsekakor ni bilo naključno, saj je bilo v tem času potrebno sprejeti zakone in pripraviti druge volilne predpise, ki naj omogočijo, da bo Socialistična stranka dobila tudi lokalne volitve, še preden bodo te izpeljane. Domislili so se, kako naj zanesljivo pridejo do glavnega dobitka. Prvič, v parlamentu so sprejeli zakon, ki najbolj ustreza Socialistični stranki, saj ima ta v njem ogromno večino. Prav tako kakor lanskega decembra so brezglavo in krčevito ohranili takoimenovani večinski volilni sistem, čeprav so opozicijske stranke predlagale proporcionalni sistem, ki je v trenutnem razmerju moči pravičnejši in objektivnejši. Miloševičevi dovčerajšnji komunisti so seveda opozicijski predlog z aroganco in cinizmom zatrli že v kali. Seveda so vodo speljali na svoj mlin, saj večinski volilni sistem ustreza velikim strankam in pokopava majhne. Najzgovornejši primer njegove nepravičnosti so prav decembrske volitve v Srbiji, ko je dobila Miloševičeva Socialistična stranka v dveh volilnih krogih samo 45 odstotkov glasov, v parlamentu pa osvojila zastrašujočih 78 odstotkov poslanskih mest (194 od skupaj 250, kolikor jih šteje srbska skupščina). Volilni trik, s katerim so si z nekaj več kot petino glasov zagotovili nekaj manj kot štiri petine sedežev v parlamentu, je vsekakor eden od osrednjih »biserjev« srbskih socialistov. Prek javnih medijev je oblast sprožila nezaslišno kampanjo. Svojo šapo je položila predvsem na radio ih televizijo. Z odločitvijo srbske vlade so v Radioteleviziji Beograd po hitrem postopku zamenjani vsi vodilni ljudje, ki so jih imenovali po krvavih demonstracijah opozicije marca letos v Beogradu. Na položaje teh nekoliko svobodomiselnejših ljudi so znova postavili »preverjene komunistične sile«, pripravljene, da se bodo borile do zadnje kaplje krvi za boljševistično - komunistično stvar. Ta novouvedena novinarska hunta, sestavljena iz samih bivših komunističnih funkcionarjev, je dobila eno samo nalogo: volitve je treba dobiti za vsako ceno. Tretjič, z grabežem celotnega imetja bivše Zveze komunistov in Socialistične zveze je Socialistična stranka Srbije pustila ostale opozicijske stranke brez elementarnih dohodkov za dejavnost in obstoj. Na ta način bosta bogastvo in razkošje na eni in splošno pomanjkanje denarja na drugi strani imela ogromen vpliv na predvolilno kampanjo, ki se bo začela te dni. Že sedaj je jasno, da bo to 'boj neenakih in neenakopravnih. Slobodan Miloševič: križ na glavi ŠE ZMEROM SE VRTI Priština: Združenje neodvisnih albanskih učiteljev in delavcev prištinske univerze je zahtevalo naj Srbija prekliče začasne ukrepe in v izobraževalne ustanove vrne na delo vse odpuščene učitelje in profesorje. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo je izrazilo svoje ogorčenje zaradi barbarskih napadov jugoslovanske zvezne vojske na kul turne spomenike in objekte v R Hrvaški in podporo junaškem u boju hrvaškega naroda. Ljubljana: V vili Podrožnik je bila slavnostna podelitev priznanja Ambasador republike Slovenije v znanosti. Nagrada znaša 10.000 DEM. Zagreb: Na Hrvaškem je položaj po sklenitvi premirja miren, boji potekajo le na področju Vukovarja in Vinkovcev. Zagreb: Vojna na Hrvaškem je do sedaj naredila škode za nekaj več kot 10,4 milijarde dolarjev, če se ne bo takoj končala bo ta znesek dosegel 15 milijard dolarjev, kar je več kot enoletni nacionalni dohodek. Pričakujejo pa, da se bodo vse posledice pokazale šele ob prekinitvi spopadov. Beograd: Hrvaško je treba najprej popolnoma premagati in se šele potem z njo pogajati. Jugoslovanska armada pa bi morala dobiti v celoti srbsko poveljstvo«, je dejal voditelj Srbske narodne obnove Mirko Jovič. Ljubljana: Na zahtevo skupščine je predsednik vlade Lojze Peterle poročal o pomoči Slovenije Hrvaški. Ta pomoč obseg:, pripravo zbirnih begunskih centrov, begunci so oproščeni participacije v zdravstvu, sprejeti so bili tudi ukrepi za vsestransko zdravstveno pomoč otrokom in ženskam, saj je med njimi tudi veliko nosečnic. Zagreb: Na Hrvaškem se nadaljujejo spopadi. Zjutraj so napadli Pakrac in Novsko, Sisak in Petrinjo preletavajo letala. Jasenovac so obstreljevali s topovskimi granatami, Osijek pa ponovno bombardirali. Vinkovci: V zračnem napadu naj bi letala spustila na mesto večje število bomb, med njimi tudi kemične in biološke. Policija in strokovnjaki še vedno odkrivajo za kakšno vrsto orožja v resnici gre. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev in društev hrvaških pisateljev sta sprejela poslanico vsem pisateljem sveta, v kateri ostro obsojata Srbijo in armado za zločine na Hrvaškem. Novi Sad: Liga socialistov Vojvodine je sporočila, da bo nadaljevala z mirovnimi demonstracijami. Vojvodinski socialisti zahtevajo ustavitev mobilizacije, izpustitev iz vojske vseh tistih, ki so na ogroženih območjih, jasno opredelitev ciljev vojne, in opredelitev jugoslovanske armade do srbskega in hrvaškega režima. Skopje: Vodja VMRO-DPMNE in podpredsednik Makedonije Ljubče Georgijevski je izjavil, da največja nevarnost za Makedonijo in makedonski narod prihaja iz Srbije, ki je v razpadu, zato pa je tudi najbolj nevarna. Priština: Referendum na Kosovu poteka ob policijski represiji in aretacijah članov volilnih komisij in članov nekaterih političnih strank. Srbska policija je odvzela volilna gradiva v naselju Vranjevac pri Prištini, v Titovi Mitroviči, Prizrenu, Bakoviči in v nekaterih drugih volilnih enotah. Dubrovnik: Z grško ladjo La palma, ki je na krožnem potovanju po Jadranu je v Dubrovnik prispelo 550 tujih gostov iz dvajsetih držav. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za statistiko je objavil gibanje cen v letošnjem septembru. Cene na drobno so se v primerjavi s prejšnjim mesecem povečale za 17 odstotkov, v primerjavi s septembrom lani pa za 137,6 odstotkov. Zagreb: Od konca junija do danes je vojna na Hrvaškem zahtevala 9 življenj med tujimi in domačimi novinarji, napadov nanje pa je bilo več kot 40. Vseh žrtev med novinarji je 11. Ljubljana: Na gradu Mokrice sta se sestali vladni delegaciji republik Slovenije in Hrvaške. Dogovorili so se o usklajevanju stališč. Maribor: Na povabilo Toneta Rousa, predsednika izvršnega sveta občine Maribor, so se sestali ugledni javni delavci, z namenom spregovoriti o problematiki štajerske regije. Beograd: Zvezni sekretarijat za promet je sporočil, da je s sredstvi, ki jih ima na razpolago odprl zgornji zračni prostor na območju Zagreba. Maribor: V Mariboru je bila slovesnost ob odkritju spomenika Antonu Martinu Slomšku. Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan. Poleg njega so govorili tudi dr. Peter Vencelj, republiški minister za šolstvo in mariborski škof Franc Kramberger. Ljubljana: Mednarodni Rdeči križ ni umaknil svojih misij iz Jugoslavije, gre le za začasno ustavitev dejavnosti na kriznih območjih, da bi se misije bolje organizirale in poostrile varnostne ukrepe pri svojem delu. To so sporočili s sedeža mednarodnega Rdečega križa v Ženevi. Ljubljana: V Ljubljano je prispela madžarska parlamentarna delegacija, v kateri so štirje člani. Sarajevo: Zaradi aretacije predsednika islamske skupnosti Jugoslavije Reis-Ul-uleme Jakuba Selimskega je vrhovni sabor islamske skupnosti v Jugoslaviji poslal poziv Slobodanu Miloševiču v katerem zahtevajo preiskavo o dogodku in javno opravičilo srbskega predsednika. Zagreb: Gibanje mater za mir »Okop ljubezni« je podprl sarajevski forum za zaščito otrok, mladine in državljanskih pravic »Vsi za vse« in jih obvestil, da se zaradi prometne blokade Hrvaške ne morejo udeležiti sarajevskega zborovanja. Predstavnice »Okopa ljubezni« je sprejel tudi hrvaški predsednik Franjo Tudman in podprl njihove zahteve v boju za življenje njihovih sinov. Ljubljana: Podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk je napovedal, da bo imela Slovenija že oktobra svoj lasten denar. ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKO DOBRE STVARI SO VEDNO TRI, SLOVENK JE MALO VEČ Miss za Američane RES JE... — da nam tiščanje glave v pesek nič več ne pomaga. Ko mirno sedimo in čakamo na 7. oktober, je Slobodan Miloševič v Srbiji ukazal splošno mobilizacijo in ponovno dokazal, da so zvezni organi in ustava zanj samo moraste sanje, ki jih je norčavo pripovedoval naivnim Evropejcem. Če nam je že vseeno za druge, moramo vsaj sami sebi dokazati, da nismo noji, če ne želimo 8. oktobra doživeti ponovitve 27. junija. — da nihče ni prerok v svoji domovini. Dr. Dimitrij Rupel je po izjav ah na številnih tiskovnih konferencah vse uspešnejši na mednarodnem parketu, doma pa se mu sesuva prvaštvo v lastni stranki. V blišču Kristalne dvorane v Rogaški Slatini so v petek opolnoči razglasili najlepšo Slovenko in njeni dve spremljevalki. Pel je Vice Vukov, plesala sta Emil Milan Pintar in Helena Blagne. Bogdan Bargvič in Miša Molk pa sta povezovala program. Ampak šele potem, ko so organizatorji Miši obljubili, da ji za prmejduš kmalu izplačajo tudi lanski honorar. Kot vedno zaželen gost ni manjkal niti Jelko Kacin, ki je vedno tam. kjer lepa beseda pravo mesto najde. Tokrat ga nihče ni zalotil pri dejanju. Miss Slovenije je postala Teja Skarza — Tejči, rojena 17. 8. 1973 v Ljubljani, visoka 175 centimetrov, dijakinja upravno administrativne šole, ki se rada ukvarja s plesom in maneken- stvom. Prva spremljevalka je postala Maruša Rebernik, rojena 7. 1. 1972 iz Rakeka, visoka 175 centimetrov in študentka kemije. Druga spremljevalka bo leto dni Irena Jama, rojena 24. 7. 1972 iz Ljubljane, visoka 174 centimetrov, zaposlena v grafičnem ateljeju Jama v Ljubljani, ki se sicer ukvarja tudi z manekenstvom. V garderobi V garderobi za odrom je bilo seveda sila vroče. Malo kandidatkam, še bolj vsem, ki so želeli pomoliti vanjo vsaj fotoaparat, če že ne česa drugega. V dresih z napisi Boss so se nekatere lepotičke kar malo razkravile, druge pa so se potile. Malo tukaj, še bolj tam. Zlobnim objektivom ni uspelo ujeti skoraj nič celulita. Solze sreče Teja kar ni mogla verjeti svojim ušesom. Ko ji je lanska miss Slovenije Vesna Mušič izročila kronico in ji čestitala, so se ji ulile solze. Prva spremljevalka, Maruša Rebernik, ji je prijazno otrla solzo. Lahko bi jo tudi sebi, saj ji je laskav naslov ušel za las, pa se je zadržala. - da so v deželi presežnikov, znani kot ZDA, sredi puščave s pomenljivim imenom Oracle,zgradili ogromen steklenjak, kjer naj bi dve leti živeli in se tudi svobodno ljubili po štirje pripadniki obeh spolov brez vplivov zunanjega sveta. Ta pip show si je bojda mogoče tudi po amerikansko ogledati za vstopnino 9,5 dolarja. Po drugi strani še vedno odsvetujemo potovanje v Jugoslavijo, kolikor je pač še je, da denimo v Vukovarju ne bi zastonj videli, kako je mogoče po toliko bombardiranjih iz vsega mogočega orožja preživeti v kleteh. - da nam bog ne bo pomagal. Na žalost moramo to storiti sami, pa čeprav bomo molili, da se bo slišalo do samega Vatikana in papeža. - da tudi v slovenski Skupščini traja vojna. Očitno so se poslanci pozicije in opozicije navadili na sistem, ki je dokaz, da imajo vsi politiki vsaj nekaj skupnega. Ko se bojujejo med seboj, za Slovenijo, za narod in proti Jugoslaviji, se jim je zahotelo, da niti ob vprašanju Hrvaške, ki bi naj bila naša zaveznica, niso ostali skupaj. Razhajanje poslancev že meji na užaljeno nevesto in ženina, ki sta se prevarala na poročno noč. Žalostno je le, da mora ob tem nekdo umirati. - da slovenska vlada obljublja po izteku moratorija slovenski denar. Kaj bo to, ali boni ali karkoli drugega, ne vemo, upajmo pa, da ne bo izgledal kot 200 dinarskih bankovcev, ki smo ga ponovno uvedli za zakonito plačilno sredstvo, čeprav smo ga že vzeli iz obtoka in ni veljaven nikjer drugje v Jugoslaviji. Tako Slovenci spet kažemo naš napredni duh. — da so pred tednom dni pri nas zatemnjeva-li mejne prehode. Vzletelo naj bi več deset helikopterjev, naloženih s specialci in se namenilo na jugoslovanske meje. Če smo že pozabili, se Slovenija še smatra kot ena izmed njih. Ugankarski kOtliCCk by Ruster Dva Albanca si zaupn<5 šepetata. O čem pravzaprav govorita? Premečite vse črke njunih besed in rešitev vpišite na črtice: HUMORESKA Odprto pismo Kot veste, je zdaj obdobje odprtih pisem, zato dovolite, da ga napišem tudi jaz. Vem, da so odprta pisma dejansko nelojalna konkurenca poštam in imajo to slabo stran, da niso diskretna, torej jih lahko prebirajo tudi nepoklicani, ampak če se že tisti, ki so jim namenjena, požvižgajo nanje, dajejo morda misliti vsaj nepoklicanim. Moje odprto pismo je popolnoma odprto. Mislim, da je to sploh temeljna lastnost vsakega odprtega pisma, kar pomeni, da pismo, ki ni popolnoma odprto, ne more biti niti malo odprto. Torej moramo v takih pismih odprto izraziti vse, kar nam pride na pamet ali na dušo. Na primer, nekdo odprto napiše Adžiču, da pravzaprav ve, zakaj bi general tako rad prodrl do Krapine. Zato, ker bi rad videl krapinskega človeka, svojega prednika in bi lahko primerjal, v kakšnem razmerju je enaka količina pameti do borilnih veščin, oziroma ali ni krapinski človek že v tistih prazgodovinskih časih ogrožal srbskega človeka?! Nekdo drug bi v odprtem pismu svetoval Kadijeviču, naj večkrat na dan odloži svojo ledeno brezizrazno masko, bo namreč zelo presenečen, ker bo pod njo zagledal Miloševiča, morda celo Hitlerja ali kar oba skupaj. Spet tretji bi se oglasil Tu-dmanu in ga vprašal, če se mu ne zdi, da se gre bolj bana (v banskih dvorih) kot generala (na fronti). Odprto pismo lahko pričakuje De Michelis. In sicer: Spoštovani De Michelis! Zelo ste me razočarali. Bil sem namreč prepričan, da se pod vašo dolgolaso pričesko skriva tudi dolga pamet, ampak oprostite, ta je zelo kratka, kar nekako prekratka za zunanjega ministra - če namreč zatrjujete, da na Hrvaškem ni vojne. To je tako, kot če bi kot znani ljubitelj discov trdili, da v discih ni glasbe. Ali je res ni? Dajte, premislite in priznajte, da je! In tako dalje. Naslovnikov za odprta pisma je neizmerno veliko, zato ne bi bilo slabo, če bi razmislili in na Slovenskem čimprej kot šestdeseto stranko ustanovili stranko piscev odprtih pisem (SPOP). Ta bi oblikovala vzorec odprtega pisma in pravilnik, po katerem je naslovnik na vsako pismo dolžen tudi odgovoriti — magari v zaprtem pismu. Stranka bi se zavzemala za uveljavljanje odprtih pisem v vseh sredstvih obveščanja, tudi na televiziji, kjer pa bi ta, ki bi jih bral, moral imeti malo odprto bluzo ali srajco. — da slovenski tožilci nimajo dela. Imajo ga preko glave, a kaj, ko so največji lopovi prav na oblasti. Izučeni še v prejšnjem sistemu pa vejo, da, kdor visoko leta, nizko pade. — da bi bil admiral Brovet navkljub junijskemu pohodu tankov na Slovenijo vsesplošno dobrodošel v Beogradu. Sam srbski strankarski prvak gospod Mirko Jovič mu podobno kot Kadijeviču, Markoviču in še komu že kliče, kako da je zanj prišel čas za aretacijo. — da se veliki trije — Veljko Kadijevič, Franjo Tudman in Slobodan Miloševič ne marajo. Prej nasprotno, radi se imajo tako močno, da ne morejo eden brez drugega. — da slovenske banke kradejo svojim deviznim varčevalcem. Temu se samo reče denar za skupno blagostanje, če pa si že položijo nov marmor, pa njihova stvar. — da se RTV agonija nadaljuje. TV Studio Ljubljana in Maribor še zmeraj nimata določenega urednika in že pol leta v bistvu delujeta v brezvladju. Kakšnih večjih sprememb kljub vsemu ni opaziti, zato se raje vprašajmo, če RTV sploh potrebuje Janeza Jerovška. Mogoče pa še vedno prebavlja hrano z Ujčičevih pojedin. — da so komunisti in kristjani najhujši sovražniki. Čeprav so predstavniki dveh diametralnih ideologij, so pokazali, da zmorejo tudi korak preko primitivnih čustev. V tekmovanju, kdo bo prej in boljše zakril svinjarije, ki so se in se še dogajajo v ELANU-u, si bratsko podajajo štafeto. Izgleda, da je voda, ki teče v grlo tisti združujoči faktor, ki manjka v slovenski Skupščini. — da smo Slovenci pridni, delovni in miroljubni. Po zadnji vojni smo namreč z vsemi slovenskimi protezami zagrizli v meso in se odločili postati junaki. Če bomo že neumni, bolani in lačni, pa bomo imeli vsaj puške, ki nas bodo branile pred sovragi, ki nam bodo hoteli težko priborjene dobrine vzeti. — da Jugoslavija več ne obstaja. Pa še kako obstaja, saj jo vsi čutimo tako močno, da niti ne moremo mirno spati. — da Slovenija še ni mednarodno priznana. S pristnim slovenskim pasošem namreč že dovoljujejo pohode v Avstrijo, kjer lahko v miru nakupujemo. Avstrija bo drugače propadla. Mogoče so nas ravno zaradi te nakupovalne mrzlice takoj priznale pribaltiške države, ki računajo na to (ko so videle avstrijski razcvet), da bodo postale nakupovalni centri za Slovence. slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO PRED PRIČETKOM TRGATVE Vino iz žuljev »Na tem mestu so včasih stali razbojniki, sprejemali turiste in jih ropali. Danes ni kaj dosti drugače. Ko se spustite s šeststome-trske Vahte vasi vas bodo pričakali Metličani in Črnomeljčani. Ti so si že od nekdaj v laseh. Druži jih pa skupni sovražnik, to so Štajerci... Tako nekako so v šaljivi dobrodošlici sprejeli člani metliške folklorne skupine skoraj stotnijo vinogradnikov iz Kozjega. Morda bi jim dobro razpoloženi Kozjani znali odgovoriti s kakšno pikro v vedrem tonu, če jim Belokranjci ne bi ponudili prosjače, orehov, lešnikov in žganja. Tako pa so raje raztegnili meh in zavihteli Belokranjko. Naj se vidi po čigavih taktih plešejo Belokranjke, če pridejo Štajerci. Petek in še trinajsti po vrsti Ker je bil tokratni izlet zadružnikov kmetijske zadruge Šmarje, enote Kozje namenjen vinogradnikom, je bil glavni postanek predviden v metliški vinski kleti. Tam so imeli Kozjani kaj videti in slišati. Razlagi so prisluhnili s tako vnemo, da bi še kapljico slišali, če bi kanila iz soda. Skoraj deset tisoč litrski hrastovi sodi v metliški kleti so v marsikaterem vinogradniku zbudili veličasten občutek. Malo se jim je stožilo, da česa takega nimajo na svojem območju, pa kaj bi, saj so tudi doma kleti dovolj velike. Ob izhodu iz vinske kleti jih je čakala paša za oči in telo. Na sodih jim je bilo v pokušino ponujeno Metliška črnina. Belokranjski rose, Belokranjec, Rizling in Kolednik. Vreme je nekako zdržalo ves dan in tako so se vinogradniki zadovoljni odpravili na večerjo k Trem lučkam nad Krškim. Prijeten ambient, obilica hrane, glasba in vino so naredili svoje. Vrh nad Krškim je bil samo njihov. V pričakovanju trgatve V februarju skopni sneg najprej v vinogradih. Vinogradnik komaj dočaka dan, ko lahko prvič obreže trto. Nato pa pozeba, toča. prošnja za dež in sonce, vse to vinogradnika ob žuljavih rokah in znoju spremlja tja v pozno jesen. Plačilo je lepa trta polna sladkega grozdja. In vsaka trta drugače dehti, kot kasneje dehtijo različna vina v kozarcu. Žuljave roke, najvedrejši nasmeh in pokončna drža spremljajo Marjana Tovornika, enega od starejših in večjih vinogradnikov iz Lesičnega. Na svojem 22 arov velikem vinogradu pridela takšno vino, da ga lahko s ponosom ponudi. Eden izmed tistih, ki se lahko pohvalijo z lastno vinsko znamko, imenovano Zdolčan, je Jože Pirš. In kot pravi Franc Valenčak: Kdor je v zemlji delal, tega se zemlja drži. Ljudje so po srcu dobri.in skromni, ne sprašujejo veliko, le delajo in delajo.« Jana §tr[ekar Foto Severin NAŠI ALBANCI SO ZA Kosovo republika_____________ V Sloveniji živeči Albanci so se v nedeljo 29. septembra na referendumu, ki je bil v šestih slovenskih mestih, Ljubljani, Kranju, Mariboru, Celju, Novi Gorici in Krškem, odločali o bodočem statusu pokrajine Kosovo. Pobudnik referenduma je bila kosovska skupščina v ilegali, v Sloveniji pa poteka v organizaciji Demokratične zveze Kosova. Volilni upravičenci so odgovarjali na vprašanje o suverenosti in neodvisnosti republike Kosovo, z možnostjo priključitve Albaniji v primeru razpada Jugoslavije. KARAVANA MIRU PRIŠLA IN ODŠLA Cerkve miru v krogu Tudi Ljubljančani so sprejeli evropsko karavano miru. Približno 600 udeležencev je pripotovalo iz Trsta, pot pa so nadaljevali proti Zagrebu in v Pecs na Madžarsko, potem so zopet prestopili jugoslovansko mejo in obiskali Subotico, Novi Sad ter Beograd. Svoj pohod je karavana končala v Sarajevu, kjer jo je pozdravilo najviš-je vodstvo BiH. V Sarajevu je bil koncert sakralne glasbe in skupna molitev, zatem pa so udeleženci karavane skupaj s Sarajevčani sklenili živo verigo in povezali katoliška, pravoslavna, islamska in židovska svetišča v središču mesta. Skupaj močnejši • Minuli petek je bila v Ljubljani skupna konferenca političnih strank Socialdemokratske unije Slovenije in Nove socialdemokracije. Vodstvo obeh strank med drugim ugotavlja, da sedanje vodstvo države Slovenije ni doraslo zaupanemu poslanstvu in ni sposobno Slovenije rešiti pred gospodarskim razsulom. Ime nove stranke je odslej Socialdemokratska unija Slovenije. Stranka je prevzela statut prejšnje SDU, zaradi majhnih razlik bosta obveljala tudi oba strankarska programa, na kongresu pa bi naj oblikovali enotno besedilo. Predsednik je Rastko Močnik, za podpredsednika pa so izvolili Milana Balažiča, ki je bil doslej predsednik Nove socialdemokracije. IZBRAN MISTER SLOVENIJE 91 Naoljene mišice Pred približno 300 gledalci je v portoroškem Avditoriju koprski KAG California priredil letošnje prvenstvo Slovenije v body buildingu, ki se ga je udeležilo 51 tekmovalcev iz raznih krajev republike. Največ jih je bilo iz Maribora in Celja. V kategoriji tekmovalcev do 21. let je zmagal Dejan Madžaro-vič, član kluba gostitelja, v lahki kategoriji je bil prvi Robert Sešel iz Celja, zlato odličje v srednji kategoriji je pripadlo Francu Potisu iz Maribora, v poltežki kategoriji je zmagal Matko Vrhovnik iz kluba Celea Celje. Za mistra Slovenije so tekmovali zmagovalci po kategorijah. Zmagal je 19-letni Dejan Madžarovič iz Kopra. Njegov brat Duško je bil lanskoletni mister Slovenije. Nova miss Slovenije v body buildingu je postala Bonka Zaru-bica iz Nove Gorice. Zoran Vlajič ČASOPISNA IN RADIJSKA HIŠA NT IN RC JE LETO DNI PO KATASTROFI PRENOVLJENA IN ŠE BOLJE OPREMLJENA Celo poplava se pogasi Temna prikazen je splezala skodolinski konec, pridrvele po žlebu, odsunila priprto vode. Uničevale so hiše, odna-okno in za hip obstala v temni šale živino, valile avtomobile, pisarni. Potem je z nekaj hitri- Radio Celje je že deloval v žarni gibi stlačila v torbo repor- si]neln studiu. Postal je marsi-terki kasetofon, prenosni radio kod edina vez z ljudmi v stiski, in iz žepa izvlekla vžigalnik. Na tleh je zagorel kupček papirja, Dve katastrofi sta se lani malo zatem še v sosednjem spravili nad naše poklicne kole-prostoru, med policami gramo- ge. Do letošnje jeseni so obe fonskih plošč. Približno tako je premagali. Prejšnji teden so ob lani, v noči s 15. na 16. okto- navzočnosti bivših sodelavcev, ber, pogorel Radio Celje. poslovnih partnerjev ter lokal-Dva tedna kasneje so nad nih in republiških veljakov pre-Slovenijo, posebej na savinj- dali namenu ne samo nove in posodobljene študije, temveč nostjo in vero v lastne moči se kar vso obnovljeno zgradbo zgodijo tudi takšne neverjetne celjske novinarske hiše Novi stvari. Celo kakšna poplava se tednik Radio Celje. Z odloče- kdaj pogasi. ITALIJANSKA TURNEJA SOVJETSKIH PLESALK JE BILA VELIKA PREVARA Namesto v Scalo v nočne klube Italijanske »umetniške« agencije so angažirale profesionalne plesalke iz Sovjetske zveze, ki niso niti slutile, da bodo v Italiji prevarane. Namesto gostovanja v slavnih gledališčih kol igralke, so v nočnih klubih postale prostitutke. Organizatorji so z njimi ravnali kot s sužnjami: nevarna potovanja, peklenske turneje, stradanje, nastanitev v drugorazrednih stanovanjih, brez denarja in pogodbe, so postali njihov vsakdan. Vendar je goljufija bila odkrita in organizatorji tega umazanega dela so končali v zaporu. Nastasje, Ljudmile, Svetlane ... je namesto da bi bila lepa pustolovščina, postalo prava mora. Deklice, izkušene profesionalne plesalke, ki so bile usposobljene v najboljših moskovskih gledališčih, oziroma so se specializirale za vrhunske Plesalka v družbi z organizatorjem spektaklov Giancarlom Testijem Lepe plesalke iz Sovjetske zveze, kot veliko njihovih rojakov, so zdavnaj dojele, da je komunizem brez bodočnosti in da več nikomur ne more dati veliko upanja v boljšo prihodnost. Niso mogle dočakati zgodovinske odločitve Vrhovnega Sovjeta. Iz Moskve, Leningrada in drugih sovjetskih mest so bežale v Italijo še pred neuspelim pučem proti Gorbačovu. Še preden so nastali krčeviti dnevi velikega demokratičnega preobrata so upale, da si bodo zase ustvarile jasnejše življenje in da bi se, vsaj na kratko, prepustile uživanju »kapitalistične« blaginje. Žal se je njihov beg na Zahod spremenil v žalostno in dramatično potovanje. Turistično potovanje Ljube, Irine, VDOR V RAČUNALNIŠKI SISTEM PENTAGONA Amerika se boji mulca Dery Schriben je presenetil izraelsko obrambno ministrstvo. S svojim računalnikom je vdrl v računalnik izraelskega obrambnega ministrstva ter celo v računalniški sistem Pentagona. Osemnajstletni Dery je zaljubljen v računalnike, in je eden tistih hakerjev, ki so sposobni s hišnim računalnikom in telefonom prodreti v najbolje čuvane računalniške sisteme na svetu. To pa so vojaški sistemi. Mladi Jeruzalemčan je gotovo eden najboljših na tem področju. V času zalivske vojne je s svojim računalnikom vdrl v sistem izraelskega vojaškega računalnika in celo dejal, da je zelo slabo zavarovan in vanj sploh ni bilo težko vstopiti. Nekaj več težav je imel v računalniškem sistemu Pentagona, vendar pa je tudi tam z nekaj več truda uspel. V Pentagonovem računalniškem sistemu si je ogledal nekaj najzanimivejših tajnih dosjejev, med njimi tudi tajne podatke o raketi Patriot. Vse to je počel ravno v času zalivske vojne. Ko so odkrili kaj počne, so mu odredili hišni pripor in začeli s preiskavo. Na svoje veliko olajšanje so izraelski preiskovalci ugotovili, da mladenič tega ni počel iz koristoljubnih ali celo vohunskih namenov, pač pa zgolj iz lastnega veselja. Dery je ravno tako brez težav prodiral tudi v računalnike bank širom po svetu. Odkril je sistem, kako je mogoče ropati banke s pomočjo kreditnih kartic. Sam se sicer s tem ni okoriščal, vendar pa je svojo metodo razkril hakerjem v ZDA in Kanadi. Dva izmed njegovih prijateljev sta si z njegovo pomočjo prisvojila ogromne vsote denarja. Ravno razkrinkanje teh dveh je pripeljalo do odkritja izraelskega genija. Sedaj proučujejo, kaj je mladi računalniški genij odkril v vojaških računalnikih, predvsem v izraelskem. folklorne plese, so se dogovorile z neko italijansko agencijo za organiziranje spektaklov. Ta jim je svetovala turnejo po najboljših gledališčih Italije. Vendar, ko so prišle v Italijo, so se prepričale, da je stvarnost precej drugačna od tega, kar so jim obljubili. Namesto nastanitve v luksuznem hotelu v središču mesta, ob barvnem televizorju in s frigo-barom v sobi, so jih odpeljali v majhno stanovanje v predmestje Firenc, kjer so bile zaprte ves dan. Oder, na katerem bi se predstavile, niso bila vzorna italijanska gledališča, temveč enostavne diskoteke, oziroma nočni klubi. Razen tega, niso bile predstavljene kot profesionalne plesalke, ampak kot igralke, ki so na uslugo klientom željnim zabave. O njihovi italijanski turneji pripoveduje 42-letni Carlo B. - prevajalec ruskega jezika, ki je slučajno stanoval v njihovi bližini. »Z njimi so ravnali kot s sužnjami. Bile so nastanjene v majhnem dvosobnem stanovanju, kjer so morale same skrbeti za hrano, kuhati in čistiti.« »Telefonirali vam bomo, ko bomo pričakovali večerno prireditev«, so dejali organizatorji. Plesalke so pričakovale nastope v slavnih gledališčih. V najboljšem primeru je šlo za neko veliko diskoteko, oziroma nočni klub. Tako so enkrat iz Firenc peljali dekleta prav do Regie Calabria. Odpotovale so s starim kombijem okoli poldne. Potovanje brez hrane in pijače je trajalo skoro dvanajst ur. Iz vozila so jih odpeljali naravnost v diskoteko, brez da so imele prej čas se preobleči ali umiti. Po končani točki so jih takoj vkrcali v kombi — zadnji cilj so bile Firence. Sledilo je dolgo nočno potovanje brez hrane in vode. Vrnile so se pre- Svetlana in Nastasja med spektaklom pred zastavo z Leninovim likom utrujene in razočarane, kajti vedele so, da bodo že naslednji . dan napotene na novo »prireditev«. Same, brez denarja, z strahom vrnitve Uboge plesalke so preživele tri dni v kombiju — brez hrane in pravega počitka. Ker so bile brez denarja, se niso mogle rešiti. Same, izgubljene v neznani državi, brez poznavanja italijanskega jezika, brez denarja in z bojaznijo, da so lahko v trenutku vrnjene v Rusijo, oziroma kaos, ki so ga zapustile - so imele le malo izbire. Končno je ena izmed njih javno razložila kaj se jim dogaja. To je omogočilo policiji v Firencah, da odkrije prozorno igro s plesalkami in poišče organizatorje te umazane turneje. Tako so se našli v zaporu Claudio Sborleti, lastnik agencije »Musiča E« v Bellariji in Florentinec Tiziano Fanfani, voditelj »New Red Line Musič«, agencije za spektakle, ki je v preteklosti organizirala nastop številnih stasitih plesalk v zabavišču Colpo grosso. Čez to agencijo je bilo pripeljanih veliko deklet različnih nacionalnosti. Tudi v tem poslu je bilo precej nejasnega in dvomljivega. »New Red Line Musič« ni edina florentinska agencija, ki se je ukvarjala z organizacijo dvomljivih turnej. Pred več kot enim letom je organizacija »G. T. Shou« zaključila z delovanjem iz istih razlogov. Takrat je šlo za temnopolte lepotice iz Brazilije. Tudi te so bile plesalke, ki so jih pripeljali v Italijo z obljubami, da se bodo udeležile vzornih prireditev, medtem pa so bile prisiljene, da delajo družbo klientom v drugorazrednih nočnih klubih. Tudi Brazilke so vstopale v Italijo s turističnim potnim listom, prihajale so delati na »črno« živele so v polsuženjstvu v predmestju Firenc. Takrat sta v zaporu končala dva Florentinca - Giancarlo Testi in Rosario Lombardo in Južnoameričan Edson Roque Da Costa, ki je bil njihov posrednik in prevajalec. Vsi trije so bili obtoženi zapeljevanja deklet za prostitucijo in izkoriščanje. Za siromašne deklice, kakor tiste iz Brazilije, kot tudi te iz Sovjetske zveze, je izkustvo grenko. Bežale so iz revščine velikih mest svojih držav in so iskale le svobodo in denar. Verjele so, da bodo v Italiji našle Ameriko, vendar so od vsega tega dobile le trpljenje, ponižanje in razočaranje. Lepa plesalka Ljuba, ki je pričakovala nastop v elitnih gledališčih. MEDNARODNA ATLETIKA JE ZAKLJUČILA SEZONO Rekordi za 21. stoletje Kraljica športov je s finalnim Grand prix mitingom v Barceloni končala sezono na odprtem. Še ena sijajna sezona s številnimi rekordi, katere bi lahko prenesli v naslednje stoletje, in svetovnim prvenstvom v Tokiju kot vrhuncem sezone, mnogim pa tudi vrhunec karijere. Bubka, Powell, Lewis, Ratti, ameriška štafeta 4X100 metrov Sergej Bubka je v tem letu dokazal nepremagljivost, s katero vlada že vrsto let. S palico je letos osemkrat rušil svetovne rekorde, od tega štirikrat v dvorani, zmagal je v skupnem seštevku Grand prix sezone, kar mu je prineslo 35.000 dolarjev ter osvojil naslov svetovnega prvaka v Tokiju. Kakšna je Beamon pred triindvajsetimi leti skakal na nadmorski višini preko 2000 metrov. O Carlu Lewisu je bilo že dosti povedano. Desetletje njegove dominacije je kronal z zmago na svetovnem prvenstvu v teku na 100 metrov, kjer je postavil, čeprav ni v šprinter-skih letih, nov svetovni rekord je superiornost, govorijo tekmovanja, kjer ostali tekmeci že »odpadejo« pri višini 5,80 ali 5,90, ko so Bubka šele ogreva. Njegovih rekordov, 6,10 m na odprtem in 6,12 m v dvorani, še dolgo ne bo nihče ogrozil, razet) on sam. Mike Powell je zrušil legendo Boba Beamona, ki je s skokom 8 metrov in 90 cm vladal polnih 23 let. Powell je v tisti nori tekmi z Levvisom (8.87) uspel s skokom 8,95 približati človekove zmožnosti na samo pet centimetrov od magične daljave devetih metrov. Ta rezultat je toliko bolj vreden, ker v času 9 sekund 86 stotink. Malo je manjkalo pa bi osvojil zlato tudi v skoku v daljavo, kar mu je, po mnenju mnogih, tudi pripadalo, saj so celo desetletje njegovi skoki merili preko osmih metrov in pol in samo on bi lahko »zrušil« Bimona, vendar pojavil se je Powell. Z Le-vvisovo pomočjo je ameriška štafeta 4x100 metrov izboljšala prvo rekord Francozov (38.78) v Ziirichu za 11 stotink, nato še lastni v Tokiu, ko so štoparico ustavili na fantastičnih 37 sekundah in 50 stotinkah. Cason, Burell, Mitchell in Levvis imajo še dosti rezerve, zato lahko pri- čakujemo nove rekorde. Finec Seppo Ratti je zalučal kopje, ki je pristalo na 96 metrih in 96 centimetrih in v skrb spravil vodilne ljudi v IAAF (Mednarodna atletska federacija), saj kopja spet letijo v nevarne daljave in ogrožajo tekmovalce na drugi strani stadiona. Kot je znano, so pred nekaj leti spremenili ravnotežje na špičasti napravi, ker je ta letela krepko prek stotih metrov. Letošnja sezona je imela tudi dobre rezultate v ženski konkurenci. Jamajčanka Marlene Ottey in dolgonoga lepotica iz Nemčije Katrin Krabbe sta bili nepremagljivi na 100 in 200 metrov, medsebojna obračuna na obeh stezah pa je dobila Nemka. Obe sta se po rezultatih približali fenomalni Američanki Florance Grifitt Joyner, ki je po mnenju nekaterih strokovnjakov v času doseganja svetovnih rekordov tekla do-pingirana, vendar se je pravočasno umaknila iz atletike. Potrebno je omeniti tudi zmagovalko letošnjega Grand'prixa v ženski konkurenci Nemko Heike Henkel, ki je prav tako kot Sergej Bubka dobila 35.000 dolarjev nagrade. Z višino 2,04 m je postavila najboljši letošnji rezultat in najavila napad na svetovni rekord Bolgarke Štefke Kostadinove, ki znaša 2.09. Lahko bi še naštevali dobre rezultate v drugih disciplinah. Afrika osvaja Svet pomni tisto, kar so letos naredili Afričani. Dominacija na srednjih progah (800 m, 1.500, 3.000 ovire, 5.000 in 10.000) predvsem Kenijcev, je pokazala da »črni kontinent« igra vedno večjo vlogo v svetovni atletiki. Tu seveda ne smemo pozabiti Maročanov, Alžircev, Etiopcev pa tudi Nigerijcev in Namibijcev. Kipta-nui, Ondieki, Chelimo, Kiroc-hi, Butayeb, Morceli, Matete, Skah in Hassiba Boulmerka so imena, o katerih bomo še veliko slišali. Pri nas je tema Jugo atletika je leta in leta v krizi. Vrhunskih rezultatov ni, le tu in tam nekdo zablesti, kot lani Dragutin Topič v skoku v višino (2,37 - mladinski svetovni rekord), Snežana Paj-kič je evropska prvakinja na 1.500 metrov in še kdo. Edina disciplina v kateri lahko vedno računamo na uspeh je moška štafeta 4x400 metrov. Pravzaprav lahko rečemo, da je to beograjska štafeta, ker so atleti iz beograjskih klubov C. zvezde, ki je lani bila evropski klubski prvak v moški konkurenci in Partizana že leta nepremagljivi na jugoslovanskih tekmovanjih, v kvalifikacijah v Tokiu pa so s časom 2 minuti, 59 sekund in 95 stotink dosegli osmi rezultat vseh časov na svetu. V finalu pa so za 22 stotink zgrešili bronasto kolajno. Tako so Jovkovič, Durovič, Mačev in Brankovič edini izpolnili pričakovanja. Kje je slovenska atletika? V še večji temi. Razen Boruta Bilača, ki je lani osvojil evropski bron, je vse ostalo zelo, zelo povprečno. Prvenstvo Slovenije, ki je bilo prejšnji vikend v Mariboru je to potrdilo. Atletika, kot eden od bazičnih športov, bi v Sloveniji morala imeti prioritetni položaj. To bi morali vedeti tisti tam gori. Milan Lazarevič Ben Johnson: veliki povratek, manjši uspeh ŠPORT NA TRNOVI POTI Komu bo uspelo Predvidevanja, da slovenskih športnikov ne bo več na »jugoslovanskih« prizoriščih, prav te dni dobivajo potrditev. Strokovne zveze v Sloveniji so se kar po pravilu odločile za »zamrznitev« odnosov z »jugoslovanskimi« in predstavljajo svoja, naša državna slovenska prvenstva. Slovenski klubi se bodo prvič merili za slovenske državne naslove, pa ne samo klubi, tudi posamezniki. Nekateri se na tekmovalne sisteme šele pripravljajo, prepričan pa sem, da ne bo nič drugače kot je pri t. i. skupinskih športih. Vsi seveda pričakujemo širše mednarodno priznanje, še posebej pa so nestrpni športniki. Vsem je jasno, da brez mednarodnega priznanja Slovenije ni članstva v mednarodnih športnih organizacijah (so že nekatere izjeme) in s tem tudi pravica nastopa v atraktivnih, poslovno in športno zanimivih tekmovanjih. Za klube so v prvi vrsti zanimivi evropski pokali, za zveze pa nastopi slovenske reprezentance na EP, SP in Olimpijadah. Kakšna bo pravzaprav usoda nekaterih športov? Težko je napovedovati, vendar nekaj skupnih točk obstaja. Zanesljivo gre in bo šlo še nekaj časa za objektiven padec kakovosti, s časom bodo morali odpravljati vse organizacijske pomanjkljivosti, panogam primerno pripraviti ustrezne tekmovalne sisteme in še marsikaj. Od panoge do panoge pa so posebnosti. Nogomet: prvi je začel razmišljati in tudi v praksi realiziral nov tekmovalni sistem. Zanesljivo je preveč udeležencev 1. lige (21 klubov) in to je zaenkrat največja skrb. Veseli smo vse bolj številnih gledalcev, vse več je sponzorjev. Očitno so se vsaj na začetku prvenstva že otresli »jugo« navad s sodniki in spoznali, da se na disciplinsko komisijo da vplivati le z argumenti. Košarka: najbrž je to šport, ki si bo moral s trdim strokovnim delom priboriti gledalce. Na žalost je za nekaj stopinj naprej Smelt Olimpija, ki bo sicer igrala vi. slovenski ligi, vendar objektivno ljubljanski klub ne sodi v to raven tekmovanja. Smelt Olimpija le upa, da se bo obnesla YUBA (seveda v dveh skupinah), sicer bodo morali uteho iskati v mednarodnih prijateljskih tekmah in v pokalu Radivoja Korača. Ljubljančani so v najtežjem položaju in prepričan sem, da bo sezona 91/ 92 prelomnica v zgodovini kluba in ljubljanske vrhunske košarke nasploh. »Tekma, ki jo lahko dobimo s 30, 40 točkami razlike, najbrž ne zanima nikogar,« je večkrat ponovil Rado Lorbek, sekretar Smelt Olimpije. V resnici pa je ponazoril stanje v tem športu. Tudi prizadevanja KZ Slovenije z atraktivnim tekmovalnim sistemom (dve skupini dvokrožno in končnica) najbrž ne morejo rešiti poklicnega pogona Smelta Olimpije. Morda je nekoliko drugače v ženski konkurenci, pa vendar Ježica, (tudi nekdaj v »jugoslovanskem vrhu«), ne bi smela imeti hujše konkurence. Za najbolj kakovostna košarkarska kolektiva je rešitev le nastop v uradni mednarodni konkurenci. Rokomet: z »zamrznjenimi« odnosi z RZ Jugoslavije se loteva 1. moške in ženske lige. Vlogo favoritov lahko upravičeno pripišemo celjski Pivovarni Laško in ljubljanski Olimpiji (obe »zvezna« Ugaša). Njuno kakovostno odstopanje pa le ni tako kot pri košarkarjih Smelta Olimpije. Nekateri celo trdijo, da je slovensko državno prvenstvo kot nalašč za kakovostnejše nastope in da sta nesojena »zvezna prvoligaša« praktično v boljšem položaju. Ob mednarodnem priznanju in seveda zmagi v slovenskem prvenstvu imata možnost nastopati v mednarodnih pokalih. Med »jugo« klubi te možnosti realno nimata, ali je ne bi imela. Res so se Celjani najsodobneje organizirali vendar v klubu samem bodo morali rešiti stimulacijo in za njih najbrž, vse, razen prvega mesta, ne bo uspeh. Podobno velja za Olimpijo, ki bo nastopila brez Maje Durišinove (ČSFR) in tudi brez sponzorja Belinke. Odbojka: v tem športu bodo najlaže obdržali kakovostno raven. Celo več, slovenska 1. liga bo z »zveznimi« ligaši izredno atraktivna in zanimivo. Kakovostno je na naj\išji ravni mariborski Paloma Branik, mariborske odbojkarice pa bodo del zadoščenja najbrž iskale v nastopih za evropske pokale. Odbojkarjem je zanesljivo v prid, da ta športna zvrst pridobiva vse več gledalcev in tudi tistih, ki se želijo tekmovalno ukvarjati z odbojko. Razen Palome Branik, bodo tako vsi nastopali v kakovostni ligi in izenačeni konkurenci. Otroške bolezni bomo morali pač preboleti. Nasploh tudi največji optimisti niso mogli napovedati relativno ugodnega razvoja posameznih zvrsti. Strokovne zveze so zaenkrat znale najti rešitve; nekatere bolj, nekatere manj uspešne. V glavnem smo lahko zadovoljni. Seveda jim ostaja skrb za slovenske reprezentance in za njihove nastope. V določenih športih smo že zdaj mednarodno »konkurečni«, tam kjer nismo pa bi prav mednarodno prizorišče moralo biti velika vzpodbuda. In končno, tudi organizacija večjih in velikih tekmovanj ne sme ostati ob strani. Prepričan sem, da smo se v preteklosti marsičesa naučili in da lahko ob novostih, ki so potrebne, tudi v prihodne spet potrdimo tudi take vloge. BESEDE UMETNIKA Emil Filipčič Kozorog, črn in siv, je pošten. Kdo je hud? Mi? Nič več torej ego, temveč mi. Mi bi tudi govorili. Dosti je, božji človek. Ni mi potrebno tvoje govorjenje. Ne potrebujem tvojih besed, živim v svojih mislih in nočem tvojih. Pusti me! Nočem Nojih misli! Odidi z eno črko v minusu. Edino v hebrejščino te je moč prevesti. Tujcem dovolim vtisniti črkox ki /e ni. Poudarimo vse to kot beg iz sive realnosti in si priznajmo, da smo na koncu vsakega triletnega kolobarjenja prišli v novo, še lepšo sivo realnost. Kaže se napredek, o tem ni dvoma. Ljudje, odslej se lahko brezskrbno potimo, vonj po znoju odstranjuje Deo krema Lidera! Lahko se mirno potimo v vsakem položaju. Poglejte, na primer, mene. Srajca se mi lepi na telo, pa sem kaj živčen? Nasprotno! Sproščen in lahkoten stopam skozi prostor in čas. Uveljavil sem se s prosto izbiro parfuma. Deo krema Lidera - Ilirija - Vedrog. Tone je prišel v službo ob osmih. Obesil je plašč na obešalnik, se usedel za mizo, pomakal piškote v skodelico vročega čaja in bral Delo Prebrol /e skoraj cel *««* la KNJIGE Kulturni pomen Slomškovega dela Tak je naslov najnovejše knjige akademika Dr. Jožeta Pogačnika z osiješke univerze, ki jo je izdala mariborska Založba obzorja in ki obsega 167 strani. O Slomšku obstaja že kar zajetna literatura, vendar je ta praviloma popularizatorsko oziroma hagi-ografsko obarvana. Dr. Pogačnik se je s pričujočim delom lotil znanstveno-esejistične obravnave ene od najpomembnejših prvin v dediščini narodno buditeljskega lavantinskega škofa iz prejšnjega stoletja. Po uvodu se avtor loti zgodovinskih določnic Slomškovega dela oziroma časa. Nadaljuje s poglavji o slovenskem narodu in njegovem jeziku, o Slomškovem slovstvenem modelu, o njegovih pobudah v šolstvu, pasterizaciji, Mohorjevi družbi, o škofovem kulturnopolitičnem delovanju, nakar sledi sklep, viri in imensko kazalo. Knjiga, ki jo je uredil Andrej Brvar, je po Pogačnikovih besedah komaj kamenček v pričakovani temeljiti monografski obdelavi življenja in dela Antona Martina Slomška. PREMIERE__________ CD - Leticija in Luštrek Marko Crnkovič, vodja kulturnega programa Cankarjevega doma in potencialni novi slovenski Štih, se je odločil umestiti v Okroglo, danes Štihovo dvorano, delo angleškega dramskega uspešneža naših dni Petra Shafferja z naslovom Leticija in Luštrek. Človek bi z napetostjo sledil zapletom in razpletom Jovanovičeve režije, ko ga kar na dveh prospektih prav o vsem ne bi že poučili Crnkovič, Dušan Jovanovič in prevajalec Zdravko Duša. Prvi nas popelje skozi londonsko uspešnico kot kakšen nakladajoči turistični vodič (prav tako, kot v sami igri naklada turistična vodička Leticija alias Milena Zupančič). Zatem Jovanovič slovenskega gledalca prosi skoraj na kolenih, naj vendar razume (in torej ne pobegne iz dvorane) to specifično angleško humorno dvodejanko. Naposled nam Duša še do ponatankosti razloži, kaj da je pravzaprav luštrek češ da vsaj pol Ljubljane ne ve, za kakšno zelišče gre. Kar je in ni res. Nina Zagoričnik z Vala 202 je namreč tik pred premiero res debelo gledala, ko smo jo vprašali, če ve, kaj je to luštrek. Ko je ugotovila, da gre pravzaprav za »ta navad’n luštr’k«, ji je takojci odleglo. S samo igro je tako: tisti hip. ko Leticija sede za pisalno mizo svoje šefice Charlotte Alias Polone Vetrih, se zgodi odločilen preobrat. Plebejka se namreč polasti aristokratinje, nakar se začenja neskončni niz fantazijskega in tudi stvarnega (poskus sekanja glave) sadomazohističnega odnosa med zavrtima damama srednjih let. Kaj zraven išče Iztok Valič kot sluga in kasneje odvetnik, ni čisto jasno. Ker še na koncu še sam zaveda, da je povsem RAZSTAVE: JOŽE TISNIKAR V ŠKOFJI LOKI Petindvajset let kasneje V šestdesetih letih je zablestela supernova Čipango, japonska vzhajajoča zvezda in naznanila čas utrinkov novih misli, čas pričakovanj in novih stvari ter čas zvezde repatice iz Slovenj Gradca, Jožeta Tisnikarja. V petindvajsetih letih, kolikor jih je minilo od takrat, je nekaj zvezd ugasnilo, nekaj se jih je pojavilo na novo. Ostal pa je svet slik Jožeta Tisnikarja, enega največjih slovenskih slikarjev, ki svoje četrtstoletno slikarsko popotovanje te dni obeležuje z razstavo na Loškem gradu v Škofji Loki. Žaba, 1963, tiskarska barva, 82X62 cm. Kljub temu. da ne moremo govoriti o Tisnikarjevi retrospektivi, saj je razstavljenih premalo del (ne več kot 20), gre za pomembno razstavo. Postavitev njegovih slik je namreč dvotirna: na prvem se predstavlja umetnik, z deli izpred četrt stoletja in dlje. So iz zasebne izbirke avtorjevega prijatelja Alojzija Pavla Florjančiča in so prvič javno predstavljena. Na drugem tiru pa so najnovejše slike, Tisnikarjeva zrela dela, ki ga kažejo kot enega najbolj sugestivnih slikarjev našega časa. Pred več kot 25 leti, je že leta 1951 slikar samouk Jože Tisnikar preživel večji del svojega časa v prosekturi in se soočal z desettisočimi mrtvih, ubadajoč se z odpiranjem in šivanjem trupel, ponavadi v nočni osami, z udomačenim vranom kot edino družbo. Sčasoma je postal obseden z doživetji smrti, dokler ni samega sebe prisilil, da te svoje poglede prenese na platno s pomočjo barv, ki jih je sam izdelal. Hkrati ekspresionist in nadrealist s svojo sebi lastno morbidno motiviko prikazuje in napoveduje usodo, ki ji ni pomoči. V čvrstih, značilnih simbolih (vran) vidi samega sebe in druge ter jasnovidno, ne glede na starost portretira v bledi svetlobi, ki se preliva z ozadjem v temačen milje. Smrt, katere predstavnik je nedvomno Tisnikar in hkrati njen zastopnik in zaveznik, je venomer prisotna na njegovih slikah. Barvno lestvico omejuje na kar se da hladne odtenke in čiste tonske prehode ter kombinacije, medtem ko v kompoziciji ostaja skromen, primitiven, oziroma pretehtan in racionalen. Mračni in zamolkli toni, ki se na ozadju prelivajo v svojo ekstremnost postavljajo njegovo izpovedno moč na nivo preroškega, ki jo lahko črpa iz svoje osebne bivanjske izkušnje. Risba pa še vedno ostaja značilno primitvna in daje moč Tisnikarjevi prepričljivosti, pristni izpovednosti in projekciji njegovega notranjega sveta na platno. Vendar pa nikdar ne banalizira in ostaja s projekcijo svojega notranjega sveta nenasilno v dialogu z gledalcem, ki ga čaka, zavedajoč ali' ne, ista usoda. Jože Tisnikar pravi: »... Pogosto me sprašujejo, ali so ljudje na mojih slikah živi ali mrtvi. Medtem ko slikam, sam ne vem, kateri so živi in kateri so oživeli po smrti. Če se mi kdaj zazdi, da moram to pokazati. tedaj mi to pomaga izraziti barva. Samo barva in nič drugega.« Osebna in sugestivna moč Tisnikarja kot umetnika in človeka mora resnično biti povezana z nečim izven - življenjskim in zakoreninjena v naši podzavesti, ki je obenem barvita in živalsko primitivna. In ravno v tem je poslanstvo umetnika, katerega izjemno enostavnost je nemogoče zaobjeti v enem zamahu. Peter Tomaž Dobrila LITERARNA DELAVNICA V PIRANU Ko pišem uredniku Šole kreativnega pisanja so ameriška pogruntavščina in čeprav jih nekateri besno odklanjajo, češ da so primerne le za zdolgočasene gospodinje, je tudi pri nas vse več tistih, ki verjamejo, da se je na ta način mogoče seznaniti s pisateljsko obrtjo. Znana je »šola« Lojzeta Kovačiča, s svojo skupino vodi tudi Branko Gradišnik in še bi lahko našteli nekaj primerov. Da je zanimanje študentov precejšnje, je pokazala tudi letošnja Literarna delavnica v Piranu, ki jo je finančno omogočila študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Organizatorki — Darja Pavlič in Lela B. Njatin - prihajata iz skupine mlajših literatov in publicistov, ki so se pred več kot letom združili, da bi izdajali kulturno revijo z imenom »Takt«. Publicistka je bila tudi v Piranu ena od osrednjih tem. Posvečenih jih je bilo kar nekaj predavanj: Matej Bogataj je pripravil pregled sodobne literarne kritike in opozoril na izgubo vrednot; Miha Zadnikar je podprl tezo, da je tudi znanost literatura ter navedel nekaj pogojev za dobro pisanje. Popolna novost, tako v svetu kot pri nas, pa je bila uredniška delavnica pod vodstvm Andreja Blatnika, eminentnega predstavnika t.i. mlade slovenske proze, ob tem pa tudi izkušenega urednika revije Literatura, edicije Aleph, založbe Kmečki glas ... Petnajstim »varovancem« je zastavil zanimivo in duhovito domačo nalogo: napisati so morali oceno besedila, kakršno bi bili pripravljeni pod lastnim imenom objaviti v Delovih Književnih listih; pismo direktorja založbe, ki je tekst prinesel uredniku s priporočilom, češ, da gre za njegovega dobrega prijatelja, zakaj tega besedila ni mogoče objaviti ali pismo direktorju založbe, ki je objavo teksta odsvetoval, češ da je avtor slabo zapisan pri politično vplivnih krogih, zakaj je tekst nujno objaviti; pismo avtorju, v katerem se njegov tekst zavrne, vendar na tak način, ki avtorja ne bo odvrnil od sodelovanja z urednikom. Da smo Slovenci narod pesnikov, se je potrdilo tudi v Piranu, saj se je pesniške delavnice udeležilo skupaj z Borisom A. Novakom, pesnikom in predavateljem kreativnega pisanja z ameriško izkušnjo. Delo v tej delavnici je potekalo na osnovi prebiranja in komentiranja že napisanih pesmi, med katerimi je bilo po zagotovilu Borisa A. Novaka nekaj nadvse uspelih. odveč, preprosto izgine s prizorišča. Gledalci pa iz dvorane, ker besedilo celi dve uri ne pusti do predaha ne le visoko energetizi-ranima igralkama in korektnemu igralcu, marveč tudi občinstvu. MGL - Bil je škrjanec_______________________ Izraelski humorist, satirik in dramatik Ephraim Kishon se je spomnil, da bi bilo zanimivo videti, kakšna bi bila Romeo in Julija, če ju ne bi vsa mlada in nedolžno zaljubljena vzela tista slavčeva (ali škrjančeva!) noč, marveč bi se srečno poročila in po mnogih letih zakona doživela, kar pač doživi večina zakoncev vseh generacij: naveličanost in celo vzajemno sovraštvo ali vsaj odbojnost. Romeo in Julija v takšnem položaju nista nič drugačna, le da je režiser Boris Kobal iz vsega naredil večjo burko, kot si je nemara zamislil Kishon v tej svoji »veseli žaloigri v dveh delih«. Glavna igralec in igralka — Janez Hoeevar-Rifle in Maja Boh - igrata dvojni vlogi, Evgen Car pa je reinkarnacija VVilli-ama Shakespeara. Ta si dovoli celo takšno neslanost, da — ves zapet v renesančno oblačilo - zleze tečnima zakoncema v posteljo. Je kar smešen, tudi Maja Boh. Za Rifleta pa tako vemo, da se mu humorja ni več treba učiti. Le s svojo nočno čepico vse preveč spominja na Podarim-dobim. Kaže, da tak imidž gledališkemu Rifletu prej škodi kot koristi, saj je tisti bradati, včasih že kar malce opičji smučarski čepičar že postal nekak zaščitni znak zanj. Spectator SLG Celje -Škrlatni otok V celjskem gledališču so odprli letošnjo sezono s satirično grotesko pisatelja Mihaila Afanasjeviča Bulgakova Škrlatni otok, v režiji Katarine Pegan. Predstava se dogaja med smehom in grozo, ko se igralci v nekem gledališču odločijo igrati sami sebe. Generalka, kateri prisostvujemo, niha med resničnim in fiktivnim. Pisec se opira na lastne izkušnje v porevolucijski Moskvi. Na eni strani nam kompleksno razgrne peripetije v teatru in razmerje do nove oblasti, ki jo na drugi fiktivni strani parabo-lično odslika na otoku, kjer se zamenjajo trije družbeni redi. Ti prepričujejo rdeče domorodce (Indijance), da je oblast, ki so ji podjarmljeni, ljudska. Pred nami se odvija zgodba avtorja Vasilija Arturoviča Dimogačkega (šibka igra Bojana Unteka) s psevdonimom Jules Verne, ki je odvisen od njenega uspeha in Gennadija Panfiloviča odlično (izvrstno ga izpelje Janez Ber-mež), ravnatelja gledališča, ki bi ga morali zapreti, če bi Sava Lukič (Ludvik Bagari), partijski komisar in cenzor, igro prepovedal. Kakorkoli že, za Bulgakovo delo lahko rečemo, da je eden od najbolj plastičnih skupinskih portretov gledališča in to je njegova glavna vrednost. Teatru je od časa do časa uspelo nasmejati gledalce, pri čemer Ljerka Belak, ki igra Lidijo Ivanovno, ravnateljevo ženo, spet dokazuje, da so ji takšne vloge pisane na kožo. Vidi pa se, da so repertoar sprejemali še pred preobratom v Rusiji, s čimer je izgubil svojo prispodobično realnost in zadobil zgodovinsko alegoričnost. Stari štosi pač. Talin TV ŠRAUF Pomirjujoča televizija Tri mesece po znameniti, z veličino trenutka navdahnjeni in prav zato nemara nekoliko nepremišljeni Kučanovi napovedi, da po tej vojni ne bo nič več tak(šn)o, kot je bilo — se številni analitiki, kronisti, komentatorji itn. še zmeraj in celo zmeraj bolj sprašujejo, kam vse je vrli mož neki meril s svojo prerokbo. Na federacijo, ki se je medtem kar sesula, na slovensko gospodarstvo, ki ga prav gotovo ni več mogoče prepoznati, na turizem, ki je kratko malo izdihnil ali na zdravstvo, ki mu bo očitno sledilo? A naj se spričo vseh teh sprememb zdi, da se je predsednikovo predvidevanje še tako lepo posrečilo, je treba vendarle pripomniti, da je v bistveni točki pošteno udaril mimo. Televizijska organizacija, prek katere je poslal v svet svoje sicer dialektično zgledno sporočilo, je namreč ostala pri tem neprizadeta kot ogledalo, ki vestno zrcali vsakršne spremembe, a ostaja samo povsem nespremenjeno. In televizija kajpak ni turizem, brez katerega bomo že kako zmogli. Tudi ni gospodarstvo, brez katerega bomo pač jedli travo (in seveda preživeli) - televizija je veliko pomembnejša, zakaj brez nje bomo prepuščeni sami sebi in potemtakem zapisani zanesljivemu propadu. Skratka, če se ni spremenila televizija, se ni spremenilo nič. Pravzaprav je še sreča, da se predsednikova prerokba televizije ni dotaknila, zakaj slovenska televizija’ je v teh viharnih časih edini dejavnik stabilnosti na tem delu Balkana. Svet se spreminja, slovenska televizija pa ostaja večno enaka, tako trdna in nepremakljiva v svoji samozadostnosti, da se lahko primerja edinole sama s seboj. Zato je v nedavni anketi svoje gledalce tudi povprašala, ali je njen sedanji program boljši ali slabši od spomladanskega, ne pa, denimo, kakšen se jim zdi v primeri z nekaterimi tujimi, ki jih lahko gledajo prek satelita. Odgovori so bili seveda na moč spodbudni, saj se. je izkazalo, da zdaj gledamo celo boljši program od odličnega spomladanskega. To pa pomeni, da je slovenska TV absolutni zmagovalec, kajti premagala je celo samo sebe, pa naj se zdi to še tako Lep primer stabilnosti in nedovzetnosti naše TV za razne negativne vplive je tudi njen odnos do dogajanj na sosednjem Hrvaškem. Medtem ko se »premirje« tam iz dneva v dan bolj stopnjuje, se je slovenska TV odločila svoje zvesto občinstvo kolikor mogoče zaščititi pred zadevnimi umazanijami, kar je, priznajmo, ena njenih tradicionalnih odlik. Ko je pred dnevi le morala nekoliko popustiti pred neznosnim pritiskom skrajnežev in malo več pozornosti posvetiti razmeram pri sosedih, pa se je tega lotila na moč angažirano, vendar obenem objektivno, denimo tako, da nas s pomočjo prispevkov beograjske televizije hkrati obvešča tudi o počutju srbskih rezervistov v BiH, o stiskah Beograjčanov spričo pomanjkanja bencina in o podobnih kritičnih zadevah s fronte. Naposled ne bi smeli spregledati njenega izjemno konstruktivnega odnosa do slovenskih politikov, ki gaje v kratkem času od izbruha naše mlade demokracije vidno poglobila. Če si morajo, denimo, politiki v starih zahodnih demokracijah nastop na TV ekranu tako ali drugače prislužiti s svojim delovanjem in veljavo, se naši zaman trudijo ubežati TV objektivu, ki jim nenehoma leze v rit (v resnici jim zadeva seveda nikakor ni odveč). Tudi takšne prireditve, kot je izbiranje lepotičk ali pasja razstava, lahko v trenutku postanejo pomembni državni ali celo meddržavni dogodki, če se jih le udeleži kateri od slovenskih političnih veljakov. Vsekakor še en dokaz, da se naša TV vsem spremembam navkljub ni prav nič spremenila, kar nas lahko samo pomirja in navdaja z zaupanjem v prihodnost. Bojan Kavčič Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Četrtek, 3. oktober ob 9.30: Mihail A. Bulgakov: ŠKRLATNI OTOK, režiserka Katarina Pegan, abonma ČETRTEK in IZVEN ^ Petek. 4. oktober ob 9.30: G. A. Burger: LAŽNIVI KLJUKEC, režiserka Eka Vogelnik, zaključena za OŠ Bistrica ob Sotli Sobota, 5. oktober ob 17.00: Mihail A. Bulgakov: ŠKRLATNI OTOK, režiserka Katarina Pegan, abonma SOBOTA POPOLDAN in IZVEN Ponedeljek, 7. oktober ob 9.00 in 11.00: G. A. Burger: LAŽNIVI KLJUKEC, Režiserka Eka Vogelnik, zaključena za OŠ Laško Torek, 8. oktober ob 16.00: G. A. Burger: LAŽNIVI KLJUKEC, režiserka Eka Vogelnik, uradna PREMIERA IZVEN NAPOVEDUJEMO: Gottfried August Burger: LAŽNIVI KLJUKEC ALI ČUDOVITE PRIGODE BARONA MONCHAUSNA. Premiera torek, 8. oktobra ob 16.00 v SLG Pokrovitelja SLG Celje sta: EURODAS CELJE in BIO DOM CELJE MUZIKA JE BIZNIS Spoštovani bralci, preberite si tole: Sanjam deželo, ki pravični mir pozna / dolga je cesta, po kateri prideš tja / ta pot je brez konca / a vodi naprej / premnoga življenja ugašajo ob njej / krste junakov zamudile so pokop / mati zaman je položila cvetje v top / žaluje še zemlja / oblita s krvjo / svinčeno je morje / železno je nebo / svobodno sonce naj sije spet na to deželo / in na ves svet / svobodna pesem za vse ljudi / topov grmenje naj preglasi / mrtvi zvonovi so bili brez zaklonišč / zadnja svetloba bo razuma bede blišč / a človek ne more verjeti v temo / odprimo vsa okna in ozrimo se v nebo / svobodno sonce naj sije spet na to deželo in na ves svet / svobodna pesem za vse ljudi / topov grmenje naj preglasi / katedrale. mostovi, domovi, bolnišnice, gledališča, plesišča, magistrat / stvari izgubljajo imena / vse bolj kot hiše so brez vrat / svobodno sonce naj sije spet na to deželo in na ves svet / svobodna pesem za vse ljudi / topov grmenje naj preglasi. »Svobodno sonce«, kot se pesem imenuje, bo nedvomno velik hit, izkupiček od prodaje kaset pa bo šel za pomoč žrtvam nedavne vojne. Nedvomno zelo velikodušna gesta slovenskega Band Aida. Pesem bo gotovo tako popularna, da se bo še kje našel kdo, ki bo trdil, daje besedilo dobro. Dušan Velkavrh, ki je umotvor spisal, bo morda celo dobil kakšno pohvalo za resnično domoljuben tekst. In tako smo tudi mi dobili svoj Band Aid, v katerem nam vrli D. V. in skoraj vsa slovenska pop in rock scena prepeva o krstah, ki da so zamudile pokop, o mrtvih zvonovih, ki da so bili brez zaklonišč in podobne bedasto-če. Z dolžnim spoštovanjem do vseh žrtev vojne za Slovenijo se sprašujem: le kaj bi Velkavrh šele spesnil, če bi vojna ne trajala le deset dni temveč štiri leta? Bi otroci, spet zborovsko prepevali o kurirčkih in odraslih? Vse pohvale dobrim namenom in željam, res, toda takšno besedilo? O, bog, nikar nam ne naredi te dežele zopet tako neumne! LESTVE Velika Britanija (NME) - albumi 1. METALLICA - Metallica 2. LUCIANO PAVAROTTI - Essential Pavarotti II 3. CHER - Love Hurts 4. ORIGINAL ČAST - An-drew Lloyd Webber's New Producton Of-Joseph And The Amazing Technicolor Dreamcoat 5. REM - Out Of Time Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. MUDHONEV - Good Boy Deserves Fudge 2. BABES IN TOVLAND - To Mother 3. THERAPV - Baby Teeth 4. THE WOLFGANG PRESS - Queer 5. RADICAL DANCE FAC-TION - Wasteland ZDA (Billboard) - albumi 1. NATALIE COLE — Unfor-getable 2. BONNIERAITT-luckOf The Draw 3. BOYZ II MEN - Coole-yhighharmony 4. C & C MUSIČ FACTORV — Gonna Make You Sweat 5. COLOR ME BADD - CMB Butn! Butn! Butu! James Het-field je popeljal Metallico na vrh. ZA VEDNO Z NAMI Pred 5 leti THE COMMUNARDS - Don’t Leave Me This Way Pred 10 leti SOFT CELL - Tainted Love Pred 15 leti ABBA - Dancing Oueen Pred 20 leti THE TAMS - Hey Girl DonT Bother Me Pred 25 leti THE SMALL FACES - Ali Or Nothing KONCERTI V Klubu K4 bo v sredo, 2. 10. nastopil trio Franolič-Gor-še—Ugrinovič. Gre za novo skupino, ki je v Sloveniji že nastopala in ki je s svojim svežim pristopom do new age glasbe že osvojila svoj krog poslušalcev. Tisti, ki pa imajo kakšen dinarček v žepu in bi si radi pogledali kakšen pravi pop koncert pa si lahko privoščijo izlet v Miinchen, kjer bodo 12. 10. nastopili Bovvievi Tin Machine in dan kasneje Simple Minds. VIDENO Ta nori »jazz« New York. Nekje po Broo-klynu se sprehaja sloka, nihajoča se, v elegantno obleko odeta postava. V rokah nosi skrivnostno torbo, v kateri ima koncerti so prava paša za ušesa in zabava za vso publiko, da jih ne kaže zamuditi. Vsi še jih se spomnimo, ko so bili pri nas v ljubljanskih Križankah in jih dvignili na noge v vsesplošno fešto. Tokrat pa z novo postavo, saj je treba reči, da jo John Lurie za vsako turnejo zamenja, sestavljeno iz čelistke, tolkalca in bobnarja, basista, dveh kitaristov ter trobilca in dveh pihalcev. Mogoče za njih malo sramežljiv začetek, izkoriščen za uigravanje in prečiščevanje zvoka, se je po Lurie-jevi: »Oprostite za zamudo. Bile so krave na avtocesti,« sprevrgel v pravi zvočni pekel. Eden najsimpatičnejših bendov, ki obvlada svoje instrumente kot za šalo in jih prenaša v vso paleto glasbenih stilov New Yorka, katere potem skozi svojo centrifugo izpljune v »fake jazz« (lažni jazz), kakor sami imenujejo svojo glasbo. Najbolj se zabavajo sami in si na vsakem nastopu napravijo prvovrstni žur, ki se naleze na poslušalce. Niti po slabih treh urah poigravanja s kompleksnimi ritmi in zapletenimi, včasih disharmoničnimi kilotonskimi pasažami, izpeljanimi iz tihih melodij, še ne smejo z odra. Ni še dovolj in na vprašanje: »Kam gremo po koncertu,« od-prašijo »striptease blues« do zadnje kaplje krvi. Normalno, v bar. Consolidated v Ljubljani Pa smo doživeli tudi prenovljeni ljubljanski klub K4, ki ni vreden niti pol počenega groša več kot prejšnji. Spremembe v klubu so prav smešne in neopazne, da jih lahko preštejemo na prste ene roke. Razen delnih olepšav stropov in stranišča, imamo še vedno občutek mrtvašnice, ko vstopimo v popolnoma črn in zatemnjen pro-* štor. No ja, boljše vran v roki kot galeb na strehi, bi rekel dotični Josip Broz in se odpeljal na Šri Lanko na konferenco neuvrščenih. Poskušajmo odmisliti vse te predsodke in preidimo k bistvu, to je h koncertu kalifornijskih hard-minded rapperjev Consolidated. Trio, ki prihaja iz San Francisca, so najavljali kot koncert sezone v omenje- Guy Kaiser za devetdeseta. sploh ni pretirano, kar piše v njihovem materialu, da gre za angažirane rapperje, ki jih kličejo kar »beli Public Enemy«. Da pa ne boste grizli nohtov in si delali staro-punkerskih gub, ko boste žolčni do koncerta Si-uixie and the Banshees, 7. 10. v Ljubljani, vam obljubimo še intervju s Consolidated, ki smo ga napravili po koncertu v Ljubljani, kjer so pokazali ogromno energije in glasbenega znanja ter zavzetost za aktualne dogodke; od mirovniških klicev za prenehanje vojne na Hrvaškem, do kritike rasne in spolne diskriminacije ter vegetarijanstva, kar je tudi njihov način življenja. Skratka, v svoji kategoriji odlično in iskreno. Tanka bela vrv Depresija, alkohol, osamljenost so le eni od klicev introvertiranih kojotov, ki so, kljub že svojim šestim ploščam pri nas dokaj neznani. To je potrdil tudi graški koncert, na katerem je to pot mrgolelo Avstrijcev, medtem ko smo slovenski predstavniki bili šibki. Seveda, saj se jih nikjer ne vrti, čeprav bi si to več kot zaslužili. Thin White Rope so kvartet iz združenih držav, ki ga vodita kitarist Guy Kaiser in Roger. Njihovo glasbo, ki je zmes roka, ritma in bluesa folka pa celo countrija bi mogoče lahko najbolj primerjali z dejavnostjo kakšnih Gun Club ali Violent Femmes. Na duelih dveh kitar, podloženih s črvsto ritem sekcijo pa gradijo svoj osnovni zvok, ki jih na novejših skladbah odpelje celo nekam tja, kjer se sprehajajo Sonic Youth ali Pi-xies in ga nadgrajujejo z značilnimi vokali. Njihove opsesije, ki se odražajo na vseh ploščah, rastejo iz utesnjenosti posameznika v ameriški družbi, ki poskrbi za vse drugo, le za osnovne medčloveške odnose ne. Odličen koncert, na katerem so promovirali svoj zadnji izdelek, LP Thbe Ruby Sea, pa je prepričljivo dokazal, da gre za po krivici prezrt bend, ki nedvomno spada med prvih deset ameriških skupin iz osemdesetih let, ki še znajo kaj povedati v devetdesetih. Mislim, da imajo dovolj značilnosti in odličnih glasbenih rešitev ter dobrih tekstov, da se mi je vsa nova produkcija, ki prihaja iz Novega sveta in se udejanja v novem hard-heavy funku, na katerega prisegajo Living Color ali Red Hot Chilli Peppers, zazdela popolnoma brez jajc in bolj kot opravičilo glasbeni neinventivnosti. TV spravljen alt saxofon. Nekje tako izgleda John Lurie, kultna osebnost »downtown« glasbe (maneken, filmski igralec - Down Bylaw in Wild At He-art) in kralj svojih Lounge Li-zards (Salonski kuščarji), skupine, ki pooseblja »big apple« vsaj tako kot Sonic Youth ali mogoče Swans, seveda na drugi strani. Po dveh letih so izdali novo ploščo in spet odšli na svetovno turnejo, ki jih je pripeljala v Evropo, točneje v avstrijski Gradec, kjer so v Hiši mladih - Orpheumu koncertirali v soboto, 28. septembra. Njihovi nem klubu in moram priznati, da niso ravno zgrešili. Prvič zato. ker verjetno več kakšnih boljših koncertov v tem klubu letos ne bo zaradi večih razlogov, ki si jih lahko tudi sami zamislite, če povežete črni devizni tečaj z dinarjem. Ko bomo imeli bone, bo stvar še bolj na dlani, dokler ne bomo Peterletove harmonike nabili na kol in mu dali dvojko. Zato »OUT« Oddaja »Zdravo« »IN« »Proces« na TVS I v petek 4.10. ob 22. uri. TREND Zastonj se kopati v pivu. DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propa-gande in trgovine. CEUE, Ul. XIV divizije 6 P 3-ETW NOVA^DOBA NAJBOLJ PRILJUBLJENI NESIMPATIČNI IGRALEC Tajni agent Prašič Naša televizijska hiša je do- filmske komedije z istim igral-kaj ponesrečeno izbrala in sko- cem, vendar vedno v drugi vlo-raj istočasno predvajala tri gi. Tako smo bili gledalci priča Najbolj neumna kombinacija bratov Rodneya in Del Boya z ostarelim stricem. še večji zmešnjavi kot jo je na televizijskem ekranu povzročal angleški igralec Nicholas Lind-hurst. Pa vendar smo si ga verjetno najbolj zapomnili kot tajnega agenta Prašiča, ki je bil tako tajen, da še žena zanj ni vedela. Nezanimiva pojava, dolgočasen obraz, opletajoče roke, neumen nasmeh in zmožnost zaplesti najbolj običajne stvari, vse to so odlike Lindhursta, trenutno najbolj priljubljenega komika angleškega otoka. In prav gotovo je ta njegova nedo-rastlost in neodločnost glavni atribut velikega uspeha. Njegova slava je rastla tako hitro, da naše televizijske hiše niso zmogle naraščajočih cen. V skladu z njegovo popularnostjo, zato smo si od treh različnih nadaljevank ogledali samo začetne epizode. Medtem, ko je Lindhurst na ekranih velik komik, je privat- no pravi pesimist. Slava ga še ni okužila, zato še vedno stanuje v majhnem stanovanju v Londonu in hodi na počitnice v rodni Sussex. Še oče in mati nista mogla verjeti, da bi lahko njun tako dolgočasen sin postal filmski igralec, kaj šele komik. Vendar se je Nicholas kljub temu odpravil študirati filmsko umetnost. Starša sta hotela kaznovati njegovo trdoglavost s tem, da sta mu močno zmanjšala denarno pomoč v času študija. Zato si je bil Nicholas prisiljen drugače pomagati. Medtem, ko so njegovi sošolci popivali in filozofsko razglabljali o teorijah filmske umetnosti, si je on poiskal zaslužek pri snemanju televizijskih reklam. In ravno tam ga je doletela sreča. Tako nebogljen in deviški obraz kot je njegov je bil ravno tisti, katerega so iskali filmski producenti. Kaj neki je na tem neumnem deviškem izrazu zanimivega, se sprašujejo ob rastoči filmski slavi Nicholasa Lindhursta. Danes se razni filmski teore- Je predmet študij: kako uspeti tiki ukvarjajo z nepričakovano ^rez kakršnihkoli zvezdniških priljubljenostjo tega nekoč ne- lastnosti, brez šarma, brez sek-perspektivnega igralca. Postal sua'nc privlačnosti in nasilja. Magmim Le katera televizijska gledalka ali celo gledalec se ne spomni simpatičnega, duhovitega in na sploh očarljivega detektiva »Magnuma«? Pomagal je vsakomur kdor je bil potreben pomoči. On in njegovi porscheji so bili za marsikoga kar prekratek čps na televizijskih ekranih. Danes pa, Tom Seleck, kot mu je prav ime, nič več ne nastopa pred kamero, kajti odloči! se je, da lahko več naredi — za kamero. Svojo filmsko slavo je zamenjal za režiserski stolček. Toda v tem položaju ni nič več tako priljubljen. Svoje igralce nadzoruje na vsakem koraku. Skrajšuje jim čas kosila, odmori so vedno krajši, težko pristaja na nadurno delo. Kajti sedaj ve, da je čas denar. »Obnašati se moram tako, pa če je to igralcem všeč ali ne, kajti drugače ne bo filmov,« pravi on sam, ki je najbolje občutil muhaste zahteve slavnih zvezd. Tom Seleck ni več Magnum. Lepotice slavnega očeta Tudi Tony Curtis je popol- Toda s filmom je okužil svoji noma opustil filmsko kariero, hčeri. Danes se ukvarja s slikarstvom. Tako je Jamie Lee Curtis, hči iz zakona z Janet Leigh že priznana filmska zvezda. Po isti poti filmske slave sedaj še stopica hči Allegra Curtis (24) rojena v zakonu s Cristino Kauf-mann. Rjavolasa lepotica magnetno plavih oči bo debitirala v filmu »Modri ubijalec« v katerem bo njen partner Frank Stallone, brat slavnega Ramba. Allegra Curtis ima drugačne čare kot njen očka. Natakar Kodžak Ne povej očku Slavni Telly Savalas bolj poznan kot nepremagljivi Kodžak je pred dvema letoma prestal težko operacijo srca. Danes se je 77-letni vrnil v Los Angeles. Tam je odprl svoj bar imenovan »TelTs«. Tukaj je končno našel tudi čas za svojega najmlajšega sina, šestletnega Cristiana. Tako je ta najmlajši gost lokala najrednejši obiskovalec bara. Vsi, gostje in strežno osebje se morajo do njega obnašati kot do odrasle osebe. Če je Kodžak najel tudi kakšne mišičnjake, ki bi skrbeli za red in disciplino, se ne ve. Verjetno pa je že sama pojava lastnika lokala dovolj jasno opozorilo vsakomur, ki bi se neprijetno vedel. Kodžak ima pri sedeminsedemdesetih letih šestletnega sina. Vsaka beseda Arnolda Schwarzenegger|a pomeni zlato Kako se služi denar že dolgo najbolje ve Arnold Schvvarze-negger. Zahvaljujoč svoji uspešni filmski karieri je štiriin-štiridesetletnik postal pravi milijonar in to konvertibilni. V najnovejšem filmu »Termi-nator II« je za sedemsto izgovorjenih besed zaslužil nič več in nič manj kot trideset milijonov mark. Tako je za vsako izgovorjeno besedo v filmu bil poplačan z 42 tisoč markami. Koliko bi film šele stal, če bi Terminator imel monolog? Morda pa je Arnoldček vso energijo porabil za razvoj mišic in mu ni nič ostalo za sive možganske celice v predelu pom-nenja. Arnold - dobro, da ne jeclja, kajti potem hi zaslužil več. Peter Fonda, mlajši brat kraljice aerobike Jane Fonda, bolj poznan kot igralec, pisatelj, producent in docent filmske umetnosti na univerzi v Montani je poln presenečenj in novih načrtov. ' Napisal je knjigo, ki bo kmalu objavljena, z naslovom »Ne povej očetu« o dinastiji Fonda. Poimenoval jo je po največkrat izrečenih besedah sestre Jane v otroških letih. »Imel sem mamo in očeta za katere pa ne morem reči, da sta bila tudi starša«, izjavlja Peter Fonda. Kmalu po izdaji knjige bo pričel s snemanjem filma. Peter Fonda, zakompleksirani član dinastije Fonda »Okameneli gozd«, pri katerem bo režiser in igralec. Salman Rushdie še vedno piše Salman Rushdie, britanski pisatelj indijskega rodu, zaradi svoje knjige Satanski stihi obsojen na smrt s strani iranskega duhovnega voditelja Homeinija, se je pred kratkim zopet prikazal v javnosti. Prišel je med povabljene goste ob koncu slovesnosti, na kateri so ga nagradili za knjigo otroških zgodb Harun in morje zgodb. Člani pisateljskega združenja, ki mu je nagrado podelilo, so ga sprejeli z burnim aplavzom. Rushdie, ki je prišel v spremstvu posebnih enot britanske policije, je dejal: »Rad bi se vam opravičil, ker sem na tako nenavaden način prišel sem. Želim si, da bi lahko prišel tako kot vsi drugi in z vami preživel ves večer, vendar pa v tej svobodni deželi nisem svoboden človek.« Pisatelj je potrdil, da je dobil zaupna sporočila, da ga plačani morilci še vedno iščejo. Prizadeto je spregovoril o japonskem prevajalcu Satanskih stihov, ki je bil ubit julija letos in o napadu na italijanskega prevajalca. Za svojo zadnjo knjigo Harun in morje zgodb pa je dejal, da jo je napisal zato, da bi sebi in vsem drugim povedal, da ga ne bodo mogli utišati in da bo še naprej pisal. 21. STRAN NOVAKI DOBA BIOLOŠKO DINAMIČNI NAČIN PRIDELOVANJA HRANE Kmetuj te z nami IZREZUJTE Z NAMI (2) Nadaljevanje iz prejšnje številke Posamezni impulzi trajajo od dveh do štirih dni. Te osnovne zakonitosti se lahko tudi spremenijo. Opozicija planetov, ko si dva planeta stojita nasproti in je Zemlja med njima, lahko drugače obarva impulz. Tudi trigoni, ko sta planeta pod kotom 120 stopinj, lahko aktivirajo drugačen impulz, kot ga tistega dne posreduje Luna. Dnevi, ko Luna seka ekliptiko (navidezno pot Sonca okoli Zemlje), ob dvigajočih se ali padajočih lokih (dvižni in padni vozel), prinašajo v glavnem negativne vplive. Ti se še okrepijo, če se srečata dva ali več planetov na navideznem sečišču svojih poti, ki ga imenujemo vozel. Takrat planet, ki je bliže Zemlji zakrije bolj oddaljenega in s tem prekine ali spremeni delovanje tega planeta. Rad bi vam povedal, da gospa Maria Thun dela svoj Setveni Koledar na podlagi lastnih opazovanj in čuti vso odgovornost za pravilnost podatkov v njem. Ne more pa odgovarjati za podatke, ki so v raznoraznih bio-koledarčkih, ki so delani po njenem. Zato vam priporočam, da si nabavite (v kolikor si že niste) Setveni Koledar, katerega avtorica je gospa Thun in ga pri nas že nekaj let izdaja društvo Kortina iz Ljubljane, Gotska 18. Rastline gojimo v glavnem zaradi njihovih korenin, listov, cvetov ali plodov. Podzemne plodove nam dajejo redkvice, redkev, sladkorna in krmna pesa, zelena, korenje, črni koren in podobne. Tudi krompir in čebula sodita v to skupino. Če boste sadili oziroma sejali te rastline ob dnevih za korenino, jih negovali in škropili, pa tudi pobirali ob dnevih za korenino, boste imeli dober pridelek, ki se bo dolgo obdržal v skladišču. Listnate rastline, kot so vse vrste zelja, solate, špinača, motovilec, endivija, peteršilj, zdravilna in začimbna zelišča in krmne rastline, je treba sejati in negovati ob dnevih za list. Pobiranje teh rastlin pa je najboljše ob dnevih za cvet in plod. Dnevi za cvet so ugodni za setev in nego vseh cvetlic, pa tudi za okopavanje in škropljenje s kremenčevim preparatom pri oljnicah kot so lan, oljna repica, sončnice ... Če v dneh za cvet režete cvetje za šopke, ostane dolgo sveže in ima močan vonj. Obrezana rastlina bo pognala številne nove stranske poganjke. Tudi suhe rože, nabirane ob teh dnevih, bodo dolgo obdržale svežo barvo, nabirane ob drugih dnevih pa bodo kmalu obledele. Med plodovke uvrščamo vse rastline, ki tvorijo plod v področju semen. To so fižol, grah, leča. soja, koruza, paradižnik, buče, bučke, kumare in podobno, pa tudi žito za jesensko ali pomladansko setev. Za pridelovanje semen so posebno ugodni dnevi, ko je Luna pred ozvezdjem Leva. Ti dnevi so v Setvenem Koledarju označeni kot plod/seme. Plodovke je najbolje pobirati ob dnevih za plod, ker je sposobnost plodov zaskladiščenje takrat največja, prav takšna pa je tudi sposobnost rastlin za obnavljanje. Za spravilo je treba dodatno izbrati čas, ko se Lunini loki dvigajo. Kadar se Lunini loki dvigujejo (kadar potuje Luna od najnižje točke na horizontu proti najvišji), takrat silijo rastlinski sokovi navzgor, v rastlino. V tem času je treba žeti pšenico, pobirati sadje, fižol, paradižnik ... Ko pa pride Luna v svojem 27-dnevnem kroženju pred ozvezdje Dvojčkov, začno njeni loki padati. To je najboljši čas za sejanje, sajenje, potikanje, presajanje in je v Setvenem Koledarju označen kot čas za sajenje. V tem času je dobro pobirati podzemne pridelke, ki se dolgo skladiščijo, na primer krompir ali čebula. Gospa Thun je v številnih poskusih s čebulo ugotovila, da je kvaliteta plodov ob setvi in sajenju ob dnevih za korenino najboljša. Čebula iz dni za list daje približno enake pridelke, vendar začne gniti že pred zimo. Tista, ki je bila izpostavljena impulzom za cvet ali plod, začenja poganjati še pred božičem. Čebula, ki pa je obdelovana ob dnevih za korenino, ostane kvalitetna do avgusta naslednjega leta. Se nadaljuje Crknjena kura novinarju Na naslov štiriinštiridesetletnega Adama Michnika. založnika varšavskega dnevnika Gazela Wyborcza, je prišla čudna pošiljka. Dobil je paket, v katerem je bila razpadajoča kokoš. Paket mu je poslal nihče drug kot nekdanji kandidat za poljskega predsednika Stanislav Timinski, ki se je iz Kanade vrnil na Poljsko. Michniku je sporočil, da mu je sicer hotel najprej poslati razpadajočo konjsko glavo ali krapa, vendar je oboje težko dobiti. Solženicinova vrnitev »Sedaj ko so se razmere teme-jito spremenile in, če bodo tblasti prej preklicale obtožbo, la sem izdal domovino, sem se pripravljen vrniti v domovino, fukaj ne bom ostal za vedno, ^rav gotovo se bom vrnil do-nov v Rusijo,« je slavni sovjet-;ki pisatelj, triinsedemdesetlet-li Aleksander Solženicin pove-lal novinarjem. Zaradi svojih del (Otočje julag. En dan Ivana Denisovima) v katerih je opisal delovna aborišča stalinističnega ob-lobja in zverinsko ravnanje : ujetniki v njih so mu odvzeli iržavljanstvo ter ga obsodili da e izdal domovino in izgnali i tujino. Sedaj živi v ZDA •t zvezni državi Vermont. Dejal je tudi, da je mrhovina najboljši odgovor na mrhovi-narski članek, ki ga je založnik napisal o njem. Michnik je Ti-minskega hudo kritiziral, saj je le ta javno pokazal razumevanje za moskovske pučiste. Nagradna križanka Konus Slovenske Konjice 1. nagrada: deska za rezanje in kladivo za tolčenje mesa 2. nagrada: komplet krp T1PI-TOP 3. nagrada: zaščitna maska in delovne rokavice Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka 8. oktobra do 9. ure dopoldan. Nagrajenci križanke iz prejšnje številke 1. nagrada: enodnevna smučarska karta in kosilo za 2 osebi — Brdnik Franc, Smlednik 2. nagrada: enodnevna karta za dve osebi — Kramar Darja, Skorno 41/a, 63325 Šoštanj 3. nagrada: panoramska vožnja s teptalnim strojem - Bevk Marija, Partizanska 9, 65280 Idrija Rešitev križanke iz prejšnje številke RAST, GOLTE, OLTAR. SLANA, MUMPS, AMIN, OMELO, NIČ, ZIDAK, DR, IRAN, ANK, RINITIS, OR, STANISLAVA, KE, ARTEMIS, AVE, ARDENI, ROŽA, BEL, AMAN, ACO Pogumna princesa V Angleški javnosti je princesa Diana znana po svoji humanitarni dejavnosti. Letos je prekinila dopust, da bi obiskala smrtno bolnega prijatelja. Ravnatelj Kraljevskega baleta Adrian Ward-Jackson je zbolel ur. Ward Jackson je bil znana osebnost v umetniškem svetu, zadnjih pet let pa je opravljal dolžnosti ravnatelja Kraljevega gledališča. Princesa je bila že prej znana po svojem pogumu, saj se ne boji vzeti v roke otrok, ki so zboleli za AIDS-om. Margaret Jay, direktorica britanske AIDS Trust organizacije, je o princesi Diani izjavila sledeče: »Princesa Diana nam ogromno pomaga v borbi proti AIDS-u. S svojim zgledom spreminja odnos javnosti do te bolezni.« NOVA W DOBA STRAN 22 G N’ G° ,t>' ;0^\ lli%mmmmmmmmm%mmmmmmmmmmmmmM^ !PETROL* MI=KX TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, p o. CELJE AVTOTIEHNIKA >igrajska ul 13 300 CELJE Beži' 6301 TERME TOPOLŠICA • Tl-9 18 Z vami na DOLI IS STORITE NEKAJ ZASE IN ZA SVOJE ZDRAVJE. fl K VABI VAS MIR GOZDOV, ODETIH V BARVITOS LASTNIKI AVTOMOBILOV GOLF POZOR! t*#.m**#***+n+*»**++**»**»**************++**,***t*r, ZA VSAKOGAR ...ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE! PRIROČNIK, KI GA POTREBUJETE, ČE STE ZAPOSLENI, PA TUDI, ČE ZAPOSLITEV ŠELE IŠČETE... Več avtorjev MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU VSI REZERVNI DELI ZA VAŠE GOLFE V PRODAJALNI AVT00PREMA V MIKLOŠIČEVI 5 V CELJU, IN ŠE KORAK BLIŽE KUPCEM, V SALONU AVTOOPREME V MIKLOŠIČEVI 5 V CELJU TUDI VSE INFORMACIJE 0 NAKUPIH NOVIH OSEBNIH VOZIL. POKLIČITE NAS PO TELEFONU (063) 25-405, FAX: (063) 38- 725 VAŠA ZVESTOBA AVTOTEHNIKI SE OBRESTUJE Vsebina: - Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja - Prenehanje potreb po delu delavcev - Pravice (obveznosti in odgovornosti) delavcev - Posebno varstvo žensk, mater, invalidov in starejših delavcev - Varstvo pravic delavcev - Sodno varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - Pravice za primer brezposelnosti - Zdravstveno varstvo - Socialno varstvo - Mesta sindikalno-pravne pomoči Brošuro so napisali izvedenci za posamezna področja. Cena 145,00 dinarjev. Naročite jo lahko pri CZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, lahko pa tudi po telefonu na št.: 521-255, 110-053. • I 11 ; I ' '~e+****+++********+**t***t***»*»***+****++****•+++*+*'1 7, 10 ALI 14 POLNIH PENZIONOV V 1/2 SOBI V HOTELU VESNA NEOMEJENA UPORABA TERMALNEGA BAZENA IN SAVNE VSAK DAN (RAZEN NEDEU) TELOVADBA V BAZENU IN TELOVADNICI 0 - ZABAVNE PRIREDITVE, REKREACIJA POD STROKOVNIM X VODSTVOM - PLESNI VEČERI, KULTURNE PRIREDITVE, KRAJEVNI IZLETI b POPUSTI: X - OTROCI DO 5 LET IMAJO BREZPLAČNO BIVANJE - OTROCI OD 5 do 12 LET PA 40% POPUSTA (če spijo s starši ali na dodatnem ležišču) b POLEG POČITNIŠKIH PAKETOV VAM NUDIMO ŠE: S - AKTIVNI ODDIH Q - ANTISTRES PROGRAM X - KLIMATSKI PROGRAM O H 0 - tVEEKEND PAKET X - LEPOTILNI PROGRAM X MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA t- w 5 co O Z > O. o 0 co N >■£ o o ~ c c >c/) l?< O) O O. ŠPEDICIJA TRANSPORT SKLADIŠČA TRGOVINA SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE Kidričeva 36, 63000 CELJE LASTNIKI PRIKOLIC, AVTODOMOV, ČOLNOV... Po ugodnih cenah sprejemamo vaše vozilo v zaprt ali odprt skladiščni prostor. Istočasno vas obveščamo, da po UGODNIH cenah in količinah ponujamo bogato izbiro izdelkov GORENJA, STEKLARNE HRASTNIK, SIJAJA HRASTNIK in drugih renomiranih proizvajalcev. Vse dodatne informacije dobite na telefon: 063/37-511 inf. 28 INFORMACIJE IN REZERVACIJE: TERME TOPOLŠICA TEL.: 065 891 120/115, 114 TLX.: 36606 j* iti..: uoo i jzu/113, ii1* jj N TLX.: 36606 Q 0 FAX.: 063 891 157 ^ 8cOC<>&SOS<>SOOOSCOOČOOGOOCCiCCOOOOOOSCOOGC<4 BREZ DLAKE NA JEZIKU ILMMttMliM«i«MHrUKVstere0 95,9 MHz AVTOMOBILI FLORIDA bele barve, letnik 1990, še v garanciji, prevoženih 10.000 km, servisiran, garažiran, prodam. Tel.: (063) 856-535 OPEL KADET, letnik 1970, registriran do 9/92, ugodno prodam. Tel.: (063) 844-101 od 8. do 9. ure, ogled dopoldan KADET 1,3, letnik 1986. prevoženih 58.000 km prodam. Tel.: (0601) 24-723 KADET 1,4 S, letnik 1990, prodam, v račun vzamem avto do 5.000 DEM. Tel.: (063)770-105 MERCEDES 200 D, uvožen, letnik 1983, bele barve, prodam ali menjam za manjši avto (Jugo Florida, Fiat Uno, Renault 5), do vrednosti 5.500.00 DEM. Tel.: (063) 855-984 VW HROŠČ, letnik 1968, vozen, neregistriran, prodam, cena 600 DEM. Tel.: (064) 802-583 ZASTAVA 101, letnik 1977, neregistrirano, v voznem stanju, prodam.Višnjar Vili, Stranice 70, 63206 Stranice BMW 316, letnik 1986, prodam, cena 16.500 DEM, v račun vzamem vikend parcelo z dokumentacijo. Tel.: (063) 712-590 Z 750, letnik 1983, modre barve, prebarvan, prodam, cena 1.450 DEM. Tel.: (063) 712-590 RENAULT 18, letnik 1983, prevoženih 59.000 km, nove pnevmatike, prodam. Tel.: (061) 573-049 ZASTAVA 101, letnik 1976, ugodno prodam. Vok Rado, Trnovlje 53, Celje OPEL ASCONO 1,6, prevoženih 62.000 km, letnik 1988, prodam, v račun vzamem manjši avto. Tel.: (061) 311-498 ob delavnikih od 8. - 11. ure VW KOMBI disel 8-1 ali 1000 KG. ugodno prodam. Tel.: (063) 37-538 R 19 1,4 GTS, rdeče barve, nov, cena 24.000 DEM v dinarski protivrednosti, Volvo 244, letnik 1978, cena 4.000 DEM, prodam. Tel.: (063) 745-214 ZASTAVO Lado 1200, prevoženih 80.000 km letnik 1977, ugodno prodam. Božič Anton, Poženelova 7, 63270 Laško ZASTAVO 101, letnik 1987, registrirano do 5/92, prodam. Tel.: (063) 34-509 po 19. uri GOLF JX, 1300 ccm3, bencin, letnik 1989, modre barve, prevoženih 25.000 km, prodam, cena 16.300DEM. Tel.: (063) 855-043 R-5 GL, francoski, letnik 1986 registriran do 6/92, prodam ali menjam za ohranjen avto do 2000 DEM z doplačilom. Tel.: (063) 32-449 JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do 5/92, prodam, cena 4.400 DEM. Tel.: (063) 741-769 ŠKODO 105 S, letnik 1982, registrirano do konca leta, bele barve, prevoženih 75.000 km, ohranjena, prvi lastnik, prodam. Tel.: (063) 36-091 AVT0VID Globoče 14, VOJNIK, tel.: (063) 772-483 NOVI IN RABLJENI REZERVNI DELI IN AVTOOPREMA. MOŽNOST NAKUPA NA 2 ČEKA. BMV - 318, letnik 1979, registriran do 4/92, z rezervnimi deli, prodam, cena 5.000 DEM. Tel.: (063) 893-397 popoldan CHEVROLET CLERMONT, prodam, registriran do 10/92, servo volan in zavore, avtomatic, metalic bordo barve. Tel.: (063) 701-636 JUGO 45, letnik 1989, z dodatno opremo ter R4 GTL, letnik 1988, ugodno prodam. Tel.: (063) 754-601 OSTALO PLINSKO PEČ za ogrevanje, novo, Iskra, ugodno prodam. Tel.: (063) 33-192 Lerka ZAMENJAM nov pianino Belorus za synthesizer tip: Roland E30 in E20, Jamaha 4500 ali Tehniks KN 800 ali AX 7. Tel.: (063) 857-190 po 16. uri KUPIM VIKEND z zemljo v okolici Celja ali Šmarja oziro- MALI OGLAS ZASTONJ KUPONE MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. ma Šentjurja do 50 arov, v račun nudim Renault Espace 1000 GTS z 6 + 1 sedeži in dodatno opremo, letnik 1988, prevoženih 46.000 km, ugodno prodam Blaupunkt avtoradio Friburg SQ 39 s kodo, digitalni 4xl5W avto revers ter novo video kamero Camcorder Philips VKR 6820 VHS ali menjam za Jugo 45 ali 55 ali R4 GTL star do dve leti z doplačilom. Tel.: (063) 850-679 PROSTOR 50 m2 v Laškem, primeren za obrt ali skladišče, ugodno prodam ali menjam za golf diesel. Tel.: (063) 731-668 (četrtek in petek ves dan) TOPLOTNI ŠTEVEC Shni zel, prodam. Tel.: (063) 856-318 GROZDJE in bika simental-ca, prodam. Tel. (063) 21-481, Lipuš Adolf, Zvodno 63, Celje DRVA, suha, mešana, nasekana, ugodno prodam. Tel.: (063) 856-902 po 19. uri PARCELO 500 m2 na lepi sončni legi. prodam, cena 8 DEM za 1 m2. Primožič Marjan, Mali vrh 51, Šmartno ob Paki NERJAVEČE dvojno korito z odcejalnikom, drevo življenja ter moško kolo Rog maraton na deset prestav, prodam. Tel.: (061) 325-002 RISALNO MIZO Libela/AO, malo rabljeno, prodam. Tel.: (061) 325-002 po 20. uri INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, kemijo, fizikalno kemijo. Tel.: (063) 33-907 DELOVNO KOBILO, pasme Norik, brejo 6 mesecev, z vso prsno opremo, prodam ter dva lepo vzgojena mirna jahalna žrebca pasme Pinto v starosti 8 mesecev in 3 leta, z žrebci je naprodaj komplet jahalna oprema. Alojz Račnik, Janeče 20. 62390 Ravne na Koroškem MOTOR TORI in avtomatik, ugodno prodam. Tel.: (063) 29-417 (Dragica — dopoldan) ZLOŽLJIVO POSTELJO, prodam, cena 5.000,00. Tel.: (063) 27-283 POROČNO OBLEKO, roza barve, št. 38, kupljena v butiku Dana Žalec, enkrat nošeno, prodam za polovično ceno. Tel.: (063) 27-111 int. 306 HIŠO - polovico dvojčka, v Celju, ugodno prodam. Tel.: (063) 852-142 od 21. ure dalje, razen sobote in nedelje KASETE s knjigami, angleščina 2000 Š, programirani tečaj, prva stopnja, prodam, cena 1.500,00 din. Tel.: (063) 33-952 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za vse stopnje ter prevajam angleško literaturo. Tel.: (063) 37-315 OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK, svetlo modre barve, skoraj nov, prodam. Tel.: (063) 742-284 od 9.-11. ure SEDEŽNO GARNITURO (raztegljiv kavč in dva fotelja), dobro ohranjeno, prodam. Tel.: (063) 21-584 DVA OJAČEVALCA in kasetofona, radio, CD piayer, zvočnike in stolp, prodam. Tel.: (063) 24-502 med 14. in 17. uro ter po 20. uri OTROŠKO SOBO, staro 1 leto (omara, postelja z jogijem in-pisalna miza) ter 24 m* parketa (mozaik-hrast), prodam. Tel.: (063) 882-134 po 15. uri ZIBKO, bele barve ter rjavo otroško posteljo (oboje z jogijem) in kombiniran otroški voziček Roky, ugodno prodam. Tel.: (063) 770-132 KOMFORTNI ZIDANI VIKEND 6 km iz Celja, z garažo, ' kletjo, teraso, balkonom, vodo, elektriko, na lepi sončni legi, z manjšim vinogradom in vrtom, ugodno prodam. Tel.: (063) 39-413 KRZNEN PLAŠČ, črnorjava mačka, nov, št. 40, prodam za 25.000. 00 din, otroško sobo (omara, postelja z vložkom in pisalna miza) cena 5.000,00 din, fotokopirni stroj za 12.000,00, peč Emocentral 15, cena 1.200.00 din in kopalno kad za 500.00 din. Tel.: (063) 701-545 popoldne GARAŽO v Novi vasi (Pohorska) ali v Vojkovi ulici, prodam. Tel.: (063) 32-702 med 19. in 21. uro KERAMIČNE PLOŠČICE, bele, klasne 22x15 cm, ter smre-' kov opaž, ugodno prodam. Tel.: (063) 21-002 SINTESIZER Cassio CT-670, prodam za 1000 DEM in bencinsko tlačilko za golfa, nova, cena 100 DEM. Gosteničnik Srečo, Ul. Šnadrove brigade 10, 63330 Možine HIŠO IZ BRUN, 1 ha zemlje, od tega nekaj gozda, prodam (Dol pri Šmarju), cena 240.000. 00. Tel.: (063) 33-358 STARO HIŠO za rušenje, ugodno prodam. Gobec Štefan, Laška vas 19, 63220 Štore GROZDJE samorodnice, žlahtno trto in domače vino, prodam. Tel.: (063) 781-043 PLETILNI STROJ PFAFF - Duomatic 80 z dodatkom za kartice in stojalom, prodam, cena 2.400 DEM. Tel.: (063) 776-723 ZAZIDLJIVO PARCELO, 2000 m2, z vinogradom in sadovnjakom. v Šmartnem ob Paki. Tel.: (063) 832-689 ZARADI SELITVE ugodno prodam termoakumulacijsko peč 3 KW in zlatnik svetovnega slovenskega kongresa. Tel.: (063) 37-538 V NAJEM vzamem garažo, zaželena relacija Lava-Otok--Plava laguna. Tel.: (063) 39-349 RAZPRODAJAM KNJIŽNICO s 3500 knjigami, morda so med njimi tudi take, ki jih že dolgo iščete. Ogled ob sobotah dopoldne na podstrešju gledališča na Jesenicah, Čufarjev trg 4. Tel.: (064) 84-058 PEČ EMO Central 1500 KKE, malo rabljeno in kozo, dobro mlekarico, prodam. Pangerl-Ce-rovec 31, Šentjur. Tel.: (063) 742-316 ŠTEDILNIK, 4 plin in 2 elektrika, prodam, cena po dogovoru. Tel.: (063) 31-250 MENJAM STANOVANJE 33 m2 v centru mesta, za večje, stanarina zelo nizka, primerno za starejše ljudi. Tel.: (063) 25-721, int. 174, dopoldan. OTROŠKO STAJICO Chic-co, prodam. Tel.: (063) 31-731, popoldan od 15. ure ELEKTRIČNI HARMONIJ v kovčku, prodam, cena 500 DEM. Tel.: (063) 28-184. NAROČILNICA NOVA DOBA Ime .................priimek naslov ........................ naročam časopis-tednik Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošljite ........... . . . izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika od 3. 9 do 9. 10. Oven 21. 3.—20. 4. Prihodnji dnevi bodo zelo dinamični, saj lahko pričakujete celo vrsto zapletov. Zberite se in se z nobeno potezo ne prenaglite. Nazadnje se bo vse izteklo vam v dobro. Ne pozabite, da niste čisto sami. Srečne Nev ’ ke 3, 15, 33, 36. Bik 21. 4.-20. 5. Ponuja se vam lepa priložnost, da bi zaslužili, vendar je ne sprejmite kar na vrat na nos. Ne pozabite na neke obveznosti, ki še niso pozabljene, do partnerja pa bodite strpnejši. Previdnost v prometu. Srečne številke 14, 21, 28, 37. Dvojčka 21. 5.—21. 6. Poklicno se boste morali odločiti o pomembni zadevi. Čeprav boste v neugodnem položaju, se opirajte samo na lastne sile. Varujte se krajev, kjer je veliko ljudi, ker vam grozi neprijetna infekcija. Srečne številke 12, 19 29, 36. Rak 22. 6.-22. 7. V prihodnjih dneh si boste na jasnem o stvari, ki vas že dolgo bega. Ni izključeno, da boste morah spremeniti marsikak načrt. Sprejmite povabilo, a ostanite trezni. Vsekakor ne razmetavajte z denarjem. Srečne številke 7, 14, 29, 41. Lev 23. 7.-23. 8. Motite se, če mislite, da ste na delovnem mestu nepogrešljivi, zato pamet v roke in ne z glavo skozi zid. Nekdo bo skušal zlorabiti vašo stisko za svoje cilje. Ob koncu tedna se posvetite raje družini. Srečne številke 8, 19, 29, 35. Devica 24. 8.-23. 9. Včasih se preveč ukvarjate sami s seboj in vam gre na živce vse, kar ni po vaši volji. Pretiravate, to pa ni dobro. Ne pozabite, da so okrog vas tudi drugi. Pazite na prehrano in zdravstveno počutje. Srečne številke 6. 13, 23, 45. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Delate si finančne skrbi, ne vidite pa možnosti, da bi se jih hitro znebili. Ne iščite strahov, kjer jih ni, zaupajte partnerju in prijateljem. Ob koncu tedna se boste zabavali, kot se že dolgo niste. Srečne številke 9, 17, 24, 38. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Nič vam ne bo šlo prida od rok, ampak za to ste krivi v glavnem sami. Na silo ne boste dosegli veliko, poskusite pa vseeno lahko. Razmislite, ali so vaše zahteve upravičene. Privoščite si nekaj počitka. Srečne številke 17, 21, 30, 45. Strelec 23. 11.-21. 12. V družini bo marsikaj narobe, potrebno bo veliko strpnosti in razplet bo neverjeten. Srečanje ob koncu tedna vas bo postavilo na realna tla. Zdravstvene težave vzemite resno in brž ko bo treba, k zdravniku. Srečne številke 14, 22, 39, 45. Kozorog 22. 12.-20. 1. V prihodnjih dneh ne dajte preveč na svoj optimizem, ker vas utegne prevarati. Ostanite na tleh, četudi se bo zdelo marsikaj dosegljivo z levo roko. Grozi vam denarni izdatek z dolgoročnimi posledicami. Srečne številke 16, 28, 32, 37. Vodnar 21. 1.-19. 2. Vseh načrtov vam sicer ne bo uspelo uresničiti, a se ne sekirajte, saj boste tudi počasi prišli daleč. Imeli boste priložnost da se uveljavite in si denarno opomorete. Ljubezenska izpoved bo lažna. Srečne številke 11, 15, 20, 38. Ribi 20. 2. 20. 3. V prihodnjih dneh boste imeli veliko energije, ki je ne zapravite za nič. V poklicu bo šlo marsikaj narobe, v družini je na vidiku vesel dogodek. Previdno in premišljeno z denarjem. Pazite na prehrano. Srečne številke 17, 18, 25, 39. Slomšek zavarovalnica triglav a i N/Č M TAKO VARNO, Da ne bi potrebovalo zavarovanja '//////7///S//////////////7//7//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////z Mesto Maribor in Slovenija sta poravnala več kot 125 let star kulturni dolg, ko seje v nedeljo 29. septembra posrečil tretji poskus odkritja spomenika Antonu Martinu Slomšku, slovenskemu škofu in narodnemu vzgojitelju, kije prenesel sedež lavantinske škofije iz Svetega Andraža na Koroškem v Maribor. Spomenik, katerega avtor je kipar Marjan Drev, je odkril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, blagoslovil pa šesti Slomškov naslednik, škof dr. Franc Kramberger. Svečanosti, katere del je bila tudi maša, seje udeležila nekaj tisočglava množica. Iz nagovorov so vrele še danes aktualne misli in resnice velikega Slovenca, pesnika, prosvetitelja, rodoljuba in duhovnika Antona Martina Slomška.