Štev. 225.
POLITIČEN LIST Zft
KI NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvarllče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 94.
V lijubtjatii, v ponedeljek, 3. oktobra 1904.
Istaaja vsak dan, lsviemši nedelje in prainike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejema«: sa celo leto 16 K, xa polovico leta 13 K, ia četrt leta 6-50 K, xa 1 mesec 2K 20 h. V up ravniš tv« prejeman: sa celo leto 20 K, ra pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, xa 1 mesec 1 K 70 h. Za poiiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Upravnlštvo je v Kopitarjevih ulicah 5tev. ▼•prejema naročnino, Inserate In reklamacij«. -I ■ a e r a 11 ie računajo enostopna petitvrsta (delilna TJ milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, ia trlkul
9 b, za več kot trikrat ii b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrila i« b. — Pri večkratnem objavljenja primeren popail.
Uprarnlškeia telefona iter. 188.
■ 1
a". I
::
J
Piajnoza.
o
NVtjdketkova 8eja kranjskega deželnega zbora
f odleti i OTPpt
je STK^>tom&*iška. Diagnoza bolesni, ki za njo boleha naša dežela, in po nji posrednje ves slovenski narod, je sedaj vsakemu lahka. Paraziti so s svojim požrešnim delovanjem izkvarili najnežnejše organe mšega nared nega organizma in zato propadajo že njegove najvažnejše življenjske funkcije. Organska reakcija proti življenjskim sovražnikom pocehavF, pričenja se razpad. Temu, kar se je videlo zadn,i petek pri dr. Tavčarju in drugov;h, pravimo z znanstvenim imenem — agonija.
Ali ni več rešitve? Ali se ne da dobiti nobeno sredstvo, ki hi ustavilo to smrtno grgrsnje, ki nam doni iz Tavčarjevih in Hribarjev h besedi ? Za to je treba treznega, resnega premisleka; in če se pokaže tako sredstvo, petem kvišku vs;, ki vam je še na srcu cbstoj slovenstva in brezozirno z njim v roki na pomoč!
Kakor beli dan jasne se je pokazalo, da «o razmere v naši deželi zato neznosne, ker je sploh mogoče, dajo vodijo N e m c i. Ta možnost se mora odstraniti. In to je le mogoče, če se razmere tako pre-drugačijo, da zmaga ena slovenskih strank. Ne pravimo, katera stranka naj zmaga. Na men bi se dosege), naj zmaga ta, ali ona. V tem zmiBlu sodiror, da se morajo tudi vsi tist, kateri po svojem svetovnem naziranju ne sodijo v katoliško stranko, iz dna Brca sprijazniti z volivno preosnovo. S tega šr< šega stališča jo mora vsak iskreno želeti, ker sicer bolo petkoti prizori trajni. In tega ne more vzdržati za dolgo narod slovenski!
Sarajn« nesreča je bila za narodno-na predno stranko, da je hotela več, nego kar more s svojimi lastnimi močmi. Prav je, da želi vladati, a vprašamo: Ali sedaj vlada? Ali se ne roga nji in njenim načelom nem ški zaveznik, ki dela z njo, kakor z deklo? Vladoželjnost take stranke ne sme biti večja, nego Be da doseči po | oštenib, lastnih sredstvih. Vladarstvo si kupiti a lelonijo, z zata-jenjem načel, s servilnostjo, se pa pravi za drag denar si kupiti sramotno smrt. Taka stranka nima življenja, in naj jo vodijo tudi najduhovitejši in najagilnejši možje. E ika strank ima svoje zakone, ki se krvavo maščujejo, kdor jih tepta. In to mora izkušati na sebi narodno • napredna stranka, ako ne krene brž na popolnoma drugačra pota!
To moia biti všeč vsem njenim nasprotnike m. Naj bodo razmere kakršnekoli, to je gotovo, da Je na Slovenskem veliko število mož, ki so svobodnega naziranja in ki imajo tudi potrebo politiške organizacije. Sedaj bo zvezani v narodno-napredni stranki. Komur je res kaj za načela, in kdor ne išče samo ossbnih dobičkov, mu Bedanji politiški organizem te stranke ne more več zadostovati. Boljše nič, nego taka ! Koketiranje z vlado, sužnjost v Nemcih, in vse samo zato, da se k večjrmu kakemu pristašu pomaga v cestni odbor] ali do kakega šolskega vo-diteljstva, — te je sramotno !
Dobro vemo, da je vladoželjnost zapeljala voditelje narodne napredne stranke zla-
*) Ta članek javlja mišljenje tistih narodno-na-prednih krogov, ki Se niso izgubili vsega ponosa in vse pameti v Šveglovi službi.
sti z ozirem na kit liško strenko k seda njemu neznosnemu utanju. A v ti zideviso dimo takole: McšSa, cd oči a, radikalna kritika rad to stranko bi bila tudi v strankarskem oziiu najboljša, v pploSno poltiškem pa edina prava taktika. Kontrola nad nasprotno stranko v lattni režiji bi služila napredku in svobodnemu razvoju naših javnih razmer. Sedaj pa je nad vsem, kar dela narodno napredna stranka, zarisana mrtvaška glava — znamenje ctrovnih snovi, ki jih rodi zveza z Nemci.
Čuli in čitali smo večkrat od naprednih voditeljev, da je moč vse, in dovolj jih je bilo med nami, ki so 13 verjeli. Ne moč, poštenje in zveBtcba je vse! Kaj pomaga narodno-napredni Btranki njena moč? Ali napreduje njena veljava, število njenih pri stašev, pomen njenega časopisja? Bodite pametni I Ko se je boj na Slover,skem za čel, so Be katoliške stranke pristaši bali nasprotnikov, sedaj Be jim smejajo. Mirno, s šalo na ustih gledajo z vrha doli na ubo-štvo naprednih veljakov, in nobena mišica se ne zmakne katoliškim voditeljem, ko čujejo najmastnejše zabavljice iz nasprotnega tabora. Ponosni bo in mirni! —
Se nekaj silno važnega! Vpliv naših razmer na Slovence v drugih kronovinah ne more izostati. Poglejmo samo na Štajersko, kjer biva po uradnem štetju 409.531 Slovencev, torej malone tretjina vsega prebivalstva v deželi. Slovenščina je po zakonu priznana kot deželni jezik, a kaj vidimo I S ajerski deželni glavar je odklonil slovensko interpe lacijo poslanca Roškarja ter zahteval nemški prevod.
Tem povodom bi morala odločno ugo varjati vsa slovenska javnost, kajti slovenski jezik ima v štajerskem deželnem zboru iste pravice, kakor nemški. Kaj bi porekli Nemci na K r a n j s k e m , ko bi naš dež. glavar odklonil nemško interpelacijo ? Krik bi nastal po vsem nemškem časopisju. In mi? Nemško slovenska zveza na Kranjskem je polomila peroti nekdanjim absolutno radikalnim sokolom, da zlezejo pod klep, ako jih Brpo pogleda nemška ekscelenca.
In to slabo, pogubno vpliva na veo slovensko javnost, osobito pa v obmejnih pokrajinah, koder potrebujejo in z vso pravico tudi pričakujejo vsaj moralne pedpore ir središča.
Zakljufujmo ! Vsak pošten, tudi liberalen Slovenec mora spoznat', da se morajo razmere v deželi tako temeljito izpremeniti, da bodo škandali narodnega izdajstva za vedno izključen'. Ena slovenskih strank mora zmagati. Druga bodi njena kontrola! Za deva volivne preosnove, ki pomnoži slovenske mandate, je torej r<ujna za vse. Kdor drugače sodi, išče sebe, ne pa naroda.
Rusko-japonska
vojska.
Položaj pri Mukdenu.
Mukden, 2. oktobra. (Reut. urad.) Položaj se je bistveno izpremenil. Zdi se, da ostanejo Japonci v defenzivi (?) ter da so utrdili svoje pozicije severozapadno od jantaj-skih premogovnikov. Japonske vojne sile so razvrščene na sledeči način: Ena divizija stoji pri Banjapuci, dve diviziji sta pri jan-tajskih premogovnikih, štiri divizije ob že-
leznici severno od Ljaojana, ena divizija je pri Huanudense in ena pri Stndepu. Rusi menijo, da je pod poveljstvom geneialaKu-rokija garda, druga in dvanaista divizija, skupno 76 bataljonov pehote, 18 švadronov konjeništva in 276 topov. Armada genera!a Oku obstoji iz tretje, četrte in šeste divizije, skupno iz 60 bataljonov pehote, 26šva dronov konjeništva in 242 topov.v .General Nodzu zapoveduje peti in jedrni .diviziji, skupno 44 bataljonom pehotej-9 $yadrQncm konjeništva in 180 topovom.
Mukden, 2. oktobra. (SeUjf^urad.j Skupno število japonske armade, ki stoji nasproti Kuropatkinn, cenijo na 180 bataljonov po 800 mož, bar iznaša 144.000 mož, 6400 konjenikov in 638 topov. Prva in dvanajsta divizija sta pred Port Arturjem.
Berolin, 2. oktobrv. Iz Mukdena so sporočili »Berlmer Tageblattu«: Položaj je še vedno nejasen. Ne ve se, pride li okoli Mukdena do resnih bojev ali ne, in kateri nasprotnik da prvi napade. V kratkem času se odlo«i, pride-li še pred zimo do velike bitke. Tukai pripovedujejo, da se zamore držati Port Artur do konca leta.
Kolin, 2 oktobra. »Kolnische Zeitung« poroča iz Londona: Danes z bojišča došla poročila pripovedujejo, da so se predvčerajšnjim močne ruske konjeniške čete pokazale pred japonsko fronto, da pa niso imele res nega namena. Končno so se umaknile. Rusi niso malo začudeni nad nedelavnostjo japonske armade. Ne morejo razumeti, da Japonci, zaupajoč v svojo premoč, čakajo, da bo končane vse priprave. Poročevalec »Daily Chronicle« pristavlja podrobnemu poročilu ša opombo, da se Rusi preoblačijo v kitaj sko opravo, kar kaže, da čakajo zimskih uniform ter za ta čas nosijo kitajsko obleko, ki jo je nakupil Kuropatkin. Japonci so se uklonili neizogibnosti ter se umikajo v utr jena nrezimovališča zunaj ruske blokade.
Berolin, 2. oktobra. Iz Mukdena poroča »Lokalanzeiger«: Ker je pričakovana japonska ofenziva doslej izc stala, so pričeli tu drugače ceniti japonsko moč. Sodijo, da nima maršel Ojama na razpolago nič več ko 150.000 mož s 650 topovi; iz tega bo rusko armadno vodstvo izvajalo konsektence. Ja ponci utrjujejo Banjapuco ob »gornjem toku reke Sano. Prelaz Talin ao Rusi zapustili. Nssproti ruskemu desnemu krilu je preko račila pri Čantanu reko Ilun ena konjeniška brigada in en pehotni polk. Vkljub temu, da se Japonci drže bolj zadaj, je vendar splošna sodba, da pride kmalu do velike bitke. Razpoloženje je dobro. S tem, da je imenovan Grippenberg za šefa druge armade, je razbremenjen Kuropatkin, ki ostane v težišču operacij. Vrhovni poveljnik je napravil na čast novoimenovanih vitezev sv. Ju rija, prvim v tej vojski, diner. O Port Arturju se je izvedele, da se trdnjava lahko drži še mesece, kakor je povedal iz Port Arturja došli častnik.
London, 2. oktobra. Iz Mukdena poročajo v Peterburg, da so Japonoi zahodno od L aojana zajezili reko, da s pomočjo po-vodnji čuvajo svoje levo krilo. Iz Siumin-tina poročajo »Daily Mail«: Situacija pred Mukdenom je neizpremenjena. Rusi so zdatno pojačeni od Jantaja in Ljaojana ter imajo utrjene poz:cije južno in južnovzhodno od Mukdena.
Poročila generala Saharova.
Peterburg, 2. oktobra. (Uradno.) Brzojavka generala Saharova na generalni štab od dne 30. t. m. se glasi: Oddelek ja ponske predttraže, močan en bataljon pe hote, ki je prodiral na mandarinski cesti, je zašel včeraj višine pri vasi Ulitajca. Eo od delek našega konjeništva ga je pa pritisnil nazaj, nakar bo naše stotnije, podpirane od topništva, pregnale sovražnika is njegove utrjene pozicije, ki si jo je zgradil na višinah pri Tunguoi in Kuandi. Istodobno so druge stotnije našega konjeniškega oddelka
odbile sovražnika v smer proti Jantaj u. Kozaki so našli v po-zcijah, ki so jih zasedli, živila in streiivo. Na naši strani so bili ranjeni 4 vojaki, eden se pa pogreša. Sovražnik je izgubil približno 20 mož. Dne 28 in 29. septembra je bilo opaziti, da je dobil savažnik na črti postaje jantajskega prem govnika in Jan!aja ojačenje za prednie traže. Poročnik Selekov z oddelkom lovcev na fconju, kozakov in obmejnih vojakov je dne 28, septembra zadel na na-»šem levem krilu ob levem bregu reke Ljao na sovražni oddelek, bi je obstajal iz dveh eskadronov konjeništva in ene stotnije pehote s št rimi topovi ter mnogoštevilne tolpe Hunhuzov. Ogenj naših topničarjev je ubil topničarje sovražnih topov, vsled česar je za nekoliko časa streljanje ponehalo. Mi smo izgubili: en poročnik in 6 mož je bilo ranjenih, 1 mož pa ubit. Kozaki so dne
28.	septembra v okolici Čankigaja vzeli nekemu japenskemu konjeniškemu oddelku čedo živine.
Peterburg, 2. oktobra. Brzojavka generala Saharova poroča danes generalnemu štabu : sovražne predstraže so mogle
29.	septembra prodirati proti Jansintumu in Lindiapunu. N|ihovo prodiranje je pa zadržala naša konjenica. Konjeniški oddelek, ki je bil poslan proti Čajantanu, na desnem bregu reke Hup, je prepodil Japonce odtod ter z* žgal 17 japonskih džunk, ki so vozile Japoncem strelivo. Ko so pa nato Japonci dobili precejšnjo pomoč, se je moral nas oddelek umakniti.
Rusi ne marajo bitke.
London, 2. oktobra. Iz glavnega taborišča Ojame poročajo : Iz kretanj ruikih čet tu sklepajo, da je moral dobiti Kuropatkin ukaz za umikanje, ker kljub japonskemu prodiranju Rusi ne marajo pričeti bitke.
Japonska moč.
London, 2. oktobra. K ruskim poročilom o moči japonske armade južno od Hunho pripominja »Standard« sledeie: »To poročilo, ki je prišlo skozi cenzuro, moramo smatrati za uradno. Ako ruska poročila odgovarjajo istini, tedaj je razumljiva vest, da nameravajo Japcnci pričeti z de-fer.zivo. Kuropatkin je sedaj že toliko močan ko Japonci. Imel je dovo'j časa izbrati si pozicije in jih utrd t. Napad nanj bi ri-skiral veliko. 2a poprej je naš dopisnik po-vdarjal možnost, da preidejo Japonci iz ofenzive v deienzivo. To dejstvo pa bi bilo istovetno s priznanjem, da se je ponesrečil glavni namen uničiti rusko mandžurijsko armado. Morda so pa izprevideli japonski generali, da je njihovih čet vedno manj ter so morali vkljub veliki škodi vendar le ustaviti prodiranje«.
Japonci na Ruskem.
Peterburg, 2. oktobra. 700 Japoncev, ki so med vojsko ostali na Ruskem, so poslali domov.
Baltiško brodovje.
Peterburg, 2. oktobra. Nekaj nanovo dogotovljenih torpedovk petrograjske ladjedelnice se je združilo z brodovjem admirala Roždjestvenskega v Revalu.
Japonsko brodovje
London, 2 oktobra. D jI Togovega brodovja križa pred C ntavom ter v Rumenem morju, da lovi ruske ladje.
Japonci našli alato.
London, 2. oktobra. »Standard« poroča iz japonskega glavnega taborja, da mi-kado sporoča, da so našli na Japonskem 20. t. m. velike množine zlata.
Car Nikolaj
pojde 4. t. m. v Reval, da se poslovi od baltiškega brodovja.
Port Artur.
London. 1. o k t. Brzojavk« »Daily Telegrapha" iz čifua od 30 septembra potrjuje, da so bili Japonci pred Port A turjsm odbiti Ruiko topništvo je it trdnjave živahno odgovarjalo na japonsko obstreljavanje. Blokada je sedaj stroga. Kitajci se vsled tega branijo vositi v portartursko pristanišče. — Neki japonski pomorski poročnik je izkušal s torpedom plavaje priti ▼ pristanišče. Kose je botal približati neki ladji, so ga zapazili in ga s granato ubili.
Kolin, 2 okt. Kakor poroča dopsiik »Kon. Zeit.«, ao visoki vojaški krogi v Tokiu mnenja, da Port Anur ie ne bo padel. Take trdnjave, kakor je Port A tur, se ne vzame s navadnim naskokom »It po kratkem obleganju Dasi ja zmanjšano pcrtartureko bro dovje, bo še lahko igralo veliko vlcgo, ako pripluje baltiško brodovje prave časno v Rumeno morje.
London, 2 oktobio. Is Čifua se po roča: Zadnji splošni napad Japoncev je bil zopet odbit z velikimi izgubami zanje. Japonski častniki sami priznavajo, da Steselj odlično brani trdnjavo in da sedanja japonska moč ne zadostuje, da bi vzela Port Ar-tur, ker je oslabljena po velikanskih izgubah. Ii Tokia se poroča, da je tndi mikado že opustil nadr, da bi še letos Japonci vzeli Port Artur. Vsaj ukazal je, da se okoli trdnjave priredi zimski tabor. Japonoi so baje sklenili, da ne bodo več gubili svojih ljudi v brezuspešnih naskokih, ampak da bodo utrdbe le bombardirali od severa, vzhoda in zapada, od juga pa na morju zaprli pristanišče c neprodirno blokado.
Železnica do Ljaojana.
London, 1. oktobra. Reuterjev urad je prejel dne 28. m. mes. is glavnega stana druge japonske armade preko Fusana sledeče poročilo: Japonci no dovršili železnico do blizu Ljaojana. V 3 oziroma 4 daeh pride prvi vlak. Japonske predstraže, ki stoje 24 kilometrov severno od Ljaojana, se danoma bijejo z ruskimi sprednimi četami.
Dementl.
Peterburg, 1 oktobra. Ruska br zoj. agentura je zvedela, da temelji poročilo o odpoklicu namestnika Aleksejeva — na neosnovamh govoricah.
Pitna voda v Port Arturja.
Poit Artur je doslej dobival na tri načine pitao vodo: Iz vodovoda, iz Sladkovodnega jezera in umetno vedo, ki so jo dobivali iz morja pod nadzoreticm vojnih inženirjev. Vodovod pač ne more zdaj služiti, ker so studenci zdaj v rokah Japoncev. Voda iz jezera je le slabo pitna. Umetno vodo so rabili največ. V podnožju u late gore je priprava, obstoječa iz 30 strugovih apa ratov, ki pa je med obleganjem telo trpela. To je vzrek, da mora nekaj vojnih ladij ostati v pristanišču Lidje potrebujejo nam reč za par vedno le čiste vede. Zato imajo priprave, s katerimi iz morske \ode delajo čisto sladko vodo, in sicer po veš sto veder na uro. Ladje torej zdaj služijo v Pcrt Arturju za dobivanje pitne vode.
Rasmere v Mandžuriji.
London, 1. oktobra. »Standard« po roča iz Njučvana: Glavno vprašanje je sedaj, koliko zmore ruska železnica. Kolikor časa stoji japonska armada južno od Harbina, se zamore z vsem sama preskrbovati, medtem ko je naveiana ruska arimda vedno bolj na dovoz iz domovine. Najbogatejša okolica v Mandiuriji je ljaojanska, kjer j a bila letos ugodna žetev. Trgovci, ki poinajo deželo, trdijo, da more Kuropatkin dovažati vsa živila, čimbolj se umika proti Harbinu. V dolini Cungora je bila letos slaba letina. Zimska vojska bi bila že v decembru jako težavna, ker je zemlja tako zamrznjena, da je nemogoče dehti utrdbe. Japonci so že preskrbljeni i z;msko obleko. V enem tednu bodo vozili vlaki iz Daljnega in Nfjučvana v Ljaojsn. Zstev v zasedenih krajih le počasi napreduje, ker manjka delavcev. Ziito na bojišču je vsled premikanja čet čudovito malo trpelo. V Ljaojanu je bilo ysled ognja uničenih le malo ruskih hiš. V tem kraju je bilo manj plenjenja, kot v T|encinu in Pe-kinu leta 1900. V Mukdenu, kjer je 3000 beguncev brez sredstev, so žalostne razmere. Tatarski general je pričel zbirati ; zbirke se je udeleiila tudi kitajska cesarica vdova. Japonci so dali mnogo daril angleškemu mi-sijonu v Ljaojanu.
London, 1. oktobre. Kitajci so prepovedali prodajati blago Rusom, ker smatrajo to za kršenje nevtralnosti. Za ruski ugovor se niso zmenili. V Mukdenu vlada velika draginja, ker je bila žetev jako slaba vsled priprav za novo bitko. Prebivalstvo ve liko trpi. Družba »Rdečega križa« oikrbuje mnogo beguncev. Tudi v Ljaojan prihaja mnogo beguncev.
General Grippenberg.
Peterburg, 2. oktobra. General Grip • penberg odpotuje na bojišča prve dni tega meseca. Hanhuii zopet iznov« poizkušajo uničiti mostove in druga prometna sredstva. Nova bitka v Mandiuriji se vsak dan pri-čakuje.'
Vladivostok
Vladivostok, 2. oktobra. Mesto se čuti popolnoma varno; šolski pouk se je pričel.
lajava Kuropatkinova
Pariz, 2. oktobra. »Matin« je prejel iz Petrograda vest, da je neki z bojišča v Moskvo dospeli častnik pripovedoval, da je Kuropatkin ra nekem obedu, ki ga je dal svojim častnikom, rekel: »Umikajte se vedno saopljivo; Japonci naj pridejo v ravnino in mi jih pobijemo«. — Sodi se radi tega, da je Kuropatkin izbral za prihodnjo bitko ravnino severno od Tjenlins, to je 80 kilom. severo-vztočno od Mukdena.
Hunhuai poizkusili razrušiti most
Peterburg, 1. oktobra Dopisnik »Birš. Vjedomosti« poroča iz Mukdena od 30. sept.: V noči med 28. in 29 sept. so izkušali Hunhuii rasrušiti želesniški most na posta ii Kuodjuline. Vsi poizkusi so bili odbiti. Razpoloženje ruske armade pri Mukdenu je izvrstno.
Novi tržaški cesarski namestnik.
Za tržaškega cesarjevega namestnika je imenovan dosedanji deželni predsednik v Bukovini princ Hohenlohe S c h i 1 • 1 i n g s f U r s t. Z« bukovinskega deželnega predsednika je pa imenovan dosedanji mi-nisterialni svetnik in načelnik pisarne ministrstva za notranje stvari, dr. Oktavijan vitez Regner pl.Bleyleben. Dosedanji tržaški cesarjev namestnik gref Gcejs je dobil red ielezae krone I. razreda.
Konrad princ Hohenlche je bil rojen 1. 1862. Ko je dovršil svoje pravoslovne štu dije, je služil v ministrstvu sa notranje stvari. Pred tremi leti je bil imenovan za deželnega predsednika v Bukovini.
Zasedanje deželnih zborov.
Klub slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru se je takole sestavil: Zs načelnika ie bil izvoljen deželni odbornik Robič, njegov namestnik je dvorni svetnik dr. Ploj in zapisnikar dr. Hrašovec. — V sobotni seji štajerskega deželnega zbora je utemeljevat posl. R e i 11 e r svoj predlog, da naj dežela da iz deželnih sredstev pod poro bednemu prebivalstvu v ljutomerškem okraju. Nav»ja, da je spomladi lepo kazala letina, a toča in povodnji so uničile poljske sadeže tako, da je že država dala prebivalstvu podporo. Poslanec dvorni svetnik dr. Ploj utemeljuje svoj predlog, da naj izdela deželni odbor p r a vila za deželno živinsko zavarovalnico ter naj iih deželnemu zboru predloži v prihodnjem deželnozborskem za sedanju. Govornik naglaša važnost ži vinoreje sa poljedelsko prebivalstvo in dckaeuje na podlagi izkušenj Nižjeavstrijske živinske deželne zavarovalnice koristi take zavarovalo ce. Dežela ne bo imela stroškov, pač pa korist če se usta novi deželna živinska zavarovalnica. Deželni poslanec Zedlacher utemeljuje ruini predlog, da naj se dovoli podpora prebival stvu v raznih občinah na Gor. Štajerskem, tjer je toča pobila poljske pridelke. Nato so sledile ra2ne interpelacije. Koncem «eje se je spominjal deželni glavar cesarjevega godu.
Istrski deželni zbor. Po pri-občenih došlih vlogah so bile v seji 1. t. m. prečitane tri interpelacije na vlado in sicer poslanca A n d r i j č i č a in tovarišev glede točnega vpisan,« letnega davčnega predpisila in glede pravočasnega predpisila davka; potem interpelacija poslanca dr. T r i n a j • s t i č a in tovarišev glede h tre rešitve re kurzov, ki so bili vloženi na temelju zakona od 1. 1896. z ozirom na prisojanje domo vinske pravice, in končno interpelacija glede prepovedi ptičjega lova od strani politične oblastnije, ne da bi se prej zasližalo kom petentn h faktorjev. Posl. dr. T r i n a j s t i c je protestiral, da sta bili prvi dve interpelaciji prečitani le v italijanskem prevodu in ne v hrvsšiem izvirniku. Nato je bila vo litev petih članov in štirih namestnikov v vzklicno komisijo ca osebni pribodninski davek ter treh članov in treh namestnikov v deželno komisijo za pridobitni davek. Ko je zbornica rešila razne točke dnevnega reda, so stavili poslanci Kompare in tovariši na vlado nujni predlog, naj ista z ozirom na veliko množino letos pridelane morske soli in z ozirom na nizko ceno, ki jo je ista plačala, iniža ceno soli n« 8 K pri kvintetu. 0 tem nujnem predlogu se je takoj raz pravljalo ter je bil brez debate enoglasno sprejet. Pr.hodnja sej« bo v Bredo pred-poldne.
Italijanska pravoslovna fakulteta v Inomostu.
Vseučiliški odsek političnega društva »Patri«« je Bklical k razgovoru o italijanski pravoslovni iakulteti v Inomostu poslance. Prišli oo: Dr. Hortis, Basevi, dr. Bennatti, Mazorana in Antonelli; nadalje so bili pri rasgovoru navzoči podpredsednik tržaške mestne delegacije dr Veneziaa ia član« dr.
Depiera ter Spad^ni, kakor tudi mnogo di jakov. Poslanca Hortis in Bisevi sta razlo šila stališče italijanskih poslancev v vpra šanju italijanskega vseučilišča. Neki dijak je stavil sledeče predloge: 1. Del« naj se na to, da pojde vel ko italijanskih dijakov v Ino-most; 2. nekaj državnih poslancev naj se povabi, da bodo pri otvoritvi nove ftkultete navzoči. Ob taj priliki naj izjavijo nezadovoljnost Italijanov zaradi vladne odredbe in naj BB prepričajo, kako stal šje bodo zavzeli Nemci. Po prvem škandalu, ki se bo pripetil v Inomostu, naj se skličejo italijanski iupani k posvetovanju v Trst. Predlog je bil sprejet.
Hrvaški sahor bo Bklican med 5. in 9. novembrom. Opozicij« bo hudo prijemala vlado in mažerone, ker se niso izpolnde hrv. voj. zabteve. Ustanovile so se na Hrvaškem nove maiarske šole in slorabila se je mažarska zastava na Hrvaškem. Bin grof Pejsčevič izkuša prego voriti ogrsko vlado, da bi privolila kake kon cesije. A mežaraka vlad« ni nikakor voljna ustreči banu. Nasprotno hoča mažarska vlada pomaiariti tudi hrvaške polke. Ako Mažari to poizkusijo, povkročili bodo najhu ši odpor na Hrvaškem
Novi ruski minister za notranje stvari.
Knez Sviatopolk Mirsky, novi ruski minister za notranje stvari, se je razgovarjal s peterburškim poročevalcem »Lokalancei gerja«. M nister je pred vsem izrazil svojo zadovoljnest, ker je Nemčija v sedanji voj ski prijaina Rusiji. Nadalje je rekel, da se bo na bojišču položaj izpremenil, ko bo pri plulo baltiško brodovje v Rumeno morje. Knez Mirsky je v nadaljnem razgovoru re kel, da on ne pozna narodnostnega vprašanja. Vsi: židje, kristjani, Armenci in mo-hamedanci Be bore v sedanji vojski in imajo zato tuli pravico, da je vsem narodnostim vlada naklonjena in pravična.
Nemške demonstracije.
Dne 16. oktobra bodo sklicali Nemci na Dunaju velik nemški liudski shod. Protestirali bodo proti slovanskim vzporednicam v Sleziji. — V Moravskem Sanbergu bodo pa 23. t. m. zborovali Vsenemci.
Francoski romarji
po številu okrog tisoč, sa zda) mude v Rimu; med njimi je tudi mnrgo zastopnikov francoskih mladeniških društev. Pij X, je imel prisrčen nagovor na en del tt h romarjev ter je izprearovoril med drugimi tudi sledeče besede: „S »boj lahko vzamete v svojo domovino ne le upanja, amoak tudi zagotovljenje, da bodo ondi kmalu boljši časi nastopili za cerkev..
Novi nemiri na Kitajskem.
Poročevalec Reuterjevega urada v Pe kinu poroči: Tujci v Pekinu so jako v skrbeh, ker prihajajo iz Cilija, Sanluna in Hj-nana vznemirljiva poro<5i'a I: Vajvupua je poizvedel, da je sedanje vstaško gibanje na perjeno proti vladarski h št ter s« zato raz ločuie od vstaje boksarjev leta 1900 katera ie bila napt-rjena proti tujcem. Poslaniki tujih velevlasti so zahtevali od ministrstva za unanje stvari, da naj naatrpi proti nevarnemu g banju. Dobili so odgovor, da je podkralj Juanšikaj dobil strog u«az, da zatre nevarno gibanje. Po nnnenju ministrstva ne pride do resnih izgredov.
Kitajski časopisi v Pekinu in v drugih mestih se pritoiu]e o d» se v Transvaalu 8 kitajskimi kuliji ravna slabo. Ruširjajo tudi etake in listke, v katerih se bu|ska prebi valstvo.
Francozi v Maroku.
Franc s<a se pripravlja, da zasade de želo Maroko, za katero je francoska diplo macija vojevaU nekrvav diplomatičen boj ie četrt stolet|a. General Liantey namerava za sesti obmejne maroške kraje, iz katerih bodo )otem Francozi prodirali v notranjo deželo.
Črnogora in Turčija.
»G as Črnogorca«, glasilo črn. gorskega r.neza Nikite, piše o napadu A Hancev na črnogorskem ozemlju sledeče: Divji A banci so po svoji stari navadi naše mirne držav-jane napadli v Oati. Bij med Črnogorci in Albanci je trajal do pol 5. popoldne. V tem )oju je bil mrtev en Črnogorec in šest jih je bilo ranjenih. Položaj je jako resen. Ker hoče naša vlada ostati v dobrih odnošajih s Turčijo, se je obrnila na turško vlado, da nastopi res 10 preti krivcem. Vlada e prepričana, da bo prijateljska turška vlada zpolnila črnogorske zahteve. Ca pa tega ne >o storila, bo črnogorska vlada prisiljena, da sama resno naBtopi proti Albancem.
Ple vej ev morilec.
»Borliner Tagebatt« je dobil poročilo h seterburga, da se zove Plevejev morilec S « z a n o v. Njegov oče je bil trgovec z esom v Ufi. Morilec je obiskoval šole v Moskvi. Mladega moia so svoj čas prognali v Sibirijo, a Be je pozneje povrnil ter sodeloval kot časnikar pri raznih južno ruskih
listih. Morilsa so popolnoma ozdravili. Poročil«, da je pobegnil, so bila izmišljen«.
v
Štajerske novice.
Š Toplioe Laiko je kupil« na j«vni dražbi eo«pa R o z a p 1. T h e r z Dunaja
sa 210.000 kron.
š Slov. krščansko društvo »Domovina« v Gradou vabi na drugo vinsko trgatev s plesnim venškom in šaljivo pošto ter raznovrstnimi zabavami v nedeljo, dne 16 vinotok« ti., ob 4. uri popoldne, v dvorani gostilne M. Pšeničnika pri »Avstrijskem dvoru« (Georgi-gasse, n« voglu Annenstrasse). — Vstopnina pri blagajni 30 kr., v predkupu 20 kr. — Vstopnice se dobijo v društvenih prostorih, Stigergssae št. 2, I. nadstropje
š Ptujski občinski svet je sklenil naprositi župana Orniga, n«) prezre napade v slovenskih časooiiih in naj ne toii.
š Nov spomenik v Maribora. V Mariboru nameravam postaviti spomenik nemškemu pesniku Otokarju Kernstcoku, rodom Mariborčanu.
Koroške novice.
k Celoviki patrijoti Sporočili imo že, da letos pri veselici sa uboge v Celovcu ni bilo videti nobene avstrijske zastave, pač pa so prvo mesto zavzemale frankfurtarice. To priliko je porabil dne 30. sept. č. gosp. mestni župnik pri seji za uboge in interpe-Iiral, zakaj Be je na tako očiten način žalil avstrijski čut. Naš cesar ima povsodi usmiljeno srce za ubege, zakaj se torej tako bojo njegovih zastav. Tej interpelaciji je možato pritrjeval gosp. Kobentar, ud veteranskega društva. Kakor strela bo zadele te besede v živo; dr. R. P i c h 1 e r je kar skakal ter interpelanta zaničljivo prašal: »Ali ste vi še Neme«? To je denunciacijaI« Kaj ne, tako učeno more govoriti le veleučen nemško-naoionalni doktor? Le ial, da je moral župan globoko prik mati in pritrditi, da ima g. inter-pelant popolnoma prav.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3 oktobra.
Naii poslanci so po znamenitih dogodkih petkove seje brž stopili med svoje volivce, kolikor je bilo mogoče. Rednih sho-do r ni bilo več časa sklicevat; zato so priredili zaupne shod«, h katerim so povabili vse odličnejše može iz cbližia. — Volivci so povsod navdušeno pritrjevali njihovemu ravnanju. Da so res popolnoma prav tolmačili mišljenje naše dežele, se razvidi iz tega, ker dobivamo od raznih krajev priznalna p srna; tudi poslancem, kakor čujemo, pišejo naši velmožje, da jih je v dno duše razveselil njihov možati in odkriti nastop.
Gorenjski volivci o deželnem zboru. Občni zbor »Slov. katol. političnega društva za radovljiški okraj« se je vršil včeraj popoldne na Brezjah. Ma shodu je govoril poslanec Pogačnik, slikal razmere zadnjih zasedanj deželnega zbora, soseboo pa dogodke zadnje seje. V tretjo dobo vstopili so katol. narodni poslanci brez obstrukcijskih predlogov. Prepustili so zastopstvo v odsekih glede na rstmere lanskega leta. Edino v ustivni cd«ek so volitve sprejeli, ker je tam težišče in le tam sprava mogoča. Nenaravna zveza liberalcev z Nemci, katere žalostni sad s3 je kazal zlasti v zadnji seji, vzdržuje nemški vpliv v deželi in omogo-čuie nemško nacijonalnemu predsedniku go-spodstvo. Nadaljno lasedanje je odvisno od d bre volje nasprotnih strank, če hoSejo krivični volivni red odpraviti, kateri se vzdržati itak več ne da. Ako je pa res, da sklicuje predsednik ustavnega odseka prvo sejo šele p o prihodnji deželnozborski seji v petek, potem j a skoraj jasno, da je to začetek konca. Krivda ne bo na naši strani. Gospod kn. svetnik A ž m a n predlaga popolno zaupnico gospodu poslancu in celemu klubu katoliško narodnih poslancev. Predlaga, d a s e pusti poslancem glede postopanja prostaroka; samo neustrašeno naprej! Vsi gorenjski volivci smo sa v a m i ! Z živahnim odobravanjem in „živioK-klici sprejel je občni zbor stavljeni predlog. Poročilo o občnem zboru priobčimo jutri.
Shod na Krki. Po krščanskem nauku se je na županovo povabilo zbralo včeraj obilo mož v posojilničnih prostorih. Dr. Krek je poročal o deželnem zboru in opisoval pomen in smer sedanjega boja katoliško-n«-rodnih poslancev. Edina rešitev iz vedno bolj zamotanih in za Slovence nevarnih in škod-
Ijivih razmer je iiprememba volivnega reda, ki se nikakor ne sme imenovati samo zahteva naše stranke, marveč, ki je naravnost naj-nnjnejša potreba «ele deiele. Zbrani volivci so soglasno odobrili postopanje naših poslancev. Dokler ostanejo na ti poti, ne more nihče pretrgati zveze med njimi in med ljudstvom. Ia v tem tiči jamstvo njihove končne zmage.
Poročil se bo jutri v Pevmi pri Gh-rici g. K a r o 1 Pollak, sin tovarnarja g. Karola Po laka, z gdč. Lujizo Fogar. Naše najiskrenejše čestitke!
Pri treh farah pri Metliki imajo dne 9. okt. shod mladeniči Marijine družbe iz vse Belokrajine.
—	Odličen gost v radovljiški razstavi. V petek je obiskal sadno razstavo v Radovljici g. baron Meck ataše ruskega poslaništva na Cetinju. Ataše se je o razstavi jako laskavo izrasil in nasproti odborniku g. Korošinu izjavil, da hoče razstavo še obiskati. — Sploh se sa razstavo zanima|o zelo odlični gostje in jo radi obiskujejo.
—	Nemikutarenje državnih uradov. Akoravno smo opozarjali že večkrat državne urade na to, da naj občujejo s strankami v onem jeziku, kakor želijo same, ee še vendar niso povzdignili ti tako daleč, da bi bili vsaj toliko dosledni in vročili strankam s slovenskim dekretom z nakazili pokojnine itd. tudi Blovenske plačilne knjižice. Dosedaj izdajajo se t» vsem strankam v sa monemškem jeziku. Uradi pač skrbijo zato, da je v teh knjižicah pouk o pisanju pobotnic, a kaj koristi to, če stranke ne razumejo tega. Tudi mora stranka vedeti, kaj se ji je nakazalo, raditega je trebs, da se ji tudi napiše v jeziku, katerega razume in govori. Tudi se dogajajo še vedno slučaji, da se s strankami, ki nemškega jezika niti zmožne niso, napisujejo le nemški zapisniki (protokoli), in tako stranka podpiše, ne da bi ve dela kaj. Upamo, da bodo uradi sami od stranili te nedostatke, ker sicer bi bili pri-morani, spregovoriti o teh krivicah na drugem mestu!
—	Dekliške Marijine družbe iz de-
kanije Smarie so priredile dtnes romanje na Z a p 1 a z. Udeležba je bila jako velika.
—	V Kropi je bil mmuli teden izvoljen za žuoana Fr. Šolar.
—	Mature v Gorici. Matura na g i m n a z i j u. V jesenskem terminu so napravili maturo ti-le Slovenci: Feliks Brezi g a r iz D ibtrdoba, Josip K r i ž n i č is Pulja, Alojzu Majcen iz Volčjega grada, Albin R a d i k o n iz Podsabotina, Enil L i-č a r iz Ceikna in Karol P r i n č i C iz Gorice Ogiasil se je k maturi Salezijanec A e ksij Siara ter jo prestal z dobrim uspehom. Dva, 1 Slovenec in 1 Lah, smeta delati maturo zopet po 5 mesecih. — Maturo na realki »o napravili sedaj v jesenskem terminu Slovenci: Bagoslsv B e r b u č, Viktor pl. Z i e r n f e 1 d in Frar,c 8p«o« pari.
—	Rusi in Japonci. Iz Dolskega nam poročajo: Dne 25. septembra je bila zbrana večja družba pri županu. Pogovor je bil o rusko-japonski vojski, o baronu Vegi in raznih drugih dnevnih vprašanjih. Ker pa ima vsak svojo glavo, tudi vsak svojo trdi, kar je seveda večkrat povod prepira. Sicer pa je to nekaj navadnega, manj navadno pa je, ako v večjih družbah posnemajo Ruse in Japonce. Tako je nekdo menda kot Japonec svoj nos hotel obrusiti ob nos svojega nasprotnika. Ker pa ta ne prodaja brusov, je priložil Japoncu gorko krvino. Oče Matijaž so hoteli napraviti mir in končati vojsko, a so se nehote z desnic > zadeli ob levo lice pogumnega Japonca. Nato pa užaljena Japonka očetu Matjažu zasadi svoje nohtove v lice. Konec je bil, da je japonska četa urnih krač bežala z bojišča pred kozaškimi biči. Svet pa pravi: Bog nas varuj Japoncev!
—	Umrl je v Gorici državni poslanec A C q u r> r o 1 i
—	Zapozneli ovet Z Rskeka smo danes prejeli tri vršičke lepo razvitega Jabolčnega cvetia.
—	Vroča kri mlade žene. Pri Ri-hembergu dela pri železnici neki mladi Lah Pietro Vinoi iz kraliestva, ki je pororei osem mesecev. Njegova žena je vroča mlada Lahinja. V nedeljo sta pila v neki gostilni. Pri tem ie šla predaleč, ker je vzklikala na naslov Italije in menda Avatrije take reči, da so jo prijeli orožniki ter odvedli v Gorici v zapore.
—	Svarilo župnim predstojni-štvom. Z Gorenjskega se nam piše: Pred dvema lotoma je neki župnik po zgledu drugih nančil mašni plašč večje vrednosti pri dunajski firmi: Jos. Selig & S c h \v a b. Župnik je plašč prejel in kajpada tudi plačal, za kar je dobil pobotnico, da je vse popolnoma poravnano. Toda glej! Po preteku dveh let (menda so čakali, da se izgubi pobotnica) doni pismo od te firme, v katerem tirja rohneč in grozeč zaostali znesek samo — 162 K, češ, tasvota še ni poravnana. Toda
župnik je dobro hranil pobotnico ter jo v pismu omenjajoč »pomolil" firmi pod nos. In — polž je skril rege! Nauk vsakemu, ki kaj plača, bodi, da shrani pobotnico, ker čez sedem let. ali še preje, vse prav oride. Firma: Jos. Selig & 8 o h w a b se pa na poolagi tega dejstva župnim predstojništvom seveda .strašno" pri poročal
—	Otrok ponesrečil. Ni Koroški Bali je 2'/i leta stari sinček posestnika Janeza S m o 1 e j v neopaženem trenutku vtaknil levo roko med vrteča Be kolesa slamoreznega stroja, ki mu je odtrgal kazaveo in srednji pr«t.
—	Občinske volitve v Sežani. Dne
1. t. m. so se dovršile v Sežani občinske volitve. V prvem in drugem razredu je zmagala stranka dosedanjega župana, g. M a -h o r č i č a ; v tretiem p t na<protn» itranka.
—	Okrajni Šolski svet v Krškem je skleni odobriti povtčuije enorazredne ljudske šole v BuSeči vasi; nadalje je skle-nil potrebno o nakupu zgradbeniga zam Ijišča za otroški vrtec v Krškem in več osebnih 7adev.
—	Novo šolsko poslopje za štiriraz-redno ljudske šolo v Višnji «nri je zagotovljeno. Poslopje bo veljalo 50 000 kron in bo stalo sredi mesta. Z zgradbo ptično prihodnjo pomlad
—	Kolodvor na Jesenicah je malone že zgrajen. Poslopje j h pač uaj večji kolodvor na Gorenjskem. Tudi poslopje za že lezniške uradnike in pod streho
—	Novo »Katoliško izobraževalno društvo" snujejo v St. Limbertu pri Litiji. Pravila ao že vložili pri deželni vladi.
—	Blagoslovljenje novega šolskega poslopja v Zatidini bo, kakor smo omenili v sobotnem »Slovencu«, jutri na god našeara presvetlega cesarja. Spored je sedeči: Ob pol 10 bo v opatij ski cerk?i alovesna sv. maša, po sv. maši sprevod iz cerkve k šoli. Tu bo blagoslovljenje novega poslopja; za tem nagovor mil gospoda opata Gerarda, pezdrav g. župana Goriška, g. nadučitelja Kovača in g. u. kr. okrajnega nadzornika. Šolski otrooi bodo zapeli cesarsko pesem, potem bo deklamacija in pogošienje šolske mladine. Opoldne banket v restavraciji g. Frica.
—	Frančiškan na univerzi. G. g.
P. Gvido R a n t je šel v Inomost na univerzo nadaljevat bogoslovne Študije.
—	Napredek kje si? Piše se nam: Most čez Savo pod S narno goro je še vedno lastnina smlefikega gospoda barona. Če hočeš čez most, peš ali jež a'i z vozom, moraš p ačati, sicer se pa obrni tje, odkoder si prišel. Gotovo to za ljudi ni lahko breme. In kakšen promet je vedno na tej cesti! Drugje skrbe za to, da se ljudem pomaga, da se promet olajša in pospešuje, pri nas se pa godi ravno narobe! Tako zabavljata čez srednjeveško temo, tukaj je pa ne vi dite! Pometajte naipieje pred svojim pragom !
—	Izseljevanje. Brzoparnik „Kaiser Wilhelm II. je 27. septembra zjutraj srečne iz Bremena v New York dospel. Zastopnik tega društva je Edvard Tavčar, Kolodvorske ulice 35.
Ljubljanske novice
Znamenita dela domače industrije. Tovarna giasovirjev in drugih glasbil Rudolf A'eks. V r b a n e k pri Vižmarjih je kupila hišo štev. 6 v Selenburgovih ulicah, kier, kakor sa govori, napravi tovarno. Na Dunajski cesti štev 11 otvon tvrdia prodi.al nico svojih domačih izdelkov P.anioi in gla Bovirji s j izvrš no deio in jako poceni. Iz delki ta tovarne lahko tekmujejo z vsakim tujim izdelkom.
Na Okl cih so: G Peter K o š a k , tiskarski siro.evodja, z gdč. Josipino Beziaj; g. Franc L a v r i č , hišni posestnik in mi *ar, z gdč. Marijo Jančigar; g. Jožef S a n d , strojni asUt*nt. z gdč. Dominiko S c h I i s a e r ; g. I /an E r ž e n , pomočni uradnik trg. in obrtne zbornice v L ubljan;, z gdč. Josipino Zupančič, šiviljo; g. Alojzii Pregelj, pristav juž. železnice z gdč. Amalijo H u 11 e r.
Občinski svet ljubljanski ima iutri ob 5. uri popoldne svo|o redno aejo. M <1 dru gim je na dnevnem redu poročilo o pod pori za racata vo vajenških del in o rekurzu pleskarja Birage, ker mu magistrat ni dal podpira za t- p ice.
Redni občni zbor »Društvene godbe" so
vrši, k&kor smo že omenili, v sredo, 12. oktobra t. 1. ob 8 urizvečer v steklenem salonu Aurovih dedičev v Wolfovih ulicah št. 12 Dnevni red: Poročilo n*čelnika, tajnika, blagajnika, pregledovale«v računov, volitev novega odbora in raznoterosti. — P. n. društveni člani se prosijo tem potom, da se občnpga zbora mnogoštevilno udeleže.
Glas iz občinstva Tako blatne caste ni v Ljubljani, kakor je Dovozna cesta na dr žavni kolodvor. Tu je pravo blatno morje, ki ga pešec komaj prebrede. Pomilovanja vredni so otroci, ki morajo po tej poti vsak dan štirikrat v šolo. Naj bi vendar dotični
faktorji poBkrb li, da ne bode treba obiin-stvu gaziti po tolikem bNtu.
Usposobljenostne preizkušnje sa obče ljudste in za mbščansk« šole pied c. kr. iz-praševalno komisijo v L ubljani se prično na c. kr. ufiiteliišču v četrtek, dne 3. novembra 1.1, cb 8. uri zjutra|. Prošnje sa pr pust k tej preizkušnji je po predpisanem potu vložiti takoj, da pridejo vsaj do 25. vinotoka 1904 ravnateljstvu c. kr. izpraša-valne komiRiie v r-ike.
Zakonsko trpljenje Pod Golovcem je včeraj Matevža Sifrerja njegova žena tako nabila da ie moral iti v deželno bolnišnico.
Starčka napadel Na Opekarski cesti ie 191etm Alojzij štrukelj napadel starčka Jakoba Košaka, raztrgal mu sra,CD ter ga ranil pa levem cčpsu.
Tujci v Ljubljani. Meseca septembra j i bilo v tukaiftniih notelih in gostilnah 4110 tujcev, za 1091 več. nego meseca avgusta tega lota in za 1109 več kot meseca sept. leta 1903.
Pasji koncerti. Čujejo se iz občinstva pritožbe o brezonzirmh pa h, ki motijo apa-pje prebha'cam ljubljanskega št. pettrskega rkraia. Ltjanje je pač res včasih tako, kakor da bi kdo pse najel za brezplačni pasji koncert.
V stolnici bo iutri ob 10. uri povodom godu Nj. Veličanstva cesarja pontifikalna sv. maša, katero bode daroval prem. g. knez in škcf Anton Bonaventura
Ukradeno je bilo sinoči v čitalnici gosp. Tra »n na Glincah delavcu tobačne tovarne And. R pretu b kolesa svetilka, brizgalna in ključ s kolesa št. 133. Storilec neznan. Kdor bi zasledil ukradene stvari, naj izvoli to sporočiti
Slovensko gledališča v Ljubljani -r- Jutri, v toiea, priredi se v proslavo godu Nj. Veličanstva cesarja Franca Joži f 11 slavnostna predstava v slavnoBtno razsvetljenem gledališču. Predstavlja se pri tej priliki prvič na slovenskem odru znamenita Meyerbee-rova velika opera »Hugenoti«v 4 dejanjih. Velike uloge so v rokah gospe S k a 1 o v e ter gospodičin: Klementove, Kučerove in Stolzove, ter gospodov Orželskega, Oufesdnika, P e r 3 1 a in B e t e 11 a. Poleg teh sodeluje ves operni ensemblft ter se ta večer vae novo angaže-vano oenbie predstavi občinstvu.
Musica saera. V čast najvišjega godu Njega Veličanstva našega cesarja v stolni cerkvi 4 oktobra ob 10. uri pont fitalna maša: Inštiumentalno »Mssa solemrm", op. 25., z'ožil Ant. F.ierster, orradu»le -Oljnat« Ferd. Sohaller, cf jrtorij »Ventas mea* Franc Witt.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Major tat. V Budimpešti je nazna nila policiji učiteljica Mari|a Barna, da je pri njej stanujoči major 16. hucarskega polka vlomil pri njej in jo okradel ter potem po begnil — Strop se jeudrlv predilnici v Bieli. Ranjenih je bilo mnogo oseb, a pet je ostalo ria mestu mrtvih. — Ne sreča v rudniku Iz Raklingshausna poročajo, da se je v predoru podrl oder in je padlo 10 oseb, ki so b.la na odru, 40 metrov globoko ter se je osem dalav cev ubilo, a dva sta težko ranjena. — 5000 oseb izgubilo življenje. Iz Pueblo C lorado poročajo, da je uničeno mesto Trinidad. Počila je vodovodna cev. Utonilo js 5000 oseb. — Zadušilo se je 50 gasilcev v N w Y,rku Gorela ja velika to arna za konseri-e. Pri tem ee je zadušilo 50 gasilcev in več jih je osle nelc. Pri požaru je bilo na vzočih 3000 /as:!c-iv.-Oderuh se je obesil s 500.000 rubljev pri sobi. Radi velikh izgub na birzi sa je obasii v Kijevu oderuh Ta-reščenko. Preiakovaje njegovo ( b eko s > našli pri njem 500.000 rubljev, katero svoto je ledno nosil pri sebi. — Kongres gro-bokopoviz severne Angleške se bo vršil v Manchestru. S kongresom bo združana tudi razstava mrtvašiih kr<t in drugih potr^ošJin. — Poslanec K ! o -f a š so je že vrn.l iz M.tndžurije v P«- go.
0	svoj h doživljajih bo izdal knjigo. M >■ sač vode postal m i 1 i j o n « r. V Jas y je neki ubegi noiač vode, G mi i S«-
1	?g preko noči postal milijonar. V Fiiadel-fi i ie umrl neki njego* sorodni in mu zn-pustil dva miliion3 kron. — V e z u v je zopet mirnejši. Železnico na Vezuv bo treba popravijati tri mes/ce. Prebivalci, ki so zbe žali, i?e vračajo. — Praški župan Srb n> bo odstopil, kakor so poročali nekateri listi.
Posli v Ameriki. Važne podatke o vprašanju poslov v severnih Zveznih državah podaja neki angleški mesečnik. Po teh podatkih so plače, ki jih dobivajo posli v raznih državah, zelo različne. V južnih državah prejema dekle, ki zna kuhati, poprečno 32 šilingov na mesec (1 šiling je 1 K 20 v.). V \Vashingtonu, glavnemu mestu Zveznih držav ima lahko na mesec 3 funte šterlingov ali to je 72 kron, v New Vorku 3—4 funte, v Čikagi 4 funte, v Denveru 5 funtov, to je 144 kron. Zato se dogaja, da ni dobiti
za hiše srednjih stanov v severnih krajih Zveznih držav pravzaprav nikdar rabljive dekle. Le semtertja se posreči na obalah Tihega oceana najeti kakega Japonca, ki stopi v službo mesto dekle za 7 frankov na mesec. Težava, da se za ceni denar ne more dobiti rabljive dekle, mnogo pripomore k temu, da zopet zginjajo male hiše v novib mestnih delih in da se čim dalje bolj iščejo stanovanja v velikih hišah, ter da si ljudje ne pripravljajo jedi doma, ampak da hodijo vedno v gostilne, kakor se to dogaja v Parizu.
Električne vojne bodočnosti. Rimski »Tribuni« javljajo, da je neki mladenič po imenu Ditrani iz Ganose v južni Italiji stopil v pogovore z italijansko vlado radi neke svoje nove iznajdbe, ki bi utegnila — ako se posreči — temeljito spremeniti način sedanjega vojevanja. Ditrani je baje izumil električni aparat, ki zamore bres žic vžgati podzemske in podvodne mine na mnogo kilometrov daleč. Obenem bo možno s tem aparatom na velike daljave zadeti vojsko z električnimi udare. Ti udarci bodo lahko postavili cele sovražne polke izven boja s tem, da jih bodo omamili, zmotil', vrgli ob tla, ne da bi ubili vojakov. Ako se ta vest uresniči in ako se izum posreči, tedaj stojimo pred moderno, bolj človeško vojno, ki bo vzlic vsej silnoiti — štadila človeško živlienie.
Socialne stvari.
soc Mala cenena stanovanja. V občin iki seji olomuškega mestnega sveta je naznanil iupan Brandhuber, da bo mesto v najkrajšem času pričelo graditi mala in cenena stanovanja. To naznanilo je delavstvo sprejelo z zadovoljstvom na znanje. Tadi v Ljubljani bi moral občinski svet v tem oziru kaj ukreniti. Saj v Ljubljani morebiti bolj, kakor v kaksm drugem mestu, primanjkuje malih in cenenih stanovanj.
Darovi.
Poslani našemu uredništva:
Za knezoškotijske zavode S t. D u ž n i k, Ur« norice, a sledečim dostavkom kot geslom: .Ker je zmagala pravica, Bodi za zavode mala ta avotica!" 20 K.
Za Marijanišče: Neimenovan dobrotnik 8 K.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Janko D ilenec, zbirko več dijakov, 2 K; g. Mih. Kalaa v Šempetru na Krasu, zbirko povode m odhodnicj na čaat g. žuoniku Iv. Zupanu, 30 K
Za otroški vrtec na Jesenicah nabral Antiplonkarski klub v Kamni gorici 16 K.
Za pogorelce v Šmihelu; Simon Ažman na Savi 1 K.
Za pogorelce v Podpeči ao dalje darovali: Zupni urad Zgcrnji Tuhinj 7 K; dekan M hael Arko v Idriji, dar idrijskih meščanov. 45 K; upravništvo .Slovenca", zbirka IX., 25 K; župnik J. Virant, Mokronog, 10 K; župnik Ignacij Otorn, Senožeče, 8 K; župnik Fr Češarek v Zsgradcu 10 K; župnik Ivan S ukup s farani in g. kaplanom 30 K; župni urad Homec 10 K; župnija Duplje 10 K; župni urad v Komendi 40 K; župnik Matija Prijatelj s svojimi farani 10 K; župni urad Kr ža pri Tržiču 10 K; župnik Josip Vidm»r, darilo ž rovskih fa-ranov 30 K; fupni urad v Križavem 10 K; upravništvo .Slovenca", X. zbirka, 8 K 20 h; župni urad Podbrezje 10 K; župnik Ivan Z>gor]an, zbirka radeške župnije, 10 kron; zbirka župl;anov v Srednji vasi v Bohinju 36 K; žuonU I. Berlic 5 K ; kaplan A. Oblak 4 K; zb rka v Ustiu 2 K; župni urad v Toplicah 21 K 60 h; župnija Sv. treh kraljev na V hu 10 K; dub. Bvetmk Jan. Mrvec, Mt. Ru ert, 15 K; župnik Jožef Zalnik v Č mšt>n ku 6 K; upravništvo »Slovenca«, XI zb.rka, 25 K; župni urad Ž »lina 18 K; zbirka Američanov, nabral Frank Lunder v Akron', poslana županstvu Podgora, 48 K; župni urad Zapoge 20 K; župni urad Višnja gora 14 K; župnik J. Vidergar, 6t. Vid pri Zatičini, 30 K.
Izrecno za pogorelo cerkev sv. Martina v Podpeči, ki je pač usmiljenja vredna, tačas §a brez strthe so darovali p. n gg.: Žuonik Fr. Če-čarek 2 K; župni urad Ibmec 2 K; župnik Štefan Janko, Podgraje, 3 K 50 h; župnik Matija Prijatelj a svojimi faram 20 K; Mr. Anton Hren, bivajoč v Readingu v Ameriki, ie nabral mod svojimi rojaki lepo svoto 116 K, (poslal g. Frank S*k*er, »Glas Naroda*).
Vsem p. n. darovalcem se izreka tem potom prav prisrčna zahvala.
Bo4 povrnil
Župni urad Dobre polje dne 24. kimovca 1904
Andrej Ramoveš, župnik.
Za pogorelce v Studenoah je diro»ala župnija Zapoge 10 K.
Županstvo v Medvodah.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 2. oktobra. Tu vo>8ki krcgi nič kaj ne verujejo, da bi Japonci aedaj ottali v diimzivi. Del japonskih armad Saka morda le ugodnega trenclka za nadaljne operaoije in da ee ostali oddelki postavijo v za to primerre pozicije.
Peterburg, 3. cktobra. Kuropatkin je imenovan v i & j i m poveljnikom vseh ruskih armad v Mandžuriji; Aleksejev ostane ces. namestnik, a imel bo samo civilno upravo. L i n j e v i d je imenov«n za po veljniha prve, Grippenberg pa druge ruske armade.
London, 3. oktobra Iz Singaja poro fiajo, da se je pred Port Arturjem vršila pomorska bitka.
Peterburg, 3. obt. Kozaki so pri reki Ljao zaplenili Japoncem več voz streljiva ter ga razstrelili v zrik.
London, 2. cktobra. Reuterjev urad javlja iz glavnega taborišča generala Okua preko Fusana: Danes je došel v Ljaojan prvi iejesniški voz, ki je ctvcril reden promet. V pr\ih viških bo hrana, strdjivo in železnižki materija!.
Peterburg, 3. cktobra. Ruski listi poročajo : Ker bo aedaj sibirska železc ca pri peljala na bojišče vsak teden 35 000 vojakov, bo ruska armada v Mandžuriji štela začetke m 1905. I. 12 vojev in 7 konjeniških divizij, cd katerih bo imela prva armada 7 vojev in 4 konjeniške divizije, druga armada p« ostalo mošt?o. S to armado bo Kuropat kin uspešno pričel ofenzivo. Da to namerava, kaie cdpošiljanje gorskega topništva na bojišče.
London, 3. oktobra. Listi poročajo, da sta neki japonski general in nebi japonski baron cslepaiila japonsko pomožno društvo ia velike svote.
Lcndon, 3. oktebr*. Poročila iz Č.fua trdijo, da so Japonci pri glavnem naskoku na Port Arlur dne 26. t. m. izgubili najmanj 50.000 mož.
Berolin, 3. oktobra. Iz Peterburga poročajo, da so sedaj vendarle štiri ruske bojne ladje odplule iz Kronstadtr, da se združijo z ruskim vzhodnim brodovjem. Združeno brodovje odplove 15. oktobra proti vzhodni Aziji.
Zader, 3. oktobra. Uradni list javlja v obeh deželnih jezikih, da Be je uvedla v Handlovi aferi preiskava in da se zaključek preiskave priobči. Pred prvo sejo dalmatin skega dež. zbera, ki bo v četrtek, imajo klubi sejo.
Trst, 3. oktobra. Namestniftvo je prepovedalo ustanovitev dež. drušUa svobodo-miseloev.
Budimpešta 3 oktobra. V Vilašu jo bil včeraj ob 3 uri 40 min. popoldne mo-Pa" Dr'rp».
Tržne cene v Ljubljani
dne 3 oktobra.
		K	h			K	h
Goveje meso I. v.	H	1 '48		Pšenica . .	100 kg	23	60
Telečje me a o	»	1:60		Rž . . .	> »	17	
Prašičje » sveže	>	1 60		Ječmen . .	> >	15	60
Koštrunovo meso	>	1	—	Oves . . .	> »	15	50
Maslo . . . .	>	2	20	Ajda . . ,	> »	a	_
Mast prašičja . .	>	1	60	Proso, belo,	> >	18	—
Slanina sveža	>	1	28	Koruza . .	» >	17	—
> prekajena	»	1	6(	Krompir	> >	6	_
Jajce, tri . . .		—	22	Drva, trda,	m8 .	10	_
Mleko, liter . .		—	18	» mehka,	>	7	_
Piščanec . . .		1	20	Seno, 100 kg		8	40
Gelob . , . .		—	4C	Slama, > >		7	_
Fižol, liter. . .				Pšenična moka št. 1		35	50
Grah, » . . .	a	r	24	Koruzna >	# t	20	_
Leča, » . .			12	Ajdova »	St." I	39	50
Meteorologldno porodilo.
Višina nad merjem 3( (-2 n ni t iji sfti tlak 15 6 ! m
!
Cm opa-
»4 T«j«
buo-autra. » uj
Tam)«
rmtuia
- >°
Oemja
Vatravl.
I | i), zveč. 1 739-4 j 13 2 | brezvetr.
2
7. ijutr. 2. popol.
73 9'4 788-7
112 18-2
sL svzh. sr. jvzh.
Raba
t:«.
del. janno.^
del. obl.
0-0
, | 9. zveč. | 7K9 4 | 12 1 | al. jvzh. . I 7. zjutr. I <88'9 I ll-l| si. ssvzh.i | 2. popol.| '38-7 | 13-9 ip.m. jvzh.|
Srednja temperatura sobote 13-3*, norm. 12-8" Srednja te»>-eratura nedelje 13 8". normale 12 6°
jasno, dež
00
Javna zalivala.
"" Pcdpisaui društvi si štejeta v častno dolžnost, tem potom se ja to zahvaliti vsem. ki so pripomogli, da se je naša slavnost povodom blBgoslovljenja dru štvene zastave v Preski v nedeljo, dne 2 \ sept. tako sijajno izvršila. Na prvem mestu se najiskreneje zahvaljujemo preblagemu vladiki prevzv. gospodu knezoškofu, ki so blagovolili naJo slavnost o-ebno počastiti in blagosloviti našo društveno zastavo. Zahvaljujemo se tudi vsem gg. govornikom za njihove krasne govore, naši kumici gospe Ivani Šušteršič in g. Uršuli Kos za izkazano nam naklonjenost in požrtvovali ost. Nadalje se zahvaljujemo vse hvalevredni slavni men-giški godbi ter vsem pevskim i borom za izvrstno zabavo ; »Kiščansko socialni zvezi", kakor tudi vsem bratskim društvom ter njibcvm zastopnikom, sploh vsem udeležencem, kateri so pripomogli in sodeloval-, da seje naša slavnost tako impozantno izvršila. Vsem izrekata najtoplejšo javno zahvalo
Odbor katol. slov. izobraževalnega in odbor katol. delavskega društva v Preski.
favno^ar je itfla *1SJJ
1Družinsfia pratika
3 A _ _ _
„2)ruj}in;/{a pratika" jg leto 1905
s krasno barveno sliko: Svefa družina na ovitku, je najlepša izmed slovenskih pratik.
Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobč jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani:
Auer-Korenčan, J. Kordik, A. Krisper, H. Ničman in V. Petričič.
Dobiva se inr zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem.
Družinsko [iratito rn/počiljn tinll tvrilka H. Kenda v l..|ulilj»ul.
Pozon Naprodaj hiša.Pozor!
V Starem trgu št. 19 pri Kočevju, okraj Črnomelj,
se proda enonadstropna hiša,
v kateri je »podaj lokal za prodajalno, ena soba ia kuhinja, zgoraj pa tri sobe in kuhinja. Pri hiši je vrt, skedenj in hram. Hiša je pred malo leti nova in stoji par minut od farne cerkve. Dobro bi izhajal prodajalec ali pek, ker peka še ni nobenega tukaj.
Proda se iz proste roke — Oglasiti se je pri lastniku J. Zupana, fotografu, p. Stari trg pri Kočevju, Dolenjsko. 1654 3—1 imiiiiiiiii.....................................................................minili"
N Že skozi 19 let I

boleham na želodcu. Po	=
poskušnjah z različnimi	5
zdravili sem začel leta	S
18*6. rabiti Vašo	|
tinkturo	|
za želodec,	|
ki mi je vedno prav	=
dobro služila kot učin-	1
kujoče zdravilo, pa ne	=
le meni, ampak tudi	§
= raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	|
| daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	|
5 ki trpi na želodčni bolezni.	790 50—23	|
|	Friderik Repolusk,	1
= župnik v 81. Fidu nad Valdekom, p. Miaslina,	=
16. dee. 1003.	=
|	Resnici čast!	f
| Vaše „2eleznatO Vino" se mi je pri	|
= mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	=
= kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	i
= posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	=
1 krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	1
I rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	|
= morem Vaše res izborno železnato vino iz	§
= lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	i
| slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	=
1	Anton Žnidaršič,
= iupnik pri Jteli cerkvi, p. Št. .Jernej, Dolenjsko	s 1. marca 1004.
| Naročila vsprejema proti povzetju In točno Izvršuje	|
odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana	|
= lekarna „Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni	= r založnik Njihove Svetosti papeža. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 11111111M1111M111111111M11M1111111M11MI Il~l
o o
8 o
o o o
o o
8 o
o
spretnega in vestnega
starejšega pomočnika
železni* arske stroke,
§ * Iščem
8 O
O
o
O— evenluelno veščega tudi knjigovodstva,
J , i,	kakor tudi
§ mlajšega pomočnika
0W iste stroke. Vešča morata biti slovenskega ln hrvatskega Jezika
^	Ponudbe na naslov:	1639 3 — 3
O Ignaol.1 Jellenc trgovec, Karlovec Hrvatsko.
po ugodni ceni -m
suKneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana
Špltalske ulice šlev. 5. ■
Namizno grozdje,
sladko, gorsko, chasse-las , pošilja
~~~~~~'——————— 5 kilogramov
po K 2.50 Dr. Horvath v Szeutendre, Uhry.
1652 7—1
V
iSV/lilsi??P za so^ne »llkarje, najnovejše in kJlllSUJIlV najlepše vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	524 17 11—9" Vnanja naročila proti povzetju.
Ulitim..........""in........milni.......i.....i........................mi.....miiii
H Grenčica |[
11 „Florian" ||
H in liker I|
|| „Florian" ||
11 najboljša kapljica 11 za želodec. m8 5411
...............i.........iiiiii..............ii.....................................
G®
Službo cerkvenika
želi dobiti mladenič, star 27 let, dobro izurjen v cerkveniški službi,
Jožef Mihelčič,
1653 l—i	cerkvenik, Metlika.
Pojasnilo.
Da se izogne zamenjavam in napačnemu tolmačenju, si iisojam slavnemu p. n. občinstvu naznaniti, da med mojo vinsko kletjo Pred Škofijo štev. 1. in gostilno gospoda Josipa Jegliča na Glincah ni niti trgovinskih niti zasebnih zvez.
Josip Jeglič
hišni posestnik ln lastnik vinogradov.
1644 2—2


m.s
am
SJffi
m?
sra
SJtS 81» »a sag
sm ssva
ffifS »Si
Sg:
SJffi
M
Strogo so/ic/na< ^ manufakturna trgovina
v
Cešnik S Milavec
Ljubljana, Lingarjeve ulice
priporočata slavnemu občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zimskih potrebščin nju bogato zalogo raz- ' novrstnega oblačilnega blaga.
SJISfStS Hitvaic?
.»as? ©ffl
SJtSSJ
1601
r>	IKM __ 'M«S ■ 1 »■■,,
6-2 h

IiJUBliJAHA, lilHGAl^JEVE UlilCE
afsafssjtfs^tis	ays sftfy aatsgaeJ s
;sjtss?tž »Ssjts
Igetg
sjts^ta
sjifsafs fijtssS
ŽftŠSRg
»tssm »»©g
»asjfe
Ssjts
mor Iikip la proAaJa t«
liakovritnih drtavalk f»Blrjav, »r»6k, diDUjtv itd. SaTaravanJa u tfube pri ftr«DaaJUi, pri isirebanja n&jBtnj-liga dobitka. — Pnbhi ca n»k» krabanj«. Kalaataa iifrlilav aartill aa boril.
Menjarična delniška družba
„Jft E U € V B '
I., lolLiile 10 in 13, Dunaj, l., Strobelguii 2.
Pojaanlla "^g v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurmih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev Ln vestni nasveti sa dosego kolikor |s aogode Tisočega sbreitovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 380