Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 229
Maribor, sreda 8. oktobra 1930
l*haja razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poitnem ček. ztv. v Ljubljani it. 11.409 M* metečne, preienan v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. 4
1
Pomen zaroka kralja Borisa
Pariški dnevnih »Le Soir« je povo-d°m zaroke bolgarskega kralja Borisa 2 italijansko princeso Ivano objavil čla-nek, v katerem slika ozadje in posledi-zakona bolgarskega kralja z italijan-?'{(> princeso. Povdarja, da bi ta zakon lgral isto vlogo kot protektorat Italije *ad Albanijo. Trdi, da fašistična vlada nadalje prodira na Balkan in obkro-zuje Jugoslavijo in da ni ničesar populila v sistematičnem izigravanju Jugoslavije.
Nedvomno je, da je francoski list na-P^l veliko resnico. Stvar nam bo še ~°Ii jasna, ako tu na kratko reproducirano vsebino brošure, ki jo je nedavno *4al bivši vodilni član makedonske or-pttizacije Vanče Mihajlov, katero bro-Uro je pa dala bolgarska vlada takoj *Qi2iti in je le 10 izvodov srečno bilo e»enih. V tej brošuri je naslikano delo nekega tujega diplomata v Sofiji, ki je a.tn vsegamogočen, v zvezi z delova-I*Iem dejanskega diktatorja Bolgarije Vanče Mihajlova,
, »Moč Ivana Mihajlova« — trdi pisec wošure — »je dosegla svoj višek s poji!0^0 denarja tuje države, s katerim ®°ilno razpolaga diplomatski zastopnik r države v Sofiji. Danes Ivan Mihaj-.°v razpolaga z vsoto nad ICO milijonov eVov. To vsoto je dobil od diplomata,
•	^katerim je prišel v stike po gospe Ma-i jarčevi, katere ozke zveze z diploma-so znane. Ta tuji diplomat v Sofiji dal na razpolago potrebni denar za snovanje »Nacijonalne makedonske daJike«, ki ima danes podružnice po vsej fzavi in ki ima tudi izjemna prava, sakdo, kdor se priznava za »makedon-UVujijŠčega«, mora tej banki plačati LVa ^eva na kilogram pridelanega toba-»a doklada se pobira od banke z
Taln‘iem s'užbefllli bolgarskih krogov, ako je vse prebivalstvo Bolgarije ob-. ^čeno za interese te bajike s 15 mili-
v.	'evov. Dočim vse ostale banke in
*	bolgarsko gospodarstvo ječi v tež-'frizi, kakorŠne ta dežela v svoji zgo-
^nsk' ^	dotlej	pa	»Make-
>ko nacijonalne stvari posredno iz^
« banka, dejansko tujinska, pod
'tom Va-narod’ izkoriŠčujoč politične fan-in z.ablode ambicijoznih sofijskih ^anturlstov in politikov. Ta banka edi-VMna ®°'garskem uživa tudi kredit za-®°fljj *^anca c°nimerciale italiana« v
J* vplivom tega tujega diplomata tqtei, ®zda)l?ih izvajanjih si bo vsak či-*ast	napravil sodbo, katero državo
rai °Pa ta diplomat!) je g, Ljapčev mote, Vs£ ^ane bolgarske »Rodne Zašči-Srajce Bolgariji/ predstavlja »črne cije	imenovati v službo tajne poli-
ce tU ministrstva za notranje nadeve. 8arijt° raditega, da bi se fašizem v Bol* d;j)i0 razvii- Kako je upliv tega tujega
v	Sofiji do brezobzirnosti vse-fcčjn n» ijajbolje kaže slučaj Iz sofijske Pri njenih, zadnjih delih na vodo«
Vsa Anglija v žaSosti
NAROD SE KLANJA MANOM NESREČNIH ŽRTEV SMRTNE VOŽNJE ZRAKOPLOVA R 101. — VELIKE ŽALNE MANIFESTACIJE V FRANCIJI.
LONDON, 8. oktobra. Davi so bile žrtve strašne katastrofe angleškega orjaka R 101 prepeljane v London. Francozi in Angleži so izkazali nesrečnim žrtvam take časti, kakršnih so deležni le naj večji narodni junaki. Tako v Franciji kakor v Angliji je bil proglašen včeraj dan žalovanja in so povsod vihrale žalne zastave.
V	Beauvaisu pri Parizu se je zbrala včeraj že v zgodnjih jutranjih urah ogromna množica ljudstva, da prisostvuje prevozu 47 krst, v katerih počivajo telesni ostanki nesrečnih žrtev največje zrakoplovne katastrofe. Ob 9. dop. so se pripeljali v Beauvais s posebnim vlakom oficijelni zastopniki francoske vlade z ministrskim predsednikom Tar-dieuom na čelu. Večje število sorodnikov pokojnikov in zastopniki angleškega letalstva pa so prispeli že dan prej. Krste so bile postavljene na mrtvaški oder v mestni dvorani, odkoder se je razvil dolg sprevod proti kolodvoru. Predno so krste, bogato obložene z venci, položili na lafete, je imel župan govor, v katerem je izražal obžalovanje vsega prebivalstva, da je angleški narod zadela tako težka izguba. Imenom francoske vlade je izpregovoril minister za letalstvo Laurent Eynac. Med špalirjem častnih čet in ogromne množice naroda se je pomikal žalni sprevod proti kolodvoru. Nad 200 francoskih in angleških vojaških in civilnih letal je spremljalo sprevod. Na kolodvoru je že čakal poseben vlak z mrtvaškimi vozo-
vi,	katerim so bili priključeni salonski vozovi za sorodnike in oficijelne zastopnike. Med sviranjem vojaške godbe, streljanjem topov in zvonenjem vseh cerkvenih zvonov, je vlak odpeljal ob
I. pop. proti Boulognu, kjer so bile krste nekaj ur kasneje ukrcane na angleška rušilca »Tempeste« in »Trenet«.
Angleška rušilca sta v viharju in hudem deževnem nalivu prispela snočl ob
II. v Dover. Kljub pozni iKični uri in dežju je bilo v luki na tisoče ljudstva. Krste ?o položili takoj na vlak, ki jih je odpeljal v London, kjer so bile davi položene na mrtvaški oder v westminstr-ski mrtvašnici, ki je bila preurejena v kapelo in vsa zavita v črnino. Poleg krst je bila postavljena častna straža angleških letalskih oficirjev. Vse dopoldne so romale proti mrtvašnici tako ogromne množice naroda, da so oblasti komaj vzdrževale red.
Slavnosten pogreb se bo vršil v petek dopoldne. Najprej bo maša zadušni-
ca, nato pa bodo krste z zemskimi ostan ki nesrečnih žrtev prepeljane v Car-dington, kjer bodo položene k večnemu počitku v skupen grob, nad katerim bo postavljen na državne stroške ogromen nagrobni spomenik. Kralja bo zastopal na pogrebu prestolonaslednik.
WASHINGTON, 8. oktobra. Ameriška vlada oficijelno sporoča, da kljub katastrofi R 101 ne bo ustavila ameriškega ziakoplovnega gradbenega programa, temveč se bo nadaljevala gradnja treh zračnih velikanov, ki bodo po velikosti še daleč prekašali R 101. Predsednik Hoover je dalje sporočil, da je ameriška vlada pripravljena na prošnjo posameznikov dovoliti izvoz večje količine helija za polnitev zrakoplovov. Kakor znano, je bil R 101 polnjen z gorljivim plinom, kar je bilo glavni vzrok katastrofe.
Pilsudski nosilec liste
VARŠAVA, 8. oktobra. Danes je bila objavljena kandidatna lista bloka za sodelovanje z vlado. Nosilci so Pilsudski, dr. Slawek in dr. Zaleski.
Uolitue na Finskem
HELSINGKFOS, 8. oktobra. Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah so bili doseženi naslednji rezultati: nacijonalna koncentracija 38 (prej 28) mandatov, napredna stranka 9 (7), socijalni demokrati 62 (59), kmečka zveza 58 (60), ljudska stranka 21 (23), komunisti 12 (23) mandatov.
Nizozemska ladjedelnica ob Plčriji
DUBROVNIK, 8. oktobra. Že več dni se mudi tukaj ravnatelj največje nizozemske ladjedelniške družbe v Rotterdamu, Van Oldheusden, ki proučuje možnost zgraditve velike ladjedelnice ob Adriji. Jutri odpotuje v Beograd. Izjavil je, da je uresničenje tega načrta odvisno od stališča in pospeševanja merodajnih jugoslovanskih činiteljev.
Fikcija za ciuilno pilotsko šolo
BEOGRAD, 8. oktobra. Generalni ravnatelj družbe za zračni promet T. Sondermajer je imel te dni več sestankov s predsednikom obl. odbora Aerokluba v Ljubljani Hribarjem. Razpravljala sta o ustanovitvi civilne pilotske šole v Beogradu. Izgleda, da bo ta šola otvorjena že početkorn novega leta.
vodu. Dasl se je za ta dela javilo mno-. go tujih držav z zelo ugodnimi ponudbami, je vendar dobila delo država, ki jo zastopa navedeni diplomat, dasl je njena ponudba bila mnogo dražja nego one Francije in Anglije. Pa ne samo da je bi'a najdražja, se Italijanska firma tildi ni držala pogodbe, po kafer! bi smeli delati delavci po 8 ur, dala je" pa delati po 11 do 12 ur. Nadur ni po pogodbi plačala po 70 levov, ampak samo po 45 in 50 levov. Dasi je opozicijski tisk v Sofiji ostro nastopil proti tem očitnim kršenjem pogodbe, si bolgarska vlada ni upala ničesar ukreniti ne za zaščito delavcev ne v drugem pogledu, zakaj tvrdko je ščitil vsegamogočnl diplomat. Se celo to si je upala tvrdka pod nje-
govo zaščito, da je odpustila .bolgarske delavce in privedla tja — italijanske delavce. To kljub temu, da na Bolgarskem obstoja zakon o tujih delavcih, kljub temu, da je v Bolgariji 200.000 brezposelnih in lačnih. Tl italijanski delavci bodo po dograditvi sofijskega vodovoda poslani v Kazanlik, kjer se gradi italijanska tvornica letal.
To je kratka vsebina navedene brošure, ki nam pove več, nego dolge in široke razlage, tudi o pomenu in ozadju zaroke bolgarskega kralja z italijansko princeso. V Bolgariji danes dejansko vlada italijanski fašizem s pomočjo makedonske organizacije Vanče MHtajlo-va, ki jo finansira ir vodi
lesen u naših parkih
Čudna melanholija je objela naše daleč v domovini slovite mestne nasade. Kakor da je nevidna čarovnica dahnila v bela lica ljubkih brez svoj strupen dih in iztegnila svoje zločeste roke v veje lepotičnih dreves in udarila s palico pro-kletstva v cvetno grmičevje ter poteptala čez noč z velikimi nogami še ne dolgo bujne, oko in srce razveseljujoče cvetne grede... —
Le kadar v redkih hipih posije solnce, tedaj zažari vsa ta melanholija v divnih barvah, katere umetniki tisočletij zaman poskušajo spraviti verno na platno.
Nebo se solzi. Veter piha in dviga cele koše odpadlega listja v zrak, smeh deti-njih grl je umrl in veselo čebljanje udomačenih ptičkov je utihnilo v nemi žalosti. Zapuščene, vedno mokre, z vlažnim listjem posule klopi molče v premišljevanju lepih dni in noči... Zdi se ti, da sanjajo sanje mnogih, ki so se tod sprehajali in posedali... Zdi se ti, da si govore šepetaje skrivnosti mladih src, ki so drhtela v sladkih nadah...
O, čuti je tudi disakorde! — O strtih srcih, o prevari, o neizpolnjenih nadah mnogih, mnogih.
Jesen, jesen...
Pri »Treh ribnikih« ni več veselih čolnarjev, grajski gaji nimajo šetalcev. Le tu pa tam išče in pobira kak vpokojenec ali stara ženica zadnje gobe in vlažno dračje z vlažnega mahu, kajti suhljad je potrebna za zimske dni, potrebna revežem, ki si ne morejo kupiti drv...
Tam okoli »Treh ribnikov« je jesen mnogo bolj žalostna ko v drugih predelih. Niti žabe ne regljajo več, vse je odeto v trpko melanholijo, čakajoč bele odeje zimske spokojnosti.
Tudi pod Kalvarijo je vse umrlo. Postaje križevega pota so dobile svoj pra-
vi	pomen, kajti predno priplezaš po il-natih stezah na vrh, kjer se smeji cerkvica bela in gospoduje vrh gorč glasen klopotec, si se pošteno otrudil in marsikdo redkih zimskih posetnikov pade pod svojimi »križi« v mastno ilovico ali pa
—	če ima srečo v — vlažno listje... Drevje kaže že svoja rebra, le tupatam se še orumenelo listje drži trudnih vej, bolestno čakajoč na sunek vetra v prej košato, živo krono...
»Monte Carlo« in njegova »podružnica« — sta »zaprta«, — zapuščena: Le najbotj korajžni starčki še pridejo, pa le tedaj, če je solnce posušilo klopi in je skozi dan še radodarno. Pa je menda tudi te glorije konec...
Enaka melanholija je objela tudi mag-daienski park, Tomšičev in Strossmayer-jev drevored —, naša divna šetališča, za katera nas mnogi upravičeno zavidajo! ---------
Tolaži nas vesela misel: To ni umiranje, to je počivanje, prehod iz zrele, plodne jeseni v — pomlad.
Ko bodo v goricah utihnili klopotci, in bodo okleščeni orehi ter se bo na grobovih zadnjikrat zasmejala narava s svojimi zadnjimi ičari in bodo plodovi dobre matere zemlje spravljeni v kašče, tedaj se bo nad počivajočo zemljo razvilo novo belo veselje...
       — . 1 "■ ■ ■
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz-Josefove« grenčice. Po Izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezTil, je »Fran? Josefova« voda izvanredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Joseloya« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah	I
PoStnlna plačana v gotovini
toartoonM.
Stran 2-
/VJ«.5hnrelfS V F r F P N I K »..(ra
V	M a r ! b o r u, dne 8. X. 1930^ ——
Odtok našega denarja v tujino
MARIBORSKI DENAR V AVSTRIJSKI H DENARNIH ZAVODIH. -BORSKA KRIZA. — US ODNE POSLEDICE.
Mariborski indneoni drobii
MARI-
V	naših gospodarskih krogih in tudi v našem časopisju se v zadnjem času resno tretira vprašanje splošne krize, v katero je zašel Maribor. Na vseh straneh se iščejo vzroki in po večini se krivda zvrača le na ukinjenje oblastne samouprave, finančne direkcije, kontrole dohodkov itd. Da je vse to res povečalo našo krizo, o tem sicer nihče ne bo dvomil, bilo bi pa vendar docela napačno in zgrešeno, ako bi mislili, da je samo zaradi tega v Mariboru tako, kakor je. Vzrok krize pa tudi ni samo ne-podjetnost, ker so za podjetnost potrebni gotovi pogoji, pred vsem pa kapital. S tem pa prihajamo na jedro vprašanja,
o	katerem, žal, do danes še nihče v naši javnosti ni govoril.
To je vprašanje odtoka našega denarja preko državne meje v tujino. Iz zanesljivega vira vemo, da dela velika večina večjih mariborskih industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij skoraj izključno samo za Gradec in Dunaj, odnosno sploh za Avstrijo, kamor gre do-malega ves čisti dobiček in kjer se vlaga v tamkajšnje banke in hranilnice. Del, in sicer manjši del, se vrne v obliki raznega blaga, ki se tamkaj naroča kljub temu, da bi se nabavilo lahko tudi pri nas, večina pa ostane v tujini, kjer bogati tuje denarne zavode, tujo finančno moč in kjer se nemalokdaj porablja celo v nam sovražne namene, za podpiranje pokreta Heimwehra itd.
Svojega odvišnega denarja pa ne pošiljajo v avstrijske banke in druge denarne zavode samo naša tuja podjetja, ampak tudi večina podjetij naših nemških sodržavljanov. Da, najdejo se celo posamezni Slovenci, ki mislijo, da koristijo sebi in svojemu narodu ter Mariboru, ako dajejo denar — tujcu! Tako
gredo tedaj v tujino težki milijoni našega, pri nas zasluženega denarja, in vsi ti milijoni so za našo državo, naš narod in pred vsem tudi za naš Maribor za vedno izgubljeni! Da je pri takem postopanju naše mesto zašlo v krizo, da ni denarja za nove investicije, za nova podjetja itd. itd., je menda docela razumljivo in ni tu potreben nikakršen komentar. Izguba pa je tako velika, da je ne bi mogla nadoknaditi nobena oblastna samouprava ali katerakoli druga državna oblast.
Maribor se tedaj uničuje sam in po lastni krivdi, ali pa — po premišljenem načrtu tistih, ki jim je do tega, da ne bi napredoval in se razvijal. To so fakta, ki so razvidna iz poslovnih knjig graških, dunajskih in drugih avstrijskih denarnih zavodov. Zato je nujno potrebno in je tudi že skrajni čas, da se baš tisti naši gospodarski krogi, ki največ tožijo
o	mariborski krizi, pričnejo resno in nujno baviti s tem problemom. Pa ne samo njihova, tudi dolžnost merodajnih oblasti je, da ukrenejo vse potrebno, da se ta čkandal vsaj zmanjša, če ga že ni mogoče popolnoma odstraniti. Pomisliti je namreč treba, da je pri tem vlaganju našega denarja v tujini izguba trojna: slabi se naše splošno narodno gospodarstvo, veča se mariborska gospodarska kriza in podpirajo se vsaj indirektno nasprotniki našega naroda In države, Heimwehrovci in s tem — fašisti.
S tem smo tedaj pokazali na problem, ki je za naš bodoči obstoj in razvoj usodne važnosti. Sedaj je na merodajnih Činiteljih, da spregovorijo oni in da tudi najdejo način, da se odtok našega denarja v tujino v bodoče omeji in naposled popolnoma prepreči.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 8. oktobra. Zaprto.
Četrtek, 9. oktobra ob 20. uri »Sveti
plamen«, ab. C. Premijera.
Petek, 10. oktobra. Zaprto.
Prihodnja premijera v mariborskem gledališču bo v četrtek 9. tm. Vprizorila se bo pretresljiva drama znanega angleškega dramatika Somerseta Maughama »Sveti plamen«, povojno delo globoke vsebine, ki se peča z danes zelo perečim problemom. Dramo, ki je tudi v Jugoslaviji zelo uspela povsod, kjer so jo uprizarjali, režira g. Skrbinšek. Premijera se bo vršila za ab. C.
»Škrjančkov gaj« na mariborskem odru. Kot druga operetna premijera se bo vprizorila v kratkem Leharjeva div-na melodijozna opereta »Škrjančkov gaj« v popolnoma novi režiji g. Trbu-hoviča. Delo, ki je mariborskemu občinstvu radi ganljive in zabavne vsebine ter krasne muzike gotovo še v najlepšem spominu, bo gotovo sedaj še bolj privlačilo občinstvo.
Zvočni film »Zadnja četa«, ki ga od 10. tm. naprej v Grajskem kinu predvaja Zveza kulturnih društev, je slika epizode iz napoleonskih vojsk, iz bitke krog Jerie 1. 1806. Film, v katerem nastopata v glavnih vlogah znana filmska zvezdnika Konrad Veidt in Karin Ewans, je visoka pesem domovinske ljubezni in žrtev, doprinešenih iz te ljubezni na oltar domovine. Poleg »Atlantika« je film »Zadnja četa« najmogočnejši zvočni film sedanjosti.
Ruše.
Tukajšnje bralno društvo otvori svojo gledališko sezono v nedeljo, dne 12. oktobra na novem odru v Sokolskem domu z velezabavno trodejansko burko »Svetnik«. Je to prva predstava na novem odru v Sok. domu, kjer je našlo bralno društvo z ljudsko knjižnico go-stol.ubno streho za svoje kulturno delovanje. Občinstvo bo videlo ta dan celotni oder Narodnega doma v Mariboru v Sok. domu v Rušah. Za to pridobitev se imajo Ruše zahvaliti velikodušnosti ■
Posojilnice v Mariboru. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj pride prihodnjo nedeljo ob 8. zvečer v Sokolski dom. Med dejanji igra na novo sestavljeni orkester. Vstopnina je nizka.
f like za legit?maciie
izdeluje lepo in ceneno foto Japelj, Gosposka 28
Ljudski oder. Ustoličenje zadnjega koroškega vojvode.
Manifestacijska predstava, historična koroška drama v 3 dejanjih »Juta«, se bo vršila v petek, dne 17. tm. ob 8. zvečer v Narodnem gledališču. Je to nova dr. Dornikova drama, ki slika ustoličenje zadnjega koroškega vojvode Otona habsburškega, razmere, ki so takrat vladale, zasmehovanje in zatiranje koroškega ljudstva, njihovega jezika in tradicij. Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana je, da se udeleži te spominske in obenem za našo Koroško manifestujoče predstave ob lOletnici koroškega plebiscita.
Pritožbe v procesu pisatelja Krefta in tovarišev.
Državni tožitelj je vložil zoper sodbo glede pisatelja Bratko Krefta, ki je bil nedavno obsojen od mariborskega okrožnega sodišča radi svojega romana »Človek mrtvaških lobanj« pogojno na 6 mesecev zapora in Din 3.600 denarne globe, priziv radi prenizke kazni. Ravno tako se je državni tožitelj pritožil radi oprostitve ravnatelja Josipa Ošlaka in urednika Viktorja Eržena v isti zadevi, in bo torej o stvari še razpravljalo višje deželno sodišče v Ljubljani.
Iz državne službe.
Upokojen je poštni uradnik Adolf Kosi v Mariboru. — Za glavnega katastrskega manipulanta je imenovan v Mariboru Franjo Lah. — Za carinskega pripravnika v Mariboru sta postavljena dnevničarja Uzeif Alajbegovič in Anton Hauer.
Dovoljenje slajenja mostov.
Kraljeva banska uprava v Ljubljani je z ozirom na to, da letošnji mošti ne bodo dosegli normalne sladkosti radi trajnega deževnega in hladnega vremena, dovolila slajenja teh moštov z rafiniranim sladkorjem do normalne sladkosti in sicer za sreze: Brežice, Krško, Novo mesto, Celje, Šmarje pri Jelšah, Konjice, Murska Sobota, do 17%, Maribor, levi breg, Ptuj, Dolnja Lendava, do 18% Maribor, desni breg, in Ljutomer do 19%. To se mora tako razumeti, da oslajeni mošti ne smejo vsebovati večjo gradacijo kakor je zgoraj označena. Strogo je pa prepovedano slajenje mošta šmarnice ali moštov drugih samorodnic (Klington, Izabela, Jork Madeira itd.), kakor tudi slajenje moštov domačega grozdja, pomešanih z moštom teh samorodnic.
Stanje nalezljivih bolezni.
Mariborskemu mestnemu fizikatu so bili od 1. do 7. tm. prijavljeni 4 primeri obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer po 1 primer škrlatinke, davice, šena in tifusa, ki pa so vsi lažjega značaja.
Naša vina in Francija.
Iz Beograda javljajo izvozne družbe, da je v južni Franciji veliko povpraševanje po naših vinih. Seveda pa pridejo v poštev samo vina, ki imajo nad 6 stopinj.
Vsem mariborskim in okoliškim moškim pevskim zborom.
V	petek, dne 10. oktobra, ob 20. uri v prostorih »Glasbene matice« skupna vaja vseh moških pevskih zborov iz Maribora in najbližje okolice. Note za pesem »Lepa naša domovina« je prinesti s seboj. Podrobnosti glede nastopa se zvedo pri pevski vaji.
Zimsko-sportni odsek SPD Maribor-Ruše
vabi svoje članstvo in druge planince na kegljaške večere, ki se vršijo vsako sredo ob 20. uri v Narodnem domu. Ker je čisti dobiček namenjen opremi dveh sob pri Ribniški koči, pričakujemo, da se naši planinci odzovejo temu vabilu v velikem številu. Smuk!	2879
1NO
OrafsRS::
UGODEN NAKUP
KRAVAT
VELIKA IZBIRA! SOLIDNE CENE!
L. ORNIK, MARIBOR
KOROŠKA C. 9
Samo še sredo in četrtek Bunaj, mesto pesmi. ■ •
Prvovrstna dunaiska veseloigra. Max HANSEN, Paul MORGAN,
V	piedpiipravi Zadnja ieta, veliki nemSkl zvočni film
Union:
Samo še do vključno petka velika nemška 100% zvočna diama
Samo tebe sem Sfubil
Mady Christians, Hans Stiive
V	predpripnvi največji film do danes! Noetova barka, zvočni veleiilm
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni.	XXVI
Mariborske knjižnice v septembru.
Jesenski dnevi so znatno dvignili pr°' met v mariborskih knjižnicah. V »Ljudski knjižnici« so meseca septembra iZ' posodili v 17. uradnih dneh 715 članom 1870 knjig. Prirastek znaša napram avgustu približno 300 knjig. Novih članov je pristopilo 28. Knjižnica »Delavske zbornice« pa je izposodila 774 obiskovalcem 1208 knjig. Novih’ članov s0 sprejeli v septembru 34. Skupno so pre' čitali 'Mariborčani in tudi okoličanov ijj dosti med njimi, v obeh knjižnicah 3078 knjig, kar je vsekakor prav lepa kulturna bilanca Maribora tekom enega meseca.
Muzej kralja Aleksand. v Zagreb*
V	Zagrebu hočejo na Strossmajerje* vem trgu zgraditi na mestu, kjer je sedaj poslopje kemijskega zavoda, muzej kralja Aleksandra. Stroški znašali 20 milijonov dinarjev. Akcii0 vodi ban dr. Šilovič.
Gostovanje TRIO ARTNERS
virtuozi na harmoniko, danes sreda J Veliki kavarni. Jutri četrtek kakor je pričakovati zadnje gostovanje gospod
SVENGALI._____________28tt
Nož.
Iz Gornje Sv. Kungote nam poročajo-Ko se je predsinoči vračal 25let0> kmetski sin Joško Pukšič domov k SVj Jurju ob Pesnici, je nenadoma nanj iz zasede moški srednjih let ter 8* sunil parkrat z daljšjm nožem v desi" bok in trebuh. Napadeni fant se je b*** moči zgrudil, nakar so ga našli sosed) in svojci in preskrbeli za njegov prevO2
v bolnico. Ker izvira napad iz neke*® starega sovraštva, se zanimajo oroŽ*1*' ki za napadalca, ki je pod iVriljem izginil v gozdu.
Kolesarski karambol.
Včeraj okrog poldneva se je slikan®* va žena Ana Dolenc vozila na kolesu j* Aleksandrove skozi Meljsko proti P" narniški ulici. Tam ji je privozil iz Me*,1' ske ceste naproti neznan kolesar. K° J zavil v Plinarniško ulico, je zadel s lesom v njeno zadnje kolo s tako silj5* da jo je prevrgel. Pri padcu je doM gospa Dolenc težje poškodbe na desnem kolenu ter na levi nogi v tako da ni mogla niti peš nad*!.!*^* poti in so morali poklicati moža. Kol*' sarski »kavalir« pa jo je odkuril, ne o bi se bil kaj zmenil za žrtev svoje br®* obzirnost'.
Nepoboljšljiv.
Včeraj je bil zopet aretiran 281etni trB potnik Zorko Lichteneker iz Koros* ceste 3. ki je že ponovno dal posla P% ciji. Izvršil je v zadnjem času zopet v sleparij na škodo tvrdke g. Lebana, večevalnice slik na Pobrežju. Pri vzemanju naročil je jemal večje are’ |h go so mu šle, in tudi v naročilih je naknadno vpisoval spremembe, dan bo sodišču.
V_M a r 1 b o r ti, dne S. X. 1930.
Mariborski V F. C E R N I K .Jutra
Stran 3.
Lepotila v starodavnih
{asih
NAJDRAGOCENEJŠA OBLEKA NA SVETU. - KAČJA OBLEKA KRALJICE KLEOPATRE. — MUKE IN TRPLJENJA MODNIH DAM V STARIH ČASIH.
Tudi v starodavnih časih, celo pred 2000 leti, so imele dame vsakovrstne toaletne skrbi in tudi tedaj so razne modne želje požrle velike vsote denarja. Že v Predkrščanski dobi so ženske dobro yedele, da je lepota velika sila in da ji 16 mogoče pomagati tudi z umetnifiii sredstvi. Dame so tedaj živele zelo postno in so se posluževale vseh mogočih sredstev, samo da bi čimbolj brilji-rale v družbi z lepoto.
Egiptovska kraljica Kleopatra je bila Nravnost znamenita po svoji lepoti in je znala svojo lepoto tudi sijajno izrabljati. Ko je pričakovala obisk Julija Cezarja, j® dolgo premišljevala, v kakšni obleki sprejela velikega vojskovodjo, da bi Prišla njena lepota čim bolj do veljave. Po dolgem razmišljanju je prišla končno na dobro idejo; odločila se je, da bo popila pred Cezarja v obleki iz samih kačjih kož. Takoj je odposlala 600 sužnjev na lov na kače. Nad 200 sužnjev je Pri tem postalo žrtev kačjih pikov, toda ^aliica je vendarle prišla do zaželjene j^leke. Seveda, žrtve so se izplačale, Jajti obleka je postala svetovna senza-klJa. To je bila torej najdražja obleka ,vetovne zgodovine, kajti veljala ni sa-1)10 mnogo denarja, temveč je zahtevala ^di preko 200 človeških življenj.
Pa tudi olepšavanje obraza in telesa s faznimi barvili, mazili in dišečimi ‘senci je bilo tedaj na dnevnem redu. Ca časa cesarja Nerona si je modna da-nalepotičila obraz z nekim sred-Jvom, ki je obstojalo iz oslovskega Jreka, pomešanega s krušnim testom.
sredstvo je iznašla cesarica Popeja, ronova soproga. Recept je bil slede-
To
Ue
Fino zmleta ječmenova moka in jaj-
rumenjak pomešano z narcisami, ®dom in oslovskim mlekom. Tako na-
I	a'o sluzasto maso so uporabljali po-,eni za mazanje obraza ponoči. Mazilo ® Je seveda ponoči posušilo in je bilo Jutraj, kakor poroča Plinij, podobno z mavca.
, Modne dame v starih časih res niso rjtele lahkega življenja. Prenašati so “?°rale vse mogoče muke, ako so hotele ■Jati v vsej lepoti. Čim se je dama zju-raj zbudila, je morala najprej sužnia pfetraniti z njenega obraza to malto. Po ei Proceduri ji je zopet druga sužnja ?attiazala obraz z oslovskim mlekom. a*° je sledilo novo mazilo, končno pa
je zopet prišlo na vrsto oslovsko mleko.
Čim je bilo vse to opravljeno, se je moglo pričeti z lišpanjem obraza. To pa tudi ni bila tako enostavna stvar. Sužnja je morala namreč barvilo pomešati s svojo slino in jo napraviti na ta način mehko. Šele, ko se je dama o tem prepričala, se je pričelo lišpanje, ki je trajalo približno 3 ure. Toda toaleta s tem še nikakor ni bila končana. Pričelo je lišpanje oči. Poslikane so bile ne samo obrvi temveč tudi trepalnice.
Tej proceduri se je morala torej vsaka modna dama vsak dan podvreči. Toda, tudi njihovi možje niso imeli lahek položaj. Posegati so morali namreč zelo globoko v žepe, ako so hoteli svojim ženam nabaviti vsa potrebna sredstva za lepotičenje. V Siriji so tedaj napravljali iz olja, grozdnega soka, balzama, mire in amonija mazilo, čegar škatljica je stala v Rimu malenkost 4.000 Din v naši sedanji valuti. Pa tudi ostali parfumi so bili jako dragi, tako da so jih često ponarejali.
Tudi frizura je igrala v starih časih važno vlogo. Njeno napravljanje je trajalo cele ure, zato pa je bila frizura pozneje res pravo umetniško delo. Glavni pogoj je bil, da so bili lasje oljnati in dobro dišeči. Ker pa je olje v veliki vročini naglo izpuhtevalo, so se posluževali
Krivda volčjega psa
Mlad zdravnik v Bruslju, radi svoje ljubeznivosti močno priljubljen posebno med ženskim svetom, je imel navado, da je pri svojih avtomobilskih vožnjah vzel s seboj vedno tudi svojega volčjaka. Nekoč se je peljal s soprogo nekega svojega prijatelja in seveda tudi z volčjakom v Ardene. Izlet bi končal čisto v redu, ako ne bi pes o priliki odmora vgriznil nekega otroka. Prišlo je do zelo neljubega prizora s svojci mlade žrtve in je dogodek protokolirala tudi policija. Kmalu sta zdravnik in njegova spremljevalka dobila povabilo pred sodišče. Slučaj je hotel, da je bil sodnik, ki je napisal povabilo, ravno soprog vesele zdravnikove spremljevalke v Ardene. Podpisal je povabilo, ne da bi pogledal ime priče. Vsi izgovori njegove žene so bili zaman. Sodnik se je čutil užaljenega in je vložil proti svoji ženi tožbo za ločitev zakona.
Francija proti sovjetskemu dumpingu.
Francoska vlada je sklenila nastopiti proti sovjetskemu dumpingu s tem, da se bodo odslej izdajale posebne uvoznice za uvoz žita, mesa, jajc itd. Iz Rusije.
Predor pod Gibraltarom — mogoč?
Komisija za predor pod Gibraltarom je ugotovila, da je izgradnja predora mogoča. Sedaj se vrši poskusno kopanje na afriški obali, da se bo videlo, ali bodo s te strani dovolj trdni temelji za predor.
Spori
Medmestne tekme v Mariboru.
V	letošnji sezoni namerava MOLNP izvesti še dve medmestni tekmi in sicer dne 2. nov. Celje :Maribor; dne 9. nov. pa Gradec :Maribor.
Nov svetovni rekord v teku na 1500 m.
Francozu Ladoumegue se je na nedeljskem mednarodnem lahkoatletskem mitingu v Parizu posrečilo, postaviti nov svetovni rekord v teku na 1500 m in je rabil za to progo 3:49.2. S tem je prehitel že itak famozni Peltzerjev rekord za skoraj dve sekundi.
Medklubski odbor LNP, službeno.
Za nedeljo, dne 12. tm. se odobri tekma SK Sturm (Graz):SK Rapid in tekma SK Varaždin:ISSK Maribor, obe v Mariboru (končnoveljavno odloči LNP). Službujoči odbornik na igrišču Maribora g. dr. Planinšek, na igrišču Rapida pa g. Bukovala.
Prvenstvene tekme mladin se vrše po sledečem redu: Dne 26. X. SK Že-lezničar:ISSK Maribor na igrišču Železničarja; dne 2. XI. 1SSK Maribor:S. K. Rapid na igrišču Maribora; dne 9. XI. SK 2elezničar:SK Rapid na igrišču Železničarja. Vsi klubi se opozarjajo, da morajo biti ob priliki prvenstvenih tekem reditelji in blagajnik na igrišču najmanj četrt ure pred začetkom rezervne tekme. V nasprotnem slučaju bo klub kaznovan. Poziva se SK Rapid, da javi postavo moštva, ki je igralo v Beljaku. Isto za prvenstveno tekmo rezerve proti SK Železničarju. — Tajnik.
00
svojevrstnega postopanja. Iz strnjenega olja in testa so napravili stožec, ki je bil tako visok kakor glava. Namazali so ga potem s prijetno dišečim mazilom in oljem, postavili na glavo in tamkaj pritrdili, da niti pri najhujšem premikanju ni mogel pasti z glave. S tem je bila šele toaleta končana. Toda tako frizuro so smele nositi samo visoke plemenitaši-nje.
tečnost človeškega življenja
^ zadnjem času se množe primeri, da e morajo sodišča v Siriji baviti z bru-alnim postopanjem efendijev (arabskih eleposestnikov) s kmečkim prebival-Ij?01. *L’Orient« poroča o sledečem J su ’ ^ priča, koliko je vredno člo-esko življenje v tamkajšnjem delu *veta.
Ravnatelj Sirske banke je nekoč lovil
Y	Posestvu arabskega veleposestnika aniel beja. Pri tem je imel strašno ^ol°, da je namest0 Zajca zadel lOletno tk deklico, k' ie kmalu podlegla po jOdbi. Nesrečni lovec je bil izven sebe. a se je maščevanja rodbine deklice in ^.dnega postopanja. Odhitel je takoj v jeSo Kamel beja in mu je povedal, kaj se j, z8odilo. Ta ga je pustil izgovoriti, ne I® P1 trenil z očesom, nakar je ukazal “Jemu služi, naj takoj prinese puško. 1,,]\ svojem razburjenju je ravnatelj že „ .sll‘> da bo ustreljen kot pes. Shaga je nesel puško. Toda Kamel bej se je H , n° dvignil, šel k oknu in pokazal na Vid-*83 kmeta, ki ie delal na polju. »Kaj le *arnkaj,« je vprašal ravnatelja. Ta rav vori,: »Moža. ki dela!« Komaj je izpregovoril te besede, Je Ka-i«. bei kmeta že ustrelil. »Ali vidite,«
ie
rekel
!J Potem hladnokrvno ravnatelju,
IjeniA° j® vredno pri nas človeško živca, bj’ koliko je bila vredna tudi dekli-tiorno S-C vi ustrel*l>! Pojdite mirno tega V *n se nikar ne vznemirjajte radi f?r’a80sPod ravnatelj!« ft>2jg uC?s.ke oblasti se sicer najenergič-3alnim°Ju^e|° Proti tem ostudnim »fev-lnamov .obiža^em> vendar pa imajo zadalo . v *em Pogledu dosedaj le “SDehov.
Najnovejša kraljevska nevesta
Poročali smo že, da se je bolgarski kralj Boris zaročil s princeso Ivano, hčerko italijanskega kralja Viktorja Emanuela. O zaroki se je govorilo že pred dvema letoma. Javna tajnost je bila namreč, da se je kralj Boris tedaj o priliki svojega prihoda v Rim zaljubil v princeso in da se je na vse načine trudil, da se odstranijo ovire, ki so nastale radi tega, ker je kralj pravoslavne, princesa pa katoliške vere. Princesa Gio-vanna (Ivana) je stara 23 let. Njeni dve starejši sestri sta že poročeni. Jolanda z grofom Calvi di Bergolo, znanim italijanskim aristokratom, ki služi pri konjenici, Mafalda pa s princem hesenskim, ki živi že dolgo v Rimu in se je tamkaj že asimiliral. Italijanska kraljevska dvojica ima še eno neporočeno hčerko, ki je stara sedaj 16 let. Zanimivo je, da se je nekaj časa širila vest, da se bo princesa Ivana zaročila z albanskim kraljem Zogujem.
Želodec kmetice
V	bolnico v Sofiji so pripeljali kmetico Elizabeto Aleksandrovo, soprogo železničarja. Imela je bolečine v črevesju in potrebna je bila operacije. Kirurgi so svoje stvari opravili dobro. Še nekaj dni in kmetica se je vrnila domov. Bila je popolnoma zdrava. Pričela je zopet delati na polju in je kmalu pozabila, da je bila kedaj bolna.
Od tedaj je minulo 5 let. Pred kratkim pa je začutila zopet bolečine v želodcu. Odpeljal se je zato zopet v Sofijo.
Rentgenizirali so jo in našli v njenem želodcu tuj predmet. Zopet je bila izvršena operacija. In kaj so našli v želodcu? Operacijske škarje. Pred petimi leti je zdravnik pozabil nanje. Želodec sam je bil sicer popolnoma zdrav, le škarje so vsled želodčnih sokov zarjavele.
Zopet je kmetica ozdravela in odšla domov. Bila je sicer zadovoljna, samo nekaj jo je jezilo. »Da so pozabili škarje v mojem telesu in da sem jih nosila s seboj 5 let, to naj še bo. Toda, da sem morala plačati sedaj za krivdo drugih
4,000	Din jaz, to pa ni prav!«
Prebivalstvo Rnglije
Statistični urad v Londonu pripravlja sedaj ljudsko štetje, ki se bo vršilo v Angliji dne 26. aprila 1931. Zadnje štetje se je vršilo istotako na nedeljo 1921. Oblast si je izbrala za štetje mesec april predvsem zato, ker je po splošnem mnenju sedaj najmanj ljudi odsotnih iz države. Ljudsko štetje 1. 1921 je naštelo
37,887.000	prebivalcev. Domneva se, da bo število prebivalstva v Veliki Britaniji do prihodnjega leta narastlo na približno 40 milijonov.
milijonar kot bančni sluga
Mr. John Hay Whitney iz Newyorka je pred letom dni podedoval po očetu lepo svotico 190 milijonov dolarjev (krog 10 milijard dinarjev). Seveda sl boste mislili, da je takoj začel izkoriščati to svoje ogromno premoženje in se navžiti življenja. Pa se boste čudili, da je 26-letni mladenič sprejel mesto bančnega sluge za tedenskih 20 dolarjev in da je to službo opravljal več mesecev. Hotel je — pravi — poznati »bančno ka-rijero« od najnižje stopnje. Vkljub temu pa se je veliko gibal v družbi, je dober športnik, jahač itd.
Samomor berlinskega pomlajevalca.
Znani berlinski kirurg dr. Schmidt, ki se je bavil predvsem s pomlajevanjem, si je pognal v nedeljo kroglo v glavo in je bil takoj mrtev. Dr. Schmidt je bil daleč naokrog znan radi svojih pomlajevalnih operacij. Kaj ga je pognalo v smrt, še ni ugotovljeno, domneva pase, da je zašel v velike gmotne težkoče. Njegova praksa je postajala namreč vedno slabša, ker postajajo pomlajevalne operacije vedno bolj redke.
Stava med zakonci.
Žena: Ti si notorični alkoholik! Mož: Ne pijem nič več ko Ti! Žena: No, to se pa grem stavit s teboj!
Mož: Velja. Za kaj gre stava?. Žena: Za liter ruma!
Tujci na našem Jadranu.
Po uradnih podatkih turističnega oddelka v ministrstvu trgovine je v letošnji sezoni obiskalo gornji Jadran 30000 oseb, največ Nemci, Avstrijci, Čehoslo-
1	vaki in Madžari, pa noben italijanski tu-' rlst.
Pridnost čebel v številkah.
Kakor znano, so čebele najbolj vztrajni letalci in tolčejo brezpogojno s svojo vztrajnostjo in marljivostjo vsak človeški rekord. Ameriško ministrstvo- za kmetijstvo je izračunalo čebelno marljivost celo v številkah. Da nabere funt medu, preleti čebela v normalnih okol-nostih 480.000 kilometrov, torej 12-krat toliko, kakor znaša dolžina ekvatorja. Eksperimente so vršili v Wyomingu, kjer imajo nasajene rastline, ki so znane kot najboljši izvori medu. Čebelni panji so bili postavljeni 12.8 km od rastlin. Na tej podlagi so izračunali, koliko poletov je čebela napravila, da je nabrala funt medu.
Med prijatelji.
— Kaj ti je rekla žena, ko si prišel sinoči tako pozno domu?
= Dragi prijatelj, tega Ti ne morem povedati, trajala bi najmanj poldrugo uro.
Pri krojaču.
— Ta obleka Vam čudovito pristoja Ste v njej popolnoma drug človek.
= Res? Potem pa pošljite račun temu drugemu človeku!
Stran 1
Marffiorsfl V F C F R N IV Titlr«
VMarlfiorn, cine 9. X. 1930.
-^et® -*-jk&izaanmamm00
Pet pomarančnih pečka
(The Five Orange Pips.)
Angleški napisal A. Conan Doyle.
Poslovenil K- Savec.
Kadar prebiram svoje zapiske in spomine o pustolovščinah, ki sva jih doživela s Sherlockom Holmesom od 1. 1882. do 1. 1890., se namerim na toliko zanimivih pripeteijev, na mi ni baš lahko dognati, kaj bi naj pripovedoval in kaj zamolčal. Mnogo najinih dožitkov ste že čitali v časnikih; nekateri dogodki niso nudili mojemu prijatelju prave prilike za razvoj sposobnosti, ki ga najbolj dičijo in ki bi jih jaz rad opisal; nekaj slučajev je presegalo njega razglobilno spretnost in mogel bi jih podati le kot povesti brez pravega svršetka; končno se je moral čestokrat ukvarjati tudi s takimi dejstvi, ki jih je mogel le doloma razbistriti, in ki si jih je tolmačil bolj z domnevo in slutnjo kakor s tisto nezmotljivo logiko, ki mu je bila vselej tako pri srcu. Med pravkar omenjenimi nerazmotanimi slučaji se mi vsiljuje do-žitek, ki se odlikuje po skrajno zanimivem poteku in presenetljivem koncu; zato bi ga zelo rad očrtal, dasi je v zvezi z dejstvi, ki še niso in bržčas tudi nikoli ne bodo povsem pojasnjeni.
teto 1887. nama je naklonilo dolg niz precej zanimivih slučajev, ki se jih še prav dobro spominjam. V svojih zapiskih iz teh dvanajstih mesecev nahajam iz-vestja o dogodku v paradolski sobi, o Družbi prostovoljnih beračev, ki si je bila uredija razkošno shajališče v kleti pod neko trgovino s pohištvom, o dejstvih, tičočih se potopljene angleške ladje »Zofije Anderson«, o čudnih pustolovščinah bratov Patersonov na otoku Uffa in navsezadnje o Camberwellovem zastrupljenju. Nemara se še spominjate, kako je Sherlock Holmes, navivši žrtvino uro, dokazal, da jo je rajni navil šele pred dvema urama in se je torej odpravil spat v tem roku — naključek, ki je bil za pojasnitev slučaja zelo va-
žen. Vse to Vam nekoč še očrtam, a noben pripetljaj ni tako čudno zasnovan kakor neverjetni niz dogodkov, ki ga namerja moje pero popisati v nastopnih vrsticah.
Potekali so zadnji dnevi septembra in viharji enakonočja so navršeli in zabes-neli z nenavadno močjo. Veter je rjul ves dan in dež je pljuskal in pokal po šipah, da se nam je duša morala celo v srcu velikega Londona, v tvorbi človeških rok, odvrniti za hip od navadnih vsakdanjih opravkov in zaznavati prisotnost tistih mogočnih naravnih sil, ki liki divja zver v kletki zarjovejo na človeka skozi drogove njegove prosvete. Proti večeru je vihar naraščal, vse huje in glasneje je divjalo neurje in v dimniku je plakalo in stokalo, kakor bi se bilo skrilo vanj razvajeno dete. Sherlock Holmes se je kisal in kujal ob kaminu in brskal po svojih spominih na zanimive zločine, jaz pa sem sedel na nasprotni strani ognja, zatopljen v divno pomorsko povest Clarka Russella, dokler se mi ni zdelo, da se tuljenje viharja sklada z mojim čtivom in da se curek dežja jzprevrača v šum dolgih morskih valo-vov. — Moja žena je bila odpotovala k teti in zopet sem se bil nastanil za nekoliko dni v svojem starem brlogu v Pekarski ulici.
»Čujte,« sem vzkliknil in pogledal svo jega tovariša, »ali ni ..azvonilo? Kdo neki še prihaja? Nemara kak Vaš prijatelj?«
»Razen Vas nimam nobenega na svetu,« je odgovoril. »Jaz ne vabim -nikogar k sebi.«
»Kak klijent torej?«
»Ko bi bilo tako, je slučaj zelo resen.
V	takem vremenu nihče ne gre z doma, če ni baš velika sila. In ob tako pozni uri! Mislim, da utegne biti stara znanka moje gospodinje.«
Toda Sherlock Holmes se je zmotil, ker takoj nato so se bližali po hodniku koraki in nekdo je potrkal na najina vrata. Holmes je iztegnil svojo dolgo roko in okrenil svetiljko proti praznemu stolu, na katerega je moral prišlec sesti. Nato pa je velel: »Naprej!«
Vstopil je mlad mož, nemara dva in dvajset let star, pristojno oblečen, lepe-
ga, rekel bi nežnega vedenja. Z njegovega dežnika je kar curljalo in dolgi svetli plašč je pričal o strašnem vremenu, ki mu je bil najin nočni gost pravkar ušel. Plašno se je oziral v sijaju svetiljke in videl sem, da je imel trudne oči kakor človek, ki ga je potrla težka skrb.
»Moram se Vam opravičiti,« je dejal in si nateknil zlat ščipalnik. »Nadejam se, da Vaju ne motim, a bojim se, da sem vtihotapil nekaj znakov viharja in dežja v Vajino udobno sobico.«
»Dajte mi plašč in dežnik,« mu je velel Holmes. »Obesim ju blizu ognja na klin in takoj se posušita. Kakor vidim, ste prispeli z jugozapada.«
»Da, iz Horshama.«
»Ta zmes apna in ilovice, ki jo vidim na Vaših čevljih, je zelo značilna.«
»Prišel sem k Vam po nasvet.«
»Pri meni ga ni težko dobiti.«
»In po pomoč.«
»Te pa ni vselej tako lahko najti.«
»Slišal sem o Vas, gospod Holmes. Podpolkovnik Prendergast mi je povedal, kako ste ga bili rešili iz zagate, v katero je bil zabredel v tankervillskem klubu.
»Ej, saj res. Bili so ga po krivem obdolžili, da pri kartanju slepari.«
»Mož trdi, da ste vsaki stvari kos.«
»Preveč trdi.«
»Da Vas nikoli ne prekanijo.«
»Štirikrat so me prelestili — trikrat možje, enkrat pa me je nadmodrila žena.«
»A kaj je to v primeri z Vašimi uspehi!«
»Res, navadno sem bil srečen pri svojih poslih.«
»Potem se Vam nemara posreči (udi v mojem slučaju.«
»Prosim Vas, primeknite si stol bliže k ognju in povejte mi podrobno in natanko, kaj se Vam je pripetilo.«
»Moj dogodek ni navaden.«
»Nihče ne prihaja z vsakdanjimi marnji k meni. Jaz sem zadnje pribežališče in zavetje.«
»In vendar Vas vprašam, gospod Holmes, ali ste že kdaj slišali tako zapleteno in nepojmljivo stvar, kakršna se je pripetila v naši obitelji.«
»Vi me storite zvedavega,« je deja: Holmes. »Prosim Vas, navedite mi glavna dejstva kar s prvega početka, nato pa Vas povprašam po podrobnostih, ki se mi bodo zdele važne.«
Mladenič je porinil stol bliže k ognju in iztegnil svoje mokre noge proti plamenu.
»Ime mi je Ivan Openshaw,« se je predstavil. »Kolikor morem ugotoviti.se ta neugodnost baš ne tiče moje osebe. Podedovana reč je; da bodete pojmili vsa dejstva, ki jih bom navedel, se moram vrniti k prvim začetkom te zadeve.
»Vedite torej, da je imel moj ded dva sina — strica Elija in mojega očeta Jožefa. Oče je imel malo tovarno v Con-ventryju, ki jo je razširil, ko so se začeli voziti na kolesih. Izumil je Opensha* wovo nezlomljivo platišče in podjetje mu je tako uspevalo, da je kmalu obogatel; in ker se je bil trdega dela naveličal, je tovarno prodal.
»Stric Elija se je še v mladih letih preselil v Ameriko in postal naseljenec v Floridi, kjer se mu je po našem mnenju prav dobro godilo. Za vojne se i® boril v Jacksonovi vojski, kasneje Pa pod generalom Hoodom; le-ta je strica povzdignil v polkovnika. Ko je Lee položil orožje, se je vrnil tudi stric na svoje posestvo in ostal tam še tri ali Šti« ri leta. Nekako 1869. ali 1870. leta je prišel nazaj v Evropo, kjer si je kupil blizu Horshama v Sussexu majhno posestvo. Tam preko morja si je bil prištedil precej denarja in pravil nam je, da je le zato prodal svoje nasade, ker je črtel zamorce in ni mogel prenašati, da jih je jemala država v zaščito. Čudak je bil, malo prešeren in hude jeze; kadar se i® raztogotil, je imel grd jezik. Navadno.’® samotaril in dvomim, da je bil kdaj v Londonu, odkar je bival v HorshamU. Okoli hiše je imel vrt in dve ali tri njive, in tu si je kratil čas, dasi ga včasih P° cele tedne ni bilo iz sobe. Pil je mnogo žganja in močno kadil. Družbe pa ni maral in do prijateljev mu ni bilo; še lastnega brata ni rad videl pri sebi.
(Nadaljevanje sledi.)
Velika zaloga kuhinjske posode.
Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna In posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. — Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg, — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike In vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare »Phčbus« in druge vrste, Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje in žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ®iici št. 5.	XXX
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Trgovski lokal
v Cankarjevi ulici št. 1 odda v najem Mestna hranilnica v Mariboru. 2876
Stanovanje,
dve sobi, kabinet, kuhinja s pritiklinami v vili Vrbanova ulica 61, oddam. Vprašati v prvem nadstropju. 2874
Oddam lepo sobo s ^osebnim vhodom, električno lučjo, blizu koroškega kolodvora. Istotam na prodaj moška obleka in zimska suknja. — Puškinova ulica 11-1.	2872
Učenca sprejme modna trgovina Jos. Šerec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	2871
DUake
sprejmem na stanovanje in hrano. Soba solnčna v bližini šol, Naslov v upr. lista.	2860
Gramofone nonravlia precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ. Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« In gramofonskih plošč. 602
Ektportna HISa „IUNA“ lastnik A.Prliternik
Al«k»andrpw c«.f 19 MABIBOB	androva	»sla	19
Booatp izbrana zaloga:
Poletne majic« za otrok« komad od Din 11,- naprej Veslaški lopi« za gospode komad od Din 34— naprej Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprel Kopalne obleke komad od Din 35,— naprej
Kratke nogavice za otroke par od Din 6.50 napre)
Kratke nogavice za dame par od Din 10,— naprej Kopalne čepica komad od Din 8.— naprej
Oumllastl kopalni pasovi komad od Din 6.— naprei Sokolske majce komad od Din 20.— naprel
Nadalie velika zaloga čipk, vezenin, svilenih trakov, čevHev Iz Jadrovlne. sandal, kravat, srajc, ovratnikov, ženskih In moških nogavic Itd.	XXI
Prodani
stanovanjsko hišo s trgovskim lokalom in vrtom na periferiji mesta. Naslov v upravi lista.	2864
Popravila damskih klobukov
iz klobučevine in žameta izvršuje ceneno in hitro A. Hobacher, Maribor, Aleksandrova c. 11.	2737
Spalne sobe
najmodernejši vzorci, na prodaj. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova 48.	2854
Šivilje
se sprejmejo, tudi za delo na dom. F. Verdnik, Aleksandrova cesta 55. 2880
Kupim takoj in plačam v gotovini: štedilnike, postelje vsake vrste, vinske sode do 150 litrov, obleke, čevlje, brušena ogledala in sploh razne reči. Pismene ponudbe na Makor. Ruška c. 35, Maribor.
2875
Starejši zakonski par
brez otrok išče sobo in kuhinjo do 1. novembra. Ponudbe pod »Dober plačnik« na upravo.	2877
Abiturjent realke išče mesto praktikanta. Naslov v upravi lista.	2835
Sobo in kuhinjo
iščem. Tri osebe. Naslov v upravi.
2828
Stanovanje,
dve sobi in kuhinja, oziroma eno sobo in kuhinjo ter sobo posebej takoi oddam. Dušanova ul. 9.	2863
Lepo opremljeno sobo
z strogo separiranim vhodom tako) oddam. Magdalenska ulica 33/1. 28$
Elektroinštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških po* slopij vsaka montažna popravila, po-pravila motorjev najcenejše izvršuj® Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul-16. Velika izbira svetilk. elektrohlaga. j
Gospodična
z štiri razredi meščanske šole, enoletnim trgovskim tečajem in enoletn® pisarniško prakso z znanjem slovenskega, nemškega, deloma hrvaškeg® jezika in strojepisja želi službe. Naslov v upravi lista.	286)
Angleško In češko sukno
sukno za olašče
pralni batžun
Lh dener baižun
barhente
kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kupite najceneje pri	xxxiv.
SrečkoPihlar
Maribor, Gosposka ul. 5
ii
»ste
T/O KU
MAR IBOR
In karpi dospeli pri
Ferdo Greiner-j**
Maribor, Gosposka ul* ^    —-
Prevzamem najceneje vsa avto-motocikel
iico - Ntlro pleskali)
kakor p'eskanje vozov in oblazinjenje
SKET FRANC, Frantižkanska 1?
-,$Frzr*7T*'’':nrT~'
Izdaja Konzorcij »Jutra« v LJubiJant; predstavnik izdajatelja In urednik: I RAN DROZt >V|C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANK" "Prih A
V	Mariboru.