»s »PROLET IREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoalav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z. J IT. — NO. 1«18. » —">. «,. CHICAGO, ILL., 14. SEPTEMBRA (Septemb«r 14), 1938 Publi.h.d W„kly .t 1301 3. Uwnd.l. LETO—VOL. XXXIII. HITLERJEVA BLAZNA IGRA BERLINSKI NOREC POZIVA SVET "NA K0RAJŽ0 DINAMITOM NEVARNA" DEKLICA 99 Evropa v strahu, da se vsak čas užge usodna iskra in zaneti požar Izzivalno obnašanje sudetskih nacijev. — Angleški taboriti za odločen nastop proti izzivaču Hitlerju. — Dr. Beneš govori optimistično, obenem pa poziva svoj narod, naj bo pripravljen na vse. — Hitler pravi, da ne odneha, dokler Čehi ne pristanejo na zahteve nacijev Minuli teden je potekel v znamenju silne napetosti in vojne mrzlice, ki je pretresala Evropo in v manjši meri tudi ostali svet. V pondeljek dne 5. sept. je začel zborovati v Numbergu nacijski kongres in Evropa ja napeto prisluhnila, kaj poreče diktator Hitler z ozirom na krizo, ki so jo povzročili njegovi sudetski pristaši na če-hoslovaškem. Ali se bo izrekel za vojno ali za mir? je bilo vprašanje, ki je mučilo ves svet. Toda Hitler se je ves teden omejeval na hvalisanje "nacijskega raja", nemške armade, svojih zaveznikov, Italijanov in Japoncev, pa na rožljanje z orožjem in posmehovanje vsemu svetu, katerega je klical "na korajžo". Evropa se je v negotovosti začela mrzlično pripravljati na vojno. Francija je brez velikega pompa, zato pa toliko hitrejše mobilizirala vojaštvo ter ga pošiljala na Maginotcvo črto. Tudi v Angliji so se vršile vojaške priprave. Moskva pa se je zagrnila v molk. Položaj v Evropi je postal tako kritičen, da se je bilo bati. da bo vsak čas počilo. Majhna slučajna iskra bi zadostovala za eksplozijo ... Ali bo ta iskra padla v smodnik? Kdo ve? Zdi se pa, če se to zgodi, se bo zgodilo proti volji vseh prizadetih držav. Saj potek dogodkov minulega tedna ustvarja to domnevo. Da si bodo tudi naši Čitatelji lažje u-stvarili približno sliko o položaju, navajamo spodaj te dogodke, kakor so se vrstili. Pondeljek, 5. sept. — Otvoritev nacijskega kongresa v Numbergu. Hitler poveličuje nacijsko Nemčijo, Italijo in Japonsko, bojevito kriči, da se Nemčija več ne boji nobene ŠPANSKI MINISTER blokade, da se sploh nikogar več ne boji, in po svoji stari navadi zabavlja proti Židom in Moskvi. — Francija mobilizira svoje tehnične čete, za službo na Maginotovi črti. Torek, 6. sept. čehoslovaška vlada predložila sudetskim na-cijem novo ponudbo, ki določa popolno enakopravnost s Čehi, posebna jamstva za Nemce v čeških okrajih, državne službe za Nemce, poravnavo vseh 'krivic' in avtonomijo po vzoru švicarskih kantonov. Premijer Hodža pravi, da večje koncesije niso mogoče, če noče republika zapraviti svoje neodvisnosti. — Angleški poslanik Ne-ville Henderson prispel v Nuro-berg. — V Numbergu se nahaja tudi vodja sudetskih nacijev, Konrad Henlein, ki konfe-rira s Hitlerjem. — Francija kliče pod orožje nadaljnje rezerviste. Marseilles, največje francosko pristanišče na Sredozemskem morju,/ z dekretom Daladierjeve vlade postavljeno pod vojaško kontrolo, da se prepreči stavke pristaniških delavcev proti podaljšanju 40-ur-nika. Marseilles posreduje zvezo med Francijo in njenimi a-frškimi kolonijami. — Protivo-jhunska mrzlica v Franciji in j Nemčiji. Sreda, 7. sept. — Hitler govori nacijskim delavskim bataljonom, da "igrajo njihovi krampi in lopate nadvse važno vlogo na vzhodu, severu in jugu, zlasti pa na zapadu Nemčije", kjer se grade nove podzemske utrdbe. — Izza kulis prihaja vest, da je Hitler naročil Henleinu, naj ne sprejme češke ponudbe, temveč jo odkloni, •'ker bo potem lahko dosegel se več." — Mobilizacija pristaniških delavcev v Mar-<-eillu. Na francoski Maginotovi črti je pripravljenih 350 tisoč mož. — Belgijski premijer Spaak pravi, da je belgijska meja dobro zastražena za vsak slučaj. — Sudetski naciji v Moravski Ostrovi vprizorili izgre-(Nadaljevanje na 5. strani.) Kakor J« našim či ta tel jem snatt, j« nastopila pred sna ni m Disiovim kongresnim odsekom, ki preiskuje "neameriike" aktivnosti, tudi neka priča, ki Je natrosila odseku, da so "pod komunistihaim vplivom" tudi sterilni filmski igralci in igralke is Hollywooda. Imenovana Je bila tudi otrotka avesdnica Shirley Temple, če«, tudi U otrok jo "lutka v komunističnih rokah" ... Z zasliševanjem takih prič ae je Diesov odsek tako osmeiil pred mislečo ameriško javnostjo, da ga danes nihče več ae jemlje resno. Stvar je omenila' tudi delavska tajnica Miss Perkins, v pismu kongresniku Diesu, ko jo odklonila njegovo sahtovo sa obnovitev deportacijskega postopanaja proti Bridgeau: Perkinaova je tedaj aarkastično pripomnila, da je "sreča, da jo dekl etce rojena ameriška državljanka, da ne bo treba obravnavati ie njenega slučaja .. Na sliki je Shirle? Temple v uradu sakladniakega tajnika Mor gen t h* ua, ki ga jo obiakala, ko se je pred kratkim mudila s ma. terjo na obisku v Washingtonu. Morgenthau se tega srčkanega otroka oči-vidno ni bal, temveč jo dal deklici več svetlih novih novcev sa spomin. DRORIZ OD VSEPOVSOD Nova delavska zveza Na zborovanju delavskih zastopnikov iz 13. južnoameriških držav v Mexico Cityju je bila organizirana Zveza delavcev Latinske Amerike,, katere namen je boj proti fašizmu in vojni in boj za uveljavljenje pravice delavstva do organizacije, stavke in kolektivnega pogajanja. Glavni stan zveze bo v Mexico Cityju. Nova organizacija se bo pridružila Mednarodni zvezi strokovnih unij. Slučaj J. G. Strecker ja Zvezna vlada je predložila vrhovnemu sodišču v rešitev slučaj Josepha Streckerja iz Hot Springsa, Ark., ki je bil obtožen, da je bil član komunistične stranke, kar je tudi priznal* a je nižje zvezno sodišče odločilo, da ne more biti deportiran noben inozemec samo zato, ker je bil nekoč član komunistične stranke, dokler ta ne propagira nasilnega strmoglavljenja ameriške vlade. Za slučaj vlada veliko zanimanje, ker bo vplival tudi na usodo californijskega unionista Bridgesa. Zvezna vlada hoče, da vrhovno sodišče že enkrat napravi konec dvomom glede ustavnosti deportiranja iz takega vzroka. Stavka v San Franciscu V San Franciscu, Calif., so zastavkali uslužbenci v 23. največjih departmentnih trgovinah v mestu. Gre za boljše delovne pogoje in plače. Na stavki je šest tisoč uslužbencev. Alfonzov sin ubit V M iamiju, Florida, se je ubil v avtni nesreči grof Cova-donga, najstarejši sin bivšega španskega kralja Alfonza in bivši prestolonaslednik. Nesreča se je zgodila, ko se je vozil okrog z nekim dekletom. (Nadaljevanje na 3. strani.) OBSEDNO STANJE NA ČEŠKEM Srednje - evropska politična kriza, ki se suče okrog vprašanja sudetskih Nemcev, se je zaostrila,ko je morala praška vlada proglasiti obsedno stanje v osmih mestih in sicer zaradi hudih izgredov, ki so jih izzvali sudetski naciji. V teh izgredih je bilo ubitih več ljudi. Očivi-dno je, da je namen nacijev s temi izgredi, prepričati svet, da češke oblasti niso zmožne vzdrževati reda, da bi potem Prago prisilili, da bi jim dovolila organiziranje lastne rudetske policije. Položaj se je še poslabšal, ko so naciji poslali Pragi ultimatum za preklic obsednega stanja v 6. urah — sicer ... Evropa je vsled novih nacij-skih provokacij zelo nervozna, zlasti, ker je Hitler v pondeljek izjavil, da bo nacijska Nemčija vedno pripravljena priskočiti na pomoč Midetskim Nemcem, kadarkoli jo bodo prosili za pomoč. Vsled tega obstoja bojazen, da se utegnejo henleinovci obrniti na Hitlerja za pomoč, ta pa dejansko poseči v češko situacijo, kar bi pomenilo vojno. Naciji so* vsekakor pritirali položaj tako daleč, da utegne vsak čas pasti usodna iskra in zanetiti evropski sod smodnika. Neki sovjetski zastopnik v Ženevi, kjer zaseda Liga narodov, je pa medtem izjavil, da Hitler samo blufa, da pridobi več časa. V ta namen namerava držati Evropo v napetem stanju, dokler ne bo nemška zapa-dna meja zadostno utrjena, potem pa ... V Franciji so medtem v teku polne vojne priprave. Na Maginotivi črti je že nad 400 tisoč mož vojaštva, toda prihajajo še vedno novi rezervni oddelki. Tudi v Parizu so se začeli pripravljati na obrambo proti možnim zračnim napadom. Bluf ali ne, toda Hitler je povzročil, da Evropa vre tako ne-1 varno, kakor še nikdar v zadnjih dvajsetih letih. Letala za Evropo Anglija in Francija sta že pred časom naročili od ameriških podjetij, ki izdelujejo letala, več kot pet sto bojnih letal raznih vrst. Samo francoska naročila predstavljajo vrednost pet milijonov dolarjev. Odkar pa ga je Hitler začel lomiti o-krog čehoslovaške, so začeli Francozi in Angleži pritiskati na te družbe, da kar najbolj pospešijo izdelavo teh letal. "Trideset dolarjev podpore vsak četrtek v letu" Californija je znana kot dežela sonca in pomaranč, ampak zadnja leta je postala znana tudi kot dežela najbolj lahkovernih ljudi pod soncem, ki se dajo potegniti za nos vsakemu *ocialno-ekonomskemu maza-ču, zmešancu ali prefrigancu. Pod toplim californijskim soncem se je na primer rodil fa-mozni utopistični načrt dr. Townsenda, ki je obljubil lahkovernim 60-letnikom po dve sto dolarjev mesečne pokojnine. kar bi po njegovem mnenju rešilo vse križe in težave za vse večne čase in amen. Prvi so znorali za njim Californijčani, in ker je taka bolezen nalezljiva, so jim sledili nadaljni mili-Rotnan Gonsales Pena, justični mi-j joni ljudi po deželi. Je pač ta-r vladi lojalističnega premijer-1 |<0 pokaže* ljudem raj na M Negrtna je bil slihan v Now | ^ ^^ ^^ ^ t ^ ko »« J« tam spotoma vstavil. Pe- .... . .. ... - h bil na potu V Mehiko, k.mor j.! ** bl te vprašali, ali je prometni p»«isn v vaini misiji. i na Svesa z luno že otvorjena ali ne ... Zdaj imajo v Califomiji na dnevnem radu spet podoben načrt, ki bo Californijčanom odprl vrata v raj na tem svetu, če bodo namreč izvolili "prave" može. Pri nedavnih primarnih volitvah demokratske stranke so že pokazali, da so precej trdno odločeni, poslati v javne urade baš take ljudi. V tekmi za senatorsko nominacijo sta si stala nasproti znani senator McAdoo in neki powney. Prvi je imel blagoslov in priporočilo predsednika Roosevelta, drugi je pa vrgel med volilce parolo: "Država mora dati vsakemu prebivalcu Californije, ki je dovršil 50. leto, vsak četrtek 30 dolarjev podpore!" Eto, zmagal je Downey! Njegova parola je bolj vlekla kot Rooseveltov blagoslov. In v tekmi za gover-nersko nominacijo je zmagal drž. senator Culbert L. Olson, ki je tudi zagovarjal Downey-jev načrt. Kakšen načrt? Nu, stvar je videti čisto enostavna. Vsak Ca-lifornijčan, star nad 50 let, dobi vsak četrtek, dopoldne ali popoldne, kadar že pride na vrsto, $30 v državnih kuponih po dolarju. Zvečer pa bo že trebi prilepiti na vsak kupon državno znamko za dva centa. To se ponavlja 52 tednov, dokler ni na kuponu znamk za $1.04, nakar dobi imejitelj zanj iz drž blagajne $1, 4c pa ostanejo državi za upravne stroške. Krasen nAčrt. kajne? Saj, če bi ne bilo treba vsak četrtek kupovati znamk za kupone... Kdo bo plačaT te znamke? 4lpenzijonisti?" Ne radi. Potem bi podpora ne bila več podpora. Trgovci? Se nerajši. Posledice? Zmeda, ki bi je bil vrag vesel. Nazadnje bi pa imelo besedo tudi zvezno vrhovno sodišče, ki bi vsak tak zakon gotovo zavrglo, ker ima samo zvezna vlada pravico izdajati denar. Ampak ljudje gredo z največjim veseljem na take lima-nice. Obljubi jim nekaj zastonj —something for nothing—pa bodo drveli za teboj čez drn in strn, ne da bi te vpraAali, ali je že kdaj kaj prišlo iz niča ... Da bi se oprijeli socializma, ki ima edini jasen in izvedljiv program za rešitev socialnoekonomskih križev in težav, ki nas terejo, in za odpravo so-cialno-ekonomskih krivic, neenakosti, hib in pomanjkljivosti, s katerimi nas "osreča" kapitalistični sistem — o, tega pa ne, to je preveč rrradikalno! Rajše drve za krivimi preroki. ki jim kažejo—raj na luni... Unionist Bridges zanika obdolžbo, da je komunist "KDOR TO TRDI, JE LA2NJIVEC", PRAVI CALIFORNIJSKI UNIJSKI VODJA. "VSA GONJA PROTI MENI IZVIRA IZ DEJSTVA, DA SEM NAVDUŠEN PRISTAŠ ROOSEVELTOVEGA NEW DEALA. ZATO ME HOČE CALIFORNIJSKA REAKCIJA UNIČITI." Kakor je že znano, je Diesov kongresni odsek za preiskavo "neameriških" aktivnosti pred kratkim zahteval od delavskega departmenta, da ponovno u-vede deportacijsko postopanje proti Harryju Bridgesu, mili-tantnemu unijskemu vodji in pristašu CIO na zapadni obali, Češ, da je komunist. Delavska tajnica Perkinsova je to zahtevo odbila. Stvar je naravno vzbudila zanimanje ameriške javnosti in neuvorški dnevnik Times je poslal k Bridgesu svojega poročevalca, da ga vpraša, kaj ima on povedati o stvari. Bridges je radevolje ustregel. "PHce lažejo" Bridges je dejal: "Priče, na katere se sklicuje Dies, so vsi od kraja navadni lažnivci. Njihova imena so znana, saj smo jih že večkrat našli v časopisih. Eden izmed teh ljudi zdaj sedi v naznilnici Folsom, zaradi ropa in sicer že drugič. Ostali so profesionalni špijoni, ki so na plačilnih listah delodajalcev. Vsi so pa "rdečkarski" raketir-ji." Rooseveltov pristaš "Predsednika Roosevelta spoštujem in se strinjam s principi new deala, kar je že znano dejstvo. Sploh sem pa prepričan, da je to glavni vzrok, da me protiunijski in nazadnjaški ve-lebiznis tako sovraži. Jaz namreč nisem zagovarjal new deala samo z jezikom, temveč tudi aktivno deloval zanj in za sodelovanje delavstva z njim. Podružnica unije pomorskih delavcev, v kateri sem član, je od-glasovala lepe vsote v podporo Rooseveltovemu kampanjskemu skladu. "Vitek zlobnosti" "Strašenju z "rdečim straši- lom' sem se že privadil in me (Nadaljevanje na 2. strani) več ne vznemirja ali razburja. Ampak ko sem čul, da me dolži Diesov odsek, ki se je posvetil tfganju new deala in dajanju potuhe njegovim sovražnikom, da sem preklinjal predsednika Roosevelta, me je pa vseeno pogrelo in povedati vam moram, da je bil s tem dosežen višek v zlobnem obrekovanju in blatenju. Zdaj pa pomislite! če se lahko najdejo ljudje, ki so dovolj nizkotni, da pričajo take laži, ali bi se potem ne našli tudi ljudje, ki bi bili pripravljeni priseči na vse? Prav gotovo. Bedasto klepetanje "Rečeno je tudi bilo, da je življenje prič (proti Bridgesu; op.) v nevarnosti. To je bedasto klepetanje, katerega namen je, da se me prikaže kot kakšnega jrangeža. Dejstvo, da zahtevajo deportacijsko postopanje proti meni vsekakor zadostno dokazuje. da sem pošten človek, ki spoštuje zakone. Saj imajo že pet let vedno vohune za menoj, pa mi do danes ne morejo očitati nobenega prestopka. In jaz vem, da bi zadostovalo, da bi ustavil svoj avto pred kakim hidrantom, pa bi se zahtevala zame najstrožja kazen. Ti ljudje so v svoji gonji proti meni popolnoma znoreli. Vsakdo ve, da se ne deportira zločincev, pač pa obsodi v zapor, če bi bil jaz res takšen karakter, kakor mi očitajo, bi bil že zdavnaj na Alcatrazu." Stoodstotno za new deal Reporter je nato hotel vedeti, kakšno je Bridgesovo politično jn ekonomsko naziranje. Bridges je odgovoril: "Mi smo stoprocentno za new deal, njegov delavski program, program socialne zaščite itd. Mi smo proti fašizmu, kakršnega so uvedli Hitler, Mussolini, Japonci in Franco. Mi smo podpi- 2 RT VE BARBARSKIH JEČARJEV Tudi o ogabnem sločinu v philsdelphijski okrajni jetnlinici v Holmes-burgu. Pa., smo ie pisali. Ns sliki so trije ismed itirih kasnjencev, ki so bili oparjeni na smrt v parni "disciplinarini celici'* kasnilnice. Frank Comodeca je na levi, James McQuade v sredi in Henry Osborn na desni. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Pr»l«*«ryc, September 14, 1938 , NABALJENVANJK KRVAVIH NEMIROV V PALESTINI IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druika, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedln jenih drinvali sa culo Wu> $3.00; za pol »«t» $1.15, m čatrt Leta Sl.OO. Inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in o«M »oraj^ v našem n*jflp*nqj* do poadeljk* papoUaeii prje^ite? v He^Ulri Hkočef 4 PRdLfe+AREC Publiahed every Wedue»0ay by tto JugoflleV Workmen'« Publishing Co., Inc. Established 1900. Kditor „...4..„ ...........................,......... Busiuaaa U*wr;.....-------*.......OmuU« Asst. Editor an4 Asst. Businesa Manager...... Joseph Draaler SUBSCR1PT10N HATPS: „ United States: One Y*ar $3.00} Si* Moaths $1.75; Tfcrae Munths $L00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.0t>. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. Talaphonat ROCKWELL 2864. CHICAGO, ILL. vgvati Cehoslovaško, toda ne preveč očitno. Hitlerju namreč ne more biti va« eno, č« bi §1 v slučaju vojne nakopal na grbo tudi Anglijo. Ce bi mu angleška vlada dala povsem jasno razumeti, da ue bo mirno gledala podjarmijo nja Čehoslovaške, bi »i bil Hit-ler najbrž premislil — če ni že r________. _ ___________popoMom« znorelpreden j« praznega želodca, kakršna je začel s sedanjim blufom, čig*r današnja Nemčija! In generali najslabša Jtran je, da je vrgel 80 to naibrfc povedali svojemu Evropo y tako napetost, da la-firerju, kajti nobenemu gene- hko najmanjša lekra vžge voj-ralu ni do tega, da bi začel vo-nl požar. diti vojno, o kateri ve, da je v Nu. zakladniški minister v naprej izgubljena. Toda HitWr Chamberlainovi vladi, skrSir si je nemara mislil: Saj ne bo treba tvegati vojne, saj bom z blufom dosegel, kar hočem.,. Kaj pa hoče? ne, zlasti ne na dveh ali treh mejah; in znano jim je, da bi uapad na Cehoslovaško najbrž ne pomenil izolirane , temveč splošno vojno. Tudi jim je še v spominu poraz, ki ga je doživela kajzerjevaka Nemčija v svetovui vojni, lu kajzemka iNemčija je bila vendar vse drugače pripravljena, predvsem pa ni šla v yojno — sestradana, mon, je zadnjič "posvaril" Hitlerja, toda na način, da nihče ni vedel, kaj prav za prav misli, fcato se lahko zgodi, da bi Hitler napačno razumel londonsko Cehoslovaško, to že vemo. I vjado in napravil usodni korak. Nazadnje so se mu oci odprle a • * bivalstvo pripisujejo tidom Dao«e namreč noben po,- zravalec rasraer.in evropske politike ve« ne dvomf, 4a vodijo niti tega terorja v glavno mesto novega "riassko- iti na mu di«i, ker vodi preko nje pot v Irak. kjer so izkoriščajo Angleži. Zato V nesrečni Palestini ie smerom pokajo bombe ia tace kri aedoliaik irlev. Daa aa daavom prihajajo »d tem vesti o krvavih bombnih masakrih Arabcev, M P®-tem, raskačeni do skrajnosti, ker smatrajo, da so lorO-disti Zid je. napadajo židovska naselbine ia prebivalstvo. Edwar J Mehren je ime bivšega predsednika podjetja Angleške oblasti skesajo «.uviti alivsaj amejiti ta teror Portland Cement A*,, ki je bil tudi 16 let podpredsednik pod- ^^ZSi jetja McGraw-Hill Publishinu Co, Po tem sodeč, torej ni na* iido;,k, Ufr#Jj Vmm4.. se pa Arabci skoro gotov« »e-težak niti unionist in še manj rdečkar ali marksist. Po vsem vi- tij0f ha i« zločinske aapad« na miroljubno arabsko pre. dezu je član kapitalističnega razreda. Toda vsi kapitalisti nimajo okamenelih možganov in med______________________ kapitalistične bele vrane te vrste je treba očividno prišteti tudi ga imperija". Zssm ja namreč, da bi Mussolini rad istega človeka. Moža so namreč zanimali od noša j i med delavci in ^^ * Ji delodajalci in ker ni bil slep, je pač videl, da ti odnošaji v Ame- ^ fater. riki niso rožnati, seveda po krivdi ameriških kapitalistov, ki -- verjamejo v predpotopno idejo, da je najbolje za sv, Business, ako je delavec priklenjen na verigi kot pes in ne preveč sit. In tako se je zgodilo, da je šel Mr. Mehren po svetu, da vidi na lastne oči, ali imajo tudi kapitalisti drugih dežel tako vero. V enem letu je prepotoval Avstralijo, Anglijo, Švico, Skandinavske deželo in še druge države. Seveda je lahko videl, da tudi v večini teh deiel še ni vse med in mleko, vendar pa je videl veliko razliko, kar se tiče zgoraj omenjenih od noša je v. Predvsem pa je spoznal, da vojna med delom in kapitalom ne koristi nikomur, kakor nobena vojna, in da nazadnje oba trpita. Saj rekel je tako, ko se je vrnil iz inozemstva. "'Moje prepričanje je, da moramo prenehati z bojem proti tudi po Palestini »in sdraibo. da bi v kalnem lf*jo ri »ari!« Svein jf treba poklali. da Anglija ni ssaoan« vs-driavat« cne saveatttke i« I vil ter mu pokazal pest! Mala I Cehoslovaška republika bi po- kot 50. leti nemški "*ele«ni fl^vno -- voljo do odpora, če Cehog,ov^k|l ^ začela mobiH. sUla Hitlerjev satelit. In Hit-kancler", knez Oton von Bis-i ne gre drugače. Cehoslovaška /jr H ^ m|i hpfty lerju bi bila odprta _ pot na v^hod. "Drang nach Osten" bi gledala: ali bo Hitler res ponovil avstrijsko avanturo? Ali zaenkrat se je moral ustaviti ter di vzeti časa, da se je lahko popraskal za ušesi. Prvič, odkar je bil začel z blufanjem kura- bi Hitler prej ali slej raztrgal kati naprej, proti cilju svojih vojaško zvezo Čehoslovaške s sanj, se mu je nekdo zopersta- sovjetsko Rusijo in Francijo. nih krajih, pod Krkonoši, ki so življenske važnosti za obrambo republike, bi s tem češki obram bni pasovi izgubili vso vrednost in pot na Češko bi bila odprta, da bi *e je Hitler lahko poalu-žil, kadarkoli bi se mu zljubilo. Pa tudi, če bi tega ne storil, bi bila Cehoslovaška v njegovih rokah. Sudetska avtonomna država bi bila orodje, s katerim marek. ki je iz številnih nem- ni Avstrija. zirati svoje čete ter mu brez o-vink jv povedala, da Cehoaluva _____________ _ , ^ ških držav in državic ustvaril Hitlerje že marsikaj dosegel j ^ AvatPjja jn poltm ^ fte unijskemu delavstvu," je dejal, "že zaradi lastnih koristi ali do- enotno nemško državo pod pru- z blufanjem. Prav za prav so uatra^|i Se v Londonu ter spo- * ......— —— ... --------------------bili vaj njegovi dosedanji uspe- roči|l' berlinskemu "korpora- hi posledica nesramnega blufa-; ,u„ da vendar n€ griit da bi ta. skim vodstvom. Te besede so važne, saj so bička. Naši neorganizirani neizučeni delavci v mattjših mestih so mnogo na slabšem kot oni v drugih deželah. Ce hočemo, da bomo delali dobiček, tedaj moramo priznati unijske voditelje | ključ, ki nam pomaga doumeti Hitlerjevo rogovilenje zaradi in tamošnjih ter govoriti z njimi kot s predstavniki delavstva. ♦To večno grizenje med delodajalci in delavci me je raz- Čehoslovaške karalo, *ato sem lan? odstopil od predsedništva Portlandske j Nemcev. Hitler se namreč brez pagande se že leta seje med su-cementne zveze, odločen, da posvetim ostanek mojega življe-! dvoma smatra za političnega detatimi Nemci. In ksr nja poskusu, dokazati, da ne leži prosperiteta v stavkah in iz- ,1 "1 a______v____Li__:i___/lnli bil za velik korak bliže uresničenja. Ko so angleški toriji poslali nja Zakaj ne bi torej poskusil £ — —J"^ JT««!„Tk ^ulfuncVm^t"bilVrtl« blufom tud, v tem slučaju? jn da njjm to , ^ nW vW ^ ~ Seme strupene nacijske pro- • • • j-----»»• čeprav imajo Hitlerja drugače «posredovar v njejf0V prid> radi, saj so mu šli često na ro- naslednika Bismarcka, kar, naravno, pomeni, da se ima tudi za izvršitelja njegovih načrtov, ki so se le delno uresničili. Bis-marekov sen je bil — "Drang nach Osten"— zalet na vzhod, na Balkan, v Malo Azijo in v prtjih, temveč v poštenih odnošajih med delodajalci in delavci. -Kar me je v inozemstvu najbolj presenetilo, je bilo priznanje delodajalcev, da je zaželjivo, da so delavci strokovno organizirani. Ti delodajalci nimajo navade, da so na koncu jezika za unij«, dejanski se pa bore proti njim z vsemi štirimi, kar se tako često dogaja v Ameriki. Angleži na primer precej Rusijo. Bismarck je bil oče mo dobro shajajo s prostovoljnimi dogovori med delodajalci in de- dernega nemškega imperializ-lavci, ker jih vodi pri tem duh poštenja. Toda teh dogovorov ma, ki je bil ustavljen na svo-se ne da enforsirati na sodiščih. jem pohodu in tepen v svetovni "Druga stvar, ki me je presenetila, je bil način sklepanja vojni; in Hitler je njegov uče-kolektivnih pogodb, V Ameriki na primer se sporazumeta ena nec, ki misli, da bo svojega uči-samcata unija in ena kompanija. Tam pa se navadno sklene pogodba med eno zvezo podjetnikov na eni in unijo na drugi strani." Mi ne vemo natančno, kako je posuta s cvetjem pot delavcev deželah, ki jih jo prepotoval Mehren. Kolikor smo slišali o tem doslej, se nam vidi, da so tudi tam potrebne delavstvu marsikatere nadaljne pridobitve. Tudi nam je znano, da to, kar imajo, ni prišlo iz "dobrega srca" gospodarjev, temveč, ker so se delavci močr.o organizirali, da so morali gospodarji začeti računati na nje. Vrh tega se nam tudi zdi* da bi ne imeli nič Runciman je res pritiskal na slovaška vlada vzlic svoji pre- stvar premisli — če zna sploh cejšnji demokratičnosti ni pra- jžjem, izdelanim iz najboljšega materijala kar so ga takrat poznali in od najboljših mojstrov, ki so takrat živeli. Oblečena je bila v pestre obleke, da so bili vojaki kakor junaki iz pravljic. Pod obleko so nosili srebrne verižne ok4epe in na glavah srebrne čelade. Jezdili so najlepše, najžlahtnejše konje, ki jih je takrat poznal svet. Bili so to takorekoč pravljično polnokrvni konji. Ali ta armada je imela svoje slabosti, ki so jo slabile. Posebno če bi srečala drugače oboroženega nasprotnika. Poleg tega je moral šah svojo armado plačevati. Da je dobil denar, se je moral obrniti zdaj sem zdaj tja, da ga je dobil. Kadi tega bojno razpoloženje vojske tudi ni moglo biti na višku. Vojska tudi ni bila prežeta s takimi ideali, s tako železno disciplino, kakor mongolska. Mongolska armada ni potrebovala nobenega denarja. Tudi za prehrano kmalu ne bo ničesar potrebovala. Vzela si bo to iz plena. Poleg vsega tega je imel pa šah Mohamed to neugodnost, da je moral ostati v defenzivi, v obrambi. Bilo bi brezpomembno napasti DŽingis khana, ki je tam nekje na drugi strani gorovja. Kaj naj tam tudi zavojuje? Shujšane stepe, divje gorovje, pesek, zelo primitivna mesta in vasi in nešteto najbednejših Šotorov? Res je v ofenzivi, v naskoku. V obrambi države, tukaj, na fronti se počuti taekako kakor ne na svojem. Armada ni bila kdove kako patriotična. ... Bilo pa je še to, da šah ni niti slutil, kaj šele da bi vedel, kakina je moč mongolske armade. Tudi ni vedel, kdaj in kje bo vdrla v državo. Ni imel nobenih poročil. V zaledju je sicer imel dobre zveze z ozadjem in mnogo oporišč. A kaj mu to zdaj pomaga, ko pa la-fcko planejo "neredne, divje roparske tolpe" vsak trenotek od kdo ve kod. Šah in njegovi višji častniki so tiste dni strmeli na vzhodno mejo države. Vsi molčeči so opazovali visoke, molčeče, z meglo pokrite gore. Saj mora pač s te strani priti sovražnik. Ali kdaj? in kako? •Precej nevoljen in razdražen je bil šah Mohamed. Armada je Štela okrog štiri sto tisoč mož. V glavnem je bila sestavljena iz Cha-resm Turkov. Tudi dobro izšolana armada Perzijcev mu je bila na razpolago. Istotako vojni sloni, črede kamel in nešteto oboroženih sužnjev. Ker ni vedel točno, kaj mu je storiti in kako mu biti, je utrjeval mesta ob meji, ki so bila že itak dobro utrjena. Ko so bili s težkim trudom pobrani davki, jih je v glavnem porabil za utrjevanje glavnega mesta Samarkan-da. Obdal ga |e popolnoma z mogočnim, novim obzidjem^* dolgim pet kilometrov. Kmalu bo spoznal, da ne "bo imel prilike dovršiti utrjevanje, ker bo presenečen. Bil pa je še od prej preden se je začela vojna postavljen dobro utrjen dvojni zid okrog Samarkanda. In ta je čuval državo od vzhodne strani. Džingis khan je o vsem tem le imel porodila. Sam ni še nikoli pogledal v državo. Pravljičnost te države ga je silno mikala. Zato se je namenil, da skoči v to pravljično deželo. Daljava z Bajkalskega jezera preko visokih planin srednje Azije do Perzije je po traku dva tisoč milj. Teh dva tisoč milj pomeni premagati nezaslišane ovire. Nekoliko razdražen sicer, je vendar gledal precej brezskrbno na prihajajoče dogodke. Njegovi ge-neralštabni častniki so izračunali, da bo v armadi, kf bo hotela prekoračiti gorovje, moč-Vare, reke, poginil velik odstotek vojske že prve dni od naporov. Ko je začel Džingis khan ta pohod, je bil star šestinpetdeset let. Njegov obraz je bil kakor strojen, ves prepleten z brazdami skrbi in razmišljanjem. Sedel je na visokem sedlu jezdeč sne-žnobelega konja. Kolena je imel v stremenu kratko zapeta in sedel je vi- soko vzravnan. Na loputastem klobuku iz bele klobučevine so vihrala orlova peresa. Preko ušes sta visela dva suknjena trakova, da si v Času burje klobuk priveže. Dolgoroki črni kožuh je segal do čevljev. Prepasan je bil z zlatimi ploščicami. Oglasilo se je povelje: Pohod! ' Z zelo počasnimi pohodi se je premikala armada po nizkih bregovih. Samo nekateri oddelki so imeli izjemo in so jezdili v običajnem tempu. Ti oddelki so imeli zato tudi po-* sebno nalogo. Ko je prišla armada globje in višje v gorovje, so se začele resne potežkoče. Pod vedno bolj in bolj surovim podnebjem, ki jih je objemalo, so posamezni oddelki zelo trpeli. Zdravniki so imeli dela čez glavo. Določeno je bilo, da vsak vojak, ki se počuti bolnega, zasadi svoje kopje pred šotorom s konico v zemljo. Zdravniki, ki so hodili po taborišču, so videli mnogo kopij z ostrino v zemljo zasajenih. • Bilo je spomladi, ko je bilo šahu Mohamedu ja/ljeno, da se v zgornji dolini reke Syr Darje z gorovja spuščajo oddelki mongolske armada. Poročevalci so jih cenili na največ štirideset tisoč mož. Zadovoljno so k poročilu pristavljali, da izgledajo te čete zelo klaverno, raztrgane so in na pol izstradane. Sah Mohamed je postal dobre volje. Tako približno so mu to reč ophavali tudi njegovi štabni častniki. Dobro so predvideli, kakor to mora vsak dober general, štirideset tisoč mož! To torej je tista razvpita armada severjanov? In pri tem še vsa lačna in raztrgana? Nestrpen in z željo, da bi hitro končal to šalo, je poslal na Mongole vso svojo najboljšo dvakrat večjo armado. Mongolska generala Džuči in Subotai, poveljnika prednjih čet, in bile so to samo prednje čete mongolske armade, sta bila presenečena, ko sta zagledala pred seboj tako veliko armado. Takega srečanja še nista pričakovala. Nekoliko nerodno je bilo to presenečenje, kajti v ozki dolini, v kateri sta zdaj, se jezdeci ne morejo razviti, kakor bi to moralo biti. Oprezen general Subotai je predlagal umik. Ali Džuči je bil ves prestrašen, ko je slišal ta predlog. Ni mogoče. Zanj je umik nemogoč. Ze itak radi rodu. ki mu je nepoznan, visi na njem nekak madež. In nevoščljivci ga vedno zavidljivo ogledujejo. In. zdaj naj začne vojno s strahopetnostjo? Ni mogoče. Ko je šah Mohamed zagledal armado Su-botaija in Džučija, za silo oblečeno, v kože zagrnjeno, suhe postave jezdecev, ki so drveli po ozki dolini, ga ni nič skrbelo. Z vzpod-budljivimi signali tromb in činel je vrgel svojo izborno izvežbano konjenico na Mongole. Strašen udar je sledil. Udar konjenice s konjenico, jezdeci z jezdeci. Mongoli so se z neverjetno hrabrostjo zarili v turške vrste. Ali namen njihovega zaleta, pretrgati šahovo armado, se ni posrečil. Ogromne izgube so bile na obeh straneh. In ko je nastopila noč, sta mongolska generala vedela, kaj imata storiti. Pod okriljem velikih stražnjih ognjev so zasedli sveže konje in drveli nazaj do vzhoda sonca. Druge rešitve pač ni bilo. Ko je zasijalo sonce, so mohamedanci videli ležati na bojišču samo mrtvece. Vojska je brez sledu izginila. Bila je prva zmaga šaha Mohameda v tej voj ni. Sah je jezdil po bojišču in čelo se mu je nabiralo v gube. Tudi njegovim častnikom ni bilo dobro pri srcu. šahova armada je imela velike izgube. Junaštvo Mongolov je vtisnilo šahu neizbrisen vtis. "Nikoli", je rekel, "nisem videl tako odločnih mož in tako trdih, nikoli jezdecev, ki bi bili spretnejši in urnejši v mečevanju, nikoli konjiče, kakor je mongolska." Vendar vkljub temu spoznanju in priznanju se je smatral za zmagovalca. Ni si mogel predstaviti, da bi tolpe, jflabo oblečene, lačne, ostale vztrajne, pa četudi so junaške kakor vrag. Verjel je v svojo zmago. In temu primerno se je tudi obnašal. častnike je odlikoval in jih povišal ter jim dal častne naslove. Z izbranimi besedami je pohvalil vojake. (Dalje prihodnjič. Ali je vaše društvo že v Prosvetni matici? — C« bi ne bilo nič drugega njemu v dobro, pa j« treba priznati predsedniku Rooseveltu, da ie ni bilo nikdar v zgodovini Amerike zgrajenih toliko ogromnih jezov, kakor pod njegovo vlado. Največji izmed vseh je Roulder-ski jem, na sliki pa vidite novi jez na reki Tjrg»rt. pri Graftonu, W. Va., ki g* bo Roosevelt posvetil enkrat v oktobru. Ta jez je največji vzhodno od Mississippija in je tisoč devet sto čevljev dolg in 265 čevljev visok. Zgrajen je bil v svrho kontrole povodnji, kakor večina ostalih jezov, obenem pa bo zajezeno vodovje pocanialo električne turbine, ki bodo proizvajale cenejšo električno silo za okoliške kraje. Reakcija v zastoju? J. KLICAR Malodušna vdanost je zajela spremenjenim razmeram. Tudi zadnja leta delavski pokret v najbolj demokratičnih drža- 1 skoraj po vsem svetu. Ni čudno, j vah v,ada *ev*da kapital in na- priča malone vsa- ^T^* razre- da demokratičnim načelom je in vsaj navidez ne- tudi v njih samo poRojno. Tudi popravljivih uspehov reakciji. v njih velekapital ljubimka več Svetovna gospodarska kriza, ki ali manj z idejo faiizma, če_ je tako sijajno in neizpodbitno prav ae zdj da ae je tnQ potrdila resničnost Marjcaovih navdušenje precej ohladilo. O-dognanj v kapitalističnem ko- hladilo spodarstvu, .ni omogočila oja-iu^^j cenja delavskega pokreta ka-; kor so to mnotfi saj smo bili kodnevnih se je precej zaradi iz-Iv Italiji in Nemčiji, kjer . pridobitni krogi le težko reali- . . , pričakovali,, zjraJ0 prjmerne dobičke oziro-temYeč je celo povzročila nje- ma jih morajo naiaRati v flum. govo oslabljenje. Dejstvo je, da ,jivc državne papirje. Grožnja ! Društvom in Klubom a Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v IL "PROLETAIICU" J proletariat ni znal nikjer v zadovoljivi meri izkoristiti zmedj in paniko, ki jo je zanesla svetovna gospodarska kriza prav v vse sloje meščanstva zlasti med leti 1930 do 1933. Svetovni kapitalizem pa je prešel odločno v ofenzivo, ko se je otresel prvega strahu in iznenadenja. Fašizem,ki je celo desetletje životaril omejen izključno na Italijo, je čez noč dobil obliko nekega novega svetovnega gibanja. še prav posebej se je njegova udarna sila povečala, ko ie prišel v Nemčiji na oblast Hitler. Izpolnilo se je, kar je proletarski pisatelj Jack Ix>n-don napovedal v pesniškem na-vdahnjenju, železna peta je hodila iz dežele v deželo, grozeč, da pomendra v.se, kar se ji postavi po robu. Delavski kret je bil skoro povsod potisnjen v težavno ofenzivo, borba za končni cilj — za uresničenje socializma — je stopala v ozadje pred potrebo, ohraniti vsaj osnovne pridobitve delavskega pokreta in odbiti naval fašizma. Primer Italije in Nemčije fašizma je imela na vsak način dalekosežne posledice na taktiko delavskih strank v demokratičnih državah. V ospredje je stopila borba za ohranitev onih načel, ki jih je meščanstvo samo proglasilo- za Časa velike francoske revolucije 1. 1789. Več ali manj zavestno se delavstvo izogiba vseh akcij, ki bi lahko izzvale paniko med ostalimi sloji naroda zlasti med ma-lome:čanstvom. Treba je bilo odvreči nekatera gesla, ki so se zdela nerazdružno spojena z delavskim pokretom. Tako na pr. se je načelna borba proti militarizmu morala umakniti tvornemu sodelovanju pri pripravah za obrambo lastne države, zlasti če je bila ta ogrožena od fašističnega imperiali-P°-|zma. Voditelji mogočnih socialističnih strank in strokovnih organizacij so zašli v tragikomični položaj, da pomagajo v potu svojega obraza pognati zopet v tek škripajoče kolesje k a p i t a 1 i st i č n ega gos po d a rs t va. V kolikor tega ne delajo v duhu nekega novega reviz-iortiz je pokazal, da je boj proti fa- ma, ki se žal zopet bohotno širi šizmu od znotraj skrajno te žak, saj fačizem brezobzirno in dosledno uporablja proti vsem nasprotnikom ogromni in vedno bolj izpopolnjeni državni »parat. Dan za dnem padajo /rtve fašistične justice. Njihova 'mena ostanejo svetovni javnosti v mnogih primerih neznana, ker jih fašistično časopisje po višjem nalogu zamolčuje. Priobči jih samo, če jim lahko naprti navadne zločine ali pa, če *o imena žrtev na kak način prodrla v javnost. Duh odpora vzdržujejo majhni krožki, ki jim manjka medsebojne povezanosti. Pokret, ki bi zajel najširše množice, bo možen šele takrat, ko bo fašistični vladni aparat oslabljen. Oslabi ga lahko razkol v vladajočem razredu, gospodarski in finančni polom velikega oblega ali poraz v vojni. Vojna bo najbrž v vsakem slučaju poslednji izhod fašizma, če bo prišel v zagato. Delavski pokret v državah, ki so ostale demokratične, je moral svojo taktiko prilagoditi| po svetu, so se lotili nehvaležne naloge gotovo v prepričanju, da je samo tako mogoče o-h ran iti delavstvu vsaj tisto mero eksistenčnih možnosti, ki so v kapitalističnem gospodarstvu dosegljive, in obenem odbiti naval fašizma. Zamisel ljudske fronte, kakor se je uresničila v Franciji, je pokazala, da je možno v zvezi z malomeščanstvom Nasprotni tabor tvorijo fašistične države Italija, Nemčija in Japonska. Iz novejše zgodovine vemo, da se bloki držav kaj hitro tvorijo, pa tudi razpadajo. Vemo tudi, da delitev v "ideološke" bloke ne diši niti francoski, niti angleški buržoaziji in prepričani smo lahko, da se l*>do vedno znova javljali poskusi, da se nasprotja premostijo. Vendar se zdi, da bodo ti poskusi vedno znova propadli, kajti delitev nikakor ni slučajna kombinacija diplomacije, temveč je osnovana na realnem nasprotju nteresov. Fašistični blok sam pouarja, da je dinamičen. Prevreči hoče sedanje razmerje sil v svetu, da dobi prosto pot za nadaljnje imperialistične pohode. Posrečilo se mu je, da je razbil poslednje o-stanke nekega mednarodnega reda in kolektivne varnosti, ki je bi i a vtelešena v Društvu narodov. Nekaznovano je Italija zavojevala Abesinijo, Japonska pa Mandžurijo, kar pa je samo povečalo njen apetit, tako da skuša sedaj podjarmiti kar vso Kitajsko. Upor vojaške in veleposestniške klike proti narodni vladi v Španiji je bil zopet dobrodošel povod za Italijo, da s podporo Nemčije vsili španskemu narodu zasovražen fašistični sistem vladovin in da si obenem pribori važne politične podvige. Demokratični blok držav je v gospodarskem pa tudi v čisto vojaškem oziru neprimerno močnejši, kakor blok fašističnih držav, zlasti ker lahko v slučaju konflikta računa na pomoč Rusije. Navzlic temu ni storil ničesar, da prepreči katastrofalni razvoj mednarodnih odnošajev. Ze samo dosledna uporaba sankcij v zvezi z zaporom Sueškega prekopa, bi prisilila Italijo, da opusti svoj 1 prekomorski pohod v Abesinijo. Kombiniran nastop Amerike, Anglije in Rusije bi streznil takoj japonski imperializem in prihranil kitajskemu narodu morje trpljenja. Resno mišljena pretnja Anglije in Francije bi preprečila vsako vmešavanje v Španiji. Kaj jc vzrok očitne slabosti demokratičnih držav? Po svetovni vojski in ruski revoluciji na odločitve državnikov ne vplivajo več samo utemeljeni interesi lastne države, temveč v veliki meri čisto razredni momenti. Anglije ni ovirala pomanjkljiva oborožitev, da bi nastopila proti Italiji najprej v Abesiniji in potem v Španiji, kakor to še sedaj mislijo nekateri politični naivneži. Temveč člani konservativne vlade, med katerimi so prav tipični zastopniki velekapitala kakor n. pr. Neville Chamberlain, so se bali, da zunanjepolitični poraz Mus-solinija povzroči padec fašizma in prevrat v Italiji z nedogled-nimi posledicami za Evropo. Militaristična in imperialistična Japonska zopet je nenadomestljiv žandar svetovnega kapitala na Daljnem vzhodu, čeprav njen apetit vzbuja bojazen in ogorčenje. Vendar še bolj se trenutno boje angleški in ameriški državniki prevrata na Japonskem in boljševizacije Kine, kar bi skoro gotovo sledilo japonskemu porazu. Iz fašizma ni več povratka v demokracijo, v kateri vlada proletariat! Vendar navzlic upoštevanju interesov svetovnega kapitalizma morajo državniki v Angliji in Ameriki vendar v prvi vrsti čuvati življenske interese svoje države in lastnega narodno organiziranega kapitala. Hazard-ska politika fašističnih držav jim grozi zrasti čez glavo. Na zunaj se to notranje protislovje v politiki demokratičnih držav javlja v neodločni in omahljivi politiki, ki jo seveda fašistične države znajo izrabiti. Vendar se zdi, a skrajna meja popu- škega časopisja je le slabo ma-skiral zunanjepolitični poraz Nemčije, čehoslovaška je bila začasno rešena. Delavski pokret v demokratskih državah kakor tudi v državah, ki so vsaj še ohranile sledove demokracije, mora vedno znova opozarjati na nevarnost, ki grozi od agresivnega imperializma fašističnih držav. Skrbeti mora za pravilno zunanjepolitično orientacijo lastne države. Storil bo s tem veliko uslugo vsemu človeštvu. Še ni prepozno, da se organizira blok miroljubnih držav, ki bo dovolj močan, da prepreči vojno. Svetovni mir se da rešiti samo, če bodo fašistične države uvidele, da bodo v izzvani veliki vojni gotovo poražene. Fašizem brez možnosti imperialistične ekspanzije, o-mejen samo na lastno področje, se bo nujno zadušil v lastnih protislovjih. doseči resnično izboljšanje de lavskega položaja in obenem ^anja ni daW- voditi aktivno in uspešno o- *taU v,d,la 21 maia Ta' brambo proti fašizmom. Kakor krat je pripravljala ponovno v zgodovini, je tudi tokrat francoski proletariat nakazal primerno pot proletaria-tu v ostalih deželah, kar ostane njegova nevenljiva zasluga! Oprezno taktiko narekuje proletariatu v demokratičnih rlržavah tudi svetovno politični položaj. Javljajo se vedno obrisi dveh velikih taborov. Kden obsega demokratične velesile Francijo, Anglijo in Združene države Amerike. V ta blok držav se skuša uvesti tudi Rusija. naskok na fehoslovaško, ki je poslednja ovira nemški hegemoniji v Podunavju. Francija bi se skoro gotovo odločila, da priskoči ^ehoslovaški na pomoč. kar bi priklicalo na dan tudi Rusijo. Vedno omahujoča angleška diplomacija je postala nenadoma skrajno energična, ki je videla, da je evropska vojna neizogibna. Dala je Berlinu razumeti, da bi tudi Anglija ne mogla ostati nevtralna. Vihar se je naenkrat polegel, besno zaganjanje nem- DROBIŽ OD VSEPOVSOD (Nadaljevanje s 1. strani.) Premoženje petork Znane kanadske petorke, sestre Dione, ki so zdaj stare štiri leta, so že bogate. Njihovo premoženje znaša že $800,000. Ta denar je prišel od filmov, časopisov, magazinov itd. Vsaj pet bajtarskih otrok, ki jim ne bo sile! Slab kruh v Italiji Italija je imela letos slabo žitno letino. Ker Mussoiini zabije ves denar v kanone, bojna letala, bojne ladje in oboroževanje sploh, zraven pa še v E-tiopijo, ga seveda ne ostaja nič za uvoz pšenice iz inozemstva, kjer je je dovolj (v Ameriki še preveč). Zato je duče z dekretom zapovedal, da se mora peči kruh iz mešanice, v kateri je prav malo pšenične moke in o katerem pravijo, da je slabši od vojnega kruha in v nekaj urah trd ko cement. Za "boljše sloje" je seveda še vedno na razpolago beli kruh, pa tudi za du-čeja in njegove prvake. Fašistično •'rajsko mano" mora jesti masa ... Jasper McLevy kandidira za governerja Jasper McLevy, že drugič zaporedoma župan mesta Bridge-port, Conn,. bo letos spet kandidiral za governerja na socialistični listi. Mož je v petih letih, odkar je bil izvoljen, napravil tak red v prej zavoženem mestnem gospodarstvu, da se navdušujejo zanj celo trgovci, čeprav je socialist. Preden je on prišel za župana, je bilo mestno gospodarstvo na robu gospodarskega propada, graft in raketirstvo pa v polnem cvetju.' McLevy je vse to odpravil in postavil mesto na noge. Delavci zmagali Po posredovanju zveznega delavskega odbora je prišlo do poravnave med delavci in upravo ladjegradniške družbe Todd Shipbuilding Co. v New Yorku, na katere podlagi bo družba ponovno uposlila 220 delavcev ter jim izplačala na zaostalih mezdah skupaj nad 40 tisoč dolarjev. Delavci so bili odpuščeni po 10-tedenski stavki v letošnjem poletju, nakar so se pritožili na del. odbor. Stavko je vodila unija ladjegradniških delavcev, ki spada k CIO. Zaslišanja pred delavskim odborom V pondeljek je zvezni delavski odbor v Pittsburghu spet začel zasliŠavati nasprotujoči si stranki v slučaju Weirtonove jeklarske korporacije, ki je bila obdolžena od CIO, da je svoje delavce šikanirala, vohunila med njimi in sploh slabo postopala z njimi. Kompanija je najela tropo advokatov, ki jo branijo. Zadeva se vleče že od av-guta 1937. To je najdolgotraj-nejši in obenem najdražji slučaj, s katerim je imel opraviti del. odbor. Poklicanih je bilo že na stotine prič. Kompanija pa se noče podati. Nadaljna zaslišanja bodo prejkone prav tako ali pa še bolj vroča kot dosedanja. Zapisnik zaslišanja že zdaj obsega 31,919 strani in stane najmanj 150 tisoč dolarjev. Koliko bodo znašali stroški za advokate in drugo, pa nihče ne ve, sodijo pa, da od pol do dva milijona. Kapitalisti pač rajši zabijejo milijone kot da bi dali delavcem prav. KOMENTARJI Neka priča, ki je nastopila pred famoznim Diesovim odsekom, je izjav.Ma, da je pod vplivom Moskve tudi—metodistov-ska cerkev v Ameriki. Metodi-stovski tednik Zion's Herald je na to budalost odgovoril s sledečo definicijo besede komunist* "KOMUN&ST je: 1. kdor verjame v ustavno zajamčeno pravico svobodnega govora, tiska in zborovanja; 2. kdor verjame v svetovni mir; 3. otroci v filmski industriji (Shirley Temple na primer); 4. mlad človek, ki ima možgane in ideale; 5. delavski prijatelj; 6. član hebrejske rase; 7. liberalen rimski katolik ali episkopalec, presbi-terijanec ali metodist; 8. širo-gruden profesor odprte glave; 9. vsakdo, ki simpatizira s španskimi lojalisti; 10. vsakdo, ki nasprotuje Hitlerju in Mussoliniju; 11. vsakdo, ki nosi rdečo kravato ali ima črne pro-dime oči; 12. vsak človek, ki ga ne maramo."—I^ahko bi še pristavil : komunist je vsak človek, ki noče stati na glavi, ki ne verjame, da je zemlja ploščata kot lopar ali da se pomiče Čas nazaj in da so zvezde okenca, skozi katere gledajo angelci; ali ki noče verjeti, da je bolje biti lačen kot sit, da je vojna prijetnejša kot mir, da volk lahko poje kozo in koza ostane živa in cela, in da je prav, da peščica ljudi izžema neštete milijone delovnih ljudi, se valja v izobilju na račun krvavih žuljev delavcev in kmetov, ki pri tem le prečesto trpe bedo in pomanjkanje. Lahko bi bil urednik Zion's Heralda opravil tudi čisto na kratko in zapisal: Potemtakem smo komunisti vsi pošteni in pametni ljudje, ki smo res še ljudje. 2ivio taki komiunisti! ★ Novica:—Shirley Temple še niso aretirali, vklenili in odvedli pred Diesov odsek, da bi ji ta ifeprašil njeno 'rdečo vest"... Se je upanje ... ★ Tile naši ameriško-slovenski prevajalci angleških oglasov ga pa Časih res tako lomijo, da se človeku jezik zapleta, ko čita njihove umotvore. Tako pravi neki slovenski oglas: "PLiN-GORKOTA—prva v zadovoljstvu, čistosti in udobnosti... Plinova gorkota je vredna več, ker napravi več . . . Plinova gorkota je edina 100'/« Auto- matična gorkota ... 'Jaz zelo ljubim plinovo gorkoto Itd. — To je že podobno latovščini! Slovenec bi zapisal (namreč Slovenec, ki zna pisati slovensko): "Plinska kurjava je na prvem mestu glede snaž-nosti in udobja ... Plinska kurjava je boljša, ker je učinkovitejša... Plinska kurjava je edina 100% (stodostotno) avtomatična kurjava.»," In: "Jaz imam zelo rada plinsko kurjavo ..." ali: ^Plinska kurjava mi zelo u^aja ..." kajti Slovenec ne ljubi drv, hrušk, klobas itd., vključivši kurjavo, temveč ima take stvari rad, dočim ljubi dekleta, ženo, otroke ali starše! Tile naši prevajalci o-glasov bi bili res lahko malo manj nerodni in površni 1 In to se ne tiče samo enega našega lista, temveč vseh! ★ Berlinski norec kriči, da se dvojčici Vidic, katerima sledi] zbor Zvončki, ki zapoje "Otrok poje" od D. Gorinšeka, "Pesem o zamorčkih" in "Sinček" od E. Kristana, Barbertonski Slav-čki: ¥Moj očka", "Ples" In "Ura", vas od D. Gorinšaka. Zbor s Holmes ave.: "Na jug" in "Mihec—divji mož" od Kat- se je nemara precej uračunal. tu. V mesto se mzavozil z južne Kaže, da ne bo šlo kakor po strani, po 147. cesti, potem pa olju. Če znamenja ne varajo, se po Ashland ave., spet potem je Evropi začelo upirati bhifa- zapadno do 27. ulice in kmalu nje in nesramno izzivanje po- sva bila na Lawndale ave. in glavarja nemških nacetov. Vsa- pred palačo SNPJ. Ura je kake muzike je nekoč dovolj, po- zala 3:10 popoldne, torej ava tem pa preveč! Hitlerjeve pa še prevozila najino pot v 9. urah t>osebno. v • in 40. minutah. * S katerimi zpanci sv« .e sre- ke Zupančič ter "Rdeči nagelj" V Chicagu se je vršila te dni čala. vam ne bom pravu, ser bi od I. Zupana. Kanarčki: "Ra-konvencija Zveze ameriških i vzelo preveč prostora. Oglasila jajo£i deci'/ in "ftkrjančka" od kozmetikov. Na tej konvenciji sva se tudi v Waukeganu, kjer Anne Krasne in "Oktober" od je bilo povedano, da je Ameri- je vse po starem, razen da so I. Zormana. Skrjančki: "Skla-ka na prvem mestu v pogledu imeli letos precej hude boje z dno v zboru" in "Gor na vrh" kultiviranja ženske lepote, a- delodajalci. Baš ko sva odha- od E. Kristana in "Bratstva meriška kozmetična industrija jala. se je pričela stavka na že- znak" od I. Moleka. Zbor z (puder, barvila, tonike, maže, leznici North Shore Electric. Waterloo Rd.: "AU bdiš?" od parfumi itd.) pa šesta glavna Nazaj sva so ubrala po cesti A. Krasne, "Mojemu narodu" industrija v deželi, ki daje za- 42, ki »e vije keft kača skozi le- od Fr. Cimpermana in "Mi poj nacijska Nemčija ne boji niko-1 armadi, češ, ako bi je ne bilo, gor, ne biriča ne hudiča, kakor bi rekel Slovenec. Tudi bivši kajzer se je tako repenčil, do- služek stotisočem (tovarnarjem pe gozdove in mimo bogataških in trgovcem pa lep dobiček), rezidenc. Peljala sva se skozi Kako bi se šele razmahnila ta North Chicago, kjer je nasel- industrija, če bi se tudi mi mo- bina naših rojakov in prijazen ški toliko brigali za "good kraj, mimo mornarske šole looks", kakor se ženske!... Lake Bluff, kjer trenirajo re- Potem bi nemara prekosila celo krute za službo na bojnih lad- današnjo prvo glavno industri- jah. potem pa skozi Lake Fo- jo v Združenih državah. — rest, Ft. Sheridan, Highwood, Zupančič ter več izvlečkov iz WPA... ( Highland Park, Ravinio, Glen- spevoigre "Desetnik in siroti- * coe, VVinnetko in Evanston — ca". Hitler se zahvaljuje nemški pa sva bila spet v Chicagu. Po- Vse pesmi je skomponiral pe- demo, a ne gremo" od Ivana Albrechta. Slavčki: "Tolažba" od Fr. Levstika, "Priletela sta dva ptička" od Ivana Zupana in "Mucek" od K. Zupančič. Skupni zbori; "Moji materi" od I. Zupana, "Pismo očetu" od I. Zormana in "Krošnjar" od K. bi ne bilo "anschlussa" z Avstrijo. Saj. Ampak Avstrija se ni branila, izdajalci so jo na kler niso njegovih "neprema- krožniku ponudili Hitlerju in gljivih" armad na zap. fronti nemški armadi ni bilo treba iz-porazili, nakar jo je on po bliž- streliti nit ene krogle ... Pa je njici odkuril na Holandsko ... ★ Hitlerjev govor v pondeljek je bil oddajan po radiju tudi v Ameriki. Ampak v Chicagu ga nismo dosti slišali. Vremenski bogovi so se namreč razsrdili ter nas obiskali z nalivom in gromom in strelo, da je tudi v radiiu pokalo, kakor bi bili ušli vsi vragi iz pekla ... Sem pa tja se je slišalo Dolfetovo jezno bevskanje, ki ga je pa jezni Elija z gromom kmalu preglu-šil... Ampak ko je Hitler prenehal razgrajati, smo pa zaslišali gromovit "Heil Hitler", ki je za trenutek preglušik) celo Elijevo bobnenje ... "*Norci!" je dejal naš Čarli. Jaz sem pa menil: "Večji reveži kot norci... Ali jih bo še teplo!" Ne vem, ali se bodo v Evropi stepli ali ne. Prerok nisem. Zato ne bom delal nobenih napovedi. Rečem pa, da se je Hitler proslavil kot najkolosalnej-ši blufar, kar jih je kdaj zemlja nosila. Prepričan sem, da ni od vsega začetka nikdar resno mislil na vojno, temveč računal, da bo Evropo s svojim razgrajanjem tako prestrašil, da mu bo trepetajoč pustila, da bo Čehe prisili na kolena in da mu bo pri tem celo pomagala. Pa PLINSKA KURJAV^ je najbolj zadovoljiva, snažna in udobna SAMO 5.14 MESEČNO (Povprečno zm 8 mesečno grofje v sezoni za 5-sobno kito) Jaz fmnm telo rnda plH t« ^ S ^ ....................* ZA LIČNE TISKOVINE _ „ VSEH VBST:PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Prfiitiiig Co. 38 N. HAISTED STREET, CHICAGO, IL Lic ■ * I PSOLETASEC SE TlŠfeA PRI NA3 4% M f m m HITLERJEVA BLAZNA IGRA Z ■ ' DINAMITOM (Nadaljevanj« s 1. strani.) ga sovražijo." Obenem obljublja, tU bo nacijska Nemčija stala na atraži ža pravice judejskih Nemc«v. Na armado naslavlja besede: "Pogajanja in konference nam niso dale naravne pravice za združitev (z de, tekom katerih je dobil eno | vaški predsednik Boneš izjav-, Avstrijo, op.). To pravico smo po glavi tudi neki sudetski po- U*. da vlada ne more bolj po- ^ vze|j za ^ imamo unev Henlein izrabil ta "in- Pustiti »»P™™ sudetskim Nem- zahvaliti dejstvu, da eksistirate Sent'' da je pretrgal pogaja- c*m *ot je do»leJ- H»rlamenUr- vi, moji vojaki." Osem poli- it i čehoslovaško nI voditelji svare Hodžo in Be- cajev ranjenih v demonstraci- . , 0 . M Kil ineŠH' naj ne gredo Predale* Pri jah v Liberecu, ki so jih izzvali četrte*, se p, , 1ZJ popuščanju. Dovolj je dovolj !| sudetski naciji. Vlada premir- pravijo. Govori se, da sta sovj.|jH Hodže pripravljena, progla-Rusija in Francija po svojih po- sitj obaedno stanje v sudetskih slanikih naročili čehoslovaški_____ rabljajo te omenjeni incident dalje in pravijo, da vlada CSH oima položaja pod kontrolo. 2ato se ne morejo pogajati z njo. Neimenovani nemški general pravi, da Nemčija noče vojne, 5e pa jo bo "CSR izzvala, m bo branila — z napadom na CSR." In ves svet ve, da je Hitler tisti, ki izziva ČSR do skrajni. — Maj. Clement Attlee, vodja laboritske opozicije v angleškem parlamentu, predlo-lil premierju Chamberlainu manifest Delavske stranke in gtneralnega sveta britskih strokovnih unij, ki zahteva takoj-inje sklicanje izrednega zasedanja angleškega parlamenta, da podvzame odločno in nedvoumno akcijo proti izzivaču iz Berlina. Manifest zahteva, da mora angleška vlada odločno povedati Hitlerju, da bo v slučaju vojnega požara imel o-pravka tudi z Anglijo, ne samo s fVancijo in sovjetsko Rusijo. Uboriti in strokovne unije re-prezentirajo brez malega polovico vseh angleških volilcev. zato je njihov* manifest izredne važnosti. Petek, 9. sept. — Hitler naroČil Henleinu, naj nadaljuje pogajanja s Čehi. Ali se je začel bati posledic svojega izzivanja in blufanja? — Sudetski aaciji vprizarjajo demonstracije proti Čehom« Premijer Hod-ia dobil poplavo telegramov iz vseh krajev dežele, ki zahtevajo, da neha popuščati napram nemškim nacijem. — Angleški posredovalec na češkem, vis-kont Runciman se je razjezil I41^d naciji ter poslal Chamber-ainu ostro noto, v kateri zahteva odJpčneuš* stališče o4 strani angleške vlade. Kaže, da cli-v*nd*n*ka klika, ki zahteva žrtvovanje čehoslovaške, izgublja vpliv na vlado. Angleško javno mnenje je odločno proti taki politiki. — Francoska vlada je preklicala počitnice vsem državnim uslužbencem. Mornariški rezervni oficirji pozvani, naj bodo pripravljeni na takojšnji vpoklic v službo. Poveljstvo nad Maginotovo obram bno črto izročeno generalom, ki poznajo tamošnji teritorij. O-Urambne priprave v teku na franc^ko-spanski meji. Sobota, 10. sept. — čehoslo- )ir*jih, ak^ne bo konec izgredov. Hodia odločen za vsako ceno (lvzdriati rqd in mir. — Angleška vlada je prišla do zaključka z ozirom na češko-nem-ško krizo, toda nihče ne ve, do kakšnega. V Parizu pravijo: "Mi smo storili vse, da se prepreči ,vojna, amo pa pripravljeni na vse." Zdaj je Evropa na točki, kjer je odviana njena usoda od volje in muh enega moža: Hitlerja. — Na londonski borzi pa medtem stavijo v razmerju 4:1, da ne bo vojne letos. vladi, naj nikar več ne popušča. — Maršal Goering, Hitlerjeva desna roka, v govoru napadel Čehoslovaško ter jo imenoval 'majhno državo, ki je kriva zatiranja". Obenem se ba-ha, da je nemška armada tako rekoč "nepremagljiva". — Hitler pripravlja svoj govor za pondeljek, čaka pa, kaj bo povedal čehoslovaški predsednik Beneš, ki bo govoril po radiju. — Na Downing Streetu v Londonu se vrši konferenca za konferenco. Toda nihče ne ve, kje stoji Chamberlainova vlada v pogledu čehoslovaške krize. Londonski večerni list Evening Standard poroča, da so angleške vojaške oblasti prejele informacije, da je Hitler zbral na avstrijsko-češki meji 200,-000 mož vojaštva. — 60 angleških bojnih ladij je zapustilo svojo bazo na otoku Malta ter odplulo na manevre "v neznano ki bivaš tod, bo* v duii čvrut? pajčolanu, kakor dekle pred zrcalom, da uravna svoje kodre in razgrne obraz. Tam nad skalnato pečino, pod katero je stal vlak, je mežikalo skozi ko-preno »once, božajoč zeleno travo in strehe postaje in bilo kakor devica, vstajajoča iz postelje. Lokomotiva je kadila gost, debel dim kakor samozavesten očanec in v dolgih požirkih pila vodo. Zakaj na meji je, za trenutek stopi tja k sosedu in kdo ve, če ni domača voda boljša od sosedove. Kolesa so se zganila... Meja? Kak razloček? Lju- Njegov govor jre biTliomirjeva-1 Aak°r, pH naa; Njive len, obenem pa tudi odločen. Republika je pripravljena storiti svoje, da se sudetsko vprašanje reši na miren način, toda svoji neodvisnosti se ne bo odpovedala in jo bo branila pred vsakim napadalcem. — Francija pošilja na Maginotovo črto težke tanke in težke topove, montirane na železniških vagonih. Nedelja, 11. sept. Maršal Goering, Hitlerjev prvi pomočnik, obolel. — Čehi imajo težave z naciji, ki prirejajo izgrede. Pondeljek, 12. sept. — Hitler z bojevitim govorom zaključil . In to kar vidim, mi je kakor v odgovor: Gorice, brjade s trto, ? galico poškropljene. Perenoapora preti — z galico jo preganjajo. Tujec grize zemljo, a domačin je ne da. škropi ga z galico — slovensko zavestjo in je kakor gr-čevito hrastj«. z vejami kakor s stisnjenimi pestmi.,. Nanos nas spremlja. Mogočen Je v svoji veličini« silen v svojem miru. Hišice, vabljive, lične, skrite med brajdami, murvami, hraatjem, kakor pipeta pod kokljiuimi krili, o-venčane z njivicami in gredami polnih rož in zelenjave, beže mimo nas. kakor pri nas* s koruzo posajene, z ržjo in pšenico posejane, kakor pri nas. Gozdovi, smreke, jelke,, kamenje — kakšen razloček? Pač. Ceste 90 tu kakor napet .ka.kor bi si I v«ij ***** * *» Trbovelj Sežana je zbežala mimo. "Aureaina" čitam. Nekoč je bilo tu zapisano "Nabrežina". Kamnolomi. Celo Župančič jih opeva v neki svoji pesmi. zelenolaso dekle ovijalo svoje kodraste lase s temnosivim trakom. Pri nas pa je na njih mnogo pudra in lasje device »o preveč z moko posuti... "Postumia-Grotte", čitam na steni postaje. Nekoč sem čital "Postojna". Slovenska zemlja, slovenska govorica — uraden jezik italijanski. Nanos nas gleda. Tam na ob- nacijski kongres. O čeških lZ0'JJ \\ zagrnjen. A ko elek-Nemcih pravi: "Bog ni ustvaril trl*na potegne naše teh tri in pol milijona Nemcev P*8™*'7 Post"m!a-G«>tte, se zato, da bi bili pod režimom, ki VE t ČASA za katere. 2elite izvršiti 4 / >. / ■ vam ostane, ako kuhate z modernim r ' sl » , f avtomatičnim električnim štedilnikom ari • Imeli boste več časa za svoje otroke ... za važe prijatelje ... *a gle lali^a... za vse drugo, kar bi radi opravili., . če kuhate « avtomatičnim električnim štedilnikom. Avtomatična kontrola vas re*i v eh skrbi. Vse, kar vam je treba, je, da pristavite jed, sli peko, naravnate kontrolnik in pozabite na vse sklepaj, dokler ni čas za kosilo. Kuhanje se prične in konča avtomatično, tako kakor si ie želite. In vse vas manj stane, ako kuhate z elektriko! Čikaške družine plačujejo povprečno od %'i do $2.50 mesečno za •lektriko, porabljeno pri kuhi — v mnogih slučajih še manj. Otlejle ti izložbo teh krasnik modalov avtomatičnih elaktričaih Cedilnikov v trgovinah električnih potrcbicin, v trgovinah s poki ttfem in pri trgovcih r vati ••••ičini, ali pa v isloibi Com m on-W«altk Editon Com panj. Lahko si je nabaviti električno peč 1. Mi damo dob«r popu«! pri šaman javi mm vmlm • laro pee. 9. Likar a lan popu« t, ki vaas krij« »Iraška, ki •• ▼ »Mli instalacija. k,- C0MM0NWEALTH EDISON C0MPANT 7S Wa.t Adama Straat - RANdolph 1100. Local 143 nasmehne, razkrije, kakor bi na? pozdravljal, govoreč: "Pozdravljeni iz svobode prihajajoči !" Ves v svojem veličanstvu se je pokazal, mogočen, z vrhovi z belkastimi ličnimi čepicami. * Kontrola. Italijanska govorica. "Vsi imajo legitimacije", slišim načelnika-organizatorja izleta, Rožmana. "Po njih jih boste spoznali!" "Dobro, dobro", odgovarja kontrola. "Dificemente si trova nei passi colektivi un tal emi-nente controllo". "Se nismo videli takega reda. A. bojevniki?! V Trst, na Doberdob, v Gorico, na Sveto goro ..." Čita kontrola. "Vidim, una eolta gente!" ... Vlak beži. Ni več sopihajoče lokomotive. Električna je, ki hiti, hiti.. . Sonce. "Ptiči, glejte, letajo. Takšni kakor pri nas. Kar preko meje. Nikdo jih ne izprašuje, nikdo ne kontrolira, kam?" slišim besede v sosednem kupeju. * "Divača. Nekoč, tiste dni, ko sem bil mlad, je bilo tu še samo kamenje. Zdaj je vse zeleno", govori nekdo v sosednjem kupeju. Ilrastje In murva. Drobno picer, ali grčasto, uporno, veje kakor bi bile stisnjene pesti, kljubujoč vsemu. "Simbol slovenskega življa", slišim odgovor, "ki živi tod. Kamenje ga ovira, ali ono raste vkljub vsemu in se razvija vkljub vsemu." "Skrbno obdelana zemlja", govori glas. "Dragocenost njeno poznajo in jo razumejo", odgovarja drugi glas. "če bi naše roke bite roke teh, zlata jama bi bila Jugoslavija." rz plaviev gorenjskih, is Kaple, is Borovelj, od Nabreiine bali kamenarji, devinaki opaženi ribarji, polnagi nosači is luke tržaške — tidarji iz Renč, misarji Solkanci! Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon ... Elektrifikacija vsepovsod, kamor se oko ozre. Polja, travniki in njive, gorice, gozdovi — vsepovsod sami stebri. Preko njih, križem-kražem v zraku polno žic — blisk shranjajočih, z njim ljudem služeče, noč jim v dan spreminjajoče, lokomotive podeče. Vlak obstoji. Pogledam skozi okno. Zadnji vag»on je v dimu. "Osi »o se vnele", slišim glas. MKolesa niso vajena električne brzine. Oznojile so se, segrele in puhte od znoja. Nič hudega," govori glas zraven mene. Morje. Modro, sinje, nepregledno, na obzorju se s sestro-nebom poljubljajoče, čolni z belimi jadri, ta mdaleč paro-brod, bežeči majhni valovčki... Vlak beži ob parobku. Fige, brajde, breskve beže mimo. Jutranje sonce jih boša. Tam je Miraraar* tiJk ob morju pa trak v laseh dekleta, temnosivi, lepo zlikani — avtomobilska cesta. * Trst... Sobota je. Ljudje hite po Opravkjb.. Tramvaj vozi. Vozovi kakor ljubljanski. V luki se zibljejo motorni čolni. "Cela Trat dvaintrideset dinarja", kriči prodajalec razglednic in razgrinja razglednice. "Cela Trst, kupi!" "Predrago", je rekel nekdo. "Sta?" ae je čudil prodajalec. "Cela Trat predrago?" Pribeialo je kar pet prodajalcev. Vsi ponujajo in kriče: "Cela Trst 5 lira! — Cela Trst 4 lira!,.. Cela Trst 3 lira! ...Cela Trst 3 dinara!" In ko je bila Mcela Trat" za 3 dinarje, smo kupovali. * Vzpenjamo se k svetemu Ju-stu. Bil je svetnik starega Trsta. Razgled s svetega Justa je krasen. Morje hiš je pred nami. Morje barv, prelivajočih se in vzpenjajočih v goro, tja k (Jpčinam. Nebotičnik je tam j i^redi mesta — razgledni stolp. Tam na pobočju brega most preko prepadov — kakor bi gledal borovniški most v Jugoslaviji. Nekoč sem prihajal v slovenski Trst, ki je bil takrat pod Avstrijo, je bilo še staro mesto nedotaknjeno. Danes, ko gledam slovenski Trst pod Italijo, so tu široke ulice In trgi, bogat "Corso" — promenada. Tam leži arena, spomin iz rimskih Časov. Našli so jo pod podrtimi starimi hiJami. Kolikor še je ostalo starega mesta, je, kakor bi gledal z ljubljanskega gradu Stari trg in njegove ulice, kakor ljubljanska Židovska ulica.. Majivne stopnice peljejo na-vp'čno na vrh, k svetemu Justu-Gremo po stranski cesti, lepo asfaltirani. Ob vsaki strani ra-*to lepe jelke, tri do štiri metre visoke, fttejem. Deset korakov ena od druge. Pod je'kami, pod vsako jelko kamena plošča,-kakor iz pečine iztrgana. Na vsaki kameni plošči je vdolbeno ime padlega dobrovoljca italijanske vojske iz svetovne vojne — tržačana in okoličana, ki je padel za domovino. Vsak je odlikovan s srebrno ali zlato medaljo. Cela vrsta jih je do vrha ivetega Justa, ki spe pod jelkami, spoštovani od države. * Castello. Grad, mogočna stavba/ zidovje ogromnih obsegov. Ni štirioglata, ne šestero-oglata — nekak nepravilen romboid .«toji pred menoj. Nekoč trdnjava moči in oblasti, zdaj razgledna točka. Pod njim itoječ, sem se zdel majhnega kakor mravlja pred človekom. In najbrž me je tudi on zdaj smatral kot nekakšno mravljo, pred njim stoječo. Ali vkljub temu grizem veličine kakor mravlja, jih rušim, popravljam in si jih podrejam. Ko sem stal v Samarkandu tam v Turkesta-nu pred silnimi štirimi Tamer-lanovimi stolpi — čudo Turke-stana — sem občutil isto kakor zdaj, ko stojim pred Castellom. Svoj jaz in upor v tem jazu. if Hodim i po Trstu. Hiše kakor v I^jubljani, samo rimski slog jih razlikuje in njih velikost. (Dalje prihodnjič.) TEORETIČNO FANTAZIRANJE IN PROBLEMI Nič več kolekt pri WA VVorker Alliance je obvestila senatni odsek za kampanjske stroške, da je "vsled protesta" opustila idejo, skolektati $50,-000 od članov pri WPA. Odsek je poprej zagrozil, da bo zahteval od justičnega departmenta, da zvezo prosekutira, ako ne opusti te namere. NACIJSKI JETNIK Kap. Thomas (Candrick je b:l tri derat M« ntlašben na anglaikrm kon-sulatu na Dunaju, kot *ač«Uifc uraeta ta pragledavanja polnih li»t«v. Prad todni so ga pa naaiil aaaadoma ai »tirati, šel, da ie vriU "v»hun.ko • lušbo" tar ga pridrš«W v praltkoval-n«m »aporu. Strar je dvignUs mnofo prahu v angUšbi javna«ti io Chambar. Iihmh viada j« aagraaiia Hitlarju s rasnimi diplomatitnimi poaladicami, če bi Kandricka takoj na iapu«tili. Po kratkam obotavljanju so naeji moša i spustili. Med teoretičnimi fantazijami in problemi je razlika. Teoretično fantaziranje je razpravljanje o taktiki in nedokazanih hipotezah. Problem ali cilj je pa s filozofsko logiko ali realnimi dokazi utemeljeno naziranje, ki ga hočemo uveljaviti. Naš problem ali cilj je socializem. Vri ljudje smo produkt zemlje, enako rojeni, enako živimo. Kaj je torej naravneje in bolj logično, kakor da zahtevamo za normalne ljudi enake pravice do življenja in v življenju. Kazen dogmatikov in absolutističnih teroristov še nikdar ni nihče resno tajil te pravice posameznika. Nasprotno, ves svet je solzan socialnega čuta in socialne pravičnosti in najbolj Še diktatorji in absolutistični dogmatiki. Problem in cilj socializma je naravno in teoretično priznan, gospodarski in politični boj zanj utemeljen. Tudi razvoj gre v tem smislu. Gospodarstvo se koncentrira iz posameznih rok v kapitalistične družbe in kartele, države si prisvajajo vpliv v gospodarstvu, in sicer ne le v Rusiji, marveč tudi drugod. — Države postajajo sou-praviteljice kapitalističnih gospodarstev. Ta proces državnega kapitalizma je dejansko že socializacija gospodarstva. — Z naraščanjem svoje moči in in- gerence na gospodarstvo prevzema država nehote vedno več direktne odgovornosti za tocialni položaj več in več državljanov. Ta socializacija sicer še ni idealna, vendar pomeni napredek v tem pravcu, ki pa se zopet more in mora izpopolnjevati do popolnejše oblike in socialne pravičnosti. Zato je boj za socializem utemeljen, utemeljen je v naravi in v razvoju gospodarstva. Ne moremo na tem mestu razvijati podrobnejših dokazov in utemeljevanj, ker so že te navedbe jasne in prepričljive. Hoteli smo s tem le svariti pred teoretičnimi fantaziranji, ki jih je vse preveč. Glavno je pravec in organizacija te pravice in dokazane ideologije. Teoretične razprave, ki so tudi potrebne in važne, se pa morajo gibati v mejah dobrohotnosti, pojasnjevanja med seboj zato, da utrjujejo naziranje o problemu in načelnost. Take teoretične razprave in razgovori • niso fantaziranje, ampak medsebojni pouk in vzgoja, kar pospešuje enotnost gibanja. Popolnoma napačna so le teoreti~ ziranja in fantaziranja, ki jih preveva medsebojna sovražnost ali razkrajalna opozicio-nalnost. Glede ideologije in discipline v organizaciji pa ustvarja malodušnost in nerazpolože-nje v organizaciji. "D. P." EVROPA NA PRE0KRETU Evropa se bliža svoje pre-okretnici. Razvoj dogodkov tira Evropo nekam v negotovo bodočnost. Manjšinski spori, ki s čeho-slovaskim še ne bodo končani, ker imamo absolutno nerešena manjšinska vprašanja tudi po drugih državah, o katerih danes nihče ne govori mnogo, ki pa ipak pridejo na vrsto. To so še bolj krivična manjšinska vprašanja, dasi splošno v sedanjih razmerah le kulturna. Fašizem in nacizem sta dva ekstrema. Dve diktaturi. Tako vidimo, da sezata oba, čim sta izvršila notranjo istousmerje-nost, po novih inicijativah, po verskih, rasističnih, manjšinskih itd. — Kolo inicijativ se vrsti in išče vedno novih "aktualnih" problemov, da se ljudi zaposluje z njimi, ker sicer ne moreta nuditi ne socialnih in ne duhovnih vrednosti, ki bi isto-usmerjence zadovoljile. Doživljamo vsak dan nove senzacije v politiki in političnih avanturah, ki morejo le tre-notno zaposliti duha. — Trajne zaposlitve pa ne morejo nuditi, ker ne prinašajo realnih vrednosti za življenje. Vse to nam napoveduje bistveno izpremembo v vsem duhovnem življenju Evrope. Nacizem in fašizem se zaradi svoje abstraknosti in zaradi svoje ekstremnosti že preživljata. Na \°idez sta močna, ukore-njena. V resnici sta slaba. Iskanje novih incijativ in umetno vzdrževanje "javnega navdušenja" se druži in kupiči v vrhovih, dočim nastaja v narodih anarhonihilistično razpoloženje nezadovoljnosti in koprnc-nje po nečem novem in nihče ne ve po čem. 9 To je naravni procej današnjega ekstremizma, ki se bliža preokretu. Toda kako in kam? Evropa je kaotičen kontinent, ki mu je bodočnost po sedanjih avspicijah jako negotova. Vojna, pa je zapečatena nje usoda. Upamo ipak, da je v Evropi še dovolj zdrave duhovne moči, ki bo izvojevala svobodo narodov, uvedla demokracijo ter strnila nebogljene države Evrope v svobodno konfederacijo ob svo- bodnem sodelovanju. Za srednjeveškimi režimi, ki danes mučijo in uničujejo zdrav duh Evrope, more priti le doba svobode in sodelovanja, brez terorja in brez zlohotnega imperializma. Ta doba ni več daleč. Vsi pa moramo biti pripravljeni nanjo! "D. P." DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan rasen srede od tf. zjutraj do 9. svečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO C10 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. PAUNDECH'S TRIVEL BUREAU Folklore Radio Program Every Sundav from 1 to 2 P. M. Statioa WWAE - 1200 k>toryeles BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. miiAiiiBiiliaiillBliliBUliKBlJ MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ave., ClevaJaad. O. Fino pivo, vino in iganje. Vaak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postreiba. Dobra godba. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Streat Tel. Crawford 3212 At 1858 W. Carmak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 1100 W*dneaday and Sunday hy appointments only Ratidanca Tal.i Crawford §440 If no anft«rer-~Calt Austin 5700 • ■ ■ ■ ■ munomummmmmmmmmmmmmm Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, Ciceru in Berwynu. Par k vit* w LiiundrjK to. FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika Fina postrežba —- Cene zmerne Delo jamčeno Telefoni: CANAL 7172—7173 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO, ILL. TL \ Yugoslav Weekly Devoted to the Interest Of the VVorkers OFF1CIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPKRATiVfc COMMONVVEALTH NO. 1618. Publi.ked Weekly al 2301 So. Lawn4ale A v«. CHICAGO, ILL., September 14, 1938. VOL. XXXIII Czech Offer Exposes Hitler Bluff 700 voices in Concert __— In Cleveland Czechoslovakia amazed as ltaly urgcs acceptance of Benes' concessions. — Russia makes no move to bring pressure on nazis despite Frnech preparations (From the New Leader) With Hitler so mired in the Sudeten fracas that he can't retreat, espeeia!ly after the fanfare of the Nuremburg conference which has given ali Europe the jitters, competent ob-servers m London believe that vvar depends on vvhether Neville Henderson, British ambassador to Germany, outmaneuvers German Foriegn Minister Von Ribbentrop, gets to Hitler and con-vinces him that Great Britain isn't bluffing and may fight if Nazi troops sweep across the Czech border. War gloom, emanating from London's Downing Street, covers the continent as diplomatic circles everywhere realize that the Czech's last clever move has once more checkmated Hitler and that the Fuehrer's only alternative to backing down and quieting the frenzy he has been inoculating into the Reich during the past six months, Ls to kick overboard the diplomatic haggling vvhich has fooled no one and lash out at Prague. Brilliant Czech Move One can only guess at Hitler's fury at the brilliant Czech move vvhich vvith one stroke placated Chamberlain and Daladier, lined up Italy, won over world approval and raised the entire Czech nation to a fighting pitch for vvar in the Sudeten area. By conceding territorial autonomy to the Sudeten Ger-mans, recognizing the German language, and giving Sudeten German full equality throughout Czechoslovakia President Benes knew he vvas pulling the vvind out of Henlein's sails. The Czech leaders also knevv that Hitler vvould never per-mit Henlein to compromise on the original Carlsbad demands. Not only has the Nazi decLsion to break off negotiations alien-ated vvhatever sympathy there may bave been vvithin Czechoslovakia, but it has split even further opinion in the ranks of the Sudeten Germans vvho know that their farm land vvill become the no-man's-land of the next vvar. The Czechs vvere amazed by Itaiy\s hasty "acceptance" of the demands as the basis for peace. Gayda, II Duces mouth-the demands as the basis for peace. Gayda, II Duce's mouth-piece, rushed into print praising the concessions, urging Nazis to accept. Mussolini is worried. If vvar breaks out a*nd he joins vvith the Nazis he knovvs he's doomed, if he joins vvith the de-mocracies, he loses his stake in Spain. Reaent Soviet Attitude Although they're in no position to say anything openly, important Czech officials resent Russia'» quieacent attitude. The Soviet Press is treating the Sudeten problem as a local incident. It is w i t ho nt doubt that ali music lovers vvill attend the grvat music festival Sunday, Sept. lKth at 3 P. M. in the Slovene Auditorium, on St. Clair Ave. to be given by the United Slovene Junior Singing Chorus form-ed by aeven juvenile chorusea. The concert includea twenty-eight beautiful Slovene aongi written by American-Slovene poeta. AH twenty-eight songs vvere compoaed by the direetor of the choruaes, Mr. Louis Seme. AH Slovenea, old and young, are most cordially invited to attend. Dancing will fo!low the concert with Frankie Jankovich and hia boy» fur-nishing the iiiuaic in the upper hali and Oblak's orchestra dovvn-stairs. Don't forget l September 18th at 3 P. M. Anna Traven. Dies Committee. Hears Matthevvs, E x p e r t Scab MORE FASCIST BRUTALITY W1LL ilMEHICA IIE l>IIAWN INTO WAIIV Failinir mi*erahly in hi« attempt wjth K u rope apparently on the to c o Ioni se Ethiopia, Muaaolini ha« Verge of war, it becomea increaaingly MISS PERKINS REFUSES TO DEP0RT BRIDGES France« Perkina, secretary of labor, curtly rejec t ed recently demand« of Chairman Martin Pics, Democrat, Texas, of the hou*e committee invest-igating on-American activities tbat the department of labor at once begin deportation proceedings against Har-ry Bridges, Pacific coast direetor of the CIO. RAINED OUT Labor leaders and liberals »n the metropolitan area are smiling at the teatimony of J. B. Matthew« before the Die« congresaional committee in-vestigating un-American activities. Matthews took down his hair and told aH in a špirit of repentance for the folly of hia youth, when he was proud to be anaociated with the labor movement. Newxpapera here devoted columns upon columns of space to Matthew'» te»timony that almost every well-known organization ex-cept the Hague machine and Tam-inany Hali vvere fronti for the communist party. VVhat no nevvspaper mentioned was the fact that Matthews is a strike-breaker in his own right, and that hi« fir«t red-baiting vvas direeted against and AFL union in 1936. In the spring of that year Matthews wa* stili an O. K. guy. An officer of Consum-mers' Research, Inc., in VVashington, N. J., he was knoarn as a co-author of Partner« rn Plunder, a book that exiM>«ed some of the evils in employ-er« control of American economic life. He told how vigilante movem^nta were used to break «trikes; how the D_ cr*D ki/^riklCV hired thugs of employers amashed MUrt rUK MUUlNtT PARD0N IN 1939 Only a few months later Matthews had to choose betureen labor and the bo««. The employes of Consumers' Research, badly underpaid, organized an AFL federal local a mi asked for Pres. F. J. Schlink an- now conceived a new plan whereby he hopes to kili two birds with one atone —get rid of the Jevv« in Italy, and at the same time, colonize the burren lands of Ethiopia into which he ha« been unable to force Italian familiea. important to knovv vvhat the attitude of the United States vvill be in caae a general European vvar breaks out. Will this country hasten to get into the war? Will it embargo the ag-gressors? Will it aid the aggreaaora He further proposes to strip the an(j embargo the defendera, as it has Jews leaving Italy of ali their poa-sessions allovving them to take only a small amount of money out of the country. What can be expected next from the abysmal depth to vvhich the Nazi ininds have degenerated? S. D. F. CONFERENCE Saturday, September 17, lft38, commencing at 10 A. M. at the Rand School Building, 7 Kast 15th Street, iNew York City, the enlarged execu-tive conference of the Social Democratic Federation meets vvith invited representatives of labor fraternal in-surance oraers and the organraed labor movement. Among the matters on the program to be discuased will be. the po*sibility of uniting Socialiat nationally on the principle« of the Socal Democratic Federation. Chicago, III.—Despite, the vveather-man's nasty deal, the Social Study Club members mmde an evening of it a contract. last Friday here at the Center instead swered by firing three union leaders. of out in tbe Forest Preserve« as A strike was ealled. oriniganlly planned. Dewey H. Palmer, treasurer of the The same mnfortune Hefell Sava'«! organization, resigned and went on _ picnic last Sunday, wbirh in addition tj,e picket line. Arthur Kallet, sec- to the Pioneer Pri/.o Juvenile Pienir, j ret«ry, likervrLae qoit. Matthew.< loaded CACflCT f AkJ NOT and recently. the Pione r Corn and his car with strikebreakers and drove rMJV-1 J 1 Weiner Roast, makes this a record WOrk as usual. year for rained—out social events. Barring a political miracle, Califor« nia vvill inaugurate as governor next Jan. 1, a man who has made irrevo-cably clear his belief in Mooney's in-nocence. The man is State Senator Culbert L. Olson, overwhelmingly nominated in the primaries on Auguat 30. done in Spain? Will it aaaume an at titude of wanting to keep out but do ali of the aeta calculated to draw it in? VVhat assurance have the American people that their almoM uni-versai desire to keep out of war will be respected by the administration at Wa«hington? Too little assurance, it must be ad-mitted. The record of the administration is mixed. In January, 1937, the president jammed through congrea«, under suspension of the rules, an amendment of the neutrality act vvhich changed international law, ao far as thi« country vvas concerned, vvith regard to the selling of munl-tions to recognired governmenta in countries vvhere rebellion« break out. Thi« prevented the Spaniah Loyaliats, the democratic government of Spain, from properly defending itaelf against the aggressor Fascist rebela. eln October the same year the president made hia famous Chicago bridge speech in vvhich he called for the quarantining of agereasor anti-democratic nations. In the late spring of 1938, before congres« adjourned, > he wa« asked to permit an amend-I ment of neutra!ity act undoing the in-justice toward the democratic government of Spain and retuming to the H0W TO BREAK THE AWFUL NEWS NEW SEASON-NEW ACTIVITV With the beginning of September and the end of the last summer holiday, Labor Day, our thoughts and actions turn to nevv fields of endeavor and activity. The summer holiday špirit gives way to a nevv determina-tion to buckle dovvn to real vvork. It's the beginning of the fall in-door social season. Dances, socials, parties and cultural activities take the plače of picnics, svvimming, tennis and baseball. It's also the season when labor publications, including our ovvn, begin looking forvvard to the slow climb upwards out of the summer slump. More new subseribers and renewals are ex-pected as our agitators shake off the summer laxia and com-mence to vvork in earnest. At present economic conditions are playing havoc vvith our mailing list. The only effective manner of counter-acting this is vvith renewed and inereased agitation for new readers. With the coming of the fall vveather fraternal and cultural organizations among our people svving into their rounds of social activity and we're afforded an opportunity to get ou* among the people and contact them vvith our message. It certainly can not be denied that the need for a true, honest labor nevvspaper among our people has never been greater. So why not help to build and circulate it among your friends. You vvill be merely doing your duty as a vvorking man or vvomen. Mediotors Fail To Settle Rail Wage Cut Čase During the five months that the ; strike lasted, Matthevvs used aH of hia j expert knovvledge of employer tactirs in a suceessful effort to defeat the DEFEAT SPAIN VVhat a democratically united people can do Ls shovvn in Spain where the fascist hords of Mussolini and The national railway meti i at ion board gave up its efforts to settle the dispute between the railroa 1 j used. brotherhoods and managements over the 15 percent watre cut vvhich the companies have tried to impose since early this spring. The statement issued to the pres« said the railroads had agreed to sub-mit their čase to arbitration but that the unions had refused to arbitrate. The next step, according to the rules of procedure laid down by the railw.iy labor act, vvill be for the unions to take a strike vote. In cnse ♦he strike votf» carries. the dispute goes to President Roosevelt, who will appoint a fact fir.ding commis-sion to examine witnesses, assemble information and make a recomenda-tion vvithin thirty days. union. Professional guards were Hit1„r thejr moorish hirelings are hired; pickets vvere arrested artd jail-ed oyer and over again; the red scare was raised; teargas was bought and A vvhile ago we ventured a guess that the commiasion appointed by the president to investigate labor legislation and relations in England and Svveden vrould be disappointed if it farther away from victory after al- hoped to U9e the result« of ita in-nw>«t two ytar« of fighting than they Ve«tigation against American labor. former conception of internationil law preventing the šale of munitions to rebela. He ia said to have realiied that a bad inistake had been made and to have agreed to the amendment. Congresamen ao understood. But he later declined to support the amendment. The reason said to have been given vvas that the Loyaliats vvere already defeated and that, in order to do them belated juatice after it* vvas too date, it was not politi« to antagonize thoae in this country who favor the rebela—a theory vvhich ha« proved not to be correct, aa the Loyali«ts are atill going atrong and are hampefed only by lack of the arm-amenta and munitions-vvhich they vvould have if this country and England vvere not diaeriminating against them and selling only to the aggre«-aora. The aecretary of state, Cordell HulI, has made statements to the ef. fect that America could not hope to be unaffected by a general war, vvhich may mean that he expects America to enter actively into auch a vvar. It has seemed as if the pre-gident and the secretary of state vvere engaged in "educating" the American people for war. These are some of the reasons why there is none too much asaurance that our country vvill keep out of a European vvar if it breaks. Other reaaons are thit the administration ha« fath-ered the building of an aggreaaive navy, that it keepa marines and naval vessels in China vvhile at the same time aiding Japan by using a technic-ality to keep from invoking the neu-trality act, and that it strenuoualy fought and defeated the move to re-quire a referendum vote of Amerieaa citizens before any declaration of vvar could be made. It i« not safe to leave the questk>n of vvar or peace in the hands of one or two men. Especially ia thia not safe vvhen the one or two men in que«tion seem to be almost committed in advance to participate in war, or at any rate to tend in that direetion. Milvvaukee Leader. farmers vrere mobilized in al shotgun brigade to "protect" the r.cabr., '.vho ir.cltrdcd Mattheva' m vvife and sons. Matthews testified in a chanCery court aetion to puni.th the strikers for violating an at»ti-picket-ing injunetion, and winced vvhen he v/asr denounced in a striker's testi-mony as a strikebreaker. (Industrial Worker.) Retni! atores in the United States number about one and one-half million. ever vvere before. ^PFRSF.VERANCF. There is no royal road to anything. — One thing at a time, and ali things in succe-sion. That vvhich grows slow- ly endures. — J. C. HolUnd. GAMBLING If the energy wasted in gambling werr spent in aetion, man's service to the world vvould be greatly inereased. BRANCH ACTIVITIES We ventured the opinion that when the president ara« asked to appoint such a commiasion he shrewdly gave J x>je folloiring activitiea are the askers what they wanted, knovv- uled for ^ mmmtr MEOri by J8T ing they would only stub their toea. j The commisaion'« report has been received by the president and will be made public, the papers say. We shall not knovv for a certainty until then vvhether we goeaaed right or not, but there i« already some corroborative In late spring and early summer it is davlight until nearly 11 p. m. in England, which licvs far north of the United States. VISITORS FROM VVASHINGTON If you vvould know the rough rosd to permanent suecess, here is the ansvver: Do the first thing fir.st, and then k*»ep right on doing. M«ry Potochnik from Cumberland, VVashington, and Jo»ephine Richter from Enumclaw, Wa.shington, visited --j the Siovene Labor Center and Prole- It is not hovv much wp have, but ; farec office last week. They spent a h<»w much we enjoy, that makes hap- week with friendn in Chicago and pinesa. Clarendon Hills. THE ARMAMENT RACE HASTEN ING THE CRISIS Harlan Gcts Peacc as Operators Sign Long sotight neaee has come at last in Kentucky's "bloody Harlan Coun-ty." The Harlan County Coal Operators Assn. signed a union agreement vvith the United Mine VVorkers of America, C,10, providing for the usual UMW vvorking conditions—the seven-hour day. five-day week, a basie pay of $5.fl0 a day, improved vvork regula-tions, and the check-off. Some lifi.OOO miner« vrill be affected by the contract. The contract vvill expire March 31. 1939, the date in vvhich ali UMW contracta throughouf the country come to an end. GirdUr'« Mina Not In Signing of the agreement« leave« only one Harlan Mine not operating under UMW conditions—a captive mine operated by the VVisconsin Steel Corp., a subsidiary of Tom Girdler'a Republic Steel. Happinea« consista in being per-fectly satiafied vrith vvhat we have got and with vvhat are havn't got. "Wheatics" Tied-Up VVith Scab Firm Th»» makers of Wheaties, the baseball breakfast food, have comnleted a merchandising alliance vvith a s*rongly anti-union hosiery mili, the American Federation of Hosiery Worker«, CIO, charged last week. The purrhase of tvro packs of the cereal enables one to purchase a pair of ladies' hose at half priče. The Cooner Wells Co. of St. Joseph. Mich., and Deeatur, Ala., are bitterly anti-union and recently appeared at a Labor Board hearing on charges of coercion, intimidation, fostering a company union, and diaeriminating against union members. Tmmediately after the hearing a vvitness, employed in the Deeatur plant, vvas alugged by a foreman wt»ile he vvorked at his job. OPPORTUNlTY ManyJ do vvith opportunitie« as children do at the seashore; they fill their little hand« vrith sand, and then let the grains fall through one by one, till ali are gone. — T. Jon««. Prohnhly the world'a hardest task mnking "ten easy paymenta." evidence that our interpretation wa« correct—the Chamber of Commerce of the United State« i« apparently nreparing the mind« of its members for a disappointment. The chamber tells its members that the report probably vvill be purely factusl, and that it is not expected to propose any changes in the Labor Relat:ons act or any new legislation for this country. "It is understood," says the chamber in its revievv of national business affairs, "that the members of the commission vvho have already re-turned to the United States feel that conditions are too diseimilar here to iustify any attempts to apply the kinds of labor laws that have been Heveloped in Europe. The renort will thus be a negative one, in the sense ♦ hat it vvill not eontain much effective ammunition for use by either side in the current eontroveriv centering about thn future of the Ij»bor Relations act." That would be a svvell way to break the avrful nevvs—if such it. is to be— dashing the bright hope of labor skin-ners that the labor disputes act in Enfcland vvould be found so harsh agninst the lsbor that it could be rec-ommended for use against labor in this count.ry. —'Milvvaukee Leador. MELLON WEALTH IS 37 MILLION The estate of Andrevv W. Mellon, wealthy finaneier and former secret-ary of the tressurv, today was evulu-ated at $37,000,000 in an inventory and appraiscment filed with the register of wills in Pittsburgh, Pa. THE HELPING HAND Roger W. Babson, financial aeer and U. S. Christian laymen No. 1: "The financial outlook for railroads has brightened a lot in the last tvro months... there i« the poaaibility of a wage cut. .. The final 'helping hand' is the recession itself... thou-sands of employees have been dia-charged." Branches, Fraternal and Culturil Groups affiliated vrith the Educatinfr al Bureau, JSF: SEPTEMBER Milwaakee, Wis. — Card Part/ Sunday, September 18, South Sid« Turn HaH, for the benefit of Prole-tarec. Auspices Branch 37, JSF. Girard, O. — Picnic of Branch No. 222, JSF, Saturday, Sept. 24th at Dezman'a plače, Avon Park. OCTOBER B«rgetuiown, Pa. — "Veselica" »ponsored by Branch 19, JSF, Satur-day, October 29, at the SNPJ Hali. Ckiaago, III. — "SavaV' Concait Sunday, October 29th at the SNPJ Hali. Wauket«n, Hi. — Conference of JSF Branches and aH organiiationi affiliated vvith the Educational Bureau, JSF. in the Illinois-Wisconsin distriet, Sunda.v, October 31 at th« Slovene Home. NOVEMBER Strabane. Pa. — Dance of Brancfc No. 118, JLSF, Saturady, Nov. 12th at Lodge 138 SNPJ Hali. Cleveland, O. — "Zarja s" Concert in the main auditorium of the Slovene National Home on Thankagiviaf Day, Novamber 24th. Chicago, III. — Dramabic Present-ation of Branch No. 1, JSF, Sundaj, November 27th at the SNPJ Hali. DECEMBER Chicago, III. — New Vear'« t" Celebration of Branch No. 1, Saturdav, December 31, at the 9NFJ Hali, 2657 So. Lawndale Avenae. Collinwood, O. — Veselica npon- sored by Branch 49. JSf, December 25, at the Slovene Home. Branch secretaries and of aH organizaHons affiliated the Edocational Bureau of the r#-deration are re speak of being their "mutual" friend. word "mutual" designates what » ciprocal betvveen tvro, not in one vvhich i« "common to tw* more other«. , m Le.., Fewer - * amount; "fevver" to number.