Vzvišena zahvala Nj.V. Kralja in Ceiaria LJUBLJANA, 9. maja (Štefani) Kot odgovor na udanostno brzojavko Zupanov Ljubljanske pokrajine Nj. Vel. Kralju in Cesarju je prejel Ettsc. Visoki Komisar naslednjo brzojavka: Kralj in Cesar se zahvaljuje Vam, županom in slovenskemu prebivalstvu Ljubljanske pokrajine za patriotično manifestacijo, ki jo je Vzvišeni Vladar z dopadenjem sprejel. Spomenica slouenskih županou Duceiu V imenu vsega prebivalstva izražajo navdušenje in ponos nad vključitvijo slovenskega ozemlja v Veliko Kraljevino Italijo, ki je dala resničen mir in pravico Rim, 9. maja. (Štefani) Snoči je bilo objavljeno besedilo spomenice, ki so jo župani nove Ljubljanske Pokrajine poslali Ducejn s posredovanjem Visokega Komisarja Eksc. Emilia Graziolija. Spomenica se glasi: Duce, župani 105 občin, ki sestavljajo novo Ljubljansko Pokrajino, si dovoljujejo v imenu vsega prebivalstva ponovno izraziti svoje navdušenje in ponos nad vključitvijo Peta obletnica Imperija Italijanski Imperij, zgrajen na socialnih in kulturnik osnovah, je neporušljiv — Neomajna vera v končno zmago Rim, 9. maja. s. Vsa Italija danes svečano proslavlja peto obletnico ustanovitve Imperija. Letos ima proslava Se poseben pomen spričo čudovitega odpora, ki ga nudijo italijanske čete v Vzhodni Afriki pod poveljstvom Vojvode d' Aosta. Majhna italijanska armada, ki se bori v srcu Afrike, 5000 kilometrov od domovine, proti imperialnim angleškim četam, ni položila orožja in vsak dan bolj podira angleške nade. Italijanski narod je ponosen na svoje vojake in popolnoma prepričan, da italijanski Imperij ne bo nikoli uničen, ker je zgrajen z delom, s socialnimi reformami in resnično civilizacijo ter ni Imperij po načinu Angležev, ki so gradili svojo oblast na spekulaciji in z nizkotnim izkoriščanjem delovne sile domačinov. »Giornale d' Italia« piše v uvodniku, da italijanske čete obvladujejo Še širša področja v Abesiniji kljub številčni in materijalni nadmoći Angležev ter energično odbijajo koncentrične angleške napade. Fašistični vojaki bodo do skrajnosti branili italijanski Imperij. V nekaj letih je Italija prinesla v Imperij civilizacijo, higijeno, je osvobodila sužnje, zgradila ceste in hiše ter tako nadaljevala rimsko imperijalno tradicijo. Zdaj hoče Anglija zopet postaviti na prestol Njeguša, zasužnjena.1 ca in barbara, ki bo hotel odstraniti vsa znamenja civilizacije. Med tem, ko Italija razširja svoj imperialni vpliv v Sredozemlju in v južnoevropskih pasovih, ki spadajo v njen življenjski prostor in medtem, ko zmaguje v severni Afriki, je italijanski narod popolnoma prepričan, da bo Vzhodna italijanska Afrika zopet osvojena za vsako ceno. Obletnica Fašističnega Imperija se vpada z Dnevom Vojske in »Tribuna« piše v uvodniku, da mora Italija raztrgati vse verige, ki jo dušijo in razširiti preko mej, ki so ji bile vsiljene, da bo lahko hranila svoje otroke in branila svojo veliko kulturo. Italijanska armada bo priborila s to vojno, ki je istočasno nacionalna in imperialna vojna, mesto, ki ji pripada na svetu. »Tribuna« podčrtava, da so zmagovite italijanske sile pripomogle k uresničenju ciljev Osi in da te zmage predstavljajo važno etapo do dokončnega uničenja Anglije, Končna zmaga bo za vedno zagotovila Italijanski Imperij Berlin, 9. maja. d. »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« posveča uvodnik obletnici ustanovitve Italijanskega Imperija. Bolj nego kdajkoli, piše list, se obračajo danes oči Italijanov na Italijansko Afriko, kjer se hrabri vojaki pod poveljstvom Vojvode d' Aosta ogorčeno upirajo premočnim sovražnim silam. Ti vojaki so lahko upravičeno drzni in ponosni Omenjajoč zgodovino zavzetja Abesinije pravi list, da se je angleški poskus zapreti Italiji pot, klaverno ponesrečil ter je imel za posledico učinkovito i tali j ans k o-nemško solidarnost. Zato je primerno, da se danes italijanski in nemški narod spominjata rojstva Osi, ki si je s svojimi zmagami znala zagotoviti spoštovanje sveta in onemogočiti poželjivost starih imperialističnih držav. List se ob koncu spominja velikega kolonizacijskega dela, ki ga je Italija dovršila v pičlih petih letih in zaključuje: Italijanski narod je danes bolj nego kdajkoli prepričan, da mu bo končna zmaga vrnila in zagotovila za vedno njegov Imperij. Odlikovanra in nagrade zaslužnim borcem Ukrepi l>uceja v korist borcev in mobilizirancev Rim, 9. maja. a. Duce Fašizma je odredil o priliki si a vnos ti Vojske sledeče ukrepe v prid borcev in mobilizirancev v sedanji vojni: 1. Odlikovanje Italijanske Krone bo podeljeno: a) Vitežki križec vsem oficirjem, vseh kategorij, ki se udeležujejo sedanje vojne in so sodelovali najmanj v eni ostalih treh vojn Italije od leta 1915. do 1940. b) Oficirski viteški križec bo podeljen vsem oficirjem, ki so v sedanji vojni in so bili v dveh ali več vojnih operacijah v prejšnjih vojnah Italije od leta 1915. do 1940. c) Komenda bo podeljena višjim oficirjem, ki ustrezajo pogojem onih pod točko b) in so bili spričo drugih zaslug odlikovani s častniškim viteškim križcem. Odlikovanja bodo podeljena od primera do primera na osnovi posameznih predlogov, ki Jih bodo predložila pristojna poveljstva in bodo redno objavljena v službenem buletinu. 2. Odlikovanje Italijanske Zvezde kolo-nijalneg* reda se bo podeljevalo, kakor izhaja že lz ukrepov Ministrstva za Italijansko Afriko, udeležencem borb na afriških tleh. Viteški križec Italijanske Zvezde kolonijalnega reda bo podeljen oficirjem in maršalom, ki so se udeležili dejanskih vojn in policijskih kolonijalnih ooerncij *n H so v sedanji vojni delovali najmanj leto dni v kolonijah ali Severni Afriki. Odlikovanja se bodo podeljevala na predlog redovnega sveta od primera do primera. 3. Trak v spomin na udeležbo v sedanji vojni se bo od 10. junija dalje podeljeval vsem vojakom, ki so bili nepretrgoma najmanj 3 mesece v službi pri Mobiliziranih ustanovah ali oddelkih. Trak je ssetavljen iz 19 zelenih in rdečih pra- Oba zunanja sta zelena. 4. Denarna nagrada namesto dopusta. Vsem oficirjem, podoficirjem in vojakom, ki so bili vpoklicani in iz službenih razlogov zadržani tako, da niso mogli izrabiti nikakega dopusta v sedanji vojni, bo izplačana posebna nagrada, ki bo od-govar;ala mezdi za toliko odsluženih dni (plače ali redne vojaške mezde), kolikor dni dopusta ni bilo izrabljenih, to pa največ do 30 dni na leto. Za vojaške obveznike, ki niso vključeni v operacijske oddelke, bodo take nagrade prišle v poštev šele po 12 odsluženih mesecih in za dobo največ 10 dni. Podrobne in izvršne določbe tega ukrepa bodo predmet posebnih odredb, ki jih b« Minister Vojske čimprej izdal, da bi se ukrep mogel brez zadrževanja izvesti. Duce na fronti Tirana, 0. maja a. O bivanja Duceja na grrftko-albanald fronti poročajo Bati, da si Je Duee dne 18. marca m gore Kasta pri poveljstvu 26. armadnega zbora ogledal teren bojišča. Ob živahnem pozdravljanja čet Je Dnee otvoril most ees reko Dovoli ter si Je nato ogledal bližnjo vojaško bolnišnico. Po raporta o dogodkih na bojišču Je opazoval operacije topništva. 20. marca Je obiskal bolnišnice v Krasti ter Je od tod odšel do Ohridskega Jezera, kjer mn Je general Pirzto BlroU razkazal teren ln položaj. Na povratka se Je ustavil pri poveljstva IS. armadnega zbora ter Je nato sprejel raport generalov. Naslednji dan Je Duoe s letalom odpotoval s Bojišča t Bari. slovenskega ozemlja v Veliko Kraljevino Italijo. Dnee, zakoni Rima so dali prebivalstva te pokrajine v resnici mir in pravico ter so segli do srca vsem prebi- valcem, ki bodo s svojo absolutno lojalnostjo in s svojim delom dokazali, da so je v resnici vredni. Spomenico so podpisali vsi župani. Prvi jo je podpisal ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je spomenico tudi prečita!. I Važni sklepi Vlade v Rimu Ministrski svet je odobril celo vrsto važnih finančnih, gospodarskih in socialnih zakonov Kim, 9. maja. s. Včeraj dopoldne ob 9. se je sestal Ministrski Svet pod predsedstvom Duceja Fašizma in Predsednika Vlade Mussolinija. Sprejeti so bili številni načrti uredb in zakonov, poleg drugih običajnega upravnega značaja Sprejet je bil načrt zakona, s katerim so deležni obvezniki, ki so sodelovali pri vojaških operacijah v Španiji in svojci padlih pri teh operacijah vseh ugodnosti, ki so bile priznane udeležencem ▼ vojni 1915—1918 in udeležencem pri osvojitvi Imperija kakor tudi svojcem padlih v teh vojnah. Sledeči ukrepi in zakonski načrti določajo koordinacijo delovanja zavodov za pomoč materam in otrokom z delovanjem Nacionalne ustanove za zaščito materinstva in dece. Poljedelskim dobaviteljem v Somaliji so dovoljene fi- nančne olajšave, da premagajo sedanje dobo težkoč, ki je nastala zaradi vojnih dogodkov. Unificirane bodo vse kazenske določbe, ki se nanašajo na produkcijo, oskrbovanje in prodajo blaga. Poostrene so kazni proti špekulantom in izkoriščevalcem sedanjega položaja. Sprejet je bil načrt zakona, ki ureja novačenje in napredovanje letalskih oficirjev. Določeno je bilo tudi napredovanje obveznikov letalstva, ki so bili ranjeni v bojih. Preurejena bo poklicna vzgoja slepcev. Reorganiziran bo Italijanski zavod za nemške študije v Rimu, katerega znanstveno in didaktično delovanje se bo spopolnilo z dveletnim višjim študijem absolventov, ki bi radi poglobili svoje študije v nemščini. Sprejeti so bili načrti zakonov za ureditev nekaterih mest in njih ustanov. VojsKa in Smpcttj Ti besedi sta dobili za nas nov zvok ter globlji pomen. Slovenci morda nismo še nikdar razumeli duha vojske in ne, kakšno silo pooseblja. Zdi se, da smo vselej živeli na periferiji sxfe-tovnega dogajanja, čeprav je slovensko ozemlje na silno važnem križišču kultur in narodov. Pred tremi tedni pa, ko so v večernem mraku velikega petka drdrala po Tržaški cesti — nekdanji Rimski cesti, kjer so pred 2000 leti korakale rimske legije — v Ljubljano motorna vozila moderne Vojske Imperija, nam je iz tega nenavadnega hruma začela vstajati vizija, združena z resničnostjo — slika Vrojske in Imperija. Danes praznuje Ljubljana prvič dan Vojske in Imperija. Praznuje ga kot avtonomna pokrajina Imperija: pozdravlja na svojih ulicah 1'ojsko. ki ni prišla k nam le z orožjem v roki, temveč s pravico: \Teliki Imperij je dal malemu narodu kulturno a\'tono-mijo, omogočil mu je nadaljne kultur-no, narodnostno in gospodarsko življenje. Zmagovita 1'ojska Imperija ni prišla k nam v znamenju nasilja, temveč kot dostojanst\-ena nositeljica sile velike kulturne države, naslednica slo-\'iteda Rima starega veka. Naše mesto se tega pra\' dobro za-veda; še vedno vihrajo zasta\*e. ki so bile izobešene ob enem največjih zgodovinskih dogodkov našega naroda$ ob razglasit\*i usta\'nega odloka Ljubljanske pokrajine Kot slavne, a še posebej kot pravične 7.maCovalce pozdravlja naše mesto vojake, ki korakajo po njegovih ulicah za svojimi zmagovitimi, v neštetih bitkah preizkušenimi prapori. Praznujemo dan Vojske in Imperija, toda tudi dan. ki pomeni začetek no\'c dobe v zgodovini, našega naroda: praznujemo ga s svetlo vero v našo prihodu jost S posebnim zakonom bo urejena vsa proizvodnja in poraba oljnatih semen. Odobren je bil pravilnik Društva prijateljev Japonske, ki bo skrbelo za razvoj kulturnih vezi med Japonsko in Italijo. Odobren je bil kredit sto milijonov lir za zgradbo ljudskih stanovanjskih hi* v rudarskih središčih Istre in Sardinije in 50 milijonov lir za stanovanja rudarjev, ki delajo v žveplenih rudnikih na Siciliji. Izdane so bile tudi razne odredbe za povečanje proizvodnje jekla in železa. Prva velika vojaška parada v Ljubljani Veličastna proslava Dneva Vojske in Imperija v navzočnosti najvišjih predstavnikov s poveljnikom z. armade Ekscelenoo generalom Ambrosijem in Visokim Komisarjem Ekscelenoo Graz&oHijem na čelu — Ob viharnih ovacijah tisočglavih množic so čete vseh rodov defilirale mimo častne tribune Ljubljana, 9. maja. Že davi se jo poznalo, da bo Ljubljana doživela posebno slovesen dan. Ulice so bile na vse zgodaj posebno živahne in ljudi se je polastila posebna vznemirjenost, kakor navadno ob večjih dogodkih. Dijaštvo je odhajalo v šole brez šolskih torbic in bilo je zbrano v šolah že pred osmo. Ze pred osmo so se tudi razvrščali Kr. Karabinjerji vzdolž Bleiweisove in Celovške ceste. Kmalu po osmi so se začeli zgrinjati na hodnikih la Bleiweisovi in Celovški cesti učenci ljubljanskih nižjih in srednjih šol v gostih špalirjih. čeprav je bil delavnik, se je zbralo v špalirjih že zelo zgodaj mnogo meščanov, pripadnikov vseh plasti prebivalstva.-Od ure do ure so bili špalirji gostejši in stopnjevalo se je slovesno razpoloženje. Posebno mnogo ljudi se je zbralo na križišču Gosposvetske ln Celovške ceste in vzdolž velesejma. Množice so se zgrinjale tudi še po deseti. Mnogo ljudi je odšlo po Celovški cesti proti Dravljam, da vidi vojaštvo de pred parado. Vojaški oddelki na čelu s Kr. Karabinjerji in Sardinskiml gre-nadirji so se vrstili v nepregledni koloni od velesejma proti mestni meji. Začetek kolone je bil na Celovški cesti pred vele-sejmskim vhodom. Na Bleiweisovi cesti ob Trubarjevem parku sta bili postavljeni dve lepi tribuni ena večja za razne povabljene goste ln druga manjša za generaliteto in druge odličnike. Povabljeni gostje so se začeli zbirati na veliki tribuni že ob 8.30. Obe tribuni sta bili oviti s širokimi trikolorami. Ob tribunah so bile montirane priprave za radijsko oddajo slovesnosti. Slovesnost so sprejemali v Rimu na gramofonske plošče, na kar so jo ob 13. oddajale vse italijanske radijske postaje. Parado so tudi filmalL Pred začetkom parade je vojaške oddelke pregledalo poveljstvo vzdolž Celovške ceste. Visoki predstavniki na častni tribuni Po izvršenem pregledu je poveljstvo e svojim spremstvom zavzelo mesto nasproti častni tribuni poveljnik U. armade Eksce-lenca general Ambroslo, poveljnik armadnega zbora Ekscelenca Robotti in poveljnik divizije >Re< Ekscelenca. general Floren-zoli s spremstvom. Na častni tribuni so se že poprej zbrali Visoki Komisar Ekscelenca Grazioli, škof dr. Rozman, predsednik Tridnevna srdita bilka v Galla Sidamu Spopadi vzhodno od SoUttma — Borbe na fronti pri To-bruku — Sovražnik je imel povsod hude izgube okrog: Tobrnka. Povzročile so znatno škodo. Pri zadnjem napadu na Tri polis je naša obramba sestrelila eno angleško letalo, ki je padlo v morje. Njegova posadka je bila ujeta. V Vzhodni Afriki delovanje topništva na področju pri Alagiju. V Galla Sidamu je prišlo do srdite bitke, ki je trajala od 3. do 5. t. m. Nase čete so večkrat prešle v protinapad proti sovražniku, ki *e imel občutne Izgube. Glavni stan Oboroženih Sil objavlja dne 8. maja naslednje 337. vojno poročilo: V nočeh na 7. in na 8. t m. so skupine nemškega letalskega zbora ponovno napadle pomorska in letalska oporišča na Malti. Povzročile so pažire, eksplozije In veliko Škodo na vojaških napravah. V Cirenaiki je bila na front] pri T obroku zavzeta važna postojanka. Vzhodno od SoDuma je prišlo do spopadov, U so se zaključili nam v prilog. Skupine letal so bombardirale sovražne postojanke mestne občine dr. Adlešič, nemški konzul Brosch, generalni konzul kraljevine Italije Guerini Maral di, rektor univerze dr. Slavič, bivši ban dr. Natlačen In d»ugl predstavniki našega javnega življenja. Mimohod čet Parado je otvorila godba I. polka Sar-dinskih grenadirjev, ki je po prihodu zavzela svoje mesto ob častni tribuni in ves čas spremljala revijo čet. V impozantnem mimohodu so se zvrstili prvi polk Sardin-skih grenadirjev, H. pehotni polk >Re<, Xm. bataljon možna rje v kalibra 8, XI. bataljon rušilcev, planinska bataljona >Val Toče« in >Val Cheniscla«, 3. planinski bataljon Crnih srajc, bataljon ženijsklh čet, 13. četa topov kalibra 46/32, tren 23. topniškega polka >Re«, planinsko topništvo >Val d' Adige«, 2 skupini 23. topničarske-ga polka >Rec, XI. skupina topničarjev armadnega zbora, motorizirani ženijski oddelki, kemična četa in še nekateri pomožni oddelki. Mogočen vtis Ljudje so sledili paradi z izrednim zanimanjem, zlasti še, ker dotlej večina rd poznala posameznih oddelkov italijanske vojske, tako da je bila to v resnici prava revija Italijanske Oborožene Sile za naše prebivalstvo. Posebno mogočen vtis je napravila parada zaradi tega, ker so posamezni oddelki Šteli mnogo več mož, kakor so ljudje pričakovali. Izredno rrročni so bili pehotni oddelki, saj je nastopil celotni drugi pehotni polk »Re« za oddelkom Sar-dinskih grenadirjev. Sardinski grenadirjl so imeli klobuke, moštvo drugih oddelkov p^ čelade. Mogočen vtis sta napravila tudi planinska bataljona »Val Toče« in »Val Ceni-schiac ter 3. planinski bataljon črnih srajc Ljudje so zlasti občudovali Izredno debro opremo vseh oddelkov ter vzorno d 'M-ipliniranos* moštva. 7a planinskimi oddelki so se razvrstili prav tako posebno močni oddelki artile-rije na čelu s 13. četo topov kalibra 47-32 in planinsko topništvo »Val d' Adige«. Sledile so skupine topničarjev armadnega zbora, vse motorizirane.. Posamezne sku- Na dalje vanje na 2. strani Stran t »SL0TBN8KI NAROD«, patak, t. maja *04i. BUt.106 pine motoriziranih oddelkov topničarjev so se vozile z velikimi vojaškimi kamioni in so S tele po štiri topove. Kamioni in topovi so vozili zelo nsglo vštric V paradi je bilo okrog 400 motornih vozil. Za topni-čarji so sledili ženijaki oddelki. Posebno pokornost so vzbujali zlasti pionirji, ki »o vozili na kamionih velike čolne. Za njimi je sledila kemična četa v svoji posebni opremi. Moštvo je nosilo maske m posebne azbestne obleke. V tehničnih četah so budili veliko pozornost tudi veliki žarometi, montirani na kamionih in oddelek radioielegrafistov. Posamezni oddelki vojaštva so se razhajali po Tržaški, Groharjevi in Rimski eeeti in po Subičevi ulici. Povsod je vladal vzoren red in občinstvo je vztrajalo ves čas disciplinirano v špalirjih ter sledilo impozantni reviji Italijanske vojaške Oborožene Sile z globokim spoštovanjem. Odločen demanti Noskve Vse vesti o koncentraciji ruskih čet na zapadni meji ter mornarice v črnem morju so izmišljene Moskva, 9, maja. s. Agencija Tass je objavila kategoričen demanti glede na vesti, da je Sovjetska Rusija zbrala ogromne vojaške sile na zapadnih mejah, da je ena izmed obeh njenih letalskih armad bila premeščena v vojaško okrožje Kijeva, da je bila mornarica v Črnem in v Kaspiškem morju ojačena a vojno mornarico iz Baltika in da je neka vojaška misija pod predsedstvom Kuznecova odpotovala iz Moskve v Teheran. Agencija Tass je pooblaščena izjaviti, da je ta vest, ki je bila povzeta po nekem anonimnem ameriškem dopisniku sad fantazije njenega avtorja. Kuznecov je v Moskvi in ne v Teheranu in nobena podmornica ali torpe-dovka ni bila poslana iz baltiške cone v Črno ali Kaspiško morje. Ni se izvršila in ni predvidena nikaka koncentracija večjih vojaških sil na zapadnih mejah. Tisto malo resnice, ki jo vest vsebuje, ki je pa bila nasilno spremenjena in povečana, je v tem, da je bila ena pehotna divizija premeščena s področja Irkutska na področje Novosibirskega, v kolikor so pogoji za namestitev vojaštva v tem področju boljši. Ostale informacije, zaključuje agencija Tass, so gola fantazija. Iralc zahteva nov red na Bližnjem vzhodu Tesnejše sodelovanje med Irakom, Afganistanom in In' dijo naj prepreči nadaljnje vmešavanje Anglije Beirut, 9. maja. s. V Iraku se nadaljuje v zmerom večjem številu dotok prostovoljcev vseh starosti, ki se stavljajo na razpolago vojaškim oblastvom za borbe proti zatiralcem. Iraška vlada je ostro protestirala zaradi bombardiranja neke džamije v Bagdadu po angleških letalih, kjer je bilo ubitih več žensk in otrok. Iraško časopisje zahteva, da je treba zasiguraii bodočnost dežele pred angleškim vmešavanjem in da je neogibno potrebno ustvariti na Bližnjem vzhodu nov red. Tudi Afpanci. nastanjeni v Iraku, so se pridružili borib zoper Anglijo. Pripravlja se tesno sodelovanje med Afganistanom, Irakom in Indijo. Po brzojavnih vesteh iz Amrana so na kosilu v čast nečaka iraškega regenta, katerega so se udeležili tudi neki bivši minister ter razni iraški in transjordanski poglavarji, resno premotrili sedanji položaj Iraka. Poudarjajo pa, da se Angleži boje neredov med muslimanskim prebivalstvom Malake. Angleži so zlasti v skrbeh zaradi manifestacij za Irak, ki se neprestano ponavljajo. Sansrhaj, 9. maja. s. Kitajsko časopisje se obširno bavi z angleško-iraškim sporom ter pravi, da se je Irak ves čas od zadn.ie svetovne vojne dalje boril proti angleškemu zatiranju in da je sedanja borba odločen izraz volje iraškega naroda po popolni neodvisnosti. Ankara, 9. maja. rs. Iraška vlada najodločneje demantira vest agencije Reuter, češ da bi bili angleški bombniki uničili polovico iraškega letalstva. Iraška vlada izjavjja. da je bi.j i: gubljeno eno samo letalu. Irak žela zveze z Nemčijo Berlin, 9. maja. s. Na vprašanje novinarjev, ali obstoja možnost vzpostavitve diplomatskih odnosov med rajhom in Irakom, so na odločilnem mestu izjavili, da trenotno ne morejo o tej stvari ničesar izjaviti. Znano je le, da je vlada v Bagdadu izrazila željo po vzpostavitvi odnosa j ev. Vedno večje skrbi Anglije New Vork, 9. maja, s. Iz Kalkute poročajo, da tamošnji angleški krogi z vedno večjo skrbjo zasledujejo pokret muslimanskega prebivalstva v IndijL V Lahom je prišlo do težkih izgredov, ko je neki indijski polk bil na poti v Karani, da se vkrca za Irak. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Aretiranih je bilo več sto muslimanskih vojakov. Bolgarsko mnenje Sofija, 9. maja. s. Bolgarski lišiti se obširno bavijo s položajem v Iraku. Uradno g.asilo »Dnos« piše, da bo Anglija občutila vse težke posledice tega konflikta. Lis* pripominja, da jo na strani Iraka, ki se jo uprl angleškemu jarmu, ves arabski svet. »S'.ovg« piše, da dogodki v Iraku ponovno kažejo vso angleško lažnivost in prevzetnost. Amerika drvi v vojno Uvedba konvojev pomeni neizogiben konflikt VVashington, 9. maja, s. Listi soglasno komentirajo Stimsonov govor in pravijo, da pomeni neposredno uvedbo konvojev. »\Vashington Post« vidi v tem govoru še nekaj več, kakor samo očiščenje Atlantika od nemških vojnih ladij. Drugi listi n. pr. >Evening Star« so previdnejši in izjavlja-jo, da bo morala ameriška vojna mornarica spremljati transporte vse do angleških obal. ne da bi pri tem nastopala proti nemškim vojnim ladjam. Ce bi bila kaka ameriška vojna Ladja ali ameriško letalo zadeto, bi Zedinjene države ne smele tega smatrati za vojni povod, ampak samo za neizogiben incident. Izolacionistični »Wa-shington Daily Post« opozarja v kratkem, toda resnem uvodniku na Rooseveltovo izjavo, da bi konvoji in morebitni streli pomenili vojno. List zaključuje: Vojno pa lahko po ustavi proglasi samo kongres. Ne\v Vork, 9. maja. s. Po viharni debati je zbornica sprejela z 276 glasovi proti 120 glasovom zakon glede zaseženja in uporabe tujih, v ameriških pristaniščih blokiranin ladij. V političnih krogih opozarjajo na veliko število glasov pioti temu zakonu. Po nekih informacijah dobivajo pisma ln brzojavke s protesti proti ameriški intervenciji senat in člani vlade. Poročajo, aa so brzojavke namerjene tudi proti posameznikom. Verjetno pa je. da so te vesti razširile, da bi se opravičili ukrepi proti tujim državljanom. Proglas izolacionistov VVashington, 9. maja. s. Senator Nye, ki skupno s senatorjem Wheelerjem vodi izo-lacionistične parlamentarce, je naslovil na ameriški narod naslednji poziv: Amerika je na tem. da bo bliskovito potegnjena v vojno. Sleherni ameriški državljan mora storiti vse. da se odvrne ta nevarnost. Caa pritiska. Pohitite z brzojavkami in pismi predsedniku Rooseveltu, dn pokažete svoj odpor proti nameravanim konvojem in vojni intervenciji, če bo vsak Američan povzdignil svoj glas, bo ofenziva intervencionistov preprečena. Uradna glasila so ta apel senatorja Nyea prezrla, objavili so ga pa številni ljudski dnevniki, med njimi vsi listi Hearstovega trusta. Intervencionisti rovarijo dalje lVashington, 9. maja. s. Vsi Roosevelto- vi sodelavci in zaščitniki intervenedonisti-čne skupine se trudijo, da bi ljudske množice »spoznale« nevarnosti, ki ne obstojajo in da bi potegnili državo v odprt konflikt. Willkie in La Guardia se trudita s širjenjem Stimsonovih intervencionističnih idej in zagovarjata hitrejšo pomoč Angliji. Ameriške ponudbe Irski Dublin, 9. maja. s. Po poročilih iz New Yorka je ameriška vlada ponudila Irski nove dobave s pogojem, da Irska tesno sodeluje z Anglijo. Irska vlada, ki hoče ostati še nadalje strogo nevtralna, je dala jasno razumeti, da ne more sprejeti te ponudbe. Rooseveltova bolezen VVa&hington, 9. maja. rs. Zdravstveno stanje predsednika Roosevelta se je včeraj nekoliko zboljšalo. Zdi se, da bolnik še ni ubogal zdravnikov, ko so mu svetovali, naj se poda za nekaj časa v kak sanatorij. Mnenje zdravnikov o njegovi bolesn je različno. Eni pravijo, da so povzročile bolezen želodčne motnje, drugi pa navajajo druge razloge. Vsi razgovori ln obiski pri predsedniku so odloženi. Newyor*ai lupan, ki se mudi trenutno v Washingtonu, Je včeraj izjavil, da je videl predsednika, ki je zdravstveno sicer nerazpoložen, drugače pa je ohranil svoj običajni humor. Film in fotografije, ki jih bodo gledali šele čez 1000 let Tokio, 9. maja. u. Japonska fotografska družba je dala mimo dokumentarnega filma, ki bo prvič projiciran leta 2940, izdelati 2600 fotografij, ki jih bodo v skupinah po 50 spravili v posebno odporne al. burne in shranili v najimenitnejših sve-^išfiih dežele. Film in focOfraflje imajo namen, ohraniti potomcem spomin na 2600. obletnico japonskega cesarstva Eilm se bo prvič predvajal čez 1000 let ter bo kazal ljudem tistega Časa običaje ln življenje davnih prednikov. Fotografije, ki so namenjene ljudem leta 4000., bodo morale čakati še dalj časa in so zaradi tega izdelane ne posebne trpežnem tvori— vu. Po večini predstavljajo pojede na Tokio. Kushivaro, Nagasaki In druge zgodovinske kraje Japonske ter pokrajine lz Mandžukua. Kitajske, Italije in Nemčije. Visok italijanski obisk v Beogradu Rim, 9. maja. Tržaški »Piccolo- poroča, da je Poveljnik II. Armade Eksc. General Vittorio Ambrosio v spremstvu višjih oficirjev svojega Generalnega štaba dospel v Beograd, kjer je vrnil obisk generalu baronu von \Veichsu, poveljniku druge nemške armade. V generalovem spremstvu so bili načelnik generalnega štaba Ettore de Blasio, podnačelnik polkovnik Giuseppe Castellano, polkovnika G. Mor-gari in Leverone ter načelnik propagandne sekcije Mario Nordio. Visoki gostje so se pripeljali s Sušaka v Zagreb s posebnim motornim vlakom v štirih urah in nekaj minutah. Na zagrebškem kolodvoru so sprejeli Eksc. Generala Ambroiia General Remhard, poveljnik nemškega armadnega zbora in druge vojaške osebnosti. Eksc. Ambrosio je med svojim kratkim bivanjem v Zagrebu obiskal tudi poglavnika nove Hrvatske države dr. Pavelica. Nemško vojaško poveljstvo je dalo Generalu Ambrosiu na raz-pffoj n poseben vlak do Zemuna. Srečanje z nemškim generalom von Weichsom v Beogradu je bilo zelo prisrčni . A'f---■"* • '- -> " —ti CH!-«»\y rte - ga spoštovanja odredil na čast visokemu *-> r''u Belega dvora kneza Pavla na Dediniu. Naslednji dan se ie Eksc. Genera lAmbrosio poklonil spominu padlim italijanskim in nemškim vojakom ter položil na njih pokopališčih šopek cvetlic s trakom v nacionalnih barvah. Med obiskom mesta, ki kaže povsod posledice nemškega letalstva sta se Ekap. Ambrosio in general von VVeichs ustavila nred spomenikom Neznanega junaka na A val i. Manifestacije prijateljstva med Finsko in Švedsko Helsinki. 9. maja. s. Po tridnevnem bivanju na Finskem je včeraj švedski zunanji minister Gunther zapustil državo ter se vrnil na Švedsko. Pri odhodu so ga pozdravili finski zunanji minister \Vitting ln številne druge osebnosti. Istočasno se je vrnil z Švedske, kjer je prebil osemnajst dni, maršal Mannerheim. katerega je sprejel vojni minister in drugi vojaški dostojanstveniki. Maršal Mannerheim je izjavil, da so ga na Švedskem povsod prisrčno sprejeli. VelSk požar v šanghaju Šang-haj, 9. maja t s. Veter jc povzročil silen požar v neki tekstilni tovorni v francoskem delu mesta. Požar se je naglo razširil. Kljub takojšnjemu nastopu gasilcev so goreče ruševine pokopale sedem Kitajcev. Več oseb, med njimi tudi gasilci, js bilo hudo ranjenih. Vnelo se je tudi v bližini nahajoče se manjše poslopje, ki je zgorelo. Konj in domotožje Berlin, 9. maja. u. Nepričakovano veselje je doletelo nekega kmeta iz vratislav-ske okolice, ki so mu bili ob izbruhu vojne rekvirirali edinega konja- Vrli mož je bil zdavnaj prepričan, da ne bo nikoli več videl zveste živali. Nedavno tega pa je ponoči začul čudno trkanje na okno. Kako se je zavzel, ko je odprl vrata in zagledal pred hišo konja, ki ga je bil pred mnogimi meseci oddal vojaškim oblastvom! Žival, ki se je bila udeležila poljske vojne, so bili kasneje poslali na zapad; tako je naaadnje prišla v okolico starega hleva m v domotožju »dezertirala«, da se javi lastniku. Dvojnik Franca Jožefa umrl Budimpešta, 9. maja. u. V ubožnici mesteca Nagykaniza je umrl v starosti 101 leta Josef Mezo. Prejšnje čase je slovel zaradi svoje presenetljive podobnosti s predzadnjim vladarjem avstroogrske monarhije. Mezd je bil potomec bogate veleposestniške rodbine; po prvi svetovni vojni je zapravil z ne^ečnimi Špekulacijami vse premoženje in se pogrezal čedalje globlje, dokler se ga ni usmilila javna dobrodelnost Do zadnjega je nosil »cesarsko« brado in zalizce ter lovski jopič in zelen klobuk — prav kakor nekdanji cesar v poletnih mesecih. Priglasite neobdelane parcele! Lastnike neobdelanih zemljišč je mestna občina ljubljanska naprosila, naj ji prepuste neobdelane parcele brezplačno v najem za razdelitev na manjše dele in oddajo revnejšim občanom za obdelovanje. V Ljubljani je namreč še prav mnogo stavbišč in drugih, z večino zanemarjenih zemljišč, ki služijo samo spekulativnim namenom, lahko bi pa prav izdatno koristila vsemu prebivalstvu, če bi bila obdelana. • - Iz Zagreba smo čitali o odredbi tamošnjega mestnega poglavarstva, da morajo biti vsa še neobdelana polja in zemljišča v teku Štirih dni obdelana. Kdor pa v Zagrebu v štirih dneh svojega zemljišča ne bo obdelal, mu bo zemljišče odvzeto ter ga bo občina dala drugim osebam za obdelovanje. V Zagrebu bodo torej zemljišča enostavno odvzeta, ▼ Ljubljani pa županstvo prosi lastnike, naj zemljišča dajo na razpolago, da bi jih obdelali revni ljudje in se s pridelki obvarovali najhujšega pomanjkanja Sicer smo že čitali o dobrih ljudeh, ki so svojo posest dali revežem brezplačno v najem gori v Šiški, morda pa tudi po drugih delih mesta, toda na prošnjo županstva na žalost doslej še nI nobenega odziva. Zato pa vse posestnike večjih parcel v Ljubljani in v bližnji okolici spet opozarjamo, naj takoj mestnemu gospodarskemu oddelku v Beethovnovi ul. št. 7-1., soba št. 23 prijavijo parcele, ki so jih voljni dati mestni občini brezplačno v najem za oddajo manj premožnim slojem. Odločiti se pa morajo brez odlašanja takoj, ker je zadnji čas za sajenje krompirja in so tudi že zadnji dnevi za sajenje fižola Trdosrčnl špekulanti, bogato založeni z vsemi živili, naj se pa ne zanašajo, da bi v Ljubljani ne moglo priti do takih ali ie strožjih ukrepov kakor v Zagrebu. Izogiba jmo se nepre mišljenih dejan] S Pozor na neveljavne bankovce Visoki Komisar m Ljubljansko Pokrajino objavlja, da ne amejo krožiti v Pokrajini Ljubljani bankovci Narodne banke bivie jugoslovanske drtave z nommalo nad looo dip.__ Hranjenje teh bankovcev je kasnivo la se morajo prestopniki ovaditi najbližjemu poveljstvu Kraljevih karabinjerjev. Visoki Komisar Kudilo tiraiioli N«#}j» odstrani* van je posle&c v. sinjem naslanjala na velikega itaiij. nslcega Voditelja. Zato smo zve/avi F v.< min Kimom Kralja in Cesarja ter Duceja ne s.iino po stoletnih krvnih vržen in tradirhVii. tem veti tUdI po stremljenju, da zdru/ . \a svoje sile za bodočnost evi peke f|vi*tza« cije. Piemontska princesa med ranjenci Firenze, 9. maja. 9. Kr. Visokost Piemontska princesa je obiskala včeraj ranjence v bolnicah Rdečega križa in Sv Marije Nuove. Princesa je govorila z vsemi ranjenci ter se živo zanimala zanje. Patriarh Gavrilo prepeljan v Zagreb Trst, 9. maja, »M Piccolo* poroča iz Zagreba, tara 82 let. Btla je žena Milana Obrenovića. ki je bil srbski kralj od 1882 do 1889 in ki se je odpovedal prestolu v korist srvojega sina Aleksandra Obrenovica. Ta je bil s kraljico Drago umorjen 1. 1903. v Beopradu. Nastopna avdijenca hrvatskega poslanika v Berlinu Berlin, 9. maja. d. Vodja rajha Hitler je sprejel v novi kancelarsfci pailači v navzočnost? zunanjega ministra von Ribbentropa brvactaJesfa poslanica v Berlinu. Rim, 9. maja. a Vzpostavljen je popoln • postni promet a zasedeno Franoijo, Nizo I zemsko, Dansko in Norveško. NOVI S£0?£Zl!im med Francijo in Ne:nči|3 Pariz, 9. maja. s. Cajepial poročaj a z velikim zadoščenjem, da je prišlo med admiralom Darlanom in nemškimi oblatit" mi do sporazuma v vprašanjih glede na trgovino med zasedeno in nfeza?edeno Francijo. Sporazum določa, da bo demarkacijska črta med zasedenim in nezasedenim de'.om Francije odprta za prevoz blaga in plačil. Dosežen je bil tudi sporazum, ki določa zmanjšanje stroškov za nemško okupacijsko vojsko. Macucka svari USA New York, 9. maja. s. Japonski zunanji minister Macuoka je v razgovoru z urednikom lista »\ew York Times« izjavil, da je Japonska pristopila k trojni zvezi zato, ker želi r stati izven vojne. Ce bodo Zedinjene države kljub temu. je pristavil Macuoka. hotele vojno, bo Japonska izpolnila svojo dolžnost in se bo udeležila vojne. Aretirana nemika novinarja v Ncw Yorku \Vaskington. 9. maja. s. A*etirana nemška novinarja, ki sta bila prepeljana na EIlis Island, sta Manfred Zapp in Ganther Ton. Prvi je direktor, drugi pa njegov na~ mestnik pri agenciji »Transocean^. Uspeh nemške podmornice Berlin. 9. maja. d. Neka nemška podmornica ie v severnem Atlantiku potopila nad 29.950 ton angleškega brodovja in ladij, ki so bile v anleški službi. Kitajski poslattik vrnil v Berlin Berlin. 9. maja. d. Kitajski poslanik Cen-ć.č se je po dojgi odsotnost; vrnil v Berlin Ln prevzel svoje posle. Kulturno £gđclovanjc Madžarske in Nemčije Budimpeštu. 9. maja. d. Dne 14. maja odpotuje v Berlin m*d/ar^a delegacija pod V(.J*>tvGm državnega tajnika v prr.-SA ct-nem m:n:*trstvu S/illvja n načelnika ti-s-kcAega urada dr. I ."11«. m -R ediczkvja. Delegacija se bo udeležila rednega letnega zborovanja v sm»'u nem;>ko-madžarskega kulturnega sporazuma, ki določa čim tesnejše kulturno sodelovanje med < 1941. Stran S Preskrba Ljubljen s s kurivom Kuriva bo dovolj. Ljubljana, 9. maja. Bliža se poletje in morda kdo misli, da vprašanje preskrbe s kurivom m aktualno. V resnici v Ljubljani ne primanjkuje kuriva, čeprav je bilo zadnje čase, kakor navadno spomladi po hudi zimi, veliko povpraševanje po d rvah in premogu. Nekaj časa, med mobilizacijo in vojno, je bil dovoz skoraj povsem ustavljen in trgovci s kurivom so razprodali svoje zaloge. Večja stiska je pa bila za premog kakor za drva, ki jih dovažajo vsaj nekaj tudi kmene neposredno iz gozdov na trg. Po zasedbi slovenskih pokrajin so nastopile tudi povsem nove razmere v prometu s kurivom. Prejšnje čase je Ljubljana prejemala premog predvsem iz trboveljskih premogovnikov, in sicer za kurivo kakor tudi za industrijo. Premog smo sicer prejemali tudi iz St. Janža. Velenja in Kočevja, vendar je bil trboveljski mnogo bolj cenjen, pač zaradi svoje visoke kakovosti, a razen tega je bil dovoz iz Trbovelj najbližji. Trboveljski premogovniki so zdaj na ozemlju, ki ga je zasedla nemika vojska. Razumljivo je, da ni mogoče lako kmalu organizirati ponovnega dovoza iz Trbovelj v Ljubljansko pokrajino. Računati je treba, da premoga iz Trbovelj ne bomo mogli prejemati še delj časa. Seveda pa tudi ni mogoče napove- dati, koliko premoga bo Ljubljana iahko prejemala iz Trbovelj. Vsekakor se ne smemo zanašati, da se bomo iahko zana-gali s trboveljskim premogom poljubno kakor smo se prejšnje čase. Zdaj prejemamo premog iz Kočevja Za kurivo je dovolj dober. Zadovoljni moramo biti, da se trgovci s kurivom v Ljubljani lahko zalagajo z njim, kolikor ga potrebujejo, ter da zdaj še ni nobene zadrege za kurivo. Kljub vsemu pa moramo skrbeti že zdaj, da bomo založeni s kurivom za zimo. Upoštevati moramo tudi. da so v nekaterih državah preteklo zimo morali varčevati s kurivom po posebnih predpisih. Dokler traja vojna, je potrebno tudi racionirati kurivo. Zato bi bilo priporočljivo, naj bi se ljudje zalagali s kurivom, dokler je čas. Izrabili bi naj vsako priliko, ko lahko kupijo premog, da oodo preskrbljeni za tzimo. Začeti bo treba že zdaj. Poletne mesece boste lahko nakupili dovolj kuriva za zimo. Toda zadovoljiti se boste morali tudi s slabšimi vrstami. Vendar s tem ni rečeno, da Ljubljana ne bo preskrbljena s kurivom; kuriva bo dovolj, toda ljudje morajo skrbeti tudi ^ami. da bodo o ravem času nakupili dovoij drv in premoga ter da bodo premogovniki lahko delili pošiljke vse leto v enakem razmerju, ne da bi čakali do zime. Podprimo delo Rdečega križa! Pokrajinska odbor Rdečega križa v Ljub-rjaoi je po vojnem zlomu prevzel težavno, a nad vse potrebno službo poizvedovanja o pogrešanih osebah voja-'kega in chi!nega stanu in službo obveščanja svojcev o uspehih tega poizvedovanja. Doslej je prejel Rdeči križ že nad 8.000 prijav in še vedno prihajajo nove. Poizvedovalno akcijo je pričel najprej neposredno po onih mestih in rx&rajinah, kjer je bilo prijavljenih največ pogrešan cev, tako v Beogradu, Novem Sadu in mestih v nekdanji Vojvodini, v Zagrebu rn drugih mestih na Hrvatskem, Mariboru in Celju. Rdeči križ je odposlal posebnega kurirja za Niš in Skop-V kratkem od ideje poizvedoval ci v Sarajevo m v Dalmacijo. Vso prijavno rn poizvedovalno delo v Ljubljani opravlja pc«*ebna pisarna v mestnem liceju na Bleiweisovi cesti, ki jo naj-skrbneje vodi ga županja Vera dr. Adle-šičeva, in ji pomaga zbor požrtvo^-alnih gospć, goepodićon m gospodo^'. Dobljene prijave jemlje v razvid kartotečna pisarna Rdečega knža (Gosposvetska cesta 2-11.). ki jo vodi g. univ. docent dr. Božo Skerij in mu pomaga zbor vnetih sorrudnikov. Vse poizvedovali no delo vrše ljubljanski člani popolnoma brezplačno in brez vsake nagrade Z znatnimi stroški pa je in bo združeno nadaljnje poizvedovanje po cdposlancih v razne pokrajine bivše Jugoslavije. Prjv tako mnogo 'zdatkoA zahteva nabavka za poizvedovanje potrebnih tiskovin in poštnina za njih pošiljanje. Zaradi rega se obrača odbor Rdečega križa do vseh premožnejših rojakov z nujno prošnjo, da bi vsaj gmotno OTnogočih Rdečemu križu težavno delo poizvedovanja s tem. -^da mu nakažejo primerne denarne prispevke v gotovini. Najhitreje opravijo svojo človcko*!jubno dolžnost na ta način, da oddajo Rdečemu križu namenjeni znesek proti potrdilu naravnost v pisarni Rdo čega križa. Gosposvetska c. št. 2-11. od 10. do 12. ure, odnosno nakažejo pc poštni če-kovn' položnici št 11862 na Dravski pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani. Vedite, da vrši mnogo človekofljubov svoje deilo v Rdečem križu brezplačno. Zato pa naj drugi, ki k temu delu niso pritegnjeni. Rdeči križ vsaj gmotno podpro, da mu omogočijo uspešno nadaljnje delovanje v sedanji kritični dobi Pokrajinski odb*>r RX DNEVNE VESTI Našim dopisnikom Ker »Slovenski Narod« že delj časa ne priobčuje dopisov iz raznih krajev, mislijo naši dopisniki, da njihovih dopisov sploh ne bomo več priobčevali. Nekateri dopisniki so nas že sami obvestili v tem smislu. Seveda je to mnenje napačno. Nasprotno, prav zdaj sc dopisi iz večjih krajev zasedenega slovenskega ozemlja zanimivi, saj je vse polno važnih dogodkov, o katerih bi bili ljudje radi obveščeni. Zato prosimo naše dopisnike, naj nam začno zopet redno dopisovati. ★ — Iz »Službenega lista za Ljubljansko pokrajino«. sSiužbenl list za Ljubljansko pokrajino« št. 37 z dne 7. maja 1941 — XIX E. F. objavlja: Kr. ukaz z dne 3. maja 1941. — XIX o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, Kr. ukaz z dne 30. aprila 1941 — XIX o carinskin določbah za blagovni promet med ozemljem italljansko-albanske carinske unije in ozemljem bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po Italijanski Vojski, razglas Duceja z dne 29. aprila 1941 — XIX o carinskih predpisih na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedene po Italijanski Vojski, predpis Kr. Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino v carinskih in valutnih zadevah za blagovni promet, odločbo Kr. Visokega Komisarja o postavitvi zavarovalnice Union incendie - vie in družbe Shell Companv of Jugoslavia pod sekvester ter objavo Kr. Visokega Komisarja glede bankovcev bivše jugoslovanske države. — Izpremembe v trgovinskem registru. Avtomatični buffet, družba z o. z. v Ljubljani: Izbriše se poslovodja Šmuc Joško, vpiše pa poslovodja Blejec Ema. rojena Kessler, soproga strojnega stavca v Ljubljani, Kreditni zavod za trgovino ln inau-strijo v Ljubljani: vpišeta se prokurlsta Auersperg Rudolf ln Biber Joško, cba uslužbenca zavoda v Ljubljani, ki bosta podpisovala firmo vsak kolektivno s še po enim članom upravnega sveta ali ravnateljem oziroma namestnikom ravnatelja. Malina Schvveiger & Močnik v Ljubljani: prokura se je podelila Schvveiger Mari, trgovčevi soprogi v Ljubljani, ki podpisuje firmo skupno z javnim družbenikom Močnikom Francetom. Rafinerija dragih kovin družba z o. z. v Ljubljani: izbriše s** poslovodja ing. Pavlin Robert, vpiše pa poslovodja Pintar Janko, trgovec v Ljubljani. — Nov sodni tolmač. Za sodnega tolmača za srbohrvatski, češki, italijanski, francoski in nemški jezik pri okrožnem sodišču v Ljubljani je tmeno.van odvetnik iz Maribora dr. Vinko Rapotec, ki živi zdaj v Ljubljani. _ Društvo » zaščito interesov imetnikov predvojnih avstro-ogrikih državnih in deželnih obveznic v Ljubljlhi priporoča imetnikom označenih vrednostnih papirjev, da jih za vsak slučaj v lastnem interesu prijavijo Hranilruci dravske banovine v Ljubljani po prijavah, ki se tam dobe — v 3 izvodih. — Kake bo letos s sadno letino? Za sadje vreme v letošnji pomladi ni ugodno. Ko je bilo drevje zgodnjega sadja v polnem cvetju, smo imeli hladno, deževno vreme, vmes pa celo nekaj toče in snega, na zadnje pa še hudo slano. Zato seveda ne moremo pričakovati, da bi bilo letos kaj prida češenj in breskev. Pač pa precej dobro kažejo ponekod marelice, ki rasto v zavetju ob hišah, da jim neugodno vreme ni moglo tako škodovati, kakor sadnemu drevju na prostem. Zdaj cveto večinoma tudi že hruške in jablane. Tudi ne kažejo prav lepo. A žal vreme zopet ni ugodno. Čebelic je zelo malo zunaj, da bi prenašale prah, in da bi se moglo sadje oploditi. Tudi dež cvetju škoduje, ker začne prezgodaj odpadati. Najbrž bomo imeli tako vreme še do konca prihodnjega tedna, kajti mokra Zofka je šele v četrtek. Tako bo nemara tudi letos sadna letina bolj slaba. Zato se nam pa obeta uvoz cenejšega sadja iz Italije. Iz LfuMfane —lj Sobe In stanovanja za oficirje. Vse stranke, ki so sobe in stanovanja za oficirje že naznanile na magistratu in jih doslej še ntso oddale, prosi mestno poglavarstvo, naj neoddane sobe in stanovanja takoj spet prijavijo v vložišču, soba St. 1 v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Posebno naj pa tudi tisti, kj doslej sploh še niso prijavili sob ali stanovanj, to čim prej store, da bo ustreženo vsem gospodom oficirjem ter jim Ljubljana izkaže gostoljubnost. —lj Morskih rib še ni. Danes so bile naprodaj samo rečne ribe, in sicer rečne po- strvi iz Krke po 44 din in klini po 20 din kilogram. Morske ribe iz Trsta b. b.le predrage za naše kupce, saj so n. pr. skuše v Trstu po 12 lir. K temu je treba prišeti še stroške za prevoz in trošarino. Bolj Se m;r£:e ribe, n. pr. trilje in lupevi so po 25 do 35 lir na debelo. Z Dalmacijo še ni obnovljenih starih trgovskih zvez. Ljubljanski trgovci si zelo prizadevajo, da bi bil naš trg čim prej založen tudi z morskimi ribami, a še ne moremo naprvedat':. kdaj bo zopet dovo'i rib po imem:h cenah —ij Ugotovitev. Članka pod nas.ovom • Na dan uvozimo 18.500 litrov mleka* ni napisal g. ing. Neržima. Članek je napisal čian uredniva ter nima g. in£ Neržima sploh niKake zveze s tem člankom. Zaradi tega so vsi zaključki avtorice članka »Kakšno je naše mleko«, ki je izšel v Slov. Narodu 3. t. m., zgrešeni. Uredništvo se »e more spuščati v polemiko :n ne nn-re prevzema*) odgovornosti, da so trditve članka »Kaklno je naJe mleko«, točne. S tem zaključujemo debatoep kakovosti mleka, ki ga prodajajo v Ljubljani. —lj Opozarjamo vse nase kuntertne prijatelje, da je koncert Uroša PrevorSka, ki j- bu določen za danes zvečer, preložen na ponedeljek 12. t. m. Koncert bo prav gotovo pomemben dogodek v našem glasbenem življenju, saj se bo takorekoč prvič predstavil domači koncertni publiki violinist Uroš Prevorsek. ki je z odličnim uspehom dovršil svoje Studije v tujini in se letošnje leto uspešr.o udejstvoval v simfoničnih solističnih koncertih. Koncert bo v ponedeljek 12. t. m. ob 20 uri v veliki Filhanno-nični dvorani. Prtdprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. —lj Mojstre in vajence, učence strokovno nadaljevalnih šol. obveščamo, da zaradi državnega praznika »Dneva vojskec v potek 9. maja na ljubljanskih strokovnih nadaljevalnih šolah ni pouka. Leteča pedmortiica — novo bojno orožje Nov izum moderne tehnike- ki pa Se ni preizkusen in splošno uporaben Zadnje čase se mnogo govori o novi izpopolnitvi vojne industrije Fantastični izumi na poij.. oboruž.i-ve se množe od dne do dne m na tem poliu nas ne more nič presenetiti, ker smo že vsega vaieni Zanimive informacije prihajajo v tem pogledu od dveh nemških strokovnjakov Seydewitza in Doberena k", sta napisala knjigo »Smrtni žarki in drugo novo bojno orožje«, iz t*1 knjige posnemamo poglavje o podmorskih letalih. Iz Nemčije prihajajo vedno znova vesti, da so tam že izdelali letečo podmornic o odnosno podmorničko letalo Inženjer C Bervvick je baie ie leta 1935 vzbudil veliko pozornost svetovne javnosti s svojim izumom. Konstrukcijske načrte le baie takrat izročil državnemu mornariškem-.: uradu v Berlinu. Načrti so se nanaših na podmomiško letalo, ki 1e bilo p-> nre z-kušnji in odobritvi že konstruirana Po drugih vesteh pa pripisujejo ta senzacionalen izum prof Hobbeju Tudi on ie baje napravil načrte za vodno letalo, ki lah'^o manevrira ne samo na vodni gladini temveč tudi Dod vedo. O zanesljivosti teh vesti ni treba dvomiti. Ideja podmornistega letala ie stara že 50 let. Uresničiti jo je pa bilo mogoče šele zdaj. ko je prišla tehnika konstrukcije letal na višjo razvojno stopnjo. Da smo zdaj to stopnjo dosegli, je vaakomur jasno. Pri sedanjih tehničnih možnostih ni nobena utopija gradnja posebne rjodmornice. ki bi pomenila kombinacijo a svojim največjim sovražnikom letalom. Seveda pa pomeni to novo veliko pridobitev na P^lju oboroževanja. Novo bojno sredstvo mora doseči ogromno Število obratov, da lahko 3 hitrostjo najhitrejših letal, torej okrog 400 km na uro prihiti na kraj rx)morske bitke ali pa da ga lahko pošljejo z enako hitrostjo od obale proti sovražnim letalom, bližajočim se celini Leteća rx>dmoTTiica se nekaj kilometrov od kraja kjer naj Doseže v boj. ustavi na vodni gladini, sname propelerje, potegne krila in trup in izgine pod morsko gladino kakor običajna podmornica s torpedi, pripravi ienimd za izstrelitev. Eden najtežavnejših problemov pri konstrukciji leteče T>odrnornice so bile nosilne ploskve, ki bi se dale v čim krajšem Času potegniti v trup. odnosno potisniti iz nje-&a Krila, ki :ih je treba v danem primeru hiti o potegniti v trup letala, morajo bit: narejena tako da se lahko Diod v/letom kot ročni daljnogled hitro potisnejo iz njega Voma letala z veliko hitrostjo in torti velikim številom 1 bratov, marajo met: kratka krila. Ta oa naravnost zahtevalo velik hitrost on Dremikanju na zemlji ali morski gladin; posebno ob stanu Zato pomeni tako pogosto spuSčanio vojnih ietai na tla izven letai.sča. unič-mje letala Na kratkih in slabih letališčih se lahko »puščajo in dvigajo samo letala t manjšo hitrostio. torej z velikimi krili Ker pa mora idealno vojno letalo raz%"ijati veliko hitrost obenem pa biti zgrajeno tako. da se lahko sDusti tudi na zasilno letališč? ali sploh tudi tarr^ kior letališča ni. je kombinacija kratkih in dolgih kal nujno potrebna Izdelati je treba tako letalo, k1 bi moglo po startu skrčiti svoja krila Zunanji del kril ie treba ootisniti v notranji del kakor če potegnemo prste rokavic nazaj. V vseh velikih državah zlasti v Nemčiji in Italiji, so že delal i poskuse, da bi rešil' ta problem. V Nemčiji imajo že celo vrsto novih letalskih konstrukcij Francosko vojno ministrstvo ie razpisalo celo n tgrndo en milijon frankov za najboljšo konstrukcijsko rešitev tega problema Ta na?rada je bila izplačana v avsustu 1935 Ing M -honinu za niegovo letalo s teleskop k i mi krili. Mahoninovo letalo ie enokrilnik. ki potegne do startu in potem ko je dos-glo dolrčano hitrost, zunanje konce kri v glavni del istih. To letalo potrebuje ob start.i hitrost samo 38 km na uro. njegova največja hitrost v zraku pa znaša 460 km To je zelo pcmembna izpopolnitev v letalstvu. če pomis-lirno. da potrebu ie sicer letalo ob startu polovico maksimalne hitrosti M> honinovo letalo bi doseglo v zraku največ 200 km na uro. če bi ne imelo p# ebnih kril Vprašanje letečih podmornic bn zahtevalo seveda Se precej časa. preden bo končno rešeno. ^Ms> ie verjetno, da bi dobili porabne lerece podmornice še pred koncem sedanje vojne. tnseriraj v „Stav. Narodu — lj Knjigama Tiskovne aadruge nujno naproša vse one, ki so v zastanku • plačilom za dobavljene knjige, da svoj« ob\eznosti zanesljivo poravnajo najdalje do 15. V. t. 1.. ker bo primorana po tem roku vršiti inkaso na stroške zamudnikov. K;:( uje se v poslovnih prostorih, Se-lenburgova ul. 3 ali potom Poštne hranilnice št. 11926. 274-n fteCei.nica K t) L K D A K Dane*: Petek. 9. maja: Gregor Nacijan, Herma. DAN A&NJE 1'KIHEmTVE Kino Matica: Simfonija življenja. Kino Sloga: Beneško dekle. Kino Inion: Trav:ata. 1)1/ l UMI l.r.KAUXE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Kamor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver. Sv. Petra ce^ta '.o. Naše gledališč* * 1» K A M A : Začetek ob 1**. uri. Petek. 9.: zaprto. Sobota, lo . Ugrabljene Sabinke. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol Nedelja. 11.: ob 15. uri: Šesto nadstropje. Izven. Znižano cone od 20 din navzuoi Ponedel ,ek. 12.: /.npr to Schbnthiiiiuva ve*eloixra »l'k rabljene S:v-binkt-cc je eno ustih del, ki so zaradi vzorne zgradbe de.aiija in zapletljajev pi inior za dobro napisano veseloigro. Ko.motu prizori in dialogi rastejo do zabavnoga viska in razpleta. Glavna figura ie ravnatelj potujočega gledališča. Striže. Ta vloga spada med bravume igralsko partijo. Igia jo Cesar. Važno vlogo igia tudi CJre^oiin. Ke£i-ser prof. Šest. l*r«'tUta\a bo jutri \ soboto ob 19. uri izven abonmaja, po izrt dno znižanih cenah od 14 din navzdol, na kar pruv posebej opozarjamo. O P E K A : Začetek ob 19, uri. Petek, 9.: zaprto Sobota, 10.: Vesole ženo windsorske. Izvin. Znižane cone od 30 din navzdol Nedelja. II.: ob 15. uri: Princeska in zmaj. Mladinska opereta. I zvon. Globoko znižane cene od 24 uin navzdol. Ob 19. uri: Carrnen. Izven. Znižane cent* od 30 din navzdol Ponedeljek. 12 : zaprto ★ Komično funta-stičnu ojht** Ni* obuja, »Vesele žene Windsorskf« je bogata na muzikalnih domislekih, ki posreOriio slikajo razpoloženje k dejanju Sproščenost, žo:an:i volja in nagajivost, ki prepletajo dejanje, se očitujejo v humorno zasiuu aoin prizorih, ki jih noai blesteča glasba. V glavnin partijah: Hevbalova. Kogojeva. 1'oiajnar-jeva. Buffo partijo Talstaffa poje pr\ič Drago Zupan. Vptizoi itev bo v soboto ou 19. »Carrnen«, ki jo bo opera izvajala v nedeljo 11. t. m. zvečer ob 19. uri je najslavnejše francosko operno delo In obravnava po znameniti Merimejevi noveli e'.r- mentarno ljubavno dramo, v kateri se srečata svobodna erotična natura ciganke Carrnen z ljubeznijo moškega, ki je vklenj« n v zakone časti, poštenosti in svojega stanu. Naslovno vlogo poje ga Kogej^va. glavne vloge: Franci. Primožič in Rio 'ova En-rigent Niko Stritof. Predstava v neloljo je po znižaaih cenah od 30 din navzdol. SPORT — 2SK Hermes, nogometna sekcija. Danes v petek sestanek vseh igralcev ob 20. pri Keržiču. kdor ne more priti danes, naj pride istotja v soboto. Razgovor radi treningov in razdelitev legitimacij za vstop na igrišče. Vsi sigurno! MALI OGLASI Beseda 60 par, davek posebej. Preklici, tajava oeseđa din davek posebej. £a pismene odgovore glede malin oglasov je crebe priložit, znamko. — Popustov ca maie ocease ae priznamo RAZ no Beseda 60 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PRECENI STRUPE ki se nabirajo ▼ tvojem telesu, z rednim uživanjem »AMBROŽEVE MEDICEc Pristno dobite le v MEDARN1, Ljubljana, Židovska 6. 13. T. BUKOVA DRVA za kurjavo, franco vagon Semič, nudim. Produkcija drv, p. Semič,' 831 OGLAŠUJTE male oglase e „Slov. Narodu44 ker so" najcenejši KLIŠEJE NASIPA inFORtlACUE Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanji! znesek 15.— din TISOČ DIN NAGRADE kdor mi pripelje konja pramzt št. 24. 10 let star, zelo občutljiv in se ne pusti jahati, ali 500 Din kdor mi pove, kje se konj nahaja. SliSi na ime Rlčko. Ignac Hrovat, Jesenice. 831 KUPIM BAKER medenino, svinec, staro železje in gumo plača najbolje »METALU«, Gosposvetska c. 16 — tel. 32-88. 823 SLUŽBE Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din BIVŠI TRGOVSKI POMOONIK vešč slovenščine, italijanščine, nemščine v govoru in pisavi — išče zaposlitve kot tolmač, vratar, skladiščnik ali podobno. — Danilo Skerbinc, Stražišče pri Kranju 347. 820 POHIŠTVO si nabaMte najceneje —- vse vrsts stolov, politiram oprave in vsa popravila — ZORMAN, Breg 14. 836 Makulatura* papir proda oprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica itev. c Giovanni Rami: Zmagovalec Onoratc Mariani je bfl poosebljen duh odpora. Prepovedi vseh vrst so ga silno dražile. Zadcs-tovalo je. da je prebral napis: »Hoditi po travniku je prepovedano« in že ga je obSla nepremagljiva želja izpre-hajati se po živi zeleni preprogi. Ce se je peljal z vlakom, mu je dihala cigaira samo v oddelku za nekadilce. Poleg toga je bil pe Marteni silne nervozen in za vsako malenkost se je razburil. Neke noči — bik' je lani v septembru — je vstopi! v prvi razred v Florenoo namenjenega bržega vlaka. Bi>l je Čisto sam v oddelku. Razmišljal je o slojih po*dih, ko se je njegov pogled k nesreći ustavil na viseči medeninasti tablici z napisom: Po>-tegnite za ročaj samo v nevarnosti. Zloraba je kazniva. O nora to Mariani je zrl nekaj časa na tablico kakor začaran, potem je pa jezno skomignil z rameni, rekoč: Kaj za to? Re-šrlne zavora je pač rešilna zavora, to mi nič posebnega. Obrnil je najnsu aansaJjivo hrbet, pt> pravil na polici sa seboj prtljago, pogrnil popotno odejo na bed t i. se stisnil adoboa ▼ kot m razgrnil sovine. Toda poRti&ia vesti niso mogle vzbuditi njegovega zanimanja, za borzni pregled se ni dosti zme- nil, dnevne vesti so ga pa rudi dolgočasile. Zdelo se mu je, da zasilna zavora Šepeče: pst, pst. Morian' je odledij novine, uprl pogled v medeninast ročaj m za mrmral: Tri sto vragov, kaj ie to? Če potegneš za ročaj, se za vera sproži in vlak se ustavi. Strojevodja skoči z lokomotive in odhiti pogledat, kaj se je zgodilo. Vrata se odpirajo in zapirajo, ljudje kriče, plaha vprašanja se plazijo po hodnikih ... Ko je tako govoril sam pri sebi, ga je »preletel mraz. Ročaj zasilne zavore sc je lesketal se bolj izzivajoče. Onorato je ugasnil električno luč, toda medeninasti ročaj se je tudi v temi vabljivo lesketal. Srdito je Mariani pobral novine in ovil z njimi kovtna&to izkušnjavo, da bi je ne videl. Ko so se njegovi prsti dotaknili ročaja, je za-drhtel. — Kaj moram res potegniti za to prekleto stvar? je zasepctal sam pri sebi in stopi] prestrašeno korak nazaj. V glavi se mu j« vrtalo, kajti fturtl j*, da je zapadel nracni izkušnja vi. — Kaj stoiiti? Sklonil ss je in videl, da prtpcroča Cona tako dclgo nekaj glasno mmtmM da ja Jlovak konsao o tam pra-prfsaa. Onorato Ma*s» js torej ponovil i silil it aa glas: Zlorabe j* kasnim, zloraba ja kazniva .. »loraba ja kašmira... Toda uspeh je bil nepričakovan. Mariani je prijel za ročaj in za mrmral ves obupan: In kaj za to, če potegnem? Kaj se mi more zgoditi? Morda mi nalože sto lir denarne globe ali pa dva dni zapora. To bi ne bilo teko hudo, toda, ka če bi povzročilo to nesrečo? Kaj če bi trčda skupaj dva vlaka? Mrtvi, ranjeni, razbiti vagem. unčena loko motiva, milijonske od^kedninc bi bilo treba izplačati žrtvam in njihcvim ded;čem . . . Od groze so se Mananiju naježili Uisje. Xe, ne nobene neumnosti ne storim. Brž je stopil na hodnik, toda u^odn; ročaj ga je vlekel nazaj v kupe. Njegov pogled sc kar ni mogel Icčiti od njega. Spoznal je, da mu ni pomoči. Previdno se je dotaknil ročaja in ga jel božati kekor mačko po hrbtu. Potisnil je roko sko*i odprtino ročaja, potem je pa obesil palico nanj. Zdelo se mu jc, da je ročaj nekoliko popustil... Mariani je težko dihal, v sencih mu je kri divje utripala . . ., toda vlak se ni ustavil. Tedaj je odločno obesil na ročaj jermen, s katerim je imel zvezane, popotno odejo in potegnil je... — Bože mej. v Lak ^e ustavlja, je za^epr-tal Mariani prestrašeno. Toda bila je samo postaje, kajti sprevodnik je aaklical: Orte! Vlak jc aopat odpeljal Nikogar ni bilo v kupe O nora ta Mariania. ki je bil zelc ogorčen zaradi svojega neuspeha. Kakor začaran je zrl na rešilne zavoro in rae-mi&ljal: — Storim to teko, da sc bo zdelo, da sem se hotel obesiti. Saj se gotovo včasi kdo obesi v vlaku. Lahko bi imel nesrečno ljubezen, ali pa bi postal žrtev finančnega polema. In takoj je storil, kar jc bil oklenil. Napravil je na jermenu zanko, vtaknil v njo glavo, potegni! močno za ročaj in se obesil nanj z vso tezo svojega telesa. Ta čas je zaslišal, kakfr je nck-ij zaškripalo: kr . . . kr . . kra Ah. zavore že delujejo, je vzkliknil Mariani in oči so mu stopile iz votlin Toda čudn< škripanje je utihnilo, vlak se ni ustavil in nihče m rrdpr! vrat njegovega kupeja. Tedaj se je Ononato z obema rokama *;besil na jermen in jel vleči na vse moč. Zavora m delovala bila je pokvarjena. Mariani jc razvezal zanko in stopil zopc* na tla Srdite se je ozrl na vražji ročaj in mu zagrozil: Zdaj t> pokažem, kaj znam' Z obema rokama ie pograbil ročaj in ga jei divje mikastit' V Orvietu ga jc ukrivi«, v Chinsi ga jt izdrl iz stene, za Arezznm ga je pa vrge* *kozi okno Sele putem se je mogel Onorato Mariani udobno zleknti v neslnnjač in zaspati z občutkom, da je zapus-td bojišče kot zmagovalec. >8LOVKN8KI MARODc peteft. maja ML r Btev. ]06 Nešteti poizvedujejo po sorodnikih Velik naval na informacijsko pisarno Rdečega krila Ljubljana, 9. maja V hudi stiski posamezniki mislijo le vsak nase ter se ne spomnijo mnogo niti na najbližje sorodnike. Sele ko se nekoliko pomirijo, jih začne skrbeti bolj tudi za njihove grage. Ljudje so povsod enaki ln tudi pn nas ni drugače. Zato je razumljivo, da ljudje zdaj poizvedujejo po sorodnikih mnogo bolj kakor ob koncu prejšnjega tedna. Tedaj se tudi niso mogli srx)mniti, na koga se naj obrnejo, in večina si ni mogla niti približno predočiti splošnega položaja. V začetku so ljudje pozvedovali po svojih sorodnikih pri vrača jočih se vojakih in tistih redkih posameznikih, kj so se prebili iz južnih krajev k nam. Toda večina se jih ni mogla zadovoljiti s tem, kar so zvedeli Zato so se začeli v čedalje večjih množicah obračati na Rdeči križ, na to v vojnih časib edino mednarodno in posebno pomembno organizacijo. Rdeči križ opravi med vojno izredno mnogo dela že samo s tem, da zbira informacije o pogrešanem. To njegovo delo je neprecenljivo. Njegova organizacijska mreža je razpredena po vsem svetu in njegov mednarodni pomen se primerno uveljavi ter pokaže šele med vojno Prejšnje tedne se je našemu Rdečemu križu v Ljubljani prijavilo mnogo prostovoljnih delavcev, ki so bili pripravljeni sodelovati pri zelo težkem in tudi odgovornem delu. Nekateri se najbrž niso niti zavedali, kako težko je delo v posameznih edinicah Rdečega križa na terenu, ko je treba pomagati ranjencem in umirajočim. Priznanje je treba izreči navdušeni mladini in vsem drugim ki so se javljali v službo Rdečega križa, samo želeli bi, da bi navdušenje ne ugasnilo zdaj, ko izrednih delavcev ni več treba in ko zapuščajo to službo. Prejšnje dni je Rdeči križ odprl tudi nekaj okrepčevalnic za vračajoče se ljudi, ki so prihajali utrujeni, lačni in žejni v mesto. Zdaj teh okrepčevalnic ni več treba in RK nima več posebnih nalog razen te, ki je tudi zelo težka: dajanje, odnosno zbiranje podatkov o pogrešancih, ki so ostali v južnih pokrajinah ali kdo ve kje. Toda šolska spričevala so se zdela množicam, ki so prihajale v informacijsko pisarno, spričo njihovih skrbi, povsem postranska zadeva. Na hodniku pred pisarno se je nabralo toliko ljudi, da so se morali uvrščati Še po stopnicah Red je bilo zelo težko vzdrževati. Nekateri so prinašali že izpolnjeno tiskovino s podat- ki ter s pismenim sporočilom, naslovljenim na pogrešance. drugi so pa se čakali na tiskovine, da jih izpolnijo Za informacijsko službo Rdečega bita so določene posebne tiskovine Izpolniti je treba dve enaki tiskovini Tiskovine so tiskane v štirih jezikih: v slovenskem, francoskem, nemškem in italijanskem V prvih, zgornjih razpredelklh napiše svoje osebne podatke oseba, ki išče obvestila Potem sledi nekaj praznih vrst za obvestilo o pogrešancu. to sporočilo sme obsegati največ 25 besed V spodnjih raz-predelkih je treba navesti podatke o pogrešancu. Na drugi strani tiskovine je prostor za odgovor osebi, ki išče pojasnilo. Sporočilo sme obsegati samo 25 besed le o družinskih (sorodniških) zadevah Vsi. ki iščejo obvestila o sorodnikih, bi seveda radi prejeli čim prej odgovor nekateri so pa celo mislili, da ima RK že vse podatke v rokah ter da bodo lahko takoj zvedeli vse, kar žele vedeti Razumljivo je. da pri Rdečem križu ni zaposlenih jasnovidcev, ki bi naj kratkomalo odgovarjali vsem na vsa vprašanja RK mora najprej zbrati podatke o pogrešancih in po i zvedeti pri drugih, pristojnih sekcijah v drugih državah, odnosno pokrajinah če je sploh mogoče zvedeti, kar je treba S tem je seveda mnogo dela, z zbiranjem podatkov ter dopisovanjem, zato bodo morali ljudie še nekai časa potrpeti. Da bodo pa olajšali to veliko delo Rdečemu križu je rudi potrebno, da ne rx>vzročajo nereda v informacijski pisarni. Samo po sebi se pa razume, da je treba tiskovine izpolniti čitljivo. Pogrešane! se oglašajo Rdeči križ objavlja seznam nas lovi jen-cev, za katere so prišla sporočila po grešan cev. Naslovi j en ce pozivamo, da v pisarni Rdečega križa, Miklošičeva 22b-II. dvignejo došla sporočila. Opozarjamo, da se naši kurirji še vedno nahajajo v Beogradu in ostalih predelih, pa bo Rdeči križ postregel z novimi informacij ami, čim jih bo prejel LJubljana - mesto: Mezi Ivan, Tržaška, Jakša & Co, Celovška, inž. Kobi Joško, Resi jeva, Savinšek Jaka, Soteska, J oŠ t Ivi, Prazakova, Trešek Ciril, Rožna dobna Lenger Zvonimira, Predovičeva, Rozman August, Poljska pot, Veter rodbina. Medvedova, Petru ša Ivan, Rožna dolina Hicke, Vrtača Zorman Anica, Celovška Celešnik, Mencingerjeva, Mahnič Joža Breg, K oba j c Lavnčeva, Pogačar Alojzij, Rožna dolina, Prernrov Marija, Janša Majda. Jegličeva Feler Josipina. LJublJana-okoMca: Iindič Ana, Tomaževo. Dolenjska: Kluna Ivana rodbina iz Ribnice. Kadunc Franc Perovo- Grosuplje. Pire Marija. St. Jernej - Stara vas 14 Gorenjska: Dr Volbank Jože. zdravnik Kranjska gora Prešeren Marija Žirovnica Rutschigaj Izidor. Nerad Ivanka tn Cop Pranja. Jesenice, Zvan Angela. Fužine, Pretnar Ignacij, Podtabor, Stegnar Albina Podbrezje. Fertin Leopold. Cerne Andrej, Medvode. Premk Antonija in Lap Josip, Ver je. Orel Katarina. Goričane. Štajerska: Južna, rodbina Sv. Jurij ob Taboru; Jus Josip, žetale; dr. Mogllnicki Zora. St. Jurij ob jui. žel.: zvab Marija Laško: VrablČ Olga fiostanj; Babnik Amalija. Grajska vas - Gomilsko: Lukman Peter tn Mila Pahor. Gornji grad; dr Ludvtg-ova obitelj, Braslovče; Ralner Metka, Braslovče; Tumšek Margareta-Gorjup. Lava-Cel1": Wessely Marija. Store; Rojnik Elza tn TJlaga Katl. Celje; Zidan-šek Fani. Sp. Hudinje, Dobovtšek Jurij Sv. Jurij pri Celju; inž. dr. Pivko Sve+o-polk. SrediSče ob Dravi; Ornik Franc. Gočova-Sv. Lenart nad Mariborom; Kuk Anton. SI. Konjice, dalje iz Maribora: dr Skapinova rodbina, Irgolič Sonja. >Unio« družba. Krajnčeva rodbina. Amalietti Au-guštln. prof. Pimatova rodbina ln Jurčič Anton; Kos Martin, Velika nedelja; Todo-rovič Ana-Miroslav. Podčetrtek; Ajlec Marija. Murščak-Slatina Radenci; Filipič Marija. Desnjak-Ljutomer; Orešnik Jože Rog. Slatina; Markuc Drago, žitečka vas-Vurberg; Jurgec Marija, Gruškovec-Sv. Barbara: Kosi Kari, Sv. Tomaž pri Ormožu; Fuis Karel, Murska Sobota; Ulaga Janez, St. Rupert; Sirca Marija, Sv. Pavel pri Preboldu. ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Sonja, kakšen gospod je pa to, ki te je spremil domov?« »Kaj, tega ne poznaš? To je vendar tvoj bodoči sorodnik !c »Bodoči... bodoči — kaj?t »Nu, tvoj bodoči zet!« Gospa: >Tukaj Imate, Ančka, moj klobuk, ki ga. itak ne bom več nosila.« Služkinja: »Hvala vam, milostiva, to je bas klobuk, v katerem me moj prijatelj najrajši vldl.< »Možje ao zelo podobni zobem,« Je dejala stara ženska. »Težko jih je dobiti in dokler jih Imaš, ti prizadevajo mnogo bolečine m neprijetnosti. A če Jih nfrmaA več, zapustijo veliko luknjo.« Km si in meščan u suefouni uofni Spomini na čase, ko so morali Ljubljančani sami hoditi na kmete po živila Ljubljana 10. maja Ko se je leta 1914 pričela svetovna vojna, smo bih takorekoč čez noč postavljeni v novo dobo, zlasti glede na prehrano ln druge življenjske potrebščine, ki so nam jih dovažali kmetje v mesto. Preobilice vsakovrstnih živil in udobnosti za nabavo vsega, kar nam je bilo potrebno, smo bili v mestu pred svetovno vojno tako navajeni, da nismo mogli verjeti kmetom, ko so nam povedali, da nam vsega tega ne bodo več dostavljah na dom. Prvi hip smo mislili, da sploh ne bo mogoče živeti, če ne bomo imeli vsega pri rokah. Najbolj smo pogrešali mleka, ki ga nam mlekarice niso več dostavljale na dom. Zato ni bilo druge pomoči, kakor da smo ga hodili sami iskat v okolico Ljubljane- Zlasti družine s številnimi otroki so bridko občutile to spremembo. Zato je marsikatera mati bila primorana dajati otrokom namestu mleka črno kavo, ker ni imela nikogar, da bi ga poslala iskat mleko. Mlekarna pa je bila menda takrat v Ljubljani samo ena na Kongresnem trgu. Neverjetno je, kako se človek hitro privadi raznim spremembam in okolnost lin, pa naj bodo že kakršnekoli. Da se kdo, ki je živel v slabih gmotnih razmerah, hitro privadi na boljše življenje, ]e povsem razumljivo. Težje pa je razumeti, da se tudi tisti hitro privadi na slabo, ki je preje živel v izobilju. Jasno je, da je težji prehod z boljšega na slabše, kakor pa obratno, toda dejstvo je, da se živi, če ne tako, pa drugače. Pred trgovinami, kjer se je prodajalo blago, so stale dolge procesije ljudi, ki so čakali, da dobe svoj strogo odmerjeni delež. Nekateri so vstajali ob štirih zjutraj ln šli čakat pred trgovino, kajti pogosto 3e je pripetilo, da je za tiste, ki so prišli pozneje, zmanjkalo, zato so po dve- ah triurnem čakanju odšli praznih rok domov. Največji naval Je bH po navadi na kruh, moko in tobak, katerega so prodajali v vsaki trafiki samo po en dan v tednu, pa se takrat je bil po navadi razprodan že v eni url ali pa še prej. SIcer se Je večkrat čakalcem zdelo neverjetno, da bi bil že ves tobak razprodan, toda pomagaj si, če al moreš. Kdor Je Imel priliko priti do tobaka, je dobil v zamenjavo zanj prav vse, kar mu Je srce poželelo. Najbolj iskan ln najbolj cenjen Je bil tobak za pipo, ker tega so Imeli kmetje naj-raje. NekaterL, Id so znali kovati zase koristi na račun drugih, so postali v kratkem času premožni ln prevzetni, Četudi so bili pred vojno siromaki. Na drugI strani pa so bih v pretežni večini tisti, ki so pred vojno razmeroma dobro živeli, v vojnem Času pa so postali siromaki, ker se niso znali ali pa ne hoteli ukvarjati s umazanimi posli, M so prinašali največji dobiček. Draginja ki je rasla sporedno z Inflacijo, bi 5e ne bila tako občutljiva, pa tudi težkoč ni povzročala kakor bi kdo mislil, ker so se temu primerno od meseca do meseca zviševale tudi plače. Hujše je bilo to, ker se je za denar težko dobilo kaj, iesar ljudje niso bili primorani prodati. Tudi drobiža je povsod primanjkovalo, zato so kratkomalo papirnate bankovce trgali na polovice in četrtinke, ter al tako pomagali pri plačevanju. Mestna občina ljubljanska Je Izdala svoj poseben papirnat denar, ki je Imel Isto veljavo, kakor državni bankovci, toda samo v mejah Ljubljane. SIcer pa se je bilo denarja zelo težko znebiti, ker Je vsak imel rajši blago kakor pa denar. Zato se je razvila prava menjalna trgovina, zlasti po deželi se Je večkrat slišalo, da Imajo denarja več kakor kruha kljub temu, da kruh pridelujejo doma denarja pa ne. To seveda je bil le migljaj, da se bo v zame- njavo dobilo marsikaj pri hiši, dočtm za denar ne dajo ničesar. Kdor je hotel dobiti moko, jajca, krompir, maslo itd., Je moral prinesti s seboj v zamenjavo v prvi vrsti tobak, petrolej, sladkor, usnje ln podobno. Tudi sukanec tn razno tekstilno blago je bilo zelo dobrodošlo. Komur Je bilo kakorkoli že dostopno taksno blago, je prav lahko dobil vse Življenjske potrebščine v zamenjavo zanj. Količina pri zamenjavi se je pa ravnala pač po potrebi ln množini enega ali drugega blaga, ki je bilo na razpolago, Ce ni bilo pri hiši petroleja se je se je dobil za pol litra te smrdljive tekočine cel mernik krompirja ali tudi do 5 kg moke ali pa kaj drugega, kl je bilo često desetkrat več vredno, kakor pol litra petroleja Ce ni Imel gospodar-posestnik tobaka sa pipo ali gospodinja kave ln sladkorja Je tisti, ki je prinesel to robo v hišo, dobil zanjo vse, kar mu Je srce poželelo. Zgodilo se je pa tudi, da si moral dati kilogram sladkorja za kilogram črne moka če si jo hotel imeti. Z vsakim dolenjskim vlakom, ki Je odhajal iz Ljubljane, so cele množice ljudi obojega spola potovale s polnimi nahrbtniki različnega blaga, ki so ga hodili zamenjavat po vsej Dolenjski za živila zvečer ali pa šele drugi dan so se vračali še mnogo bolj obloženi, kakor so odšli iz Ljubljane. Nekateri so delali to lz nujne potrebe, da so mogli preživeti sebe m svojo družino, drugi pa so hodili v spekulativne namene, ker so živila ki so Jih pribarantall na Dolenjskem, vozili dalje v Trst ln druge obmorske kraje ter jih tam drago prodajali. Izmed teh zadnjih si je marsikdo napravil lepo premoženje, četudi se ga Je prijelo nelepo Ime »verižnlkc. Pri vsem tem pa moramo priznati, da Je bila med svetovno vojno Dolenjska prava žitnica Id ni bila nikoh izčrpana, četudi je poleg vojaških prežlvfjala rJJa na flastittlaocs civilnih prebivalcev J. Campbellova avantura Neki ameriški novinar je objavil v new-vorških listih podrobnosti o' avanturi bivšega ameriškega poslanika v Beogradu Campbella Poslanik se je odpeljal lz Boke Kotorske v turističnih avtomobilih s celotnim spremstvom v Drač, kjer so ga presenetile v pristanišču Italijanske čete, ki so pred tem mesto zasedle. V skupini so bili tudi rudarski inženjerji, ki so bili zaposleni v bivši Jugoslaviji. Poslanik ni hotel ničesar izjaviti o svojih namenili. toda Italijanska vojska mu > odhod lz Drača. Nameraval se je vkrcati na angleško podmornico, ki »e Jo približala pristanišču v trenutku, ko so Italijanske čete zasedle pristaniški paa Vse kaže, da se je poslanik dogovoril ■ podmornico za odhod s pomočjo radijskega poročila Z angleške rxxiniomice so opažih italijansko zastavo v pristanišču. Zaradi tega je poveljnik podmornice dvignil parlamentarno zastavo. Tedaj so se pa že dvignili italijanski bombarderji, nakar se je podmornica potopila in izginila. Angleški poslanik je novinarjem, med katerimi so bili tudi španski, švedski in ruski poročevalci, odklonil sleherno Lzjavo, Z uslužbenci angleškega poslaništva sta bila tudi dva nameščenca grškega poslaništva v Beogradu. Strašna usoda cvetočega mesta prestolnice indijske pokrajine Beludžistana Quetta Leta 1935. je potres uničil glavno mesto angleške indijske pokrajine Beludžistana Quetto. Kmalu potem je izbruhnila še kuga med prebivalstvom, kar ga je bilo ostalo. Angleški guverner je odredil evakuacijo mesta, ograjenega z bodečo žico. Pod strogo kaznijo je bil dostop v mesto prepovedan, šele čez nekaj let, ko so iztrebili na milijone podgan, ki so se bile vgnezdile v ruševinah, so odstranili bodečo žico okrog mesta. Noben prebivalec Quette tistega lepega večera 31. maja 1935 ni slutil strašnih dogodkov. Gostilne in nočna zabavišča so bila krasno razsvetljena, ko se je naenkrat začulo silno podzemno bobnenje. Zemlja se je začela tresti in hiše so se podirale kakor otroške igrače, čeprav je guverner na hitro poslal mestu pomoč polk indijske pehote, je bilo v mestu že na desettisoče žrtev. Ker trupel niso mogli pravočasno odstraniti in pokopati in ker je vladala silna vročina, je izbruhnila kuga. Nevarno bolezen so širile še podgane, ki se jih je zaredilo mnogo v razvalinah. Strokovnjaki so ugotovili, da mora biti mesto leto dni izolirano od sveta, da se na eni strani prepreči ropanje, na drugi pa širjenje kuge. Pojavilo se je mnogo drzne-žev, ki so hoteli priti v mesto, kjer bi lahko ropali. Toda vojaške patrulje, oborožena s strojnicami ln reflektorji, so bile budno na straži. Izdano je bilo pa tudi svarilo, da nihče ne bo prišel živ lz mesta, četudi bi se mu posrečilo priti vanj. Ko je minilo leto dni in je bilo konec karantene, se je zbralo okrog žične ograje mnogo domačinov, ki so upali, da bodo našli v razvalinah teh modernih Pompejev kaj plena. Dostopa v mesto Jim pa niso takoj dovolili. Poprej so namreč razvalino razkužili s strupenim plinom, ki so ga spuščali iz letal, da so pokončali podgane. Nobena podgana ni smela ostati živa, če so hoteli preprečiti novo epidemijo. Ko so zastopniki oblasti, opremljeni s plinskimi maskami in desinfekeijskimi aparati, prvič zopet stopili v mesto, se jim je nudil grozen prizor. Povsod v razvalinah so l«?.ali oglodani človeški okostnjaki in s plinom zastrupljene podgane. Ker glede m terenske izprememdbe ni misliti na obnovitev mesta na istem kraju, bodo najbrže njegove razvaline v kratkem izginile v bujni vegetaciji džungle. Boj proti pustlfiikemu pesku V kmetijstvu Z edin) enih držav je nastal velik zastoj V Zedinjenih državah so se že več let zelo vneto borili proti puščavskim vetrovom in pesku, da bi zavarovali velike površine plodne zemlje, toda sedaj je nastal zastoj v kmetijstvu Zedinjenih držav, ker ne morejo več izvažati pridelkov v Evropo, in sredi peščene pustinje samevajo ostanki mnogih farm, ki jih je zasul veter s peskom. Boj proti širjenju peščene površine se Je začel 1. 1934. Ko so zaustavili prodiranje peska, Id je uničeval leto za letom čim dalje večje površine plodne zemlje, so že prešli v ofenzivo proti elementarnim silam. Kljub začetnemu odporu teoretikov in farmarjev so se začeli uspešno posluževati tako zvanih zelenih pasov proti nadaljnjemu prodiranju puščavskega peska Začeli so zasajati gozdna drevesa, da bi z njimi ustvarili nekakšen jez. in sicer ob straneh, od koder je navadno veter prinašal večje količine peska Tako so s časom ogradili večje površine. Pasovi dreves so bili najmanj po četrt milje dolgi in po 35 do 50 m široki. Sreda takšnega pasu so zasajena večja drevesa, postopno k robu pa manjša, a na meji pasu in polj grmičevje in traje niče. Mlada drevesa zahtevajo skrbno nego in farmarji jih negujejo z ljubeznijo, odkar so se prepričah, da ti zeleni pasovi res najbolj pomagajo proti nadaljnjemu prodiranju in uničevanju pustinj skega peska. Vlada jim daje drevesa in druge sadike, pa tudi delno prevzema stroške za delo. Od Kanade do Texasa Je zasajenih zdaj Že 115 milijonov dreves. Zasajali so kanadske topole, ameriške in kitajske breste, hraste, vrbe, murve, jelise in še razna druga drevesa. V južni D okoti, ki so jo farmarji že hoteli zapustiti, so zdaj kanadski topoli že do 13 m visoki. Povprečno so posuši tretjina dreves, v najboljšem primeru pa 27 odstotkov, toda v posebno suhih letih tudi polovica. Cim bolj so se kazali uspehi tega boja proti pesku in vetru, tembolj je država zviševala subvencije. Resnica o Jemenu Nad Adenom v Južni Arabiji leži Jemen, o katerem Je napisal italijanski novinar Sandro Volta izredno zanimivo knjigo. Volta je dobil dovoljenje za obisk dežele in Je bil gost kralja Imana TaMa, ki modro ln previdno vodi usodo svoje države. Iman Yahia je že 70 let star in kraljuje v glavnem mestu Jemena v Sanaaju. Jemenski kralj si je osvojil deželo z mečem. Pameten je, pravičen, dober in ima zelo številno potomstvo, pripoveduje Sandro Volta Goste sprejema spoštljivo v svoji delovni sobi in se z njimi razgovarja s pomočjo tolmača. Kralj sam opravlja svoje državne posle. Najznamenitejši državni račun pregleda ln potrdi kralj sam ter odloča tudi o zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih zadevah, v kolikor je mogoče sploh govoriti o zunanji politiki Jemena Kraljevi ministri obstojajo samo po imenu. Čeprav je Yahia absolutno neomejen vladar Jemena, je vendarle priljubljen, ter velja za najpametnejšega človeka v de- želi. Premagal je Trm Sauda, puščavskega Napoleona že od nekdaj je delal preglavice Angliji, katero sovraži, od početka svojega vladanja pa vzdržuje dobre odnose sodelovanja z Italijo. Yahia ima svoj harem, ki se imenuje >hiša zahvala«. V njem prebiva okrog 70 žensk, ki niso vsa lepe in tudi ne mlade. Yahia ima 14 sinov, izmed katerih je eden že določen za na- Rodovitnost črne rase Iz New Yorka poročajo italijanskim listom, da se je bela rasa v New Yorku po neki uradni statistiki za zadnje desetletje povečala samo za 6%, d oči m se je črna rasa povečala za 38r/f. Listi pripominjajo, da so druge rase potolkle belo raso v rodovitnosti in da demografsko zmagujejo v New Yorku čmcL Pomagafmo povsu našim oblastem! nerre Maei: 44 Blodna ljubezen Roman XIV. In vendar se je približala usodna ura* ko se je umaknila sramežljivost neznanemu, ko je zmagala želja zvedeti vse in ko je ta želja smelo stopila nevarnosti nasproti. Romain je prvi zbral ves svoj pogum in še istega večera je navezal z ženo intimen pogovor. — Jeanne, — je dejal po daljšem oklevanju. — Med nama so nastale neprijetnosti, ki bi si jih rad čim prej izbrisal iz spomina. Nočem namigavati na nedavne dogodke, če naj se to ne zgodi z vašim soglasjem. Obdolžil sem vas in vi ste se zagovarjali- Ce sem vam storil krivico, mi odpustite. Vprašajte svojo vest in priznajte, če je v vaših močeh in če smatrale za svojo dolžnost izbrisati sleherno sled usodnega nesporazuma. Pomislite, če mi lahko vrnete mir in zaupanje, po katerem tako hrepenim. Mlada žena je pri teh besedah vsa prebledela. Toda bila je pogumna in iskrena. Ni hotela kovati dobička iz izsiljenega odpuščanja. Ker je Romain sam navezal pogovor, bo govorila. Morda bi ne bila pohitela s tem, Ce bi bila navezana samo nase. Toda stala je pred alternativo, ali naj se reši z lažjo, ali pa izpostavi obsodbi. Zato je raje izbrala drugo možnost. Tolažila Jo bo vsaj misel, da je ublažila svojo krivdo. Zbrala je torej ves svoj pogum in odgovorila: — Romain, pravico imate do moje globoke hvaležnosti. Vi ste v mojih očeh najplemenitejši, naj-širokogrudnejši mož. Ni moja stvar odpuščati vam, ker se Čutim sama krivo, in Jaz moram prositi vas odpuščanj a, — Ah, — je vzdihnil Romain globoka Jeanne je pa nadaljevala. — Da, vaša širokogrudnost je Izzvala mojo iskrenost. Ne spadam med ženske, ki si pomagajo z lažjo. V svoji obtožbi ste šli včeraj predaleč. V svojih mislih ste streljali preko cilja ali bolje rečeno, domnevali ste nekaj, kar se ni zgodila Prezrli ste pa tisto, kar se je v resnici zgodila Romain je začutil olajšanje, ki pa Žal ni dolgo trajala — Torej sem se zmotil napol? — je vprašaL — Da — j« pritrdila Jeanne s premagovanjem. Nastala je mučna tišina. Oba sta lahko slišala, kako jima utriplje srce, Romain je prvi zopet povzel besedo: — Oprostite mi, da se dotaknem tega kočljivega vprašanja podrobneje, toda sami morate najbolj uvideti, da sva zašla v tem trenutku predaleč in da ne moreva ostati na pol poti. Polovična iskrenost bi bila enaka popolnemu pomanjkanju iskrenosti. — Strinjam se z vami, — je potrdila Jeanne s Dovešenimi očmi. Roma inu se je skrčilo srce. Prestrašil se je lastnih besed ln v njem se je oglasila želja, da bi Jeanne ne bila tako iskrena, kakor je pravkar pričakoval od nje. Slutil je, da bo potem njegovo srce izpostavljeno Še hujšim mukam, kakor so bile tiste, ki jih je pretrpel zadnje dni, ko je vsaj mogel še dvomiti, d oči m bo zdaj vsak dvom izključen. Ko bo Jeanne priznala svojo krivdo, bo vsaj vedel, da je nesrečen, Tisti hip bi bil dal pol svojega življenja za to, če bi bil mogel zaglušiti priznanje na ustih svoje žene, da bi ničesar ne zvedel, da bi nikoli, nikoli ne slišal nič podobnega. Toda bilo je že prepozno. Priznanje je prišlo, odkrito, neizprosno. Jeanne še nikoli ni bila tako stroga do same sebe, kakor v tem trenutku. — Zmotili ste se, Romain, — je dejala, — in varal je vas, kdor je vas po nedolžnem obtoževal. Rene de Mejan si ni imel nikoli kaj očitati. 2e tri leta je zaročen s Herrnino in pred letom dni sta moja roditelja privolila v njun zakon, ki bo sklenjen prihodnje leto. Krivda na vsem teži samo enega človeka in to sem jaz. — Da, jaz sem vas pahnila v nesrečoo in tudi svoji sestrični sem jo nakopala Samo moja krivda je, da je Hermina malone umrla po burnem prizoru, ko sem jo obdolžila izdajstva, očitajoč ji, da mi je ukradla moža, ki sem ga ljubila ali ki sem vsaj mislila, da ga ljubim. Rešili ste me s svojo neskončno dobroto in potrpežljivostjo, kajti ravnali ste z menoj, kakor z bolnico, jaz pa v resnici nisem bila bolna. So primeri, ko se rane nočeio zaceliti, ker hočejo ostati skeleče. Tak primer ;'e bil pri meni Moja domišljija, moj ponos in pozne- je tudi očitki vesti so me pripravili do tega, da sem se vam hotela izneveriti. To so izrabili hudobni ljudje, da so vas posvarili. Sama sem jra dala s svojim vedenjem pravico do tega. Nisem vas bila vredna in čeprav nisem zakrivila zakonolom-stva, sem vas vendar varala v svojem srcu, ki je vas hotelo zavoljo drugega pozabiti. Govorila je v pretrganih stavkih z brezobzirno iskrenostjo, ki je Romainu trgala srce in se mu zajedala v dušo. Jeanne je začutila v sebi nekakšen stud do svoje preteklosti in s fanatizmom je zahrepenela po spravi. Hotela se je oprati, čeprav bi bila morala prevzeti nase najhujše kazni in naložila je svojemu možu dolžnost, naj jo kaznuje. Ni pa pomislila, da bo on, ki je nedolžen, moda še bolj trpel, kakor ona, ki je kriva. Romain je gojil povsem nasprotno željo, namreč da bi ublažil krivdo, ki jo je valila nase in našel opravičilo za njo, ki je ni mogel več proglasiti za nedolžno. — Ali ni gola zakasnelost tisto, kar vas ie premotilo? — je vprašal. — Morda ste se bali, da bi vas ne bil vreden. Mlado dekle nosi pogosto v svojem srcu nedosanjan ideal, katerega se krčevito oklepa, čeprav je samo plod njene domišljije. Zakaj mi niste takoj povedali, da nisem odgovarjal vašemu idealu? Poskusil bi bil pridobiti si vašo ljubezen in spoštovanje. Nisem vam storil nobenega nasilja, Jeanne. Poročili ste se z menoj po svoji volji in to je zame strašno, če pomislim, da ste mi podali roko brez ljubezni. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskano Fran Jeran H Za upravo In inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani