Glasilo Občine Logatec november 1996 št. 11 letnik XXVII Drugače od državnega poprečja Stanislav Brenčič neposredno v parlament Logaška občina s cerkniško in loškodolinsko tvori 1. volilni okraj 3. volilne enote za državnozborske volitve. V volilne imenike je bilo za volitve 10.11.1996 vpisanih 19.473 volilcev, na dan volitev je bilo oddanih 15.441 glasovnic (med njimi 781 ali 5% neveljavnih); po pošti je glasovalo 187 volilnih upravičencev. Volilna udeležba je bila 80,25-od-stotna. Volilni rezultati strank v naši enoti so v poprečju drugačni od končnih, po katerih so se kandidati strank uvrstili v državni zbor. Največ glasov so volilci dali kandidatu SLS, logaškemu županu Stanislavu Brenčiču; dobil jih je 3.780. Sledijo mu Valentin Schein, LDS s 3.366 glasovi, Ladislava Furlan, SDS z 2.334 glasovi, Štefan Kociper, SKD s 1.666 glasovi in Ludovik Spi-talar, ZLSD s 1.129 glasovi. Tako kot pred štirimi leti Nada Skuk, SKD, se je letos Stanislav Brenčič, SLS, iz našega volilnega okraja v državni zbor uvrstil neposredno po rezultatu v volilni enoti. V primerjavi med izvoljenima je premik dvojen: mandat je dobil Logatčan in član SLS. Volitve so za nami. Vodstva strank snujejo koalicije in utrjujejo svoja pogajalska izhodišča. Za 28. op.p.) z močnejšo državno podporo kar najhitreje izvedejo, pa tudi, da se pri financiranju občin za razvojne Primerjava rezultatov na državni ravni in v našem okraju. stranka % v državi % v našem vol. okraju SLS I 9, »i LDS 27,01 22,67 SDS 16,1.3 15,72 SKD 9,62 11,22 ZLSD 9,03 7,60 SNS 3,22 2,92 DeSUS 4,32 1,91 november je bilo sklicano prvo zasedanje parlamenta. Zaželimo našemu poslancu veliko uspeha pri delu in izpolnitev besed, ki jih je zapisal v prejšnjih Novicah: "Trdno sem prepričan, da bom, v kolikor bo pač volja volilcev takšna, občini Logatec mnogo plodneje pomagal, da se navedeni projekti (infrastruktura kot javno dobro v najširšem pomenu komponente namenja več denarja, saj je predvsem prebivalstvo v podeželskih občinah tudi zaradi dodatnega sofinanciranja javne infrastrukture že do dobra izčrpano." Nas, volilce, pa že 8. decembra čaka referendum o temeljih novega volilnega sistema. janež Gostiša Zahvala volivkam in volivcem Drage državljanke, spoštovani državljani Republike Slovenije, cenjeni Notranjci! Iskreno se Vam zahvaljujem za pogum, s katerim ste mi dodelili svoje zaupanje na volitvah za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije. Prepričljivost vaše odločitve v korist Slovenske ljudske stranke je bila tolikšna, da poraja v meni še dodatno vzpodbudo in zavezo v prizadevanju za čimprejšnjo utrditev gospodarstva, kar bo močno vplivalo na potrebno rast kvalitete življenja ljudi v vseh treh občinah Notranjske. Volitve so bile velik preizkus za vse kandidate, ki bi vsak po svojih močeh prav gotovo želel napraviti nekaj pozitivnega. Vaša odločitev, drage volivke in volivci Notranjske je podelila mandat v Državnem zboru Republike Slovenije meni, zato si bom prizadeval, da bom kot poslanec opravil za vso Notranjsko tudi tisto dobro, za kar so si prizadevali vsi kandidati. Še posebno pa se zahvaljujem vam, drage volivke in volivci obine Logatec, za tako veliko podporo. Vaše zaupanje mi daje dodatno moralno moč v prizadevanju za razvoj občine na vseh področjih ter za utrditev tradicionalnih vrednot slovenstva, ki pomenijo za vse nas veliko bogastvo. Vsem, ki ste me ob izvolitvi za poslanca v Državni zbor s čestitkami in dobrimi željami pospremili na to odgovorno dolžnost, se iskreno zahvaljujem. V imenu vodstva Slovenske ljudske stranke izrekam zahvalo vsem volivcem, ki so na tokratnih volitvah za poslance v Državni zbor odgo vorno opravili to državljansko dolžnost in vas ob enem prav lepo pozdravljam. Vaš poslanec Stanislav Brenčič Vabilo Prispevke za zadnjo letošnjo številko Novic pričakujemo še v prvem tednu decembra, da bi lahko izšle do 20. decembra. Uredništvo V Grapovčniku - dom prihodnosti Marcel Štefančič Ob razgrnitvi idejnega načrta za postavitev doma starejših občanov na sončni strani Koša v Logatcu Končno... Vendarle... Da smo le dočakali... Zdaj je upanje bliže... Se je tistega poznooktobrskega popoldne slišalo iz zbrane množice v modri dvorani logaške knjižnice. Tačas je logaški župan s sodelavci predstavil vabljivo in obetavno idejno zasnovo doma za onemogle (oprostite, prosim, moji drznosti, s katero uporabljam oznako "dom za onemogle", vendar mi je ta oznaka pomensko najbolj vseobsegajoča, docela razumljiva, najbolj smiselna in v sebi najprikladnejša; namreč, v tej oznaki ni nič, kot hoče kdo reči, slabšalnega, podcenjujočega, omalovažujočega, ampak označuje dom, ki je namenjen ljudem, ki so tako ali drugače o(b)nemogli: najmlajši, mladi, manj mladi, starejši, stari in zelo stari... nege in pomoči potrebni; če pa govorimo o domu "starejših občanov" ali o domu "za ostarele" ali o domu "za starostnike", potem to pomeni, da namenjamo tak dom le in samo starim, ostarelim, kar pa sploh ni res!). Dom naj bi bil postavljen v Grapov-čnik, na sončno stran, v zavetje, sredi zelenega. In razstavljene risbe so upodabljale funkcionalno namembnost doma in okolice, kakor bi se najbolje prilegala prijetnemu zatišju Grapov-čnika. Zadrege z onemoglimi so že tolikšne, kot je dejala direktorica Centra za socialno delo Lidija Obreza, da močno presegajo prostorske zmogljivosti, ki jih je bila občina nekoč "zakupila" na Vrhniki in drugod ali ki jih ponujata oba Karitasova doma (Dom sv. Jožefa v Gorenjem Logatcu in Dom Marije in Marte v Dolenjem Logatcu). Glede na stvarne potrebe kaže razmišljati o kakih 100 do 120 posteljah, čemur bi povsem zadoščala prva graditvena faza, kar pa je po današnjih nazorih glede obsežnosti domov za onemogle tudi dovolj primerno. V okviru nadaljnje graditvene stopnje pa - idejni osnutek namreč omogoča postopno gradnjo -bi lahko dogradili po potrebi prostora še za kakih 80 postelj. To bi bilo skupaj že ravno toliko, kolikor je še primerno, da ni vsa stvar prevelika. Nekaj zanimivih sodobnih pogledov na programiranje in udejanjanje doma za onemogle, čemur je načrtovalec tudi sledil, je prispeval Franc Imperl, direktor zasebne firme FlRIS, ki se z razvojnim načrtovanjem posveča prav socialnemu varstvu družine - otrok in odraslih. Priznal je, da načrtovanje in graditev doma za onemoglo v današnjih časih ni ravno malenkosten izziv za načrtovalca in za investitorja. Projektant je, po mnenju Franca Imperla, upošteval oskrbovance z različnimi potrebami in v različnih situacijah: onemoglost zaradi staranja, onemoglost zaradi bolezenskih posledic, onemoglost zaradi nesreč, onemoglost zaradi invalidnosti; gre lahko za fizično ali duševno onemoglost ali za obojno hkrati - ... onemoglost starejših, mlajših itd. Poseben razmislek je razlagavec namenil tudi možnostim (nadaljevanje na 2. strani) ■ mm" m m m m mm ■i^iimifaMiSis Ob ff prostorski11 razstavi v Logatcu Prijetno svežino in drugačnost možnih oblik kulturnih snovanj nam s povzetkom vsebine dela, ki ga mora opraviti študent arhitekture na poti k samostojnosti, prinaša razstava mladega d.i.a. Lovrenca Erkerja, prikazana v Narodnem domu v Dolenjem Logatcu oktobra 1996. To je že druga razstava mladih "logaških študentov", ki se ukvarjajo s prostorom. Žal gredo tovrstna prizadevanja preveč površno in neodmevno mimo nas. Že prva omenjena razstava, podobno kot pravkaršnja, je prikazala sporočilo mladih, da so prisotni in dejavni v tem prostoru in da jih je mogoče s pridom vključiti v kulturno dogajanje kraja in širše. Razstava, s širokim naslovom -"Razvoj arhitekturne krajine logaške kotline in urbanistično arhitekturna ureditev pobočja nad Pavšičevo ulico" -, v svojem najbistvenejšem delu je sledila trem pomembnim zamislim avtorja, ki so mu bile idejno vodilo pri pripravi diplomske naloge z istim naslovom. Prva ideja, ki jo predstavlja pri razmišljanju o strukturi današnje rabe prostora, sloni na zanimivih hipotetičnih razvojnih predpostavkah. Svežina tovrstnih razmišljanj je več kot dobrodošla smer, strokovno še nedokazanega iskanja odgovora, kako so živeli in gradili naši predniki na tem prostoru in nam tako določili pogoje za današnjo prostorsko rast naselij. Druga misel, ki ji sledi avtor razstave, je želja povsem določno nakazati možnosti uvajanja tudi ambiciozne arhitekture v naš kraj. Pri tem je predvsem zanimiv poskus, ki je lasten mladim, da prinaša v kraj tudi zamisel o ambiciozneje zasnovani individualni stanovanjski hiši, ki je na Logaškem še vedno prava redkost. - Oceno o arhitekturi sami prepuščamo ožji stroki - arhitekturi in predvsem poglobljenemu nadaljnjemu iskanju strokovnih odgovorov na posamezna vprašanja, ki jih tako delo postavlja pred avtorja. Tretje razmišljanje najdoločneje poseže v izrabo našega prostora in "urbanizem" kot stroko. Zdi se, da je to tudi najpomembnejši del razstave in opravljenega dela nasploh. Studijsko kvalitetno prikazana in podrobneje razdelana je zasnova možne pozidave enega izmed kvalitetnejših prostorov (mikroambientov) Logatca in iskanje odgovora na vprašanje, kako v konkretnem prostoru v določenih reliefnih pogojih (strmi breg) poiskati kar največ in najboljše, kar ponuja ta prostor. Avtorju opravljenega dela se je posrečilo najti eno izmed možnih in sprejemljivih vizij izgradnje tega prostora. Ob možnem poglobljenem in detajlnem iskanju novih dodatnih prostorskih rešitev, ki zadevajo pripravo zakonsko zahtevane prostorske dokumentacije v povezavi s širšim zaledjem, se bo prav gotovo mogoče in nujno nasloniti tudi na prikazano opravljeno delo. Avtorju razstave pa je treba želeti še veliko delovno ustvarjalnih rešitev. Zato se pridružujem besedam enega izmed obiskovalcev razstave: "Lepo -le tako naprej!" Pavle Mihevc Mlekarna Laze zamenjuje lastnika Kmetijska zadruga Logatec je bila zaradi neuspešne proizvodnje sira v Mlekarni Laze zašla že pred leti v hude ekonomske škripce. Proizvodni izgubi se je zadruga izognila s prekinitvijo proizvodnje sira in z oddajo mlekarne v najem zasebnemu podjetniku, ki kar uspešno predeluje velik del mleka z Logaškega v okusni in na trgu kar iskani kefir. Vendar možnost učinkovite sanacije zadruge se je ponudila v neizogibni prodaji mlekarne zaradi pokritja glavnine in- vesticijskih kreditov, ki so zadrugo že usodno razžirali. Najugodnejši prodajni dogovori so stekli s podjetjem "KELE-KELE MLEKARNA KREPKO", sedanjim proizvajalcem kefirja. Zato je sredi sovembra upravni odbor predlagal občnemu zboru zadruge, ta je pa soglasno potrdil - prodajo Mlekarne Laze. Zamenjava lastnika mlekarne gre v prid novemu lastniku, predvsem pa logaški Kmetijski zadrugi. mAš Kdaj prostorski načrti? Že davno je bil razgrnjen osnutek prostorsko ureditvenega načrta za del Martinj hriba in Hotedršice. Pripombe so bile zbrane. Načrt še ni sprejet. Upravna enota, ki je pristojna izdajati dovoljenja za gradnjo, je ukleščena med odgovorno zakonitost, ki izdajanje odločb brez temeljev prepoveduje, in odgovorno držo v prid razvoju, ki naj ga ne zadržuje. Kaj pa v drugih krajih naše občine? Menda še osnutkov ni. Potrebe pa so. Predvsem za gradnjo gospodarskih objektov. Obrtna zbornica Logatec spremlja potrebe po gradnji poslovnih prostorov svojih članov. So dokajšnje. Natančno jih sicer ne more opredeliti; volja graditi namreč počasi pa zanesljivo usiha, saj v Logatcu ni mogoče dobiti dovoljenja za gradnjo novega poslovnega prostora ali stanovanjsko poslovne hiše. Potencialni investitorji se vedno znova zgubljajo v megli, ki se imenuje prostorsko načrtovanje na območju občine Logatec. Surovo dejstvo pa je, da gospodarski subjekti samo v določenem obdobju svojega gospodarskega razvoja razmišljajo o širitvi in investicijah v poslovne prostore. Če ta čas, ki je zanje ugoden, mine, potem - adijo načrti. Zgled temu je lahko tudi industrijsko obrtna cona, ki je zaradi premnogih preprek zamudila najmanj pet let, ki so še bila kolikor toliko ugodna za večje investicije; zdaj cona mukoma oživlja in je daleč od tistega, kar bi lahko bila, če ne bi bili minili ugodni časi. Zbornica zato zahteva, da se vprašanja in zadrege prostorskega urejanja začno reševati, zato daje pobudo za zaokroženje, nadaljevanje ali začetek postopkov -kar je pač potrebno - ki bi določili ustrezna gradbena zemljišča za gradnjo posamičnih poslovnih in stanovanjsko - poslovnih objektov. Obenem naj se odpravijo ovire za začetek rednega poslovanja v industrijsko obrtni coni. In še tretje področje, ki mu je treba nameniti pozornost: ureditev parkirišč in minimalnih vzdrževalnih površin za tovorna vozila, k čemer zavezujejo pravilniki, izdani na podlagi zakona o prevozih v cestnem prometu - če nas že divje parkiranje vsevprek ne moti! Že izraženih potreb pq gradnji stanovanjsko poslovnih objektov v Logatcu ocenjujemo na deset; vmes je tudi primer, ko objekt že stoji, pa se ne more priključiti na vodovodno, kanalizacijsko in električno ali telefonsko omrežje, ker da ni tehničnih možnosti, dovoljenja za gradnjo pa so bila izdana. Posebno vprašanje je gradnja manjših proizvodnih in servisnih objektov zunaj industrijsko obrtne cone. Vsaj za tri konkretne gre. Na začetku poti so ostali interesenti za poslovne prostore v poslovno hotelskem objektu na Poštnem vrtu. Potrebe so enake, če ne še večje, kot so bile. V industrijsko obrtni coni, kjer sicer en objekt že posluje, investitorji ne morejo naprej tudi zaradi neurejene infrastrukture. Najbrž ni treba drugega kot nekaj dobre volje in denarja, da se uredi, kar je urediti treba, da sredstva, vložena v investicije, začno služiti svojemu namenu in se začno vračati. Parkirna mesta in mesta za vzdrževanje in pranje vozil bodo v naslednjih štirih letih sankcionirana zahteva in niso le dandanašnji problem. Stoječi tovorni promet se mora umakniti z obcestja na primerno urejeni prostor, kjer naj bo hkrati zagotovljeno tudi varovanje vozil. Vprašanje je kaj pereče, saj bodo morali prevozniki, ki so za opravljanje dejavnosti dolžni pridobiti si licenco, predložiti ustrezne dokumente o posedovanju ali najemu ustreznega parkirnega prostora. Skrajni rok za pridobitev licence prevoznikov, ki dejavnost že opravljajo, je konec prihodnjega leta, novi pa je brez nje ne morejo več začeti! Tako v Logatcu. Kaj pa Rovte in Hotedršica, pa drugi, manjši, kraji? Bomo dopuščali, da se podoba naselij stihijsko spreminja ali bomo poskrbeli, da se naša stavbna dediščina ustrezno, okolju skladno, dopolnjuje in tudi plemeniti? Obrtna zbornica pričakuje od občinskega sveta takojšen tvoren začetek reševanja teh vprašanj, od služb in funkcionarjev, zadolženih za prostorsko načrtovanje, pa prednostno in zagreto delo na tem področju. Upam, da si želimo živeti v dobro razviti in gospodarsko trdni občini, v že na pogled urejenem okolju in med ljudmi - kolikorpomebnejšimi po funkcijah, toliko dejavnejšimi za sožitje in skupno dobro. Kar daš drugim dobrega, se ti stoterno povrne, kar slabega -tisočerno. Janez Gostiša V Grapovčniku - dom prihodnosti (nadaljevanje s ?. strani}__ za različne časovne namembnosti doma: trajno celodnevno bivanje, občasno bivanje, dnevno nekajurno bivanje in še kako drugačno bivanje. Možne so tudi dopolnilne dejavnosti, npr. obiski na domu. Prav zaradi raznotere ponudbe pomoči je pomembno, da dom ni prevelik; kakim 120 oskrbovancem bo tudi moč učinkovito streči, glede na različne situacije. Tolikšen dom bo tudi za bivanje prijeten, oskrbovanec ne bo odmaknjen, odtujen sooskrbo-vancem in osebju, s katerim mora živeti v čim tesnejšem medsebojnem zaupanju. Udobne sobe, prostrano svetli hodniki bodo sproščali gibanje sredi sončnega in zračnega življenja. Zunanje in notranje večnamenske površine bodo omogočale prepotre-bno družabnost in rekreacijo, lahko tudi za potrebe društva upokojencev, je sklenil svoja pojasnila Franc Im-prerl. Projektant arhitekt Igor Ajtič (ARHIS d.o.o. Zagorje) je natresel še nekaj tehničnih podatkov, navedel, da osnutek načtruje 5000 m2 notran-jostne površine, upoštevajoč pritličje in dvoje nadstropij; kakih 10.000 m2 pa bodo zaobjele garažne, parkirne in parkovne površine. Vse to bi veljalo kakih 650 milijonov tolarjev. Seveda, je treba programsko zasnovo uokviriti z merili ministrstva za delo, družino, socialo, ki naj bi tudi sofinanciralo projekt do 80% vrednosti. Dodatne programe, ki so zunaj republiških meril, denimo kapelica za versko obredje, je moč vključiti v projekt, vendar mora dodatne standarde posebej financirati lokalna skupnost. Zatem je logaški župan spregovoril še o investicijskih izvedbenih izzivih. V letu 1997 bi se naj pridobila potrebna zemljišča, lokacijska in gradbena dokumentacija. Sočasno naj bi se tudi zemljišče komunalno in energetsko opremilo. Tako pripravljeni program, ki ga Občinski svet soglasno podpira, bo občina ponudila na državni razpis zaradi potrebnega sofinanciranja. Če bo potrebna še kaka pomoč občanov, ne gre dvomiti o uspešno izglasovanem samoprispevku v ta namen - tu smo! Za gradnjo in dograditev pa ostajata leti 1998/99, po potrebi tudi sklepno leto tega stoletja. Poslanec Štefan Kociper in podpredsednik državnega sveta sta izrazila pripravljenost za vsestransko podporo načrta pri pristojnem ministrstvu, zlasti pri upravljalcih državnega proračuna. Tako do tod. Smemo pa ta naš logaški podvig imenovati dom prijazne prihodnosti za onemogle - dom Grapovčnik. Poročilo z 21. seje Občinskega sveta Zdravko Klemen 21 .seja Občinskega sveta Občine Logatec je potekala v predvolinem asu, kar je močno vplivalo na vsebino in dolžino razprav, saj je seja potekala v treh delih. V prvem delu so 15.10.1996 člani Občinskega sveta najprej potrdili zapisnik 20. seje z dne 10.09.1996 v predloženem besedilu. Ker so bili v posameznih krajevnih skupnostih sklicani zbori volilcev, so sprejeli sklep, da bodo sejo Občinskega sveta prekinili ob 18,45 in s sejo nadaljevali 21.10.1996 ter tako omogočili svetnikom udeležbo na zborih volilcev. Poroilo tajnika obine o realizaciji sklepov 20. seje Obinskega sveta je bilo sprejeto soglasno in brez pripomb. G. Brenčič, župan Občine, je glede ceste na smetišče dodatno pojasnil, da je bila opravljena odmera le - te v delu, ki poteka po zemljišču g. Petkovška, tako da bo možno opraviti odkup po sprejemljivi ceni, za plačilo ekološke rente pa ni dogovora. V kasnejšem času pa se predvideva zemljiškoknjižna ureditev tudi preostalega dela ceste do smetišča. Glede problematike Gorenjske ceste je pojasnil, da je trenutno nemogoče zagotoviti zemljišče za nadomestno cesto pri vstopu le - te na magistralno cesto, zato je edina rešitev sanacija obstojeega stanja. Podana je bila zahteva za odmero ceste, vendar tega zaradi odklonitve soglasja lastnikov sosednjih zemljišč trenutno ni možno izvesti. Po opravljeni izmeri bo možna sanacija ceste. Pri določanju dnevnega reda seje je g. Rudolf predlagal, da se obravnava odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč ne izvede po hitrem postopku, vendar njegov predlog ni bil sprejet. Prav tako ni bil sprejet njegov predlog, da se obravnava statuta Sklada stavbnih zemljišč Občine Logatec umakne z dnevnega reda. Sprejet pa je bil predlog g. Gregoriča, da se odlok o davku od premoženja sprejema po dvo-faznem postopku in ne po hitrem postopku, kot je bilo predlagano. Na dnevni red pa je bila uvrščena točka : Oviranje dela Sklada stavbnih zemljišč Občine Logatec. Na pobudo g. Puca je Občinski svet sprejel sklep, da se dotacije političnim strankam v vi'ini 2.600.000,00 SIT nakažejo strankam, ki imajo svoje predstavnike v Občinskem svetu v skladu z njihovimi volilnimi rezultati, v celotnem deležu najkasneje do konca oktobra 1996. G. Puc je v okviru točke vprašanja in pobude svetnikov prebral dopis Območne obrtne zbornice Logatec, glede prostorske problematike. V navedenem dopisu se opozarja predvsem na problematiko zagotavljanja ustreznih parkirnih površin za tovorna vozila, na problematiko obrtne cone ter na problematiko priprave ustreznih prostorskih načrtov za obrtno cono v Zapolju ter v tej zvezi s postopki v konkretnih primerih. G. županu pa je tudi zastavil vprašanje glede uporabe službenega vozila. G. Podobnik je opozoril na spremenjeni vrstni red avtobusov v KS Trate, zaradi česar bo po njegovem prihajalo do zamud v zimskem času. G. Godina pa je izpostavil problematiko urejanja prometa po logaških ulicah. Predlagal je postavitev litoželeznih ukrivljenih plošč (grbin), ki bi bile v primerjavi z življenji zelo majhen strošek. G. Hladnik pa je dal pobudo, da se objavi seznam dolžnikov sklada stavbnih zemljišč Občine Logatec. Svetniki so v dalj'i razpravi imeli precej pripomb glede predloženega (nadaljevanje na 3. strani) Poročilo z 21. seje Občinskega sveta (nadaljevanje z 2. strani)_ odloka o davku od premoženja v občini Logatec. Sprejeli so predlog navedenega odloka v prvi obravnavi in predlagatelja zadolžili, da za drugo obravnavo navede višino predlaganega povečanja ter da v obrazložitvi prikaže finančne posledice navedenega povečanja. Predlagatelj je dolžan v predlogu odloka za drugo obravnavo navesti vsebino določb zakonov, na katerih temelji obdavčitev, uskladiti začetek uporabe z dnem uveljavitve odloka ter v obrazložitvi predloga odloka navesti primerjalne podatke z drugimi občinami. Svetniki so se po daljši obravnavi in pripombah glede pripravljenega gradiva odločili, da ne sprejmejo sklepa o določitvi revalorizirane točke za odmero davka od premoženja na posest stavb v občini Logatec. Po tej točki je Občinski svet prekinil sejo in nadaljeval z delom 21.10.1996. Pri obravnavi Odoka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč občine Logatec je prišlo do nasprotujočih si mnenj glede pristojnosti sklada oz. župana občine, predvsem v zvezi z upravljanjem finannih sredstev. Večina svetnikov je menila, da je sklad kot pravna oseba samostojen pri opravljanju svojih nalog in razpolaganju s finančnimi sredstvi, ki so njegovi izvirni prihodki. Župan občine in občinska uprava pa je zagovarjala stališče o integralnosti proračuna, ko so vsi prihodki sestavni del integralnega proračuna. Župan je v razpravi tudi napovedal, da bo v primeru sprejetja odloka v predlaganem besedilu zadržal objavo do pridobitve ustreznih pravnih mnenj glede zakonitosti obravnavanega odloka. Svetniki so z večino glasov spre-jeli navedeni odlok z manjšimi spremembami glede sedeža in mandatne dobe članov upravnega odbora. Prav tako je Občinski svet dal soglasje k predloženemu statutu Sklada stavbnih zemljišč Občine Logatec z manjšo spremembo glede najema kreditov in posojil za financiranje programa urejanja stavbnih zemljišč. Pri obravnavi oviranja dela slada stavbnih zemljišč Občine Logatec je občinski svet sprejel sklep, da se zaprosi Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance za njihovo mnenje o pristojnosti župana glede na odredbo, ki jo je izdal 25.7.1996 in glede na status, ki naj bi ga sklad stavbnih zemljišč imel po odloku in statutu sklada kot samostojna pravna oseba. Daljša razprava se je na seji razvila tudi ob obravnavi odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Logatec za leto 1996 v prvi obravnavi (rebalans proračuna).Občinski svet ni končal te točke dnevnega reda, zato je z njo nadaljeval 28.10.1996. Po razpravi je bil navedeni odlok v prvi obravnavi sprejet tako, da je svet naložil županu, naj pri pripravi odloka za drugo obravnavo upošteva stališča svetnikov, izražena v razpravi. Pri pripravi predloga za drugo obravnavo je predlagatelj dolžan vgraditi stališča upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč, ki so navedena v sklepu o sprejemu finančnega načrta sklada. Če predlagatelj posameznih postavk ne bi mogel vgraditi v predlog, mora o tem posredovati obrazložitev. Predlagatelj mora pripraviti tudi podrobno obrazložitev k izvajanju investicij, ki mora vsebovati razloge za vsako prekoračitev posameznih investicij, za nedoseganje plana dogovorjenih investicij in razloge za nerealizira-nost investicij. Občinski svet je naložil nadzornemu odboru občine Logatec, da za prihodnjo sejo Občinskega sveta predloži v obravnavo poročilo o izplačilu plač funkcionarjem in delavcem v občinski upravi za prvih osem mesecev in posebej za letošnji september. Podrobno pa naj pregleda tudi stroške dela Občinskega sveta po posameznih postavkah. Občinski svet je sprejel tudi sklep, da ostanejo postavke glede plač za funkcionarje in delavce občinske uprave za drugo obravnavo na isti višini, kot so predvidene v planu za leto 1996. Posebej pa je bil sprejet sklep, da se do sprejetja rebalansa zagotovljena poraba proračuna občine Logatec izvaja v višini, opredeljeni v okviru meril, kakor so jih določila resorna ministrstva. Prav tako je Občinski svet sprejel sklep, da se za izvedbo vol itev v svete KS v občini Logatec zagotovijo sredstva v rebalansu proračuna Občine Logatec za leto 1996 v vi'ini 1.287.000 SIT. Občinski svet je v komisijo za regionalni razvoj pri Občinskem svetu Občine Logatec imenoval Vladislava Puca, Franca Godino, Matjaža Keteja in Pavla Mihevca. Hkrati je določil dodatni rok za vlaganje kandidatur, in sicer za svetniško skupino SLS do 10.1 1.1996. Če do navedenega datuma ne bo predlogov, se pozove vse stranke, da do 20.11.1 996 dostavijo svoje predloge za imenovanje manjkajočega člana komisije. O delu komisije za pregled investicije vodovod Rovte je poročal njen predsednik g. Kranjc, ki je navedel, da komisija ni mogla uspešno opraviti svoje naloge, ker ji občinska uprava ni posredovala vseh zahtevanih dokumentov. Po daljši razpravi o nalogah in pristojnostih imenovane komisije v povezavi s sklepom občinskega sveta o njeni ustanovitvi je bila sprejeta ugotovitev, da so službe občinskega urada onemogočile delo komisije. Svet nalaga županu oz. občinski upravi, da takoj dostavi vso dokumentacijo, ki jo zahteva komisija in se kakorkoli nanaša na izgradnjo vodovoda v Rovtah. Občinski svet je obravnaval tudi predlog statutarno pravne komisije za ureditev statusnih vprašanj NTR Logatec. Ob tej priložnosti je poročal tudi vršilec dolnosti direktorja g. Marko Cigale. Ta je predvsem opozoril na zelo slabe finančne razmere radia, na neurejene zadeve glede dovoljenj za uporabo frekvenc in na neurejene kadrovske zadeve. Občinski svet je po razpravi sprejel predlog statutarno pravne komisije glede ureditve statusnih vpra'anj in imenoval operativno telo v naslednji sestavi: Franc Godina, Marjan Gre-gorič, Štefan Kociper, Marko Cigale in predstavnik NIC. Navedeni organ je pooblaščen, da opravlja upravljal-ske pravice, razen pravic iz 9. člena ustanovitvenega akta ter pripravi predlog rešitve nadaljnjega poslovanja radia. Županu je svet naložil, da do 10.11.1996 nakaže na žiro račun NTR Logatec sredstva v vi'ini 2.000.000,00 SIT kot avans proračunskih sredstev, ki bodo NTR dodeljena z rebalansom občinskega proračuna. Zaradi odsotnosti župana v zadnjem delu-seje niso bili podani ustni odgovori na zastavljena svetniška vprašanja, tako da je občinski svet s to točko zaključil 21. sejo. Vivat, DPOM Logatec V naši občini smo bogatejši za novo Društvo prijateljev otrok in mladih. Osnovni namen društva se izraža v prizadevanju za dvig kakovosti življenja otrok, mladih in družin, v uveljavljanju in zaščiti interesov ter v zadovoljevanju potreb, izhajajočih iz temeljnih pravic otrok, mladostnikov in družin. Prepogosto nam tudi razmišljanja okupirajo zadeve in stvari, ki so zgolj poenostavljena slika dejanskih razmer. Tako ob pobudah za organizirano delovanje društva, ki želi uresničevati prej omenjen namen, prenekateri enačijo vlogo društva z organizatorjem prireditev za otroke, za tistih nekaj dni, ko osnovna šola "ne dela". Bolj kot organiziranju prireditev za otroke ko šola "ne dela" želi društvo posvetiti svojo energijo, znanje in sposobnosti dvigu kvalitete življenja širše družbe. Programi segajo na zelo različna področja. OTROKOVE PRAVICE osvetljujemo na javnih forumih, posvetih, okroglih mizah, v publikacijah. Letos so bile obravnavane naslednje teme: pravice otroka v bolnišnici, tema otroškega parlamenta - Imam pravico - imaš pravico, romski otroci v Sloveniji, revščina in otroci, zavodski otroci. OTROŠKI PARLAMENT se je razvil v pravi sistemski inštrument demokratizacije družbe in se odvija po sistemu gradnje iz baze prek razrednih skupnosti, šolskih in občinskih parlamentov do državnega. 080 1234 je TELEFON OTROK IN MLADOSTNIKOV. Nacionalna mreža TOM vključuje svetovalne skupine v krajih po vsej Sloveniji. Prek 150 svetovalcev je usposobljenih za svetovanje otrokom in mladostnikom. ZVEZA DRUŽIN pri Zvezi prijateljev mladine je oblika reagiranja na družbeno aktualne dogodke in delovanje za izboljšanje kvalitete ivljenja družine. Priročnik Imam otroka, imam pravico bo omogočil pregled pravic, ki jih zagotavlja država v zvezi z otroki, in pregled načina uveljavitve teh pravic. ZPMS bo družinam z otroki vročila ta priročnik prek centrov za socialno delo, zdravstvenih domov, šol. V sklop aktivnosti Zveze druin sodi tudi Mednarodni dan družine - 1 5. maj. TEDEN OTROKA se je v prvem oktobrskem tednu v Sloveniji uveljavil kot inštitut usmerjanja večje pozornosti otrokom, ki sicer nimajo volilne pravice in zato na ta način ne morejo uveljavljati svojih pravic in pričakovanj. OZN vsako leto razglasi osrednjo namembno temo, letošnja velja boju proti revščini. Tako je bil 7. oktobra, na mednarodni dan otroka izveden odmevni javni forum Otroci in revščina. Z letošnjim geslom tedna otroka Otrokom najboljša igrišča in igrala pa smo po vsej državi predstavljali pomembno manifestacijo družbenega odnosa do otroka in mladostnika: igrišča kot življenjski in gibalni prostor otrok in mladih. ZVEZA BRALNIH ZNAČK pri ZPMS praznuje letos že 35-letnico prve podelitve priznanj. Bralna značka pomeni pomembno prizadevanje za popularizacijo in ovrednotenje branja kot eno bistvenih prvin kulture in narodnostne identitete. Iz letošnjega programa so razvidna predvsem prizadevanja zveze bralnih značk za zagotovitev boljšega poloaja mentorjev bralnih značk na šolah, prioriteto bralnih značk med interesnimi dejavnostmi in za izvedbo obiskov pisateljev na osnovnih šolah. Mednarodni knjižni kviz 96 je nosil naslov OTROCI ZA BOLJŠI SVET. V okviru te akcije so se ob knjižnem kvizu, ki je potekal od marca do septembra, odvijale tudi prireditve, posvečene praznovanju mednarodnega dneva knjig za otroke 2. aprila in ob dnevu zlatih knjig 17. septembra . Raziskovalno delo otrok in mladine omogoča KOMISIJA ZA ZGODOVINSKE IN GEOLOŠKE KROŽKE. Delo z mladimi v vsakoletnih razpisanih raziskovalnih nalogah je dobrodošel in vsestransko koristen način spodbujanja mladih in nji- hovega odnosa do zgodovine in okolja. V okviru ZPMS deluje slovenski odbor za UNICEF. Med poslanstva te, že pred petdesetimi leti ustanovljene institucije OZN, je zapisana skrb za zaščito pravic otrok, pomoč pri zadovoljevanju njihovih osnovnih potreb in za ustvarjanje možnosti za njihov nemoten razvoj. Med cilji UNICEFA do leta 2000 pa so navedeni: prehranjevanje, osnovno izobraževanje, neoporečna pitna voda in urejene sanitarije. Od 11. decembra, ko bomo praznovali 50-letnico UNICEF pa do 15. decembra - mednarodnega dneva, ko elektronski mediji po svetu prepustijo oddaje otrokom (International Childrens Dav of Broadcasting) - bo tudi Slovenija vključena v akcijo Prisluhnimo otrokom 96. Slovenija ostaja na drugem mestu glede prodaje voščilnic UNICEF na prebivalca. Poleg možnosti, da z nakupom izdelkov, daril in voščilnic z obstoječega seznama izkazujemo pripadnost ideji UNICEF, je prav, da bi uvrstili na seznam tudi slovenski darilni izdelek, ki bi se prodajal po vsem svetu. LETOVANJA IN ZIMOVANJA v organizaciji druš'tev oz. zvez prijateljev mladine so dejavnost, ki jih država prepozna kot del socialne politike in jo zato želi tudi sistemsko urediti. Dokončni model sistemske ureditve bo povzetek ene od možnosti: koncesija za lastnike in upravitelje počitniških domov, podobno kot rešitev za centre šolskih in obšolskih dejavnosti ali pokritje stroškov priprave in izvedbe teh dejavnosti vsakokratnim organizatorjem (društvom, šolam, vrtcem..). DPOM LOGATEC predvideva za naslednje leto izvedbo letovanj in zi-movanj za otroke in mlade iz cele občine. Področij za delo in ustvarjalni prispevek k višji kakovosti življenja otrok, mladih in družin je še več; zanesljivo pa toliko, da bo vsakdo, ki bi se nam pridružil, dobrodošel in zaželen. Marija Gale Strokovnost o medicini odvisnosti O.del)_,______ Od 17.do 19. oktobra je potekala v Ljubljani 1. konferenca o medicini odvisnosti z mednarodno udeležbo. Namenjena je bila vsem zdravstvenim delavcem, ki se z bolniki odvisniki srečujejo na področjih splošne medicine, pediatrije, nevrologije, dermatologije, ginekologije, kirurgije, interne medicine, psihiatrije,... Bolezni odvisnosti so množičen pojav. Gre za odvisnost od posebnih snovi (tobak, alkohol in druge droge), pa tudi za odvisnost od hrane, od dejavnosti, dela, oseb, duhovnosti,... V zgodovini medicine je znano, da takšnih množičnih pojavov nikoli ni obvladala medicina sama, ampak je za to potrebno široko prizadevanje družbe. Strokovnjaki smo iskali dogovore, t.im. doktrino, kako obravnavati bolnika že pri prvem stiku z njim, kaj mu svetovati, v kakšne oblike zdravljenja ga usmeriti. Ni pomembna "droga", ki ga je zasvojila, saj si "drago" vsak človek izbere sam ("My drug of choice" ali "Droga po moji izbiri"), glede na socialno okolje in svoje telesne, duhovne in duševne razsežnosti. Pomembno je, kaj se bo zaradi "droge" (v vseh zgoraj naštetih oblikah) zgodilo z bolnikom in kaj z njegovo družino. Zato si tudi zares dobrega in uspešnega zdravljenja katerekoli odvisnosti ni moč zamisliti brez sodelovanja čimširšega kroga najbližjih sorodnikov, drugih svojcev, prijateljev, sosedov in sodelavcev. Vsak zdravstveni delavec bi moral poznati vsaj minimalne pristope k tovrstnim bolnikom. Obsežnost patologije je izjemno velika, saj v Veliki Britaniji, kjer popijejo letno "le" 8 I čistega alkohola na osebo v starosti nad 15 let, splošni zdravniki zaznavajo, da je 5o % njihovega dela povezanega s težavami, katerih vzrok je pitje alkohola. Kako pa je s tem v Sloveniji, kjer smo v letu 1995 popili 11.2 I čistega alkohola, leta 1993 pa celo 13 litrov W Strokovnjaki smo se tudi samokritično vprašali, ali zdravstvo več problemov odvisnosti rešuje ali povzroča. Zdravniki pogosto predpisujemo zdravila osebam, ki trpijo za depresijo, zaradi različnih bolečin (v glavi, hrbtu, trebuhu), zaradi visokega pritiska,... Zelo pogosto se za temi in številnimi drugimi težavami skriva škodljivo uživanje alkohola. Odvisnost "od zdravnika" ali "od zdravstva" je ena najmočnejših odvisnosti, kar jih poznamo. Velika umetnost je razvozlati dejanski!!! vzrok, zaradi katerega človek obišče zdravnika. V časovni stiski pogosto spregledamo prave težave, ki jih bolnik pretvori v "zdravstvene" in s tem skuša ujeti ravnovesje v svojem življenju. Ne gre za izmišljanje težav! Težave, ki jih bolniki v resnici doživljajo, so le odsev njihovega neustreznega prilagajanja in iskanja rešitve svojih stisk. Strokovnjaki medicine odvisnosti so si zadali nalogo, da bi (še posebej splošne) zdravnike dobro poučili o možnostih za prepoznavanje asimptomalskih bolnikov, torej tistih, ki ne kažejo odstopov od normalnega, je pa njihovo zdravje že v veliki nevarnosti. (nadaljevanje v naslednji številki Logaških novic) Vaja "POTRES 96 f f Katastrofe po svetu so zelo pogoste. Iz dneva v dan nas obveščajo o katastrofalnih poplavah, požarih, nesrečah v cestnem in železniškem prometu in, seveda, o potresih, ki včasih terjajo tudi mnogo človeških življenj. Ker sete nesreče ne dogajajo v naši neposredni okolici, mislimo, da smo obdani z zaščitnim plaščem in tako varni pred naravnimi nevšečnostimi, ki jih z novo tehniko in strokovno usposobljenostjo lahko le pravočasno odkrivamo, a še zdaleč jih ne moremo preprečiti. A ker nesreča nikoli ne počiva in narava nikoli vnaprej ne napoveduje svojih poti, so se na Republiški upravi za zaščito in reševanje odločili organizirati 'v začetku oktobra akcijo POTRES 96 z namenom, da bi preverili pripravljenost ljudi, ki bi naj pomagali svojim bližnjim in sosedom. Predpostavka vaje "POTRES 96" Ljubljano s širšo okolico je 5. oktobra 1996 prizadel rušilni potres VII. stopnje po MSK lestvici. Potres je popolnoma ali delno porušil 757» slabo grajenih objektov, delno poškodoval 30% potresno varno grajenih objektov, prekinil električni tok ter poškodoval ceste in drugo komunalno infrastrukturo. Številne objekte so zajeli požari, nastale so eksplozije plina, PTT zveze so prekinjene zaradi prekinitve električne energije in kablov, javni cestni promet je začasno ustavljen zaradi poškodb cestišča. Poškodbe na železniškem omrežju niso velike. Potresne lokacije in izvajalci pomoči Na 29 različnih lokacijah oz. "potresnih prizoriščih" so reševalci iz Ljubljane in drugih slovenskih regij "reševali" ponesrečene v potresu. Na Opisna potresna lestvica(MSK,MCS) V Cukrarni je bilo v stavbi in pod ruševinami 33 "ranjencev". Pod kupom kamenja, opeke in tramov so reševalni psi najprej z lajanjem opozorili na preživele, nato so posebne enote z elektronskim geofonom prisluškovale dihanju ali bitju srca ponesrečencev, nato so tehnično reševalne enote . CZ začele sistematično in previdno odkopavati ponesrečene. Enote prve pomoči so ranjence oskrbele in jih z nosili odnesle do poljske bolnišnice na Ambroževem trgu. Iz gimnazijske stavbe na Poljanah, so gasilci za reševanje ranjenih "ujetnikov" iz napol podrte stavbe uporabili avtodvigalo, nepoškodovane pa so z višjih nadstropij spuščali po vrvi kar skoz okna. V nekajurni vaji je sodelovalo prek 2400 reševalcev z reševalno tehnično opremo, vozili, helikopterji in izurjenimi psi ter 260 "igralcev" -žrtev in poškodovancev (med njimi tudi 20 iz Logatca). V vaji so sodelovali: ekipe prve pomoči (mesta Ljubljana, Kamnika in Kočevja), gasilci (Gasilska brigada Ljubljana, PGD Ljubljana mesto, Črnuče, Dravlje, ...) jamarska reševalna služba, Mobilna enota za meteorologijo, Inštitut za varovanje zdravja RS, tehnično reševalne ekipe (GP Bežigrad, SCT, iz Kopra, Nove Gorice, Maribora), enota potapljačev, RKB enota, enote za podporo, itd. Slovenskim reševalcem so na pomoč priskočile reševalne ekipe s psi iz tujine, med opazovalci so bili tudi strokovnjaki iz Švice, Italije, Madžarske, Avstrije, Nemčije. Vaja je uspešno prikazala zlasti usposobljenost pripadnikov civilne zaščite za reševanje ob naravnih nesrečah. stopnja naziv pol resa odziv ljudi poškodbe objektov spremembe v naravi I neopazen zaznamujejo le seizmologi II komaj opazen zaznajo redki III šibek zazna manjšina nihanje visečih predmetov v visokih nadstropjih IV zmeren zaznajo mnogi lahko tresenje in škripanjejaredmetov V precej močan prebujanje loputanje in premikanje predmetov valovanje gladine mirujoče vode VI močan prestra-šenosl odpadanje ometa, poškodbe dimnikov mestoma razpoke v vlažnih tleh VII zelo močan strah odlomljeni dimniki, manjše razpoke v zidovih posamezni zdrsi pobočnih zemljin VIII rušilen panika večje razpoke v zidovih, posamezna rušenj,i vdori, spremembe pretokov in gladine vode IX delno uničujoč splošna panika podiranje delov hiš, delno rušenje razpoke v tleh, plazovi, presihanje in novi i/viri prizoriščih je bilo prikazano reševanje izpod ruševin oziroma izpod delno podrtih stavb. Reševalci so uporabili različne tehnike reševanja. Ob Poljanskem nasipu so na Petkovškovo nabrežje napeljali alpinistične vrvi in po njih čez Ljubljanico z "žičnico" evakuirali stanovalce. Gorska reševalna služba in letalska enota policije sta ponesrečene na Poljanski cesti 28 a reševali z vrvno tehniko in s helikopterjem. S helikopterjem je občane iz stolpnice na Hudovernikovi ulici 13 reševala in jim omogočila prvo pomoč tudi letalska brigada Slovenske vojske. Navodila občanom kaj storiti pred potresom: - poučimo se o tem, kako se zavarujemo pred njimi, - pri roki imejmo žepno svetilko, baterijski radijski sprejemnik, osebne dokumente, - vrednostni predmeti naj bodo shranjeni v trdih in negorljivih kasetah, - reševalna oprema in orodje ter pribor za prvo pomoč morajo biti dosegljivi ob vsakem času, - imeti moramo zalogo hrane. Kaj storiti med potresom - ohranimo mirno kri, - če nas potres preseneti v poslopju, ostanimo v njem, - iščimo zaščito pod masivnimi mizami, klopmi, med podboji vrat, na hodnikih se stisnimo k notranjim stenam, - izogibajmo se steklenih površin in zunanjih zidov, - ne uporabljajmo dvigal in stopnišč, - ne prižigajmo vžigalic in ne uporabljajmo odprtega ognja, - na prostem se oddaljimo od poslopij, električnih daljnovodov in drugih napeljav. Kaj je treba storiti po potresu - če smo ostali nepoškodovani, priskočimo na pomoč tistim, ki so pomoči potrebni, - če smo ujeti med ruševinami, ostanimo mirni, varčujmo s svojo energijo in v enakomernih presledkih udarjajmo s kakšnim predmetom ob zid ali cevovodno napeljavo, - v stanovanju zaprimo ventile za plin in vodo ter izklopimo električno napetost. met Ustanovljeno Društvo prijateljev otrok in mladine Logatec V prostorih osnovne šole "8 talcev" je bil 9. oktobra ustanovni sestanek Društva prijateljev otrok in mladine Logatec. Po predstavitvi organizacijskih oblik društev in zvez prijateljev mladine v Sloveniji je bil predstavljen tudi osnutek statuta logaškega društva. Izvoljeni so bili člani upravnega odbora, in sicer za predsednico Ivica Podjed, za podpredsednico Bibijana Mihevc, za sekretarko Marija Gale, za blagajničarko Jana Simčič, za člane pa Ivan Stagličič, Aljoša Peček, Katarina Tre-ven, Lidija Oštir in Vesna Stražišar. Upravni odbor bo na naslednjih sejah izdelal program aktivnosti za mlade v letu 1997. Program bo prilagojen preživljanju prostega časa mladih, šolske mladine in študentov. Še posebej bi radi ponudili nekaj aktivnosti srednješolcem, ki imajo malo manj možnosti za preživljanje prostega časa v domačem kraju ob koncu tedna, med prazniki in počitnicami. Že iztekajoče se leto bo društvo poskusilo popestriti s kulturnimi in zabavnimi prireditvami za mlade: - četrtek, 5. decembra: miklavževanje; na stojnicah na trgu pred cerkvijo boste lahko kupili izvirno darilo za Miklavža, - sobota, 14. decembra: likovna delavnica v OŠ Tabor, - petek, 20. decembra: likovna delavnica za predšolske otroke v pravljični sobi Knjižnice Logatec, - petek, 3. januarja: filmske predstave v Narodnem domu ob 10., 15. in 18. uri, - petek, 3. januarja: zabava in ples s skupino Kingston iz Idrije v dvorani KS Tabor. O vsem vas bomo še sproti obveščali z lepaki, na LEP, na NTR in tudi z drugimi vabili. Mladi, poglejte si ponudbo, pridite, in skupaj bomo marsikaj lepega naredili in doživeli. Ivica Podjed Dinozavri v jesenskem soncu Letošnje muhasto jesensko vreme je nekajkrat zagodlo tudi otrokom in zaposlenim v loga'kem vrtcu "Kurirček". Končno pa smo dočakali četrtek, 10. oktobra, ko smo se ježki in Veverice po osmih zjutraj odpeljali proti Medvedjemu Brdu, kjer so se jesensko obarvani gozdovi kopali v čudovitem soncu. Na Veharšah smo izstopili in se odpravili proti kmetiji Režiše. Blizu te kmetije so namreč pred kratkim odkrili sledi dinozavrovih stopinj. Otroci kar niso mogli pričakati trenutka, ko bodo ugledali napovedane sledi. V otroških glavah so se porajale različne predstave o tem, kako velik in težak je bil dinozaver, da je celo skala klonila pod njegovo težo. Eden od mladih "arheologov" je odkril celo dinozavrov noht! Ko se je prvo navdušenje poleglo, so se oglasili lačni elodci, ki so jih spodbujali (pre)polni nahrbtniki. Okrepčali smo se in odpočili v bližnjem gozdičku, toda kaj, ko so po malici noge težje in bolj utrujene ... Kljub vsemu smo morali na pot do avtobusa. Prečkali smo dolino, v kateri je bil nekoč rudnik. Med potjo nas je pozdravljal žuboreči potoček, izpod skale nas je prestrašeno gledal močerad, pa še kostanj smo utegnili nabirati. Ostalo nam je še toliko časa, da smo v športne knjižice prejeli žig in si na hitro ogledali zunanjost doma Medved. Z avtobusom smo se vrnili v Logatec; v vrtcu nas je že čakalo kosilo. Po drugi uri so starši prihajali po otroke, ki so bili kljub rahli utrujenosti še polni vtisov z izleta. Ob koncu Kod neki je dinozavrova stopinja? tedna, ki je sledil, je kar nekaj otrok "peljalo" svoje starše na ogled doma in dinozavrovih sledi. Tako je otrokom in vzgojiteljicam minil lep sončni etrtek. V bistvu nič posebnega, pa vendar! Za otroke nova doživetja, za vzgojiteljici pa zadovoljstvo v srcu in z mislijo: Če so zadovoljni otroci in starši, sva tudi midve! Kajne, včasih so zanimive stvari prav pred domačim pragom, pa jih ne opazimo in tudi ne dovolj cenimo. Marija Rupnik O Medvedu na Medvedjem Brdu Dom Medved, ena izmed organizacijskih enot CŠOD s sedežem v Ljubljani, je namenjen osnovnošolskim in srednješolskim skupinam za tedenska bivanja od novembra 1994. Program, ki ga izvajamo, vsebuje naravoslovje (spoznavanje sestave tal, naravnih pojavov, rastlin, živali, opazovanje zvezdnega neba, vremeno-slovje...), družboslovje (seznanitev z okolico, zgodovino, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in zanimivostmi kraja in občine Logatec) ter življenje v naravi (spoznavanje veščin, pomembnih za preživetje (orientacija, zavetišča-bivaki, prehranjevanje v naravi, nevarnosti pikov, ugrizov, plazov..., ognji, pohodniš- tvo, vozli ...). Za popestritev programa Dom Medved razpolaga z umetno plezalno steno, lokostrelsko opremo, manjšim športnim igriščem, gorskimi kolesi, opremo za taborjenje, Orffo-vim instrumentarijem, sanmi in prenosnima vlečnicama. Tudi v naravoslovni učilnici z laboratorijem si lahko ukaželjni učenci potešijo slo po znanju, medtem ko jih nemo opazujejo "prebivalci" akvarijev in vivari-jev. Od tu gre vsak teden prek 100 in več razglednic s pozdravi in prijetnimi vtisi o bivanju na Medvedjem Brdu na vse strani Slovenije in prek meja! Režim bivanja v domu terja, da živi in dela s skupinami pedagoško osebje vseh 24 ur. Dela tudi v izmenskem in nočnem delu, slabe avtobusne povezave, dolge zimske razmere, terensko delo v vseh letnih časih in vremenskih okoliščinah, dokajšnja paleta potrebnih znanj pa morda še kaj, odvrnejo marsikaterega mladega učitelja od želje po zaposlitvi pri nas. Vsi zaposleni smo bili izbrani na podlagi javnega razpisa: 5 delavcev je iz občine Logatec, 4 pa se vozijo iz krajev zunaj občine, kar je v primerjavi s številom ljudi, ki se dnevno vozijo iz različnih krajev občine na delo v Logatec, (da ne omenjamo ostalih, ki se vozijo iz občine), zanemarljivo. Prisrčno vas vabimo, da si ogledate naše delo in dom Medved, da za trenutek "ustavimo čas", pok-ramljamo, in prepričani smo,da boste odšli prijetnih vtisov. Dom Medved ni "tujek" v vasi in trudimo se, da to ne bo nikoli! P.S. Prepričani smo tudi, da se da s strpnostjo in dialogom na ustreznih mestih urediti težave, ki tarejo krajane Trat (vodovod, razširitev ceste..). Martin Kreč Volitve so za nami Ni dolgo, kar sem nagovoril vtem časniku va.s, drage občanke in občani, da gremo ponosno na volitve s kandidatom Stanislavom Brenčičem. Izkazalo se je, da sem imel prav. Razumeli smo, da samo na volitvah lahko uresničujemo svoje želje za spremembe v vodstvu na odgovornih mestih naše družbe. Prav SLS ste zaupali glasove v takem številu, da imamo iz naše občine in Notranjske poslanca v Državnem zboru. Prav v vseh kra- jevnih skupnostih v občini pa smo predlagani kandidati v svete krajevnih skupnosti iz vrst SLS tudi dobili veliko podporo. Stranka in vsi izvoljeni se zavedamo, daje pred nami velika in odgovorna naloga. Vsem, ki ste bili na volitvah in tistim, ki na volitve niste mogli, se v svojem imenu in v imenu podružnice SLS Logatec prav lepo zahvaljujem za podporo. Javno se zahvaljujem vsem, ki ste SLS ob njenem velikem uspehu na teh volitvah izrekli čestitke in dobre želje za njeno nadaljnje uspešno delo. Franc Rudolf, Predsednik podružnice SLS Logatec SDS kandidatka LADKA FURLAN se zahvaljujemo za podporo, ki ste nam jo izkazali ob preteklih volitvah. Občinski odbor SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE Logatec in OBČINSKI ODBOR SDS LOGATEC Predsedstvo Kaj se dogaja na poti v forum? Možna so tudi drugačna ravnanja na poti v forum. Če se je oktobrska seja občinskega sveta razpotegnila v tri nadaljevanja, je to v primeri z Mestecem Pevtonom prava malenkost. Pa ne za vse svetnike; nekateri so omagali. Na koncu se je porazgubila cela oblastniška svetniška skupina. - In kaj je tolikanj zdelovalo svetnike na tej maratonski seji, da so se odpovedali celo glasovanju za županove predloge? 1. Morda je koalicijske tribune najbolj utrudila izguba oblastne pozicije pri skladu stavbnih zemljišč, ki lahko razpolaga z močnim kapitalom, s katerim je moč učinkovito poslovati ali pa tudi ne, če se sklad udinja vsemu drugemu bolj kot svojemu namenu. Stvari s skladom je hotel postaviti na svoje mesto tudi (očitno!) naročeni javni pravobranilec, ki mu je uspelo navijati zgolj za celo kozo in sitega volka. Toda vsi so natanko vedeli, da pozicijska stran izgublja, opozicijska pa pridobiva funkcijo, s funkcijo denar, z denarjem pa oblast. - Dobro, da je župan napovedal veto na spremembo odloka o skladu stavbnih zemljišč, so se tolažili prvi. - Kdor zna, pa zna... so si dopovedovali drugi, ki jim tudi znati ni treba ravno veliko, saj gre za preprosto uveljavljanje večinske politike, kar je temeljna značilnost demokracije in ne uzurpacije oblasti. Ko pa zmanjka demokratičnih argumentov, pride vse prav: osebni očitki do pradavnine, samovšečna užaljenost (ki s politiko nima nič skupnega, je pa lahko sila učinkovita), predvolilna zmerjanja (ko smo bili že pred volitvami) in na koncu tisto famozno olajšanje: "Ampak jaz Kocipru ne verjamem." In pika. Ne, pike še ni, ker se še ne ve, kaj bo reklo računsko sodišče po pregledu dosedanjega poslovanja sklada stavbnih zemljišč. 2. Peklensko utrudljiva je bila tudi prava pravcata babilonščina, ki je spremljala razpredanje ob prvem branju odloka, s katerim bi občina obdavčila premoženje svojih predragih občanov celo za nazaj, kar ni najbolj običajno, če že ni neprijazno, to, da bi se odloki sprejemali za nazaj, posebej še tistovrstni odloki, ki udarjajo občane po žepu. Sploh se pa svetnikom ni dalo povedati niti približno, koliko naj bi veljala davščina za kvadratni meter ob-davčjivega premoženja. Ni čudno tedaj, če sta bila odlok in predlagana vrednost točke za odmero davka od premoženja deležna hladne prhe. 3. Med poslastice nadaljevanke se je ponudila tudi sprememba odloka o proračunu ali kot se reče: rebalans proračuna, ki je pravšna priložnost za oziranje po gospodarjenju in naravnavanje denarja za naprej. Priložnost tedaj za bolj ali manj smela vprašanja in ugovarjanja, pa tudi priložnost za bolj ali manj cinično odzivanje izvrševalca proračuna. Kajti, Bog ne daj, da bi si kdo dovolil ugotavljati, da je bilo to (nadaljevanje na 6. strani) Sejmi, sejmi.. Sejmi so bili od nekdaj pomembni za prodajo blaga, orodja, živine, različnih semen in, seveda, izdelkov, ki jih na domačijah niso izdelovali sami. Ob semanjih dneh pa je šlo tudi za družabne dogodke, saj so se takrat srečevali znanci od blizu in daleč ter modrovali o tem in onem. V času, ko še niso prevladovali tiskani in še manj elektronski mediji, pa so vlogo prenosa informacij "opravljali sejmi". Današnji "sejmi", ki jih lahko "občudujemo" v Logatcu takorekoč vsakega 12. v mesecu, so bolj ali manj kramarska razstava cenenih in kakovostno dvomljivih izdelkov, za katere se ne ve, kje so bili izdelani. Med temi so redki pravi sejmarji prodajalci suhe robe, posamezne bran- jevke s semeni in še ta ali oni ponudnik z medom ali drugimi domačimi izdelki. Vse preveč je še prodajalcev plastike, kiča in druge navlake. (Precej opazna razlika se kaže, denimo ob vsakoletni ponudbi na gregorjevo. Bolj kot ocenjevanje ponudbe "sejmov" me je k pisanju vzpodbudil seznam sejmov dežele Kranjske, ki je bil vsako leto objavljen v Koledarju Družbe sv. Mohorja. Za leto 1908 najdemo med drugim podatke za sejme na Logaškem. Tačas so se vrstili sejmi: v Dolenjem Logatcu 3. januarja, 12. marca - Gregorjev sejem in 24. oktobra; v Gorenjem Logatcu 7. februarja, v maju dan po Vnebo-hodu, oktobra dan po Roženvenski nedelji ter 13. decembra ob Sv. Luciji; v Rovtah: v ponedeljek po tihi nedelji pri cerkvi sv. Helene, 23. junija, avgusta ob prazniku sv. Lovrenca in septembra ob sv. Mihaelu; v Hot-edršici 14. junija in 21. novembra. Šlo je za živinske sejme, na katerih so prodajali tudi drugo blago. V večini primerov je šlo za sejme ob cerkvah ali ob robu vasi, seveda, pa so znani tudi primeri prodaje na eni, pogosto edini ulici na vasi. Upajmo, da se bo tudi ponudba "mesečnih sejmov" sčasoma izboljšala, saj sem pred časom srečal znanca, ki mi je dejal: "Veš, nimam toliko denarja, da bi kupoval slabo, ničvredno blago!" M. Trobič u < o mi U z >3 n o I n e so os os IS cn > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > > >>>>>> > 0 0 0 0 C o o O O O O O o C O O o o 0 0 O O 0 O O O O O 0 O O o O 0 0 0 o o o O O O O O O O O l/l l/l l/l i/i l/l ji ■JI l/l ISI t/1 JI t/l l/l (7) t/i ji '■ji ji ji t/i JI ji t/i t/i VI ji ji ji ji ji t/l ji t/i t/1 i/i t/i t/l ji ji t/l ji ji Ji ji ji Ji ji TO ra _TO tU ra ro TO TO _TO TO TO TO TO TO TO ra TO TO TO TO TO TO TO TO TO TO TO TO TO ro TO TO TO ra ra TO TO TO TO TO ro TO ro TO TO ro OC 00 00 SO 00 oc 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 oc 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 oo oo oo 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 cn OD OS co ■* sO Is O 10 O Is K LO t— O Os <& CO O co CO ro CN LO OS n- ro OS SO o CO OS CO ro lt) k CO K K IS ro rO sO t- LO o <* (N CO t- ' B TO to 00 00 O O —I - o rsi fN ty ra *J 00 to n 00 2j o TO _^ v "r-» u>u lli lo o- > Z2 O E N O CJ _^ C C ra ra si Z —i O o < o oc c .2. ra 5 u ii _ ro ™ oo > o "i °° N ^ m ° — - S čE p >(/) i! ° O tu OC u O B -iC ro ra u u > TO N Si +3 LU ra 'U D_ < ra to tu > t LO tfi TO Ji iS U u > lu I O C > O i— CN ro u V a£ O ra —i co . O oo^ ra i TO q -i >n 2j rs I- d u u ey tu TO ra OC 00 o o CM rs| o) >-u ra ra oo o . N >U Sfi N J < ee —i o C TO si >u > o oc >t/l u u « <~ TO t- oc 0) -J ž co ra oi U £ u t- U «1 i u oc oo S ro 2 3 J J? 1 * "t. * « u ^ > "* ro ro fN »a '= g ra ra w >n s ra i °: * u 01 *B u ra cd «> ro CO ?! tč! ^ rs co Os i— i— t— ,— OC O co < t/1 iC '1$ z 3 oc TO Ji iji >u C C ro ra (/] u_ lu K E o O 00 ra 00 to ,j, < Ji .» _Q 5 Os' £>N P ra 2 ra 1 Q IL r-iNmtjtritfiMD 't/5 5 5 >g * J LU - s/OD 1 = S F? 2 >U---5 ra o o I "O C < tO -I . O t- cn 0*1 ^ i— ^ to 00 o o a. TO a. o o 0. D 01 iS U II ro O Oi o T 1 1 °* S o * * C 0) ro u _ fU cn OS si •u 2 ^ £ i n o so si £_ m I £ c? v N o o; s i~ _^ t? > o Oi l/l s.I i 2 s I i— rsi lu ^ < ^ >N * .M, S O c O1 o) > o-rs < >| o cn" ° ° - B o. > o oc cc ^ > > 5 * ^ ^ ^ Co S i ° ra -± _^ .......O r- ro^fLOsOrsCOCJS'— i— OJ co > 01 2 < S x oc < X Z O u ra >u c o/ oo, > 4) č| OC S oo ro > o * O -P CO 04 o Si co - o > s/ iS O > < J|:5 ii <" LU >(J to ra •§> E "c O ro TO < Q > rsi ro rt u-i sO Os oc 0 < 01 ^ g >t/i ■g S = S5 O cd Z O LU X >n ra o ,*z < y oi O O I I/) Q O U (J Z < r- Z lo O ra 5 >| ra -S "D u J CJ ^ o o 11 « S M" S Trt« - ra 3 ra u .s ->5Š ra -n "O U J « 9 s jI ozU . X < Z -j- v S lu < « 3 m " ^ ja -o S o c S oc < "O o I "D <4 O 1 O co ra o 'O >n co .2, i— cn ro io sO rs sO PS d) U > O Z tu oo O O .CJ^ TO ^ C C > > O o ra N g g .£ >u as O 00 Cs ro t gs Is ra c _o >U ro . ^ |s ro .. *^ > >t/i TO » 73 Oi O • >U r- £ ro . > lo ~ ro 75 rE O C O- TO I O O o ra ._ u 01 TO 00 O —1 CJ sD OS >o OS -O r" 0 . — r— nosi O r- CL a/ C -o N 'E > a/ 'B* i= ro o so S Is ~ > ™ LU U "* > sD OS ro os ^ r- t/l C i— o > I o ro Z O -Q r*. O r- 2 O <. lo b2 < 0- —i > a co lo rs o ro fs ro rs t ~ .. TO 0 co — ro ■H C- —! ^ ±: rt < ro š Z « j i« '5.25 * > U sD ro t— OS r- rs u ^ 7= O oc o ca < H LO ii ±c ra c > ra O tn Ji ■5.25 > U *o S5- 6s c> OS OS CN ro O CN SO lo Is lo lo ro eo" CN ro" sC t" co -t IS co lo co CN 00 CN OS > "ra < i> "ra > To > "to cu 01 QJ u t- u os U t U 00 ~ O >tži — ro — 6 > _0 > _o LU > _P JZ ra JZ. TO JZ TO H JZ re c > C > E > < c > ra 0 TO O < ra O Oi ra 0 t/i ji X t/l ji _! t/i t/l H t/i t/i '5. ra i/i a TO l/l 'a. TO i/i a ro > U ii > U ii > U ii > U > tyi I > sP C> OS ro CO rs LO CO > "to OJ u rsi LO "o r™ > _o JZ ra c > TO 0 t/i t/l '5. ro > (J s0 O Os. 00 S 75 < Z < & = c ^ Os N 9 .. . > o £ 75 c > ra o t/i ji i/i '5.-2 2 > O O > .H > O oo > ^ >tn d) 1 E _S oi cs I l ro T= "D 2 R o > ji .— ._ c ra ro ra oo oo oo t- is rs e to o lo cn ro u ai J-■S o TO ra oi oo oo *j o o ra jj jj oc—1 2 t > U O -S "9 "° ž c ro ro c O C fl S ro E ? ra T3 O ro o. ^z ii < Z i/i ii ra ro m ra »I S >N P !S £ o. ^ i r "< H > ž LU S D h- x n i I i —■ w _ra -S o ra ra -i 5 5 £ Samo nasmeh je bolj grenak... volilni rezultat ZA POCENI DRŽAVO in druge potegavščine (0 poslancev) BOGATA DRŽAVA še pomnite, tovariši in vsi preostali (0 poslancev) VSAKEMU SVOJE! STRANKA CENTRA/nega komiteta (0 poslancev) ZA STRPNOST, STVARNOST, MODROST prihodnje preteklosti (5 poslancev) STOJIMO ZA SVOJIMI SANJAMI kot mesečniki (10 poslancev) POVEJTE Ml RESNICO zgodbe o uspehu (25 poslancev) ZA SLOVENIJO Z LJUBEZNIJO in mostovi (19 poslancev) ČAS JE ZA SPREMEMBE letnih časov (16 poslancev) LEVO ZGORAJ v ne-bo (9 poslancev) ZA TISTE, KI IMAMO RADI SLOVENIJO in še nepokradene cerkve (4 poslanci) ODmev Joj, kum bi del? Odmev s poti na forum Kaj se dogaja na poti v forum (nadaljevanje s 5. strani)_ in ono prav, tretje in četrto pa ne najbolj prav, ne najbolj vštric z odločitvami sveta, ali da je bilo posredi celo kaj malega samovolje. - )a, ljubčki moji, kako bi le mogli podvomiti, da gre oblasti izključno, le in samo za narodov blagor. Imeti pomisleke čez predlagani rebalans bi utegnilo pomeniti, da je ta ali oni zoper narodov blagor. - Aaa, to pa ne! Vse za narod in njegov blagor, kot bi dejal neki Cankar. Zato so svetniki, kolikor jih je bilo - nepreutrujenih - na voljo, sprejeli predlog rebalansa v en glas. Z nekaj napotili. 4. Odbori, komisije, odbori, komisije... Imamo nadzorni odbor, ki nadzira, kar se mu dovoli, in ne, kar se mu naroči. - Imamo nadzorno komisijo, ki nadzira, kar se ji dovoli, in ne, kar se ji naroči. - Imamo komisijo za regionalni razvoj, ki se še sestavlja, dasiprav državotvorna stranka ne kaže veselja za to komisijo. Nazadnje smo dobili še komisijo (operativno telo!) za ozdravitev NTR (Notranjskega radia). - Kako se že reče? - Če hočeš, da težava ostaja še naprej težava, ustanovi komisijo! In tako lep bo svet... 5. "Živjo, oj živjo, oj živjo na svet!" (Iz slovenske narodne) P.S. Na sejah občinskega sveta se uvaja nova glasbena disciplina: bobna-nje s stisnjenimi prsti po govorniškem pultu; pravi način za obujanje dre-mavih in dremotnih. mAš Nekaj predvolilnih dopolnjevank (nekaterih naših ljubih strank) Popotnik v svojem hitenju in strmenju ob navdušenju nad novim komunalnim smetarskim vozilom TAM - a, ki naj bi bilo tolikšno, da še razpis ni potreben, tudi če gre za naložbo vredno kakih 121 tisoč DEM, k čemur naj bi občina primaknila samo kake štiri milijončke, na poti v forum v zadnji številki Logaških novic ni zabeležil nekaj pomembnih dejstev, ki pa so se dogodila po dogajanju na forumu. Ker navedena dejstva postavljajo nabavo smetar-skega vozila v povsem drugačno luč, vam jih v nadaljevanju zaradi celovite informacije bralcev tudi predstavljam. Komunalno podjetje Logatec je v Uradnem listu Republike Slovenije št.: 53/96 z dne 20.09.1996 pod št.: Ob - 2796 objavilo javni razpis za nakup kamiona. S strani Nadzornega sveta Komunalnega podjetja imenovana komisija za odpiranje ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika je na svoji seji 1.10.1996 ugotovila, da je v razpisnem roku prispelo oz. bilo oddanih osem ponudb. Komisija se je 3.10.1996 na podlagi podrobnejšega pregleda vseh ponudb odločila, da se glede na pogoje javnega razpisa, za najugodnejšega ponudnika predlaga TAMČEK, podjetje za mednarodno trgovino in storitve, d.o.o., Ljubljana, ki je posredoval ponudbo za dobavo smetarskega vozila v izvedbi: šasija TAM 130 T 11 B odg. 2,9 ŠK ter nadgradnjo RIKO R 1 P - L (V = 10m3) z avtomatom za dvig kontejnerjev od 80 - 900 I, v vrednosti 115.545,00 DEM (brez prometnega davka). Komisija se je za navedeni predlog odločila glede na to, da je bil navedeni ponudnik cepovno najugodnejši, nudil najkrajši dobavni rok ter ugodne kreditne pogoje. Na podlagi predloga komisije je Nadzorni svet Komunalnega podjetja Logatec 3.10.1996 sprejel sklep o izbiri ponudnika. Naj namesto razmišljanja o tržnem gospodarstvu in občinskem statutu zaključim s sposojenim stavkom: "Če gre za narodov blagor .... so tudi preizkušene pasti." Zdravko Klemen Društvo kmečkih žena Logatec vabi žene in dekleta na redni letni občni zbor društva, ki bo v četrtek, 12. decembra 1996, ob 19. uri v sejni sobi M -KZ Logatec. Želimo izpopolniti Upravni odbor društva in oblikovati program dela društva za prihodnje leto. Obenem si bomo ogledale vide-oposnetke dogodkov in aktivnosti Društva kmečkih žena iz preteklih let. Vabljene v čimvečjem številu! Upravni odbor Društva kmečkih žena Logatec No o w Is ž rt * Sr o bj < "O ro 57 o 5 l_n bi N<2 O o i N > ■o -o rs O < rs n 0> O 01 73 O i rt m rt ; - i- Ji ui to w CfO_CFO_CfQ_ Dj & B) t/» i/i t/i O O O < < < >1r - 2 * § n BJ lil S h n 2 o T Bj N< bj tt n =3 <" c £ m (/i 70 o„-J vi< L/l ™ -t m r* Z to rs " < 3 rt < rs < hO * 73 70 o O < 3" 4- 73 O < m rt <. t/i< 0> rs — ro ro ? S f ju "S- M Ci<-- i— i— bj o< < S O o < < rs rs o n ro lo w " »S o < ro 7š (/l < 73 X l/l < 73 m X 7z 73 > m < OS L/l -fc* OJ tO —1 ro <£< Cra -k O B) 3 = I O 73 rvo O o7 oj 3 73 O -i s. * bj rs tr N< s-f Sl< £ O" 3< Ki cd si 73 - O *= 1 ! s 5* 7<3 I 9 Čl S < oj S.Š- rt' f 3- iT O i/)< _i "> LO ro Bi P 50 Z3 o 2 < S dj CO =1 2 rt dj n a > 73 m .Z. f! s. < bj m S Sr. n n S* cj\ s * 73 g3 § Lfl O 2? B) C!. j:, p Bi 3 h SS II s g- i/) 7t » * rT N o ro N' S- 2T o O' io 2 S- < m ro I? 70 |< 73 3 Ii o. rs < S- -i ro 9- 3 ° o oj Os W 70 w h < N = si 03 > Z TO 7C g § < S. rs bj q_ iž! re' rs 03 N< S. ro W 70 . o g3 rt < o ?<: N< i/i< Z 2 o. < o. O- o u) oj 73 O s ro L/l 73 > _i _i i« -» O • ojsjaiui^wio-j a BJ 3 5" 7s O I— > 73 2 3 g QS «i< N -i' O Bj n< 3 rs 5- * z S > 5 n s? O > a z -m > s«« rs N N n rs ,<=> g J-r"_ p °P rž cro — B/ s. rs -f rs n rt o 73 O ° ET S. n n rs ~ lo ■> tU p- C" O Bi cj rt B n n ■o — □ ?š 70 73 l_ > < z > 73 -■ n - rt bj bj D 3 n< n rD -> 5| 03 > N S > ro r- £ bj št r: cra ro r- n O cra BJ rt n "9 ? BJ —- |_ » bj -=: 5 Z 5 > >9 < ?■ z — > ir- » O r- <. bj n n b) rt ^ Oi - Ul I— o- o ■J cra r- B rt n 7š l/i > N OOOlOO-'OojIolO OJSISILnOJOiOOOOJ c^cr^c^or^c^cj^cr^c^c^ BlCjfiJBJfiJBlCJBJBJ s / s f f r r s s -"WulC0i£U)^WOil>0 loifi-uioiiDcseoiJO o o < < _. O IO CO CO -i _ M M ^ O ID O cra_cra_ cra_ cra_ cra_ cro_cra cra_ aa_rja cra_ cra_cja_ cra_ qa_cra. BjBjbjbjbjbjbjBjbjBjbjbjBibjBjBi l/ll/ll/ii/ii/ii/il/ll/linl/ii/ii/il/iuii/il/l o o < < o o < < O O < < 6 o < < ^uioioo\iJ>uuia)J> C^r^r^cj2_r^crQ_C^02_Cra_r^r>o_ BJBJBlBJfiJBJBJBJBJBJBJ i/il/ii/ii/ii/ii/ii/ii/ijil/ii/i O O < < o o < < -■ 3. -? 3 n 2. o 3, o-i 5T E/i' cj < N 03 C 7c — m > Z z rv L7 7t C O" R' O =1 q_ CJ O 3. "S 5T §.° ro o — q_ 3 2 o, Q< * DJ q- E. m jj> 9- E <' ° ""■ "D O ~ ■ cr lj. Ln O. o 2. m o 5 cra 7T DJ 3 < • o ? c3 H O § dj "rT o' ifl< 2 . 7T3 < j3 "O g S —• 2o bj dj E-cra BJ l5 £ n< rs -n — JT D" ? dj dj ™ t/l i >^ =- n bj On Cj q- cra rt. bj "d o 3 rt I O I— o oa Dj n rt' 5' O g rt rt cra -p &j ^ O n S- S" 70 rt O o n rt 5 O" rt —» r^ a 5 bj ld 3 f. lo P O ?^ i«T3 2. rt I ? cra bj o 3. -o ~0 Ji 7^ bj rt =3 d. 3 O n cra z> 3 F- ° cl O t/K o~ < S" P" ■o' o m' cra D DJ -■ rj =3 n' dj dj O 5: cr m K « bj ■a 5. bj 3 •n bj O 2. V, rt 2 ni 3 BI O 3 ~ 3 t/)< CD T3 (D N < g s: I' le" S ui cro h rt bj rt i ^ "§ ' 8.8- n BJ ■o O O. rt rt CP "T C BI n 3 BJ <3_ O cr n< 3* rt r- O cra M rt o O z O" a-o D O rt q- r- oj O cra cra — cj CL rt O. ,n o v, 0; 73 — rt. ^ rt n< bj rt S < 3 o oc 10 On g? n< o 3 Q< rt o O cra M rt n <^> m CL > N cra 3 bj dj rt ftj oj 5" (O 7T ■o o L,. C- §■1 bj rt < < < n S, n' "S bT w i/k 3 7T rt lo lo rt cr rt" is. o -a- = bj' < . c ■ "D rt 3 3 ii 3 O 3 dj o n< = oo 3 2 rt _ Z 1. 7N^: 1_ rt rt a. i/i rt rj_ 3 3 S o 2. < o n' < 3- ZT c T3 3 O j> oj ro —i o bj 3 SI s. BJ * < ■o < _7Š X o ro o. o o z > O 3 BJ g od ni 00 r* - fo X p> O I o rt q_ 2 70 z * o 5- 5? 0/1 < rt n. -l oj 2! lo n * I II bj 9- * i7< X n' O bj rt O- ■i in< n' bi bj bj 3 3 n 5š z O > 70 O 0 rv m |sj< X T 0 l/1< rt rt Co oj —i — l/K . n' T D O Srt oj "* l/K 1 n' o bj f? q_ i/i< o' bj IO —1 —1 —1 —1 —1 O Qi Ll o O j> O ffi O O lfl j> lO l2 cra cra_ cra_ cta_ cra_ ao_ cra_ BI bj bj BJ m 1/1 1/1 m 1/1 1/1 in eo s »i in j> 1_ cn < > oj m 3 D- rt dj N I 03 s C < X L/l< -o * a n f-s. rt bj n 3 <■'„ bj 3 3 JT S o 3 II m 4 * > 3 73 rti O BJ < «i" on Bi ,*> On 73^ Si O rs < rs J? O o" O o n< ST i: rt _ 3. 3 m 2. dJ 2 73 2 > r~l< <- 73 K,* Z •oP< eT a < S" rt o m Oi 01 BJ 7n oj ! ' j? rt S. rt ■o rt I < rt (o oj Oi 00 on ro lo lo o *» On J> vi —> cra_ cra_ crj_ cjq_ cra_ cra_ cra_ DJ Dj BJ BJ BJ bj bj 1/1 ji 1/) 1/1 1/1 1/1 1/1 O O < < O cra dj rt Z O < lo -1 lo lo 0> M o co 1 o 69 S n p* e 1 n Režij anski gostje občine Repentabor Letos se je v repentabrski občini odvijalo drugačno martinovanje kot pO navadi. Občinska uprava je s kulturnim društvom Kraški dom povabila v goste člane društva Rezijanski Dum iz Rezije. To srečanje je občina pripravila v znamenju miru in sožitja med narodi. Goste smo sprejeli v nedeljskem jutru 10. novembra, jim pokazali kraško hišo, prelepo repentabrsko cerkev in jim ponazorili splošno življenje v naši občini. Popoldne pa so nam rezijanski gostje predstavili zelo prijeten program, ki naj bi utrdil odnose slovenske manjšine iz Tržaške pokrajine s Slovenci iz Rezije. Zanimivi sta identiteta in razlika med obema kulturama. Ženski pevski zbor Rože majave je zapel več rezijanskih pesmi, citiravci pa so nam zaigrali na svoje inštrumente. Pesnica Silvana Paletti nam je prebrala nekaj svojih poezij v rezijanščini, Luigia Negro, predsednica društva Rezijanski Dum, pa nam je prikazala svojo domovino in njeno življenje. Poudarjena je bila izrazita navezanost na domači kraj, kjer je sila pomembna zaščita rezijan-skega jezika ter obnavljanje domačih šeg in navad. Večer smo sklenili z družabnostjo, prigrizkom in domačo kapljico od zvokih harmonike. Dogodek je veljal za prvo uradno prireditev v Repentabru v letošnji sezoni. Nives Guštin Lepa prizadevanja " Kraškega doma" Kulturno društvo Kraški dom načrtuje razne dejavnosti, kot so mik-lavževanje s sejmom knjige, sklepno silvestrovanje v domačem kraju, dan slovenske kulture, praznovanje 8. marca, odprto mejo in še marsikaj. Stekle so tudi pobude za pripravo na kraško ohcet, delovanje odrasle dramske skupine. Po uspelem lanskoletnem krstnem nastopu se je tudi otroška dramska skupina lotila nove igrice. Vodimo tudi dva tečaja in sicer: za nemščino in slovenščino. V nmesecu oktobru je v organizaciji občinske uprave in KD Kraški dom stekel tečaj slovenščine, namenjen italijansko govorečim občanom. Zanimanje za učenje slovenskega jezika je bilo nad pričakovanji organizatorjev, saj se je vabilu odzvalo lepo število ljudi, tako je bilo treba tečajnike razdeliti v dve skupini. Lekcije se odvijajo dvakrat tedensko v prostorih Bubničevega doma v Repnu, tečaj vodi domačinka prof. Vilma Purič. Vsekakor pozitivna pobuda in odziv. Organizatorja upata in želita, da bi bil to tudi korak k zbliževanju in boljšemu razumevanju med različno govorečimi. Nives Guštin Kaj bi s sliko brez okvirja Na ogled svojih likovnih del nas je bil povabil Matej Pečenik 16. novembra letos v galerijo (?) Glasbene šole. Naznajalo se je kar nekaj dogodkov hkrati. In začelo se je še pred začetkom, ko je v avditoriju zmanjkalo sedežev, da je kar nekaj prenašalcev stolov prišlo na svoj račun - toliko zanimanja in radovednosti. Potlej je stopil tja, kjer naj bi bilo mesto umetnostnemu kritiku Mirku juteršku (pa ga tistega večera ni bilo), povezovalni jan Mihevc, ki je s svetlim pogledom napovedal svoj "robati nastop". Ampak nič od roba-tosti ni bilo, nasprotno: prav lahkotno in sproščeno je navajal (menda po juteršku) "težko razložljivo komplicirano pojavnost" logaškega slikarja, njegove poskuse "z abstrakcijo", ki ji je prav kmalu ušel na "realna tla" k "postimpresionistični krajini Nekaj smo slišali tudi o prestavljanju del holandskih slikarskih mojstrov v naš in logaški čas. O tem je govorila tudi naslovnica vabila k razstavi: Logatec v holandski preobleki. Ves čas pa so bile oči uprte proti prednji steni, ne toliko zaradi imenitnih logaških glasbenikov, ki so pred steno resnično plemenitih trenutke naše neučakanosti, temveč zaradi razsežnega pregrinjala, ki je zastiralo veliko skrivnostno podobo, bodoči okras poročne dvorane. Logaški župan nas je vendarle ob vzpodbudnih priznanjih umetniku rešil skrivnostnega pričakovanja, ko je veliko sliko tudi odstrl. Presenetljiva zamaknjenost je prevzela gledalstvo, ki se je zazrlo v veliko umetelno podobo trojice prepevajoih ob lutnji, v podobo treh krajevno prepoznavnih obrazov - nad njimi angelsko lebdeči amorček. Velika slika, veliko barve, veliko asa, veliko truda s portretiranji ... A bolj kot na kakega Holandca, me je podoba spomnila na Italijana Lorenza Costa (1460 - 1535) in njegove tri pojoče prijatelje ob lutnji! Mi ni bilo povsem jasno, zakaj in čemu ta predrenesančni okobal, ko bi bil naš Matej Pečenik nedvomno sposoben tudi drugačne alegorične upodobitve veselja nad življenjem (če naj bo slika v poročni sobi!). Druge razstavljene slike, mnogo manjše po obsegu, tehtnejše po slikarski izraznosti, značilni za Pečenika, so, žal, ostale skoro neopazne zaradi prevzemajoče pozornosti velike slike, ob kateri je celo avtorju, ki je želel o podobi še kaj povedati, zastala beseda v grlu, da je iz sebe spravil le to: "Ja, okvir je napravil Andrej Grom." In okvir je bil tudi meni zelo všeč. mAš SPORT * SPORT * SPORT Prve tekme V prejšnjih Novicah smo vam predstavili razloge za oživitev Košarkarskega kluba Logatec, tokrat pa posredujemo že nekaj organizacijskih in športnih rezultatov. Najmlajše selekcije (mlajši in starejši dečki), ki še nimajo ligaških tekmovanj, so odigrali nekaj prijateljskih tekem z vrstniki iz drugih krajev doma in na gostovanjih. Kadeti (letnik 1980/81) so v svoji ligi odigrali že več kot polovico tekem, in glede na to, da igrajo v prvi sezoni, je uspeh zelo razveseljiv, saj imajo trenutno pozitivno razmerje zmag in porazov. Med njimi igrajo tudi že pionirji, najboljši kadeti pa igrajo tudi že v članski ekipi. Člani so do 2. novembra odigrali štiri tekme; dve v domači dvorani (o tem nekaj kasneje) in obe, ob številni podpori gledalcev, tudi zmagali. Ob tem velja omeniti predvsem prvo tekmo po mnogih letih. Prvo žogo je vrgel župan g. Brenčič, ki je tekmovalcem zaželel športne sreče in obljubil vso podporo - za kar se mu zahvaljujemo - prav tako se zahvaljujemo mažoretkam za poživitev srečanja in g. Podjedu za predstavitev kluba, igralcev in sponzorjev. Za obisk se zahvaljujemo tudi občinskim in državnim svetnikom ter poslancem in, seveda, vsem ljubiteljem in zlasti ljubiteljicam košarke. Veterani so tudi že odigrali prvi turnir, in sicer v Litiji. Konec novembra pa štartajo v medobčinski rekreativni ligi s tekmami v dvorani v Borovnici. Velja omeniti tudi dobro organizacijo domačih tekem, kar omenjam zato, ker Košarkarska zveza Slovenije krepko zaračuna vsak spodrsljaj, disciplinske prekrške igralcev in trenerja. Za glavnega sponzorja nam je uspelo privabiti SVET NEPREMIČNINE z Vrhnike, pod katerim imenom klub sedaj tudi nastopa - KK SVET LOGATEC. Hvaležni smo Svetu in sponzorjem: Avto šola PO-LO d.o.o., Gostilna Galia in Gostišče Krpan. Pogovori tečejo še z nekaterimi podjetji in podjetniki, čeprav v Logatcu kakšnega posebnega zanimanja za to "dejavnost" ni. Seveda pa je šolska telovadnica za takšna tekmovanja in druge množične prireditve zares premajhna, nefunkcionalna in tudi nevarna. Razveseljivo pa je, da je na občinski ravni ustanovljen iniciativni odbor za izgradnjo večnamenske športne dvorane. In samo upamo lahko, da športna dvorana bo. Marko Kavčič "Novo obdobje košarke v Logatcu V prejšnjih Novicah je računalniški škrat požrl del zadnjega odstavka članka pod tem naslovom, in podpis avtorja. Zato ga objavljamo danes in se obenem opravičujemo avtorju in bralcem. Uredništvo "In prav zadnja vest: na prvi uradni tekmi kadetov v novi sezoni 7. septembra v Vipavi so naši fantje kar previsoko zmagali. Marko Kavčič" IMPOS PROMET Z NEPREMIČNINAMI Prodaja in nakup, posredovanje, najem in oddaja nepremičnin, cenitve po naročilu, izdelamo vam pogodbo tudi, če niste nepremičnino prodali preko naše agencije svetovanje in ogledi so brezplačni "to d. o. o. OS T H ADE tel. 061 743-370 tel. 061 743-607 do.o. ^OS TRADE Cenjene stranke obveščamo, da lahko pri nas opravijo tudi prepise vseh vrst motornih vozil. IMPOS PRAVI NASLOV ZA PRAVE ODLOČITVE NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Lep kulturni dogodek V torek, I. oktobra, smo v Domu upokojencev na Vrhniki prisostvovali koncertu ob odprtju razstave slik Franceta Konca. Štiri mlade glasbenice, študentke Akademije za glasbo v Ljubljani: Tina Krajnik, Monika Redenšek, Katja Krajnik in Petra Gačnik, ki sestavljajo kvartet godal "Rožmarin ml", so se predstavile s čustveno izbranim programom, ki se je lepo ujel z motivi razstavljenih slik. In kako je do tega sodelovanja prišlo? V Domu bivata babica gospodične Petre Gačnik in mama gospoda Franca Konca. Ob njunih obiskih sta videla, da so raznovrstne prireditve dobro obiskane, zato od njune ljubeznive ponudbe za ...ko odpoljubi smrt nam vso bolest, in v srcu se ustavi čas... Zahvala Ob izgubi sina, moža, očeta, starega očeta in brata Franca Nartnika se toplo zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč in darove. Posebna zahvala velja dr. Zoranu Vodopivcu za zdravljenje in obiske bolnika. Hvala tudi gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči vsi njegovi razstavo in koncert ni preteklo veliko časa. Naj povemo še to, da bo razstava odprta do konca novembra. Avtor pa je sklenil domu podariti sliko, ki bo stanovalcem najbolj všeč. (O tem, katera slika je najlepša, pa že od otvoritve dalje potekajo živahni razgovori.) Slikarju in glasbenicam se zahvaljujemo za lepi kulturni dogodek in jim želimo še mnogo ustvarjalnega veselja! Stanovalci in delavci Doma Upokojencev Vrhnika Če hočeš večno živeli, umri! Zahvala Ob izgubi našega Janeza - Johana Mihevca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od'njega poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni zdravnikom in patronažnim sestram zdravstvenega doma Logatec, zlasti pa še dr. Zoranu Vodopivcu; posebno velja naša zahvala Valkartonu Logatec, sosedom in sorodnikom za darovano cvetje in izkazano pozornost, pevcem Logaškega kvarteta za čudovito zapete pesmi, župniku g. Tonetu Kom-paretu za lepo opravljeni obred, ter njegovim mladostnim prijateljem in sodelavcem. Vsem hvala za izraze sožalja. Žalujoči vsi njegovi Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice * Logaške Novice Slovenska odprava v Pierre St. Martin v Franciji (l.del) Od 20. do 28. septembra letos se je dvanajst članov Jamarskega društva Logatec udeležilo slovenske -mednarodne jamarske odprave v brezno Pierre St. Martin na Atlantskih Pirenejih v Franciji. Brezno je s svojimi I 342m globine in 50km dolžine med najpomembnejšimi jamskimi sistemi na svetu in je dolgo časa veljalo za najglobjo jamo sveta. Cilj odprave je bil spust skozi enega od vhodov v Pierre St. Martin skozi Tete Sauvage ter prečenje sistema skozi glavne rove in galerije do velikanske podzemeljske dvorane La Verna. Seveda, bi ob tem morali premagovati tudi podzemeljsko reko in jezera. Zapišimo najprej nekaj zgodovinskih dejstev, povezanih z jamskim sistemom Pierre St. Martin. Območje vhodov v sistem je v letih 1892 -1907 odkrival z ekipami že Eclouard - Alfred MARTEL, ki je dejavno odkrival tudi slovenski podzemeljski svet. V Vrh Sv. Trije Kralji Vhod - Tete Sauvage, ki po 40()m stopnjastih brezen doseže podzemeljsko reko. Prvi sneg je pobelil okolico vhoda v katerega seje 20m višje stekal pravcati potok! (Foto: Viko Vcibič) letih od 1950 - 1957 pa so jamarji in hidrologi začeli aktivno preučevati hidrološke značilnosti celotnega gorskega masiva, kjer leži Pierre St. Martin, saj so iskali možnosti vodnih virov za gradnjo hidrocetrale. Pri napornem terenskem delu pa so leta 1950 trije jamarji: Lepineux, Occhialini in Cosvns odkrili 300m globoko brezno, vertikalo ter jo poimenovali Le Puits Lepineux. Leta 1951 so se z vitlom Spustili 320m globoko, dosegli globino 500m ter odkrili velike dvorane s podzemeljsko reko. Vtem letu pa se je bil zaradi dotrajane vponke smrtno ponesrečil jamar Marcel Loubens, kar je delno zavrlo pospešene raziskave sistema. Kljub vsemu pa so leta 1953 Francozi skupaj s Španci odkrili dvorano La Verna v globini 734m, kar je takrat veljalo za globinski svetovni rekord. Kot nekakšno tragično zanimivost povejmo, da je ponesrečeni Marcel Loubens kljub padcu še nekaj časa živel globoko pod površjem, vendar je kasneje zaradi težkih poškodb umrl; njegovo telo so potegnili iz 320m globokega brezna šele leta 1954. (nadaljevanje v naslednji številki Logaških novic) Vrh Sv. Trije Kralji (884 m) ponuja za ljubiteje narave in gora prelep razgled na vse strani. Od tod se vidi Gorenjska, Dolenjska in Notranjska. Veličasten je pogled na Julijske Alpe z očakom Triglavom, na Karavanke in Kamniške planine. Pogled seže do Kuma, Krima, na Snežnik in Nanos, do Trnovskega gozda z Javornikom. Vidi se Ljubljansko barje, Cerkniško jezero in celo del Gorskega kotarja. Kakor na dlani se nam pokažejo Pol-hograjski dolomiti z Grmado in Sv. Lovrencem. Odpira se pogled na škofjeloško hribov je in pogorje Blegoša. Vidne so številne vasi, naselja, zaselki in cerkve. Od Vrha je malenkost višji Lavrovec (889 m) še nekoliko višji pa Goli vrh (962 m). Župnija Vrh Sv.Trije Kralji obsega vasi: Hleviše, Hlevni vrh, Račeva, Ži-rovski vrh in Lavrovec. Krajevna skupnost ne pokriva župnije v celoti, ker del Žirovskega vrha in Račeve spadata pod občino Žiri. Župnija spada pod vrhniško dekanijo. Sosedne krajevne skupnosti so: Rovte, Št. Jošt, Lučine, Žiri in Zavratec. Lokalija (tip manjše samostojne župnije) je bila ustanovljena leta 1 789 za časa cesarja Jožefa II. kot več podobnih župnij na Kranjskem. Vse od svoje ustanovitve je smela pisati matrike (cerkvene knjige rojstev, porok in smrti). Prava župnija je nastala šele leta 1875. Pred tem je bila združena z žirovsko župnijo. Kdaj je bila cerkev zgrajena, ni znano. Letnica 1869 na oboku prezbiterija verjetno označuje leto postavitve cerkve. Temu pritrjuje tudi stari bakrorez, ki ga hrani škofijski muzej v Ljubljani. Cerkev ima tri oltarje iz črnega in pisanega marmorja. Ti so prej bili v kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki. Po ustnem izročilu so bili izdelani v Benetkah. Glavni oltar je posvečen sv. Trem kraljem, stranska oltarja pa sv. Jožefu in Roženvenski Materi Božji. Kipa v obeh oltarjih sta iz belega kraškega marmorja. Za podružnično cerkev sv. Nikolaja v Hlevnem vrhu domnevajo, da je bila postavljena proti koncu 16. ali pa v začetku 17. stoletja. Ljudsko izročilo pravi, da je bilo v davnini v račevski dolini veliko jezero, ki da je segalo do Hlevnega vrha. Duhovniki, ki so iz Javorja hodili maševat v Hlevni vrh, so se vozili s čolni po dolini reke Sore do Popita. Na koncu Dobračeve, kjer sta soseda Žirovski vrh in gričevje Stare Oselice, je bil pred več stoletji svet združen, da se voda ni mogla odtekati. Krog in krog so se razposti-rali veliki gozdovi. V njih so sekali smreke za ladijske jambore in jih po celi dolžini z volovskimi vpregami vozili v Logatec do deželne ceste v Logatcu vse do leta 1880. Po pripove-dovanju so se po gozdovih in podzemnih jamah - Matjaževih kam- rah skrivali vojaški begunci - dez-erterji. Dokazano pa je, da je v teh jamah nedaleč od Sopota v paleolitiku in neolitiku živel jamski človek. Do Vrha, kjer stoji prav letos obnovljena lepa baročna župna cerkev, vodi nova asfaltirana cesta. Marljivi Vrhovci so s samoprispevki, prosto-voljim delom in s pomočjo občinskega in državnega denarja v zadnjih letih asfaltirali cesto iz Rovt prek Hlevnega vrha in Pila. Z asfaltno cesto so tako povezani z 20 kilometrov oddaljenim občinskim središčem, prek Pila in Račeve pa z nekaj več kot 10 kilometrov oddaljenimi Žirmi. Nedavno je bila obnovljena tudi podružna cerkev v Hlevnem vrhu, ter zid ob pokopališču. V vseh naseljih stojijo hiše večinoma posamično, navadno sredi je v celoti raztresena po gričih in vrhovih. Tod razkazujeta sneg in burja v zimskem času svojo moč. Njive, travniki in pašniki ob samotnih domačijah, bolj strma pobočja so porasla z gozdom, dajejo le za silo kruha in zaslužka domačinom. Najpomembnejša je tod živinoreja, pridelujejo pa tudi krompir, krmo za živino in malenkost žit. Večina zaposlenih dela v žirovskih tovarnah, nekateri pa se vozijo na delo v Logatec, na Vrhniko in še kam drugam. Čistih kmetov je le malo. Kmetije ne dajejo več pravega dohodka. Liberalni del politike se zanima samo za nizke cene hrane, zato nekontrolirani uvoz hrane kmetom po vzroča težave pri prodaji mleka in pitane goveje živine. Poleg kmetovanja se nekateri ukvarjajo še z Pogled i/ Rovt proti Vrhu Sv. Treh Kraljev. posestva. Vrhovska cerkvena kronika iz leta 1904 navaja, da je župnija takrat štela 642 duš. Po uradnih podatkih je leta 1961 živelo tod še 400 prebivalcev. Po zadnjih uradnih podatkih jih živi v krajevni skupnosti še 268; župnija pa po neuradnih informacijah šteje okrog 320 duš. Krajevna skupnost leži v rovtar-skem hribovju. Vrh leži zahodno od Smrečja. Lavrovec sestavljajo samotne kmetije, raztresene po južnih pobočjih istoimenskega hriba, ki povezuje Smrečje z Žirovskim vrhom. V začetku račevske doline, kjer se znižujeta Vrh in Lavrovec, leži majhno presihajoče jezero, iz katerega teče Račevski potok po Račevski dolini v Soro. Hleviše ležijo vzdolž zahodnega pobočja Vrha, nad reko Soro. V njegovem zahodnem delu je zaselek v Gošči. Nekaj samotnih kmetij, južno od Vrha nad rečico So vro in gručasto jedro naselja pri barokarizirani cerkvici sv. Miklavža, sestavljata vas Hlevni vrh. K temu naselju spada še zaselek Jezero, pri že omenjenem račevskem jezeru, v okolici katerega je tudi več počitniških hišic. Župnija je resnično vrhovska, saj drugimi dejavnostmi, kot so: avto-prevozništvo, predelava lesa in podobno; predvsem starejše ženske pa v zimskem času klekljajo - tudi tu so doma prelepe čipke. Vrh ima tudi svojo štiriletno osnovno šolo, zgrajeno leta 1953. Sedaj jo obiskuje krog 20 otrok, učenci višjih razredov pa se dnevno vozijo v Žiri in Rovte. Nedavno je šola dobila centralno ogrevanje, na novo opremljeno kuhinjo in nova stranišča; nima pa še dovolj sodobnih učnih pripomočkov in funkcionalne opreme. Gasilsko društvo, ustanovljeno leta 1931, je zelo aktivno. Ob 60-let-nici so zgradili svoj dom. Športno-kulturno društvo "Vrh" je bilo ustanovljeno leta 1993; nasledilo je dramsko sekcijo "Zarja" in OO ZSMS Vrh. Izdaja svoje glasilo "Krajevni informator", ki občasno seznanja ljudi o delu športno-kul-turnega društva, gasilskega društva, krajevne skupnosti, o delu šole in še o drugih pomembnih dogodkih. Vrhovci že dvajset let zapored v zimskih mesecih pripravljajo gledališko uprizoritev. Z njimi gostujejo tudi v drugih krajih, nastopili so celo v Šentjakobskem gledališču v Ljubija- ma mi prihajajočih prazničnih dneh a m v naši trgovini omogočamo se posebno ugoden nakup LOGAŠKE NOVICE Informativno in uradno glasilo Občine Logatec. Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Ureja uredniški odbor: inž. Albin Čuk (gospodarstvo), Marija Gale (negospodarstvo, kultura, turizem), Lidija Oštir (mladi, šole), Marko Škrlj (intervju, reportaža), ing. Anton Antičevič (šport), dipl.prav. Zdravko Klemen (Uradne objave, Občinski svet); Tone Mali (tehnični urednik), Marcel Štefančič (lektor), Janez Gostiša (odgovorni urednik). Tisk in oblikovanje: "mali" Logatec. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec. Po mnenju Urada za informiranje Vlade Republike Slovenije, št.: 4/3-12-1622/95-23/346 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. ni. Kulturna sekcija športnega društva tako nadaljuje dvajsetletno tradicijo rednih letnih predstav. Zelo aktivna je športna sekcija, ki vsako leto prireja razne športne igre (nogomet, košarko, namizni tenis, športno streljanje z zračno puško in podobno). Organizira tudi športno zabavne prireditve, kjer se v raznih športnih disciplinah pomerijo tekmovalci iz posameznih vasi vrhovske fare in tudi iz raznih drugih krajev. Podružnica logaške knjižnice je bila odprta pred dobrimi štirimi leti. V njej je na razpolago razvedrilno branje, ima pa tudi strokovne knjige, zanimive za širši krog bralcev, in naročene r evije. Cerkvenemu bogoslužju prepevata pevski zbor. Oba zbora sta se posebno odlikovala na slovesnosti nove maše julija letos. Poleg že omenjenega presihajo-čega Račevskega jezera predstavlja posebno zanimivost še podzemna jama v bližini osnovne šole. Odkrita je bila ob gradnji "Rupnikove linije", ki je potekala tudi prek Hlevnega vrha, Vrha in Golega Vrha. Jama je dolga 960 m. V njej je mnogo kapnikov raznih oblik in barv, podobnih ježkom, imenovani aragoniti, ki jih najdemo le v nekaj jamah v Sloveniji. Navadnim obiskovalcem jama ni dostopna, izurjenim jamarjem pa je pravi izziv. Povojni čas je prinesel Vrhovcem žalost in neizmerno bolečino. Konec vojne so sicer dočakali le z neznatno vojno škodo. Vendar so prav s koncem vojne pričeli tragični trenutki njihove zgodovine. Z nepopisno bolečino so starši zaman čakali svoje sinove, žene svoje može in otroci svoje očete. Preprostih in poštenih kmečkih mož in fantov ni bilo nazaj. Pobiti so za vedno ostali v Kočevskem Rogu, na Teharjah, v Hrastniku in na drugih moriščih. Spomisko znamenje, na katerem je izpisanih 57 imen pobitih domobrane ev ter 14 imen umorjenih vaščanov, opozarja na najtežje trenutke naše zgodovine in je obenem spomin in opomin prihodnjim rodovom. Na Vrhu se križa tudi več planinskih poti: loška, notranjska, logaška in ljubljanska planinska pot ter evropska peš pot E-7. V planinski koči pod cerkvijo lahko planinec v svoj dnevnik odtisne ustrezen žig. V času sezone, ko je ob sobotah, nedeljah in praznikih koča odprta, pa si v njej mimoidoči lahkoprivošči okrepčilo. Zaradi dolgoletnega političnega zapostavljanja teh krajev, se je mnogo ljudi izselilo. Poiskali so si boljši kos kruha v dolini. Kraj povezujejo s svetom asfaltne ceste. Telefonsko omrežje je bilo napeljano leta 1981, danes pa bi bilo potrebnih še najmanj 30 telefonskih priključkov. Oskrba z vodo je še vedno težavna, saj si morajo prebivalci vodo priskrbeti iz lastnih virov, kar je v sušnih obdobjih lahko dovolj nezanesljivo. Zadnje čase se je število prebivalcev ustalilo. Tudi mladina ne odhaja več množičn o iz teh krajev. Obnavljajo in gradijo se hiše, grade gospodarska poslopja, kar je znak pospešenega oživljanja kraja. V času, ko propadajo kmetije, podeželja pa mnogokod prerašča gozd - torej za kmeta res v neugodnih časih - prebivalci teh krajev ne tarnajo in ne obupavajo, temveč z načrtim in trdim delom obnavljajo svoje domačije, ohranjajo svojo prvobitnost in s tem skrbijo za svojo prihodnost. Del življenja je tudi prihodnost. Franc BOGATAJ