3 nč.
79. številka.
za četrtek 2. julija 1896
(v Trsta, v četrtek zjutraj dne 2. julija 1896.)
Tečaj XXI.
„JEDINOBT"
izhaja po trikrat na teden t šestih ia-dnnjih ob torkih, Aetrtklh in Botootfltl*. Z,jutranje izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, vočerno pa ob 7, uri večer. — Obojno izdanje »tane: a« jeden meneč . /. 1.—, izvmi Avstrije t. 1.50 tri meaeo . . „ 3.— , , . 4,-bO za pol leta , , „ 6.— , „ t* VB* leto . . . 12__ , . „ in,—
Naročnino je plačevati naprej na aaroibo brez priložene naročnin« ee uprava h« ozira.
Posamične številke se dobivajo v pi j-dajnlnioah tobaka v 7r*t.u po S nvč, izven Trst« po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi •« račune po tarifu v petitu: za nanio v« z debolimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsoja paradnih vrstic. 1'onlana. osmrtnice in javne zahvale, do^ maći oglp.si itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva alion Caserrua At. 13. VBako pismo mora biti frankovano. kor nefraakorana te na
•prejamajo. Rokopisi se ne rraftajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre-jomrt Hpravniit.ro ulica Molino pic* col o hšt, 8, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao proste poštnine.
,t edinost« j« mm"
Ponesrečen „krščansko-socijalni" shod
V Št. P«(pu pri Gorici,
(Izvirno poročilo).
V Gorici, 29. junija 1896.
Za hrbtom vodstva goriških Slovencev, a pod pretvezo krsčansko-socijalne misli ter baje v prid slovenskim delavcem, sklicali so nekaterniki ljudski shod v Št. Petru sodelovanjem ljubljanskih odposlancev, kakor Gostinčarja, Kregarja itd.
Shod se je vršil včeraj ob 5. popoludne na Černičevem dvorišču. Že pred določeno uro zbralo se je veliko število ljudstva iz Gorice in okolice. Navzoči so bili od narodne stranke poslanci: dr. Rojic, dr. T um a, Blaži j Grča in Anton Kavčič, zatem urednik A. G a b r š č e k, notar Kavčič in veliko drugih razumnikov. Bili so navzoči tudi: dr. M a h n i č, podgorski vikarij Golob, renški župnik P a v 1 e t i č, vogerski župnik B e r 1 o t, biljski vikarij R o j i c, kapelan D er-rn a s t j a iz Solkana (menda za uredništvo „Primorskega Lista') in duša shoda, šentpeterski kapelan K n a v s. Iz Izubijane so prišli (znani G o s t i n č a r, Ivan K r e g a r, izdelovatelj cerkvenega orodja itd., kapelan Krek in še nekateri drugi gospodje, katerih nismo imeli čast poznati. Posebno se je odlikoval neki krojač. Med zboro-valci se je opazovalo že pred zborovanjem nekako nervozno gibanje, največ pa se je to opazovalo na sklicateljih samih, ki se niso nadejali toli velike njiožice ljudstva.
Nek«y po 5. uri stopil je na pripravljeni oder šentpeterski g, kapelan K n a v s. Predstavivši vladnega zastopnika Gottlieba P r i n z i g a je povdar-jal v svojem govoru vziok shodu, namreč: da se ima razpravljati krščansko-socijalni načrt v prid slovenskim delavcem na Goriškem, kjer so socijalni demokratje baje že zasadili svoje seme, kajti imeli so že dva shoda. Povdarjal je, da je domače šent-petersko katoliško in bralno društvo že večkrat razpravljalo v svojih sejah, kako bi se moglo presekati pot daljnemu razvijanju socijalnoga demo-kratstva v naši deželi. Omenjal je lista „Delavec", ki ne samo da zabavlja čez narodno stranko, nego tudi ne prizanaša duhovnikom iu „farškim kuharicam" (to je posebno povdarjal govornik). Tako gnjusno pisanje glasila socijalnih demokratov mora vendar odpreti oči, da pričnemo skrbeti za delavski stan, ki mora robovati kapitalizmu. Čas je prišel, da se delavcem pomore na krščansko-socijalni
PODLISTEK.
Povest. — Spisal O. K. Srčan.
(Dalje).
Zaljan je ponehal. Utrudil se je. Roka mu je omahnila, iz rane mu je privrela kri. Silno je hro-pel. Kar je s61 na postelj in zakričal: ,0, zadet sem, zadet!" — Padel je onemogel vznak in izdihnil ---.
V tem se je zbralo vsled glasnih besed, katerimi je Zaljan opisaval svoj boj, okolu njegove postelje nekaj malo ranjenih vojakov. Vsi so ga poslušali strmč, a ko so videli, da umira, hiteli so klicat zdravnika in sluge. Prišel je zdravnik, toda
bilo je prepozno. Zaljan je izdihnil - —. *
* *
Bil je vroč poleten dan. Po cesti v Mirno je korakal mlad mož. Bledo lice je pričalo, da je
podlagi. Duhovniki kakor taki že delujejo v tem smislu. Oni bodo pripravljeni sodelovati tudi v nadalje ob tem vprašanju s poučevanjem ljudstva ter se nadeja, da se na shodu pogodi način, kako bi se stvar dala najlepše izvesti. V svojem, včasih umestnem in večkrat tudi neumestnem povdarjanju je bil govor pretrgan z raznimi vskliki. Zaključevaje svoj nagovor predlagal je govornik predsednikom shodu g. Ant. J a k o n č i č a iz Št. Petra. Navzoči zborovalci so na to vsklikom glasovali za g. dra. R o j i c a, ki je tudi prevzel predsedništvo.
Dr. Rojic, otvarjaje razpravo, je povdaijal, da je sicer težko prevzel predsedstvo, vendar da se je udal volji zborovalcev, ker je spoznal, da tako želijo. Zapisnikarjem je predložil urednika gosp. Gabrščeka, katerega je potrdila večina shoda. Urednik Gabršček je zašel stolico, ki je bila namenjena gospodu Knavsu kot sklicatelju, a on je moral med poslušalce. Prvi se je oglasil za besedo dornberški posestnik in podžupan gosp. Perozzi, ki je povdarjal v svojem govoru zahrbtno sklicanje tega shoda in preziranje preža-s 1 u ž n e g a voditelja goriških Slovencev, gosp. dra. Antona Gregorčiča ter društvo .Sloga", ki tako neumorno deluje za blagor goriških Slovencev. V svojem govoru je povedal marsikatero grenčico onim gospodom, ki ovirajo složno delovanje Slovencev vseh stanov na Goriškem ter jih nazival izdajalce, kar je posebno razburilo dotične gospode, ki ao z besedo, rokami in klobuki protestovali proti temu izrazu. Na dano znamenje so zaropotali tudi nekateri domačini, a došli Ljubljančani so pomagali. Sled-njič je prečital g. Perozzi to-le resolucijo:
Javni ljudski shod, sklican na dan 28. junija 1896 v Št. Petru pri Gorici, izjavlja, da goriški Slovenci že dolgo imamo svoj krščansko-socijalni program, kateri skuša izvrševati naše prevažno društvo ,Sloga*. Ako društvo ni moglo vspešneje delovati, so krivi tisti, ki nočejo pripoznati našega uzornega narodnega vodstva, to je imenovanega društva ter državnih in deželnih poslancev, ki ukljub vsem oviram dosegajo velikih vspehov za slovenski narod na Goriškem.
Shod se pa danes slovesno izreka za krščan-sko-socijalni program društva »Sloga" — za glavno vodstvo v rokah državnih in deželnih poslancev, veleč. g. dra. Autona Gregorčiča in
moral mož že veliko pretrpeti. Poluglasuo je govoril sam pri sebi.
„Bog vč, kako je z Mdrico ? Eo sem pred tremi meseci korakal tod v mesto, kako žalostne misli so me obhajale. Z novimi nadami v srcu se zopet vračam 1... Mar nisem zvedel v bolnišnici od zapovedujočega častnika, da je Zaljan napadel Dolina, bil ujet in poslan med vojščake? In po tem j je soditi, da se ni Zaljan oženil z Mdrico. Odpotoval sem iz Mirnega brez vsakega upa, a sedaj se vračam vesel, srečen! Morda se sedaj kako omeči Dolinovo srce!"
V tem je dospel Milan pred svojo rojstno hišo. Srce mu je burno utripalo, ko je stopil vanjo.
Za mizo je sedel stari Krivec, a poleg njega j Zorislava. Ko sta zazrla Milana, stekla mu je Zo-rislava nasproti, a starcu za mizo utrnila je solza po velem lici.
visokorodnega gosp. Alfreda grofa Coroninija, ter poživlja vse Slovence, ki hodijo svoja pota, naj se uklonijo temu vodstvu, ako res hočejo dobro slovenskemu narodu na Goriškem.
V taki edinosti bode najlepše poskrbljeno za vspešno izvrševanje edino pravega krščansko-aoci-jalnega programa.
S to resolucijo bodi rešena edina točkja današnjega dnevnega reda."
Ko je govornik dovršil čitanje, nastalo je burno prigovarjanje proti temu, da se zborovanje sklene s to resolucijo.
Kakor drugi govornik je bil oglašen gosp. Mozetič iz PrvaČine in ko gaje pozval predsednik na oder, nastalo je zopet prigovarjanje, češ, da se je oglasil za besedo pred njim dr. Krek. Ljubljančan Gostinčar je nadlegoval predsednika, da ne postopa pravilno in mu očital pristranstve. Ko ga je vprašal predsednik, s kom da ima čaet govoriti, ker se mu ni predstavil, in ko so zboro-valci izvedeli, kdo da je, nastalo je klicanje „pe-reat" in „ne maramo tukaj Ljubljančanov", „nq gredo domov" itd. Ko se je utolažila razburjenost, govoril je g. Mozetič ter podpiral svojega predgo-vornika Perozzi-ja in njegovo resolucijo, naglasivši zasluge sedanjega narodnega vodstva na Goriškem, posebno pa za vipavsko železnico itd., kateremu delajo ovire izvestni krogi.
Kakor tretji govornik je bil poklican g. Ka-rol P r i n č i č, posestnik iz Brd. Zopet je nastalo prigovarjale od strani sklicateljev. Bili so viharni prizori, katerih ni mogoče opisati. Z jedne strani (z večine) so klicali govorniku, z druge so protestovali. Vendar je prišel do besede in v kratkem povedal gospodi, da na Goriškem nimajo potrebe poučevanja gospodov s Kranjskega, ki naj bi ostali doma' Tu je nastalo zopet viharno prigovarjanje od strani ljubljanskih odposlancev. Gosp. dr. Mahnič je prigovarjal govorniku, na kar mu je poslednji vskliknil: „Vi ne bodete nikoli in nikoli poslanec!", a občinstvo se je udalo smehu in nastala je občna veselost.
Oglasili so se bili še za besedo poslanec g. Grča, urednik Gabršček, posestnik Makuc iz Solkana. Predsednik dr. Rojic naznanja, da sta se odpovedala besedi poslanec Grča in urednik Gabršček in je pozval posestnika gosp. Makuc-a k besedi. Zopet je nastal hrup in prigovarjanje, češ, da zakaj se ne dA govoriti tudi sklicateljem, po-
„Zorislava !"
„Milan 1"
„Oče, predragi oče!"
„Milan I*
In objeli so se. Posćli so za mizo. Milan pa je pričel:
„Vračam se zopet z vojne, oče. A nisem brez
nad, kajti vse vem že.--Zaljan je napadel
Dolina, Zaljana so vjeli, ter vtaknili med vojake".
„Kje si pa izvedel to ?• — povprašal je urno oče.
„Saj sem mu jaz pisala" — posegnila je vmes Zorislava, a Milan jo je pogledoval začudeno.
„Ti da si mi pisala?! Jaz nisem dobil nobenega pisma!"
„A jaz tudi od tebe nobenega. Trikrat sem ti pisala, a nobenkrat nisem dobila odgovora".
(Pride še).
sebuo dru. Kreku, ki se je oglasil med prvimi za besedo. Na predsednikov poziv posestniku Makucu k besedi, je upil nekdo: ,No tega je še potrebno', kar je bilo uzrok, da je to neumestno opazko obsodil sam šentpeterski gospod kapelan. Gosp. Makuc, dobivši besede, je izjavil, da, ker sta se odpovedala besedi njegova predgovornika, se ji odpoveduje tudi on ter je predlagal zaključek razprave.
Predsednik je dal na glasovanje Perozzijevo resolucijo in Makucov predlog, ki sta bila vspre-jeta z večino. Sklicatelji so protestovali proti sklepu razprave in zahtevali, naj se da besedo tudi njim, ter so oporekali, da večina u i za sklep razprave. Predsednik je hotel odrediti proti glasovanje, da se namreč prepričajo sklicatelji, da je res večina za sklep, toda tega ni mogel storiti, ker je razburjenost nastajala vedno veča, kar je prisililo vladnega zastopnika, da je razpustil zborovanje na veliko žalost sklicateljev, ki so mu upili: „\Varum niclit sprechen lassen ? !* Omeniti bi bilo še, da so bili reditelji sboda oni, ki so sami rogovilili.
Po završenem shodu razdelili so se zborovalci po raznih skupinah, kjer so živo razpravljali o u-mestnosti takega zbora za hrbtom goriških zaslužnih voditeljev. Slišalo se je tudi raznih važnih stvarij, kakor n. pr. to, da so se izvestni gospodje dogovarjali z jedne strani za slogo, z druge pa so jo rušili. Na zborovanju so povdarjali, da se uda> jajo vodstvu dra. Gregorčiča ter da ga spoštujejo — postranski pa seje izvedelo, kar se ni moglo izvedeti na samem shodu, da je bil ta shod namreč sklican v povse druge namene nego za razpravljanje krščansko-socijalnega programa, ki je bil le na videz na dnevnem redu. To domnevanje potrjnje tudi dejstvo, da so se po deželi razpošiljala pisma, v katerih se je povdarjalo, da dr. Gregorčič ne sme biti več izvoljen, on da mora propasti! Taka pisma pa prihajajo iz znane kovačnice, v kateri sodelujejo tudi nekateri sklicatelji sempeterskega shoda.
Morala tega shoda pa je bila ta, da ljubljanski odposlanci sploh niso prišli do besede, in da kakor sklicatelji ali pomagači sploh niso mogli spregovoriti niti besedice, ker jih zborovalci niso marali poslušati. To pa posebno zato ne, ker so prezrli vodstvo goriških Slovencev, ki je glavni činitelj na Goriškem.
Zapomnijo naj si, da brez sodelovanja pripo-znanega vodstva ue dosežejo ničesar. To naj si zapomnijo vsi oni, ki mislijo loviti ribe v kalni vodi. Goriški Slovenci so prezavedni v tem pogledu! Oni so dokazali, da za svojo organizacijo nimajo potrebe drugih pomočnikov s Kranjskega, dokler imajo svoje uzorno vodstvo.
PS. Za danes popoludne so sklicali isti gospodje iz Izubijane prijateljski shod v Solkanu.
DOPISI.
Z Goriškega. (Izv. dop.) Gospod urednik l Učitelji, kateri so izdali znano okrožnico, so si bili v svesti, da provzroči ista nekaj zanimanja in tudi odpora ter tudi napadov na izdatelje ; ali da se to zgodi v toliki meri, niso pričakovali. Namen svoj je okrožnica dosegla, da se je spravilo naše pereče vprašanje v intenziven razgovor, in to se je zgodilo v polni ineri. Hvala na tem cenjeni „Edinosti", v kateri se je osredotočila razprava našega vprašanja.
Mi nismo upali, da bode kateri list nam tako naklonjen, da nam odpre na stežaj svoje predale v zagovor, kakor je strorila — na vse strani pravicoljubna .Edinost". Mi smo bili me-nenja, da bodemo napade in kriva menenja o nas in o namenih okrožnice odbijali v posebnih okrožnicah, iz katerih bi se polagoma ustanovil poseben list — naš organ. Kakor se vidi, nam tega ne bode treba, ker se v .Edinosti" poravna navskrižje. Da, tacih listov nam je Slovencem treba in kmalu bi bilo kraj bratomornemu boju, ki se bije že toliko časa na Slovenskem. DrugI listi slovenski so taki, da hočejo vsacega, ki ne trobi povsem v njihov rog, odpraviti s par napadi s kolom ter roganjem in zasmehovanjem in tako gre bratomorni boj v cvetje in poraja bujnega sadu.
Priporočamo se torej vrli .Edinosti«, da nam pusti svoje predale v zagovor. Torej zopet nekaj zagovora.
Gospod urednik! V listu od 24. t. m. .Edinosti* ste izjavili; „Zahtevajte »b volitvah od vsacega posameznega kandidata, naj se obveže, da bode čuval koristi učiteljskega stanu, — potem gotovo ne bi bilo prigovora od strani pravicoljubnega človeka*. — Na to je treba nekaj pojasnila, da se bojje razumemo in da spoznate naše razmere na Goriškem. Od leta 1889. dalje nas je bilo precčj učiteljev pristopilo k političnemu društvu „Sloga* z namenom, da bodemo potom društva .Sloga" vplivali na zboljšanje naših razmer.
Lansko leto je zopet pristopilo precejšnje število učiteljev k društvu. Le na nekem shodu se je nabralo letnine za 14 udov. Imenik in znesek sta se odposlala predsedništvu. Bližale so se prevažne deželnozborske volitve: najlepša prilika, da bi zamogli kaj storiti v zmislu načela, katero je .Edinost* navedla, kakor zgoraj omenjeno. Zastonj smo pričakovali občnega zbora .Sloge", ni ga bilo. Zastonj smo pričakovali javnih shodov — ni jiii bilo. Vprašamo Vas, gospod urednik: Kje je bila dana prilika, da bi bili zamogli poslužiti se zgoraj omenjene pravice ? Zakaj se je tako delalo ? Morda nameuoma, da nismo imeli priložnosti sodelovati na najvažnejšem činu! Vedite, da smo že takrat hoteli na dan z okrožnico. A zadrževala nas je jedino misel in bojazen, da bi utegnili tako rušiti prepotrebno in tolikokrat povdarjeno složnost v najkritičnejšem momeutu za nadaljnji razvoj boljših razmer na Goriškem. In zmagala je v nas potrpežljivost in upanje, da se vsaj pozneje razmere ugodno razvijejo tudi za nas. Zastonj smo upali, zastonj je bila vsa naša potrpežljivost; preziranje poprej, preziranje pozneje.
Ko je zmagala v polit, društvu sedaj vladajoča stranka na Goriškem, izdala se je beseda, da občni zbori .Sloge" naj bodo ob dnevih, ko se jih more vsakdo udeleževati. A to ni obveljalo lanskega leta, kajti občni zbor je bil na dan, ko mora učitelj biti v šoli in občni zbor se je izvršil tudi brez nas. — Je-li to lojalno, gospod urednik, prosimo, odgovorite!
Kaj porečete pa na to: Vodstvo „Sloge" je izgubilo (?) imenik doposlatiih mu društvenikov, le svoto 7 gld. je shranilo, ker jih ni zgubilo ...
,Ja Bauer, das ist w<ts anderes* ... * *
♦
Se nekoliko pojasnila glede klica po organizaciji učiteljstva na Goriškem v znani okrožnici. Učiteljstvo na Goriškem je bilo tudi doslej orga-nizovano v svojih okrajnih društvih. Klic v okrožnici bi se bil moral glasiti: reorganizacija. Okrajna učit. društva ne dosezajo svojega namena, kajti leto za letom so izstopali udje, ker so spoznavali, da njih delovanje ni vspešno. Tako je tudi z .Zavezo", katera se menda reorganizuje tudi letos, saj v tem zmislu piše njeno glasilo „Popotnik".
V	sedanjih okrajnih uč. društvih se je zadušil in zamoril vsak predlog in vsak tudi soglasen sklep, ki je meril na količkaj odločnejši korak, kajti pravilo in trdilo se je, da bi se prekoračil delokrog in da bilo bati razpusta.
Sodelovali in delali smo v svojem okr. učit. društvu tako, da so njega udje vsestransko nam izražali priznanje ; zatrjevalo se nam je, da smo stebri dotičnega društva. In vendar smo morali izstopiti, ker kljubu soglasnim sklepom obč. zborov se ni nič storilo, ker so znani vplivi zadušili sklepe, da se niso izvršili. Gospod urednik! Ali se še spominjate „izjave" lanskega leta, priobčene v „Edinosti" ? Ali se še spominjate, kako se je postopalo pri istej priliki ? Ali bi hoteli vedeti, kaj vse seje storilo od nekih stranij, da se je zadušila ona nedolžna izjava? Proti volji onih, ki nimajo ničesa več pričakovati, ker so že vse dosegli, je .izjava* prišla v javnost in kaj napačnega je bilo v njej ? Pač nič, ker sicer bi jo bili vzeli na kritično rešeto ter jo razmesarili, kakor se mesari sedanja okrožnica. Stvarnega prigovora pa ni bilo od nobene strani. Ali tako postopa inteligenca med seboj, brat z bratom, politični somišljenik in sobo-ritelj za narodno stvar proti enakemu soboritelju ?! Je-li tako plačilo tega sveta ? Slep je, kdor se vkvaija z narodnimi zadevami, bi rekli, ako bi nam ne bila stvarnica pregloboko zasadila v srce čut narodnostni.
+ * *
V	.Edinosti" od 26. t. m. je članek iz Gorice, v katerem se povdarja, koliko storita dr. Gregorčič in grof Corouini za Slovence na Gori-
škem, posebej — Gorici. Tudi na to stran par besedi.
Nomina sunt odiosa, pravi pregovor in zato kaj neradi spravljamo osebnosti v svoj govor. Nikdo na svetu ni popolen, vsakdo ima svoje pogreške, katerih pa nočemo spravljati v javnost brez posebne potrebe. Radovoljno izjavljamo, pustivši na stran nedostatke: državna in deželna poslanca gg. dr. Gregorčič in grof A. Coronini sta za Slovence na Goriškem prezaslužna moža, kakoršnih daj milostno nebo Slovencem kolikor mogoče veliko število. Na to stran naj se okrožnici naši ničesa ne očita, ker ju ni imela posebej pred očmi. Da bi milostno nebo tudi nam učiteljem dalo saj enega tacega moža, kateri bi nam posvetil le nekoliko tacega zanimanja in delovanja, kakor ga omenjena gospoda posvečujeta narodni naši stvari in zadovoljni bi bili. Ali tega ni. Mi, slovenski učitelji, ki smo vse svoje moči posvetili narodu svojemu v šoli in zunaj nje, mi nimamo niti dr. Gregorčičev, niti gr. A. Coroninijev; mi nimamo živega krsta, ki bi nam pomagal.
V tem zmislu umevaj se liaSa okrožnica! Ako bi naša okrožnica vzbudila v omenjenih dveh gospodih sočutje do nas ter Ju nagnila, da tudi nam posvetita nekoliko svojih moči, dosegla bi bila okrožnica svoj namen in bila bi prva in poslednja in zopet bi vlekli na istej vrvici narodni naš voziček proti pristanišču, kakor do lanskega leta. — Smemo li upati ? Da slišimo in vidimo. —
PolitiŠke vesti.
V TESTU, dne 1. julija 1896.
Shod socijalnih demokratov se bode vršil prihodnji ponedeljek dne 6. julija 1896. v gledišču .Politeama Rossetti". Na shodu bode govoril o politiškem položenju znani državui posl. P e r n e r-storfer. Poslednji bode govoril seveda v nemškem jeziku, poskrbljeno pa je baje tudi za slovenskega tolmača. Mi nočemo braniti nikomur, da ne bi šel na ta shod. Nadi slovenski delavci n^j le gredo poslušat izvajanja imenovanega poslanca, da si razširijo svoje političko obzorje. Toda to jim polagamo na srce, da naj gredo tja — se svojo lastno razsoduostjo. Sosebno pa jih opozarjamo na to, kar smo čuli iz povsem zanesljivega vira: da neki predobro zuam socijalni demokrat, a vzlic svojemu demokratstvu venđar zagrižen Italijan, hoče porabiti to priliko, da vjame naše slovenske delavce za — svojo kandidaturo! Zato kličemo delavcem : bodite oprezni! Bodite oprezni, ker smo dokazali že na tisočih vzgledov, da je pod sedanjim vodstvom socijalna demokracija zadla v nasprot-stvo sama seboj in svojimi načeli, in je nedoslednost v nje postopanju uprav kričeča: na jedni strani kriči proti „buržeoaziji", na drugi pa naganjajo vodo na mlin mednarodnega kapitalizma. Iz tega kaosa socijalno-demokratiških zmot danes res ni videti niti jedne pozitivne, jasne misli. Pač, jedna je stereotipni refren v socijalno-demokratiški popevki: boj proti veri in proti „farjem". Po njih je versko čutstvovanje spona, v kojo je ukovan delavec, da se ne more svobodno gibati! A ravno to dejstvo, da socijalna demokracija vedno in vedno povdarja to točko in da iz vsega srca črti krščanskosocijalno gibanje, ravno to dejstvo je najbolji dokaz, po čem diši maslo v sedanjem vodstvu socijalne demokracije v Avstriji in na Nemškem : iščite — Žida!
Naši delavci naj bodo previdni, ako pride res v razgovor vprašanje o kandidaturi za V. kurijo. Mi smo pooblaščeni od pol. društva „Edinost" do izjave, da bode to društvo brezpogojno podpiralo kandidaturo delavca v omenjeni skupini, ker pripoznava potrebo, da je i delavski stan zastopan v parlamentu. Mi bodemo podpirali iu priporočali le tacega kandidata, o kojem bodemo prepričani, da ima voljo in zmožnost za najizdatneje zastopanje koristi) delavskega stanu. Ali na drugi strani smemo in moramo zahtevati — in to strogo v zmislu resnično demokratiških načel — da do-tičnik ne sme biti nasprotnik naši narodnosti. O kandidatu, ki se že sedaj hoče vsiljevati našim delavcem, pa nimamo tacega uver-jenja. Zato prosimo delavce, naj se nikar ne vežejo na nobeno stran. Sicer pa vsa stvar ni še dozorela in bi bilo imenovanje kandidata že sedaj prenagljeno. V kolikor se da soditi po sedanjih
dispozicijah, se bodo volitve za V. skupino vršile Šele se splošnimi volitvami — in bodo še-le prihodnje leto. Skrajno neprevidno bi bilo torej, ako bi se skoro leto poprej hoteli vezati na to ali ono kandidaturo. Čemu bi kupovali mačko v žaklju ? !
Vse te pomisleke naj imajo pred očmi vsi oni naši delavci, ki namerujejo udeležiti se prihodnji ponedeljek shoda socijalnih demokratov 1
Italijanska zbornica poslancev. V ponedeljki predpoludanski seji italijanske zbornice poslancev razdelili so avtentično besedilo „obsodbe", kojo je izreklo vojaško sodišče v Asmari proti generalu Baratieriju. Ta obsodba, bolje rečeno razsodba, je zelo obširna, kajti navaja mnogo podrobnosti] iz bitke pri Aba Garimi. Najzanimi-viši je odstavek, ki govori o vplivih Crispijeve vlade na Baratierija. V razsodbi je namreč rečeno, da je le ta vpliv nenadoma odločil Baratierija, da je 29. februvarija zvečer sklenil napasti sovražnika. Razsodba pravi nadalje, da je Baratieri o posvetovanju z generali n^svetoval umakniti se, toda udal se je onim vročekrvnim, njemu podrejenim generalom, ki so svetovali napasti sovražnika. (To je nekako v protislovju s trditvijo, da je Crispijev vpliv odloČil Baratierija, daje napadel Abesince. Ur.) Razsodba zaključuje obžalovanjem, da je vrhovno vodstvo bilo poverjeno generalu, ki se je pokazal, da nikakor ni kos svoji nalogi.
Popoludne razpravljala je zbornica o preračunu ministerstva vnanjih stvarij. Umevno je, da je to priliko uporabil neizogibni Imbriani, napadajoči to in ono državo, v prvi vrsti sev6 Avstrijo, ki mu najbolj teži želodec. Med ostalim je zahteval tudi pojasnila, Čemu je šel general M o -cenni v Budimpešto. (Čemu pa je Sel v Trst, v Poreč in na Reko, tega pa slavni Imbriani ni vprašal. Ur.) Nadalje peče Imbrianija, da Mocenni ni imel na sebi opravo italijanskega generala, ko je bil vsprejet v avdijencijo na avstrijskem dvoru in pri predsedniku ogerske zbornice poslancev. Predsednik je iredentovskega nestrpneža zavrnil z izjavo, da je bil Mocenni v Budimpešti jednostavno kakor člen italijanske zbornice poslancev, ne pa kakor general. (Potovaje po našem obredju se jo pa morda vendar spominjal, da je tudi italijanski general. Mi imamo svoje menenje o teh potujočih generalih. Ur.)
V včerajšnji seji provzročil je pravi babilonski hrup poslanec Z a v a 11 a r i. Ta mož je namreč izjavil na ves glas, da je prisegel le za kralja Viktorja Euianuela, nikakor pa ne za njegove naslednike. Na vstalo je strašno kričanje, toda Zavattari ni se dal motiti, ampak udarši s pestjo ob mizo, zadri seje: „Jaz imam pravico govoritil" Toda ni mogel govoriti dalje, ker so kričali in ropotali vsi vprek. — Koncem seje je minister ta zunanje stvari, C a e t a n i, spregovoril o od-nošajih Italije nasproti trozvezi, Francoski in Angleški. Svoj govor je zaključil z izjavo, da se more smatrati kakor jedro politiki Italije: zvestoba trozvezi, prijateljstvo z Angleško, dobri od-nošaji z vsemi državami, ki nastajajo obvarovati status quo na Vztoku (Turčija), na Balkanu in v deželah ob sredozemskem morju, da ohranijo mir V Evropi.
Ustiga lia otoka Kreta. Ako smemo verjeti današnjim poročilom, je zginola zadnja sled nade do mirnega pobotanja med ustaši in turško vlado. Narodna skupščina se sploh ni mogla otvoriti, ker je došlo le 18 krigtijanskih zastopnikov in še ti hočejo položiti svoj mandat z utemeljenjem, da z ozirom na ustajo nimajo več pravice govoriti v imenu krščanskega ljudstva. Potem hočejo izvoliti odposlancev posebno revolucionarno skupščino, koja poslednja imenuje začasno vlado RevoJucijo-narua skupščina izda odprto manifestacijo proti turški vladi. Sploh da so sklenili ustaši, da ne stopijo več v nikaka pogajanja s turško vlado.
No, to utegne postati lepo, ako se ne posreči vlastim, da prisilijo Turčijo v potrebue koncesije.
Mestni svšt tržaški.
V sobotnem večernem izdanju smo omenili na kratko, da je vladni zastopnik v seji našega občinskega zastopa večkrat v imenu vlade posegnil v razpravo o občinskem proračunu.
Gospoda naši občinski upravitelji so se namreč že razvadili tako, da kličejo vselej vlado na pomoč, kadar jim primanjkuje denarja, drugače pa se ponosno in samozavestno sklicujejo na samoupravo občine in pa na lastni »statut".
Seji je predsedoval župan dr. P i 11 e r i, vlado je zastopal namestništvu dodeljeni okrajni glavar vitez S c h w a r z, prisotnih bilo je 29 svetovalcev.
Po odobrenju zapisnika prejšnje seje stavil je župan nujni predlog, da naj bi zbor vzel na znanje in odobril darilo in ustanovo viteza Eco-nomo. O tem darilu (3300 gold. za ustanovo v podporo ubožnih deklet, ki se pripravljajo za učiteljski stan, in 1000 gld., ki naj se razdeli med siromašne vdove) sporočili smo že zadnjič, govorč o poroki hčere viteza Economa. Zbor je sklenil soglasno, da naj se ustanova imenuje „Sofija Eco-nomo* in da se darovalcu izreče zahvala mestnega HVčta.
Takoj zatem pričela je razprava o proračunu mestne uprave za leto 1897. Svetovalci so dobili že par dnij prej uročen tiskani proračun. To je bilo smatrati kakor prvo čitanje, zatorej se je pričelo takoj drugo čitanje. Le-to je prošlo, ne da bi bil kdo oporekal koji točki, do zaglavja „občinske doklade". Tu je spregovoril vladni zastopnik vitez Schwarz. Povdarjal je, da mora v prvi vrsti izjaviti v imenu vlade menenje iste gledč na proračun, kolikor se dostaje namreč občinskih dohodkov, odnosno stroškov. Opozoril je zbor, da ta njegova izjava bodi pravilo mestnemu svčtu, po kojem naj se isti ravna. Iz poročila finančnega odseka je namreč razvidno, da so bili dohodki proračunani zopet na temelju dosedanjih občinskih doklad. No, pri vsem tem pa finančni odsek ni mogel izračunati pozitivnega vspeha. Zatorej, povdaril je govornik, smatra vlada kakor neobhodno potrebno, da zniža nekatere doklade, toda, da zajedno uvede novih davkov.
Ta izjava vladnega zastopnika je dala povod svetovalcu Venturi, da je obširno razjasnil stališče finančnega odseka. Povedal je tudi, da na-meruje mestni svfet svoječasno predložiti osrednji vladi prošnjo, v koji opraviči dosedanji zistem obdačevauja.
Vladni znstopnik je odgovoril na to izjavo, da takšna uloga (prošnja) nikakor ne bode imela za beljenega vspeha. Zajedno je pobil trditev svetovalca Venture, ki je rekel, da konsumentje (občinstvo) ne bi občutili nikakoršne koristi, ako bi se znižale doklade na razne kon-sumne stvari, kakor n. pr. vino, pivo, ine«o itd. Govornik je dokazal številkami, da znižanje občinskih doklad mora vsakakor /plivati tudi na podrobno razprodajo, torej morajo zatem pasti cene dotičnemu blagu in to je gotovo le v korist občinstvu, ki kupuje.
Vladnemu zastopniku je na kratko odgovoril svetovalec Ventura. Razni govorniki (sedem jih je bilo) potegnili so se zatem za predloge finančuega odseka. Med temi bila sta „konservativca" Burg-s t a 11 e r in M o r p u r g o. Vladni zastopnik je večkrat posegel v razpravo, pobivši trditve posamičnih govornikov. Tako n. pr. povdaril je z vso odločnostjo, odgovorivši na zasukana izvajanja svetovalca d' Angelija, da je kakor vladni zastopnik svojo prejšnjo izjavo izustil v imenu vlade in v ta namen, da se zna zbor ravnati po tem. Burgstallerja pa, ki je trdil, da pivo prihaja v Trst od zunaj, zavrnil je, izjavi jaje, da sta toliko pivo, kolikor vino domača izdelka, odnosno pridelka. O tej priliki je tudi povdaril, da ga ni mesta v Avstriji, ki bi imelo tako visokih doklad na najpotrebniše konsumne stvari, kakor jih ima mesto tržaško. — Svetovalcu Venezianu pa, ki se je tožil o tem, da je nekako vskračevanje pravice rekuriranja v tem, ker je izjavil vladni zastopnik' že v naprej, da bode morebitni utok mestnega svfcta nevspešen, odgovoril je vladni zastopnik, da svetovalec Ve-nezian morda meni, da je v tej stvari pobijati odlok namestništva, toda glasom mestnega štatuta ima za Trst le ministerstvo pravico soditi o občinskih proračunih in v obče o občinskem zakonodajstvu.	(Pride še.)
Različne veatl«
t Edmuiid Anton Peck. V poslednjem izdanju sporočili smo med najnovejšimi vestmi, da je v kopališču Tobelbad pri Gradcu umrl ekscelenca, tajni svetovalec in predsednik višemu deželnemu sodišču za Primorsko, E. A. Peck, 65 let star. Pokojnik je bil vitez Leopoldovega reda. Peck je bil rodom Primorec. Svojo sodnijsko karijero je pričel na Primorskem. Imenovan svetovalcem višega deželnega sodišča bil je premeščen v Inomost, kjer je predaval na tamošnjem vseučilišču tudi trgovinsko in menjiško pravo. Od tam je bil premeščen kakor ministerijalni svetovalec v ministerstvo pravosodja, kjer je ostal kakor personalni poročevalec za južne kronovine do leta 1892. Tedaj je bil premeščen v Trst za predsednika višemu dež. sodišču, kakor naslednik pokojnemu Defacis - u. Pred 2 leti je bil povišan v čast tajnega svetovalca. Pred dvemi meseci po prilici prosil jo bil vitez Peck za svoje umirovljenje, ker mu zdravje ni bilo nič kaj trdno. Umrl je torej, predno je bilo še službeno objavljeno, da je upokojen.
Občni zbor političnega druitva „Edinost* se bode vršil prihodnjo nedeljo ob 9. uri predp. v telovadnici „Sokolovi" (na vogalu ulice Farneto iu Amalia.) Deveta ura se je določila, ker se bode pozneje vršil občni zbor hranilnice. Uprav radi tega bodemo morali točno pričeti in so na-prošeni gg. členi, da s točnim prihodom omogočijo tudi točni pričetek. Bližajoče se volitve in dogodki iz poslednjih dni opravičujejo nado, da bode letos udeležba izredno obilna.
Bratovičina sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu bode tudi letos, kolikor je to mogoče v sedanjih žalostnih naših razmerah, slovesno praznovala god svojih nebeških zaščitnikov. Dne 5. t. m., v nedeljo, ob 7. uri v jutro bode skupno sv. obhajilo udov in ob sv. maša, pri kateri bode pel pevski zbor sobratov. Kakor znano, je sv. Zbor za odpustke in svetinje podelil na praznik sv. Cirila in Metoda ali pa ined osmino, popolni od* pustek vsem udom, kateri so vredno sprejeli zakramenta sv. pokore in sv. obhajila, ter molijo za zjedinjenje vseh Slovanov s katoliško Cerkvijo. Predsedništvo bratovščine, katero nas prosi, da objavimo te vrstice v „Edinosti", dodaje še to: za vsakega kristijana ni pobožnejšega dela kakor so sv. maša, sv. spoved in sv. obhajilo. Udeležujmo se vsi, udje in neudje, s temi sv. čini na slavnem godu naših sv. apostolov, iu bodimo gotovi, da s tem doprinašamo Bogu ua čast iii uašim svetim bratom najprijetuejši dar. Dobri Bog ga ne pusti brez plačila. Molimo v duhu sv. Očeta papeža. Medsebojna potrpljivost in prizanašasje, ljubezen in mir, sloga in edinost nam bodo tukaj sladili grenko življenje, a onkraj nam pripravijo večno veselje.
Posvečanje nagrobnega spomenika pok. Drag. Martelancu se bode vršilo dne 18. oziroma 19. t. m. V ta namen se je zasnoval poseben odbor, sestoječi iz gospodov Matka Mandida, dra. Gustava G r e g o r i u a, dra. Otokarja R y b a f a, Ivana M a r te I a n c a, Maksa C o t i č a in Frana G o d n i k a. Predsednik odboru je g. M a t k o M a n d i c, tajnik pa g. Fr. G o d n i k.
Dne 18. t. m. bode v cerkvi barkovljanski slovesna maša-zadušnica za nepozabnega pokojnika, v nedeljo dne 19. t. m. pa se bode vršilo posvećenje. Druge podrobnosti se prijavijo o pravem času.
Ker pa še niso popolnoma pokriti stroški za spomenik — in trebalo bode več, nego je bilo proračunano s prvega —, apelujemo še enkrat do src naših rodoljubov, naj pripomorejo še vsak s kako malenkostjo, da bode stvar poravnana. Kdor želi še kaj darovati v proslavo spomina onega, ki je samega sebe uprav žrtvoval domovinski stvari v naši okolici, naj pošlje namenjeno svotico pred-sedništvu pevskega društva „Adrija* v Barkovljah.
Iz Rojana nam pišejo: Čuli ste morda že, da je naš veleč. g. župnik prejel menda dvoje pretil-nih pisem, koji je baje izročil slavni policiji. Ker pa poznamo svoje ljudij in ne verujemo, da bi se kdo med nami posluževal takih nečastnih sredstev, in ker je notorična istina, da so izvestui in tudi dobro poznani izdajice pisali te dni anonimna pisma na magistrat in na ordinarijat — naperjena proti našemu od vseh spoštovanemu g. kapelanu —, opravičeni smo do domnevanja, da je ista zlobna roka pisala tudi ti dve pismi do g. župnika, se
satausko-zlobnim namenom, da bi mogla potem sumničiti in ovajati nas poštenjake. Iu tu se bolj in bolj utrja menenje, da g. župnik ne bi bil ukrenil marsikaj, kar je v resnici ukrenil, da ga niso drugi zavajali s poročili o tukajšnjem mišljenju, ki se v dijaiuetralnem nasprotju — z resnico. Veleč. g. župnika prosimo še enkrat; varujte se
—	prijateljev!
Izlet veteranov v Nabrežino. Kakor lani, napravilo je tržaško veteransko društvo tudi letos svoj izlet na Kras, v Nabrežino. Bati se je bilo sicer v soboto, da bo v nedeljo slabo vreme, toda obrnilo se je na bolje. Le nekoliko megel plavalo je po zraku, solnce zatemnivših včasi, med tem ko je hladen vetrič prijetno vel. — Izlet se je vršil dnć 28. t. m Ko smo dospeli z zabavnim vlakom v Nabrežino po petih popoludne, sprejela nas je na postaji tržiška godba, katero je najela nabrežinska vet. podružnica. Veselih obrazov ostavili smo kolodvor, pred katerim so se sbrali in uvrstili vsi veteranje. Ko je nabrežinska godba odigrala cesarsko himuo, jel se je pomikati sprevod proti Nabrežini, ob sviranju raznih koračnic. Mnogo občinstva mu je sledilo. Prisedšim ob šestih v vas, stal je pred nami o a desni strani slavolok, opleten zelenjem in cesarjevo prsno podobo, na drugi strani pa s tržaškim grbom in z napisom : »V i r i b u s unitist — Bratje, varujmo domin p r e s v i 11 e g a c e s. F. J. I." Kakor nas je to, istotako nas je razveselil pogled na trg pred cerkvijo. Pogled bilje v resnici čaroben. Nebroj trobojnic je plapolalo raz hiše in raz drevje, le tu in tam visela je koja zastava v drugih barvah, pravi dokaz, kako Nabrežincem srce gori ljubezni do svoje domovine. Med drugim moram še omeniti cesaijevo podobo v naravni velikosti s krono, iu cesarskega orla, kar zopet jasno kaže pravi dinastiški čut našega ljudstva in zvestobo do rodovine Habsburške.
—	Godba je na trgu pred ces. podobo zasvirala himno, in potem smo izletniki poseli k pripravljenim mizam, da se okrepčamo nekoliko.
Prava zabava pričela je še-le ob sedmih. — Tu ste začeli svirati menjalno tržaška in nabrežinska godba, a vmes doneli so glasovi vrlega pevskega društva „Nabrežina", ki so razveseljevali izletnike z mičnimi pesnimi. Toda prehitro vršenje glasbenih toček in kratki odmori niso dopuščali pevcem, da bi mogli krožiti mnogo veselih. Posebno veselje je bilo med izletniki, ko se je začela umetalna razsvetljava. V raznobojnem bengaličnem svitu in zroči na umetalne ognje, ob svirauju godbe in odmevanjem milih pesmij, bila so očarana naša čutstva. Ob devetih dalo se je znamenje za odhod. Cesarska himna je zadonela in odpravljati smo se začeli vsi, sedaj pa se je dvignil izza pevske mize predsednik pevskega društva „Nabrežina", g. Iv. Caharija, in je krepko, živo besedo, zahvalivši izletnike na njih obisku, označil vsprejem prirejen po domačinih, kakor priprost, ker lepšega ni smeti pričakovati od priproatega ljudstva slovenskega. Zagotovil pa je, da ostane Nabrežina i v bodočnosti, kar je bila do danes. Primerjal jo je močni trdnjavi ob sinji Adriji, odbivajoči sleherni sovražni napad ter je slednjič zaklical vsem bratski pozdrav in trikratni „živio". — Godba je zaigrala in z dvema zastavama na čelu odšli so izletniki na postajo. Navdušeni živijo - klici gromeli so iz grl med vso potjo iu na postaji. Na postaji zbralo se je nebroj izletnikov, pričakujočih odhoda. Ob 10*/« odpuhal je vlak z nauii proti Trstu. Na vlaku so plapolale zastave in veselega duha in veselega srca vračali smo se skupno domov. — Bil je to v resnici krasen izlet; — zahvaliti se pa moramo Nabrežini na toli slovesnem vsprejemu Živeli bratje !
Izletnik X.
Veselica „Slovanskega pevskega druitva" se
bode vršila prihodnjo nedeljo na vrtu „Mondo nuovo". Iz priobeenega programa je že razvidno, da nam je pričakovati zares obilega užitka. Kajti program ni le mnogovrsten, ampak — sodč po krasnem vspehu zadnjih skušenj — trditi smemo, da se bodo pevske in tamburaške točke izvajale uprav sijajno. Dd, lahko rečemo, da takega zbora
—	osobito mešanega zbora — že dolgo n;smo čuli v Trstu, kakoršen je sedanji pevski zbor tega društva.
Tudi na drugo stran je poskrbel odbor, da ne bode nedostatkov. N. pr. glede razsvetljave, in posebno še glede postrežbe. Ker je bilo namreč o prejšnjih veselicah navadno prigovorov glede cen
jedilam in pijačam, priobčimo v prihodnjem izdanju natanjčne cene.
Koledar. Danes (2.): Obiskovanje Marije Dev.; Oton, škof. — Jut i (3.): Helijodor, škof; Bertram, škof. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 4. uri 21 min., zatoni ob 7. uri 46 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 21 stop., ob 2 pop. 24 stop. C.
Ples čarovnic.
Spisal Hilarion Smerdis; prevel Anton Zaje.
(Zvršetek.)
(Glej zjutranje izdanje od minole sobote.)
Drugi dan bilo je prebivalstvo mesta zelo razburjeno, kajti po vogalih hiš in po zidovih bili so prilepljeni mnogobrojni listi, na kojih je bila napisana nastopna objava:
Danes zvečer, v velikem gledališču, nastopi prvikrat nemški umetnik in svirač na gosli, Fran Stenio. Dotični je prišel sem z namenom, da prekosi svetovno slovečega Paganinija. Paganini je sprejel dvoboj. Igrala se bode njegova skladba, sloveča „Fantaisie caprice", poznana pod imenom „Ples čarovnic-.
Vtis te objave je uplival magično na ljudstvo. Paganini, ki je pokraj slave hlepel tudi za denarjem, je vstopnino podvojil, ali kljubu temu je bilo gledališče prenapolnjeno z radovednim ljudstvom.
Ko se je približal usodepolni trenotek, stal je Fran 2e na svojem mestn. Kmalu za tem prišel je tudi Paganini ter započel in končal svoj sloveči „Ples čarovnic-, proslavljen od fanatičnega navdušenja. Ploskanje in odobravanje je trajalo dolgo časa; Fran je ie mislil, da niti ne pride na vrsto. Ko se je odstranil Italijan, približal se je Fra« do prednjih luči na odru, kjer pa ga je spreletela neka ledena mrzlota, ki pa vendar ni motila njegove odločnosti in mirnoBti. Nasmehnil se je zaničljivo, kajti bil je gotov svoje zmage. O prvih glasovih preludija bili so poslušalci nemo iznenadjeni — bilo je Paganinijevo sviranje — ne, še nekaj več.
Nekojim — množini poslušalcev — razdelo se je, da italijanski umetnik ni še nikoli, niti v trenotkih največjega navdušenja, zadal tal*) satansko moč svoji dijabolski skladbi. Pod pritiskom dolzih žilavih prstov so strune drhtele kakor drobje še na pol žive žrtve. Umetnikov satanski pogled bil je oprt na gosli, kakor da je hotel iz tajin-stvenih globočin glasbila prizvati peklo in pa njegove prebivalce. Glasovi so postigali §nov, ki se je zgoščala ter se po čarobni moči mogočnega čarodelnika razvijala kakor plesajoča druhal peklenskih podob in čarovnic. V praznem ozadju odra pa se je drhteči nadzemeljski odmev pretvarjal v razne fantazmagorije: v najgnusnejše orgije svatbene čarovniške sobote. Občna haluucinacija polotila se je poslušalcev, prepadeni in kopajoči se v potu neopisljivega straha, sedeli so na svojih sedežih kakor prikovani. Vsakdo občutil je nekako razdejajoče nadzemeljsko veselje, kakoršno si predstavlja jedino le bedasta misel kojega pijočega Moslemina. Vsakdo je med tem občutil tudi neko nedoumno grozo, ki je »ličila smrtni boj človeka, borečega se proti deliriju tremens. Mnogo žensk je omedlelo, možje so pa škripali z zobmi v svoji obnemoglosti.
Prišel je zvršetek. Umetnik započel je izvabljati zadnje žvižgajoče glasove, ki so označivali divji beg čarovnic, beg v opojne saturnalije noči. Ti glasovi spremenili so se konečno v prepirljivi človeški glas, ki je starinsko hreščš kričal: „Fran, moj dragi Fran! Si zadovoljen ?! Nisem li držal svoje obljube, 6 ? !■ Potem se je okoli vitke in gracijozne postave umetnika započela ovijati bela.
1 na pol prozorna snov, katere zunanje oblike so jasno pokazivale groteskno, režečo in satansko gledajočo postavo starega možn, iz čijega trupla se je vilo drobje ter se razpenjalo po začaranih goBlih. Skozi meglo drhtečega zagrinjala videl se je umetnik, ki je kakor obseden drgnil z lokom po človeških strunah. Grozen strah navdajal je poslušalce in ko je popustil čar, ki jih je do tedaj držal priklenjene na sedežih, hiteli so v blaznem begu proti vratara. Med tem sumom ljudstva in hreščečimi glasovi vijoline, njenimi zategnjenimi vzdihljaji in pretresajočimi vskliki, začulo se je na jedenkrat, zaporedoma, kakor štiri streli iz samokresa, kajti strune so popokale na začaranem glasbilu.
Ko je nekoliko polegla razburjenost in je bilo gledališče izpraznjeno, podalo se je nekoliko srčnih mož na oder, da poiščejo nesrečnega umetnika Našli so ga mrtvega, v čisto nenaravnem položaju, pokraj njega pa je ležala vijolina, razbita na tisoče komadov.
Najnovejie vesti.
Dunaj 1. Današnja „Wiener Ztg.u javlja, da je Nj. Vel. cesar imenoval dvornega svetovalca, dodeljenega najvišemu sodišču, drja. Edvarda viteza Kindingerja, predsednikom višega deželnega sodišča v Trstu.
Dunaj 1. Nj. Vel. cesar ie imenoval nadvojvodo Frana Ferdinanda pokroviteljem češke akademije znanosti v Pragi in pokroviteljem akademije znanosti v Krakovem.
Dunaj 1. Glasom cesarskega patenta, objavljenega v današnji „Wiener Ztg.", sklican je deželni zbor kranjski na 6. julija v izredno zasedanje, da reši iz poslednjuga zasedanja preostale točke.
Dunaj 1. Danes je bilo otvoijeno izredno zasedanje deželnega zbora dolnjeavstrijskega.
Dunsj 1. Nj. Vel. cesar odpeljal se je danes 0|>0ludne v Išl. Cesar ostane 8 tednov tam.
Dunaj 1. Ministerski predsednik grof Badeni odpotoval je danes v Galicijo.
DuMj 1. Knez Nikita Črnogorski dospel je semkaj.
London 1. ,Daily Newsu javlja iz Kaneje: Minole sobote bila je blizu sela Bukole krvava bitka med kristjani in turškimi vojaki. Kristjani so vrgli Turke, kojih je padlo 17, mnogo več pa jih je ranjenih. Kristijani so si prisvojili tudi več topov.
Trgovlaak^ brsojavke in vastl-
Budtmpaita. Plenica /a jeden 6.36-6.87 Pitani o» »a
juli 189« -.— do—.------• Ove« za jelen 5.19—5.80
B* *a jezen 5.25 -5.27 Koruza sa juli-avguat 3.75—3.77
-	.— juh 181* mm.---- nova f. 3.95—4.10.
PAonict. no»a od 7R kil. f. 6'55 —tf 60 od 79 «ti o 6.65—6.70.. o 1 kil. f. 6.66—6.75 od 81. icii. f. 6'7o
-	6-90, o J M8 kil. fi»p, 6.65— . 6.75 JmWn —•-.— proso 6-10—B 40.
Pdenica: Trg malo mlafien. Prodaja 35 000 rat. st. Oves zopet 5— 10 nvč. oeneje. Vreme: oblačno.
Prafln. N»ra«<niram sladkor lor. 18.35, oktober-december 13.35. Neodločen.
Praga. Centrifuga! novi, poiuavljiio t Trst • carino vred odp»Siljatev precej f, 34 75 —.35 Goncasae 36.50 —37. Četvorni 3775—-. V glavah (sodili) 39.-39.85
Huvrs, Km« Matu o« tfood «ferai*H sa juli 71*— »»
oktober 70.—, mlafino.
Hamburg. »auto* gonil aferatre "» juli 58.50 aa September 56.50 za december 56.25. Silno mlaino.
Dannjaka bova« 1.	julij*	
	dano«	včeraj
Državni dolg v papirju . . .	. 101.85	101.40
„ „ t arebru , . .	. 101.45	101 45
Avatrijaka renta v zlatu . .	. 122.45	122.75
„ „ v kronah . .	. 101.15	101.—
Kreditne akcije ......	. 850 25	ii50 30
		11985
	. 9.51«/,	9.52
20 mark ......	11.75	11.75
100 italj. lir.....		44-40
SMa&agss	masa	
Mirodilnica G. A. ANGELI
Oorao, piana deli« Legna itav. 1.
Zaloga oljnatih barv iz svojega parnega mlina,	|mj!
čopičev, firnežev, rimskega žvepla, angleSkega ba-	|ynj
krenovca, mirodij, kemičnih izdelkov, mrčesnega	[flM) praha in mineralic.
ZALOGA OGLJA in DRV
Danijel Pillln, v Trstu, ulica Scussa.
Bukovo oglje I. vrste 100 kgr. gld. 3.— ; drobno oglje gld. 2.— 100 kgr. — Kok iz občinske plinarne Tržaške po glđ. 2.— 100 kgr., gld. 1.— 50 kgr. — petrolej po 16 nvi. Postrežba točna, tudi na drobno.
Gassa di Risparmio Triestina
(Tržaška hranilnica)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacegu zneaka vsak dan v tednu razun praznikov, in to od
v—12. ure
opoludne. Ob nedeljah pa od 10- 12. ure opoludne. Obresti na
knjižice.....• • • • • •
Flačvje vsak dan od 9—12. ure opoludno. Zm-t-kn do 100 gld. precej, preko 100 ifjoi mora »e odpovedati 3 dni in «' /t ohke j r>'ko lOOO gld. pa 6 dni. "jEnhomptuje menjice domicilirnne na
tržaškem trgu po.......
Posu ju je i a drž. papirje avstro-ogerske
do 1010 gld po........
Viftje zneske od 1000 do 5H00 gld. po 5'/t70 Daje denar proti vknjiženju na posesti v T»"8tu. Obreati po dogovoru	2--24
Tr»t. dne 5. maja 1894.
3°/o
37, 4'/.
Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godilik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.