floyicE GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE k r LETO I. ŠT. 7 Izdaja okrajni odbor SZDT. LjadMui ateajlftnloa Sovo mečrto Jcz Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 12. MAJA 1956 PROSLAVE 1. MAJA PO VSEM OKRAJU PRVOMAJSKA PROSLAVA V KOČEVJU Zgodaj zjutraj so zagrmeli streli. Prebivalci Kočevja so se zbujali in v vseh srcih se je nekaj zganilo: »Danes je vemlar 1. maj, praznik proletariata vsega sveta!« Zaskrbljeno so se ozirali po vremenu, toda obrazi so se jim hitro zjasnili. Kot da se je tudi narava veselila tega praznika. Obetal se je lep majski dan. Ob 8. uri so se začeli zbirati pred poslopjem OLO pripadniki PAZ, predvojaške vzgoje, Partizana in člani delovnih kolektivov. Ob pol 9. uri je na kolodvorski ulici završalo kot v panju. Postrojih so se v vrste in ob 9. uri je ta mogočna gmota ljudi krenila proti mestnemu središču. Na čelu sprevoda je na belem konju jahal visoko zravnan oficir, pripadnik JLA. Sledili so mu mladinci predvojaške vzgoje, člani gasilskih organizacij, telovadci in športniki TVD Partizan, Ljudska tehnika, dijaki gimnazije in člani delovnih kolektivov. Šli so mimo častne tribune na Trgu svobode, kjer so jih pozdravili predstavniki oblasti in političnih vaseh, na sredi trga pa so postavili visok mlaj. V JURJEVIČI Tudi v Jurjeviči so imeli 29. apr. v zadružnem domu proslavo delavskega praznika — 1. maja. Tudi tu je proslava lepo uspela. O PRAZNOVANJE 1. MAJA V SU6JU V Sušju so lepo proslavili delavski praznik — 1. maj. V nedeljo 29. aprila so imeli v zadružnem domu proslavo. O pomenu praznika je govoril šolski upravitelj, nato pa so pionirji izvajali nekaj prizorov, deklamacij in rajalnih vaj. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana polna, kar priča, da se naše ljudstvo zaveda velikega pomena tega dne. (ta) KOLPSKA DOLINA OB 1. MAJU Praznik delovnega ljudstva smo Majerle pod vodstvom starega šmalcelja zaigrala na trubo himno Hej Slovani in Bratje le k soncu. Sledil je lep govor komandirja ljudske milice Ivana Gorenčerja o pomenu praznovanja prvega maja. Nato so pionirji starotrške šole pod vodstvom učiteljice Slavice in učitelja Jaznoviča in pionirji zagozdač-ke šole peli in deklamirali. Občinstvo je navdušeno sledilo programu. • 1. MAJ V PONIKVAH V Domu počitka v Ponikvah pri Dobrepolju so svečano proslavili delavski praznik 1. maj. Na predvečer so priredili svečano akademijo, na kateri so sodelovali uslužbenci in ostali. Proslava krajevnega praznika v Dragi V Dragi so na dan krajevnega slovesno proslavili tudi po vaseh plaznika. odkrili tri spominske plo- kolpske doline. Proslava je bila združena s proslavo krajevnega praznika. Na predvečer prvega maja so po okoliških hribih zagoreli kresovi in močni odjeki eksplozij šče. Predsednik okrajnega odbora Zveze borcev Kočevje Karel Mikolič je odkril ploščo na hiši, kjer so Italijani mučili 14 talcev in tri partizane, ki so jih ustrelili 25. av- organizacij. Sodelovala je tudi god- so naznanjali velik praznik. Po va- gUSta 1942. Tedanji sekretar okrož- ba Rudnika Kočevje. Zastave so plapolale, ljudstva pa se je pola-ščalo praznično razpoloženje. Pn. V RIBNICI Prvi maj so povsod v Ribniški dolini lepo proslavili. V Ribnici je bila 28. aprila v domu Partizana svečana proslava s pestrim spore- seh so bili postavljeni mlaji z zastavami na vrhu, mladina pa je pripravila številne proslave. PREDGRAD OB KOLPI Že v soboto zvečer dne 28. aprila 1956 se je v dvorani zadružnega doma svečano proslavilo prvi nega komiteja KP in OF Jože Kopitar je odkril spominsko ploščo na kraju, kjer so Italijani ustrelili tri partizane, Mirko Kranjc pa na kraju, kjer je bilo ustreljenih 14 talcev. Občinski odbor Zveze borcev je imel ta dan v Dragi svečano sejo, na kateri je bil navzoč tudi Ma- dom. Nastopila je šolska mladina pr0slave. Nato je pionirka Jožica z recitacijami, pevci so zapeli več pesmi, delavska mladina ribniških podjetij nam je prikazala razna dela, nastopila je tudi folklorna skupina sindikalne podružnice LIP in tako dalje Bilo je res lepo in številni udeleženci proslave so se potem zadovoljni vračali na svoje domove. Na jutro 1. maja je bila po mestu budnica, ki je dala prazniku svečanejše vzdušje. maj. Tovariš Drago Aupič je na- tija Malešič. Domači pionirji in od-vzoče pozdravil in prebral program rasli so za to priliko pripravili tudi lep kulturni program. Požarna varnost ~ neurejena V SODRAŽICI Prvi maj so lepo proslavili tudi v Sodražici. Tamkajšnja godba je na dan 1. maja igrala po okoliških Praksa dokazuje, da je požarna varnost siaoo urejena, najsi bo v večjih ali manjših podjetjih, to pa zaradi tega, ker se voditelji posameznih podjetij ne zanimajo za to službo in je na ta način požarna varnost prepuščena sama sebi. Nihče se ne zaveda, kakšne posledice utrpi ob požarih naše socialistično gospodarstvo. Ako vzamemo za primer požar na LIP v Ribnici, ki mili- 70 MILIJONOV za stanovanja v našem okraju USTANOVLJENI SO OBČINSKI SKLADI ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO — V DESETIH PO VOJNIH LETIH SMO DALI ZA STANOVANJA V MESTIH 108 M ILIJARD DINARJEV je leta 1954 povzročil nad 5 jonov din škode in še požar v zadrugi Karlovica, ki je pred kratkim naredil škode za 4 milijone dinarjev, vidimo, kakšne težke vsote izgubljamo zaradi nezainteresiranosti za ureditev in izboljšanje požarnovarnostne službe v podjetjih. Če bi podjetja imela dobro organizirano požarno preventivno službo, bi bila škoda le minimalna. Druga slabost je pri sami vzgoji delavstva v podjetjih. Je namreč veliko delavcev, ki ne znajo upravljati s požarnimi preventivnimi Praznili o Dobrepolju Ob občinskem prazniku 17. maju čestitajo vsem občanom in jim želijo še mnogo nadaljnjih uspehov pri graditvi socialistične domovine OBČINSKI LJUDSKI ODBOR DOBREPOLJE OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB — OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI PRAZNIK V DOBREPOLJU V dneh med 17. in 20. majem bodo v Dobi-epolju že drugič praznovali svoj občinski praznik. Letos se bodo v teh dneh spomnili vasi Tiso-vec, v kateri so se leta 1943 zbrali vsi, ki so aktivno sodelovali z NOV, in so se posvetovali o političnem delu, kakor tudi o vojaških operacijah v teh krajih. Spomnili se bodo tudi okupatorjevih nasilij, kakor na primer požigov mnogih domačij in streljanja talcev, prav tako pa se bodo spomnili tudi vseh tistih, ki so dali med NOV svoja življenja za osvo-. boditev. Na občinski praznik se pripravljajo že cel mesec. Po vaseh bodo postavili mlaje in slavoloke ter izobesili zastave. Na predvečer 20. maja bo prosvetno društvo Videm priredilo v prosvetnem domu dramo »Sveti plamen«, po vaseh pa bo kresovanje. Dne 20. maja bodo praznik počastili s slavnostno sejo občinskega ljudskega odbora in občinskega odbora Zveze borcev, nato pa bodo položili vence na grobove padlih borcev in talcev. Medtem bodo tekmovali strelci. Ob 14. uri bo v Vidmu sprevod in nato slavnostna akademija v prosvetnem domu. Mladina! Na športna gradbišča! ilružnikl, naj urejajo drevesnice In parke. S tem ho mladina lahko mnogo napravila za spremembo zunanje |xxlobe naših vasi. Naše gradnje lahko v mnogočem pripomore- Izredno hiter porast prebival- stva Iz sklada za stanovanjsko iz- stva v povojnih letih, posebno pa gradnjo lahko samo posodijo in da še porast prebivalstva v mestih nas jih je treba obvezno vračati. Kdor sili k vedno živahnejši graditvi pa želi posojilo iz tega sklada, mo- žrtvovalnostjo. stanovanj. Da bi v prihodnjih le- ra za gradnjo sam prispevati 25 Svet za notranje zadeve pri OLO tih zajamčili vsa potrebna sredstva odst vrednosti objekta po predra- Kočevje je na seji med drugim ob- Zvezni izvršni svet čunu. Stalna vračanja prejetih po- ravnaval tudi požarnovarnostno Z zbora brigadirjev in mladine z lokalnimi sredstvi zgraditi manj-našega okraja je bilo poslano pis- še telesnovzgojne objekte uli premo CK LMS z zaključnimi beseda- urediti zapuščene povsod tam, kjer ml: »Kot en mož stopamo v tek- ni telovadnic, igrišč in lahkoatlet-rnovanje za gradnjo športnih objek- sklh parkov društvu Partizan ali SSSSSS BrEroFE jih obljub. Potrebno je, da letos vanja pri šolah, manjših obratih in miv. mlade roke ob ugodnem vremenu KZ. Kjer še ni društva Partizan Gradnje bomo zaključili do 29. ponosno dvignejo zastavo dela, ali drugih športnili društev, morajo n0Vlim|)ra- Komisija okrajnega šta-kriunp in lopato, ter jih zasade na biti gradnje vzporedne s prodira- |)a ocen|ia vsak zgrajeni objekt, zemljišča, kjer bodo nastali zaže- njem š|>ortne in telesne vzgoje v te Najboljši graditelji bodo prejeli delen! telesnovzgojni in športni objek- kraje. To je tudi umevno, kajti ,larn(, nagrade, ki bodo namembne, prav v teh krajih se ni mogel oziroma sc šport in telesna vzgoja še ne moreta razviti prav zato, ker nismo preskrbeli primernih prostorov, kjer naj bi se mladina zbirala. Zato je potrebno, da se gradenj kega delavca Ravno tako nekatera podjetja močno grešijo, ker postavljajo lesene objekte na krajih, kjer s tem ogrožajo požarno varnost. če hočemo zares urediti požarnovarnostno službo, je nujno potrebno, da vsa večja podjetja nastavijo poklicne gasilske uslužbence, ki bodo potem delali z vso po- ti. Gradili bomo objekte krajevnega oziroma okrajnega pomena, kot so lahkoatletski parki, nogometna igrišča, igrišča za odbojko, košarko, plavalni bazeni, smučarske skakalnice in drugo. Ker je v našem to se pravi, da bo nagrajenec dobil nagrado, s katero sl bo lahko kupil zgrajenemu igrišču primerno opremo. Ludvik Golob okraju večina šol, ki nimajo nika- letimo organizirano. Občinski ko- ^a!r^zja°čeL"teega Z,ebne soiU ' vTodnTTemb^o^taTo ^Tem^Uko^ opow- kršnega prostora za tele^novzgojno miteji LM naj s svojim domačim predpise,Zki določajo ustanovitev vedno tvoHlaosnovo za razširja- ja vsa vodstva podjetij, naj se st, o- in športno udejstvovanje učencev, oziroma h»njim društvom.Part - republiških in občinskih skladov nje teh skladov, ker bodo poleg vr- go ravnajo po zakor^, umlbah in F ^ Izdeiajo za stanovanjsko izgradnjo. Občinski stanovanjski skladi rastejo z vplačevanjem predpisanega prispevka za stanovanjsko izgradnjo, ki znaša 10 odst. vrednosti plač vseh delavcev in uslužbencev, živečih na tem področju, in enak procent od pokojnin. Prispevek, ki se steka v te sklade že od novega leta, morajo vplačevati vsa podjetja in vsi oni posamezniki, ki zaposlujejo tujo delovno silo. NEKATERE PREDNOSTI Novi sistem zbiranja sredstev za gradnjo stanovanj ima nekatere bistvene prednosti pred prejšnjim. Od vseh prednosti je gotovo največja ta, da sedaj skoraj točno vemo, koliko sredstev bomo vsako leto imeli za gradnjo stanovanj. Vsak občinski ljudski odbor lahko brez težav izračuna, koliko znašajo plače na njegovem področju in kolik je stanovanjski sklad. Ker na podlagi predpisov lahko od celotnega sklada uporabi koristnik največ 30 odst. vseh sredstev za popravilo starih stanovanjskih stavb, vemo tudi, kakšna sredstva imamo za gradnjo novih sklad dotekala pravilnikih o izvajanju požarnovar- l|i pri urejanju igrišč pri naših šo " ih. Namen naše akcije je predvsem njenih sredstev v tudi z zakonom predpisana sred- nostne službe, stva. Tak način ustvarjanja skladov za gradnjo stanovanj pa bo omogočil tudi gradnjo večjih stanovanjskih stavb, ki so na splošno bolj ekonomične od manjših stavb. To bo verjetno privedlo do snovanja stanovanjskega zadružništva, ki je na primer na švedskem doseglo neverjeten razmah in v katerega se je vključilo mnogo delovnih ljudi. Tudi v bodoče bo še vedno mož-gradlti stanovanja iz javnih OZ. hih. MLADINA V BREZAH Mladina iz vasi Breže je imela v zadnjem času dokaj pogosto sestanke. Na vsakem sestanku je več mladincev in mladink, ki z za- Občni zbor invalidov sredstev, ki jih pa ne bo treba vračati. Toda ta sredstva bodo sorazmerno majhna v primeri s sredstvi v stanovanjskih skladih in bodo v večini primerov le del dobička, ki ga ustvarjajo podjetja. GRADITEV V nedeljo je bil v Velikih Laščah redni letni občni zbor vojaških vojnih invalidov. Poleg delegatov sta občnemu zboru prisostvovala tudi predstavnika SZDL in ZK. Iz poročil dosedanjega odbora je bilo razvidno, da je organizacija dobro delala. V vseh večjih krajih so osnovali osnovne organizacije, ki so v delu že precej samostojne. Najboljša osnovna organizacija je v Robu. Tu člani sodelujejo pri reševanju krajev-šče. Zastopnik okrajnega odbora trifikaciji itd. Pri prostovoljnih VARČNEJŠA Ker bo treba izposojeni denar vračati, bodo vsi graditelji zahte- tante, da vali varčevanje pri gradnjah kakor tudi pri projektiranju. K temu sili tudi določba, da je ob pričetku gradnje treba položiti 25 odst. Vse to bo prisililo tudi projek-začno s projektiranjem delih je sodelovalo 25 članov. Občinski odbor je skupno z učitelji pripravil inštmkcije vsem otrokom padlih borcev na nižji gimnaziji, da bodo do konca leta večino slabih ocen lahko odpravili. ZOBAR ODKLANJA INVALIDE Delegati so v razpravi govorili največ o invalidskih vprašanjih. Tako so ostro kritizirali postopek tamkajšnjega zobozdravnika, ki invalidom noče popravljati zob. Izgovarja se, da mu invalidska uprava na okraju ne plačuje storitev. Apelirali so na invalidsko upravo icakor tudi na zobozdravnika, naj zadevo hitro uredijo in omogočijo invalidom izkoriščanje z zakonont določenih pravic. Invalidi so tudi nezadovoljni s sedanjim načinom dodeljevanja ortopedskih pripo- takih stanovanj, katerih gradnja bo sicer solidna, pa vendar ne razkošna, in da bodo cene gradbeni močkov in čevljev. Vsi, W P°trebu-uslugi v skladu z materialno zmog- jejo proteze, jih dobe ‘ T ""v' ’ Tako razpolaga kočevska občina vrednosti objekta v gotovini v Na- s skladom, ki bo do konca leta do segel višino okrog 55 milijonov, ribniška občina pa na primor ca. 6 do 7 milijonov. Računajo, da bo ta sklad znašal v celotnem okraju okrog 70 milijonov dinarjev rodni banki. Ker bo naknadno težko dobiti dodatna sredstva za gradnjo stanovanjske stavbe — če so bila sredstva prerazkošno uporabljena — bodo graditelji skrbeli, da bo oprema stanovanj v skla- ljivostjo sklada in graditelja. Strogi predpisi' glede licitacije še podpirajo ta stremljenja za pocenitev gradenj. Že samo to, da bodo sredstva za gradnjo stalno na razpolago ne glede na družbene plane, bo gradnjo pocenilo, ker ne bo več ne- Eno izmed glavnih določil novih du z našimi materialnimi možnost- prijetnega čakanja, predpisov je tudi to, da se sred- mi. Mlkoš v Ljubljani, čevlje in ostalo pa v Kočevju in imajo tako dvojna pota in stroške. Na koncu razprave so tudi sklenili ,da bi jim gozdna uprava omogočila nabavo drv po znižani ceni. Izvolili so nov 9-članski odbor in delegate za okrajni občni zbor v Kočevju, ki bo 25. maja. S. Repar občinskih ljudskih odborih, izdelajo podrobne načrte zu te prostore. V soglasju z vsemi lokalnimi činitelji je treba poiskati primerna zemlji- upanjem gledajo v svojo organiza-šea za te objekte. Pri Izbiri zemlji- "JJ‘ J,~ šča moramo računati na več okol-nostl. Upoštevati je treba oddaljenost od kraja, kjer se mladina zbira: šola, delavnica, podjetje, KZ in podobno. Voditi nas mora načelo, da bodo prostori, čeprav skromni, vendarle trajni in tudi primemo zgrajeni. Pogovoriti se moramo tudi o lastništvu zemljišča, kateremu društvu ali organizaciji pripada. Pri tehničnem izdelovanju načrtov in pri gradnji sami se naslonimo na voditelje in aktivne fizkul-t urniki1 iz društva Partizan, uporabimo tudi Izkušnji1 iz mladinskih delovnih brigad, pri čemer ne smemo zanemariti pomoči lokalnih gradbenih strokovnjakov. Tudi za naprave, ki zahtevajo večje strokovno znanje, se trudimo, da jih napravimo s prostovoljnim delom. Za vsa dela naj se sestavijo delovne čete mladine, in druge prostovoljne delovne enote. Dogovoriti se moramo tudi za orodje, potrebna prevozna sredstva, poiskati bomo morali vir<> materiala, ki ga ni na samem igrišču: les, pesek, rdeča zemlja ln drugo. če hočemo, da bodo naši objekti postali zbirališča mladina oziroma njen drugi dom, je potrebno, da uredimo tudi okolico objektov. Vsa mladina, predvsem pa mladi za- cijo, ki jim pomaga pri pridobivanju gospodarskega strokovnega znanja ter daje pobudo za kulturno življenje na vasi. Na zadnjem sestanku so se pogovorili o dosedanjem delu ter sprejeli načrt za nadaljnje delo. Izvolili so si tudi nov odbor: za predsednika so izvolili Alojza Govžeta, za sekretarja pa Marijo Lovšinovo, ki je že do sedaj vodila te posle in se je pri tem delu izkazala. Ker je mladina v Brežah pretežno kmečka, želi strokovne sodelovati tudi pri kmetijski zadrugi in si je zato izvolila odbor mladih zadružnikov. Sklenili so, da bodo organizirali praktični tečaj za upravljanje z motorno škropilnico in razpršilci pri KZ Jurjeviča. Na ta način bi že v jeseni upravljali sami s stroji, za katere je bilo treba do sedaj najemati strokovnjaka iz druge vasi. Predlagali so tudi, da bi se organizirali še ostali strokovni tečaji pri zadrugi. Veliko zanimanje je pokazala mladina za kulturno delo KUD Jurjeviča ,in so bili celo užaljeni, ker jih niso niti povabili na zadnji občni zbor. Dogovorili so se, da se bodo naučili in igrali v zadružnem domu igro »Pesem s ceste«. Karol Pogačnik Za naše kmetovalce Le postopni prehod od suhe krme na zeleno je pravilen Na zimskih predavanjih o reji krme na zeleno. Takšen prehod je mladi živini. Namesto da bi se ži-živine in ob drugih prilikah smo nujno izvršiti postopoma, tako da vali opomogle, pa še oslabijo, se že razgovarjali o potrebi ureje- preidejo od suhe na zeleno krmo zmanjša se telesna odpornost in ne prehrane živine. V tem letnem šele v dveh do treh tednih. Cim je prehiter prehod tudi posredni času se moramo spomniti zlasti na daljši je prehod, tem boljše. Pri vzrok še raznih drugih bolezni. Ce dvoje važnih načel prehrane živi- tem je postopati tako, da zeleno nimamo sena, lahko uporabljamo ne: živina naj nikdar tekom leta krmo pomešamo med suho. Spočet- slamo, s katero mešamo zeleno kr-ne trpi pomanjkanja, naj ne gla- ka mešamo le majhne količine ze- mo. Tudi ta je boljša, kakor da bi duje in pri prehodu od krmljenja lene krme, ki jo postopoma veča- krmili naenkrat le zeleno krmo. še s suho na letno prehrano s svežo mo, dokler po treh tednih ne pri- to: živali, ki so bolehale zaradi krmo je paziti, da se takšne spre- demo samo na zeleno krmo. Podob- težjih prebavnih motenj, se dolgo membe izvršijo postopoma. Čeprav no morajo postopati tudi tisti, ki ne opomorejo, postanejo za nezdra-veljata prednji načeli za vse vrste pošljejo živino na pašo. Spočetka vo krmo bolj občutljive kakor sicer domačih živali, se bomo tu pogo- je treba žival puščati le krajši čas in tudi kasneje krmo slabše izko-vorili predvsem o goveji živini. na pašo in ji dodajati suho krmo. riščajo. S postopnim prehodom na Postopen prehod je potreben iz več zeleno krmo bomo preprečili razne razlogov. Hranilne snovi so v žele- prebavne motnje, živali se bodo hi- ni krmi v lažje prebavljivi obliki, treje opomogle, krma bo več za- kakor v suhi. V mladi zeleni krmi legla, razen tega pa bomo tudi pri- Slaba navada nekaterih živino- so tudi take snovi, ki jih živali v hranili več zelene krme za dobro rejcev je da krmijo svojo živino večjih količinah ne prenesejo. To seno, ki ga pozimi navadno rnanj-med letom dokaj neenakomerno, so razni amidi in dinge snovi, ka- ka. Vedeti moramo da je upcšte-Skorai iz leta v leto živina v zim- kršnih v suhi krmi ni. Prebava teh vanje tega predloga pomembno za skem času strada. Najhujše stra- snovi se odvija drugače, zato se zdravje živine in je prvi ukrep za danje živine je v mesecih aprilu mora živalski organizem na to po- pametno izkoriščanje krme. O krm-in maju Tedaj pogosto sena in stopoma priučiti, sicer se pojavijo ljenju živine z zeleno krmo tekom druge suhe krme zmanjkuje, sve- težke motnje prebavnih organov, poletja pa se bomo pogovorili kas-že — zelene krme pa še ni na raz- Prehitra sprememba krme skoraj neje. polago. Ker živina trpi pomanjka- vselej povzroči drisko, zlasti pri inž. Zorc Anton nje krme med zimo, postane neodporna. Namesto da bi se prehrana proti koncu sezone krmljenja s su-