Ljubljana, nedelja 21. Sebruarja 1932
Csna 2 Din
L viiLŠt vo. L;uatlaua Kli-dtilcva
ulica 5 - le.etoD št 312^ 3123, 3124 3123 3126 Inseramt oddelek. Ljubljana ^elen-burgovj a, 3 — r^.	»n 24^2.
Potlr i/n-.ca \\ar hor: A tssandrova cesta št 13 — Telefon št 2-153 Podružnica C ehe: K.»cenova ulica
št 2 - Telefon št 1% Rjčuti or noš t 'ek zavodih: L;ub-liana št 12 842 Praha čislo
7« HO \V-pn šr 10^24)
■MM— ——
iNarucmoa eu4»s uic»c»:iic — U-a >^fm<rvr 40
* a tk»2
l>n
Uredništvo: Llubliana Knath^va ultca 5 Telefon it 3122 3123 31 '4 3125 io 3126. Manbot AieKsandrova ce*ta 13 Ta-
leioo št 2441' (p-moč* 25^2) Cehe Kocen^vs ol S Tete« 5* 1°0
Rokopisa se ne »račajo. — Ossas po
It ©glasov
je naroČilo	stranh v 10 letih.
Bohaz, da miiII „Jutrcv" mali oglasnih vedno dovolj kupcev, prodajalcev m interesentov
za vsaho stvar.
Bzises: 37Z ponudb in povpraševanj.
Naivišje romansko odli.
■j j
Odlikovanje je rumunska d liienci - Počastitev
j«
avdii
Beograd, 20. februarja p. Danes popoldne je b::a v svečani avdijenei sprejeta v dvoru tri Dedinju romunska delegacija, ki jo je vodil predsednik rumunskega parlamenta g. Dimitrij Popeia in ki je izročila Nj. Vel. kralju najvišje romunsko odlikovanje. Polkovnik Oresanu je sporočil Nj. Vel. kralju, ki je poveljnik rumunskega lovskega polka, da so spremenili polku ime in da se sedaj imenuje »Drugi polk g"\rdniit saperjev-. Ko so kralju izročili •11'kovanje, sta mu civilni in vojaški šef rumunske delegacije tolmačila simpatije in spoštovanje, ki jih uživa ne le pri rumun-• ■kem vladarju, temv?č tudi med vsem ru-munskim narodom Ko je kralj sprejel od-
Kovanje, je prosu delegt
naj izrazijo
p"o zahvalo rumunsketnu suverenu za to njegovo veliko pozornost.
Ob 13. uri je minister vojske in mornarice general Stojanovič priredil na čast rumunski delegaciji svečan obed v gard-iicra domu. Nocoj je kralj v dvoru na De-c nju nri redil rumunskim delegatom intim-
kovanja Nj VeL kralja
slegacija izročila v svečani zavezniške delegacije
no večerjo, ki se je je udeležil tudi sam s kraljico. Navzoči so bili dalje knez Pavle in kneginja Olga, člani rumunskega odposlanstva, rumunski poslanik z višjimi uradniki poslaništva, ministrski predsednik živkovie, predsednik senata dr. Pavelič, predsednik Narodne skupščine dr. Kuma-nudi, minister vojske in mornarice Stojanovič, minister dvora Jevtič itd.
Jutri dopoldne ob 10. uri bodo v dvorani senata priredili rumunski delegati svečan sprejem za člane našega Narodnega predstavništva. Opoldne priredi rumunski poslanik obed, dr. Kumanudi pa zvečer banket na čast rumunskim delegatom. Nato odpotuje rumunska delegacija v Split, kjer bo izročila odlikovanje rumunskega kralja tamošnjemu pehotnemu polku, ki nosi ime kralja Karcla. V Splitu bodo priredili ob tej priliki velike svečanosti.
Danes popoldne ob 16. uri so se rumunski delegati z avtomobili odpeljali na Ava-lo, kjer so položili lep venec na grob neznanega junaka.
f -
suafE
Zopet ponesrečen poskus koncentracije — Pogoji
Tardieujeve misije niso znaai — Verjetnost obnove
desničarskega režima
Pariz, 20. februarja č. Po netispelih poizkusih za sestavo vlaue je Painleve davi celonočnia pogajanjih vrnil svoj maa-t. Doumer je popoldne ponovno konzul-ral oba predsednika zbornic ter razne o.uge politike
Poznavalci razmer so že od vsega polka napovedovali Painleveju neuspeli. j izade vanja za sestavo vlade Široke nacionalne koncentracije, kakor jo je želel predsednik Doume;-, so se razbila na odporu desničarskih strank, ki so vztrajale na tem, da obdrže Laval Tardieu in Rey-naud svoje dosedanje portfelje, razen tega pa so v teku pogajanj zahtevale, da dobi tudi notranje ministrstvo pristaš desnice. Baš na tem so se razbila pogajanja, ker smatrajo vse stranke notranje ministrstvo spričo skorajšnjih volitev za najvažnejši resor. Painleveju so njegovi ožji pristaši. * katerimi je konfenral vse do 4. zjutraj, r /igovarjali nsj sestavi vlado brez desnice. Painleve pa se je prepričal, da bi izrazito levičarska vlada padla že v 24 urab
Preden ie Painleve odšel k predsedniku republike. se je še enkrat sestal z Lavalom, Tardieujem in Revnaudoin ter jim predlagal, nai bi ostal v vladi kol ministri brez pori-felja. ker je želel, da bi ne prišlo do sprememb v vodstvu francoske delegacije na razorožitveni konferenci, vsi trije pa so to prav tako odločno odklonili. Laval ie vztra-nl na tem. da obdrži zunanje ministrstvo, ki pa ga it Painleve že obljubil Boncourju.
Pariz. 20. februarja, s. Vojni minister Tardieu je bil po 6. popoldne pozvan r Elysee, kjer mu je predsednik republike Doumer poveril sestavo nove vlade. Tardieu je misijo sprejel. Predsednik Doumer je popoldne sprejel predsednika zbornice in senata. V teku popoldneva so računali še z možnostjo. da bi dobil mandat za sestavo vlade P. ul Bonfour, Kakor porota agentura »Radio«. bo Paul Boncour zaradi spremenjenega političnega položaja, v katerem jc dobil mandat za sestavo nove vlade Tardieu. ostal na svojem mestu v Ženevi in se ne bo vrnil v Pariz.
n
rreiep ? ma
Srdiia borba opozicije proti gib - Običajni ep
Budimpešta, 20. febr. d. V poslanski zbor-ttc o prišlo sinoči zopet do viharnih pri-zu-ov. Poslanec Turcsanvi, ki ne pripada nobeni stranki, je v teku seje prečita! prepis za p snika disciplinarne komisije o znati h korupcijskih aferah v min strstvu za socialno politiko. Iz zapisnika je razvidno, ua je afera ie mnogo večja, kakor se uradno priznava. Govornik je navedel celo vrsto primerov poneverbe državnega denarja ta-
k i pri nakupu nekega gradu kar 100.000 pensov (1 milijon dinarjev), pr: nakupu zemljišča za stanovanjsko kolon jo pa skoro pol milijona. Največje ogorčenje ie izzvala ugotovitev, da je ministrstvo za so-c;a!no politiko nakupilo z državnim denarjem cele pakete vojnega posojila ki na Madžarskem ni nostrficiran-o. Obvezmre
;dkri
-e res našle v blagajn- ministrstva. To
tje ie izzvalo celo pri vladnih stran-
k;1'1 sniošno presenečenje.
Do nravcatesi pretepa oa je prišlo v tp-ku debate o krvavih pobojih v Pacsi. kier so orožniki pr- iztirjevanju davkov strel;a-li v množico. Opoz cijski noslanec Gaal ie ost-o kr;t z;ral posforvinje žmdarmerije, kar je izzvalo v vladnih vrstah burne pro-
korupciji v režimskih kro-ileg z dvoboji
teste. Vladni' in opozicijski poslanci so se končno dejansko spopadli in je moral predsednik sejo za pol ure prekiniti.
Po zopetni otvoritvi seje je vladni poslanec Temple prečital članek londonskega lista »Economist«. ki poudarja, da vladajo na Madžarskem veliki nem ri in da je nevarnost, d~a vsak trenutek izbruhne splošna revolucija Tudi te ugotovitve so doved-le do burnih prizorov, ker je opozicija dokazovala točnost teh informacij.
Vladni list: objavljajo o tej seji, ki je bila ena najbolj burnih, kar jih je bilo v zadnji dobi. le kratka poročila, opozicija pa ponatiskuje podrobno vse govore in napoveduje najostrej5o bo^bo proti korupciji, ki se je pokazala na najvišjih mesth ma-d?'rs.ke državne uprave.
Včerajšnja burna seja parlamenta je imela za posledico tudi dva poziva na dvoboj. Poslanec Fischer-Keresztes je izzval poslanca Gaala, ker ga ie imenoval za lažnivca. vladni noslanec Desider Husz-ar pa ie izzval sncialno-demokratskega poslanca Pevericva, ki pa je izjavil, da se v tako hud lost noče spuščati in da bo zadevo razčistil na drug način.
aajpedskS spor pred Društvom narodov
Na predlog norveškega delegata naj bi se spor predložil haaškemu razsodišču, kar pa litovska vlada odklanja
Ženeva, 20. febr. s. Svet Društva na-orlov se je sestal danes, da vzame v znanje po-račLlo norveškega delegata Colbana o dogodkih v Kia^pedi Poročilo opozarja naj prej s v e.. da je klajpedska zadeva zelo za-letena kv;r s trditve obeh strank popolnoma nasprotujejo Dočim trdijo Nemci, da je guverner Klajne-dskega ozemlja neupravičeno odstavil predsednika klajpedskega direktorija. naglaašjo na litovski strani da dajejo določbe pariške konvencije v goto-ii p r-'mej h vendarle pravico, da se direk-"'-orij odpokliče Svet je vzel nadalje z zadovoljstvom na znanje zagotovilo litovske vlade, ia je pripravljena do zadnje podrob-ncati spoštovat;, vse mednarodne obveznosti Poročevalec je zaradi končnoveljavne ureditve tega so-o.ra prinoroč.il svetu, naj bi se predložil mednarodnemu razsodišču
v Haagu če bi tamkaj ne bilo mogoče doseči sporazuma, smatra, da bi bi.lo najbolje, če bi signatarne države klajpedske Konvencije obravnavale ta spoir po čl. 2. te konvencije.
V debati je obrazložil državni taijnik Buiow še enkrat nemško stališče in zahte-val naj se spor predloži haašikemu razsodišču.
Litovski zunanji minister Zaunius je označil izvajanja Biilovva kot demagogijo.
Angleški zastopnik je nagla,šal potrebo, da se sestavi zakonit direktorij, in je obžaloval da litovski zunanji minister ni pristal na predlog, naj Se spor pTed,loži mednarodnemu razsodišču v Haagu Tem izvajanjem so se priključili tudi zastopniki Italije, Japonske in Francije.
VELIKA BITKA PRI ŠANGHAJU
Japonci so v pretekli noči začeli z močno oSenzivo — Kitajci se obupno branijo — Razburjenje v Ameriki in Angliji
VVashington, 20. febr. r. Kljub vsem intervencijam velesil pri japonski in kitajski viadi kakor tudi pri poveljnikih japonskih in kitajskih čet v Šanghaju se je položaj na Daljnem vzhodu tako poostril, da je po splošni sodbi tudi formalna vojna neizbežna. Kitajci so, kakor je bilo pričakovati, odklonili japonski ultimat, ki ca smatrajo tudi v tukajšnjih krogih za provokacijo, in danes so Japonci pričeli svojo, že prej napovedano generalno ofenzivo. Vse kaže, da se hočejo Japonci za vsako c«no polastiti Šanghaja, ki predstavlja ključ vse trgovine na Daljnem vzhodu. Kitajci so prav tako trdno odiočeni braniti se do skrajnosti, tako da ni nobenega upanja, da bi mog!o Društvo narodov, na katerega je Kitajska ponovno apelirala, sploh še kaj doseči. Bitka je v polnem teku in se še ne da reči, komu bo vojna sreča mila.
V tulmjšnjih krogih vlada veliko vznemirjenje, ker obstoja nevarnost, da bodo tako Kitajci kakor Japonci kršili r.evtramost mednarodnih koncesij, kar bi moglo dovesti do velikih mednarodnih kompiikac5'. Ameriška vlada je izdala dan. s svojim zastopnikom na Daljnem vzhodu in poveljnikom ameriškega voj-rega brodovja strogo zaupna navodila. Vršila pa se je tudi izmenjava misli med Washingtonom, Londonom in Parizom, v čemer vidijo v političnih In diplomatskih krogih dokaz, da je položaj res do skrajnosti napet.
London. 20. febr. AA. V tukajšnjih političnih krogih vlada veliko vznemirjenje zaradi kritičnega položaja v Šan-ghaju. Angleški zunanji minister in drugi člani J^nveske razorožitvene konference, ki bi se bili morali vrniti v Ženevo, bodo zaradi nastalega položaja ostali v Londonu.
Pričetek japonske ofenzive
London, 20. februarja, č. Vsi današnji listi z velikim vznemirjenjem poročajo o dogodkih v Sanghaiu in opozarjajo na skrajno resen položaj, ki ie nastal po neuspelih intervencijah. Po poročilih iz Šanghaja so se razvijali dogodki tako-ie:
Ker Kitajci niso dali nobenega odgovora na japonski ultimat, ]c dal poveljnik japonskih čet getieial L.»t<, * pri ure po poteka ultimata ob 7.o0 lokalnega časa, (to je ob 0.30 srednje-evropskega časa) povelje za pričetek splošne ofenzive. Japonske napadalne čete so že v teku noči zasedle prednje postojanke, dočim so se mornariške čete, ki so izvedle prve napade na Šanghaj, umrknile v rezervo. Najvažnejše postojanke so pri Honkeju, od koder nameravajo izvršiti Japonci glavni napad na severni kolodvor. Istočasno se je pričel napad japonskih čet proti Vuzungu. Ofenzivo izvajajo pehotne divizije, ki so prišle v zadnjem tednu z Japonskega, dočim je topniško pripravo izvedlo 60 poljskih topov in 45 težkih havbic.
Kitajci se uspešno branijo
Današnja dopoldanska b tka je potekla ob menjajoči se vojni sreči. Japonska topniška priprava je trajala le.maio časa. Že ob 7. zjutraj se je pričel napad na obeh odsekih šanghajske fronte. Japonski letalci so strahovito bombardirali kitajske linije. Prvi udar japonske pehote je bil uspešen. Japonske napadalne čete so prodirale do ustja Jangcekijanga, obšle Vuzung ter zasedle kraje, ki leže med Vuzungom in Šanghajem. Pozneje so Kitajci izvršili protinapad in vrgli Japonce nazaj. Z japonske strani se je nato pričel napad s tanki ki pa tudi ni imel uspeha, ker je kitajsko topn.štvo mnogo tankov razbilo. Na drugem odseku fronte okoli Capeja se vrši liuta borba za severni kolodvor, ki pa je bil do opoldne še vedno v posesti Kitajcev.
Prvo japonsko vojno poročilo
O dosedanjih izgubah na obeh straneh še ni točirh podauov. Japonsko vrhovno po-veljništvo je opoldne izdalo s.užbeno poru-č.jj, k: pravi, da poteka japonska olenziva po določenem načrtu. Mesto Kianguan, ki leži mea Vuzungom in šanghajem. je zopet zasedeno po Japoncih. Obenem se je pričelo, novo bombardiranje Vuzunga. Dogodkov oKrog Capeja japonsko poročilo spioli iu omenja.
Evakuacija Kitajcev
Šanghaj, 20. tebruarja. Preuen eo japonske čete stopile v akcijo, je japonski generalni konzul pot5'al šangoujskemu županu pišimo, v katerem »nu sporoča da ^o-do Japonci pazili na nedolžno prebivalstvo, tu ga prosil, naj spravi kitajsko civilno prebivalstvo izven nevarne cone. General Ujeda je ponovk 6voje ^agot'>vi-lo, da se vojaške operacije ne bodo po nepotrebnem razširile, m Ja bo vse ukrenil, da zavaruje mednarodno koncesijo.
Mednarodne koncesije v nevarnosti
Šanghaj, 20. februarja, d. Angleški in ameriški diplomati so opozorili kitajske in japonske oblasti, da boste obe stranki skupno odgovorni za vsakršno škodo inozemskih državljanov. V mednarodni koncesiji so bile angleške in amerške mornariške straže ojačene, da preprečijo nemire in izgrede.
Angleški in ameriški generalni konzul sta pozvala svoje državljane, naj si poiščejo zavetje, ker je pričakovati hudih bojev. Svetovala sta, naj zapuste z družinami do davi svoje bivališče in odidejo v one dele mednarodne koncesije, ki n:so neposredno ogroženi od izstrelkov. Stražo na meji mednarodne koncesije, ki so jo doslej vršili civilni prostovoljci, so prevzele ameriške in angleške čete. kar se tolmači kot dokaz, da računajo Angleži in Američani na nov izbruh srditih bojev med Kitajci in Japonci.
Kitajska odklanja vsako odgovornost
Ženeva. 20. februarja, s. Kitajski delegat pri Društvu narodov je danes po naiogu svoje vlade obvestil tajništvo Društva narodov in vse v Ženevi navzoče državn:ke. da odklanja Kitajska vsako odgovornost za posledico najnovejših dogodkov v Šangliaju. Kitajska j« še vedno pripravljena ustaviti vse sovražnosti, če se japonske čete umaknejo iz šanghaja na nevtralno cono. ki naj jo določijo predstavniki velesil. Za bojkot japonskega blaga, ki ga navaja Japonska kot glavni vzrok za svoje postopanje, kitajska vlada ne more prevzeti odgovornosti, ker je to izraz spontanega razpoloženja na Kitajskem. Jaronri so ta pokret sami izzvali. k»?r so vzbudili ogorčenje prebivalstva v svojimi nasilnimi vojaškimi ukrepi.
V enakem smislu so obvestili kitajski diplomatski zastopniki tudi vlade vseh velesil.
Prvi uspehi Japoncev
New Vork. 20. februarja, s. JapoiS^a armada je pod ognjem devetih vojnih ladij začela polagoma napredovati ob be.l-ni fronti severno od Čapeja in se se«laJ že b iža Vuzungu. Kitajci se trdovratno branijo. Središče današnje bitke med kitajskimi in japonskimi četami je bil kraj Kianguan. ki leži med Čapejeoi in Vusun-gom. Po japonskih vesteh *o se začele S'-ta s^e čete pri vasi Kianguan ob treh -vo-poldne (ob 8. zjutraj srednjeevropskega časa) polagoma umikati. Japonci so ponovno pošali v ooj svoje *anke. da bi nekoliko razbremenili pehoto in so končno zajedli Kianguan.
Vuzung v plamenih
London, 20. februarja, g. Kakcr poročajo brezžično iz Šanghaja, gorijo cd opoldne deli vasi Vuzung. Japonske ladje kakor tudi topovi s kopnega obstreljujejo vas in trdnjavo s težkimi granatami. V smeri proti Šanghaju se valijo gosti strebri dima. Trdnjavo Vuzung obstreljujejo brez presledka.
Šanghaj, 20. februarja, s Kraj Vuzung je v plamenih. Na trdnjavi pa plapola š<; vedno kitajska zastava, dasi jo z vseh strani strašno obstreljujejo.
Sklicanje plenuma Društva narodov
Svet DN je ugodil kitajski zahtevi in sklical za 3* marec plenarno skupščino Društva narodov
Ženeva. 20. februarja, d. Včeraj popoldne se je svet Društva narodov sestal k javni seji, ki ie bila nujno ski cana na željo kitajskega zastopnika in ki ie trajala do 0, zvečer, Predsednik sveta Paul Boncour je objavil, da je včeraj j »opoldne izdelala dvanajst oriea sveta Društva narodov načrt resolucije, ki predlaga sklicanje izrednega zasedanja skupščine Društva narodov za 3. marc v Ženevi, in sicer na podlagi čl. 15. n!»k»a Društva na-| rodov, na katerega so je Kitajska sklieeva-j la. Glede na to se naprošata Kitajska i.n Jj-j nonska, naj predložila generalnemu tajniku ; Društva narodov pravočasno vse gradiva, ki i se tiče spora na Daljnem vzhodu.
Ob pričetku se>e je kitajski zi-topnik. ('r. Jen obrazložil vzroke, ki so ga doved-i do njegovega predloia. Po najnovejših vesteh ie japonska voiska izvršila neštete grozovi-tosti. V Šansrhaiu je zbranih 40.000 japonskih voiakov iti 49 vo?nih lad:i. Neki nemški zdravnik je tudi ugotovil uro-abo krosrel dnm-dum. Fazen te<ra uporablja japonsko vojaštvo mednarodno koncesijo za bazo svojih operacij.
I ?
Japonski delegat Sato je predvsem protestiral proti očitkom, da vrši japonsko vojaštvo grozovitosti in uoorablja krogle dum-dum. Po njegovem mnenju Ivi se morali taki izstrelki šele predložiti svelu Društva na rodov kot dokaz. Japonski delegat je ponovno kritiziral postopanje Društva narodov ter je v glavnem poudarjal, da ima Japonska tako važne gmotne interese v Mandžuriji, <t,-' se pod nobenim pogojem ne more odreci njihovi energični obrambi, ker so bili v zad-niih let'h močno ogroženi s protijaDonskim pokretom na Kitajskem. Mandžurija prav za prav ni resnično kitajsko ozeirtlie. ker prebivajo v njej ljudje plemena Mandžu, ki streme po samostojnosti, katero boio sedaj tudi dobili. Kar se tiče ukrepov v Šanghaja, jib je Japonska izvedla samo v svrho obrambe vitalnih japonskih interesov i-i tamkaj bivaiočih japonskih državljanov. V ostalem je japonski delegat ponovno zagotovil, da ne zasleduje Japonska nobenih osvainlnih namenov niti v Mandžuriji mili v Šangiiaju.
Delo finančnega odbora
Beograd, 20. februarja. M. Pod predsedstvom dr. Ninka Per.aa je v pretekli noči, danes dem ol dne in popoldne za^sedail finančni odbor. Zasedanja se je udeležil tudi finančni minister dr. M:lorad Gjorgi-e-vič. Finančni odbor je razpravljaj' o proračunu finančnega ministrstva. Odbor ho jutri dopoldne ob 9.30 nadaljeval svoje delo.
Premestitve v finančni službi
Beograd. 20. februarja. AA. Z ukazom Nj. Vel kralia so premeščeni k dravski finančni direkciji v Ljubljani dr. Ernest Močnik, finančni svetnik 4. skupine 2. stopnje finančnega inšpektorata v Vranji, Viktor Jurk, višji finančni tainik 5. skupine pri finančnem inšpektoratu v Pleviiu, Ivan Pre-dikar, finančni tajnik 6. skupine pri finančnem inšpektoratu v Mariboru, in dr. Aleksander Podobnik, finančni tajnik 6. skupine pri finančnem inšpektoratu v Zaječariu.
Iz srednješolske službe
Beograd, 20. februarja p. Z odlokom ministrstva prosvete je premeščen Pavel Kuntič, profesor realne gimnazije v Kra-dju na reaino gimnazijo v Zagieb, Stamen-ko Nikitovič, suplent realne gimnazije v Novi V-roši, zetska banovina je premeščen na realno gimnazijo v Novem mestu, dr Alo z Turk. suplent realne gimnazije v Novem mestu je premeščen na reaJno gimnazijo v Mariboru, dr Mirko Hribar, euplent realne gim.naz.ije v Kranju je imenovan za profesorja v VIII. položajni skupini, dr Anton Grad, diplomirani filozof je imenovan za supienta na realni gimnaziji v Kočeviu.
Iz železniške službe
Beograd, 20 februa.ja A A Z ukazom Nj. Vel. kralja je pos:avijen za kontrolorja v 7. skupini v mariborski kurilnici g. Tomaž A. Zupane, kontroloi iste skupine pri strojnem oddelku ljubljanske direkcije.
Odlikovanje
Beog-ad, 20 febr. A A Z ukazom Nj. Vel. kralja je odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje g. Karlo Vojteh, svetniik finančne ga ministrstva češkoslovaške republike.
Ležišča porcelita v Dalmaciji
Split, 20. februarja č V bližini Knina je našel arheolog Marun velika ležišča porcelita, ki služi za izdelovanje finega porcelana. V gospodarskih krogih je izzvalo to odkritje ve'iko senzacijo, ker dosedaj sploh ni bilo znano, da se nahajajo v naši državi ležišča te rude V kratkem bo osnovana družba, ki bo zgradila moderno tvor-nico porcelana.
Razorožitvena konferenca
Ženeva, 20. febr. AA. Na današnjem zasedanju razorožitvene konference v Ženevi je govoril zastopnik, zveze južnoameriških držav, ki se je zelo pohvalno izrazil o italijanskem razorožitvenem predlogu. Obenem je izrazil dvome, ali bi se mogla nepristransko uporabiti mednarodna policija, katere ustanovitev predlaga Francija, dokler bodo imele velesile velike armade in mogle tako vplivati na sklepe DNT.
Za njim je govoril zastopnik čilske republike, ki je izjavil, da je obrambna moč njegove države zelo skromna.
Nova omejitev avstrijskega uvoza
Dunaj, 20. febr. č. V tukajšnjih gospodarskih krogih zatrjujejo, da bo zvezni kancelar Buresch v ponedeljek porovno povabil k sebi diplomatske zastopnike ter jim predložil konkretne predloge glede nove trgovinske politike. Kakor se doznava, bo pri tej priliki sporočil, da bo Avstrija zabraniia. uvoz raznega luksuznega blaga in nekaterih industrijskih in agrarnih pridelkov.
Atentat na španskega nadškofa
Madrid. 20. februarja, č. Snoči je pante-lonskega nadškofa Escariela Seminaria napadel neki delavec po imenu Galvetta ter sa s štirimi revolverskimi streli sinrtnone-varno ranil. Napadalca so takoj aretirali. Splošno prevladuje mnenje, da napad nima političnega ozadja, marveč da gre za osebno maščevanje.
Proglasitev mandžurske?a
cesarstva
Tokio, 20. febr. g. Zadnji kitajski cesar Puji je bil pravkar oficijelno proglašen za mandžur~kega cesarja Kakor znano, se le moral Puji pred 20 leti odreči prestolu. Za ministrskega predsednika navidezno neodvisne .dejansko na nonolnoma od Japonske odvisne M&ndžuriie je bil imenovan general šangšij . Cesar Puji je star 26 let. K.o ie bil prvič cesar, je vladal samo for-melno. ker je opravljal regentske posle n-e-gov oce Cun.
Jezikovna odkrit«? na T etonsk iin
Riga. 20. februarja, d. Letonski jezik je on proglašen za državni j»zfc. V uradnem poslovanju se sme uoorntVjati samo letonski jez k in vsi kraji Letonske se smejo imenovati le z letonskimi nazivi. Take se sme znano 'etonsko me*to Mitau v eodo-ce imenovati le še V^ava e adr«-Ve
fta prizadeta predvsem ruski in nemški jezik.
Treznostni kongres

Da moremo prilagoditi cene kupni moči konzumenta ne samo v obutvi, ampak tudi v nogavicah, smo zaključili pri domačih tvornicah velike količine moških, ženskih in otroških nogavic. S tem odstranjujemo nezaposlenost in znižujemo
cene;
Ženske svilene nogavice v
vseh modnih barvah so stale prej 49.— Din
zdaj 35 Din
Ženske flor nogavice, naša
znana vrsta je stala . . . prej 25.— Din
zdaj 19 Din
Ženske flor nogavice, ki so
stale.........prej 15.— Din
zdaj 9 Din
Otroške nogavice iz sukanca
čez koleno po velikosti . . 8» 10, tZ Din
Moške svilene nogavice v vseh modnih barvah so stale . . prej 25.— Din
zdaj is Din \
Moške nogavice iz cMknnca v vseh modnih desenih so stale
Moške nogavice, močnejše, so stale .........
prej 15.— Din zdaj 10 Din
prej 10.— Din zdaj 7 Din
Otroške kratke nogavice po
velikosti........7 Din in
9 Din
Želimo našim odjemalcem nuditi najf*ovršenejšo službo ne samo v obutvi, ampak tudi v nogavicah. Kupujte naše nogavice, dobre so in poceni!
agaamgai
Uradna revizija sain®-
pomožnih zavarovalni
Komunike banske uprave o preiskavi pri »Vzajemni pomoči" — Odločni ukrepi v zaščito prebivalstva — Do nadaljnjega je ustavljeno vse nadaljnje zunanjo poslovanje — Pripravljajo se nova pravila
Danes bo v Ljubljani zboroval trez-nostni kongres. V ozadju te prireditve je gibanje, ki že desetletja vsiljuje zavesti in vesti našega naroda problem, enako važen kakor težaven. Treznostno gibanje se je pričelo v obliki abstinenČ-nega pokreta in je, kakor vsak nov po-kret z radikalnimi smotri, merilo tudi preko cilja. Bilo je malo preveč zaneseno in po načinu svoje propagande jokavo pridigarsko, zato je le malo omajalo postojanke svojega najhujšega sovražnika.
Toda življenje je bilo bolj na strani tega gibanja kakor na strani alkoholizma in le kar je zdravega, samo to naposled obvelja Tako se tudi abstinenč-ni pokret ni dal odpraviti z gostilniškimi dovtipi. Pregorečim apostolom so se pridružili realnejši in praktičnejši delavci. Protialkoholno gibanje se je začelo širiti v raznih političnih taborih in naskakovati sovražnikove postojanke z mnogih strani. Razvil se je treznostni pokret, ki ima že celo vrsto organizacij in šteje mnogo tisočev pristašev. Na vodilna mesta tega gibanja so stopili zdravniki, pedagogi in javni delavci; začeli so smotrnejše kot prej uriti za »sveto vojsko« številne mladinske kadre. Tako je treznostno gibanje v teku let na-rastlo in kdor bi ga hotel zanikati ali zapostaviti, bi škodoval očitnim interesom naroda in države.
Zakaj — o tem ne bi smelo biti dvoma: narod m država sta globoko zainteresirana na smotrih, ki jih zastopa treznostni pokret. Njegovo delo je domoljubno in državotvorno kot le kaj. Toda razumeti moramo njegove težnje. Če bi treznostno gibanje stremelo za tem, da bi naredilo iz Jugoslovenov »žejne Američane«, ki pod prohibicijo tekmujejo, kako bi prevarili zakon in prišli do prepovedanega sadu, bi gotovo pretiravalo. Zlo, s katerim se mora boriti, pa je tolikšno, da se tudi takim stremljenjem ne bi smeli čuditi, čeprav jih ne smatramo za učinkovita.
Napačno bi tudi bilo, videti v pristaših tega gibanja sovražnike naših vinogradnikov, o katerih težavah nihče ne dvomi. Samo pred zalkoholizirano domišljijo lahko vstajajo strahovi, da bodo -trezneži« opustošili vinorodne kraje in vse naše gostilničarje pognali na bera-ško palico. Treznostno gibanje stoji pred nami vsemi kot glas vesti, glas zdravega razuma, glas naše usode. Nič ne pomaga zatikati ušes pred tem glasom. Svari nas. Opominja nas. Škoda, ki nastaja našemu narodu in državi od razširjenega alkoholizma, je tako velika, da spričo nje izginjajo vsi narodno-gospo-darski in fiskalni pomisleki. Prav posebno je to vprašanje pereče na Slovenskem, kjer je alkoholizem zelo razširjen in požre vprav ogromne vsote narodnega premoženja.
Dejstvo, da te vsote vendarle krožijo v našem domačem gospodarstvu in da se s konsumom alkoholnih pijač vzdržuje eksistenca prebivalstva celih pokrajin in znatnih družabnih plasti, je najpogostejši ugovor onih, ki vidijo v tem zlu zasebno zadevo. Tako pojmovanje pa je napačno. Treznostni pokret vendar no-
Blagodat »Jutrovega« zavarovanja naročnikov za primer smrtne nesreče se je zopet, izkazala v prav velikem obsegu. V preteklem mesecu je namreč zavarovalnica »Triglav« v Ljubljani likvidirala zavarovalnino v znesku po 10.000 Din zakonitim dedičem treh smrtno ponesrečenih zvestih naročnikov »Jutra*.
V svežem spominu je še avtobusna katastrofa, ki se je primerila lani 9. decembra na železniškem prelazu blizu Levca pri Celju. Iz kroga »Jutrovih« naročnikov je ta grozna prometna nesreča iztrgala 40-letnega Ivana Kranj -c a, tajnika Kmetske posojilnice v Celju, ki je še tisti dan podlegel poškodbam v celjski bolnici, in pa 52-letnega trgovca Andreja Šepca iz Dolge Puš-ee pri Zagrebu, ki pa je imel posestvo
v	Vrbju pri Žalcu, kamor je bil usodnega dne tudi namenjen Pri katastrofi je Andrej Šepec odnesel navidezno manjše poškodbe, toda kmalu so nastopile komplikacije zaradi notranie krvavitve in je ranjenec po nekaj dneh hudega trpljenja izdihnil v celjski bolnici kot 13. žrtev levške nesreče.
Takoj po predložitvi potrebnih Izkazov je zavarovalnica »Triglav« v LJubljani izn'ačala vdovama gosoei Kraniče-
vi	v C°1 iu in gospej Terezi ji Šepčevi v Dolini Pušci »Jutrovo« zavarovalnino po 10.000 l>ln.
če uničiti kultur vinske trte, ki daje enega najžlahtnejših sadežev zemlje, takisto ne mara ugonobiti gostilničarstva. Njegova borba je namenjena zlu. Vinogradi so sami po sebi najnedolžnejša stvar na svetu. Vino je star spremljevalec človeške usode in je celo v krščanskem obredoslovju dobilo častnejše mesto od vode. Zlo ni v stvareh: zlo je v ljudeh. Kakor se resnična razorožitev vzlic vsem konferencam ne bo dala izvesti, če narodov ne bo navdala volja do moralne razorožitve, tako tudi alkoholizma ne bomo razorožili in postavili tja, kamor spada, namreč med človeško sramoto, če v ljudeh ne vzbudimo moralnega odpora, t. j. gnusa pred pijančevanjem.
Alkoholu je treba strgati nimb, ki mu ga še vedno daje nevednost. Vsak Človek mora natanko -poznati posledice, ki nastajajo za njegovo zdravje z nezmernim uživanjem vina; mora vedeti, da se z žganimi opojnimi pijačami zastruplja. Nihče ne sme biti zainteresiran na tem, da bi ta nevedn^t še dalje kvarila naš narod pri koreninah. Alkoholizem je tako globoko segajoče zlo, da ne more ostati zasebna zadeva Nihče nima pravice, zastrupljati samega sebe in še svoje potomstvo v več rodov, ustvarjati iz sebe in potomcev manjvredne člane človeške družbe, skrbeti — četudi nehote ali nevede — za naraščaj blaznic in ječ. Alkoholizem ubija jtanico človeške družbe — rodbino, kakor v posameznem organizmu zastruplja in slabi staničevio. Preveč zastrupljeno telo mora podleči. Preveč zalkoholiziran narod mora propasti.
To so logična dejstva, ki slede Iz eks-aktnih dognanj in nepobitnih izkustev. Zato je boj pijančevanju globoko narodna zadeva in izrazita državna potreba. To je boj zoper socialno manjvrednost, boj zoper biološko degeneraciio naroda, boj s trdovratnim moralnim velezlom, ki rodi nešteta nova zla Poglavitni cilj tega boja bodi, da družba opusti svojo strpnost nasproti pijancem. Zlo je treba priznati kot zlo, sramoto kot sramoto.
Vsa skrb bodi posvečena vzgoji treznega človeka, ki mu bo pijanost človeka nedostojno stanje. Kakor vsi razumni ljudje proglašajo vojno za zločin, tako moramo vsi pijanstvo označevati za ostudno stanje. Če se vzbudi v ljudeh taka cenzura nad njih nagoni — da rabimo izraz psihoanalitikov — tedaj bo pošast alkoholizma podvila svoj rep in se renče umaknila v skrit* kot. Taka zmaga bd bila ena največjih v narodni zgodovini.
Družba pa seve ne more čakati, da si bo moralna vzgoja naroda izbojevala tako zmago. Treba je tudi ukrepov, ki bodo takoj zajezili to zlo in ga polagoma kanalizirali do temeljite a^anacije. če bo današnji ljubljanski kongres, ki mu želimo obilo uspeha, prinesel kaj konkretnih, učinkovitih in lahko izvedljivih predlogov, kako pomoči našemu narodu do treznosti in večje srčne kulture, ki je z nio v zvezi, mu bo lahko ves narod hvaležen!
Nadaljnja žrtev smrtne nesreče je postal lani 18. decembra g. Andrej Z g o n c, ugledni gostilničar in posestnik v Cerknici n?. Notranjskem. Tisti večer ga je nle hudega slutečega zabodel v gostilni neki vinjeni gost. S kuhinjskim nožem mu je zadal globoko rano. Navzlic takojšnji zdravniški pomoči in hitremu prevozu v ljubljansko zdravilišče za ranjenca ni bilo rešitve.
Tudi v tem primeru je bila zadeva v pogledu zavarovalnine po smrtno ponesrečenem naročniku »Jutra« kmalu likvidirana in je zavarovalnica »Triglav« izplačala zakonitim dedičem g. Andreja Zgonca vsoto ±0.000 Din.
Vsi ti trije tragični primeri spadajo še v območje lanske pogodbe med konzorcijem »Jutra« in zavarovalnico »Triglav«. A tudi letos je nesrečno naključje že ugrabilo življenje enemu izmed naročnikov »Jutra«. Dne 22. januarja se je na poledeneli cesti v Mariboru ponesrečil upokojeni orožnik g. Fran š u š t e r-š i č. Hotel je preskočiti neki grabenček, pa mu je spodrsnilo, da je padel. Poškodbi je nato podlegel v mariborski bolnici. Zapustil je vdovo in dva otroka. Vdova gospa Julijana šušteršičeva je že predložila potrebne dokumente (to se pravi: zdravniško potrdilo o smrtni nesreči in izkaz v redu plačane naročnine »Jutra«) in bo tudi ta sadova v kratkem rešena.
Ljubljana, 20. februarja.
Revizija od strani zavarovalnh strokovnjakov je tako pri Kmetijski eks.portni zadrugi v Mariboru kakor pri Vzajemni pomoči v Ljubljani zaključena. Preiskava pa se nadaljuje, in sicer jo v Mariboru vodi preiskovalni sodnik g. dr. Grmovšek, ker spada mariborska zavarovalnica kot regi-strovana zadruga z omejeno zvezo pod kontrolo sodišča. V Ljubljani pa jo je vodil g. banski svetnik Mencinger, ker je Vzajemna pomoč kot registrirana pomožna blagajna pod nadzorstvom kr. banske uprave.
Medtem ko teče preiskava dalje in ni ob obilju grad va niti pribPžno mogoče predvidevati končnih rezuPatov, je interno poslovanje pri Kmetijski ekspor'ni zadrugi in pn Vza:emni pomoči zaključeno. Pri Vzajemni pomoči je za vršilca tekočih poslov postavljen upokojeni davčni uradnik g. Vesel.
Kakor svedočijo številna pisma in vedno nove prijave, ki se posebej nanašajo še na poslovanje agentov obeh zavarovalnic, j« zanimanje za izid preiskave silno veliko ne samo po dravski marveč tudi po savski banovini in še dalje, dokodeT je segalo po-slovalno področje obeh omenjenih zavarovalnic. Saj sta Kmetijska eksportna za d naga in Vzajemna pomoč imeli več desettiso-čev članov, odnosno zavarovanj in sta Ka-sirali od ljudi že okrog 10 milijonov dinarjev.
Poslovanje obeh podjetij je posebno naraslo v zadnjih mesecih, da ga je v Mariboru komaj zmagovalo 14 pisarni kih moči, v Ljubljani pa je celo 39 uslužbencev imelo polne roke dela. Saj pa je tudi revizija dognala da je n. pr. neka Ljubljančanka imela v Ljubljani in Mariboru 40 zavarova-nij, neki znan deželan in bivši župan pa jih je imel 20 v najvišjem razredu med njimi tudi neko ženico, ki se je rodila leta 1&39...
c
Revizija, ki j« bila odrejena v Ljubljani od banske uprave, v Mariboru pa od sodišča" stremi za tem. da zaščiti olane pred usodnimi posledicami, ki bi bile- neizogibne, ako poslovanje samopomožnih zavarovalnic ne bi bilo v popolnem redu. Dane« je kr. bansfea uprava v Ljubljani izdala o rezultatih dosedanje preiskave in o 6vojih ukrepih v zaščito prizadetega prebivalstva naslednji, za vso javnost zanimivi in izredno važni
komunike:
LJubljana, 20. februarja.
Poslovanje in imovinsko stanje »Vzajemne pomoči« reg.strovane pomožne blagajne v Ljubljani, Borštnikov trg št. 3. je banska uprava po svojem uradniku in ob sodelovanju naprošenih strokovnjakov nenapovedano revidirala v dneh od 5. do vštetega 9 februarja t. I. Na uradni reviziji so se takoj početkoma dognale velike nerednosti ter sem zaradi tega odobril predlog banskega uradnika, da se je že takoj prvi dan revizije, t j. 5. februarja t 1. začasno ustavilo zunanje In notranie poslovanje, dokler se ne doženejo vzroki jn posledice dognanib nerednosti.
V nadaljevanju uradne reviz:je se je brez odloga sklicala in vršila seja načelstva in
nadzorstvenega odbora omenjene registri-' rane pomožne blagajne; kr. banska uprava je tej in vsem nadaljnjim sejam blagajniške uprave prisostvovala po svojem z revizijo poverjenim uradnikom, da izposluje takojšnje sklepe, ki so za razčiščenje nerednosti, za ured tev knjigovodstva in poslovanja, predvsem pa za zaščito pravic in koristi Članstva ter pomožne blagajne same nujno in neodložljivo potrebni. Seje uprave se nadaljujejo ter se bouo nadaljevale z vso vztrajnostjo ob navzočnosti in sodelovanju z revizijo poverjenega bansliega uradnika vse dotlej, da se bo mogel sklicati izredni občni zbor, ki bo imel članstvu pred'ožiti jasno sliko o položaju, dosedanjem poslovanju in o ukrepih, ki so se storili v*varstvo blagajne in piavic članstva.
Do sedai je bilo ukrenjeno to-Ie:
Oni člani načelstva in ravnateljstva, ki so ali zakrivili ali vedoma niso preprečili nerednosti in nedopustnih dejanj, so bili takoj izločeni. Od uradovanja so bile tudi izključene one osebe Izmed zaposlenega uradnega staleža, ki po dognanjih uradne revizije izvršenih naglih poizvedbah ne morejo uživati zaupanja nadzorstvene oblasti. Rav-nateljske posle vodi po sklepu načelstva pogodbeno nastavljeni g. R. Vesel, upokojeni ravnatelj fin. blagajne v Ljubljani, ki ima na'ogo, da z znatno zmanjšanim številom osobja ln s podvojenim delom uredi velike poslovne zaostanke, dožene višino vseli vplačil ter uredi knjigovodstvo, ki se ga Izza 1.'januarja 1931. torej nad 13 mesecev sploh vodilo ni. Članstvo naj se tedaj z ustnimi in pismenimi vprašanji, kolikor smatra po tej uradni objavi potrebno, obrača naravnost na novo vodstvo »Vzajemne pomoči« Izdajanje In razpošiljanje članskega glasila »Gospodar« se je začasno ustavilo; članstvo se s tem opozarja na uradne objave kraljevske banske uprave. k? bodo od časa do časa izhajale v vseh domačih dnevnikih.
Razume se dalje, da so se brez odloga in z vso intenzivnostjo ali v gotovini nazaj izterjale ali pa če to dosedai ni bilo Še mogoče. z zemljiškimi vknjižbami in menicami zavarovale neupravičeno ter samolastno in brez vednosti članstva prejete, deloma ogromne nagrade.
Poslovanje zaupnikov in zastopnikov »Vzaiemne pomoči« je bilo začasno docela ustavljeno, na kar se člani in javnost prav posebno opozarjajo.
Dokler se poslovanje ne uredi ter ne sklepa izredni občni zbor. ki se bo skušal č;m preje sklicati, nai člans»vo niti osebno niti s poštnimi nakaznicami ali s položnicami ooštnočekovnega urada ne vnlaeuK vpisnin in članarin (mesečnih prispevkov*, le-teh tudi ne po dvakratnem morda že oreietem opominu. Naston neugodnih eoslc-1?c. ki zaradi neplačila članar»«e ra člana nastopijo, se s tem začasno uklnelo. A tudi »Vzajemna pomoč« ne bo izplačevala varovanih svot. dok'er se razmere ne ur2-de ter tozadevno ne sklepa izredni občni
..i ■ *
zbor, kateremu se bo predložilo z zakonom popolnoma skladna nova pravila z ravaro-valno-tehnično pravilnim zavarovalnim načrtom v posvetovanje in skepanje. Neumestno ie tedaj v pismih, ali sicer za sedaj groziti s tožbami »Vzajemni oomoči«. ker glede obvez in pravic iz zavaro^anvh pogodb še nadalje velja izključna pristojnost izvoljenega razsodišča.
Končno se opozarja, da ie bi'o od poslovanja »Vzajemne pomoči« po sklepu načelstva popolnoma lofeno dosedan-e skupno poslovanje registriranih zadrug z o. z. »Ju-gošport«, »Letoviški dom« in »Prva jugo-slovenska kmetijska podporna zadruga«, vse v Ljubljani, Interesenti le-teh naj sc tedaj obračajo v vseh zadružn'h zadevah naravnost na načelstvo imenovanji zadrug. Kraljevska banska uprava dravske banovine Ban: dr. Drago Marušič.
Poslane c Feinig umrl
Celovec, iS. tebiuarja.
V nedeljo, dne 14. t. m. je v celovški bolnici preminil na posledicah zastauplgenja krv-i v 49. letu svoje starosti koroški deželni poslanec Miha Fein.g. Kot sin slovenskih staišev iz Sveč v Rc-iu se je iz-čil gozdaistva, pos-taJ nato posestnik in lc.-ni trgovec ter se preselil v &v. Nežo pri Velfkovcu že v gozdaisKi šoli v Celovcu se je izneveril svojemu narodu ter pestai zagrizen sovražnik vsakega slovenskega pokreta Da Koroškem. Udeležil se je na stran-1 fo! les vero v cev koroškin plebiscitnih bojev ter sa.ai zbiral fante za odpor piot; jugcslove-nskirn četam. Takoj po plefeisefti je biJ Izvoljen za župana v cbčLni št. Peter na Vašinjah, kar je ostal do smrt.:.
Lena 1925. je prišel ^einig kot pos.anec nemške K moSke zveze v koroški deželni zbor, kjer se je posebno poti udi! za dosego denarni n siedstev za izboljšanje c-est r velikovškem okiaju. Izdaja! se ;e s poslancem Ferličem za zastopnika »Vindišarske-ga« naroda na Koioškem ter je kot tak skušal dopovedati javnosti, da so koroški SLovenci s svojim položajem popolnoma zadovoljni m da potemtakem zahteve n;"'iho-liovih voditeljev niso upravičene. Bh je sotrudniK lista * Koroška Domovina* slovenskega organa celovškega Heimatbunda ki zmerja zavedne Slovence za renegarte in ire-ientiste. Kot član predstojn«,štva kmetijskega kre V.tnega zavoda v Veli.kovcn je pokojni Feinig pripomogel marsikateremu rajhovcu k jakupu posestva v slovenskem delu Koroške in ravno v velikovškem okraju je naseljenih največ rajhovsscih ik-sestn'kov.
Hudo je o umrlem človeku pisati tako britiko resnico, toda ravno Fe in igo v primer je značilen za grenke razmere, v katerih živijo koroški Slovenci Saj Feinig ni sam tofiko kriv. kakor nekdanji in sedanji ponemčevalni sistem, ki vidi v vzgajanju r^aegatov svojo glavno nalogo. Dokler se ta men tali teta ne bo bistveno spremenila. tai?o dolgo tudi ne bo mogoče doseči iskrenega skupnega življenja in delovanja irn-d nemškimi ln slovenskimi prebivalci prelepega Korotana.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremen«ka napoved m danes: Pretežno vedio ali lahno oblačno. «hlno. nekoliko topleiše. pkoraišnji porast oblačnosti in morda tudi nekoliko snega — Situacija rferajšnjega dne: Prostrani ant:ciklon rw>-krivo šp vedno del evrornske^a kontinenta., le nad severno Kvropo in nad Sredozem-«kim moriem ter Jadranom leži birometr-ska depresija. Ojačenie anticiklona ie doved-lo do ponovnega r>adca 'temperature.
Punniska vremenska napoved za nedeljo: Polaeoma mani oblačno: pozneje se bo dvignila lemperatura.
Washingtonova proslava v Beogradu
Beograd, 20. februarja. M. Povodom pronave 200 letnice Jurija \Vashin«tona bo v ameriškem poslaništvu v ponedeljek dne 22. februarja od 17. do 20 ure svpČan sprejem. Svečanost bodo otvorili s oviranjem jugoslovenske himne po kateri bodo odigral- ameriško himno. Sprejema sh ba do udeleži--i pole-g odličnih Jugo^»'ovenov člani an''Wi-e m amer ške kolonije ter vsi člana diplomatskega zbora.
Hmelj ski trg
žatec, 20. febr. h. V preteklem tednu je bilo povpraševanje po hmelju Se nadalje živahno, tudi po srednjih in boljših kakovostih. Okvir cen je ostal pri 150 do 250 Kč. Nakupovali so večinoma za tuje, toda tudi za domače tvrdke. Zaključna tendenca je mirna. Do petka je bilo v žatcu markirarih 154.000 stotov žateškega hme-I Ija lanske letine. V Monakovem se je vrši-I lo v teku tedna zboiovanje, na katerem so ; zastopniki držav, ki se bavijo z gojitvijo j hmelja, ugotovili svoje stališče za medna-i rodna pogajanja v ženevi.
Tri „JMtrove"
zavarovalnine Izplačane
Po 10.000 Din sta prejeli vdovi po dveh žrtvah avto-
vtisae katastrofe — Likvidacija zavarovalnine po smrtnih nesrečah v Cerknici in Mariboru
Naši kraji in ljudje
Poverjenikom Vodnikove družbe
Vse gg. poverjenike prosi in poziva uprava Vodnikove družbe, da store svojo dolžnost, ki so jo prevzeli, da nabero člane čimprej in pošljejo svoje nabiralne pole družbeni pisarni v Ljubljani. Vsako po-•verjemštvo ima v svojem okolišu že stalen kader svojih članov. Članarino bodo pri teh članih lahko dobili kljub gospodarski krizi, saj to so člani Vodnikove družbe že od leta 1926.; poleg tega pa so bile kniige za leto 1931. tako lepe, da bo vsak prav rad ostal član družbe še v bodoče. Nadalje prosi uprava Vodnikove družbe vse ga. poverjenike, da pridobe družbi v letu 1932. čim več novih članov. Najuspešnejša propaganda za pridobivanje novih članov so lanske knjige. Naj skuša vsak poverjenik v svojem okolišu organizirati nekaj starih in zanesljivih članov, ki bodo pod spretno roko poverjenika postali najboljši agitatorji za pridobivanje novih dm-štven kov, ter s tem olajšali naporno delo poverjenika.
V kratkem bo objavila družba književni dar za leto 1932. Torej na delo za našo »Vodnikovo družbo«!
Ob 601etnici uglednega slovanskega novinarja
V četrtek 18. t. m. je dopolnil 60. leto g. Jurij P i c h 1, senator češkoslovaške Na-rodno-socialistične stranke in sindik čsl.
novinarjev. Svojo kavijero je započel pri i češkem Slovus, kateremu je danes glavni urednik. Neumorno in zato tudi uspešno delo je tega odličnega novinarja dvignilo svojčas na čelo vinogradske občine. V tem svojstvu je mnogo pripomogel k pro-cvitu i..ate Prage. Uspehi sami so ga postavili na vodilno mesto v raznih korpo-racijah. V narodnem predstavništvu uživa še prav poseben ugled.
Najlepše poglavje v življenju g. Pichla je vendar njegovo udejstvovanje v novinarskih organizacijah. Že v letu 1914. je strnil češke poklicne novinarje v sindikat, kateremu je priboril pravice, ki so se v danih okoliščinah le dale doseči.
Proslavi jubileja vodje češkoslovaških novinarjev se pridružujejo tudi jugoslovenski, poljski in rumunski novinarji. Mnogo je storil za njihovo zbližanje. Iskrenemu prijatelju, uglednemu, mnogo zaslužnemu tnvarišu čestitamo z željo, da nam ostane chranien še dolgo vrsto let!
V spomin letalskemu majorju Joži Župančiču
Okrog Novega leta sta prinesla »Jutro* in »Slovenski Narod« kratki poročili, da našega izkušenega in hrabrega pilota lovca, kakor goro zraslega Jože, ni več in da ga krije zemlja bogatega Bana ta. Komaj 37 let star je moral leči v prerani grob, ne kot žrtev poklica, ampak kot žrtev usode, kajti ljubezen do zelene bratovščine, kateri se jc posvečal v svojem prostem ča-
Smrt priljubljenega dušnega pastirja
Gornja Radgona, 20. februarja.
Danes dopoldne so bili položeni k večnemu počiaku na pokopališču Sv. Petra pri Gornji Radgoni zemski ostanki pokojnika p. Ivana Pavca, duhovnega svetovalca, administratorja admontskih posestev v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Racerdvoru in Jare-ninskem dvoru, ki je zatisnil svoje trudne oči v starosti 70 let. Upravljal je obsežna vinogradna veleposestva benedikanskega i samostana v Admontu,ki obsegajo v Jugoslaviji 486 ha s 56 viničarijami, in razen tega še posestva graške škoiije. Zadnje dni je moral v posteljo, iz katere ni več vstal.
V	torek 16. t. m., je bil prepeljan v bolnišnico avstrijske Radgone, kjer je preminil.
V	sredo je bil prepeljan v admontski dvor v Gornji Radgoni in tamkaj položen na mrtvaški oder.
Pokojnik je bil po rodu Čeh. V duhovnika je bil posvečen 1. 18S7 v Gradcu. Svojo prvo službo je nastopil leta 1888. pri Sv. Juriju ob Pesnici. Leta 1S79. je bil premeščen na faro VVeng pri Admontti. a 1. 1894. se je vrnil zopet na Spodnje Štajersko in prevzel vnovič faro Sv. Juri.i ob Pesnici, kjer je nato župnikoval 11 let. Bilo je to prav v onih letih, ko je trtna uš ugonab-ijala lepa vinogradna posestva. Ker se je pokojnik udejstvoval tudi na gospodarskem polju, je ime! s prenavljanjem vinogradov in nasajevanjem ameriške trte mnogo dela. To delo ie uspešno nadaljeval tudi vsa leta pozneje, ko ie župnija Sv. Jurij prešla v upravo svetnih duhovnikov, pokojnik pa je bil premeščen kot upravitelj veleposestva v Racerdvoru pri Mariboru. Bil je nato nekaj časa upravitelj obširnih admontskih posestev na Gornjem Štajerskem, nakar je leta 1912 prevzel upravo vseh posestev na sedanjem teritoriju naše države s sedežem v Gornji Radgoni.
Političnega udejstvovania v strankarskem smislu se je izogibal Leta 1928. je bi! imenovan za duhovnega svetovalca in je pri patronatskih zadevah zastopa! graškega škofa in admotitskega opata. Pridno se je udejstvoval na gospodarskem polju in rad pomaga! ljudstvu, med katerim ie-bil splošno priljubljen in spoštovan. Dolga leta ie predsedoval podružnici Vinarskega društva v Gornji Radgoni in sodeloval tudi pri ostalih gospodarskih organizacijah. — Blag mu spomin!
Jubilej zgledne zakonska dvojice
Ljubljena, 20. februarja
Te dni sta v krogu številne družine praznovala 40!etnico svojega srečnega zakona g. Ivan Lože j in njegova soproga Fran/a, rojena Smrekarjeva. Ta jubilej je združen s 751etnico g. Ivana Lozcja, ki ic rodom iz Vipave, dočim je njegova zvesta družica doma iz lepe Dolenjske. Jubilant
su. mu ie pretrgala nit življenja. Mala, neznatna bilka, s katero si jc ranil na lovu čeljust, mu je zastrupila kri in ta zeleni hrast — je padel.
Kdo ni poznal našega Jože? Vojna vihra ga je zajela kot mladega učitelja v Grahovem na Notranjskem. Nato so ga videle bojne poljane od šumnatih Karpatov do kršne Grmade, od visokih Tirolov in ravne Beneške do močvirnate Dobrudže. Njegova rodna Idrija je po mirovnih pogodbah prešla v tuje roke. a on se je dal na razpolago mladi Jugoslaviji, kateri je posvetil svoje moči in zmožnosti Zaradi vojaških vrlin in strokovne izobrazbe so ga naša vojaška oblastva poslala še v Francijo, da izpopolni svoje znanje. Kot vešča-ka in strokovnjaka v letalstvu so ga pozneje nameščali na raznih letalskih zavodih za inštruktorja in učitelja. Pridobil st je na raznih tekmah doma m v inozemstvu več prvih odlikovanj in nagrad. Joža! Vsi, ki smo te poznali, vsi. ki so slišali o tvojih sposobnostih, vsi smo stavili v Te še največje nade; bil si dika m ponos našega letalstva, zato tc bomo povsod pogrešali. Počivaj v miru tam v ravnem Podunavju!
je služboval pri nekdanjem ljubljanskem užitninskem zakupu dolgih 3>3 let do svoje upokojitve. Zgledna zakonca sta lepo odgojila devet hčera in enega sina, ki se vsi vneto udejstvujejo pri sokolski družini na Taboru. Odkar je upokojen, so jubilantu v največjo zabavo sprehodi po Golovcu in Tivoliju, kjer se rad pridruži v razgovoru in pri kaki nedolžni igri drugim upokojencem v »Monte Carlu«. Doma pridno prebira »Jutro« in »Slovenski Narod« ter je prvemu listu zvest naročnik od kar izhaja, drugemu pa že 35 let. Njegova družica še vedno pridno gospodinji in se kljub pomoči odraslih hčera še vedno ne umakne iz kuhinje.
Jubilanta sta čila in zdrava in tipamo, da ostane tako še mnogo srečnih let.
Važno vprašanje delavskega bolniškega zavarovanja
Beograd, 19. februarja.
Sedanje obvezno bolniško zavarovanje delavstva in vseh ostalih javnih in zasebnih nameščencev je urejeno tako, da mora zavarovanec iskati zdravniške pomoči edinole v okrožnim uradu, v njegovi am-h-ulauci, pri njegovih zdravnikih. Le v najnujnejših primerih se sme b</nik-zavarovanec obrniti na zasebnega zdravnika in tudi tedaj samo. če ni na razpolago zdravnik okrožnega urada. Toda tudi v t&kcm primeru mig bolnik-zavarovanec le prepo-gostoma največje težave z upravo »urada« zaradi honorarja privatnemu zdravniku, ki mu je nudil prvo, najpotrebnejšo pomoč.
O teh za zavarovance gotovo še bolj kot za. zasebne zdravnike važnem vprašanju 8e je precej obširno razpravljalo na lanski glavni skupščini »Jugosiovenskega zdravniškega društva« v Novem Sadu Tu so zdravniki zahtevali, da bodi pri vseh ustanovah za bolniško zavarovanje delavstva in drugih obveznih zavarovancev bolniku izbira zdravnika svobodna, dočim So predstavniki Osrednjega urada za zavarovanje delavstva odločno vztrajali na dosedanjem ambulantnem načinu zdravljenja s stalnimi, v uradu nameščenimi zdravniki.
Ker tako v Novem Sadu ni prišlo do sporazuma v tem vprašanju, se je pozneje v Beogradu vršila posebna konferenca med zastopniki Jugosiovenskega zdravniškega društva in Osrednjega urada za zavarovanje delavstva, toda tudi na tej konferenci ni bilo nikakršnega uspeha.
Po teh dveh neuspešnih poizkusih, da bi se dosegel za obe strani zadovoljiv spora-
C
zum, pa stvar ni zaspala, temveč tfe je prav te dni, 14. in 15. t. m. vršila nova konferenca v Zagrebu. »Jugosdoventko zdravniško društvo« so zastopati dr Sve-tislaiv Stefanovič, dr. Dragoijub Jevrem*-vič in dr. Svetislav 2-upič, zvezo zdravniških zbornic predsednik zagrebške zbornice dr. Domač in dT. Oton MuF.er, »Osrednji urad« pa komisar dr. Bauer. ge- ■ neralni direktor dr. Glaser in saniteteiki direktor dr. Hahn z nekaterimi izvedenci »Osrednjega urada« in zagrebškega »Okrožnega urada«. Razpravljalo se je na podlagi poročila, ki ga je podal dr. Miiller na lanski glavni skupščini v Novem Sadu o svobodni hzbtira zdravnika v bolniškem zavarovanju, ali zopet ni prisilo do nikakršnega sporazuma in je ostalo vprašanje nerešeno.
Z zdravniške strani gre tu gotovo predvsem za krušno vprašanje, vprašanje zaslužka. Število zdravnikov se množi od leta do leta in zaslužek se manjša. In ne samo zaradi porasta njihovega števila, temveč tudi zato, ker na drugi strani vse bculj narašča število podvrženoev socialnega zavarovanja. Prebivalstvo «=e tudi pri nas bolj in bolj proletarizira in tako prehaja »z zasebne zdravniške prakse v ambulanč-no okrožnih uradov, ki si iz prebitkov grade ogromne palače. doč;m bi ob svobodni izbira zdravnika bilo zaslužka nc samo za vse sedanje naše zdravništvo, temveč i za ves bodoči naraščaj. Prepričani pa smemo biti, da zdravnikov v tem vprašanju ne vodi' samo »kruhoborstvo«, da se uporabi ta izraz, toda v najboljšem smislu, 'temveč tudi človekoljubna želja, da bi imel zavarovanec 'krožnega urada v primeru potreba zdravniško pomoč takoj rn tako, kakršna gre človeku, pa n<ij je reven ali bogat, delavec ali tovarnar, najvišji državni uradnik au pa pomožni pisareič dnevničar.
Z druge strani pa seveda tudi. ni zameriti predstavn kom Osrednjega urada, če se upira;o zdravniški zahtevi, ki bi pomenila v jsvoii izvedbi znatno povečane izdatke. In posebno v sedanjih krizastih ra/merah. ki ^o n. pr. na Češkoslovaškem, že dovedle do poloma bolniških blagajn, kjer se tudi z zidovi palač ne dajo plačevati ogromno naraščajoči izdatki, ki jih povzroča r>o brezposelnosti, ob vse mani-ših dohodkih bolnikih b'agejn. neizmerno porastla razpoloženost za bolezen.
V takih razmerah pač res ni verjetno, da bi se v doglednem času da!o zadovoljivo rešiti to važno vprašanje našega socialnega zavarovanja.
Smrtna nesreča pri krmljenju svinj
Murska Sobota, 20. februarja.
Pose.-1 ni kova hči Marija Ran tar jeva je krmila svinje. S škafom na slavi je šla preko dvorišča, kjer ji ii> nenadno spodrsnilo na poledenelih tleh. MVidenka je padla tako nesrečno, da si je zlomila hrbtenico in dobila tudi druge ppškodbe. Nevarno ranjeno so prepeljali v bolnišnico, kjer je po nekaj dnevih podlegla j>oškodbam.
Zagonetni požari v Prekmur ju
Murska Sobota, 20. februarja.
Te dni je po pclrioči začel goreti v pa-novcih gospodarski objekt posestnika Fila Gregorjiu Ko je nastal ogenj, ni bilo nikogar doma. Gospodar je šel že pred dnevi z doma k nekemu svojemu prijatelju, žena pa te bila istega večera s sinom na kolinah pri sosedovih. Objekt, ki je že pred leti pogorel in je bil sedaj popravljen, je bil zavarovan za visok znesek. Čudno naključje je, da je bil tudi pri zadnjem požaru gospodar pri istem prijatelju na obsku kakor sedaj.
Vzrok požara je prav tako zagoneten kakor pri številnih zadnjih požarih v mureko-soboškem srezu. Oblastva, ki vrše preiskavo, bodo gotovo odkrila požigalca. ker je nedvomno, da gre tudi pi'i tem, kakor skoro pri vseh zadnjih požarih, za požig.
Črtice iz kozjanskega kota
Kozje, 19. februarja
Ne moremo se žal več ponašati z m -rom, ki je do nedavno kraljeval po našem okraju. Posledice krize se javljajo od dne do dne tudi pri nas. Vedno več srečavamo
0	potih in cestah mlad h, močnih ljudi,
1	v brezdelju postopajo okrog, eni prosijo, drugi zahtevajo ali celo grozijo, manjše darove objestno odklanjajo, nabrani denar pa žal večina pusti v prvi gostilni.. Velik zastoj opažamo pri vseh obrtih, v trgovinah, gostilnah in na sejmih. — Duševna kriza se odraža v mnogih slučajih prt pijančevanju, a krona vsega so bili uboji, o katerih smo že poročali.
Tudi članska statistika naših tukajšnjih društev boleha na isti bolezni, kajti večina društev se je morala zadovoljiti s precej manjšim številom članstva. Mesec občnih zborov je za nami; društveno življenje sc deloma oživlja in začenja z novimi energijami.
Med vsemi društvi v okraju je menda najdelavnejši in najaktivnejši Sokol v Kozjem. I) ušivo je organiziralo v teku dveh mesecev knr pet prireditev, ki so spričo težavnega gospodarskega položaja parkrat kar poživile društvenega blagajnika. Lepo uspeli občni zbor 23. p. m. je pokazal discipliniranost mlade sokolske čete, kakor tudi jekleno energijo, s katero gre društveno načelstvo preko vseh ovir naprej k cilju. V doglednem času bo otvoritev dvorane s predstavo »Radikalne kure«.
Okraj ima tudi več gasilnih društev in se ponaša tudi z dvema motornima briz-galnama. V preteklem letu je gasilstvo interveniralo v dveh težjih in treh lažjih primerih. Veselic ali drugih prireditev gasilna društva zaradi slabih gospodarskih prilik niso prirejala.
Razveseljivo delujejo sadjarske in kmetijske podružnice, ki so v rokah požrtvovalnega učiteljstva. Prirejajo se kmetijska sadjarska, živinorejska in druga predavanja Lepe zasluge s' pridobiva veterinar dr. Moser, ki je v teku lanskega leta imel j v okraiu nad 15 predavanj.
Podružnica SPD v Kozjem, z navduše- j nim prijateljem narave dr Jenkom na čelu, pripravlja teren za gradbo koče na Bo- j horju. Izleti so zaradi zime malo prenehali, smučarjev domačinov pa žal nimamo dosti odnosno so razfiubljeni po šolah, do^ 1 čim krasni smučarski tereni praznujejo v i
Dospela je pošiljka najnovejših aparatov

Cena Din 5360.—
V tem najnovejšem delu slovite tovarne
ING. NIK. ELTZ, WIEN
so uporabljena najnovejša izkustva radijske tehnike. RADIONE MIDGET DINAMIC, ki je kvalitetni aparat za sprejem inozemstva (200 — 2000 m), v zvezi z DINAMIČNIM zvočnikom RADIONE.
„RADIO LJUBLJANA"
Miklošičeva cesta štev. 5.
samoti in dolgočasju. V tem pogledu čaka našo podružnico še prccejšnja naloga — privabiti v okraj tujce in jim pokazati lepoto naših brd.
V	začetku februarja je pričela obratovati v Lesičnem pri Pilštanju zadružna mlekarna, ki je postavila na naš trg nad vse pričakovanje dobro blago — zlasti čajno maslo; cene so pa za enkrat še visoke m bi vodstvu zadruge priporočali, da jih po možnosti zniža. Sicer pa je to za na4e ljudstvo važna ustanova in ji želimo čim lepših uspehov.
V	splošnem pa smo žal prisiljeni priznati. da je zadružništvo v okraju, razen hranilnic in posojilnic, ki obstojajo še izpred vojne, še na bore nizki stopnji in bodo imeli zadružni organizatorji še ogromnega de'a, na mnogih krajih celo neuspehe in odpor.
V okraju deluje tudi učiteljsko društvo, kjer je včlanjeno, razven par izjem, vse učiteljstvo. Vsak drugi mesec se zbere učiteljstvo vsega okraja na zborovanjih, kjer rešuje stanovska in razna druga aktualna vprašanja. Ne smemo pozabiti tudi čitalnice, ki že nekaj let vrši prav uspešno svojo izobraževalno misijo. Ima lepo knjižnico, razpolaga s številnimi dnevniki, tedniki in nekaterimi ilustriranimi časopisi ter z dobrim radio-aparatom.
Vsa navedena društva imajo človekoljubne in izobrazbene smotre, so že dosti napravila v narodov blagor in hočejo tudi v bodoče vršiti svoja poslanstva v pro-cvit kmetskega življa. Ta ali oni tujec se ustraši imen Kozje, Pilstanj, Podsreda ... a to le oni. ki krajev res ne pozna. Pridite in poglejte si sami, pa se nas ne boste bali. za kar vam daje poroštvo pestra društvena statistika.
Četa mladih smučarskih tekmovalcev na Notranjskem
V Starem trgu pri Ložu se je preteklo nedeljo vršila smučarska tekma šolarjev, kakršne Ložka dolina še ni videla. Zbrale so se trume prebivalstva tudi od daleč, prireditev pa je vodil izkušeni športnik učitelj čebohin. Start in cilj je bil pri šoli, k tekmi se je priglasilo 40 mladih tekmovalcev, ki jih je učiteljstvo dobro pregledalo. Bilo je krasno zimsko vreme (zjutraj je termometer kazal —28'1 C!). Proga je merila blizu 4 km, prvi pa je privozil skozi cilj Rožančev Beno v 19:20 in je dobil za dar kompletne Voljčeve smuči. Skupno je bilo razdeljenih 20 nagrad.
Lep jubilej vzorne matere
Št. Jernej na Dolenjskem, 20. februarja V prijazni vasi Bela cerkev na gričku blizu šmarjeških Toplic ie praznovala te dni svojo 751etnico ga. Terezija Bevčeva, vdova pokojnega trgovca in posestnika. Vzorna gospodinja in mati je rodila 16
otrok, od katerih jih živi še 12, ki so vsi po vzoru svojih zaslužnih roditeljev vneti in požrtvovalni za narodno stvar. Najstarejši sin Albin je upokojeni železniški inšpektor, Vinko doma trgovcc, posestnik in župan in tudi vsi drugi zavzemajo lepe pozicije.
Bevčeva mama, ki je ob visoki starosti vedra in čila. je bila vedno neumorno delavna in uspešno je upravljala posle, ki bi jih komaj zmogel kak moški. V najtežjih vojnih časih je vodila trgovino in kot potujoča trgovka je posetiia okrog 100 sejmov. Po svoji dobrosrčnosti in prijaznosti je znana daleč nokrog. Z mnogimi prijatelji vred ji želimo še mnogo srečnih let.
Koncert mariborske klasične gimnazije
Maribor, 19. februarja Prav posebno v Mariboru je dijaška mladina pokazala, kako živi. Pred kratkim krasno uspeli koncert učiteljiščnikov. v nedeljo nabito polna dvorana Narodnega doma. kjer je mladina z navdušenjem poslušala predavanje o Srečku Kosovelu, in v sredo koncert humanistične gimnazije. Ta naša mladina se zanima tudi za šport; da. saj se mora ako hoče biti zdrava; a zanima se tudi za duševno izobrazbo — in mnogo bolj kakor kdaj prej naši predniki, j Današnji čas zahteva od človeka mnogo ! več — in tega se mladina zaveda in v tem j pravcu deluje.	'
Na koncertu gimnazije smo morali trrje občudovati: kako se je dijaštvo z navdušenjem in vestnostjo pripravilo na ta nastop, kako so sami dijaki vodili vse priprave in sami naštudirali ves program brez pomoči kakih profesorjev — in itak o je občinstvo napolnilo dvorano. Vsi bivši absolventi gimnazije so prišli — zavedali so se pač, da gimnazija manifestira, da je tukaj, da živi in da nam je ne bo nihče odvzel.
Akademijo je otvoril ravnatelj zavoda g. dr. Tominšek. Za njegovim pozdravnim govorom se je vrstila točka za točko, hitro in brez odmorov. Vso glasbeno vodstvo sta imela osmošolec Silvij Haas in .se.imo-šolec Joža Mihelič. Tema dvema gre glavna zasluga, da je koncert tako -zborno uspel. Haas je mariborski publiki že znan. Kjer se kaj svira, je on peleg; klavir, gosli in drugo igra uprav mojstrsko, tokrat pa se je izkazalo, da tiči v njem velik dirigentski talent. Tako sigurno je vodil svoje sodelavce, kakor da bi najmanj že deset let vihtel taktirko. Nič treme v njem in nič one neizbežne nervoznosti, ki je ob takih prireditvah običajna. Mihelič pa je zborovodja. Ima nekaj Mirkovih lastnosti: polaga silno važnost na izgovarjavo in točno prednašanje. Prehodi iz forte v piano so bili odlični. Njegovemu zboru manjka nekaj dobrih tenoristov, medtem ko je bss odlično zaseden. Prav posebno ja ugaj3l Rillč »Mučenci v areni« in Medvedova »Ljubezen in pomlad«.
Orkester je igral več komadov, prav efektno pa zaključno koračnico. Omeniti je treba soliste. Goršek ima zelo topel, a žal, še premalo izšolan glas. Kukovčeva ima lep glasek, a za dvorano še prešibak. Izmed ostalih točk so posebno zadovoljile: Mozartov Menuet za flavto, cello, violino in klavir ter Griegova Melodija in Dvofa-kova Silhueta, ki ju je Haas prav /irtuoz-no zaigral. Koncert je v vsakem pogledu sijajno uspel in je le želeti, da gimnazija letos še enkrat stopi pred javnost P-
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastaianie v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovneea slovesa hvali io izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoii l^stnostni kot n "") odvaiaioče srer^tvo zlasti nri močnokrvnih, komnlpntnih osebah sati-kariih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« e renči ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Spomini bedne pogorelke iz nekdanjega gledališča
45 let je za nami, odkor je pogorelo staro ljubljansko deželno gledališče, ki ie *talo tam, kjer je danes Elitni kino Matica. O tej usodni požarni katastrofi, eni največjih, kar jih beleži ljubljanska kronika, je prinesel »Slovenski Narod« v četrtek 17. februarja 38S7 obširno poročilo z uvodom: »Osoda, ki je zadela že toliko gledališč, tudi gledališču ljubljanskemu ni prizanesla. Preteklo noč uničil je je požar, konec ie nemškemu gledališču, ustavljene so pa tudi slovenskega dramatičnega društva predstave. Na prostoru, kjer je bilo še sinoč zbrano veselo občinstvo, radujoč se poskočne godbe (Suppejeve spevoigre) JFatinitze' in kjer bi se imela danes predstavljati mična slovenska opereta .Mesečnica', je danes pogorišče, iz katerega se vali gost dim in požarne hrambe parna brizgalna deluje in sopiha neprestano, da se pogase tleči in goreči ostanki. Deželno gledališče je uničeno in nikdar več ga ne bode na tem mestu. Požar je bil velikansk, kakršnega v Ljubljani še ni bilo odkar je pogorela cukrarnica, in začel ie menda takoj po pohmoči.«
Poročila nadalje podrobno opisuje nastanek požara in pretresljive prizore, ki so se odigravali pri reševaniu in gašeniu Najbolj je bila prizadeta družina gledališkega vratarja in obenem gledališkega mojstra in strojnika Franca Gogale, ki je s svojo ženo Amalijo in tremi otroki stanoval v gledališkem poslopju. Gogala je pred dobrim mesecem umrl, njegova siromašna vdova pa se je oni dan zglasila v našem uredništvu in nam takole podala svoje spomine:
—	Z možem sva tisto usodno noč šla okrog polnoči spat. Stanovali smo v drugem nadstropju. Komaj sva legla, naju je začela klicati služkinja, opozarjajoč mojega moža, da zunaj smrdi po dimu in da se čuje sumljivo prasketanje. Mož je za silo oblečen pohitel na hodnik in ko je odprl vrata galerije, mu je nasproti bruhnil močan dim. Hitro je zopet zaprl vrata in prihitel nazaj v sobo: »Oblecite se. teater gori!«.. Toda za rešitev po hodnikih ie bilo že prepozno. V Kazini se je tisti večer ravno vršil pod-oficirski bal. Kakor brez uma sem z balkona vpila: »Pomagajte, pomagajte, mi se bomo zadušili, zgoreli bomo!« Mimo je ravno prihitel neki gospod in mi ie kriknil: »Vrzite ključe!« — Vprašala sem ga še, s kom imam opravka. — »Z grofom Thur-nom.« — Prvi so prihiteli na pomoč Kast-uerjevi in Kirbiševi hlapci, ki so pristavili lestve na balkon, da so odnesli moie otroke. JRešili so tudi mene, ki sem bila sedmi mesec v blagoslovljenem stanju. V odejo odeto so me spravili v bližnjo kavarno, kjer sem se počasi osvestila. Med tem, ko so bili gasilci na delu, in so reševali, kar se je rešiti dalo, sem jaz v silovitem mrazu (bilo je —24 C) bosa hitela na breg k gospe Vet-terjevi, ki je takrat imela metliško vinar-bo in še živi. Postregla mi je s čajem in me za silo oblekla. Nato sem hitela nazaj h gledališču. A ničesar drugega nismo mogli rešiti, kakor otročičke in kanarčka... Gorelo je vse do naslednjega dne popoldne an tudi moj mož je bil do 3. ure popoldne zaposlen pri brizgalni, dočim sem jaz bila z ctrokj pri gospe VetterjevL
—	Ko sem proti večeru vsa obupana stala ob pogorišču, ie prišel mimo stari lončar Brelse. me potrepljal po ramenu in me vprašal: »Kaj ste tako žalostni?« — »Ker Jiimani ničesar več, kakor samo še moža in otročičke!« — Zopet me je prijazno potrepljal po ramenu in dejal: »Imam pa jaz dve sobi in kuhinjo za vas. Pohištvo se bo že dobilo«... Res smo se kmalu nato preselili k njemu, ki je bival na starem strelišču. Pogodili smo se za mesečno najemnino 5 goldinarjev, toda ker smo bili brez vsega, nam je še sam posojal denar, da smo se pretolkli skozi bedo... Po petih mesecih je mož dobil službo kot vrhovni strojnik v takratni litijski predilnici, od koder smo nato poravnali dolgove. IS let in S mesecev smo bivali v Litiji, nakar smo se preselili v Bu* dimpešto. Po požaru nam je bilo obljubljeno, da bomo dobili nekaj podpore, toda da danes nisem prejela niti ficka. Marsikaj se je pisalo o požaru, toda ne točno. Nesrečni moj mož je vedno želel, da bi požar sam opisal, še letos na novega leta dan je dejal, da morajo ljudje izvedeti resnico. Toda že I 4. januarja je podlegel srčni kapi. In tako sem reva sama ostala na svetu. Z možem sva pred štirinajstimi leti obhajala zlato poroko, letos 10. maja bi on dopolnil 77. leto, jaz pa bom 9. avgusta stara 74 let. Sedem
Ribištvo - važna gospodarska panoga
Na ribiča in na lovca pri nas po večini gledajo kfukor na človdka. ki ima aH toliko denarja, da 6i lahko to privošči v zabavo, ali pa ne ve na drugi način zapravljati dragocenega časa. Še cdo tisti, ki sami izvajajo ribištvo in lovstvo, si niso v mnogih primerih na jasnem, zakaj love ribe in zakaj hodijo na lov. Precej je tudi takih, ki izvajajo to iz mode; nekateri bi se radi I posvetili ribištvu ali lovstvu, pa tega ne store, ker bi jim utegnil to kdo očitati. Slišel sem tudi pripombo, da se boje davčne oblasti, ker bi jih utegnila bolj obdavčiti kakor drugače, ko svoj prosti čas zapravljajo v kinu, v gostilni ali kavarni.
To naj bi bilo merilo, kako se pri nas I smatra ribištvo iti lov. Kaj je lov s športnega stališča, sem pisal pred meseci in tudi gospodarsko stran lovstva sem deloma omeniL Toda še veliko bolj važno kakor lov je z gopodarskegas stališča ribištvo.
Kot šport 6e ribištvo priporoča od raiz-mih slovečih zdravnikov. Zelo važno pa je tudi za narodno gospodarstvo. Vzemimo 5«a primer na rekah in potokih bogato Kalifornijo. Švedsko. Norveško in Kanado. Koliko pridobe tamkaj sladkovodnih rib m koliko tujcev privabi ribolov! Z vseh delov 6veta prihajajo tjakaj športni ribiči, da prebijejo svoj prosti čas v le«pi priredi, ob brzih potočkih in mogočnih rekah. Mnogi tuja prihajajo zaradi zabave, precej pa tudi, da si z ribištvom ozdravil jo ž»vce. "jtrujene r težavnih poklicih. Omenjene
otrok je ostalo pri življenja, toda razkropili
so se daleč po svetu in tudi sami z družinami komaj živijo. Zapuščena vdova bivam zdaj v Tonniesovi baraki na Šmartinski cesti 21. Ob moževi smrti je bilo še vsega najinega premoženja celih 50 Din, a zdaj živim samo od miloščine dobrih src.
— O nastanku požara se je takrat marsikaj ugibalo in so pravili, da se je pri streljanju v spevoigri Fatinitzi prijela kaka iskra platnene kulise in tlela naprej. A jaz se dobro spominjam, kako mi je pravil pokojni mož: Štirinajst dni pred požarom so prišli k njemu neki moški in ga nagovarjali, naj jih vzame v službo za premikanje kulis. Mož je namreč imel pod seboj 14 pomočnikov. Odvrnil je novodošlecem, da jih za enkrat ne more sprejeti v službo. Tedaj pa so se začeli' pridušati, češ: »Cez štirinajst dni ne boš imel ne kulis ne ljudi!« Moj mož je takrat opozoril stražnika, ki je stal v bližini in je čul grožnje. Toda stražnik ga ie zavrnil: »Kai hočete, saj so pijani!«
Tako nam je pripovedovala bedna starka gospa Amalija Gogala in zaključila med solzami: »O, ne dvomim dosti, da se je takrat res izvršil zločin požiga. Toda zločin je bil tudi, da se za nas siromašne pogorelce nik-do ni pobrigal. Reva sem bila vse življenje in stradam tudi na stara leta.« —
Zadovoljiva rešitev spora zaradi elektrike
Laško, 20. februarja. Mestna občina Laško je sklenila leta 1925 s falsko elektrarno pogodbo, katere člen 5. se je glasil, da se morajo cene toka prilagoditi v medsebojnem sporazumu dejanskim razmeram, ako bi prišlo v teku časa do znatnih sprememb v gospodarskih razmerah. Te razmere so se zadnja leta res tako spremenile, da draginjski pribi-tek po prvotnem ključu ni več odgovarjal. Zato je stavilo županstvo na elektrarno predstavko, da prilagodi draginjski pri-bitek trenutnim gospodarskim prilikam. Falska elektrarna pa na to predstavko ni pristala, zaradi česar je prešla kompeten-ca za rešitev spora pred razsodiščni forum. V razsodišče sta delegirali županstvo Laško g. univ. prof. dr. Vidmarja, elektrarna Fala pa g. inž. Kiirschnerja, a za predsednika razsodišča je bil izbr?n g. inž. Milan šuklje. Vsa zadeva se je vlekla preko enega leta in šele na III. razsodiščni seji, ki se je vršila 10. t. m. je prišlo do zadovoljivega sporazuma.
Poleg nekaterih odškodninskih zneskov za investicije, ki jih je imela mestna občina za podaljšanje omrežja, je pristala Fala na znižanje temeljnih '.en toka za razsvetljavo od 0.80 na Din C.75 za kw uro, počenši s 1. januarjem 1932 v neposredno korist odjemalcev električne struje.
Poleg tega plača falska elektrarna ob koncu vsakega leta občini Laško	od
svojih brutto dohodkov za tok za razsvetljavo in za motorni pogon Tudi ta dohodek bo prišel v dobro konsumentom-mešča-nom, ker znači znaten plus v občinskih dohodkih, s čemur se bodo znižale sorazmerno tudi občinske doklade in druge dajatve. Za dosežen uspeh gre polno priznanje županu g. dr. Rošu in ravnatelju fal-ske elektrarne g. inž. Kiepaehu, ki sta se v stvarni presoji trenutnih gospodarskih razmer sporazumela k omenjenemu aranžmaju. Ravno tako pa gre tudi polno priznanje razsodiščnemu predsedniku g. inž. šukletu, kakor tudi članom razsodišča gg. prof. dr. Vidmarju in inž. Ktirschnerju, ki so predočivši vse vidike sporne zadeve uplivali na dosego sporazuma in likvidacijo spora, ki je s tem v obojestransko zadovoljstvo končno veljavno rešen.
Komunalni nroblemi Kamnika
Kamnik, 20. februarja.
V	času gospodarske krize je težavno voditi komunalno politiko tako siromašnega mesta kakor je n. pr. Kamnik. Naše mesto razen par hiš, ki pa ne donašajo prav za prav nikakih dohodkov, nima nobenega premoženja. V tem tiči tudi vzrok, da se morajo vsa važna vprašanja, kakor zgradba novega ljudskošolskega poslopja in nove klavnice, ureditev cest itd., od leta do leta odlagati na boljše čase Vzporedno z naraščajočimi potrebami mesta pa smo zaznamovali v preteklem letu celo znaten padec dohodkov in nihče ne more 'z gotovostjo trditi, koliko bodo ti znašali v letošnjem letu. V tem pogledu nastanejo tudi precejšnje težave pri sestavi proračuna. Edino sredstvo, da bodo v novem proračunu pokriti vsaj vsi najpotrebnejši izdatki, je štednja povsod, kjer je to le mogoče.
V	teh časih je življenjske važnosti za vsako občino, kakšni možje vodijo njeno usodo. Vzornemu gospodarju, ki je dokazal, da zna dobro ravnati s svofim imetjem in pametno
države znajo to visoko ceniti in bo si temu primerno uredile rilbarske zakone.
Pri nas pa je drugače. Kljub krasnemu vodovju, ki je žal skrajno zanemarjeno, imamo tudi še 6tarokopiten. tujskemu prometu. in še bolj zdravemu gospodarstvu, neprimeren ribiški zakon. Kriv je bil tega nazor, da je ribištvo odvisen šport, ki nima pomena ne za zdravje, še manj za narodno gospodarstvo. Oglejmo pa si za primer naša letovišča. Koliko tujcev prihaja na Gorenjsko vprav zaradi ribolova in koliko bi jih še prišlo," če bi imeli priliko ribariti!
Zaenkrat sta res lepi športni vodi Bohinjka in Radovna ki sta primerno zasajeni. Vse druge vode v radovljiškem okraju pa so za izvajanje ribištva s športnega stališča neprimerne. Naj omenim Dolinko, ki je v vsem toku, od izvira pa do otočja pri Radovljici, precej prazna. Najslabša je seveda spodaj Jesenic, kjer uničujejo zarod razne kisline, ki jih izpuščajo i z tovarn. To škoduje ribam tudi v nadaljnjem toku Save skozi ves radovljiški in kranjtki okraj. Nadalje je bilo krivo revščine na ribah v Savi fcudii to. da ni bilo pri Medvodah ribje steze, ki smo jo dobili šele po večletnih zahtevah. Sedaj, pravijo, pa ribe že prehajajo po stezi v gornji tok Save. Druge vode v radovljiškem okraju eo pač ugodne za ribogojstvo. žal pa premajhne za šport, vsaj v pretežnem delu leta. Kot take pa pridejo v poštev tudi za tujski premet, kajti okusne postrvi privabijo marsikaterega gurmana v naše kraj«.
Lepe eportne vod« ®o tudi v ostalih delih naše banovine. Naj omenim Kokro. Selnico, posefono lepa j« PoSjamsčica, ki je
Velika opasnost za one, 2391 ki mnogo sedijo,
je slaba prebava, povzročena vsled sključene drže telesa pri delu. Kronična zapeka in hemeroidi so prvi pojav težkih notranjih obolenj, ki se pozneje zelo težko zdravijo. Preprečite to opasnost že naprej ter pijte redno vsak dan 2 do 3 čaše
RADENSKE ZDRAVILNE VODE.
gospodariti, bo vsakdo z mirnim srcem zaupal, da ga zastopa v občinskem odboru pri reševanju onih vprašani, pri katerih so zainteresirani vsi davkoplačevalki. Zaupanje, ki ga imajo davkoplačevalci do mestnih očetov, pa je prvi in glavni temelj dobrega občinskega gospodarstva.
Kamniški občinski odbor se je že pred poltretjim mesecem sestal k seji, da obravnava proračun za L 1932. Takrat se je nekaterim občinskim možem zdelo, da bo proračun v par postavkah preveč obremenil občane z dokladtmi, zato se je seja preložila za nekaj dni, dokler odbor treh strokovnjakov ne oregleda proračuna in ga e prav i v primerno ravnovesje. Iz znanih vzrokov se je nadaljevanje seje zavleklo skoro za 3 mesec«. Šele včeraj se je občinski odbor sestal, da spravi proračun pod streho.
V uvodni besedi j« župan g. Franc Krat-nar pozdravil nove občinske odbornike in sreskega načelnika g. Vouška. Prešlo se je takoj na pretres proračuna. Odbor je prvot-
K pomladnemu dehi
Med našimi ljudmi na kmetih se pojavljajo različna mnenja glede povzdige in Lz-bo^šanja produkcije kmetijskih pridelkov. Tako se čuje, da se dandanes sploh več ne izplača propagirati to ali ono panogo, ker itak ne prinaša nobenih dohodkov. Grešili so oni, ki so vedno priporočali povečanje produkcije kmetijskih pridelkov. Sedaj naj se najde prodajna možnost teh odvišniih pridetikov. Strokovnjaki, torej na plan in prodajajte tudi biagol
Na prvi pogled bi človek mislil, da je res temu tako. Ali če gremo še cialje, 6e prepričamo, da je naše kmetijske pridelke zelo hudo prodati zaradi s».abe kakovosti. Organizacija prodaje mleka se obravnava v naši javnosti, podobno v Ljubljani, že desetletja, pa še nismo dosegli nikakith uspehov. Smo tam, kakor smo bili pred 30 leti! Izjemo tvori samo izdelava biorizi-ranega mleka v Ljubljani. Pa naj kdo trdi, da ni trelba več priporočati večje in boljše produkcije mleka in mlečnih izdelkov. Dobrega masla so deležni samo nekateri, ki uživajo posebno naklonjenost prod/ucentov, ali pa se mora kupovati za drag denar, in še to se uvaža iz drugih banovin. O 6iru pa rajši molčimo! Častne izjeme n. pr. Nova vas in še nekatere druge sirarne, nam ne smejo zakriti žalostnih produkcijskih Tazmer, predvsem kar se tiče kva/jtete in velikosti sirov, ki kljub velikanskim podporam, ki so bile podeljene mnogim zadrugam, niso izboljšale svojih izdelkov v ničemer.
Pri živailskih proizvodih tudi ni mnogo bolje. Zares pitanih živali, pa naj bo to vaov, svinj ali perutnine, je hudo dobiti pri nas. Vzrck tiči delno v pasmi, še več pa v slabem krmljenju. S slamo, ki sestavlja glavno snov pri prehrana našega goveda, ne bomo prisili daleč, če jo tudi razrežemo, namakamo ali celo parimo. S!ama ostane slama. Kdor meni, da se naša živinoreja ne sme izboljšati, niti njeno številčno stanje povečati, je kriv prerok, katerega naj naši kmetje nikar ne uvažujejo. Nasprotno, pod vzet i moramo vse. kar je potrebno za izboljšanje naše živinoreje, in to velja posebno, da posvečamo največjo pozornost večjemu in boljšemu pridelovanju krme na travnikih kakor tudi na njivah Ko nastopi pomlad in z njo ponvadroo delo, tedaj moramo naše travnike temeljito pobran iti in osnažiti, pognojiti. pa ne samo z gnojnioo, temveč tudi z umetnimi gnojili. Kdor le zmore, naj si napravi tudi umetne travnike. Ob nakupu travniške-
bila vedno bogata na plemenskih ribah, in sedaj v splošnem žal zelo izlovljena Kamniška Bistrica.
Krasni športni vodi sta Krka in Kulpa. Tečeta skozi prelepo pokrajino, ki je zelo revna. Če bi bili Krka in Kulpa primerno zasajeni in bi bilo preskrbljeno, da bi dobili dovoljenje za izvajanje ribolova ribi-či-sportn ki, bi se v omenjenih krajih zw.t-no dvignil tujski promet in z njim splošno blagostanje. Pri primerni dobri otkrbi, pr' pametnem zatajevanju bi prišli na svoj račun tudi naši domači ribiči.
Izvrstne športne vode imamo tudi v mariborskem okrožju. Tamošnje vode so 6icer boljše zasajene kakor one v področju Ljubljane, toda tudi še vse premalo. Mnogo potokov, ki imajo vse pogoje za razvoj in rast rib, je praznih. Če bomo hoteli dvigniti naše ribištvo, bodisi 6 športnega kakor tudi gospodarskega stališča, bomo morali skrbeti, da dobimo primeren državni ribiški zakon. Prej bo treba proučiti vse okoliščine, ki ovirajo napredek našega ribar-etva v sladkih vodah. S samimi visokimi taksami n« bomo dosegli nič, uničiti bomo še to. kar imamo. Marsikateri posestnik aH zakupnik ribolova bo raja vse opustil, kakor da bi deLail v izgubo. Neprimerno pojmovanje ribištva je rodilo sedanje takse! Menda je bilo za podflago tole: Kdor je posestnik ribiškega revirja, bo že laW<o plačaj in tisti, ki si privošči luksus, <.a se bavi z ribištvom, mora tudi imeti denar Napeli eo visoke davščine, lastniki morajo plačevati do 50 odst. najemnine, a če ribolova ne oddajajo, pa od vsote, ki bi jo lahko (prejemali, čc bfi oddali nbofiov v zakuo.
ne postavke v izdatkih ponekod nekoliko zmanjšal, k dohodkom pa na treh ali štirih me6tib primaknil kakega »jurja«, tako da znašajo sedaj redni izdatki 732.536 Din. redni dohodki pa 253.568 Din. Proračun je v dohodkih in stroških za okrog 42.000 Din manjši od lanskega. Primanjkljaj 3o4.386 Din se bo kril s 45°/« doklado (za 5°/» nižja od lanske!) na direktne davke, s trošarino na alkoholne pijače in z davščino na zakolj živine. Uvedla se je tudi nova davščina na iavne vodovode. Vsaka družina, ki uživa vodo iz javnega vodovoda, plača letno odpadajoči znesek na 1 pipo, to je 24 Din. Davščina na uvoženo meso se ie zvišala pri kg od 20 par na 1 Din, s čemur bodo nekoliko zaščiteni domači mesarji. Trošarina na alkoholne pijače in doklada na zakol živine ostane na isti višini. Nekateri glavni izdatki so votirani: za občinsko upravo 108.600 Din, javne naprave 235.500 Din, zdravstvo 21.500 Din. Postavka za redarstvo znaša 62.200 Din. Izredno obremenjuje proračun socialno skrbstvo: Za ubožni sklad je določenih 68.700 Din, fond za brezposelne znaša 5000 Din. Na seji se je poudarjalo, da obe postavki ne bosta zadostili potrebam. Postavka za šolstvo je za 60.000 Din manjša od lanske in znaša stmo 97.179 Din. Sokol dobi 1500 Din, Tujskoprometno društvo 2000 Din, salonski orkester 1000 Din (pod pogojem, če bo deloval), godba 4000 Din.
Proračun je bil po živahni debati soglasno in z odobravanjem sprejet. Na predlog župana g. Kratnarja je bilo nato soglasno sklenjeno, da se pošlie na merodajna mesta sklep občinskega odbora z zahtevo, da se Univerza kralja Aleksandra I. ohrani neokrnjena. Prav tako je bil soglasno sprejet predlog I. svetovalca g. škofa, da se pri generalni direkciji državnih železnic protestira proti ukinitvi treh vlakov na kamniški progi, ker je to tudi v veliko škodo za naše letovišče. Seja se bo nadaljevala v ponedeljek.
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.
ga 6emenija moramo biti previdni. Pred očmi imamo predvsem naše kmetijske organizacije, ki že od nekdaj delujejo v prid našemu kmetu. Povedano veija tudi za pridelovanje krmilne pese, raznih detelj, zelene krme in raznega korenstva.
Slično bi lahko pisaili tudi o drugih panogah, kakor o perutninanstvu, sadjarstvu in vinarstvu.
Držimo se načela, ki vetja še vedno v trgovini, da dobro blago najde vedno dobrega kupca, slabega blaga se pa vsakdo brani. Pred pomladijo uvaižujmo vse pridobitve, ki nam pripomorejo do izboljšanja našega kmetijstva.	Fr K.
Kalij kot gnojilo
Najvažnejše kalijevo gnojilo, ki ga moramo uvažati, da zadostimo zahtevam kulturni hrastlin po tem neobhodno potrebnim gnojilu, je 40% kalijeva sol, Kajnita v našo državo ne uvažamo več iz raznih vzrokov, med katerimi je glavni ta, ker vsebuje kajnit 12 do 14 odstotkov kalija in zato ne prenese dragega prevoza iz Nemčije. S kajmitom so se pri nas vršile tudi razne nedovoljene manipulacije, kar je dalo povod za prepovedi njegovega uvoza.
Sicer imamo tudi v domačem gnojilu — pepelu — nekaj kalija, ki pa nikakor ne zadostuje vsem potrebam, kjer ga moramo uporabljati. Pepel listnega drevja, je boljši od pepela iglavcev, premogov pa ne pride v poštev, ker Škoduje rastlinam.
Danes uporabljamo umetna gnojila le v obliki polnega gnojenja, pri katerem vpliva kalij posebno dobro na kakovost in vztrajnost pridelkov, posebno krompirja, koruze, hmelja, sadja, vinske trte, razne povrtnine itd. Vsem tem rastlinam gnojimo tudi z apnenim dušikom in s superfo** fatom, ker le na ta način moremo potem računiti na uspehe.
Pri nas gnojijo kmetje z umnimi gnojili navadno prepozno, in sicer šele pri setvi ali saditvi. To pa nikakor ni pravilno. Dejstvo je, da izrabi rastlina gnojila najbolje tedaj, če jih trosimo vsaj 14 dni pred setvijo in jih dobro pomešamo z zemljo, ker le potem se raztopijo in postanejo dostopna mladim rastlinam.
Ko gnojimo krompirju, moramo vzeti poleg hlevskega gnoja na 1 oral še 100 kg kalijeve soli, 120 kg apnenega dušika in 120 do 150 kg superfosfata. Pri jarinah pa potrosimo 40% kalijevo sol vsaj 2 tedna pred setvijo ter jo plitvo podorjemo. Omeniti je, da superfosfata ne smemo mešati z apnenim dušikom, temveč trosimo superfosfat po izvršeni setvi kar po vrhu
Kdo neki bi pri takih razmerah skušal izboljšati in obogateti svoja vodovja in za to nlačeval višje takse?
Posebno hudo so prizadeti posestniki in zakupniki takih voda, ki niso športne, ki so ugodne le za gojitev. Plačevati pa morajo od njih tako zvane športne takse poleg že itak dragih ribiških kart. Ribe morajo imeti, ker jiih zahtevajo tujci, sicer teh ne bo več. JČako torej ribe ujeti. Prisiljeni so poslužiti se mrež, ali pa ribariti na način, pri katerem nimajo posebnega športnega užitka, pač pa gre le za primeren gospodarski hasek, od katerega morajo že pri dohodnini plačevati visok oboki. (Poudarjam, da ne mislim pri tem načinov, ki bi utegnili škodovati ribogojstvu). Ker voda ni primerna za šport, ker je premajhna. mirno tekoča ali pa ima s'abo obrežje, mora posestnik plačati tudi ribiče. ki miu preskrbijo riibe. In zato naj plačuje še za zabavo, ki je v takih vodah nima!
Povsod poudarjamo važnost tujskega prometa in gledamo na njegov napredek, to-da_ ribištvu, ki je gotovo eden izmed najvažnejših činiteljev če hočemo privabiti bogate Angleže in Američane, stavimo velike ovire. Z visokimi taksami in posameznimi ribarskmri zavodi ne bomo pridobili nič. Gledati moramo, da uredimo naše ribištvo tako. da se bo lahko raizviia'o. da bodo vode bogate in da bodo od poseta tujcev imeli lepo. zdravo zabavo vsi naš1 ribiči, ne samo nekateri izvoljeni gospodje. Zelo važno p« Je tudi, da razlikujemo ribiški aport kot tak m pa ribiiko gospodarim	VL K.
in ga zavlečemo. V novejšem času uporabljajo tudi mešano gnojilo nitrofoskal za okopavine in jarine pri pomladanskem gnojenju. Nitrofoskala vzamemo 250 do 300 kg na oral.
Na starih deteljiščih pa uporabljamo le kalijeva in fosforna gnojila in apno. Kdor upošteva svojstvo detelj. k.i pridobivajo dušik iz zraka, jim ne bo gnojil z dušičnati-mi gnojili ali celo z gnojnico ali hlevskim gnojem, ker je to potratno. Pač pa je dobro dodati pri setvi lucerne na oral 50 kg lahko topljivega dušičnatega umetnega gnojila, da mlade rastlinice bujneje poženejo in se dovolj zgostijo do zime.
Pozebla trt na očesa
Vkljub prav kosmati odeji, s katero so zavarovana trtna očesca proti zunanjim vplivom, osobito proti mrazu, jih ta vendarle pokvari če temperatura pregloboko pade. V tem oziru ne škoduje toliko suh kakor vlažen mraz. če se namreč napravi na trtah in na očescih poledica. Vlaga, ki prodre tudi v notranjost očesc, zmrzne m razširi ali razcefra notranji življenjski del očesca, ki porjavi in zamre. Tako pokvarjeno oko pomladi ne požene ali pa napravi slab poganjek, katerega je najbolje takoj odstraniti
Vsako glavno oko obstaja namreč že t nerazvitem spalnem stanju iz zelenega stebelca, listov, vilic in, če je rodovitno, še iz grozd.čkov. ki so še vsi močno stisnjeni in obdani s svetlorjavo volnato odejo. Čim postane pomladi dovelj toplo, se pričnejo ti notranji zeleni deli raztegovati, volnata odeja se razpoči in oko prične brsteti ter se postopno razvijati v močan svež poganjek. Nasprotno se pa mrtvo oko pri najmanjšem sunku enostavno odlomi.
Ako ne spoznamo zamrlega očesa že po zunanjosti, prerežemo oko čez polovico z ostrim nožem m ga natančno pregledamo. Če je znotraj še zelenkasto, je živo, dočim je pozeblo ali drugače pokvarjeno oko tudi znotraj temnorjavo, in sicer popolnoma ali samo do temelja, kar ga v obeh primerih napravi nesposobnega za normaku razvoj.
Vsako glavno dobro razvito oko pa ima še eno ali dve stranski šibki, tako zvani adventivni (nekako namestni) očesci, ki so še bolj odporni in pri močnih trtah vibr-stijo obenem z glavnim očesom, kar s« opaža posebno pri hibridih (križankah), tako da jih je treba koj v pričetku rasti odstraniti, da ne ovirajo ali celo zatrejo pravilne rasti glavnega očesa.
Ker se torej tudi iz stranskih temeljnih očesc razvijejo lahko močni in plodni poganjki, moramo v primeru pozebe glavnih očes počakati, če morda ne požene stransko oko celo z zarodom obloženi poganjek. Le če je tudi ta jalov, ga enostavno odstranimo, da ne jemlje hrane ostalim zdravim za nadaljni razvoj trte namenjenim poganjkom.
Zadnja poledica je že napravila nekoliko škode. Ce bo trajala nekaj dni sedanja nizka temperatura, bo gotovo mnogo očesc zmrznilo. Zaradi tega bo treba pri letošnji pomladni trtni režnji precej pazljivosti, da z napačno režnjo ne povečamo že po mrazu povzročene škode. Očesa ne pozebejo enakomerno na vsem poganjku, največ pozebejo na zgornjih delih. Zato bo previs dovala letos najbrže prav kratka režnja d« zdravih temeljnih (spodnjih) očes.
Fran Gomba&>
Zakaj lani ni bilo dovoljena sla jen je mostov
Po točki 2. vinskega zakona in tockJ A, člena 4, pravilnika k temu zakonu more kraljevska banska uprava predhodno izdati splošno dovoljenje za slajenje mostov samo na predlog pristojne kontrolne postaje (za dravsko banovino banovinska kmetijska poizkusna in kontrolna postaja r Mariboru) ali kletarskega nadzornika dravske banovine, ki pa leta 1931. takega predloga nista stavila. Zavoljo tega banska uprava ni izdala takega dovoljenja, dasi so nekateri vinarji proti pričakovanju slajenje želeli. Zaradi bodočega ravnanja prinašamo razloge za to:
1.	Niti leta 19.30. ni bilo st>lošno dovoljenje za slaienie prav neobhodno potrebno, tem manj leta 1931., ko je bilo jesensko vreme za zorenje grozdja izredno ugodno in so napredni vinarji dosegli tako odlične* kakovosti kakor že desetletja sem ne: 20 in celo 30-odstotni mošti niso bili redki.
2.	Kvalitetne trsne vrste z ustrezaiočih leg in zemelj so dale, kakor se je moglo zaradi stanovitnosti' oktobrskega vremena pričakovati, ob poznih trgatvah, na pr. od 15. oktobra dalje, baš tudi v dravski banovini dovolj okoli 20-odstotnih mostov (t j. vina s približno 12 volumnih odstotkov alkohola), ki prihajajo kot kvalitetna vina za izvoz najbolj v poštev in so neprimerno boljša kakor umetno popravljena vina od preranih trgatev itd.; za poslednje se vobče ne morejo izdati niti individualna dovoljenja za slajenje po točki 4. člena 4. pravilnika (glej tudi 2. odstavek člena 4.).
3.	S splošnim dovoljenjem slaienja zlasti leta 1931. bi bili pospeševali »prisilno vinarstvo« na škodo kvalitetni vinski produkciji; to so mošti, odnosno vina od pre-ranEh trgatev (pred določenim rokom), od slabih trsnih vrst pretežno v mešanih nasadih, od neustreza.iočih leg in zemelj, katera kupujejo čisto zgolj v soekulativne svrhe po oderuško nizkih cenah, jih izkuša-jo s »popravljanjem« spraviti z velikim dobičkom na trg in tako tlačijo ceno tudi kvalitetno odličnim originalnim vinom zaradi manjšega povpraševanja po njih. Sla-jena vina se po vinskem zakonu ne smatrajo za »naravna«, »naturna«, »prirodna«, »prava«, »pristna«, »originalna« in slično ter se s takimi označbami ne smejo spravljati v promet.
4.	Tudi individualna dovoljenja (posameznikom) za sla.ienjV katera Izdaje vinogradnikom ali kletarskim organizacijam v primeru dokazane potrebe kletarski nadzornik v smislu točke 4. člena 4. pravilnika, so iz navedenih razlogov leta 1931. popolnoma odpadla.
5.	Dovoljenje za iziemna »pooravlianja« mošta in vina v svrho izvoza daie izvoznikom kmetijsko ministrstvo po točki 16. vinskega zakona, odnn^no člena 42. pravilnika k temu zakonu, katere olajšave pa se leta 1931. tudi ni poslužila r.;ti ena izvozna tvrdka v dravski banovini. A. Ž.
Kmetijski vestnik
otovalna kmetijska razstava
Vse je domače delo — Zanimivi oddelki v posameznih vagonih — Z razstavo se ob-csem vrši tiz&i kmetijski pouk — Zdaj potuje vlak po jugu države, pride pa tudi v
Slovenijo
r. — Beograd, 19. februarja.
Kg se je lani, ne vem že ob kaki priložnosti, sprožila pri nas misei o potovalni kmetijski razstavi — misel za to razstavo je poklicanim čini tel jem pač dala potovalna razstava centralnega presbiroja pred-sedn:štva ministrskega sveta, ki je s svojimi diagrami in grafikoni v razvoju na&e države v desetin povojnih ietih preromala vso državo m tudi iobršen kos inozemstva — se je o stvari razpravljalo nekaj časa v javnosti, potem je pa nekako zaspala. Vsaj navidezno za javnost, dočim se je pa potihem dela'o in delalo, a v soboto >e razstava dospela iz Smedereva v Beograd popolnoma gotova in pripravljena za otvoritev in pohod po državi.
Zamisel take razstave ni naša. ker ima potovalna kmetijska razstava in šola svoje predhodnice v inozemstvu. Boljševiki v Rusiji so propagirali na tak način svoje i kolhoze«, svoje kolektivno narodno go-;p darstvo, a Mussolini. sledeč njim, je za propagiranje svoje »ži*ne bitke« uvedel, kar' ie vsekakor prikladnejše. svoje »avto-mob;!?ke kolone«, šel ie celo še dalje in
Italiji se na ta nač;n ne prooagira samo fašisti^o narodno gospodarstvo, temveč tndi »fašist'čra kultura« s posebno gleda-1 ško in kinematografsko avtomobilsko kolono. Zamisel naše potovalne kmetijske razstave in šole potemtakem ni b;la naša: 'oda naša je v celoti njena izvedba. Vse, re?ar ie b''o treba zanjo, se je pripravilo n napravilo doma in vse. kar se razkazuje je naše. sko izvzamemo le neke malenkosti. pripadajoče stroini industriji ter t lektričnim inradijskim napravam. Tako je razstava dejansko naša. zrastla na naš:h tleh. z našim materijalom in naš'mi močmi, razkazuje naše narodno gospodarstvo v njegovem razvoju in napredku ter — za-■ tanku in hoče tako s primerjavo dobrega, najboljšega s slabejSim, najslabšim v sliki in priliki ter poukom v tiskani in govorjeni besedi pokazali našemu kmetskemu prebivalstvu, po kateri poti naj hodi. da se bo njegovo gospodarstvo povzpelo do višine, ki bo zagotavljala njemu in ž njim idej državi ono blagostanje, ki ga zasluži v mučnim delom svojih žuljavih rek.
Razstava je nameščena v 23 železniških vozeh, zelo lično in res kar najsmotreneje opremljenih. Tri vozove so izdelale želez-t • ške dela'.-niče v Zagrebu, dva v Velikem Bečkereku, vsi ostali so pa predelani in •*a razstavo nalašč opremljeni železniški tovorni' vozovi GB in je vsa dela izvršila cielavnica državnih železnic v Smederevu. Vozovi so modro pleskani in imajo na rbeh straneh zaporedno številko in napis, ki označuje v vozu se nahajajoči oddelek i azstave.
Ali more razstava na ozkotirnice?
le ko sem ogledoval vso kompozicijo cd SMEsj. še bolj pa pozneje, ko sem razmo-' r.val vsebino vsakega voza posebej in sem ■■■išrl uo vez. ki razkazujejo naše zadruž-
■itvr., sem videi da ima ta naša potujoča • .z® lava vz.rc vse hvale vredni opremi m
•. 'i', vendarle težak nedostatek, ki se, če
i'čeri. da le 3 težavo popraviti. Ali-
rn, da ml ne bc nihče oporekal, če trdim, da je zadružništvo vsepovsod in torej tudi pri nas meril j gospodarskega razvoja in napredka in da je ta razstava namenjena predvsem tistim krajem kjer je kmetsko prebivalstvo najbolj potrebno pouka v tem pogledu. Pa sem čital številke >,Glavne za-fugoslavije;: dravska bano-pr i morska
-66. dunavska 1824, moravska 1105. drin-ska 898, vardarska 478, savska 1013 in vrbaska 229, in si mislil: najslabše banovine v tem pogledu so vrbaska, zetska, primorska, vardarska in drinska, toda kako naj pride tjakaj potovalna razstava, ki t c če po n o r m a 1 n o t i r n i železniški proti. dočim pa tc najpotrebnejše banovine nimajo norroalnotirnih železnic, temveč le ozkotirne ?
V zetsko banovino razstava sploh ne more, ker sta edini železnici tu kratka normalka iz Podgorice do Plavnice na Ska-tiarskern jezeru in ozkotirnica iz Vir Paza-ra do Bara. Primorska banovina ima nor-malko samo do Splita (Šibenika), vardar-
ca glavno progo do Gjevgjevlije, del
sovske in Veles-Kočane, vrbaska cd Dobr-Ijina do Banjaluke, drinska pa menda nobene. Vpraševal sem, ali so vozovi prirejeni na prehod na 76-centimetrsko ozko-tirnico, pa mi niso vedeli povedati, pregledal sem vse službene oojave pa nisem našel r.ikjer take pripombe, iz česar vsega zaključujem, ca je razs'ava prirejena samo za normalnotirne prog? in potemtakem za kraje, ki je manj potrebujejo kakor ostali. In v tem vidim velik nedostatek; --.veda. ako te ugotovitve oGgovarjajo resnici. Pripomnim naj še, da se mi zdi malo verjetno, da bi se taka Kompozicija dala prevesti r.a 76-centimetrsko ozkotlrnico s pomočjo ozkotinrh pcavczov ker se mi zde vsaj posamezni vozov; previsoki za ozkotirne železniške objekte (predore), dočim je pres'op na 60-centimetrsko ozkotirnico gotovo popolnoma nemogoč.
Zimska kmetijska šola.
Ko smo si v nedeljo dopoldne po slovesni otvoritvi ogledovali razstavo — v beo-vrajsko postajo so jo porinili z zadnjim <oncern naprej, da je bil vhod v predzadnjem vozu (zadnji je odprt in se nahaja na njem poljedelsko orodje) — se je marsikateri ogledovalec vpraševal, zakaj se neki pr.reja ta razstava sedaj pozimi, ko je vendar treba vso kompozicijo neprestano kuriti od spredaj in od zadaj in se potemtakem troši toliko kuriva, dočim bi v toplem letnem času odpadli vsi ti izdatki. Ta pripomba bi bila morda kolikor toliko upravičena, če bi šlo samo za razstavo, ki naj bi se ogledova a kot nekaka razkazo-valnlca našega kmetijskega gospodarstva in bi ne bila zvezana z njo tudi prava p avoata potovalna kmetijska šola, kar ni nikak postranski namer te prireditve, temveč g'avn!l Razstava aaje pač tej šoli gra-d vo in učila za nazora pouk v naprednem kmet;jstvu vseh strok. Poučevali bodo kmetijski strokovnjaki, a učenci naj so naši kmetje, stari in mladi, moški in ženske, ki pa imajo časa za take poučne tečaje samo v zimskem času. ko jih ne zapusluje n" hovo kmetskr de'o. Zato more taka razstava dosegat: svoj smoter samo v zimskem čas« in sa^o tu pa tam (pač po krajevnih razmerah) tudi o drugih letnih časih.
ii iuzne zveze
A
na 887 zadrug, zetska 270,
Druga pota našega narodnega gospodarstva
Že površen pregled mora ogledovalcu
predočiti, da ima ta razstava poleg svojega glavnega namena — obče povzdige našega kmetskega gospodarstva — tudi še
Nj. Vel. kralj zapušča razstavo
drug namen, ki ga ji je brez dvoma narekovala današnja svetovna gospodarska kriza s svojimi tudi v našem narodnem gospodarstvu le preobčutno se pojavljajo-čimi težavami. »Žitna kriza«, »lesna križan, »vinska kriza«, »živinska kriza« in kako naj se še imenujejo in naštevajo vse te krize in njihovi odtenki, so pač vzrok, da naša potovalna kmetijska razstava v marsičem stopa iz dosedanjega tira našega kmetijskega gospodarstva. Res je, da je vsega tu, kar raste in rodi na naših tleh, toda marsikaterim strokam, ki so do danes veljale kot glavne, je posvečenega mnogo manj prostora in gradiva, kakor drugim, ki &o veljale dosiej za manj važne. Pri onih ne gre več za kar najogrom-nejšo količino, temveč skoraj le za kar najboljšo izbiro, ki naj poplemeniti, do dovršenosti dvigne in obenem poceni proizvod, da more obstati pred zunanjo konkurenco, pri teh pa ne »amo za popleme-nitenje in dovršenje proizvoda temveč tudi za kar najobilnejše proizvodnjo, ker se tej proizvodnji tudi v bodočnosti obetajo odprti zunanji trgi, al: pa ji je vsaj mogoče, da s svojo konku-enčro zmožnostjo iz-pedbije tujo proizvodnjo na domačem trgu. Tako se vidi. da razstava posveča prav posebno pozornost sadjereji industrijskemu rastlinju, čebelarstvu, perutn,iia rstvu ter mlekarstvu, s čimer je pač povedana vse.
Razpored razstave.
Kakor rečeno, šteje razstavna kompozicija 23 voz in je vse gradivo porazdeljeno takole:
1.	Električna centrala.
2.	Vodstvo razstave v udobno urejenem vozu z majhnim salončkom, spalnico in kuhinjico.
3.	Razstavna knjižnica, v kateri se nahaja vsa naša gospodarska literatura, knjige, časopisi in listi. Tu se bodo mogle kupovati knjige in naročati časopisi in
listi.
4.	Plemenska perutnina, vse z dvorske farme pri Rakovici v beograjski okolici, zares krasne živali. Poleg ^njih tudi dva preljubka angorska kunca z dolgo svileno
diako.
5.	Perutninarstvo z vsemi napravami in navodili za kar najumnejšo in najprinos-nejšo rejo perutnine, naravno in umetno. Pregled tozadevnega zadružništva izkazuje za vso državo 41 čistih, 32 mešanih pe-rutninarskih zadrug in 27 perutninarskih društev.
6.	čebelarstvo. — Tu pač zavzema prvo mesto čebelarsko društvo za Slovenijo, katerega blagovni oddelek je razstavil pač vse in najboljše, kar more proizvesti ta stroka našega narodnega gospodarstva. Razstavljene so seveda tudi vse najmodernejše naprave, stroji, slike, fotografije in obsežna literatura.
7.	živinoreja in ribištvo. — V sliki in priliki je tu prikazana živina, ki je najprimernejša za posamezne predele naše države, krma v z m ju in rastlinju, škodljivci itd., modeli vzornih hlevov. Za ribiče bodo posebno zanimivi modeli za umetno gojitev rib.
8.	Vinogradništvo in sadjereja. — Vinogradništvo je zastopano prav za prav samo po petih vzornih predstavnikih te narodnogospodarske stroke, smederevski zadrugi in štirih iz Slovenije: gornjerad-gonskem Klotarju Bcuvierju, ormoškem Štefanu Brodarju, mariborski vinorejski in sadjerejski šoli ter kmetijski šoli na Grmu, seveda z njihovimi najboljšimi proizvodi. Sadjerejo pa predstavlja edina štajerska sadjarska zadruga, ki je gotovo na višku vsega, kar imamo te stroke v naši državi.
9.	Higijena vasi in zdravstveno zadružništvo je silno zanimiv oddelek razstave, kateremu je želeti ne samo največ ogle-dovalcev, temveč tudi ravno toliko in še več posnemovalcev Zelo ljubki so modeli zdravih kmetskih domov v raznih krajih države: v ljubljanski okolici, bosenskem Posavju, zagrebški .kolici, za kraške kraje in naposled model zadružnega doma narodnega zdravja Tu so tudi podatki o zdravstvenem zadružništvu, s katerim naša država prvači tolikim drugim Seveda ne manjka navodil za snago v hiši, hlevu, gospodarskih poslopjih in pa, kar se razume, pri človeku samem.
10.	Mlekarstvo. — Tu najdeš vse. kar gre v to stroko, a odlično mesto zavzema med drugimi tu mlekarska šola v škofji Loki.
11 Poljedelstvo. — Razkazujejo se tu vsi proizvodi poljedelstva v najboljši izbiri, žita, sočivje, poleg tega pa tudi vsakovrstni plevel in razni škodljivci, živalski ia rastlinski v svojem razvoju, z navodili
za boj proti njim. Zastopana Je s semenjem tudi ljubljanska tvrdka Sever.
12.	Poljedelska industrija obsega predvsem umetna gnojila, navodila za njihovo uporabo in seveda tudi v slikah uspehe, ki se dosegajo ž njo.
13.	Industrijsko rastlinstvo in sviloreja. Tu je seveda na prvem mestu tobak v vseh svojih vrstah, mak, paprika, hmelj, konoplja. Sviloreja se nanaša na gojitev svilo-prejk in murve, na ramanje s kokoni in njih razmotavanje.
14.	Ovčarstvo predstavlja v petih z železno ograjo oddeljenih kot'lh pet vrst drobnice, ki so najprimernejše za naše kraje, tri brez rog, dve pa rogati.
15.	»Srpsko privredno društvo« razkazuje tu svoj razvoj v enajst;h letih in proizvode, ki jih dosega s svojim umnim gospodarstvom. Članstvo se je v teh letih pomnožilo od 3500 na približno 8000.
16.. 17. in 18. Zadružništvo. — Bilo bi preobširno, če bi se tu tudi le površno navajale številke. Po banovinah sem j;h omenil že zgoraj, a tu naj le še dodam, da imamo v naš: državi vsega skupaj 7170 kmetijskih zadrug vseh panog (30. jun;ja 1931). V dravski banovmi štejejo: zadruge za poljedelski kredit 2, savez nabav-ljačkih zadruga drž. službenika 24. Zadružna zveza 585. Zveza slovenskih zadrug 215, Zveza gospoda-skih zadrug za Jugoslavijo 56 in revizijska zveza 31 zadrug. števMo zadružnikov v vsej državi je od leta 1928 do leta 1930. porastlo od 58.460 na 806 809 članov.
19. in 20. Gozdarstvo in lov. — Tu se prikazuje v miniaturi najpreprostejši način našega gozdarjenja, razstavljene so krasne slike naših gozdov, med njimi slike naše kraljeve rodbine v gozdu, potem način, kako je treba razoraM gozde in razlika med dobro m slabo razoranim gozdom
\6hiuW
s lem da upoabljate
NIVEA-CMEME
pred stabiin m mrzlim vremenom, da ne poka m ne postane (itcpava Nacrgnitfc Veso koze veče> vsak predeni, reste na pcčiteV temeljilo i Nivta-Creire Tkanine poOaneio i tem mladstno napete, koža oa močna in proina Vete« m slcibo vrome ji ne mo'eio vei ikod ti Nadrgnit^ p* »udi podnevi, predeni odidete na prosta lice m -oke < Nivea Creme. Ta krema mmrd ne (opusi nikak sijaj »ei Vair nudi oni sv £• in mia ostni izgled, ki ga m> vsi take -edi imamo Razlika nasproti luksuznim kremam:
Naivisji učinek ali eeneie. Nivea-Creme Oin 5.oo—22.ot Jugost P Beiersoon « Co a s o.|.. Maribor
z vsemi posledicami Seveda je tudi lep del posvečen pogozdovanju. — Lepo je tudi prikazan lov na vso pri nas se nahaja-jočo divjačino.
21.	Poljedelski stroji, seveda kolikor se morejo namestiti v železniškem vozu.
22.	Svinjereja je zastopana v enakem »hlevu« kakor ovčarstvo, po dven predstavnikih domače in enem angieške pasme.
23.	Poljedelsko orodje, le v skromnem številu in uajnevejši modeli, izdelki osije-ške tovarne in po Hoffherr-Schrantzu zastopane tvrdke Clayton Shukelworth.
Razstava je ostala še v ponedeljek v Beogradu, potem pa je krenila proti jugu. kjer se ustavlja na raznih postajah glavne in stranskih normalnotirnili prog. Odtod pa seveda vsepovsodo, do koder ji bo dopuščal železniški tir. Največji uspeh ji mora želeti gotovo vsakdo, ki mu je do čim najlepšega razvoja in napredka našega kmetijskega gospodarstva!
Marljiva jugoslovenska organizacija v Braziliji
Slovensko izobraževalno društvo »Primorje« v Sao Paulu v Braziliji je bilo ustanovljeno 8. aprila 1929. Šteje 128 članov in članic. Ima pevski in dramski odsek; prireja sestanke, kulturne prireditve, ima knjižnico, goji jugoslovensko narodno zavest, je nepolitično, nestrankarsko in nepristransko. Ima obširne društvene prostore!
(Jugoslovensko - češki dom) v Rua Sto Antonlo 70, kjer razpolaga z lepo dvorano in odrom ter drugimi potrebnimi prostori skupno s češkim društvom »Slavia«. — Slika predstavlja skupino članstva na izrednem občnem zboru, ki se je vršil 25. oktobra 1931. Društvo je posebno svečano proslavilo narodni praznik 1. decembra; nastopil je društveni pevski zbor pod vodstvom prof. Pavlovskega, recitirale so se pri-godne pesmi, govori so bili v treh jezikih, na koncu pa je godba zasvirala jugoslovensko in brazilsko himno
SOletoica rečiškega gasilnega društva
Rečica ob Savinji, 20. februarja.
Ta mesec poteče 50 let, od kar se je pri nas ustanovilo gasilno društvo, katerega prvi načelnik je bil takratni učitelj Franc Majer. Takratnim gasilcem je bila na razpolago stara občinska zelo pomanjkljiva brizgalna, zaradi česar si je društvo nabavilo leta 1885. za tiste čase moderno ročno brizgalno. Leta 1895. je podaril g. Tosto-vršnik stavbno parcelo za Gasilni dom, ki je bil še isto leto postavljen. Ko ie imelo društvo svoj lastni dom, je pričelo še z večjo vnemo delovati in si je leta 1906. nabavilo voz in iep društveni prapor in leta 1910. parno brizgalno, edino te vrste v Gornji Savinjski dolini, s katero se je prav uspešno borilo proti gostim požarom.
Ko se je leta 1919. ustanovila JGZ, je bil takratni društveni načeln k g. Zdravko De-leja obenem tudi prvi župni načelnik gornje-savinjske župe. Zaradi hude bolezni je bil priomran oddati društveno načelstvo sedanjemu načelniku g. Antonu Štruclju, pod katerega vodstvom je društvo odkrilo leta 1930. spominsko ploščo ustanovateljem društva in si istega leta nabavilo večjo množino cevi in motorno brizgalno.
Da se je društvo tako lepo razvijalo, gre v prvi vrsti zasluga ustanoviteljem kakor tudi sedanjemu odboru, zlasti načelniku g. Antonu Štruclju, ki res z vso vnemo deluje za razvoj društva.
Ustanovni zbor Organizacije prekmurskih in medmur-skih dobrovoljcev
Dolnja Lendava, 18. februarja.
Dne 28. t. m. ob 9. dopoldne bo ustanovni občni zbor Organizacije prekmurskih in medmurskih dobrovoljcev v dvorani hotela »Krone« v Dolnji Lendavi. Do sedaj je obstojala samo Organizacija prekmurskih dobrovoljcev, dočim medmurski dobrovolj-ci niso imeli svoje organizacije. Zato je nastala potreba, da se tudi ti organizirajo. To nelahko nalogo je prevzel g. Pavle Horvat in jo v treh mesecih tudi izvršil. Medmurski dobrovoljci štejejo skupno nad 2500 članov. Da bi se vrste še bolj pomnožile in se organizacija ojačila, se je sklenilo, da si obe organizaciji ustvarita zvezo s sedežem
in upravo v Dolnji Lendavi. Zveza bo razpolagala z okrog 3t/£0 člani.
Dobrovoljci naj se zgodovinskega občne-' ga zbora polnoštevilno udeležijo in tako tudi na zunaj pokažejo, da so v resnici pravi dobrovoljci, ki so vedno pripravljeni se odzvati klicu domovine, za katero so prvi dvignili puško.
Naprošajo se bivši poveljniki prekmurskih in medmurskih dobrovoljcev, ki so pripomogli, da sta se ia dva obmejna kraja priključila Jugoslaviji, da se zanesljivo udeležijo občnega zbora. Nadalje se*prosijo za udeležbo tudi vsi oni gospodje, ki so na kak drugi način pomagali dobrovoljcem pri njihovem osvobodilnem delu, da blagovolijo prisostvovati temu zgodovinskemu zborovanju. Vsi na občni zbor!
II. redni simfonični koncert
Ljubljana, 20. februarja.
V vrsti simfoničnih koncertov, ki iih prireja uprava Narodnega gledališča 6 sodelovanjem Filharmonične družbe že drugo sezono, je bii v petek v dvorani hotela »Union« drugi letošnji simfonični koncert. Bogati in lepi spored je z njemu lastno minuciozno preciznostjo dirigiral operni ravnatelj M. Polič, izvajal pa ga je v
to svrho kcinbin.Tani orkester, ki ga sestav. Ja jo ce.otni operni o tkester. Orkestralno društvo Glasbene Matice in pa del orkeerra drž. konservatorija. Ta o.kester je kos tudi najtežavnejšim nalogam, kakor je ta kohcert znova dokazal, kajti spored ni bii', samo dobro izbran, temveč je vseboval tudi dela različnega sloga in tehnično dovolj težavna, tako da moie ce-lotn korpus z zadovoljstvom beležiti stalen napredek. Izvajanje ce-lotnega opore da je bi.o brezhibno in vzorno. Zato je bivo tem bolj nerazumljivo, da se ni odzvalo toliko pub.lce. kot bi jo spored in izvajalci zaslužili: ne «amo kot pohvalo za trud, temveč tudi kot zanimiv in užitka po'n večer. Saj je um- j.ivo, da koncerti svetovnih virtuozov nabito polni, in po pravici. Toda druigod upoštevajo in cenijo tudi domačo produktivno in reproduktiv-no produkcijo, in obojega je bilo na teiu koncertu d(*volj.
Uvod je tvorila Mozartova uvertura k operi »Figarova svatba«, vedno enako osvežujoča in očanujoča, n;lcar je Lot glavna točka sporeda sledila Beethovnova četrta simifonuja v B-duru. Ta vedra simfonija, ki stoji med obema gigantično zasnovanima iu izpe'janima del ima v es-du-ru in c-molu. je zd.o sorodna skladateljevi drugi simfoniji v d- duru. Samo da v tej že srečujemo mnogo romantičnih momentov, ki 60 postali kasnfje za Beethovna tako karakteristični, dalje pa tudi mnogo strožjo izpeljavo temeljnih idej. Že uvod sam prikazuje romantika Beethovna: temne, neferažene slutnje si utirajo pot, dok'. er jih močan, svetel akord ne preplaši in začne se veselo, živahno muziciranjt. lei ga le semtertja prekinjajo, postopoma manj izraziti spomini na uvod. V vsakem naslednjem stavku se živahnost in vedrina stopnjujeta in potisneta vse temne barve v ozadje. Intimni Adagio je vseskozi romantično usmerjen. Ni torej presenetljivo, da je skladatelj poveril glavno vlogo najbolj romantičnemu instrumentu, klarinetu, čigar rrJina je v rokah klarinetista L«tu-na prišla do čudovito lepega izraza. Mc-nuet z bukoličn m triom in pa duhoviti, semtertja fourfeškni f-nale sta tsžga'o-Brnki tema, ki ipo svoji duhovni vsebini nekoliko spominja na Havdnovo lor.don-Ico b-duT simfonijo, preide nekoliko groteskno tudi v fagot, čigar odlično izvajanje moram tudi na tem mestu pohvalno podčrtati.
Novost na koncertnem odru sta b?i dvs sk.adbi Matije Lravničarja: »Svirka« rn »Slovenska plesna burleska«. Od prve, ki je trodema in bazira na enotni gumeni temi, ima največ giobin-e »Medigra«. Daei •je kom>pozic<jska tenn.ka bravaucarja nekoliko primitivna, vendar zna po originalnosti domislekov in predvsem tudi po izredni (pestrosti in barvitosti v instrumen-tarJji jjiko zanimati in zavzet;. .„ ,rva (koliko krhka ekaoozicije sc razvije sčasoma v znatno bajoost, ki pa ji v ^.nea.-.ri«; ne manjka intimnosti. Enako br? jantno je instrtinen tirana bur.eska, pri kateri pa pogrešam pomembnosti, ker je zgrajena in izpeljana le preveč nei^birčno. L po rab . narodnih motivov in predvsem zoipet barvitost dela pa sta pr.pomoli, da je delo doseglo jako velik utfpoh ter se je moralo ponoviti, na našem koncertnem odru pač redek dogodek! Poslednja skladba se bo kot duhovit apercu gotovo m-ora'la še če-stotkrat izvajati.
Zaključek je tvorila Musorgskega klavirska euita »Tab'eaux d'ume exposition« v čudoviti Rave.ovi instrumentaciji. Posamezni deli. ki iskrč duhovitosti obeh mojstrov, so stopnjevali zanimanje občinstva z neposrednostjo, ki je lastna programi ki glasbi. Posebno poslednji stavek »La gran-de porte de Kijev« je s svojo veličastnostjo zajpustjl velik vtis. Dirigent Polič, ki je mnogo pripomogel že k uspehu Bravničar-jeve Skladbe, je tudi v tej suiti podčrtai karakteristiko vsakega stavka posebno močno. Moralni uspeh koncerta, za katerega sta zaslužna v encki meri dirigent kakor tudi neumorni in vzorni orkester, je bil velik in vreden truda ter požrtvovalnosti sodelujočih.
L. M. S.
Alpski pension — hotel ERIKA v Kranjski gori
po lastnih načrtih izdelan in grajen od tvrdke:
fiuiim
m H5JU MIDUSTIIJA
-mu 2Sw VUM9OH Ž4-4S
Fttite po proegekte modemih tofenib lil«:
2458
II o m a če vesti
*	Izp.-emembe v državni službi. Z odlokom finančnega mimistra so premeščeni k dravsk finančni direkciji Er.nest Močnik az Vrat-j a, Viktor Turk iz Plevija, Ivan Prediita iz Maribora in dr. Aleksander Podobnik iz Zaječarja. Upokojeni so učitelji: Ernest Sire v Ljubljani. Ignac Skr-binšek v Planici, Ivan Pušenjak v Mozirju. Jožko Odlazek v Domžalah, Alojzija .Preme na Grosupljem in Zora Orel v Ljubljani
*	Za častnega nemškega vicekonzula na Sušaku je eil imenovan g. Josip Prem r on, industrjec na Sušami in mu je naša viada ae podelila eksekvaturo. Področje tega vi-eefeonzulata, ki se otvarja s 1. marcem obsega sreze Kasta v, Sušak, Crikvenica, Sonj, Gosp i č. Krk in Rab.
*	rpremembe v higijenski službi. Za pristava " hiijijenske<n zavodu v Ljubi ia-ni je imenovan dr Karel Petrič, za tehniškega uradnika istotarn Ivan Genusi. ia /ašertno sestro - dnevničarko pri Zdravstvenem domu v Lukovici Alojzija Be-/enšek. premeščena pa sta i)ila dr BrJrivoj Mtic. zdravnik - pripravnik zdravilišč;! v Topolšici, v zdravilišče Novi Vlarof. dr Mara Santič. zdravnica - pripravnica higi-j n Lega zavoda v Sarajevu, pa v zdravilišče Topolšico.	„
*	Nastop Brandlovega tria na Dunaju. Z Dunaja na,m pišejo: V ponedeljek, 15 februarja je koncert; r al v tukajšnji mali koncertni dvorani", že znani Bran d lov trio iz Maribora Na sporedu je imel Schu-berta, Hrftmanna Reutterja j,Missa brevis« iu zaključna točka Tane.jev trio v d-duru. Prosram so umetnice izvajale pred napolnjeno dvorano z dovršeno dinamiko in dokazale, da je sloves, ki Ka vživa ta trio, popolnoma upravičen. Priznati moramo, da ie ga Brandl violinistka, lci se ne re prezentira samo s tehnično virtuoz.no spretnostjo. temveč se ume poglobiti tudi v duševno vsebino skladateljevega dela. To je '/lasti pokazala pri prvi točki. Sehuberto-veim triu Enako vredno zastopata tudi gdč Vallv Gara, čelistka in Herta Reiss, pianistka." Novost je bila Reutterieva .Missa b revi s« (sopran, violina in čeloL Skladba je zgrajena v neki obliki korala, ki pa tekst tej glasbi nikakor ne ustreza. Višek je Koncert dosegel s 3. točko. Umetnice so popolnoma doumele skladatelja, zato so tudi zadovoljile publiko, ki bo z veseljem pozdravila Brandlov trio ob priliki drugega koncerta. B. Araič.
Danes nov spored!
Film veselega študentovskega življenja, petja in ljubezni

Prvič v zvočnem filmu elegantni
WEIWER FiiTTEREB LUCIE ENGLISCH
Ob 3. '/o, 6, VsS in 9 zvečer
*	Razpis književnih nagrad. Mladinska Matica namerava izdati za Miklavža v izredni publikaciji knjigo za najmlajše šol-f ie otroke to razpisuje zato dve nagradi V znesku 2000 Din in 1000 Din za dvoje najboljših del. Po obsegu naj delo ne presega šfir.h tiskanih pol foimata izrednih Matičnih publikacij. Snov poljubna. Delo je lahko literarno ali slikarsko, pisano v prozi ali v verzih, glavno jo, da je umetnina, ki bo pr.meren Miklavžev dar za « 'troke od šest.! h do deveti n let. Nagrajeni deli dobita tudi običajen honorar Rokopise naj pošljejo pisatelji, odnosno slikarji j>od ges.ora. s katerim naj bo opremljena tudi zaprta kuverta z avtorjevim naslovom Manusfcripfce sprejema do 1. avgusta letos tajništvo Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Tam dobe pisatelji tudi podrobna pojasnila.
*	Poziv trgovskim nastavljencem! Pomočniški zbor Gremij;: trgovcev v Ljubljani prosi, da se mu dostavijo vse odpovedi. ki so jih nameščenci nrejeli v zadnjem u~.su. Javijo pa naj se tudi vsi oni, ki s. bili odpuščeni. Zglnsiti se je v tajništvu pomočniškega zbora pri tajn fcu g. Kravosu (tajništvo Narodne strokovne zveze). Delavska zbornica.
*	V imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani: dr. Vilma Re-žun-Pirc. zo bo zdravniška asistentka v Trbovljah; dr. Stana Globočnik, zdravnica-volonterka v Ljubljani; dr. Blaženka Klepet, zdiavnica-volonterka v Ljubljani; dr. Savo Pire, zobozdravnik v Ljubljani; dr. Franc Repič, zdravnik-vol on ter bolnica v Mariboru, dr. Valentin Ivane, zdrav.nik-vo-I enter v bolnica v Krške,m na Savi.
*	Uradni razpust društva. Prostovoljno gasilno društvo v Pečarevcih pri Murski Soboti je razpuščeno po členu 7. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
*	Preselitev advokatske pisarne. Gospod dr. Fran Zupane, advokat v u^jubljani. je Advokatski komori naznanili, da namerava
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
SteMlfet za označbo kraja pomenijo: 1 Cas jpazovanja. 2 stanj«- Oarometra <A temperatura 4 relativna viaga v Z.
6	smer m brzina vetra S oblačnost 1 — 10
7	<rrsia padavin. 8 padavine v mm — Teoiperatura prve številke pomenijo na) viilo. iru^e namtžjo remperaturo.
20. februarja Ljubljana 7, 772.6, —12.0, 80. tiho, 3, _, —,
Mar,bor 7, 770.2, _11.0, 90, tiho, 9, —, _;
Zagreb 7, 771.3, —10.0, 50, tiho, 9, _, Beograd 7, 771.2, —14.0, 90, tiho, megla, •—; Sarajevo 7, 772.8. —10.0, 80, NE2. 10. —-, Skopi je 7, 771.6, —15.0, SO, tiho,
0,	—. —; Kumbor 7, 7&5.7, 3.0, 60, SE2,
1,	—, _; Split 7, 768.3, —2.0, 60, NME4, 0, _. _
Temperatura: Ljubljana _4.0, —14.8; Maribor —2.0, —13.0; Zagreb 0.0, —11.0; Beograd —2.0, —14.0; Sarajevo 0.0, —10.0: Skopl e 10. —18.0; Kumbor —, 2.0; Split 7.0, —2.6
Sonce vzhaja ob 6.55, zaha*a ob 17.34. Luna vzhaja cb 15.19, zahaja ob 6.31.
svojo pisarno preseliti v Tržič. Odbor Advokatske komore je dovolil preselitev in skrajšal selitveni rok na deset dni.
♦	»Službeni list dravske banovine« ob
javlja v 14. letošnji številki med drugiim; uredba o pooblastitvi za izvrševanje javnih geonetsko-geometrskih poslov in o pogojin za pridobitev pooblastitve, odločbo o zdravljenju dižavnih uslužbencev ln upokojencev v javnih bolnicah, izpremembo pravilnika o kovanju zlatmlkov, zamenjava kovanskega drobiža in objave o pobiranju občinskih trošarin v iet.u 1932.
*	IV. pehotna podoficirska šola kraljice Marije v Zagrebu bo sprejela 10. maja letos večje število gojencev iz eivila in vojske Pfoslici morajo biti zadostno pismeni in stari od 17 do 21 let. Pogoje za natečaj m kateri dokumenti so potrebni, lahko zve vsak kandidat, pri občinskih uradih, orožmšKih postajah, osnovnih šolah, vojnih okrožjih in p eno tni h pol k in.
*	Slovenska imena za ribe. Tedenska revija življenje in svet pnlporoča gostilničarjem. naj tuje nazive na jedilni.i Listih nadomestijo s slovanskimi. Evo jih: ja stog (ast.ica, Huinmer), bradačica (bar-bon), luben (brancin), morskil linan (ce-vejlo), zobatec (dental), morski paiek (srraucevola), rakovica (gra.neo. Krabbe). hobotnica (kaiamajo), ravog (langusta). zlatobrov ali podlanica (orada, ovrata lovrata), kamenica ali robec (rombo). kovač (sa.moiro), sipa (sep.ia), morski list ali morski jezil k (sfolja, svoja), morski ran (skampo), tun (tonino) Izeovor. da gostje teh nazivov ne poznalo, je prazen Naj se pa za početek rabijo v oklepaiu tudi tujke kakor imajo marsikod dvojezične jelovnike. Torej več narodnega ponosa !
+ Za nezaposlene v Novem Sadu. Ban
dunavske ba.nov-.ne je podpisal odlok, s katerim se podeljuje podpora v znesku 200.000 Din za brezposelne delavce v Novem Sadu Vsota se bo takoj izplačala v svrho nabave najpotrebnejšega živeža.
*	V vrbaski banovini temperatura 34 Btopinj pod ničlo. Iz Banje Luke poročajo o velikih snežnih vinarjih Proga Bosan s ko Grahovo-Dr var-Kn in, ki je bila v sredo očiščena je zopet zatrpana s snegom Tako so Biihač, Kladuša in Drvar popolnima odrezani od ostalega sveta V Bosanskem Grahovu so imeli predvčerajšnjim tempe raturo —34 stopinj. Za vse šole je prekinjen pouk do 2S. t. m. zaiadl miaza in zaradi nevarnosti po volkovih, &i so se približali vasem
♦	Mlad popotnik. Ko je preteklo sredo dežurni policijski uradniK v Saiajevu po prebilti noči v SiUžbi dremal za mizo, so se odpria vrata m v uradno sobo je stopil siabo ob.ečen deček, tresoč se od mraza s Kaj bi rad mali«, ga je vprašal dežurni Prišel sem na poncLo, je odgovoril fantek, da me pošljete domov, ker nimam denarja V razgovotu je fantek povedal, da je prišel peš iz Dubiovnika Deček je 14 letna Diago Bregant, st.,n Vaientina iz Tezna pri Mariboru. Pred dvema mesecema se je po dal v Dubrovnik z namenom, da si poišče kak zasmsek. Nameia se mu ni posiečiia. z*a.to je SAionii, oa se vrne pes domov. Pot je bua oiupno uoiga. Pimvijaj se je ou iniiosč.iae. Prosil je, naj ga posijejo uo.mov Meatem je .pusei na poiiu^jo mizar iz aa-rajeva Ivan Hordi, K.i je pos.usai pripovedovanje o težavah miaeiega popouiika ter izjavm, da ga sprejme v svojo deiavnico, kjer se iahito izuči za mizarja. Miadi potnik je ponudbo sprejel.
♦	Nalezljivo vnetje očesnih veznic. Kakor poroča revija »/.dvaVjC«, se je v le-tošnj., zimi v ki„Lem o^eraju pojavilo ra-iezijivo vnetje očesnih vernic, vnetje se je začelo širiti med soi«?ko meadir.o v Ko-stau.fcjviea. Kjer je eeio.euo o^o-ii	o-, otrok in neko iko odraslih. Več osob je obolelo tudi v okolišu zdravstvenega doma v UerK.„am ob Kriti. Vnetje je traja-o sedun do Ocset dni in ni ^aptuseaio pm'ie-dic, biio je pa zeio na.ezij.vo. rrenaša.o se je z dotikopi rok. s peri,oni in z up orano sKupnin brisač. Epidemijoiog nigijeu Lega zavoda in specijal.st za očesne bj ezni sta ugotovi.a oboienje, ki ga povzroča na očes-nin veznican povzrenritelj pljučnice: baciI pneum^keL. Daa so se navodila za pre-prečenje nadaljnjega širjenja in za zdravljenje bolezni.
*	v uma umrljivost otrok v novogradi-škem srezu. Po statističnih podatkih, ki jih je zbrai sreski zdravnik iz vsen 12 seiskin občin, je razvidno, da je od ol.UOO preni-vai.eev umrlo v preteklem letu 11S3 osob, me^ temi loo otr.L v prvLin letu starosti. Ker je mortaliteta otrok v tarakajšnjih selil izredno velika (31%), so v teku posebni socijaino - hig.jonski Je.repi, da 6e zmanjša visoka umrljivost otrok.
♦	Zopet požar pri Preserju. Včeraj ob 4. zjutraj so zgoreli v Kamniku pri Pieserju posestniku Andreju Svetetu skedenj, hlev in Kozolec s siamoiezmico in vsem senom Zaradi! pomanjkanja vode niso mogli domači gasilci stopiti v akcijo. Tudi to pot je bil ogenj najbrže podtaknjen.
♦	Petelin je povzročil smrt. V Bistrici pri Rušah je napadel petelin na dvorišču blizu 2 leti starega Lipnikovega otroka in ga po obrazu okljuval. da je otrok za posledicami zastrupljen ja umrl.
*	Tragična smrt pastirice. Na pašniku blizu Kostajni.ee so pastirji zanetili e>genj. da b« se ogreli, ker je mraz občutno pritiskal. Trinajstletna Draginja, hči Adama Stekoviča je s predpasnikom skušala pospešiti plamen. Pri tem se je vne' predpasnik in kmalu je vsa njena oh\l;a bil1« v plemenu. 2e naslednjega dne je nesrečna deklica podlegla hudim opeklinam.
♦	Samomor mlade deklice. V Marini pri Trogiru so naš'i v vodnjaku truplo sedemnajstletne Ivar.ke Neveščaninove. Domneva se, da je izvršila samomor ker jo je odvedel mladenič, katerega ni ljubila.
♦V pijanosti je izgubil roko. Rieto To-dorovič iz banjaluške okolice je v pijaaio-sti vzel puško in začel streljati. Na njego vo nesrečo pa je puška eksplodirala ter mu razmesarila roko. Poške>dba je tako huda, ia je le malo upanja na okrevanje
*	Oropana blagajničarka pred sodi&čem. Pred okrožnim sodriščem v Sarajevu se je vršila obravnava proti blagajničartel Čebelarskega društva v Sarajevu Josipi®: Tom-šetovi, ki je 5. novembra 1930 prijavila da je bila v društvenih prostorih napadena, pri čemer jo je neznan tat zvezal ter odneseil 4.000 Din društvenega iD 2.500 Din njenega denarja. Policija se ni mogla prepričati, da je bila b'asa'n.lčarka napadena in. oropana ter le nroti nlej noda'a ovadbo radi zavajanja ob.'aetev v zmoto češ, da je le fmgirala napad. Pit obravnavi se Je
FOTO AMATERJI!
POPUST!	POPUST!
na filme, plošče, papirje kemikalije in ves ostali foto materijal pri
FOTO TOURIST
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6
seMišče prepnčaio. da je blagajničarka res bila napadena, ter jo je oprostilo od obtožbe.
♦	Zasledovan par. Naša varnostna oblastva so dobila obvestilo, da sta pribežaia v našo državo neki Josip Aumiiller, bivš. poštni uradnik iz Rennbacha v Nemčiji, in njegova prijateljica Ana Stoiblova, enako poštna nastavljen ka. Imenovana sta skupno poneverila 200.000 nemški/i mark £n izginila. Za aretacijo oben je razpisana nagrada 1000 nemških mark. Aumuller je star 51, Stoiblova pa 41 let.
♦	Zajcem je nastavljal zanjke, pa se je sam ujel. i^ovski paznik veleposestva g. Pcmgratza v Domavi g. Toplak Biaž ii Bukovcev ie te dni ob priliki obhoda lovišča v Prvencilh zapazil več zajčjih zanj k, ki so biie nastavljene od neznanega lovske-sra tatu Začel je lovskega tatu zasledovati. že drugega dne se je zgodaj zjutraj postavil na prežo i.n je res opazil posestni-kovega s:na Plohla Fianca iz Prvencev, kako se je oziral po plenu in ogledoval nastavljene zanjke. Pri tej priliki pa je stopil pred njega g. Toolak, katerega se je fant silno prestiašil. Vsega skupaj je bilo nastavljenih okrog 13 zanjk. katere je g. Toplak zaplenil in izročil orožnikom, katerim je Plohi dejanje prizmal. Fant se bo zagovarjal pred soi.iščem
DANES ob 10.30 dopoldne na ŠPORTNEM DRSALISČU SK ILIRIJE
mednarodna fcokey tekma
Najzanimivejši zimski šport. — Prva tekma v naši državi. — Podrobnosti v športni rubriki.	1826
*	Sirov pretep v gostilni. Nedavno sta prišla v neko gostilno pri Sv. Kungoti brata Alojz in Janez S d nšek iz Kavnega polja. V gostilni se je že nahajalo več gostov, med njimi tud, brata Pečnik Matevž in Andrej iz Gerečje vasi in N thbcrger Ste fan od istotam. Imenovani trije so prišli malo pred Srdinškoma že nekoliko vinjeni v gostilno ter si naročili liter vina ter pr svoji mizi prepevali. Ko sta vstopila b-ata Srdin ka, je poklical Pečnik Matevž Srdin ška k mizi in mu ponudil pit. Ko je Sr-dinšek hotel piti, ga ie ta udaril s pes jo za uho. nakar so planili vsi trije na njega in ga začeli obdelavati. Srdinšek Janez ie priskočil svojemu bratu na pomoč, a ga je prehitel Pečn k Matevž in ga udaril z nožem po glavi, da m'u. je prizadejal veliko rano. Srdinšek Janez se zd~avi v domači oskrbi. Pretepa<ka trojica ie svoj sirov č'n napram orožnikom priznala. Pečnik Andrej dolži Srdinška Janeza, češ, da ga je le ta ureza! z nožem vvrpko. D mineva se pa da se je Andrej" satn "poškodoval, ker je d žal nož med pretepom skrit v rokavu; Z zadevo se bo pečalo sodišče.
Danes pustni krofi
SLAŠČIČARNA PELICON
VVoifova ulica 14.	2468
Prima goriške pinee — sveže čajno pecivo.
*	V gostilno ne sme. Okrožno sodišče v Manlboiu je prepovedalo pohajanje v kičme za dobo 2 let delavcu Antonu Petku, rojenemu 1. 1903 v Zamušanih, pristojnemu v Muietince in stanujočemu v Kičevin pri Mariboi n Prepoved zanajanja v krčme se začne 23. t. m. in se konča 23. fekru ar j a 1934.
♦	Po napornih preiskavah v laboratorijih in po eksaktnem opazovanju na klinikah so sestavili znanstveniki TR1LYSIN biološko okrepčilo za lase. Ki ima vse po trebne lastnosti za ojačanje lasne rasti Po vsakodnevni uporabi tega sredstva izgine prhljaj, lasje nehajo izpadati iu začno zopet rasti. TRILYSIN se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in v večjih brivskih sa onih. Veiika steklenica stane 75 Din, mala 42 Din. Znanstveno poljudno pisano liteiaturo o vplivu tega sredstva za lase pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Josip Hoffman, Zagreb, Mo-šinskoga 5
» Poziv. Pri tvrdEi Retln In drug v Zagrebu je kupila ge>spa Angela Skušekova iz Maribora obveznice vojne škode, a ko jo je tvrdka p^vodoon izžiebania 16. t. m. obvestila na njen nasov, da je nekaj zadela, je bih idsmo vrnjeno s pripombo »Neznana«. Ker vsi nedvignoeni dobitki zapadejo v roku enega leta, se poziva imenovana lastnica obveznic, da se pravočasno javi tvrdki Rem in drug.
•	Darujte podpornemu društvu slep. Ljubljana Pod Trančo 2-111
•	Obledele obleke barva v različnih bar <sah in piisira tovarna Jos Re.ch.
GraSolog KARMAH
ftaje analize na strogo znanstveni bazi. Pismen, nasveti, ki lahki. kf>nsii.o vs« življcnjt ta dolgolftno delo. Prejemam mm)go zartval. — Obiske sprejemam od 9,—12. in od 2.-7. v hotelu S&fca.	3354
♦	Kaj moramo vedeti o čokoladi. Nekaj, o čemer je naše občinstvo še premalo poučeno, je to, da ne zna razlikovati med kuhinjsko 'a dezei tno čokolado in čokoladno pomako. Kuh.in.j8Ka čokolada je izdelana ia cenejših surovin na enostaven način Rabimo jo v prvi vrsti za kuho. čeprav je nekoliko groba in pusta, jo prodajajo kot cenejše blago tudi v tablicah za uživanje v sirovem stanju. Dezertna čokolada je Izdelana najfinejših kakaovih zrn z večjim ali manjšim ppldatkom kakaovoga masla Izdelujejo jo po posebnih receptln ln kom pMciraaiem m dolgotrajnem inašinelnem postopku Ta vrsta čokolade je finega oku sa, prijetnega vonja in se v u»tia prijetno topi. Med dezertaimi čokoladnimi vrstam se posebno odlikujejo »Mlekita« z mleč nim, »Kavitat z kavilnim, jMaslita« z ma slenim .n »Grenkita« z ogrenjenim okusom Vsak si teblra čokolado po svoijem okusu Potrebno le, da si zapomni končnico »rta«, potem 00 v trgovin! lahko dobil, kar mo ortfa čokoladno pomako rabijo gosnedlnV tn kuharice za razno pecivo, zlasti pa za glazjranje tort. Ta kakovost Je s lična de-
zertnt, vsebuje pa Se večjo primes kakao-vega masla. Tudd to čokolado dobimo lahko v prvovrstnu kakovosti pod imenom j,Po maki ta«
♦ Dobro ohranjene avbe, lepe rute in pa sove naj lastniki ponudijo z zahtevo cene ali pa primeso pokazati A G v Ljubljani. Streliška ulica 29 vsako popoldne od pci 13. do četrt na 14.
Iz Littbljane
u— žalna prireditev za Marijo Skrinjar-i©vo. Zveza gospodinjskih pomočnic priredi dane« ob pol 17. spominsKo počastitev pokojne Marija Skrinjarjeve, velike zaščit-nioe poseiskega stanu Skrinjarjeva je prei 34 leti ustanovila v Trstu prvo poselsko zavetišče, zavod sv. Nikolaja V zavodu je bila poleg prenoč"$ča tudi posredovalnica za službe, posvetovalnica za zadeve med gospodinjo ln služkinjo, učni tečaji, knjižnica, nedeljski sestank. s poučnim iu zabavnim programom. Zavod je že takrat nudil služkinji vse one ugodnosti, ki jih danes najdemo po poselSKih zavodih veliki/1 mest. Kar _so dobile gospodinjske pomočnice pri visoko naprednih narodih šele v zadnjih desetletji« s pome>čjo svojih organizacij, je dala našim služkinjam s svojim lastnim prizadevanjem pokojna Skrinjarjeva že pred mnogimi leti. čeprav v preprostejši obliki Bila je prva žena. ki je imela poleg občega kulturnega razumevanja tudi zmisel za tiho socijaino vprašanjp. za položaj služkinje, ki je bila v t'stih časih še veliko bolj prezirana ln nevedna kakor dane-s Spodobi se, da se naše služkinje polnoštevilno poklonijo spominu te vetfke žene. Prireditev bo v Delavski zbornici. Na programu je govor ge. Maše Gro-move, deklamacije in petje Pobirali se boio prostovoljni prispevki za strošk« za dvorano.
u— J N. A. D. »Jadran«. 23. t. m. predava v drnštvenin prostorih g. prof. dr. Minelak o jako aktualni temi: sedanja gospodarska kriza in kapitalizem Trdno uverjeui, da ta najbolj pereči problem sedanjosti vsakega člana zanima, ker ga mora zanemari, pričakujemo čim številnejšo udeležbo. Za člane obvezno; gg Starešine vljudno vabljeni. V sredo 24 t m bo seja gospodarske socijalne sekcije Zaradi važnega diievnega reda udeležba vseh odbornikov strogo obvezna.
u— Cankarjeve >Hlapce« ponovi srednje šolska organizacija »žar« na državni klasični gimnaziji v Ljubljani na splošno željo občinstva, ki pri premijeri ni moglo dobiti! prostora, že prva uprizoritev je ime'a velik nspeh. brez dvoma pa bo imela re priza še večji. Renriza bo po znižanih dramskih cenah. Občinstvo opozarjamo, naj si vstopnice zagotovi v predprodaji pri dnevni! blagajni v operi. Repriza bo 23. t. m. ob 20.
u— Danes zadnji dan »Arijane«. Slovito delo Ciaude Aneta. prirejeno za zvočn film, je simpatično odjeknilo pri filmski publiKi, posebno zato, ker je bila naslovna vloga poverjena odlični karakternl fl.lmsk gralki Elizabeti Bergnerjevi. katere velik uspehi v nemih filmih so pred let! zadlvi-vRi svet »Arijana^ je prav za prav pusto lovska povest oila.de deklice, vendar je nje na človeška igra ljubezni v tetn mojstiskem delu piodnesena povsem naravno realno in mehko V&aka banalnost in šablona sta tz g,.nHi. a ^račima erotična psihologija obeh spolov je našla toplo razumevanje in poda ;anje v namaravnej&i obliki Vsebinsko predstavlja »Anjana« borbo obeh spolov kremeuitost značajev in voljo do končnega uspeha Elizabetm partner je Rudolf For ster, a reiser Paul Czinner. Film bo pred-■ ajaia ZKD v Elitnem kinu Matici danes nepreklicno zadnjikrat ob 11. dop.
u— Spored vokalnega koncerta Slovenskega vokalnega kvinteta, ki bo jutri v filharmonični dvorani: 1. Risto Savin: Zori rmena rž, Nočni stražnik, Teh ni vzrok. Poje kvintet. Ipavec: Menih in Lajovic: Pesem starca, poje Jug Milan. Fibich: Tiha noč, Suk: Ban varažd.nski in kralj Matjaž, Schumann: Lotosov cvet, poje kvintet. škerjanc: Vizija in Lajovic: Veter veje, poje Petrovčič Roman. Adamič: Kot iz tihe zabljene kapele, Osterc: Jurij in kača belouška — poje Petrovčič Tone. Dev: Na poljani, Adamič: Trije robci, in Oženil se bom, Prelovec Zorko: Nageljni rdeči in Fantova, poje kvintet. Soliste spremlja pri klavirju prof. Ravnik Anton Slovenski vokalni kvintet je pri nas že splošno znan n priznan kot izvrsten pevski faktor Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
u— Svetovnoznana umetnica pevka Ada Sari koncertlra prvič v Ljubljani v torek 1. marca ob 20. v unionski dvorani. Ada Sari je umetnica svetovnega slovesa. Kot kolora urka je stalna članica prve italijanske opere v Milanu, priredila je pa že nebroj koncertov po vsej Evropi. Velik del Ljubljančanov jo je imel zadnjič priliko slišati po radiu, ko je pela v Varšavi. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
n— Ljubljanski orkester na orglice priredi danes ob 11. v dvorani kina Ljubljanskega Dvora mladinski! koncert. Spored: koroške, štajerske, primorske in gorenjske narodne pesmi in »Uspavanka« (Brahmrs). »Moment musica.l« (Jeraj) In »Plesi« (Mo zart). Pisateljica Vida Jerajeva bo med Posameznimi, točkami recitirala svoja de la. Navdušenje naše mladine za ta kom cert je splošno In prav taka tudi radoved nost. kako je mogoče na tem priprostem instrumentu doseči umetniško izvajanje Vstopnina 2.50 Din.
u— Predavanje za mlade matere. V po nedeljok 22. t. m. bo predavala v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev specljalistka za otroško nego ln bolezni zdravnica Dečjega doma kraljice Marije ga dr Konvalinko-Tavčarjeva o vedno aktualni snovi: Nega dojenčka v sliki in besedi Predavanje bodo oživljale in pojas njevale filmske slike Vstopnine ne bo ni-kake, dobrodošli pa bodo mali prispevki za kritje stroškov Začetek točno oh 20 >Zveza gospodinj« vljudno vabi ljubljanske žene ia % prepotrebno predavanje.
u— »Svoboda« in »Zarja« priredita v sredo 24 t m ob 20 v dvorani Delavske zbornt.oe V»III delavski prosvetni večer Spored bo obilen In lep Sodelovali bodo: delavska godba »Zarja«, konservatorlsti Drago Burger. Drago Žagar Božena šap-Ueva. Anica šeiberjeva. Boian Adamič Koncertna pevka Frankov-ska-Vukova go vorilni zbor delavskega odra »Svobode« Na sporedu bosta dve skladbi mladega skladatelja Josipa Grbca »želja« !n »Lju bim te«. k1 «e bosta peli ta večer prvič Pisatelj Aneele Cerkvenfk na bo nredava o snovi- »Na raznotijn dveh ktPtnr« Pro svetni večer se bo oddajal tud! po rediti. Vstopnine ne bo.
Učinkovit in dobrega okusa
JC KRESI VAL,
priznano sredstvo proti kaš-Iju in bronhijalnemu katarju. Odobreno od Min. soc. politike in narodnega zdravja S. štev. 1433, 6 U. 1932.
u_ Literarni večer. V siedo 24 t m. ob 20 bo v beli dvorani hotela jUnion«; literarni večer, ki ga priredijo L Mrzel-Frigid. -Ivo GTahor in Stanko Janez
u— Primorske rojake in članstvo vabimo da se udeleže današnje spominske svečanosti Marije Skrinjarjeve v Delavski zbornici. _ Klub jugoslovenskih primorskih akademikov.
u— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. Vabimo člane in članice, da se v čim večjem števiiu udeleže Komeme>-racije za pokojno go Skrinjarjevo, ki bo danes ob 16.30 v Delavski zbornici
u_ Občni zbor Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani se bo vršil 6. marca v dvorani OUZD v Ljublja.nl. Miklošičeva cesta 20. Začestek ob 8 zjutraj.
u— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola vprizon danes v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) čarobno igro v 4 dejanjih "Sovji Grad«. Igra je na novo opremljena! Vabimo prijatelje lutkovne umetnosti. Začetek točno ob 16. Pripravlja se veseloigra sčrni ženin« za odrasle.
u— Ljubljanski Sokol sporoča članstvu žalostno vest da je po diigem bolebanju preminil njega dolgoletni in zvesti član br. Vid B r a t o v ž. Društveno odposlanstvo ga spremi na poslednji poti. ostalo č^n-stvo pa vabimo, da se pridruži tei denu-taciji v čim večjem številu Zbirališče danes ob 16. pred mrtvašnico splošne bolnice. Obleka civilna z znakom. Blagonokoj-niku časten spomin!
Kino Ljubljanski dvor
Telefon 2730.
DANES NOV SPORED
DON MOLKA
Napeti film iz Kitajffcega m Mandžurije
Veleaktualno!	Novo!
Predstave ob 3, Vs5. 6, '/<8 m 9 zv. Cene 4 in 6 Din
u— Vojaški obvezniki, ki stanujejo v Ljubljani in so v Ljubljano pristojni, naj takoj oddajo svoje vojaške knjižice v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7/L, soba 4, da se jim vpiše razpored. Kdor svoje izkaznice do konca, tega meseca ne bo oddal, bo občutno kaznovan po vojaškem kazenskem zakonu. Obenem pa se opozarjajo vsi v Ljubljani bivajoči ob-vezn.ki od 18. do 50. leta starosti ne glede na njihovo pristojnost, da morajo imeti svoje bivališče prijavljeno tudi v mestnem vojaškem uradu in ne samo na policiji ter da morajo imeti Svojo vojaško zgiasite-v potrjeno v vojaških knjižicah ali drug h listinah, sicer se kaznujejo po vojaškem kazenskem zakonu. Vojaški obvezniki so vsi moški od 18. do 50. leta starosli. in sicer tako ti3ti, Ki so dolžni osebno služiti vojake, kakor tudi tisti, ki so zaradi svoje nesposobnosti dolžni plačevati vojni-co (vojaško takso). Vsi morajo biti vojaško zglašeni.
u— Fotoamaterji, pozor! V okrilju TK sSkale« priredi naš znanec Karel Koranek z Dunaja 25. t. m. v veliki dvorani hotela s>Un:ona« ob 20. zanimivo predavanje o današnji fotografiji. Snov je popolnoma nova ter bo spremljalo predavanje veliko število diapozitivov. Velik razmah fotoama-terstva pri nas zahteva vedno novega pouka in pobude v tej lepi umetnosti, zato naj nihče ne zamudi predavanja tega odličnega strokovnjaka, ki ga pošilja firma Perutz k nam. Vstopnine ne bo. Vabila so na razpolago v vseh trgovinah s fotografskimi potrebščinami.
u— Okradena branjevka. Pred dnevi jc bila ukradena branjevki Angeli Gjurano-vi iz lope na Vodnikovem trgu ročna torbica s 3380 Din. V ukradeni torbici se je nahajala poleg rjave denarnice tudi srebrna ženska ura. Tatvino je izvršil baje neki vojak, ki pa je takoj po dejanju neznano kam pobegnil.
u— Tatvina suknje v kavarni. V kavarni »Emoni« je te dni odnesel neznan tat dr. Miroslavu Lukanu težko zimsko suknjo. Tatu navzlic takojšnji prijavi in zasledovanju doslej še niso mogli eruiratl.
u— Ni vse zlato, kar se sveti. Tudi mleko, pa naj se vidj še tako dobro in čsto, je lahko onesnaženo. Garantirano čisto, zdravo in brez prekuhavanja užitno bio-mleko vam dobavljajo v zaprtih steklenicah Osrednje mlekarne. Dostava na dom. Telefon 2446.
u— Opozarjamo na današnji oglas Kri-ste Lotrič — otvoritev trgovine.
u— Prave Lubasove harmonike ln po pravljanje izvršuje najsolidneje Franc Lu-bas. Pred Igriščem 1 dvorišče nasproti gostilne pod ^Dipo.«
u— Knjigoveznico, kartonažo In galanterijsko delavnico priporoča Franc Breskvar, Sv Petra cesta 30, dvorišče, Sv. Petra nasip 29.
u— Nedeljski popoldanski plesni tečaj
Jenkove šole v Kazini bo danes od 4.-8. »Paso-doblec u— Zaključek Jadranovih plesnih vaj
bo v četrtek 25 t m. v Trgovskem domu. Namesto venčka bo čajanka, za zabavo bosta skrbela jazz Odeon in obilno založen buffet
ZVOČNI KINO MOSTE
Danes ob 3., 5. in 8. zvečer vesela opereta z WUIy Forstom
„TANGO LJUBAVI" *
Godba in pesmi Robert Stolz.
V ponedeljek, torek in sredo ob 20. krasna zvočna drama
„OPASNI FLIRT"
Svetiš lav Petrovič	Lili Dagower
Cene: ob sobotah in nedeljah Din 8.—. 6.—, 5,— in 4.—; ob delavnikih Din 6.—, 5.—, 4.— iu 2,—,	2472
Danes premiera sijajne šaloigre
VESELA
KAVALERIJA
Bomba smeha! V glavnih vlogah
Ernst Verebes — Herman Thimig — Otto Wallburg — Greti TSieimer
Predstave danes v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. zvečer.
u_ Na občnem zboru Zadruge ključavničarjev za Ljubljano in ljubljanski okraj.
ki je bil včeraj popoldne v posvetovalnici Zbornice za TOI, je bil izvoljen za načei nika g Avgust Martinčič, za podnačelnika ■pa s. Mak so Ferjan in za odboru 1 ko gg Mefcina Lojze, U.ranič Andrej, Willman K u dol f Kavčič Mihael in Rebek Josip, za njih namestnike pa gg. Irkič Ignacij, Po-držaj Ciril ,n Stermeszkv Julia in za preglednika gg. Ambrož ln Kralj, a predsednika izprašovalne komisije pri pomočniških izpitih bo imenoval odbor. Občni zbor je sprejel tudi resolucijo, ki jo je predlagal zastopnik Zbornice za TOI in predsednik Obrtniškega društva g. Robek, ki z njo občni zbor zahteva popolno avtonomijo bolnišKega zavarovanja, obvezno zavarovanje obrtnikov po posameznih banovinah pod upravo obrtnikov in ostrejše zakone proti šušmarstvu Sprejet je bil tudi predlog g. Naht.isa.la, naj odbor deluje za zakon o zaščiti svojine, na bi izdelek ostal last obrtnika, dokler ni plačan. Občni zbor je sprejel proračun s sedanjo zadružno doklado 1 .">0 D n in z obligatorno naročnino >01>rtne,sa Vrstni k o .
u— Dr. Vinko Igličar redno ordinira v Rožni dolini. Cesta V. št. 5.
u_ D3ncing, prvovrstni artistl. v hotelu
TIVOLI. Vsako noč odprto do jutra.
i? m^ifs^ra
a— Pomožna akcija na Teznu. Občina Pobrežje je dala vzgled in na Teznu so ji p;-vi sledili ter na skupni seji občinskega in krajevnega šolskega odbora sklenili ustanoviti šolsko kuhinjo P. R. K., ki bo preskrbovala s toplim kosilom deco brez-
GLEDALIŠČE
LJUP.UAN«KA DRAMA
Začetek ob 20.
Nedelja, 21. ob 15.: Arsene Lupin. Izven. Znžane cene — Ob 20.: Zdravnik na razpotju Izven. Znižane cene. Ponedeliek. 22.: Zapravljivem. C. Torek. 23.: Hlapci. Igra mladinska organizacija TŽar« ki. simnaziie. Izven.
UIBUIAVSRA OPERA
Z:ič"1eU ob '>0.
Nedelia. 21. ob lo.: Viktorija in njen huzar. Izven Znižane cen'. — Ob 20.: Sevilj-ski brivec. Nova uprizoritev. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 22.: Zaprto.
*
Ljubljanska drama. Detektivska komedija >Arsene Lupin« se ponovi danes ob 15. po yii žanih cenah. — Prva repriza Shavvove drame -Zdravnik na razpotiu«, ki je dosegla pri premijeri v resnici vplik uspeh, bo danes ob 20. Zasedba premijerska, režija 1 »ebevca. Opozarjamo tudi na članke, ki so i/^li z ozirom na to delo v »Gledališkem li-sIik. ki se dobiva pri blagajni in pri bilje-terjih. Za predstavo velijo znižane dramske cene. _ Poslednja večerna uprizoritev Raimundove pravlične igre > Zapravi ji vec« v letošnji sezoni bo jutri. Uprizori se v obi-rn ni zasedbi. Režija je Debevčeva. — Pri-hoinja premijera bo Miloševčeva izvirna drama • Jubilej*. Pripravlja jo prof. Šest.
Ljubljanska opera. Danes se noje ob 15. opereta Viktorija in njen huzar« v znani izvrstni zasedbi. Za ponoldansko predstavo veljajo znižane operne cene — Nova uprizoritev Ressiniieve opere >Seviliski brivec« bo danes ob 20. Izredno meVidijozna opera, pilna prelepih in sladkih arij. je bila svoj čar;, ko se je prvič d a kil a na našem odru, nem in režijskem ozirn je , sff3*Š pri publiki izredno priljubljena. Danes je d'lo nanovo naštudirano in popolnoma nanovo tudi inscenirano. V muzikalnem in reži ;skem ozirn ie naštudiral >Rrivca« ravnatelj Polič. Težko in veliko naslovno ulogo poje tj. primožič. Rozino poje ga. Oberval-der'eva, ki poje tudi vložek, znano Mozartovo ariio Povsod pomlad se smeje? 7. obli-<r triim vio1:nskim -olom — g. Trost. Grofa Almavivo poie 2 Ranovec. nedesežno dvojko d ona Bartnla in d ena Raz.il i ia pa gg. Pumpel in Zupan. Predstava je izven obon-maia in veliaio zanjo znižane operne cene. — Opera pripravlja tri Osirčeve enodeian-ke. Premijera bo koncem prihodnjega tedna.
ELITNI KINO MATICA
Teieton 2124
I
ŠENTJAKOBSKI OIJDUISKI ODER
Začetek ob 20 15 Nedelja, 21.: Sedem niegovib grehov.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20
Nedelia. 21 ob 15.- Zemlia smehliaja. Znižane cene. _ Ob 20. Ptifar Gostovanje gn-=n Jos Povbeta. člana ljubljanskega gledališča Znižane cene. Ponedeliek 22.: Zaprto Torek, 23.: Dijak - prosjak. Premijera. A.
Mariborsko gledališče. Danes se bo uprizorila ob 15. prv;č v sezoni po znižanih cenah Lebarjeva zelo uspela in priljubljena opereta »Zemlia smehljaja". — Ob 20. bo po dolgem času gostoval znani komik in reži-Fer ljubljanske operete g. Josip Povhe. Nastopil bo kot baron Weps v prisrčni Zelh-r-jevi opereti »Ptičar«. Kliub gostovanju veliaio znižane cene. — sDijak - prosjak«, Mil-lockerieva popu'arna opereta, ki je svoj čas žela kar največje uspehe ter je še danes stalno na repertoarju vseh gledališč, spada brezdvomno med najboljše tvorbe starejše operetne produkcije. Premijera bo v torek 23. t. m. Režira Dj. Trbuliovič, dirigira L. Herzog.
poseinih staršev. V korist siromačkov sta se prva žrtvovala učiteljica ga. Lipovško-va in g. Miloš Ledinek ter nabirala prispevke po domači občini in njuno, sicer težko in nehvaležno delo ni bilo zastonj. Občani so darovali vsak po svojih močeh. Nabirateljema in darovalcem najlepša hvala. Poleg njiju je žrtvoval dragoceni čas velik prijatelj mladine podžupan g. Jože šabeder ter nabral nad 1.500 Din. Njegova beseda je povsod uvaževana akcija njegova vedno piodonoaita. Tudi njemu tisočkrat: Bog plati! Skrb za kuhinjo prevzame soproga šolskega upravitelja ga. Tu-šakova. Tudi društvo Soko' na Teznu sodeluje pri tej prekoristni akciji.
a— Film o življenju kraljevske rodbine pod naslovom: »Živel kralj« bo predvajal Grajski kino jutri ob po! 17., pol 19. in ob pol ?!. za prebivalstvo, dočim se bo tilm za šolsko mladež predvajal posebej. Ta tilm prikazuje razne dogodke iz življenja našega vladarja in kraljevske rodbine, zelo posrečene prizore ob priliki obiska kraljevega para v Zagrebu, srčkane in ljubke sličice iz življenja naših kraljevičev na Bledu, razne przore ob priliki odkritja spomenika hvaležnosti franciji na Kalamegdanu. prikazuje se tudi našo jadransko obalo. Brezdvomno bo ta odlični film vzbudil tudi v našem mestu veliko zanimanje.
a— Na tukajšnjem okrožnem sodišču je višje deželno sodišče imenovalo za stalno sodnijsko izvedenko zdravnico dr. Milo Kovačevo.
a— Srednješolska družina Napredek je
preložila zaradi smučarskih tekem za danes ob pol 16. napovedano igro »Navaden človek« na 19. uro. Igra bo pri Renčlju na Pobrežju. Pridite in obiščite prireditev naše mladine!
a— Sobotni trg. Včerajšnji trg je bil kljub mrazu in pa zametenim podeželskim cestam še precej dobro založen. Domače povrtnine je bilo malo, pač pa je bila lepa izbira južnega sočivja. Okoliški kmetje so pripeljali na trg 38 vreč krompirja (kilogram po 1—1-50 Din), 13 vreč glav zelja (glava po 2—3 Din) in 36 vreč čebule (po 5 do 6 Din za kg). Kmetice so prinesle precejšnjo količino mleka in prodajale liter po 2—3 Din, smetano po 10—12 in jajca po 0.75—1 Din. Lepa izbira je bila tudi na perutninarskem trgu: kokoši po 25—35, par piščancev po 30—65, race po 20—30, gosi po 50—60 in purani po 50—70. Sla-ninarji so pripeljali 136 zaklanih prašičev. Cene slanini 10—13, meso s kostmi 10— 12, izluščeno 12—13, svinjska riba 15—16, zajec 12—14, reberca 8—10 in drobovina po 6—8 Din za kg Mesarske stojnice na Glavnem trgu 30 bile tudi dobro založene. Govedina 6—12. teletina 18—10. Na trg so pripeljali tudi 8 voz sena, 2 voza otave in 2 voza slame. Cene senu 85—95. otavi 65—80 in slami 70—75 Din.
a— Letošnji občni zbor mariborske podružnice SLD bo v nedeljo 28. t. m. ob 10. dopol dn e v lovski sobi hotela Orel.
a— Ljudslva univerza. Danes dopoldne ob 8.45 in ob 10 bo predavanje s filmom g. dr. Varla o tuberkulozi za dijaštvo. V petek 26. t. m. nadaljevanje slovenskega cikla. G. prelat dr. Fr. Kovačič bo predaval o Slomšku in njegovem zgodovinskem pomenu.
a— S. O. Napredek. Predavanje višjega režiserja g. prof. Šesta o mladini in gledališču je danes ob 10. d op. v Narodnem domu. Pridite!
a— Lutkovno gledališče Sokola Maribor-matica v Narodnem domu uprizori danes ob 15 igro v sedmih slinah >Kralj Lavrin ali Gašperčok med roparji.«
a— Avtobusni promet Maribor-Ptuj je z včerajšnjim dnem spet reden. Ker so bili na progi Maribor-Ptuj ukinjeni nekateri vlaki, bo vozil avtobus tudi", zvečer po voznem redu. ki je pri občen v inseratnem listu v današnji številKi.
a_ Iz bolnice. Včeraj so pripeljali v bolnico ponesrečenca, ki sta se p-oškodo/al3 pri padcin na zledenelin tleh. Ne mine sko-rc dan, da bi se v našem mestu ne pripetila taka nesreča Tako je spodrsnilo 17 letnemu gojencu vinarske šole Albinu Vračku, Ki je padel in si zlomil levico, de a_ Sanatorij v Mariboru. Gosposka ulica 49, telefon 2358, lastnik in vodja kirurg dr. Mirko Cermč, je naijmoderneje opremljen za operacije. Di.atermija, višinsko sonce, tonmatar, žarnica >Hala-, entero-cleaner.
a— Nočno lekarniško službo bo imela ta teden Vidmarjeva lekarna pri »Archu« na Glavnem trgu.
Iz Celja
e— Seja mestnega občinskega sveta bo
v petek 26. t. m. ob 18. e— Rudolf Didek petdesetletnik. Jutri
praznuje v Celju inšpektor g Rudolf Didek, šef tukajšnje katastrske uprave, svoj petdeseti rojstni dan. Jubilant, ki je rojen Čeh, je zaradi svojega odločnega narodnega mišljenja mnogo pretrpel in so ga že v pričetku njegovega službovanja večkrat ostro napadli nemški graški listi. Našo zemlo je kot pravi slovanski brat Iskreno vzljubil in je našel v nji svojo pravo narodno mater. Iz tega razloga je tudi pred leti odklonil vodilno mesto pri katastrski upravi v Bratislavi, ki mu ga je ponudila češkoslovaška vlada. Zaradi svoje družab nosti, poštrežljivosti in dobrotljivosti je bil g. Didek povsod iskreno priljubljen. Mer' neštetimi prijatelji mu tudi mi prisrčno kličemo: »še na mnoga letal«
e— Himen. Pred dnevi se je poročil pri Sv. Juriju ob Taboru g. Franc Veber, oskrbnik Kobijevega veieposestva v Kozjem, z go. Rafaelo Oberskajlovo, trgovko v Ojstriški vasi. Naprednemu paru želimo obilo sreče!
e— »Vaški lopov«, ki je ena najlepših narodnih iger, bo vprizorilo gasilno društvo v Grižah danes ob pol 16. v Piklovi dvorani.
e— Popravek. V včerajšnji notici o novem voznem redu celjskega mestnega avtobusnega podjetja se je vriniia napasa in se mora glasiti zadevni odstavek naslednje: Avtobus odhaja iz Laškega proti C" lju dopoldne ob 9.45 m ne ob 10.45, kakor je bilo pomotno javljeno.
e— Nesreča otroka. V celjsko bolnic-n je bila prepeljana 2-letna hči malega posestnika Kristina Bukšekova iz Tlak pri Donački gori, ki se je oparila s kropom po vsem spodnjem delu telesa. — Včeraj je umrla v celjski javni bolnici 2-letna hči progovnega delavca Albertina štrajlerieva iz Tremarja pri Celju.
e— Obnovite srečke V. razreda do 27. t m.
e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. zvočni velefilm »Kongres pleše«.
Iz Kranja
r— Današnje smučarske skakalne tekme se prično ob pol 15. na skakalnici ob &maT-jetni gori. Norvežan g. Gutfrormsen je pri zadnjih tekmah izvedel na nji 38 m dolg skok. Po letošnjih popravah bo skakalnica ustrezala še bolje svojemu namenu. Poleg 11 letnega naraščajnika prvaka v skokih Lojzeta Vidica z Bleda 90 se prijavili še novi Gorenjci, med niimi brata Ravhekar-ja. Prvak vobče dobi pokal tvornice »Jugo-češke« v trajno last. prvak domačega društva kot prehodno darilo dragocen pokal mestne obč ne kranjske, ki je kakor vedno tudi tokrat pokazala svoje dpbro razumevanje za razvoj Sokolstva K skakalnici bo vozil od 13. ure izpred »S^are pošte« avtobus. Okrepčevalnico bo vodil br. Fran Holchaker. Snežne prilike so zelo ugodne.
r— Vojaškim obveznikom. Mladeniči rojeni leta 1914. se pozivajo, da se takoj zglasijo v občinski pisarni zaradi vpisa v vojaško evidenco. Za mladeniče, ki so rojeni v Kranju, a bivajo izven občine, morajo to dolžnost opraviti starši aH drugi sorodniki. Prijaviti se morajo tudi oni mladeniči, ki so ri v teku let pridobili domo-vinstvo. Vojaški obvezniki letnikov 1882 do 1911. ki so pristojni in bivajo v Kranju morajo najkasneje do konca tega meseca oddati vojničke izprave, da se jim vpiše vojni razpored za leto 1932. Kdor nima vojničke izprave. naj predloži listek, ki ga je dobil pri lanski priobčitvi vojnega razporeda. Opozarjajo se vojaški obvezniki, da javijo vsako izpremembo bivališča v občinski pisarni.
r— Danes bo predvajal kino Narodni dom čaroben film >Očetova ljubica« z očarljivo Normo Snearjevo v glavni vlogi. Dodatek izborna šala dvodejanka. Predstave ob 17. in ob pol 21.
Iz Tržiča
č— Tukajšnja podružnica SPD je primo-
rana zaradi zimsko-sportnilih tekem preložiti svoj občni zbor ca soboto o. marca ob 8. zvečer.
Iz Kamnika
ka— Ukinitev vlakov na kamniški progi in nova avtobusna zveza. Avtobusno podjetje »Bistra« v Kamniku je doseglo spo-polnitev voženj, tako da pelje sedaj izven voznega reda še avtobus iz Kamnika dnevno ob 6.45 zjutraj (prihod v Ljubljano ob 7.45) in ob 18.30 (prihod v Ljubljano ob 19.30). Iz Ljubljane pa odhaja ob 10.45 do poldne (prihod v Kamnik ob 11.45) m ob 20.30 zvečer (prihod v Kamnik ob 21.30) Avtobus je že pričel s tem voznim redom Šolarji in dijaki bodo deležni znatno znižane vožnje, plačevali bodo nekaj malega več kakor za vlak.
Iz Hrastnika
h— Odlikovanje. Z redom jugosloven-ske Krone IV razreda je bil odlikovan g. Avgust Dolinšek, posestnik Ln gostilničar, predsednik gostilniške zadruge, podnačelnik Trboveljske gasilske župe, občinski odbornik, itd. čestitamo!
h— Ugotovitev. Učenec Partant, ki je, kakor o« je nedavno poročalo, v Braslov-čah z nožem ranil svojega tovariša, je res prišel iz Hrastnika, potrebno pa je omeniti, da je bil s svojim; starši tu le krajši čas in je prišel tajco v naš kraj že od drugod kot nepridiprav.
h— Kino Narodni dom predvaja danes ob 14. in 20. film po romanu »Stric Tomova koča;. Ob pol 17. pa se uprizori v Narodnem domu veseloigra >Tnije vaški svetniki.«
Iz Trbovelf
t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 16. in 20. zvočno veseloigro »Zaspani mož« z Marijo Paudlerjevo.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Smučarske tekme. Na zadnji seji podružnice SPD se je osnoval tudi zimsko-športni odsek, katerega organ.zacija se je poverila delavnemu članu Souventu, izkušenemu smučarju in turistu, ki bo prirejal tečaje. V kratkem času mu je uspelo zbrati nekoliko smučarjev tn proučiti teren v okolici Tinja. pod Velikim vrhom in pri Sv. Urhu. kjer se bodo vršile to nedeljo ob 11. prve smučarske tekme. Start bo pri Sv. Urhu (980 m) cilj pa na Trnju (660 m). Proga 4 km je izredno ugodna in primerna zlasti za začetnike. Upajmo, da bo zimsko športnemu odneku uspelo vzbuditi zanimanje za naše južno pohorsko pobočje, ki je smučarjem do malega neznano, dasi je izredno prikladno. Danes, se bo vršil tudi propagandni izlet na Tinj*
sb— Lutkovno gledališče. Nedavno je strokovna učiteljica gdč Tičarjeva iz lastne inicijative zgradila lutkovni oder, ki ga je dala na razpolago Sokolu. Oder, številne lepe kulise in lutke je izdelala mojstrsko in po najnovejših načelih docela sama. za kar ji zlasti zahvala naše mladine Oder je izmed najboljših, kar jih premore mariborsko okrožje. Otvoritvena predstava je bila že pred božičem, danes ob pol 16. pa bo že tretja predstava. Uprizori se čarob na igra v 5 dejanjih »Marbuel« s krasnimi dekoracijami i>n originalnimi lutkami. Vsem, tudi odraslim priporočamo poset
Iz Ptuja
J— Gostovanje članov ljubljanske drame.
Dramskemu društvu se je posrečilo pridobiti člane ljubljanske drame za gostovanje z veseloigro »Trije vaški svetniki«, k1 se vprizori pri nas v torek 23. t. m. V igri nastopi tudi ljubljenec Ptujčanov g. Danes Predprodada vstopnic ,v glavni tobačni zalogi. Pridite I
GOSPODA!
Ako čutite utrujenost, upadanje svoje moške moči, brezspečnost, nervoznost z eno besedo: fizično slabost, tedaj
NE IZGUBLJAJTE ČASA!
Zahtevajte takoj naš BREZPLAČNI prospekt ali se posvetujte s svojim zdravnikom! On vam bo sigurno priporočil uporabo aparata

FE THE"
ki je konstruiran na temelju dolgoletnih preskuševanj znanstvenikov svetovnega glasu. Z oživljenjem delavnosti žlez doseže obnovo celotnega organizma. Aparat »PELITHE« vam zopet povrne mladeniško čilost, življenjsko radost in voljo
do dela.
PELITHE dobite lahko pri zastopstvu družbe PELITHE
BEOGRAD, Cika Ljubina 7.	104
Proti vposlatvi 5 Din v znamkah vam pošljemo svojo v razumljivem slogu pisano
obširno brošuro.
j— Kino. V nedeljo oh pol 19. in pol 21 se bo predvajal krasen film jOni, ki žive od uličen
j— Ogenj v mizarski delavnici. Te dni
okoli 2 zjutraj so zapazili, kako se vali dim iz delavmi-ce mizarskega mojstra g. Lu-doviika Sagadi.na, Ki je imel mizarsko delavnico v lastni niši na Vrazovem trgu. Ker se ogenj še ni močno razširil, so ga domač"1 še pravočasno pogasili.
j— Obrtna zadruga pekov bo imela občni zbor v ponedeljek 22. t. m ob 9. dopoldne v gostilni pri »Belem križu«. Na zboru se bo tudi razpravljalo o skupnih ali loče-niih sospodarskin zbornicah
Oglejte si vsi zanimivo
protialkoholno razstavo
ki je odprta do 28. februarja v zeleni dvorani Uniona (levo od velike dvorane).
j— Zaradi ukinitve jutranjega in večernega vlaka na progi Pragersko—Cakovec In obratno se je odločilo mestno avtobusno podjetje vzdrževati promet med Ptujem in Pragerskim s svojimi vozovi. Od pretekle srede na četrtek vladajoča burja pa je tako zamedla vse ceste, da se je morala epu-stiti za četrtek določena poizkusna vožnja, ki se je izvršila včeraj. Kljub vsem naporom sreskega cestnega odbora pa so ceste zaradi popolne pasivnosti nekaterih občin še vedno tako zamedene, da se bo mogel vzpostaviti redni avtobusni promet med Ptujem in Pragerskim najbrž šele prihod-
nji torek 23. t. m. Od tega dne 00 vozil mestni avtobus redno zjutraj in zvečer po objavljenem voznem redu. če se T"ežne razmere do tega dne bistveno ne poslabšajo.
Iz Ljutomera
lj— Naš poslanec g. Jakob Zemliič s*^
je v Beogradu z vso silo zavzel za to. da se nadaljujejo regulacijska dela ob Muri v obmejnem pasu proti Avstriji Zagotovile, a je iz tekočega proračuna kredit Din 1,700.000, kar je lep n-spen, če upoštevamo fee D-osebe.i, da so se nameravala ta dela sploh odložiti.
lj— Osebna vest, Nam-esto premeščenega železniškega uradnika Ha; 1 marina je prišel na tukajšnjo postajo g. Anton Opet-niK ter že prevzel službo.
Iz Prekmurfa
pm— Potrditev agrarnih objektov e» Esterhazj-jevem veleposestvu. Zadnje dni je na županstvih razgrnjen odlok o potrditvi agrarnih objektov Esterhazyjevega veleposestva. Proti temu odloku je bilA vloženih več pritožb v tem pravcu, da sa da še več veleposestniške zemlje v razdelitev po agrarni reformi in naj se dodeli ta zemlja kmetom v odkup.
pm— Ujeta tatinska družba. V občini Ša-lamencih so se v zadnjem času na več krajih pojavili tatovi, ki so povzročali tamoš-njim občanom občutno škodo. Pred kratkim so vlomili v klet posestnika Kerčniara ter mu odnesli precejšnjo količino mošta in vj-na Slednjič se je posrečilo tumošnjim orožnikom. da so zlikovcem prišli na sled in i'!i spravili na varno. Občani so se oddahnili, ker so se znebili neprijetnih nočnih obiskov.
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige S
Akademske smučarske tekme v Švici
Bervar, startna številka 28, je privozil skozi cilj ter dosegel v močni mednarodni konkurenci v teku na 15 km častno deseto mesto.
še o vprašanju reklame udomačenih zdravilnih sredstev
Ljubljana, 20. februarja
Naš članek od 15. januarja glede zabra-njene odnosno silno ovirane reklame v udomačenih zdravilnih sredstev, ki je bil pisan povodom akcije, ki so jo podvzeli izdajatelji listov, je med drugimi listi ponatisnil tudi zagrebški »Juta rn ji list«, v katerem se je nekaj dni pozneje oglasil g. mr. ph. V. Jugovič z daljšim člankom, ki zasluži, da nanj odgovorimo, četudi so bila naša izvajanja po svojem utemeljevanju popolnoma jasna vsem, ki pri stvari ne zasledujejo posebnih namenov.
Članek g Jugoviča se začenja s podtikanjem, da je bil naš članek, odnosno njegov pisec gotovo dobro plačan od tovarnarjev zdravilnih sreastev. To podtikanje je brez vsake podlage, zraven tega pa tudi neokusno in nelogično. V članku se je dovolj jasno poudarjalo, da imajo od prepovedane reklame zdravilnih sredstev škodo vsi listi. Istočasao pa se je tudi opozarjalo, da je taka prepoved neumestna zaradi tega, ker je dovoljena in neovirana po vseh tujih listih, ki v velikih množinah prihajajo tudi v naše kraje. Ce list zastopa svoje koristi, pač nima nihče povoda, še manj pa pravico sumničenja in podtikanja, da mora biti za obrambo svojih interesov od koga podkupljen.
So pa še drugi razlogi, ki zahtevajo odgovor na izvajanje g. Jugoviča. — Ce je sploh kdaj izšla upravičena naredba, potem je izšla sedaj s to prepovedjo oglaševanja zdravilnih sredstev, pravi g. Jugovič. Ob tej njegovi trdi .vi se mora vsakdo vprašati, zakaj ni takih prepovedi tudi drugod, kjer ljudstvo uporablja še mnogo več takih zdravilnih siedstev To je eno. Drugo pa bi bilo to, zakaj se ni nihče zavzel, da bi se taka naredba raztegnila tudi na reklamo listov ki prihajajo k nam iz tujine. To je popolnoma jasno vsakemu, ki je prečital naš članek ln ni zato potrebna prav nobena zveza niti s producenti zdravilnih sredstev, niti z izdajatelji časopisov. Iz članka g. Jugoviča izhaja, da je prišlo do prepovedi oglaševanja na zahtevo zdravnikov in lekarnarjev, češ, da so oni ogroženi v svoji eksistenci. V to stvar se mi nismo spuščali, a če bi bilo tudi res tako, se moramo čuditi da pisec, ki se toliko briga za eksistenco lekarnarjev, nima nobenega obzira do eksistence listov in številnega osobja časopisnih podjetij.
Neresnost članka pa se kaže še prav posebno v tem, da je sestavljen tako nekako, kakor da bi se bili mi zavzemali za svobodno reklamo vseh tako imenovanih zdravilnih sreastev brez izbire. Mi smo celo imenoma navajali pri nas in po vsem kul-
turnem svetu splošna udomačena zdravilna sredstva, članek pa n. pr. operira s tem, kaj bi se zgodilo, če bi ženske iz časopisne reklame izbirale pripomočke za abor-tus. Dalje se trdi, da lajik ne zna uporabljati priporočenih zdravilnih sredstev, da se n. pr. zdravi proti glavobolu, ko ima že pljučnico, ali pa da zavživa toliko raznih preparatov, da mu od tega odreče srce. Odkrito lečeno, na kaj takega nismo mislili v prepričanju, da so ljudje, ki so navajeni na razne zdravilne preparate, tudi toliko razumni, da sami vedo, kdaj in koliko se jih lahko zavžije, če že nočejo prečitati dovolj natančnih navodil, ki so itak priložena vsakemu takemu sredstvu. Končno pa, kdo naj se spušča v skrajne možnosti, ko je vendar splošno znano, da je lahko tudi največje dobrote enkrat preveč in da n. pr. nimamo sredstva, ki bi nespametnim ljudem zabranilo, da se preopijejo ali pa preobjedo. Popolnoma ne-osnovano je tudi očitanje, da reklama zdravilnih sredstev zapeljuje ljudi v razne nesreče, za katere jfe se ne more nikogar klicati na odgovornost. Za zdravilna sredstva, ki prihajajo iz inozemstva, so namreč po našem zakonu odgovorni domači zastopniki posameznih podjetij.
Naš članek je bil brez vsakega očitanja proti lekarnarjem in zdravnikom, ki so, kakor pravi g. Jugovič. od reklame zdravilnih stredstev eksistenčno ogroženi, vredno pa je vendarle omeniti, da so baš najnaprednejši lekarnarji ustanovitelji in voditelji farmacevtske industrije. Končno bodi povedano tudi to. da ne moremo razumeti toliko naglašene eksistenčne borbe zdravnikov in lekarnarjev proti oglaševanju splošno udomačenih m dovolj prekon-trohranih zdiavilnih sredstev, ko lahko či-tamo v strokovnem listu *Lekar« hude polemike med zdravniki in lekarnarji, kjer prvi očitajo drugim, da veliko predrago prodajajo razne, po receptu izdelane zdravilne preparate, kakor n. pr.: vrednost specialitete do 20 Din, prodajna cena 100 odstotkov. vrednost specialitete 40 Din, prodajna cena,60 % vrednost specialitete preko 40 Din, prodajna cena 40 %.
Podobnih primerov ki temeljito zavračajo toliko naglašane eksistenčne skrbi, bi lahko navedli še več, zaključujemo pa odgovor še enkrai samo z zatrdilom, da smo in ostanemo proti prepovedi ali omejevanju reklame splošno udomačih zdravilnih sredstev iz enostavnega razlosra. ker je na razpolago dovolj drugih sredstev kontre'" in ker ne vidimo nobene potrebe, da bi bilo v tem pogledu pri nas drugače kakor pa v ostalem kulturnem svetu.
ŠPORT
Velike smučarske tekme v Mariboru
Dobri časi - Smole) (Bratstvo, Jesenice) zmagovalec v teku na 18 km — Državni prvak Jakopič na tretjem mestu - Novi prvak MZSP je postal Mušič Ljuban
(SPD Maribor)
Maribor, 20. februarja.
Ob ogromni udeležbi občinstva so se danes pričele napovedane mednarodne tekme s tekom na 18 km. Kako veliko zanimanje je vladalo v naši. pa tudi v inozemski javnosti za to tekmo, nam priča neprestano klicanje telefona, po katerem hoče prav vsak, ki je bil zadržan in ni mogel k tekmi, izvedeti, kakšni so rezultati. Inozemski listi
vsi obžalujejo
da njih zveze ne morejo poslati svojih zastopnikov k mariborskim tekmam, ker imajo sami doma svoja prvenstvena tekmovanja.
Že včeraj je bilo vse nervozno. To se je opazilo posebno zvečer pri žrebanju številk, ker je pač od startne številke mnogo odvisno. Pri Orlu so se zbrali vsi tekmovalci in tudi precej občinstva. Predsednik MZSP g. prof. Sile, je pozdravi! vse tekmovalce, opravičil odsotnost inozemcev m Javil, da pride kot edini zastopnik Avstrije njen
najboljši skakaj; KegIowitsch
G. Roglič je nato žrebal startne številke. Favoriti so dobili: Keglovitsch 35. Bervar 27, Palme 40, državni prvak Jakopič 25, Smolej 42, Juritsch 14, Jože Janša 12, Neuman 5, Mušič 13. Po žrebanju številk je tehnični vodja g. Golubovič pojasnil potek proge.
Proga je
dolga točno 18 km
Start in cilj pn gostilni Achtig na Tržaški cesti. Najvišja točka na Pohorju 480 m nad morjem, najnižja pa na startu 275. Višinska razlika je torej znašala 205 m, kar odgovarja zahtevi, da je pri tekmah višinska razlika čim manjša. Od 18 km je bilo 7 km na ravnini, 5 km lahkega vzpona, 500 m težkega, 3 km ostrega in 3 km lahkega padca. Gozdne proge je bilo nekaj nad 4 km. Od starta je šla proga v ravni črti mimo kadetnice na Slovensko Kalvarijo. Med potjo je sekala Betnavsko in Radvanj-sko cesto, od Kalvarije je prešla spet v ravni črti do Peker, kjer je bil lahek vzpon proti Reiserjevemu posestvu k Lovcu (km 12), kjer je bila zasilna okrepčevalnica. Od tu je šla proga do km 11. v strmem vzponu po ozkem kolovozu (ne razumemo, zakaj po kolovozu, ko je bil levo in desno krasen prostor) do najvišje točke v višini 480 m. Od tu je pričela proga padati po gozdu proti potoku, kjer je napravila oster zavoj na desno ter se spet dvignila po gozdu navzgor ter nato zavila v stalnem padcu proti Radvanju. Od tu naprej je tekla ob vznožju Pohorja mimo gostilne Borštner po 1 km dolgi planoti, nato pa je zopet zavila proti Radvanju nad streliščem m strmo k njemu, mimo skakalnice proti Zg. Radvanju in končno paralelno z Bet-•navskim drevoredom mimo gradiča in skozi Betnavski most do Rotovega posestva in od tam v ravni pregledni točki k cilju. Vsa proga je bila dobro markirana, vsak kilometer je bil vidno naznačen, na nevarnejših mestih so bik varnostna znamenja.
Start tekmovalcev
Točno ob 9. je kot prvi star tal Gcrve-dič. V poLmi.mitmh presledkih so nato sledili ostali. Vsi tekmovalci so takoj hiteli v silovitem tempu. Že pred Slovensko Ka'.varrjo je Janša prehitel tekmovalce in vodil vso progo. Takoj za njim je šol Neumen, ki je za Janšo privozil v precej do-
bri kondiciji. Zelo dobro so tekli Mušič, Juritsch in Priberšek. V prav blagem tempu sta šla Jakopič m Bervar, vendar se je junak dneva Smolej s 6tartno številko 42 vedno bolj in boilj približeval in prehiteval vse 06tale tekmovalce. Janša je večkrat občutno padel in pri tem izgubil toliko dragocenih sekund, kar ga je stalo prvo mesto. Tudi Juritsch je imel nesrečo, ko si je pri 6trminj vlomili smučki, istotako Priberšek.
V cilj so prišli tekmovalci v
naslednjem vrstnem redu:
Janša št 12, Neuman št. 5 Mušič št. 13. Rosm št. 2, Jakopič št. 25. Brvar št. 27, Šramel št. 21, Juritsch št. 14, Vodenig št. 23, Bolje št. 15 ter Smolej št, 42.
Smolej je imel svoj izredni dan. Tekel je prav bogovski. Največja njegova vrlina je izredna tehnika rok. V krasnem tempu je presmučal vso progo, finish pa je forsiral, kot še nihče dosedaj. Zasluženo je dosegel prvo mesto. Ako upoštevamo, da je bil dve leti, ko je služil pri vojakih, brez vsakega treninga in da se je s Je novembra meseca vrnil domov, je njegov današnji uspeh, ko je premagal oba državna prvaka, še večji in občudovanja vreden. V mednarodni konkurenci bo imel še veliko besedo in nam bo še v veliko čast. Priznanje gre dalje še uspehu novega mariborskega podsaveznega prvaka Muši-ča. Koraka od uspeha do uspeha in je že sedaj med najboljšimi. Prav krasen uspeh je dosegel Heller od Rapida in mladi Vodenig. Pozabiti ne smemo Skaplna in I.eg-varta, oba še mlada, toda viztrajna simi-
carja.
Doseženi rezultati.
1. Smolej Franc (Bratstvo. Jesenice) 1:24.39, 2. Janša Joško (Ilirija) 1:25.21. 3. Jakopič Albin (Dovje - Mojstrana) 1:28.14, 4. Bervar Stane (Ljutbijana) 1:28.19, 5. Šramel Bogo (Ljubljana) 1:31.35,
6.	Mušič Ljuban (SPD Maribor) 1:31.50.
7.	Neuman Bogomir (SPD Maribor) 1:32.40,
8.	Heller Ivan (Rapid) 1:32.45, 9. Vodenig Emil (SPD Maribor) 1:32-52, 10. Zore Zdravko (SPD Kranjrtca gora) 1:3323, li. Pinter Fran (Mariborski 6im. klub) 1:34.16.
12.	Skapin Boris (SPD Maribor) 1:34.44,
13.	Juritsch Herbert (Mariborski sm. kilub) 1:35.6, 14. Bolje Stane (Ljubljana) 1:37.37, 15. Legvart Slavko (SPD Maribor) 1:38.14.
Na startu se je javilo 37 tekmovalcev. Tekma je biila
izborno organizirana.
Važnost tekme je podcrtavala navzočnost zastopnikov oblasti. Poleg druoih odličnih osebnosti so prisostvovali tekmi sreski načelnik g. Makar, zastopnik občine svetnik Rodoleg, komandant mesta polkovnik Radovanovič. Na startu samem je bilo mnogo fotografov, celo dva filmska operaterja, Prav posebno priznanje *gre gostilničarju g. Achtigu, ki je šeil prirediteljem in takmovaAcem v vsakem oziru na roko.
Sedaj je glavno zanimanje osredotočeno okoli
jutrišnjih skakalnih tekem.
Največ izgledov za končno zmago v kombiniranem tekmovanju imajo Jakopič, Janša, Šramel in Juritsch. Zalibog Smolej ne 6kače. Jutri bo stkakalnica imela rekorden obisk in že z ozirom na lepo vreme ne bo nikomur žali. ako bo prisostvoval drznim skokom naših smučarjev .
Ilirija in Primorje otvarjata sezono
Revija naših najboljših nogometašev v borbi za podsavezni pokal Svoboda se v prvi pomladni prvenstveni tekmi sreča s celjskimi Atletiki
Velika nogometna središč • kakor Dunaj, Praga, Budimpešta ne poznajo zimskih odmorov v nogometu. Dosedanja praksa v Sloveniji, ki je dopuščala daljše zimske odmore, ni prinašala našim moštvom nikdar ugodnih posledic. Zato je pohvalno prizadevanje naših vodilnih klubov, da napravijo temu konec in da čim prej odpravijo prirodne zapreke in omogočijo igranje nogometa na prostem.
V tem pogledu je današnjo prireditev označiti kot novost in krepak korak naprej. Prireditelji so se pobrigali, da se bo vršila današnja prireditev na igrišču ob Dunajski cesti kljub visokemu snegu. Igrišče bo namreč očiščeno snega, tako da se bo tekma odigrala na suhem in lepem terenu.
Tudi program današnje prireditve presega prvorazredni nivo. Dva stara rivala, či-jih srečanja niso nikdar razočarala pričakovanj športnega občinstva, nastopita v kompletnih postavah, da pokažeta v bor-
ADAMSON
bi, s kakšnimi šansami gresta po dolgem zimskem odmoru v borbo za podsavezno in državno prvenstvo. Vsaka tekma Ilirije in Primorja je pomenila vedno borbo in revijo naših najboljših nogometašev.
Dr. Planinšek, ki je naš najboljši in najbolj objektiven nogometni sodnik, bo sodil današnjo tekmo, kar nam daje polno zaupanje v to, da se bo tekma odigrala do kraja v redu in miru. To je tudi velika prednost današnje tekme.
Ilirija in Primorje nastopita v najboljših postavah. Ilirija, ki smo jo že videli letos v odlični formi proti Gradjanskemu, ima v tem pogledu prednost, ker ima trenutno bolj kompaktno moštvo od Primorja. Primorje bo skušalo uveljaviti novo razvrstitev napadalne vrste, o kateri se bo izrekla sodba po tekmi.
V predtekmi nastopi simpatična domača Svoboda proti celjskim Atletikom v prvi letošnji podsavezni prvenstveni tekmi. Zaigrati bo morala s svojim znanim ela-
Najboljša humoristična serija risb brez besedila
ADAMSON se imenuje postava, ki je stopila v ospredje znamenitih humorističnih likov. S svojimi značilnimi potezami in stoično mirnostjo vzbudi ADAMSON pozornost vsakogar ter je v časopisu prav tako na mestu kakor Chaplin na platnu.
Risbe kažejo dogodek brez vsake besede — samo kratek naslov pove vse«
ADAMSONOVE RISBE so mojstrovine, polne humorja.
ADAMSON govori v slikah, ki so vsem ranljive.
In te slike prično Izhajati v Ilustrovanl tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET44, ki se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina Din 8.—, trimesečna Din 20.—. Posamezna Številka Z Din po vseh trafikah.
nom, ako bo hotela uspešno iziti iz tega ooja, ker predstavljajo gosti resnega nasprotnika.
Predtekma se prične ob 13.45, glavna tekma pa ob 15.30. Obe tekmi bosta na nogometnem igrišču Primorja ob Dunajski cesti.
Tribunske vstopnice za obe tekmi na igrišču Primorja stanejo le 15 Din.
Ilirija: KAC (Celovec)
v tekmi na ledu
Danes ob 10.30 bo prva hokejska tekma v Ljubljani med KAC in Ilirijo na drsališču Ilirije. Odmore bodo izpolnili nekateri najboljši drsalci in drsalke Ilirije.
Nobene športne igre ni, ki bi se razvijala s takim tempom kot hokej na ledu. Scene nastajajo, se razvijajo in menjavajo z bliskovito brzino, ki izgleda za oko skoro nevarna, a v resnici ni. Igralci morajo biti perfektni, hitri, okretni drsalci in dobri taktiki. Naši igralci so kot drsalci neoporečni; da bi le bili v enaki meri tudi igralsko!
Zamisel igre spominja nekoliko na vaterpolo. Igrišče meri 60 X 30 m in je omejeno z nizko leseno ograjico. Razdeljeno je počez v tri enaka polja. Mala, nizka gola stojita znotraj igrišča, nekoliko metrov oddaljena od meje igrišča, kar omogoča tudi igro za goloma. Moštvo ima šest igralcev, numariranih na hrbtu z velikimi številkami, in sicer vratarja, 2 branilca in 3 napadalce; razen tega še 2 namestnika, ki lahko vedno zamenjata utrujene ali poškodovane soigralce. Igralci so opremljeni z raznovrstnimi ščitniki, zlasti vratar. Igra traja trikrat 15 minut, vmes sta dva odmora po 10 minut. Predmet igre ni žoga, nego majhna ploščica iz trde gume, na-zvana »bandy«, kot orodje pa služi igralcem na spodnjem koncu zakrivljena palica, s katero se bandy vodi, dodaja in strelja. Bandy se igra samo s palico, le ustavljati se ga sme tudi s telesom ali drsalkami.
Posebnost igre je neka varijanta pri nogometu znanega pravila »of side«, ki zabra-njuje vsako pridobivanje terena potom oddajanja bandyja v smeri naprej, torej proti nasprotnemu golu. Vsi igralci — razen v lastni tretjini igrišča — morajo biti brezpogojno vedno izza bandyja; igralec, ki vendarle pride v of side, mora kar najhitrejše pobegniti iz prepovedane pozicije. Zaradi tega pravila se razvije svojevrstna kombinacij Sika igra doda vanja nazaj in to največ v neposredni okolici obeh golov. V rrontalnih naskokih uspevajo dobri in okretni solisti, ki se znajo z bandyjem preigrati na lastno roko skozi nasprotnike.
Nadaljnja posebnost pri hokeju je, da ne pozna prostih ali kazenskih strelov za prestopke. Prestopki se kaznujejo samo s krajšo ali daljšo izključitvijo, sodnik pa vrne bandy v igro tako, da ga vrže med dva pripravljena nasprotnika, torej slično kot pri ^vaterpolu. Na enak način se tudi igra prične. Le ako se prekine igra tik pred golom, prestavi sodnik nadaljevanje najmanj 3 m v stran. — Sodniku sta v pomoč 2 časo-merilca in 2 sodnika pri golu.
Uprava drsališča razglaša, da zaradi tekme danes ne veljajo sezonske vstopnice, pač pa navadna enotna nedeljska vstopnina. Stojišča za gledalce bodo prirejena na leseni podlagi in v malem paviljonu. Polovica drsališča bo na prosto razpolago drsalcem.
Za mladinsko tekmo, ki se prične ob 9., bo rezervirano malo drsališče. Po končanih tekmah bo seveda celo drsališče na razpolago občinstvu.
★
Trening v umetnem drsanju za. junior-je in juniorke danes ob 9. na drsališču Ilirije pod vodstvom članov drsalne sekcije. Prihodnje dni ob povoljnem stanju drsališča od 17. dalje. — Hokejsko moštvo za današnjo tekmo naj se javi ob 9.30 v garderobi g. Vodišku. Umetni drsalci in drsalke naj bodo za prosto drsanje na mestu ob 10., sodniki gg. Juvanc, Kavšek, inž. Bloudek, W;siak za mladinsko tekmo najkasneje ob 8.30.
Smučarska tekma v Ptuju. Tudi v Ptuju se zelo goji smučarski šport Vsak dan je videti vse polno smučarjev, kako hite na bližnji Panoramski hrib in Mestni vrh, ki sta posebno pripravna za vežbanje v smučanju. Prošlo nedeljo so se pa naši smučarji pokazali tudi javnosti. Pod okriljem SKP se je priredila smučarska tekma seniorjev, juniorjev in dece. Ze pred napovedano 14. uro se je zbralo velJko smučarjev in gledalcev na startu pri gostilni Savec v Krčevini, kjer je bil obenem cilj. Tekmovalna proga je šla čez Mestni vrh -Panorama hrib - cilj gostilna Savec. Tekma je bila razdeljena v tri kategorije in so bili rezultati nasdednji: seniorji: 1. J. Stross 47.8, 2. F. Stross 47.27, 3. R. Jurinc 47.33. Juniorji: 1. I. Kukovec 49.36, 2. B. Šalamun 52.56; 3. V. Kristanič 56.25. Deca. 1. E. Hetzl 10.26, 2. D. Šalamun 10.40, 3. V. Blanke 10.55. Zmagovalce je SKP nagradil. Prirediteljem, in sicer gg. A. Schar-nerju, I. Omuletzu, J. Hellerju in E. Ver-zelju, ki imajo tudi največ zaslug za to prireditev, gre najlepša zahvala. Tukajšno reševalno društvo je postavilo svojo rešilno postajo.
Skakalna tekma v Podnartu. Danes
Erirede naši agilni smučarji poskusno ska-alno tekmo. Vabimo izvežbane smučarje in skakalce posebej k prireditvi. Idealni tereni v bližini. Skakalnica v izbornem stanju. Izkažite požrtvovalnosti domačinov hvaležnost z udeležbo. Beli šport naj združi deželo z mestom. Smuk!
Vremensko poročilo iz Nove vasi na Blokah od 19. t. m.: temperatura —9 C, vreme: sneži, veter: vzhodnik. snega na podlagi: višina 50 cm, vrsta: suh, pršič, smuka dobra. Izgledi za nedeljo dobri.
SK Jadran. Danes ob 10. dopoldne naj vsi Jadranaši prisostvujejo občnemu zboru, ki se vrši v prostorih gostilne M. So-klič, z običajnim dnevnim redom. Ob 9. kratka odborova seja. Vsi in točno.
SK Grafika. V ponedeljek ob 18. občni zbor v društvenih prostorih, Dom Gra-sike, IV. nadstropje desno. Vsi aktivni in podporni člani se naprošajo, da se občnega zbora sigurno udeleže, ker se mora klub, ako hoče nadalje vršiti svojo športno misijo reorganizirati. Ta cilj se da doseči samo na ta način, če bodo vsi člani in prijatelji kluba pomagali s konstruktivnim delom. Zato vsi in točno na občni zbor.
TSK Slovan. Redni občni zbor kluba se bo vršil 28. t. m. ob 8. zjutraj v lovski sobi gostilne Sokol. Pred škofijo. Vljudno vabim vse člane kluba, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže.
Nogometno moštvo Ilirije za pokalno tekmo s Primorjem bo: Jakšič-Janez. Ber-glez-Belak, Varčič, Unter-Ice, Košak, Sve-
tic, Doberlet, Pipan; rezrvi Luce, Malič.
Načelstvo opozarja igralce na objave v članski knjigi. Garderoba točno ob 15. v zimskem kopališču.
SK Svoboda (Ljubljana). Danes točno ob 13. morajo bita vsi igralci prvega mo-
štva v klubski sobi v Delavski zbornici Reditelji Habicht II, Gorenc, Suštaršič se morajo javiti ob 1330 službujočemu odborniku g. Dorčecu na igrišču Primorja. Roditeljske znake prinesite seboj. Stranska sodnika sta Janežič II in Boncelj II.
Nevaren zlikovec pod ključem
Aretacija ljubitelja tujih blagajn in oblek
Ljubljana, 20. februarja.
Poročali smo že, da je bil pred dnevi aretiran 22 letal Mihael Pečarič, ki je pri-bežai k nam iz Kopra v Istri, kamor je tudi pristojen. Pečarič je dejal na raznih stavbah, nikjer pa ni ostal dalje časa. marveč se je rajši družil z raznimi nepo-štenjaki Fant je bil aretiran zad.nj.ic na podllagi suma, da je vlomil 30. januarja v pisarno tvrdke >Jugomaterijak, kjer je bila odnesena ročna blagajna z 8000 Din gotovine Nepridiprav je dejanje seveda tajil, vendar so ga prepoznali nameščenci oškodovane tvrdke, kil so ga opažali pohajati na dan vloma okrog pisarne.
Pečarič se je pred vlomom spoprijateljil s hišnikom Pavlom B. v Dvorakovi ul. 10., s Katerim sta si dala pri nekem kroja-
ču v Florjanski ulici delati tudii popolnoma enaki obleka. Denar za obleki je dal seveda Pečarič, ki ga je dobil v blagajni 2-Jugomaterijalai.
Ob priliki; hišne preiskave v stanovanju Pavla B. je policija zaplenila v drvarnici tudi razno obleko, in sicer suknjič rjave barve, dalje pisano pleteno jopico, dvoje športnih hlač iin še nekaj dr u gin kosov. Najdena obleka je hudo dišala po naftalinu, znak, da je bila poprej nekje spravljena. Prav gotovo je, da je tudi to obleko Pečarič nekje u Kradel. Povedati tega ni hotel in sploh imenovame obleke ni priznal za svojo, češ, da jo je v drvarnico skril bogvekdo. Policaja zadevo še preiskuje in naj se eventualni oškodovanci javijo na policiji.
Uspešen tečaj v Poljanski dolini
Trata, 20. februarja.
Kmetijski tečaj na Trati je bil slovesno zaključen 18. t. m. Zadnji je predaval sreski načelnik iz Kranja g. dr. Ogrin o upravnih zakonih. Vseh predavalnih ur je bilo 48. Kljub velikemu snegu in hudemu mrazu je bil tečaj redno obiskan in pri vsakem predavanju ie bila šolska soba nabito polna.
Po končanem zaključnem predavanju g. dr. Ogrina je 12-letna učenka iz Trate prav ljubko deklamirala Gregorčičevo pesem: »Kmetski hiši«, ki je ganila vse pričujoče, nakar je imel g. sreski načelnik še kratek patrijotični nagovor, ki ga ie zaključil z vzklikom: »Živeli Poljanska dolina! Živela Jugoslavija! Živel naš kralj Aleksander!« Pozorna množica mu je odgovorila z burnim ploskanjem in vzklikaniem.
V imenu občin Trata, Poljane, Oselnica in Javorje ter v imenu tečajnikov se je župan g. Fran Ks. Jelovčan zahvalil vsem gg. predavateljem ter prosil g. sreskega načelnika, naj sporoči toplo zahvalo tudi kr. banski upravi Tečajnikom je g. župan še posebej spregovoril lepe bodrilne besede, v katerih j.ih je opozarjal, kako terja današnji težki čas od nas vseh mnogo znanja in truda in jih pozival k složnemu delu. Tudi on je zaključil z vzkliki kralju in državi.
Nato se je g. dr. Ogrin zahvalil županu Jelovčanu, ki je s svojo znano požrtvovalnostjo mnogo pripomogel k obilni udeležbi v tečaju, g. šolskemu upravitelju Rebolju in kmetijskemu referentu g. Suštiču za izčrpna predavanja, nadalje vodji sreske izpostave v Škofji Loki g. Levičniku, kapetanu g. M, Jovanoviču, šolskemu nadzorniku g. Zahrastniku, gg. županom in vsem ostalim za udeležbo ob slovesnem zaključku tečaja na Trati.
Zopet nepojasnjen požar v Konjicah
Loče pri Konjicah, 20. febr.
Pravijo, da v tretje gre rado. Žal se je ta pregovor pri nas uresničil. Poročali smo že, da ie v vasi Mlačah v štirih dneh dvakrat gorelo. Te dni smo pa zopet imeli požar, in sicer je nastal ogenj v gospodarskih poslopjih g. Satlerja Franca, lesnega trgovca in posestnika v Žičah. Žrtev plamenov so postali ostrešje gospodarskih poslopij, hmeljska sušilnica in del stanovanjske hiše.
Ločki gasilci so Kli hitro na kraju nesreče, a žal niso mogli stopiti v akcijo, ker se jim je pokvarila motorka zaradi hudega mraza. Gasiti so morali z ročno brizgalno, ki so jo pozneje pripeljali k požaru. Tudi žička račna brizgalna ni funkcionirala, ker je bila vsa zmrzla. Ločki in žički gasilci so storili vse, da so omejili požar. Na pomoč so prispeli tudi gasilci iz Konjic, ki pa niso stopili v akcijo. Satlerju sta zgorela tudi vsa krma in hmelj, ki jih ni imel zavarovane. Škoda seveda ni krita z zavoroval-nino.
Kako ie nastal požar, še ni pojasnjeno. Osumljenca, ki je bil aretiran zaradi zad-njiih požigov na Mlačah, so te dni izpustili, ker se mu ni moglo nič dokazati.
Epilog dveh krvavih spopadov
Nov« mesto, 20. februarja.
Pred 6^natom okrožnega sodišča se je danes zagovarjal 37 letni posestnik in čevljar Jože Sladic iz Donjega Svinjskega, ker je lani 12. julija smrtnonevarno poškodoval 20 letnega posestniškega sina Tomaža Goleta. Do krvaivaga dejanja je prišlo po naiKljučju, kakor 6e to tolikokrat dogodi po naših vaseh. Bilo je v nedeljo popoldne in v nekem vinotoču je bila zbrana večja fantovska družba- Med njo je prišel tudi čevljar Sladic, ki se je med veselimi fanti prav dobro počutil. Precej kasno so odhajali pivci v skupinah iz vinotoča in prav kmalu se je na cesti zaslišalo klicanje na korajžo. Najprej se je spopadlo par fantov, kmalu pa je postala gruča pretepače v večja in naenkrat se je med njimi pojavil tudi Sladič, ki se je v nekem hlevu ob poti oborožil s krampom. Tako oborožen se je zakadi'] med pretepače ter uaeril po glavi Tomaža Goleta, ki mu je bili najbližji. Fant se je zgrudil na tip, drugi pa so se razibežaii. Ranjeni Gole je po par mesecih hiranja umrl.
Pred sodiščem se je danes Sladič zagovarjal, da sam ne ve, kako se je znašoi pri tepežu. oborožil pa 6e je zato, ker je bil prepriča*!, da bodo drugi navalili nanj. Obsojen je bfl na eno leto težke ječe ' V Dolnji Straži se je letos krvavo zar ključik proslava sv. Štefana. V neki gostilni, kjer se je mudil tudi 39 letni posestnik Jože Šiško. ki se je vračal itz lova. so pooivali fantje Ko se ie okrog 10 ponoči Šiško odpravil domov, so mu v veži začeli nagajat! vinjen' fantje. Ustreljene mu zajcu ki mu je visel iz nahrbtnika. so odrezali noge m uganjali so ae drug« ne-
I umnosti, kar je moža, ki je bil tudi sam vinjen, tako razburilo, da je prijel za puško in sprožil. Zadel je 24 letnega delavca Antona Zupančiča, ki je lani v kandijski bolnici v nekaj dneh podlegel. Pred sodiščem se je Šiško zagovarjal s sil ob ra n om. obsojen pa je bil na 4 mesece strogega zapora, pogojno na dve le'j.
Zopet požar v Kicarju
Podvinci, 20. februarja V eni zadnjih noči je nastal v Kicarju požar v viničariji posestnika Majeriča Janez.. iz Podvincev. V viničariji sta stanovala zakonca Toš Ciril in Marjeta. Poslopje je bilo leseno in krito s slamo, zaradi česar je do tal pogorelo. Tošu je zgorela tudi vsa oprava, tako da si je rešil le golo življenje in nekaj malenkosti.
Škodo, ki jo Toš trpi, cenijo na približno 800 Din, dočim ima lastnik viničariie škode okoli 15.000 Din. Krita je škoda It? delno z zavarovalnino, ker je bil posestnik zavaro%an samo za 2000 Din. Toš pa je imel zavarovano seno za 2000 Din. a, opravo za 3000 Dm.
Kako je požar nastal, se ne ve. Usodno noč je bil Toš sam doma in je javil, da je ogenj zapazil ponoči, ko je moral na potrebo. Poklical je takoj na pomoč sosede, ki pa mu niso mogli dosti pomagati. V zadevi je uvedena stroga preiskava, ker ni izključeno, da se potika kje kak požigalec, ker je to v kratkem času že tretji požar.
Vremenski pregled
Slehernemu je bilo ustreženo, ko je r torek tako hitro minil mraz. Minil je na prav tisti način, kakor smo ga dobili; držal se je, dokler je bilo popolnoma brez-vetrno vreme, kakor hitro pa se je razporeditev zračnega tlaka tako zasukala, da smo dobili severno zračno strujo, je mraz kar odplaknilo. Že par dni poprej je velika atlantska depresija, potujoča na severu, preplavila vso severno polovico Evrope s toplejšim zrakom, samo nekako od Češke na jug smo še imeli mraz. Zato je mogel severni zračni tok, kakor hitro je nastopil, mrzle zračne mase odplaviti proti jugu in jugovzhodu, nakar je začel dovajati do nas toplejši zrak od severne Evrope, xamor ga je bilo poprej naplavilo z Atlantskega oceana.
V	tem je bil vremenski preobrat, ki je napravil konec našemu mrazu, upamo, da najhujšemu v tej zimi. Pravi jug sploh ni nastopil, zato tudi ni bilo prave odmeke, marveč se je tajalo le pod vplivom popoldanskega sončnega ogrevanja, v senci pa se še ni topilo.
V	pravi jug se nam vreme ni moglo razviti, ker se je bila brž ob vremenskem preobratu razvila depresija nad Sredozemskim morjem z Jadranom ter vlekla nase zrak z Balkana in Podunavja, kjer je povsod še vladala temperatura nekaj stopenj pod ničlo. Tako smo dobili burjo, še hujšo pa v Primorju, kjer je bila združena s hudim snežnim metežem, pri nas pa je poskusilo samo malo smetiti. Vendar je bila burja bolj mrzla za občutek, nego pa je bila nizka temperatura po toplomeru. Šele proti koncu tedna, ko je naša burja postala del velikega zračnega toka, ki se je sprožil med južnozapadno Rusijo in Sredozemskim morjem ter potemtakem dovajala preko nas zrak prav od Rusije sem, se Je zopet močneje shladilo in malo je manjkalo, pa bi se nam dobesedno obnovila sibirska zima.
Na zaključku tedna se nam vreme znova preobrača. Barometer pada, v visokih oblakih se je pojavil zapadni veter, znamenja, da sega do nas vpliv depresije od severa. Obeta se nam potemtakem toplejše vreme, morda celo pravo južno vreme. Za koliko časa, to je seveda drugo vprašanje, saj smo še pred svetim Matijem.
Iz življenja na deželi
SEVNICA OB SAVI. Sokolsko društvo pripravlja narodno igro »Krst Jugovičev« ter veseloigro »Velika repatica«. Obe bosta uprizorjeni najbrže 6. in 13. marca. Tudi sokolska deca pridno sodeluje in vadi mladinsko igro »Dve Marički«. Prednja-ški zbor pa pripravlja telovadno akademijo, ki se bo vršila v začetku aprila. Danes ob 14. bo občni zboT Strelske družine v Mercovi gostilni.
Iz Laškega
1— Prikrojevalni tečaj. Na pobudo čevljarskega mojstra gosp. Bullingerja je bil otvorjen s 17. t. m. v posebnem lokalu hotela »Savinje« šesttedenski prikrojevalni tečaj za čevljarske mojstre in pomočnike. Tečaj vodi banovinski strokovni učitelj g. Steinman. Priporočamo čevljarskim mojstrom in pomočnikom, da se tečaja udeležijo. Enkratni prispevek za osebo znaša 125 Din. V tem znesku so zapopadeni že kolek za izpričevalo in stroški za učila.
I— Društvo »Blago srce« priredi 20. t. m. ob 20. v prostorih hotela »Savinje« družabni večer. Ker je namenjen čisti dobiček za podporo siromašni šolski deci, se občinstvo vabi na številno udeležbo.
Iz Hrastnika
h— Starii naj opozore svoje otroke k previidm ost ] pri sankanju in to zlasti po klancih stranskih cest, ki vodijo na glavno banovin4»ko cesto z veliikim prometom, kger bi lahko prišlo do nesreč.
«
Kraljestvo mode
Pomladna moda
Zdi se, da nain bo nova moda že zato jako simpatična, ker je med fantastičnim preobiljem lanske sezone ii. med preveč trezno »stvarno« linijo skleni.a kompromis ter 1)0 zaradi tega vstregla vsem okusom. Vsekakor pa moramo z gotovostjo trditi, da bodo vsaj promenadni kosi zelo zmerni, brez najmanjšega pretiravanja v kroju ali barvah.
Značilna je priljubljenost kombiniranja dveh tvarin, ki je nastala iz potrebe, da se uporabijo in prenaredijo lanske obleke. Zato vidimo vedno znova enobarvna blaga v zvezi z vzorčastimi svilami, ki so podrejenega lepega pomena in jih rabimo za bluze, telovnike, plastrone in dele rokavov.
Važen faktor sponradne opreme je jopica, ki jo srečujemo v različnih in številnih variantah. Tu vidimo tako zvano jopico v slogu smokinga, večinoma iz svile, tam zopet ljubko ogrinja'ce v podobi telovnika. Tudi razni boleri so jako priljubljeni, ker učinkujejo mladostno in ljubko. Poleg kratkih jopic je priljubljen tudi tako zvani »tri-četrtin-ki« paletot, ki je postal vzor elegantnega Irotteurskega ogrinjala.
Blaga so še vedno porozna. Cim manj enakomerno, čim bolj grobo je tkano blago, tem bolj odgovarja okusu modno usmerjene žene. Navzlic navidezni grobosti pa ta blaga nikakor niso okorna, temveč jako rnthka in lahka.
Moda se še ni popolnoma odločila za najnovejše barve, vendar se zdi, da bo po dolgem času stopila v ospredje zopet m o-d r a barva, ki v lepem in izrazitem tonu vsakomur dobro pristoja. Razen modre barve prinaša moda nevsiljivo, medlo rdečo, lepo sivo in medlo olivno barvo.
Naša prva skica kaže, kako apartna je kombinacija enobarvnega in progastega materiala. Krilo kostuma ima moderno vloženo gubo, telovnik pa kratke rokave. Bluza je jako enostavna in opremljena s žalnim ovratnikom. Klobuček iz enakega progastega materiala je jako moderen.
KzaiiiiTEirruM
LJUILJflNa
Levstikova ulica na Vrtači
Model na naši drugi skici si moramo zamisliti iz težke, temne svile. Preko krila s »sončnici« gubami v obliki žarkov nosimo moderno smokingasto jopico. K takemu kosturiiu sodi svetla, svilena bluza, ki jo poljubno zamenjamo z drugačno ter tako izpr-emenimo učinek modela.
Srednja^ slika predstavlja praktičen komplet iz enostavnega kria, telovnika s ka-paletoja z vzorčasto podlago in reverji.
Naša predzadnja skica prinaša mladosten kostum z bolerom in s krilom, ki ga krasijo stranske proge iz gumbov, zadnja skica pa nas seznani s kostumom iz satina, ki je jako priljubljen, ker ga moremo nositi tudi pod plaščem kot obleko in torej ni vezan na vreme ali na letno dobo.
COUCH ZOFE
dobite pri tapetniku
RUDOLF SEVER
MARIJIN TRG STE V. 2.
Telefon št. 26-22.
Zanimiva bluza
Izredno originalno obliko bluze dobimo, če združimo značilni kroj poznega empira z bidermajerskim slogom. Takšno ukrojimo v obliki bolera, ki ga spredaj prevežemo z malo pentljo iz enakega materiala. Originalni so zlasti široki bidermajerski rokavi, ki so spodaj tesno speti in dajejo roki nežen videz. Pod bluzo nosimo tesno se prilegajoče temno krilo kontrastne barve.
Kaveljčaste zaponke
vidimo na novih spomladnih kompletih in so nedvomno bolj originalne kot gumbi Te zaponke moremo seveda uporabiti le ha
športni obleki ali pa na trotteurskih kostumih. Naša slika predstavlja športen komplet iz enostavnega kria, telovnika s ka-veljčastimi zaponkami in jopice, ki je opremljena z dolgodlakim krznenim ovratnikom.
Zdravniška posvetovalnica
Odprta noga. Na vsak način je boljše, če se rana zaceli Bolezen ravno obstoja v odprti rani in če se rana zaceli, ni potem bolezni, ki bi morala »ven teči«. Opozarjamo Vas pa, da je zdravljenje dolgotrajno, da je treba predvsem ležati. Zaradi mazila se pa morate obrniti na zdravnika, tudi zaradi tega, ker ni izključeno, da Vas bo treba še drugače zdraviti — Lj. S. C. 1. Prav verjetno je, da ima Vaš otrok golšo, ugotoviti se pa da to samo potom zdravniške preiskave, na podlagi katere se potem lahko odredi zdravljenje, ker pri tem velja biti oprezen. 2. Pri fantku se dajo zobje popraviti seveda samo pri zobozdravniku, ki naj pregleda tudi punčko. — R. V. Mari-
bor. Krvava vlakenca med sluzo, ki nastopijo pri vsekovanju, so običajno brezpredmetna. Nastopijo vsled tega, ker pri močnem pritisku lahko poči kakšna malenkostna žilica, seveda samo, če je izključena kakšna druga bolezen. — L D. Valjevo. 1. Pojem »hripe« še ni znanstveno točno razčiščen, in hripa prav za prav ni ni!<a-ka medicinska diagnoza. Praktično se razume pod tem neke vrste mešana infekcija, ki nastopa v obliki prehlada kot epidemija in se lahko pojavi na najrazličnejše načine: kot pljučna, živčna, črevesna hripa, tudi lahko brez vročine. Znanost se je že in se še veliko bavi s tem problemom, stvorila je tudi že zdravila, obnesla so se Aspirin, Gardan itd. K sreči bolezen običajno ni opasna, če ne nastopijo komplikacije. 2. Temperatura normalnega človeka je povprečno 36 do 37 stopinj Celzija. Proti večeru se normalno za par stopinj dvigne. Pri tuberkulozi se običajno večerna temperatura poveča od 37.5 do 38. — 3. Infekcija s sifilisom po slinah je vsaj teoretično mogoča, če vstopije klice potom — lahko tudi nevidne — rane v krvni obtok. Na dotič-nem mestu se v slučaju infekcije vedno napravi karakteristični trdi tur. 2e ime »Ia-tenta« sifilis pove, da je to obolenje vsaj za lajika brez znaka. Da se pa zdravniško ugotoviti. — M. L. Sm. Palanka. Obrnite se na interno kliniko (opšta državna bolnica) u Beogradu, kjer Vas brezplačno pregledajo. Ce pa pridete v Ljubljano, Vam svetujemo ambulanto splošne bolnice. — L. K. Hrastnik. Ker se drugače počutite popolnoma zdravim, je lahko mogoče, da se Vam zaradi slabokrvnosti vsiljuje čez dan spanec. Zdravniška preiskava bi to lahko dognala. — Frelssen. Nesite otroka v deč-ji dispanzer Doma narodnega zdravja v Celju. Na vsak način pa naj otrok jemlje do takrat Vigantolovo riblje olje. — K. P. Kr. Močenje postelje preide prej aH slej samo od sebe. Zbudite otroka po noči kakor dosedaj, ne dajajte mu zvečer preobilne hrane, posebno ne tekočin, in boljše je, če je postelja trda. Negujte otroka v ljubezni, prizanesljivosti in dobroti in samo če je potrebno, s pravično strogostjo.
Ukraden! svetnik
Kaj pripovedujejo ljudje o svetem Deodatu
»Vsega mu je že zmanjkalo. Sedaj nas bo pa moril s kakšnim črvivim svetnikom, ki ga je kdo ukradel s podstrešja kakšne hribovske podružnice, česa vsega ne prisoja takile žurnalistični pisatelj duševnemu želodcu ubogega naročnika!« Tako bo zagodrnjal marsikateri čitatelj, ko bo čital gornji naslov. Motite se moji ljuibi či-•tatelji! Tu ne gre za navadnega lipovega svetnika, kakor jih je izdeloval s svojo izurjeno roko znameniti mozirski mojster Cesar. Svetnik, o katerem vam bom povedal zgodbo, je prav pristen slovenski svetnik. »Slovenski svetnik«? Saj nimamo doslej nobenega svetnika, vas slišim ugovarjati Jaz pa le vem za njega. Poslušajte!
Na severni strani Savinjske doline se vleče nizko hribovje Martjaki. Na pobočju se belijo zidanice med ilovnatimi vinogradi kakor golobje na rdečih strehah. Najvišji vrh na robu Martjakov je Gora Oljka, najlenša razgledna točka naše do-' line, ki jo obišče v sončnih dneh mnogo izletnikov. Kakšen razgled! Kakor site črede pisanih krav počivajo po dolini prijazne vasice. Od zapada proti vzhodu se beli cesta med drevoredom jablan in hrušk. Z njo tvori Andrejev križ bistra Savinja in se leskeče v sončni pripeki kakor ogromna riba pred slabim vremenom. Za Goro Oljko valov5 šentandraško gričevje s šent Ujem in premogovnim Velenjem, ki bo zalagalo z lučjo naše domove, kadar bo spalo sonce. Ves vrh Gore Oljke pokriva sočna trava.
Zgodbe govorijo, da je živel v davnih dneh, ko so naši pradedje še na skrivaj častili po logih Svetovita, Živo in Peruna, na tej gori pobožen pastirček. Vse leto je prepeval na paši ob kruhu, mleku in vodi Bogu čast in slavo. Od leta do leta je rasel sloves njegovega življenja in se je večal njegov delež v nebesih.
Zgodilo se je pa, da je prišel krut sovražnik v dolino. Kakor b&klje so gorele lesene koče po dolini in je noč in dan hrumela strahovita morija. Bridke solze je točil naš pastirček pri pogledu na razdejanje paganskih sovragov. Ko je pa videl, da omaguje krščanska vojska, je zapustil svojo čredo, opasal svoja ledja in se spustil v bojni metež. Kakor angelj maščevalec je rabil neverne glave. Novega poguma je vlil njegov vzgled upehani krščanski vojski. Zagnala je silen krik in pognala nevernika iz doline. 2e so pripo-dili zmagovalci v divjem diru pagane do
Celeje, kar je zadela junaškega pastirja sovražna puščica v vrat, da se je mrtev zgrudil . Vojščaki so videli, da je s poslednjim dihom izlete! jz pastirjevih ust bel golobček in izginil v nebesni modrini, še z večjim gnevom so gnali Savinjeani ne-vernike proti Hrvaški. Pobožni ljudje pa so prepeljali pastirčkovo telo na Goro Oljko in ga pokopali sredi sočnih travnikov.
Ko so pogrebe! odšli, se je približala grobu vsa pastirjeva čreda in pokleknila ter počastila svojega mrtvega pastirja svetnika. Kakor ogenj je šla vest o čudežu od vasi do vasi. Verniki so v trumah prihajali gledat čudež. Pričeli so graditi cerkev na grobu pastirja svetnika. Papež jim je potrdil svetnika in. mu dal ime Deo-dat
Nastala je kmalu ponosna romarska cerkev z dvema mogočnima zvonikoma kot podružnica polzelske fare. Kosti svetega Deodata so obdali z voskom in ga položili v podzemski kapeli pod altar, da so ga verniki lahko videli in prosili pomoči in priprošnje v nebesih.
Večkrat na leto so se zbrale na Gori Oljki romarske trume od blizu in daleč. Kmet Vrhar, pri katerem je služil Deo-dat za pastirja, je postavil poleg cerkve gostilno in prodajal vernikom, izmučenim od dolgega pota in vnete molitve, krepčila in silno obogatel na Dtodatov račun. Stoletja je tekel zlati potok v žepe Vrharje-vega rodu.
Sosedni šentandražani so videli njegovo blagostanje in ga zavidali za svetnika. »Tudi nam bi prišel prav takile svetnik«, so moževali na vsaki soseski v št. Andražu. »Toda kako priti do njega, ko ni več ne paganskih napadov, pa tudi pobožni pastirji so zelo redki!« Dolga leta so premišljali, kako bi prišli do svojega svetnika. Našel se je naposled neveren človek, ki se je ponudil šentandraški soseski, da bo zanjo ukradel na Gori Oljki svetega Deodata. Možje so se spogledali in se jim predlog ni zdel napačen. Pogodili so se s tatom za sto tolarjev, če jim prinese svetega Deodata.
V temni pomladni noči se je splazil tat v cerkev, zavil svetnika v vrečo in ga prinesel v košu v št. Andraž. Položili so svetnika pred glavni altar domače podružnice in se veselili pri misli na lepe denarce, ki jih bodo nanosili bogatejši romarji v njihovo vas. Toda hudo so se všteli. Ni se še zdanilo tiste noči, kur prihrumi silna
nevihta nad dolinico, ki je uničila vsa polja. Strela je užgala vsem vaškim veljakom domove in ubila nevernega tatu baš, ko se je krepčal v krčmi za pregrešne tolarje.
čim je nastopilo jutro, so brž dali prestrašeni šentandražani svetega Deodata na nosilnico, ga nesli v svečani procesiji nazaj na Goro Oljko in oprali v grenki pokori z obilno miloščino svoj nečuveni greh.
Ko so Polzelam izvedeli za tatvino, so dali prenesti svetnika v svojo farno cerkev. »Da bi nam ga spet kdo ne ukradel«, so rekli na glas. Na tihem so pa menda hoteli posnemati šentandražane. Toda ure-zali so se. Ker je bil še v svoji fari jim sicer svetnik ni delal škode, toda romarjev ni bilo več ne na Polzelo, ne na Goro Oljko. Danes leži prvi slovenski svetnik sveti Deodat pozabljen pod stranskim al-tarjem župne cerkve na Polzeli, Goro Oljko pa obiskujejo novodobni romarji izletniki.	Janko Kač.
Radio
Izvleček lz programov
Nedelja, 21. februarja
LJUBLJANA 8: Sadjarstvo. — 9: Espe-rantsko predavanje. — 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Prenos protialkoholnega kongresa iz Uniona. — 12: čas, poročila, plošče. — 15 15: Dekliška ura. — 15.45: Spevoigra »Srce in denar«. — 16.45: Salonski kvintet. — 20: Čajkovski j: D-kon-cert za violino in orkester na ploščah. — 20.45: Samospevi ge. Golobičeve. — 21.15: Rezultati poskusov dr. Vebra. — 21.30: Salonski kvintet. — 21.50: Napoved časa in poročila. — 22.05: Evropski koncert iz Londona.
Ponedeljek, 22. februarja
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Predavanje o živilih. — 19: češčina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Koncert radio-kvarteta. — 21: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.05: Operna glasba. — 17: Narodna glasba. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Komorna glasba. — 21.05: Veseloigra. — 21.40: Poročila. — 22: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Jugoslovenske narodne. — 21.50: Prenašanje tujih postaj. — 22.40: Lahka godba. — PRAGA 16.10: Koncert iz Bratislave. — 17.35: Plošče. — 19.20: Jazz na dveh klavirjih. — 19.45: Pesmi čeških mojstrov. — 20.20: Koncert solistov. — 21: Opereta. — BRNO 16.10: Koncert iz Bratislave. — 18.15: Plošče. — 19.20: Lahka glasba. — 20.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Proslava Washing-tona. — 22.10: Plošče. — 22.30: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Kvartet. —
—	19.45: Brucknerjeve simfonije. — 20.40: Zabavno čtivo. — 21.35: Igra. — Koncert graškega opernega orkestra. — BERLIN 19.30: Plesni večer. — 21.10: Koncert orkestra in solista. — 22.30: Zabaven program. — KONIGSBERG 16.15: Godba na pihala, — 20: Program iz Berlina. — 21.10: Plesni pogovori. — MtJHLACKER 17.05; Orkestralen in pevski koncert. — 20.05; Veliki ponedeljski koncert. —
Torek, 23. februarja
LJUBLJANA 11.30: šolska ura: Zimsk® življenje v gozdu. — 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček — 18; Salonski kvintet. — 19: Nemščina. — 19.30: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini. — 20: Predavanje dr. Vebra. — 20.30: Begovičeva drama »Brez tretjega«.
—	22: Napoved časa ln poročila. — 22.15; Salonski kvintet.
BEOGRAD 11.05: Radio-orkester. — 16: Popoldanska glasba. — 20: Pevski koncert. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: plošče. — 17: Lahka godba orkestra. — 20.30: Koncert tenorista Marjana Majena. — 21: Klavirski koncert. — 21.10: Mandoline. — 22.40: Lahka glasba.
—	PRAGA 16.10: Koncert iz Bratislave, 17.55: Plošče: — 19.20: Prenos iz Brna. — 21: Koncert kvarteta. — 22.20: Plošče. — BRNO 16.10: Koncert iz Bratislave. — 19.20: Sluhoigra. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Plošče. — VARŠAVA 17.35: Popoldanski koncert — 20.15: Pevski in klavirski koncert. — 22.10: Klavir. — 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Kvartet. — 12.40: Plošče. — 15.20: Pesmi R. Straussa. — 17: živalski glasovi v glasbi. — 17.45: Balade. — 19.30: Koncert orkestra. — 20.15: Spevoigra. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 20.15: Haydnove simfonije. — Sof okle jeva »Antigona«. — KONIGSBERG 16.40: Orksster. — 20.15; Program kakor v Berlinu. — MtJHL-ACKER 17.05: Koncert iz Wiesbadna. — 20.15: Haydnove simfonije. — 20.50: F51-harmonični orkester. — 22.35: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 17: Madžarske pesmi. — 18.30: Prenos Wagnerjeve opere »Tristan in Isolda« iz gledališča. -
Fr. Z.:
Glasozofija
Kako silno napreduje napredek, to ni več lepo. in zasluži, da se mu spoštljivo odkriješ.
Na primer imamo daktiiografijo. 2e izraz sam ob sebi je jako olikan, in ti ogledajo samo palec, že poznajo in vedo, ali si tisti, ki ie vlomil v blagajno in polosal kruti milijon.
Ia je nadalje grafologija. Da le vrsto vidijo tvojega pisanja, že vedo in bodo prLegli, ti da si tisti, ki je pisal tisto pLmo, in boš neusmiljeno zaprt.
Sedaj pa so iznašli še glas Ln je ta reč izau~d /seh najbolj učena. Ne vidijo •te. ne vedo, kdo si, kako si oblečen in pri kateri stranki sd — sploh čisto nič; le tvoj elas pos.-šaio \ radio ko govoriš. kaj ne? — ali katero zc^oješ. kaj n-? — iin te kateri še na kitari spremlja ali na klavirju, kaj ne? — ^Slišijo tvoj gio.s in kitaro in klavir in že vse vedo o tebi in si točno naris .n in popisan kakor v policijskem listu: kakšne si stave, kolk-> m ri.š od nog do glave in okoli tr buha. koliko si star. katere številke ovratnik nosiš, kakšno frizuro iinaš, koliko zob v ustih in kurjih očes na nogah itd., itd., kaj si opoldne kosil, ako si. lin aH in koliko par imaš v žepu.
Ta niti ni treba, da *e osebno trudiš fkamorjcoli in po stopnicah, nego se lahko oglasiš kar po telefonu alimikro-
j fonu te že imajo.
Ta reč je resnično zelo učena in napredna in ne bo dolgo trajalo, da bo takisto dooiu. ^ v oie olikano ime, na pri-rr,:-; »glasozofija« ali kaj takega.
Za učenost ie napredek sem vnet vsikdar in sem tudi brez posla 'in imam dovolj časa — seda je itak kriza in ni SC^nJ i.lkaka sramota, biti brez posla. Pa sem ie jaz dal s/oj glas na razpolaga učenosti in napredku in je moj glas jako blagodoneč in bi bil lahko upoštevan v radio tudi drugače in brez glasozofije — ne bi zahteval pretiranih pogojev!
Poslal sem torej svoj glas in sem omenil tudi krizo in da ne bi stavili pretiranih pogojev nikakor ne. Povrhu sem še eno zapel, tisto »Kob' sodov ne b'lo«. Ta pesem se poje v jako gromkem basu in sem si mislil, naj javnost čuje mo.i glas, in kakor rečeno, časa imam dovolj, zahteve moje pa ne bi bile pretirane. Na kitari me je zaradi boljšega posluha spremljal moj sinko. Prosil sem jih za naklonjeno analiza moje osebnosti pod št 99 na uprav-ništvo in pa tudi zastran pogojev in sem dejal, kar bo stalo, mi lahko odtegnejo od prvega honorarja — moja po co ji resnično niso pretirani. Zgodilo se je in sem prejel odgovor. Priznati moram. PY>is moje osebnosti je bil dokaj točen« kar se tiče moje
zunanjosti oziroma zunanjosti mojega sinka oziroma kitare. Pozabil sem bil in nisem bil povedal gospoda okoli glasozofije, da mi petje spremlja sinko, in sicer na kitari. Kakorkoli in skratka: telesni popis se je ujemal v vsaki točka in se je ujemal, ako ne zastran moje osebe, pa zastran osebe mojega sinka aJd zastran kitare, in kdor bi bral popis, vsak sleherni hi se začudil in deial: »Ta je ta in ta, oziroma nos je njegov, trebuh je njegovega sinka, vrat pa njegove kitare,« in je gospodi le čestitata na uspehu.
Toda kar se tiče mojih nepretiranih pogojev, niso zadeli resnici v dno, nikakor ne, žalibog, in so se umaknili jasnemu odgovoru, češ, petje da je bilo kakor iz ubitega lonca.
Kakšen lonec? Kako ubit? Prosim, ta ubiti lonec je kleveta. Ta ubiti lonec se mora dokazati meni in sinku in kitari! In preklicati se mora v novinah in pri cerkvi! Ubitega krnca ne bom požrl, tudi moj sinko ga ne bo in takisto ne kitara — prehud je ta očitek!
Gospodi okoli glasozofije bo jako žal. Gospoda nima pojma o ubitem loncu in se bojim, da sploh nima pojma Tudi o vljudnosti ne. Zlasti ko moji pogoji nikakor ne bi bili pretirani. Nego bi utegnil gospodi marsikaj koristnega namigniti baš, kar se tiče glasozofije, in bi bik> neprecenljive vrednosti.
Na primer so reči in razmere — skratka, časa imam dovolj, tako rekoč preveč, pa poslušam radio po širnem svetu. Poslušam in slišim: po Nemčiji sedaj najrajši svirajo vojaške koračnice! Poslušam in slišim, pa mi prihaja misel in naj bo, gospodi okoli glasozofije jo bom sedajle in ker nisem takšen, kakor so nekateri, jo bom namigni čisto zastonj:
Glas čujemo vojaške godbe, kakor čujemo tudi glas človeški. Zakaj ne bi torej iz glasu vojaške godbe sklepali, kolikšna in kakšna je armada, ki tiči za godbo? To so jako dalekosežna vprašanja in se bodo morebiti tudi pri nas oglasili kdorkoli ali karkoli za poizkuse na tem polju. Zanimanje bo velikansko.
In naj bo pa bom namignil gospodi še nekaj in nisem takšen, da bi za vsak migljaj takoj zahteval kdove kolikšnega plačila. Gospoda, ki se p ča z gla-sozofiju. že sama ve. koliko je vredna taka stvar.
Torej — v Nemčiji bodo volili pred-i .Inikd in se obetajo hud.; b ; zastran nje£0ve osebe. Pa s<» mi zdi. da že vem. kdo bo dobil največ glasov in bo p. -dsednik.
Le godbo poslušam in vem. kdo bo!
Dasi nekateri mislijo, da sem ubiti lonec. Drogi niso ubiti lonci, pa ne veda Pa zaradi tega nič zamere!
Po širnem svetu torej poslušam godbo. Dobro! Godejo to, godejo ono, najrajši godejo tisto reč: »Tideldi, tideldi, tideldi ti ti«. Cujem to reč tukaj, čujem jo tam, vsak večer vsaj desetkrat. Cujem jo, pa že vem, koliko je bila volilna žara!
Kadar in koder jo svirajo, vsakikrat ji ploskajo in ne nehajo, dokler ne po-nove: »Tideldi, tideldi, tideldi ti ti«.
Pa naj gode katerakoli vojaška godba vojaške koračnice, nobene druge koračnice ne ponove. ediino le ono: »Ti-del j, tideld.. tideldi ti ti«. Ali naj godejo Straussove poskočnice. vsakikrat se mora ponoviti in se ne Donovi nobena druga nego: »Tideldi tideldi. tideldi ti ti«, i., e bčinstvo silno navdušeno.
Zdi se mi: ni koračnica tako navdušujoča. nego oseba je tako priljubljena, ki se je koračnica tiče. Zato mislim, nihče drugi ne bo dobil večjega števila glasov!
Pa bi biJ nezaslišan uspeh tudi za gospodo okoli glasozofije. ako bi baš s očjo Hasozofije Ln še s pomočjo počenega lon;a tako rekoč — počeni kx.ee. to sem toda brez zamere! — p'-" bi .orej gospoda razodela že sedaj presenečenemi občinstvu: »Predsednik . 3mŠke republike ne bo nihče drugi, nego oni »tideldi. tideldi, tideldi ti ti«, on, kako se mu že hitro pravi? —-general RadeckU
t
Največji lažnjivec je bil Jim
To so bili fantje: Jim, Joe in Jack. Znali so lagati, da so se tramovi krivili. Drug drugega so prelagali knock-out-
Joe in Jack sta zmeraj pravila zgodbo ustanovitvi San Francisca, kali-fornskega Newyorka. Ko so nekoč v zgodnejm jutru sedeli v vlažni prerijski travi, je vprašal Joe: »Kaj bi danes dopoldne ? Jack je nato malo pomislil in odgovorih
»Veš kaj, ustanovimo San Francisco« Takrat namreč še ni biol tam, kjer sto. danes ogromno mesto z nebotičniki, nič drugeea kakor negostoljubna gričevnata planjava.
Jack se je nekaj časa ukvarjal s tem p; -dit>g »m in notem odločil:
• Saj res! Popoldne lahko že začnemo!«
Temu pogovoru se mora San Franca o zahvaliti za svojo ustanovitev.
Jack ie bil baje pred leti igralec. Neki- ob Indijskem oceanu. Da, res, celo ime gledališča je povedal, kjer je bil v sbžbi. se ne motim, se je imenovalo to skromno in preprosto svetišče modric »Bambusovo gledališče« in je stalo ii kje za iahaba<k»m ali Jaipurjem. Najzanimivejše pri tem gledališču pa ie bilo, da je šepetalca gledališke družine, ki je nekega dne potovala na gostovanje po notranjosti Birme, napadla pan-tra in ga pohrustala s kožo in lasmi
Žalostno, a resnično. Dober svet je bi torej drag. Radža iz Birme je bil povabljen. V pričakovamju velike slavnostne predstave se je gnetlo ljudstvo pred vrati gledališča. In igralci brez šepetalca! Iz te zadrege jih je rešil Jack. zmeraj iznajdljivi Jack. Dal se je kar hitro zvezati z Newyorkom in si od tam po telefonu prišepetavati. Predstava se je lahko pričela in radža iz Birme je ploskal kakor klaker pariške opere.
Pa tudi Joe si je bil nekoč zaslužil ostroge. Takole je bilo:
Nekoč je Joe, ko se je še potepal kot »tramp« po deželi, izropal banko, nekje v Texasu aLi Arkansasu. Moj bo-g tako pač pride. Takrat je to storil samo iz ljubezni do bližnjega. Hotel je enemu izmed mnogih svojih tovarišev, ki je vzel na muho bančni tresor, olajšati naporno delo, in mu je zato izpraznil blagajno pred nosom. Toda tovariš ni pokazal . prav nikakega razumevanja za njegovo nesebično dejanje, klel je na-mestu da bi bil hvaležen in naščuval je policijo na svojega stanovskega tovariša. Kmalu mu je bil za petami najbolj nabriti detektiv Amerike Little Jerry-town, ki so ga zaradi neštetih in na moč prebrisanih preoblek imenovali ameriškega Fregoliia. Little Jerrytown je bil mojster v svoji stroki. Prav takrat, kadar je človek mislil, da je pred njim varen, se je nenadoma pokazal, kakor bi bil iz zemlje prilezel, m brez slepomišenja zločinca prijel za vrat. Tud' pred Joem se ie nenadoma prikazal mojstrski detektiv v maski, za katero ne bi bil nihče slutil L it tla Jerryto\vna in nagovoril presenečenega tatu: »Dragi prijatelj, šla bova!« Toda Joe je bil to pot bo»lj navit kakor Little Jerrytown in je malomarno vprašal: »Onega, kdo pa ste?« »Little Jerrytown!« nru je detektiv ■zabrusil v lice in pogladil svojo čopasto očakovsko brado, ki ie žrtvi skrivala njegov resnični obraz. Jue se je napihnil: »Kaj vi se upate izdajati za Littla Jerrytowna?«
Little Jerrytown je od prepadenosti odprl usta.
»Nezaslišano, taka nesramnost! Tu — vzemite moje zrcalo in potem recite še enkrat, da ste Little Jerryto\vn!«
Jerryto\v"n je vzel zrcalo in zagledal v njem spako s kuštravo očakovsko brado, ki ga je spravila iz ravnotežja.
»Saj. znorel sem.« ie zatulil Little Jerryto\vn, mojstrski detektiv. Blede se mi... Odpustke mi, tisočkrat vas prosim, zdaj vidim, da nisem Little Jerryto\vn, temveč nekdo drugi. Trenutno sicer ne vem, kdo. pa se bom že domislil...«
In je šel svojo pot.
K-> se je Little Jerrytown spet vrnil in zarjovel: »Ti. ti goljuf, si me potegnil za nos! Jaz sem Little Jerrytown.. Fanio spozna! se nisem, ker sem bil tako ib.enitno preoblečen. Zdaj čisto dobro vem. da sem Little Jerryto\vn ... je bil Joe že davno čez tri gore.
Srečen, kdor verjame----
V črno je zadel Jim. tretji v družbi. Cujmo, kaj je Jim poveda-1: Tudi Ji-m je nekoč izropal blagajno v bank.. To ni nič čudnega, zakaj denar je zadevščina, ki vsakemu človeku prav pride.
Jim je torej kot mož, ki se - malenkostmi ne ukvarja, sunil deset tisoč dolarjev in šel z njima križem sveta... Toda med potjo ga ie prijela vest in mu svetovala, nai oropano blagajno nese nazaj. Jim se je boril s svojo vestjo, bortl tn končno po junaškem boju podlegel. Skušani grešnik se je odločil, da poišče pravnega svetovalca, ki nai bi zadevo spravil v red.
Thomas Willer. pravni svetovalec, je bil dobričina in možak, ki je ljudi dobro poznal. Ta mož je vprašal našega Jima:
»Reci mi, prijateljček, koliko si prav za prav strnil?« Jim je premislil in rekel: »Deset tisoč dolarjev...« »NiČ več?« »Nič več!«
»In koliko si pusti! v blagajni?« je zdaj sprožil Mr. VViller in tehtno po-
Naše morje
Crikvenica — jugoslovenska Niča
Na jugovzhodu Sušaka leži najpomembnejše jugoslovensko kopališče na gornjem Jadranu, kamor pribiti vsako leto 14.000 gostov — Crikvenica. Ta primorski raj ščitijo pred burjo in viharji zadnji obronki Kapele. V pogledu mondenosti in kom-forta pa se lahko meri z tekmecem onstran meje, z Opatijo.
Crikvenica je dostopna in odprta gostom vse leto. Od aprila do konca oktobra je njena frekvenca vprav ogromna da je težko dobiti mesto, če si ga nisi prej preskr-bel. Pozimi pa je Crikvenica posebno priporočljiva za bolnike, ki trpe na nedostat-kih dihalnih organov, posebno sapnika. Zelo hvaležna je Crikvenica tudi za tiste, ki bolujejo na srcu in žil ju. dalje za bolnike, trpeče na motnjah živčnega sestava in za rekonvalescente po težkih boleznih in operacijah.


Morska voda v Crikvenfci je tako topla, da se gost je kopa jo lahko tud! pozimi. Naša
slika je bila posneta leto« v januarju.
Kot morsko kopališče draži Crikvenica vse vrline. Morska voda, ki je gostom na razpolago, vsebuje 4% soli. Morsko dno je peščeno in brez ostrega kamenja. Tudi morskih ježev, ki povzročajo kopalcem »plitvine« nejevoljo in jezo, ni v Crikve-nici. Pač pa je morje ob obali plitko, da se lahko tudi vsik bojazljivec, ki ne zna plavati, oddalji brez nevarnosti 100 m od brega. Srednja temperatura vode znaša v aprilu 14, v juliju 26, v oktobru pa 16 stopinj.
Crikvenica je kopališče in zdravilišče, v katerem ne buči hrupno velemestno življenje. kjer pa tudi ne muči ljudi dolgi čas.
HOTEL BELLEVUE CRIKVENICA
more s svojim konfortom, izvrstno oskrbo in nizkimi cenami zadovoljiti vsakogar. Divni razgled. Kopališče v neposredni bližini. Hotel, ki zapusti v gostu najboljši vtis in se gosti vedno zopet z veseljem za- i tekajo v to najsolidnejšo hišo.	91
Najprijetnejše bivanje v Crikvenici
nudi komfortni penzion-restaurant VILA RUŽICA ter dependanca VILA ANETA
Najfinejša oskrba ob najnižjih cenah. ! Krasna lega in razgled. Zahtevajte brez- ! plačne prospekte.	95
V sezoni je gostom na uslugo vse, kar je potrebno za razmah človeka na dopustu: godba, krasen kopališki park, plesne prireditve, razne zabave na suhem in na morju. Mnogi hote'i imajo jazz-band. Za športnike je na razpolago tenis, golf in nogometno igrališie. Da je priložnosti več nego dovolj za jadranje, plavanje in veslanje, menda ni treba posebej omenjati. Celo ribolov je dovojlen vsakomur brez posebne odškodnine. Od jeseni do spomladi se sme loviti diviačina v okolici Crikvenice in na otoku Krku.
Crikvenica je tako privlačna da prirejajo vanjo izlete celo z one strani meje. če-stokrat se na ta način snidejo gosti z Opatije v Crikvenici in se ne morejo načuditi, koliko ugodnejšo lego ima naša Niča. V Crikvenici namreč sije ves dan do večera solnce, medtem ko je Opatija — zaradi bližnjih hribov — že kmalu popoldne v senci. Angleži, Francozi, Američani, pa tudi Madžari, ki so prišli iz Opatije v Cri-kvenico na izlet, niso mogli prehvaliti te prednosti našega kopališča ored Opatijo in mnogi so celo prišli od tam v Crikveni-co, ker se jim je zdela lepša in primernejša.
Ozračje v Crikvenici je na moč ugodno in vsebuje veliko količino kisika.
Tudi za izlete na gornji Jadran je Crikvenica najprimernejše izhodišče. Lep je sprehod k Sv. Jeleni. Pot gre ves čas vzdolž obale. V Selce vodi takisto dolgo še-tališče ob morju. Človek lahko uživa primorske krasote 2 km daleč. Nadalje so pripravne izletne točke Vinodol, Grižane in Bribir. Z motornim čolnom prav radi obiskujejo izletniki Novi, Senj, Kraljevieo in Bakar, kakor tudi kopališča na otoku Krku. Priljubljeni so izleti v Vrbnik. šilo in Soline, kjer je tudi podzemna jama. V te kraje izletajo erikveniški gostje tudi s čolni, v katerih veslajo sami.
PENZION »DANICA«
CRIKVENICA	SV. JELENA
Ugoden položaj, po pri rodi tik morja oddaljen 15 minut od Crikvenice. Leži v bližini borovega gozda. Kopališče zraven poslopja. Cena penziona z oskrbo in taksami Din 55. Na razpolago so čolni in mogočnost izleta z jadrnico ter ribarenje.
93	Lastnik: Juro Manestar.
HOTEL BELLEVUE
Omiš pri Splitu
Sredi razkošne romantike in naravne krasote. Preživite nekaj dni v hotelu Bellevue. Morje, pesek, sonce, zrak, zdrava pitna voda Vas bodo okrepili. V sobah hladna in topla voda. Električna razsvetljava in kurjava. Balkoni, verande za od počitek. Pred hotelom idealno peščeno kopališče. Takse so ukinjene. Uradnikom popust. Prospekti na zahtevo zastonj. Penzion dnevno od 55 do 75 Din.
vodilno morsko in klimatično kopališče na Gornjem Jadranu. — Letni obisk 14.000 gostov. Ko-pališčna sezona od aprila do oktobra. Velikonočne atrakcije. Letos znatno znižane cene. — 30 hotelov in penzionov. Cene pavšalne od 50—90 Din dnevno po osebi. — Zahtevajte prospekte in pojasnila od LJEČILI&NOG POVJERENIŠTVA U CRIKVENICI.	94
tegnšl sapo vase. Jim je pomislil:
»Sodim, da je bilo dvajset tisoč dolarjev ...« je bil njegov jasni odgovor.
»Hm, hm!« je dejal prijazni gospod in pomežiknil s svojim sladkim očescem. »Nekam dosti...«
Jim je potrdi-) ugotovitev svojega pravnega svetovalca s tern. da je ponižno pobesil glavo.
»Al: veš. kajte čaka. če te dobe?« ga je možak vprašal po dolgem premoru.
»Da! Sedeli bomo!«
»Da, sedeli!« je ponovil Mr. Willer, Morda mesece, morda tudi leta. To pride. kakor nanese ... Ali bi rad sedel?«
Jim je odločno odkimal.
»Denar jim vrnem, potem mi bodo dali mir...
»Bizgec. fant moj dragi! Čeprav denar vrneš boš vendar sedel. Tatvina je že hudič. Drugo pot morava najti..«
Pravni svetovalec se je zamLlii potem je spet udaril:
»Praviš, da je še dvajset tisoč dolarjev v blagajni.«
»Saj!«
»Potem prinesi še ta denar m se bova pogovorila... Našel sem pravo pot..«
Jim je bil vesel, da je pravni svetovalec našel pravo pot. ki ga bo obvarovala sedenja. in je bil takoj za to, da gre v blagajno po ostali denar.
Šlo je kakor po maslu, kajti ropa še niso odkrili.
In drugi dan je prišel Jim pred svojega pravnega svetovalca in mu naštel na mizo svetle dolarje. Pravni svetovalec se je muzal, nič drugega ni rekel kakor »saj si priden!«, primaknil stol k pisani mi?! in zns oval tole pismo: Banki Hal and Son
Od junija do avgusta imajo gostje priliko ogledati si iz Crikvenice divna Plitvička jezera. Da je Crikvenica v dobrih zvezah s Sušakom in drugimi jadranskimi lukami, ni treba posebej omenjati. Kogar pa zanimajo starine, bo tudi v Crikvenici prišel na svoj račun. Najdbe v katakombam slični jami blizu cerkve dajo sklepati na to, da je Crikvenica eksistirala že v rimski dobi. .Baje so bivali na njenem sedanjem mestu Kelti. Verodostojni dokazi za obstoj mesta pa so na razpolago šele iz 14. stoletja. Takrat so bili na krmilu knezi Frankopa.nl. Iz njihovih časov stoji še danes dvorec knežje rodbine Frankopanov, katerega si lahko gostje ogledajo. Vse informacije za Crikvenico in bivanje v njej daje drage volje brezplačno Lječiliško po-vjerenstvo, ki zelo skrbi za razvoj kopališča ter iz ozirov higiene ne dopušča, da bi se v Crikvenici zdravili bolniki z odprto jetiko.
Hotel »Astoria« na Rabu
U «er Jadrana. • krasnim Kopali**«?«. Hotel J* mmozamen. nasproti priitaui^a. Mo4wne. t vse« k>niforw>m in za	potrebo trnu « pe*m
»p-emljem; sobe. Kopališča v biSi. Sol* i balkoni ali vera„<lo. z razredom na m-jrje ut oa Veleti!« O.ie urevitvn nizke. K.'i®f	kravja, miru
in izvršne o*krhe. naj se zateče v hotel »Astoria« 7*aht°vajtp brezi>l3ine informacije	85
V sredi mesta in obenem najbližji kopališču. Krasna terasa za solnče-nje. Lepo urejene sobe ter najboljša domača in dunajska kuhinja. Cene pensionu najnižje. Pojasnila in prospekte pošilja brezplačno lastnik B. liovačevič, Hvar.	80
HOTEL »TRIGLAV"
Malinska
Na krasnem prostoru tik ob morju. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo in lepo teraso. Vsa izvrstna oskrba in z vsemi taksami in kopanjem v lepem kopališču Din »0.— dnevno Prospekte in pojasnila na zahtevo brezplačno.	79
Hotel K0VAČEVIČ
SPLIT
flotel KovaCevitf * Splitu je dohr« BTp'em fn sw> Uien b j tei z 20 sobami, t oentru mesta Izvrstna kuhinja, nizke penzijske cene Din 55—tfO dnevom 5<*dež društva C. M Druiabrti loka v Splitu nanujočib Slovencev. Zahtevajte nadalina poj«s trla. V Ujrenčak. lastnik	86
__________________, Potujte na naše morje!
Cene v hotelih, penzionih in restavracijah
v Crikvenici
za velikonočne praznike, odobrene po zdraviliški
komisiji.
Objekt	Vsa o*kH-a Man, brana, rfcljuč-n-o vse taks« in postrežba za 1 c«* ho.	Pavšalne cene za vso oskrbo vključno vse takse in postrežba za 1 osebo		
	za 1 dan	za 3 dni	za 5 dni	za 10 dni
	Din	Din	Din	Din
Hotel - Pension »Ivančič	70.—	210.—	350.—	650.—
Hotel »Crikvenica«	65.—	190.—	310.—	600—
Hotel »Liburnija«	70.—	210.—	350.—	650.—
Pension - Restaurant »Vila Juli-jana«	70.—	210.—	350.—	700.—
Pension - Restaurant »Triglav«	65.—	190.—	325.—	600,—
Pens.-Rest. »Europa« I. Ivančič	60.—	170.—	230.—	550.—
Hotel - Pension »Belle-Vue«	60.—	170.—	280.—	550.—
Pension - Restaurant »Zelengaj«	60.—	170.—	280.—	550.—
Pension - Restaurant »Vila Danica«	55.—	165.—	250.—	500.—
Pension - Restaurant »Hrvat«	60.—	170.—	280,—	550—
Restaurant »Central«	55.—	165.—	250.—	500—
Restaurant »Vinodol«: Samo hrana s postrežbo		za en dan	in eno osebo Din 35.—.	
Privatne sobe: s postrežbo, 1.) z eno posteljo od Din 15.— dalje; 2.) z dvema posteljama od Din 30.— dalje.				
Samotna vas
Njen „cigu—migu'1, Amor in Pegaz
Little Ročk. Arkansas, USA
Moi klijent, gospod Jim NVorthing-ton, je izpraznil vašo blagajno. Njegov^ družina se je izjavila pripravljenim poravnati škodo, toda samo pod pogojem, da priza4etega ne naznanite. Družina mojega klijenta Jima Worthingtona bi sprejela 30 odst. poravnavo, da bi se izognila škandalu.
Nikakor se nočem vmešavati v Vašo odločitev, svetoval bi vam pa kot zastopnik družine VVorhtington. da vzamete ta predlog v poštev in omogočite poravnavo na tej podlagi, kajti tožba bi bila z oznrom na siromaštvo mojega klijenta, ki je med tem izgubil velik ded plena deloma pri prijateljih, deloma pri pajdaših, poskus, ki ne bi imel prav nič izgledov za uspeh.
Z odličnim spoštovanjem Thomas VViller.
Se tisti večer je prišla brzojavka tele vsebine:
»Sprejmemo ponudbo družine Wor-thington
Hal and Son. banka«.
»Tako. dragi prijatelj,« se je zmagoslavno nasmehnil Mr. Thoirnas Willer pravni svetovalec Jimov, »zdaj si iz vode. Trideset odstotkov plena pošlje-va banki Hal and Son, veš in ostanek si razdeliva: Po! bo mojega za honorar, pol pa plačilo za tvoje hrabro dejanje ...«
Tako je rekel ki izroča Jimti zave dolarjev.
Da. da to so bili fantje: Jim. Joe in Jack. Toda največji je bil Jim. razbojnik, kaj?	Jacki London i
Ni je še našel smučar naše vasi, ako-ravno je zakopana do nosa v sneg. Vse življenje je osredotočeno okoli — oziroma vrhu — peči. Zunaj neprestano brije oster veter brez britve, da bi skoraj trebalo zavarovati nos in ušesa. Le malokdo se izpostavlja nevarnosti — brez potrebe celo ne.
Z 9.t o je v bujnem cvetju hrepenenje po j solncu, suhi cesti, ko bo veselo zvenel ko-| rak v svet. Sedaj prihajajo sama klavrna
I poročila: »Dolg čas merimo s kilometri.«
O, vem! Na metre smo ga že mi. Saj je bila to edina trgovina v naši vasi. Spravili smo jo pa največkrat v konkurz. Zanamci tega ne zmorejo niti v sodobni, splošni krizi ne! žalostno a resnično.
KoMko zimskih večerov smo skrajšali že samo z vajami na igajge (violine;! Vse miši sc sicer odpovedale stanovanje in se preselile k sosedom, pel je včasih lok po trdih buticah, vsi nismo poznali niti not m smo si kar zapomnili: Prvi. drugi, tretji prst — a vztrajali smo. Prvi koncert je bil namenjen tepli pomladanski sapici in ko je zavela, smo stisnili vsak svoje »gajge« pvd pazduho, dirigent je naložil na pleča ?>čelo« in utaborili smo se na vrtu. Mrak je padal na vas. ljudje so praznili sklede žgan cev in zelja, a že po prvih akordih so žlice samevale na mizi.
Vaščani so pritekli na kup in kakor orglice posedli po ledini.
Odigrali smo uvod »Kaj bomo še?« je samozavestne vpraševal dirigent. Iztirali smo hudo učene naslove od Beethovnovih do Mozartovih skladb in pričeli v srednjem tempu iznova naš najtežji, edini m čisto domač komad: rKje je tista muha?« Dvakrat, petkrar., desetkrat zaporedoma smo jo. Tiho m mehko je valovala melodija po vas., ki je izginjala in nas vse prestavila nekanr. v mestno ozračje.
O, kako lepo! Se! še! Samo nov naslov je bilo izbrati in »Muha« je postala počasna, tiha in veličastna. Potem spet glasna, hitra, komaj dohajajoča čelista. Muha — večno lepa, večno neva »Muha«.
Najmanj deset »povsem različnih« smo odigrali zastoj n. Muzala se je samo maj-ka luna in poredno mežikala, kakor bi vedela, da je naša Muha navihanka, ki lepo pleše, ima fanta a: škornje.
Ljudje so se le čudili, koliko jih znamo. Nam samim ni pozneje v življenju kmalu kakšen koncert tako ugajal. Ni tudi kmalu kateri imel tako hvaležne publike, kakor je bila ta, ki je bila do takrat deležna samo vaške harmonike in cerkvenih orgel.
Tako smo živeli v tej naši vasi nekoč. Dolg čas me je stri samo enkrat. Vržem se na posteljo in raz jočem nad neminlji-vostjo nedelje One, ko te z vso styo popade »tetanus-lenobus«. Ne delo. ne knjiga ti ne diši. Vendar knjiga ta najvernejša prijateljica človeka, me je ozdravela tudi to pot. V črnem obupu zgrabim prvo. odprem, v zobe se mi zareži stavek:
»Kdo bi se vedno cmeril!«
Zato včasih nismo pisali takih: sDolg čas merimo s kilometri« Takih filistr-skih! Pisali smo A pisali smo domače, zajete iz globin vaškega sra in če je bilo treba »pihati na dušo« ali jo ošteti. Vse je bilo pristno Naše.
Srce je narekovalo dekletu zvečer v
kamrici pismo fantu bree puhlih fraz fei potvarjanja:
»Vse že sladko spi, samo v moji kamrici lučka še brli, ker moje srce Tebi pisati želi. Prej, ko Ti nadalje pišem, si solze obrišem in Te pozdravim čez tiste gore, kjer solnce gor gre. čez tiste doiine, kjer rožce cveto za najno ljubezen miado.< Kadar mimo vode grem, ribicam tako povem: i'Ribice, le urno plavajte, faotiča mi prav lepo pozdravljajte!«
Zclaj to pismo skončam, ga golobčeku v kljunček dam, naj ga nese v tisti kraj, kjer prebivaš srček zdaj.« —
V pesniškem navdah-nenju ni hotel zaostajati fant, čeprav je podčrtava! svojo možatost v odgovoru:
»Primem za peio, ko mesar prašiča za uho. Te v duhu kušnom in objamem, kot rožco za klobuk pri pn en. kadar vesel na delo grem. Ko travco zeleno kosim, se v mislih k Tebi preselim. Najlepša pesem, mi je ta, <la ljubica me rada praa. Vse pti-čice. ki mimo lete. pozdravljajo Tebe dekle!
Bela breza, zelen bor, prosim za odgovor!« Breza, zlasti bor je zelo v čislih. Tako piše fant dekletu: »Posekaj bor za zibelko, poslelji pcsteljco mehko, ker velik je svet, velk lepih deklet, jaz Tebe za ženo hočem imet.«
Dekle, ki ja še .premlado, odgovarja: s>Ni še zrastel bor iz katerega bo iztesana zibelka za mojga sineka.« —
»Ce je pa ljubezen »preč« in je dobilo dekle »slovo«, ne joče, živemu človeku ne prizna srčnih bolečin, fantu odpiše ponosno:
»Te nisem rada imela in bi Te ne htela, če bi Te kdo tri dni za mano metal! Fantov mi ne fali, drugačnih kot si Ti, ko se Te še mleko okrog ust drži in Ti še plenice iz čevljev gledajo. Veliko žgank boš še jx>jedel. prej ko boš za dekleti gledal!«
Tako jih navre kot iz ognjenika. Domačih. Naših.
Tudi brez svoje pesnice ni naša vas. V ta namen se je rodila Katra.
Domačinom so posvečene njene pesmi, čeprav jih ima polno skrinjo. Nobena se ne poroči, da bi ji v cerkvi po maši ne zapeli »slovo«. Nihče ne umre, da bi mu Katra ne posvetila žalostinke. Prvo kakor drugo prepletajo rožce, ki prenehajo cve-teti nevesti ob poroki in rajnim ob grobu.
Ganjena zaliva to posledno cvetje vsa vas — saj izvablja solze tudi melodija ki jih Katra istotako stresa iz rokava. Zato je njena pesem in melodija v naši vasi že desetletja v modi Katra je deležna vsake gostije in vsake sedmine. Tuintam zdrči še kaj okroglega v nogavico. Za Štiriindvajset kitic že zasluži. Res. če se ljudje po zadnji kitici še ae razidejo, podaljša pesem po isti viži (napevu) z brezkončnim:
La-la-la-la-la. Ima poseben čar. Od prve do zadnje vrstice. Ls-la-la-la-la!
O, če bi prisluhnil in poiskal vse izvirke te naše samotne vasi, bi se ti prikupila. Ti bedni nriselienec'
Čita	foirii^

ŽIVLJENJE IN SVET
«
Docent dr, Ivan Matko:

>ri zatiranju jetike
Razni znaki očitujejo, cia stopa v Jugoslaviji borba proti jetiki v odločilno, tretjo -"o ( prot. Rmilu DuchauxuM) Za to priča predvsem živahno ustanavljanje proti-tuberkuloznih lig po vsej državi, od katerih naštevam ligo v Zagrebu, Osijeku Splitu, arajevu, Beogradu, Nišu, Tuzli, dalje •srednjo protituberkulozno ligo v Ljublja-ri itvi. Fosehno živahno je delovanje poslednje, ki ima že nad So podružnic in šteje tisoče agilnih in navdušenih pristašev. Za slovenske razi: re to ni čudno! Kajti na čelu naših lig Koraka v popolnoma pravilnem razumevanju naš okrožni urad z? za-v aro vanj 2 delavcev, čigar agilni in nesebični predsednik, g. dr. Joža Bohinjec, je stavil v službo te velike icl?je ne le svoje fizične in duševne sile. marveč tudi ves mu podrejeni aparat. O binkoštih m. 1. se je vršil v Brodu ob Savi, v novembru istega leta pa v Beogradu sestanek zastopnikov vseh jugoslovanskih lig. Na njih se je na-glašala nujna potreba skupnega nastopa v borbi proti jetiri in so se definitivno sprejela pravila za Centialno jugoslovanske ligo s sedežem v Beogradu. Naloga te 'ige bo: osredotočiti, poenotiti, uprostiti in končno tudi poceniti vso borbo proti tuberkulozi v naši državi! Organizacija te borbe je po novih statutih tako zasnovana, da se ustanovi v vsaki banovini banovinska 'iga, ki se sestaja iz sreskih te pa zopet iz krajevnih lig. Delokrog poslednjih se razteza na okoliš posam*1 n zdravstvenih občin. Kjer nedostaje poslednjih, se ustanove krajevna poverjeništ^a.
V marci' t. 1. se bo vržil v Beogradu ustanovni občo i zbor Centralne lige. Ta dan bo za nas Jugoslovane zgodovinskega •mena. Kaj" ptič?1" vati je da se bo s tem trenutkom končalo eksperimentiranje v zatiranju jetike in bo prešla borba iz t o k raznih ■■»potrebnih zborovanj in neplodnih anket itd. v anotrne roke.
Glavni pogoj vsake borbe proti jetiki je čira točnejKi pregled števna jetičnikov ia '■»sno priličenje te borbe našim goapodar-f- - im, -cialnim ia higienskim razaiarara t« šegam in navadam našega ljudst r.i. Pri or^nnizcciji te borbe pa se moramo biez-pej ".!"' nasloniti na dobra izkustva, s katerimi razpolagajo v tern pogledu ve lini kulturni narodi. Radi tega je treba tudi točno poznati načine, ki so jih ti narodi i-poznali za najprimernejše v boroi pt.»ti :•:{. kaj iih je dovedlo de teh račmov i:: l. 'kšna izkustva so 'me.i •/ njimi.
v splošnem lahko razi:kanemo 4 g.avne T.ar-ine. in sicer l. angleški, zolačni, 2. ±">i-dijski. s prisilno izločitvijo jetičnika, 3. francoski. clispenz-irski in 4. nemški, ,-,dra-\ iliški način.
oudarir —t pa, da so bili posamni :>ačini - ■ iranja jetike svoje dni očitnejši ko dano.- ker so bile njihove meje še strogo sa-•' i ' "' e in so razen tega sloneli na nezad vt-ner poznanju jetike kot ljudske in kužne bolezni. ekom dobe pa se je poglobilo mar e o bis*v" prenosu, nevarnost ite' jetične klice in se je tudi dognalo, da jetika ne pred.-iavlja le kužne, marveč tudi nevarno socirtio, stanovanjsko bolezen. Radi tega so se prvotni načini te borbe tekom d-^e /az&rili in tvorijo danes zelo kompliciraa, mnogostrar.cki sistem, v katerem .je le še težko razbrati prvotne post op1: r..
1. Angleški način.
Izločitev jetičnikov biralcev.)
A p	ležu je . gov svojstven postopek
naj-.	-hI ob početku prošlega stoletja iz-
x-e<- >'	hitri porast industrijskih, preoblju-
de:	in ozkih, tesno zgrajenih mest z naj-
Glej mojo knjigo: Protituberkulozni
di -nzar v službi soeialno-higienske borbe proti jetiki kot ljudski in kužni bolezni«, str. 2~, Knjiga se dobi v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani.
različnejšimi nedostatki, '"i so se radi teh okolncsti pojavljali v socialni higieni. Anglež se je že ob začetku devetnajstega stoletja odločil za čim širš^ oskrbo hirajočih ir \ uiicLih jetičnikov \ oskrbovalnih napravah in jrradil zanje posebne izolačne bolnice, asile, hiralnice in domove. Iz te namere so vznikie pozneje tudi delavske kolonije. Piva bolnica za pljučno bolne je bila zgrajena v Londonu že leta 1815. In je dobila naziv londonski kraljevi City Road Hospital z- pljučno bolne. Število teh ustanov je prav hitro naraščalo, tako da so sprejele (po L. Flicku) leta 1840. v bolniško oskrbo že 500, leta 1850. 2000, leta 1860. 3000, leta 1870. pa celo že 4000 jetičnikov biralcev! Za desetletje 1850. do 1860. je znašal izolacijski delež 4%, padec smrtnosti za jetiko pa 5 %. V razdobju od 1860. do 1870. je dosegel izolacijski delež 6 % in isto višino tudi padec smrtnosti za jetiko. V desetletju od 1S70. do 1SS0. je izolacijski delež poskočil že na 9%, smrtnost za jetiko pa je padla v isti dobi za celih 20%. V razdobju od 1SS0. do 1890. je znašal izo-
lacijski delež l]
/O,
v letih 1850. do 1900.
pa celo 15%, kai se pravi, da je v tej dobi imela Anglija že toliKO izolačnih postelj, da ji je bilo mogoče osamiti v teh bolnicah že 15% vseh umrlih jetičnikov! Važnost teh izolačnih bolnic za znižanje smrtnosti zbog jetike iD za izolačenje iz okužbene možnosti svojcev so leta 1901. na londonskem kongresu podčrtali ne le amerikanski znanstveniki, mar več tudi sam slavni Koch, odkrite bacila jetiKe.
Leta 1QC2. je imela Angleška takih ustanov že 53 s skupaj 15.000 posteljami! Istega leta je bila Angleška tudi že tako daleč, da je imela vsaka jav^a bolnica poseben oddelek za invalidne jetičnike, razen v krajih, kjer je delovala samostojna bolnica zanje. Od te dobe dalje pa se je porast števila izolačnih bolnic vršil le polagoma, ker je Anglija posvečala pažnjo tudi oživotvarjanju drugih, v borbi proti jetiki potrebnih naprav.
A- leska je torej kot prva med vsemi državami uveljavljala načelo, da so za pljučno bolne potrebne izolačne in zdravilne specialne ustanove. Mnogo teh naprav prvotno ni bilo namenjenih le oskrbi jetičnikov, marveč sploh oskrbi kašljajočih, na pljučih bolnih, kakor n. pr. bronihitiča r-jev, pneumoničarjev, emfizematičarjev itd. šele pozneje se je v tem pogledu uvedla strogo ločitev jetičnikov od ostalih bolnikov. V splošnem pa predstavljajo vse te in enake ustanove bolj izolirnice za baci-lozne jetičnike, kakor pa zdravilišča za početne primere. Njih glavni namen je, odtegniti Iz bedne in revne okolice težke jetičnike, izločiti dnevno nevarnost novih okužb in slednjič z zuravilnim in prehranjevalnim postopkom po možnosti dvigniti padlo delazmožnost.
Izreden padec smrtnosti za jetiko r.a Angleškem, ki znaša v razdobju od leta 1851. do 1907. nič manj kakor 50%, pa ne sloni le na izolaciji nevarnih jetičnikov, marveč tudi v izredni, temeljiti reformi javne zdravstvene nege in stanovanjskega skrbstva kakor tudi v napredujočem dvigu gospodarskega položaja delavskega stanu. Glavni uspeh v zdravstvenem in higienskem pogledu pa je povzročil razmah ce-lavskih udruženj, ki je stopal vzporedno z intelektualnim in etičnim razvojem angleškega delavstva, dalje zvišanje delavskih mezd, zboljšanje povsem materialnih delovnih pogojev, zakonita zaščita delavstva in omejitev delovne dobe. Stanovanjsko skrbstvo ki ga je uvajal praktičen Anglež ed sredine preteklega stoletja dalje v najširši meri, je stremelo po odstranitvi zdravju škodljivih, strašno prenapolnjenih stanovanjskih hiš ter czkih umazanih cestišč in zakotnih stez. Podirali so navprek mokra, zbog vlage nezdrava stanovanja in mesto njih gradili udobna, sloneča na na-
čelu: zrak, sonce in dobra preskrba s pitno vodo. Tako n. pr. so v mestu Birming-hamu leta 1880. podrli nič manj kakor 1200 od 1867 kupljenih stanovanjskih hiš in mesto njih zgradili 700 zdravih. Po dr. Thor-neju je zahtevalo zdravstveno izboljšanje od leta 1875. do 1890 nič manj kakor 2lj milijardi zlatih mark. Izdatek za stanovanjsko reformo za leto 1899. samo pa je bil znatno višji od te vsote.
K padcu smrtnosti za jetiko na Angleškem je znatno pripomogla tudi vzorna zdravstvena zakonodaja, od katere sta najznamenitejši Public Heaitb Act-.z 1. 184 5. in 1875., ki tvorita še dan is podlago angleški zdravstveni zakonodsji. Dalje pa je pripomogla temu tudi izborna statistika. Kateri je praktičen Anglež že od nekdaj posvečal vs-- pažnjo. K temu koraku ga je dovedia v prvi vrsti kolera, k: je leta 1832. neusmiljeno razsajala na Angleškem in odkrila mestoma grozne, zdravju kvarne razmere. Dalje je v tej smeri vplivala tudi izredna umrljivost med delavstvom. Ko pa so se pričeU odstranjevati ti nedostatki, so se pojavile nepremagljive ovire, ker so manjkali vsakojaki podatki o vzrokih smrtnosti in tudi o številu smrtnih primerov. Brez točne smrtnostne statistike pa je vsako smotrno zatiranje bolezni nemogoče!
Na pod'agi t"ga zgodnjega spoznanja je Angleška ustanovila "ie leta 1836 centralno oblastvo za življenjsko in smrtno statistiko (Registrar General of Eirths, De-aths and Marriages) že leta 1837 je iz-daia zskon o registriranju vseh smrtnih primerov in vzrokov smrti. Leta 1839. pa je bil na pobudo Williama Farra oživo-tvorjen urad za zbiranje podatkov o vzrokih smrtnosti, spolu, starosti, stanu in bivanju umrlega. Ti podatki, objavljeni v enakomernih presledkih, tvorilo še danes za študij teh vprašanj neprecenljiv vir in so že takrat odkrili dejstvo, da gre dvig smrtnosti roko v roko s poslabšanjem splošnega gospodarskega stanja in z zanemarjanjem zdravstvene nege Radi tega je Anglija posvetila vso pažnjo dvigu zdravstvenega stanja ubožnih slojev. Leta 1840. je parlamentarni odsek »Gomitee on the healt hof Towns« podal mnenje, da so nuj-• no potrebni zakoni za nadzorstvo stanovanjskih hiš. kakor tudi za sestavo krajevnih zdravstvenih svetov in za postavitev posebnih zdravstvenih inšpektorjev. S tem je biia podana podlaga za smotrno organizacijo javne zdravstvene nege in sanacije mestnih naselbin, s tem pa tudi za padec celotne smrtnosti.
Na podlagi v zgornjih odstavkih navedenih dejstev je razumljivo, zakaj se Anglija dolgo časa ni mogla ogreti ne za francoski, dispenzarski še manj pa za nemški, zdraviliški pokret. Prav značilno je zanjo, da se je angleški tuberkulozni kongres 1. 1901. zanimal skoraj izključno za sanitarne reforme in za stanovanisko skrbstvo, dočim je pustil razpravo o ljudskih zdravili ščih za jetičnike popolnoma ob strani, akoravno so jo daii na dnevni red Nemci in ji v razpravi odmerili odlično mesto.
Anglija s 44 milijoni prebivalcev ima danes pri absolutni smrtnosti. za jetiko s 44.828 mrliči na leto (toliko kot Jugoslavija)2) nič manj kakor 551 ustanov s 27.152 posteljami.. Od teh odpade — kot rečeno — večina tfa izolačne bolnice, hiralnice, asile in domove za hirajoče jetičnike. Značilno za Angleško je tudi, da po podatkih Mednarodne tuberkulozne unije iz leta 1928. nima preventorijev, pač pa 101 pro-stozračno šolo in 16 naprav za poklicno iz-šolanje, odnosno preizobrazbo jetičnikov.
Anglija je v svoji izvrstni zdravstveni zakonodaji uvedla splošro obvezno prijavo jetičnikov (leta 1909., 1911. in 1912.). K prijavi so zdravniki obvezni in dobe za to majhno odškodnino. Prijava sama ne sme
imeti v poklicnem pogledu nobenih škodljivih posledic za bolnica.
Slično pot kakor Anglija so ubrale prvotno tudi Severna Amerika in severno-evropske države. Amerika je imela leta 1902. več tuberkuloznih oddelkov in specialnih ustanov za bacilczne jetičnike kakor pa pravih ljudskin zdravilišč v nemškem smislu. Več zveznih držav Amerike in ima tudi bolnice za jetične kaznjence in za jetične duševno bolne. Danes ima Amerika s 105 milijon prebivalcev in s smrtnostjo za jetiko s 87 576 mrliči — jeUčniki na 'eto 608 mešanih zavodov 82 preventorijev in 5 delavskih kolonij s skupnim številom 72.723 postelj Od poslednj.h odpade večji del danes na zdravilišča.
Od severno-tv; epskih držav navajam le Norveško in Dansko Norveška z 2.800 000 prebivale: z absolutno smrtnostjo za jetiko s 4.700 jetičnimi mrliči na leto in z relativno smrtnostjo zanjo s 1.7°/nn. ima za zolacijo razvitih in močno izločajeeih jetičnikov 138 oskrbovalnih naprav s 3.322 posteljami (ltH)3.) Od teh odpade na izolačne oddelke v večjih bolnicah 711, na 113 domov za jetičnike pa 2.611 postelj. Ti domovi obsegajo 14—15 odnosno 30—10 največ pa do 60 postelj. Priložena slika nam nudi no<ried na tak majhen dom v Kielvi-ku v Finmarki (Glej mojo knjigo: Protituberkulozni dispenzar. stran 191). Nasprotno pa razpolaga Norveška le s 1.350 posteljami v zdraviliščih t. j. z nad polovico manjšim številom kakor pa v napravah za izolacijo nevarnih jetičnikov.
Danska s 3l<i milijoni prebivalcev, z absolutno smrtnostjo za jetiko z 2 800 jetič-| nimi mrliči na leto in z relativno smrtnostjo zanjo z O.OS«/oo. je imela leta 192S. v zdraviliščih 1.393 ter v obmorskih sana-torijih in v obmorsk:h bolnicah 1000 postelj. Za izolacijo nevarnih jetičnikov pa ima pripravljenih 1.215 postelj, torej le za približno polovico manj nego za lahko bolne v zdraviliščih.
število postelj, s katerimi morajo razpolagati posamezne države za oskrbo jetičnikov. ne zavisi le od števila prebivalstva, maiveč tudi od števila in nič manj od kulturne in socialne higienske stopnje jetičnikov samih. Upoštevaje torej število jetičnih mrličev (2.800) in število razpoložljivih. postelj zanje je odpadlo na Danskem leta 192S. na vsakega jetičnika 137.4% portelj, torej več ko "ena postelja na jetičnika.
Statistika uči dalje, da umrje v Kop en-havenu v bolnicah približno 70—75% (!) vseh jetičnikov, na deželi pa 30—33%. Zbog izredno visokega števila postelj more na Danskem najti oskrbo v specialnih zdravstvenih napravah nič manj kakor 80% vseh jetičnikov. Navedene števiifce pričajo, da se bliža v oskrbi jetičnikov ta država idealni meji, ki je cilj stremljenjem v organizirani borbi zoper jetiko. V tem pogledu prednjači tudi vsem ostalim državam na svetu!
Omenjeno bodi še. da je Danska razdeljena v upravnem oziru v okrožja. Vsako okrožje je leta 1925 obsegalo 65.000 prebivalcev z 19 uradnimi zdravniki in tolikim številom skrbstvenih sester, da je prišla ena na 1700 do 1800 prebivalcev. Vsako okrožje ima 3 bolnice za oskrbo terciarnih jetičnikov. Vsaka od njih ima po 60 postelj. Po zgledu Danske b* morala Jugo-slaviia imeti najmanj 12.000 *zo'ačn:h postelj v ta namen. (Se bo nadaljevalo.)
-) To je izredno majhna okuženost za jetiko. Kaj t' Jugoslavija bi imela pri istein številu prebivalstva kakor Anglija in pri isti smrtnost: za jetiko, kakor jo trenutno ima, nič manj kaknr 136.000 jetičnih mrličev na leto Ta primerjava razmer na Angleškem in v Jugoslaviji nam odkriva v vsej nagoti strašno zakuženost našega prebivalstva.
Sežgana srečka zadela milijon
Iz Prage poročajo: 1. februarja je bilo v Pragi žrebanje državnih srečk. Glavni dobitek je zadela srečka št. 192. Vsota je znašala milijon Kč. Toda loterijsiki uradniki so bili zelc osupli ko se ni dobitnik od nikoder javil. Zato je poslalo loterijsko ravnateljstvo posebnega uradnika v Pl-zenj. kjf i je bila srečka predana. Uradnik je spraševal po kslekturah in je izvedel, da je kupil srečko neki mestni kečijaž in sedanji nočni stražar 60-letni Josef Vo-kqun. Mož je 1. 1920 kupil srečko, ki je zdaj ne more nikjer najti. Ker je njegova žena pred časom sežgaia vse papirje, ki so bili pn hiši, so požrli plameni najbrž tudi srečko št. 192 in milijon je splaval po vedi.
Ameriški delavci v Rusiji
Ameriški usti poročajo, da si je sovjetska Rusija izprosila v Zedinjenih državah 6000 delavcev, samih prvovrstnih moči. »Amtorg Trading Corporation«. newvorška poslovalnica sovjetske vlade označuje te delavce kot organizirane emigrante in sporoča. da b«. Moskva tem deiavcem plačala potne stroške ter jim dovolila prinesti tudi potrebno orodje ki ga bodo uvozili v Rusiio brez carine.
Vsakemu delavcu, ki zapusti Zedinjer.e države, jamči sovjetska Rusija eno do dveletno pogodbo, odgovarjajočo službo in stanovanje. Posebno kvalificirani dc-lavci dosežejo lahko celo boljša mesta. n. pr. nad-zomiške službe. Vsi delavci brez izjeme pa so izenačeni z domačimi delovnimi moSmi in uživajo enake pravice. V prvi vrsti išče Rusija v Ameriki rudarjev, železn:šk'h delavcev mehanikov in tesarjev. 125 rudarjev se je 2e odpe!ialo iz Amerike in so bili takoj dodeljeni na aeio. Več sto delavcev za traktorje in avtomobile pa so porazdelili po Moskvi, Stalingradu, Niža jem Novgorodu Harkcvu in drugih industrijskih mestih. Nad 3500 z:darsk-'h strokovnjakov in be'cn?kih delavcev bedo na^.io-stili po sovjetskih tvornicah. Vsi ti delavci pa imajo konec koncev en namen: nadomestiti na tisoče ameriških inženjerjev. ki so pred leti prišli v Rusijo ter so angažirani v raznih industriisk'h panogah.
Ni dvoma, da začenja Rusija s to al--c;jo poja^ano delo na dr;gi petletki. Da bi pa petletka uspela, o tem resno dvomi pravkar iz Rusije vrnivši se Eliot Wads-vrorth. član upravnega sveta ene največjih ameriških tvcrnic za stroje. Wad?-vorth. ki se je dolgo mudi v Rusiji, kjer je proučeval njen novi industrijski napredek. pravi, da ie to. kar so napravili v Rusiji, ^popolna zmeda«. Ogledi! si je med drugim tvomico. v kateri je zapos^nih 15 tisoč moških in žensk. Uspeha njih de"a ni bilo mosroče videti Zoto mu je vodilna osebnost podjetja dejala, da bi mu bili prav dobrodošli ameriški izvedenci, če bi se hoteli prijeti dela. Te »eksperte« bodo zd.i; poiskali med onimi 6000 delavci, ki jih vabijo iz Amerike.
spremluplka
	I	II	III
1.	tun	mol	
2.	ulj	eh	
3.	hej	Jana	................
4.	1 na	in	
5.	Tau	opij	
(\	če	pr	
7.	ne	ako	................
S.	'■ven	pud	................
<J.	en-	trio	
10.	brk	os	.............. . .
11.	vek	sat	.... ..... .......
1. Globina pri tekoči vodi. 2. Del u:e-sa. 3. Zabava. 4. Onjanična baza za pridobivanje barvil. 5. Vrsta proze. 6. leni drobec. 7. Načinovni prislov. S. Pred-n;:znaniio. 9. Jezero in pokrajina v Se vrni Amerik. 10. Pralni pripomoček. ]!.• Kos lesa.
. ,'r.vu fn druga beseda ti dasta tretio, čc-spremeniš vrstni red črk. Zičetne fn končne črke dobljenih besed, čitane o>i zgoraj r.avzaol, dajo naslova dveh črt'-.-, ki jih je veliki slovenski pisatelj posvetil svoji materi.
Rešitev Strižalfke „SScm"
Vodoravno: 2. pot. 5. odeja. 7. do. Sara 9. ne. II. za. 12. naselbina. 17. dr. IS. ta. 2D. vek. 22. da. 23. Ig. 24. edin.u 25. Ra. 26. na.
Navpično: 1. slon. 2. posel. 3. oda. 4. ter. 6. ja. 10. cn. 11. zatirane. 13. r.dvenr 14. sreda. 15. Bidavs. 16. Iva. 19. aga. 21. ki.
ASI ste že na?cč2tik e slovenske tlustrovane tedenske revije »živiienfe in svet*4?
Janko Kac:
J* grunt, za n<j-im denar. Potem pridejo postave in l>'"'g. laka j k me t.-ka postava. Nikjer ni zapisana, nikjer do-vo.jena. \ vseh deželah, pri vseh narodih in v vseh vera.h je i>-.a, in bo ista. dokler je zemlja osebna last človekova.
.Mirne: ;e soplu vsa dolina ob Savinji v žgoči pripeki pasjih dni. Brez veka se ie povešala mlada otava kakor puh komaj izleglih piščancev in je medlela ajda po njivah. Krompir je že odcvetel. 12 fižol še pccvita! po prekljah in so košate solnčnice zrle z velikimi rumenimi očmi kakor -zamaknisne v solnce. Zelenih hmeljni-kov visoke butare so bile vse obložene z bledim cveftem. Težka veje po sadovnjakih so se šibile prav do tal. Z brajd so bingljali Š2 raz:rešeni grozdi žlahtnine. Bahato razkoračeni komolci so bili nabiti rumenega ječmena, blede rži in rdeče pšanice. Raz svisl'. je dišalo po senu.
Pred šumečim čebelnjakom je sede! v senci košate črnice go-soodar ponosne kmetije, Matija Kolenc. Ves je bil v senci, le noge . j iztegnil na solnce, da mu toplota iz njih izpije protin in' starost.
-Hlače so vroče, kar čudo, da se ne kadi od njih.« si je šel de-veidesetletnik v tresočo srčasto roko po kolenih. »Noge pa kakor, da niso i/, mesa .Prej se bo ogrel ledeni cengeli na svečmeo, kakor moje noge v julijski pripeki. Zor. oča, zor... mi je rekel še pozimi tis k 1 doktor Miško. Prav ima. Kako b; tudi ne imel, ko že vsaka baba ve, c!a me bo stisnilo... Nikogar ni več, ki je videl šibo božjo Napoljona. Jaz sem ga videl. Voda je bila odnesla takrat gro-ski most. Kakor jezero je bila vsa gmajna. Na sveti večer je i :s!o naš brod, mlin in mlinarja. Voda je hujša ko ogenj, še mo-k J:iega cesarja je ustavila, da je moral prenočiti na naši pošti k ga je pozdravil oče in so se srečale njune oči — oba sta imela j -i!eno sive — je rekel cesar, kakor je mnogokrat ponavljal m% o- : In 0111 ziperb! (Un homme superbe: ponosen človek). Kolenci ^ bili vedno rod puntarjev. Deda Tomaža je ubi^ celjski krvoloK Trclerik, ker je razdejal s-svojimi hlapci prebolsko graščino. B !: ravni možje in so umrli ponosne smrti. Jaz, zadnji njihov potomec, pa zorim v betežno starost, kakor baba in grejem na soncu pro: n. Sin Tona — kakor da ga ni! Pišemo 1893. leto in je o svetem Antonu Padovanskem izpolnil štirideseto Postaven fant ie. pa se rie oženi, čeprav je bil že na dvajsetih svatbah starešina. Kar fu-renjia in furenga! Deklet je dc^ti ob cestah, ki rada gledajo mojega Tono Tiče so, tiče... Da se le ne bi kje opekel!«
V premišljevanje zatopljen ni opazil, da je senca prišla že čez noge Ko so se pa tudi hlače ohladile v senci in je zapihalo mrzlo po nogah, se je zdramil, vstal in pomaknil stol spet na rob sence Pri tern mu je ušlo cko preko vrta proti gmajni, kjer so ob §ke^o-
vem studencu prale perice, pripogibajoč se nad kamenite perivni-ke, da so se ostro odražala krepka, ožgana meča od belih spodnjic.
»Kovačeva Micika ima najlepše!« se je zasačil Matija pri čudili misli. »Na smrt bi naj mislil, ne pa na ženske. Za Tono bi pa bila.. Kako, da ga le tako dolgo ni iz Celoa?« se je ozrl po poti pod bregom, koder bi moral priti sin. Ostro starčevo oko je tedajci obvi-selo na temni senci, ki se je izvila izmed grmovja gmajne pri spod--vi perišnice: »Kako pa, da je napravil tak ovinek? Zaradi
\apofeon staremu Kolencu: »Un homme superbe!«
nji
> , \ j.
//7/^0 ^
peric?... Hudi so babji jeziki, zares. Pa kaj hočejo Toni? Da bi ne bila kakšna ženska vmes? Jeziki nemarni!« — se je razsrdil starec brez pravega vzroka, pograbil palico in stol ter oddrsal v hišo povedat ženi Poloni, naj pripravi malico za sina.
II
Prav čudna reč je človeški pogled. Človek gleda <ako bi ?e potuhnil in zlezel skrivaj za hrbtom ljudi, ki bi jih nerad opozori' nase Pa je, kakor bi na glas vp$ in trobil: Le sem poglejte! Tukaj sem jaz, ki bi se vam rad prikril' Še pri živalih le tako Mesar je imel dva silno huda psa. Sosedov Csnek je hodi! mimo v šolo in
se jih je silno bal. ker sta vedno renčala nanj. Pa mu je rekel oče: Ko greš mimo njiju, ne glej tja, temveč v stran in ne bosta te opazila. Cencek se je ravnal tako in je imel posihmal vedno mir pred psoma.
Le neka:j korakov je še delilo Tono od gostega hmeljnima. Zagorel, rdečeličen možak sivih oči in ostrega nosu, pod katerim so se košatile močne kostanjeve ruse. Tak je bil Tona. Pazno je gkr dal perice, ki so se nagibale nad perišnico s hrbti proti njemu.
»Ukanem jih jezičnice!« se je že razveselil Tona v svojem hudo obloženem srcu in pospešil zadnje korake proti varnemu zatišju hmeijnika. ko so se kakor na povelje vse perice zravnale in ozrle naravnost vanj.
Vsa kri je planila Toni v lice, da je jezen revkmi: »-Preklete babe! Kakor lovski psi te zavohajo!« In je utonil za Iimeljevim zelenjem.
Fidelčka, drobno in sulio ženšče, baj-tarica, ki je prala na spodnjem perišču, se je zasmejala, da je pokazala brezzobo čeljust. »He. he, tak je le res!« In je škodoželjno pogledala Kovačevo Miciko.
Brez ogledov in brez oklicev so ljudje določili Miciko Toni za nevesto. Saj tudi pri nas kakor v Indiji starši sparijo prav zgodaj svoje prvorojence: grunt h gruntu ali vsaj denar k gruntu.
Globoko se je sklonila Micika čez perivnik, pomočila hodno očetovo srajco daleč v rečišče in pričela biti z njo ob kamen, kakor da bije po umazanih brezzobih Fidelčkinih čeljustih.
»Z Balantovo kuharico in s Tono misliš?« je prinesla Fideloki v mlin Štefanova Jerka, ki je slišala sicer že nekaj govoriti, a ni vedela nič natančnega.
»Pa še ja menda nima, še ja menda ni..je hitela vpraševati ribjeoka Kompošteia in je fečkala s pražnimi rokavci po perivnikn.
»Mi pa še nismo nič vedele!« so se čudile ostale perice.
»Saj Kolenčeva mama tudi še niso nič vedeli,« je važno razlagala Fidelčka. »Davi sem £!a v cerkev, pa so stali Kolenčeva mama — na pragu. Dobro jutro, mama. sem rekla. Lep dan bo. sem rekla. Bog daj, menda bo, je odgovorila. Za mlačev smo pripravili, pa je moral Tona neutegoma v Celje... Nu, pa sva s Kclenčevko takole besedovali:
»Aja zavoljo Balantove?« mi je naenkrat ušlo.
»Kaj, zavoljo Balantove?« je hlastnila ona kakor riba za trnkom.
»Kaj. da res nič ne veste?« sem se začudila.
»Ti se čudiš? Saj vendar veš, da so domači zadnji, ki kaj izvedo. najzndnja pa mati Kai veš. za božjo voljo?« so silili Kolenčeva mama v mene Kar v kuhinjo so me vlekli in so postavili predme skledico dišeče kave in kos požinjavke. Kaj sem hotela, povedati sem jim morala da Balamova kuharica že ziblje. »S kom?« me jc Kolenka ootresla za rameni »S kom?«
»Aa kakor pravijo, z vaSim Tono!«
»Lažeš!« se je raztegotila KoJenka. »Kdo je defrl tako?«
Resne besede v resnem času
Z zaključne seje banovinskega sveta — Izrazi gospodarske solidarnosti — Poklonitev velikemu državniku
Kakor smo že včeraj poročali, je bilo v petek zaključeno zasedanje banovinskega sveta. Proti koncu zadnje seje je bilo stavljenih Se par predlogov in sproženih več lepih misli, ki jih zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli zaoeležiti že v včerajšnjem poročilu Nekatere stvari večje važnosti in splošne zanimivosti objavljamo zato naknadno še danes.
Obupne razmere nas kličejo na vztrajno delo
Po zaključeni proračunski debati se je med drugim, oglasil zastopnik gornje-grajskega sreza g Matija Goričar. Izvajal je: »Tekom cele proračunske debate se nisem mogel otresti moreče misli, ali bo naš davkoplačevalec letos zmogel bremena, ki se mu nalagajo. Zdi se mi, da sloni ves proračun na optimizmu in na upanju, da nam bo bližnja bodočnost prinesla boljše čase. Doklade na neposredne davke predpostavljajo približno odmerno osnovo iz leta 1931 Recimo, da bodo v najboljšem primeru obrati, ki še delajo, zmogli to odmero, ni pa tega mogoče pričakovati od podjetij, ki so obrat sploh ustavila ali pa obratujejo minimalno. Manjka nam podrobna statistika, koliko podjetij in delavnic je danes že izločenih.
Tudi dejstvo, da naš kmet doseže sa živino 2 do 4 Din za kg in da vsled pre-plavljenja notranjega trga z bosanskim lesom dosega naš le3 v tuzemstvu komaj okoli 200 Din, je za naš okraj tako ka'a-strofalno, da lahko trdim, da so dohodki okraja padli za več kakor 50 odst. Iz tega sledi, da mora naša država na tem polju nehati konkurirati ali pa si bo naš kmet komaj oskrbel to. kar rabi za kuhinjo in kvečjemu še za obresti dolgov. Naše zasedanje mora k vsem tem vprašanjem zavzeti konkretno stališče. Dočim so v drugih banovinah države ljudje oskrbljeni vsaj z najnujnejšim kruhom, je gospodarska struktura naše banovine svojevrstna ter se preživlja izključno od poljedelstva komaj 50 odst. ljudi. Zato smo zaradi sedanje krize toliko huje prizadeti.
Predlagam zato da se kr. banska uprava tudi nadalje posvetuje in ostane v stiku s člani banovinskega sveta glede pospeševanja gospodarstva v banov'ni, kakor sta v ustavi v te svrhe že predvidena banovinski svet in odbor. Naloga tega foruma naj bi bi'a. da potom skupnih posvetovanj, opozoritev pobud in nasvetov pomaga k zboljšanju gospodarskega položaja naše banovine. Klic. »Kupujmo domače blago!« ostaja še vedno samo na papirju.
študirati je treba tud1 naša interesna razmerja napram drugim tcnovinam. Znano nam je, da od uvoza lesa , ki ga je Francija za Jugoslavijo za prvo letošnje četrtletje kontingentirala, ni bilo naši banovini sploh nič priznano, ker je bil kontingent že prej izčrpan, nego je bil razdeljen na banovine Enako se nam je godilo pri akciji za hmelj. Poklicani smo. da iz lastnih'sredstev ob kritičnem času poskusimo vse možnosti, da obvarujemo gospodarstvo naše banovine pred usodnimi posledicami in zato prosim, naj se moj predlog po možnosti upošteva.«
G. ban dr. Drago M a r u š i č je odgovoril na izvajanja g Goričarja, da si banska uprava sama želi, da ostanejo med bano-vinskim svetom in banom čim ožji stiki. Banska uprava upošteva vedno upravičene želje prebivalstva in prosi banovinske svetnike. da javijo želje prebivalstva poverjenih jim srezov. Lahko se prizna banski upravi, da je vedno šla ljudstvu na roko, ko'ikor je to možno
Dvigniti je treba notranji konzum kmetijskih pridelkov
G. Fran B o n a č, član četvorice zastopnikov mesta Ljubljane v banovinskem svetu, je izvajal med drugim:
»Mi vsi, ki sedimo v tej posvetovalni korporaciji banske uprave, smo zastopniki našega narodnega gospodarstva. Četudi zastopamo razne panoge .težimo vendar za istimi končnimi cilji ter ni med nami nobenih bistvenih in stvarnih nasprotstev. Stara izkušnja nas uči, da je blagostanje ene panoge odvisno od blagostanja druge panoge. Zlasti pri nas, ki ne razpolagamo z velikimi kapitali, so vse veje gospodarstva tesno med seboj povezane. To velja še v posebni meri za naše kmetijstvo. Dobro uspevanje našega poljedelstva je pogoj za dobro zaposlitev naše industrije, dobro uspevajoča industrija krepi in povečuje kader konzumentov za poljedelske pridelke.
Kakor večina 3osednjih držav, posveča tudi naša država svojo posebno skrb kme-
Košček planinske zime
Morda ni daleč naokoli čudnejše kavarne, nego je borovška osobito, kadar je vsa polna zimskega razpoloženja, človeku ni do tega, da bi sedel za mizico in v miru posrkal vroči čaj. Vse okrog vlada čudna tesnoba, ki pa nikakor ne prihaja iz idilične harmonije, ki je je že polna vsa kavarna temveč vsa ta tesnoba prihaja naravnost z oledenih gora, ki strme v silni svoji zimski krasoti naravnost v gorko zakurjeno sobo. In prav zaradi teh gora je človek nemiren. Prav zaradi njih ne more sedeti udobno za mizico, ker ga vabi vsaka posameznost planinskega razpoloženja ven v sneg in naproti goram, ki se iskre v živem zimskem soncu. Ne zadrži ga niti pesem klavirja, niti rožna devojka, ki z vitkimi prsti bega pr pojočem klavirju. V dušku je vroči čaj v ogretem želodcu in v hipu je človek zunaj med snegom in soncem .sevajočem z ostrih škrb zakletih polic.
široko zvožena in od smuči preglajena pot se vije v premi črti proti skalovju, kakor da je polirana Čudno nasprotuje razvalinam tako imenovanega planinskega parka ki ga pa v resnici niti ni. Vedi Bog, zakai ne. Pot sama na sebi je človeku vsakdanja, ker jo je bil prehodil že tisočkrat in tisočkrat in ker je polna smučarjev, ki gredo bogve kam in prihajajo bogve odkod. Zato človek rajši zavije na desno v hrib kcder vodi izletnikom in tudi letovfščartem popolnoma neznana steza.
V**® "o i«'! fiVz-jp««!	»fflle
tn še dalje proti samemu Klinu in Vršiču. V početku ni nikakor priKladna smučarju, ker Je prenevarna in nima terena, ki bi
tijstvu, dobro se zavedajoč, da je kmetski stan glavna opora države. Za kmetijstvo pa je problem prodaje enako važen kakor problem proizvodnje. Z izvozom naših poljedelskih produktov ne smemo preveč računati, temveč moramo predvsem gledati na to, da dvignemo notranji konzum. Da to dosežemo, moramo na eni strani preprečiti, da se cene živil potom številnih nepotrebnih prekupčevalcev brez koristi za kmetskega producenta preveč ne podraže, po drugi strani pa je treba delati na to, da najde čim več prebivalstva zaposlitev v naši industriji, trgovini in obrti Iz tega vidika je velevažno, da se podpira vsak razvoj industrije v naši?* krajih.
S smotreno organizacijo prodaje kmetijskih proizvodov naj se doseže, da prejme poljedelec za svoje pridelke primerno ceno. Pazljivo sledeč izvajanjem poročevalcev in raznih govornikov v proračunski razpravi, pa tudi iz lastnih opazovanj sem dobil kot komercialist vtis, da organizacija prodaje naših kmetijskih proizvodov še ni na višku. Za tako organizatorno delo je vsekakor v prvi vrsti poklicano naše zadružništvo, ki v splošnem gotovo izbor-no vrši svoje naloge, dasiravno je med njim tudi nekaj ljulike, kjer se izrablja ime zadruge samo v špekulativne svrhe.
Tudi v transportnem pogledu bi se moglo nekaj ukreniti, morda na ta način, da uvede železniška uprava na progah, ki vodijo v večja konzumna središča cenejši prevoz kmetijskih pridelkov \ tovornih vozovih, ki bi se priklopih osebnim vlakom. Na tak način bi poljedelc. lažje vnovčili svoje pridelke, obenem pa bi se gotovo živila pocenila tako da bi imeli Korist vsi.
Kakor pa želimo našemu kmetskemu stanu blagostanje in aapredek na vsej črti, tako moram na drugi straji izraziti nujno željo da se v enaki meri podpira tudi naša industrijska ln obrtna proizvodnja, ki je s prav redkimi izjemami tudi v velikih stiskah in težavah.«
Povračilo vojne Škode obmejnemu prebivalstvu
G. dr. Bratkovie, banovinski svetnik in župan v Slovenjgradcu. je sprožil vprašanje glede škode, ki je bila povzročena obmejnemu prebivalstvu v koroških bojih 1. 1919. Že takratna narodna vlada je ocenila škodo na 50 milijonov. Vsakemu oškodovancu je bil izročen dekret s priznano škodo. Na podlagi teh dekretov so se mnog. zadolžili, si nakupili orodje, pohištvo in živino, nadeja-je se skorajšnjega izplačila priznane škode. Minile pa je od tedaj 12 let in pr znanih zneskov še danes nimajo. Teh oškodovancev je nad 60.000 in mnogim grejo sedaj zaradi svoječasne zadolžitve posestva na boben, (iovornik prosi kr bansko upravo, naj bi v Beogradu zastavila ves svoi vpliv in izdei-stvovala plačilo.
G. Golouh. banovinski svetnik in podžupan v Mariboru, se je pridružil temu predlogu. Gre za kakih 80 milijonov d narjev, ki bi bili potrebni za povračilo škode ne samo prebivalstvu ob koi oški meji, temveč tudi pr.morskim beguncem in prebivalcem na drugih državnh mejah. Svoj čas smo predlagali, naj bi vlada to vprašanje rešila po primeru vojne škode in izdala bone, ki bi notirali na borzi. Prosi bana, naj se za stvar zavzame.
G. ban dr. Maruši* je odgovoril, da mu je to vprašanje dobro znano, ker je že tudi sam vložil vanj mnogo dela in truda. Ne ve pa, ali bo mogoče v sedanji kritičn. dobi i 6tvar pokreniti z mrtve točke. Zadeva je že j bila tik pred rešitvijo. Šlo je samo še za denar, na tem pa je vse obtičalo. Samoumevno je, da se bo za stvar zavzemal tudi v bodoče.
Počastitev Washingtona
Ko so govorili še nekateri člani banov un-skega sveta, se je ban g. dr. Marušič spominjal jubileja ustanovitelja Zedinjenih držav:
»Dolžnost mi nalaga, da se spomnim važne obletn ce. 22. t m. poteče 200 let, odkar se je rodil veliki ameriški državnik (ieorge VVashington. Leta 17?3. se je postavil na čelo ameriškega prebivalstva, ki je zahtevalo svobodo Ln neodvisnost. Zaradi svoje resnicoljubnosti, možatosti in ljubezni do svoje domovine spada v Zedinjenih državah med njene največje nacionalne voditelje in državnike. Mnogoštev.lne so zveze naše države z Zedinjenimi državami Severne Amerike. Tisoči in stotisoči naših ljudi so tamkaj naši; kruha. Še danes pošiljajo v svojo staro domovino znatne prihranke. Zato je čisto naravno in prirodno, da se spomnimo tudi mi tega velikega praznika Zedinjenih držav. Slava spominu Georga NVashmgto-nak
Vsi prisotni so vstali in počastili spomin velikega ameriškega državnika s klici: Slava mu!
privabljal zimskega športnika.
Dasi se prhki sneg udira do kolen, je vendar ta steza tako zanimiva kakor menda nobena druga v vse; okolici, posebno še v partiji, ki se slikovito odraža na Skoku, na strmem prepadu, v čigar dnu bobni in prepeva Pišenca, k' pa je zarad5 ledu in zime danes kaj pohlevna, skoro molčeča. Za razkosmano Babino glavo spi zimsko spanje kopališče; sonce ga zasipa z nemirnimi žarki, stresa se v živi svetlobi, kakor da je živo in samo dremlje, ker mu je dolg čas v gozdni samoti. Steza se prevali ob obronku soteske v Mali Pišenci; nebogljeni potok je zamrznil in to je kakor nalašč Brvi ni tod nikoli nikjer, dasi je tako preklemano potrebna, zlasti poleti, ko < letoviščarja izvablja nepoznana lepota div- j jega kaosa, ki je razmetan po Mavrincu in golih plečeh čudno ustvarjenega Kum-liha.
Onkraj zasneženega proda zavije steza v goščavo in se mahoma izgubi nekje med grmovjem — poleti jo morda še nekako izslediš. a pozimi je ne najdeš nikjer. Med grmovjem in nizkimi smrekami se noge še bolj udirajo v sneg, ki je tod še krh-kejši ka^or v dolini. Sonca ni tod nikjer, ker se je sredi belega dr.e skrilo za ploščato škrbo nekje med Prokletimi policami. Mrzli dih veje skozi vso zimsko samoto in z drevja in grmovja se s plehkim šelestenjem usio^e ivje ki oa se sproti in skoro vidno zopet dela po zmrzlih vejah in iglah. Tod je sneg na posameznih delih pregažen z drobnimi nožicami — bile so srne. kf so v beli noč' tavale tod okrog in bile so divje kose k! so se spustile z Rup in s KtanlTia to so pred nekaj urami brskal« med grmovjem, da bi ei samulile
Banova zahvala članom banovinskega sveta
G. ban je nato zaključil proračunsko zasedanje banovinskega sveta z govorom, v katerem je izvajal med drugim:
»Končali smo veliko delo Lahko rečemo, da to delo ni bilo vedno prijetno, zlasti takrat. ko smo morali misliti tudi na posledice, tudi na to, da bo treba za izvršitev budžeta glasovati za potrebna bremena. Naša banov na se nahaja z državo in z vsem svetom v veliki krizi.
Apeliram na vašo zavest naše skupnosti in medsebojne navezanosti. Ta zavest nam je dala poguma, da smo votirali tudi potrebne zneske, ki pa bodo, kakor smo trdno prepričani, prinesli olajšavo v sedanji krizi. Samo v tehničnem oddelku je predvidenih kakih 50 milijonov. Ti zneski bodo potrošeni med najrevnejšimi našim ljudmi, med delavci in kmetovalci, ki bodo pri teh delih zaposleni. Mislim, da smo tudi v tem oziru
§ o k o
Sokolska župa Kranj bo imela redno glavno skupšč no v nede.jo 28. t. m. v so-kousfci te.ovadnici v Kranju.
Sokol v Ormožu prueui v soboto 5. marca ob 20. v proslavo stoletnice rojstva ustanovitelja sokolstva dr. Tyrša svečano akademijo, ki jo ponovi v nedeljo 6. marca ob 16. Prijatelj: sokolstva vabljeni!
Naši tekmovalci — smučarji v Štrb skem Plesu. Po smučarskih tekmah v Bo hinjski Bistrici, ki so veljale obenem tud kot izbirne tekme za smučarske tekme sa veza Slovanskega Sokolstva v Šfcrbskem Plesu od 2. do 6. marca, je savezno načel stvo prijavilo za 50 km br. Janšo Joška na 18 km br. Jcško Janša in Smoleja F^ap ca v sestavljeni tekmi br. Smoleja Fran četa, v smučarskih likih Lakoto Cirila Tratnika Franca, Smo!e;a Franca, v sfco k h Smoleja Franca ter pri tekmah članit sestri Ažmanovo Anko in Ravnikovo Ivan ko.
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije le naslovil na praškega Sokola ob priliki se * demdesetletnice naslednji pozdrav: Po-zd*avIjamo 701etni jubilej zibelke Sokol stva ter se radujemo v bratsk vdanost' ogromnih zaslug jubilarja za vseslovansk« Sokolstvo Prejmite na?e iskrene bratske čest tke in pozdrave. Zdravo! Na zdar! — Gangl.
Sokol, glasilo sokolskega vaditeljstva je izšel v povečani obl ki kot trojna številka, ter prinaša nujna navodila za dni-štva in tekmovalce za vsesokolski zlet v Pragi. Priložena je slika n popis ženskega slavnostnega kroja s kro:nimi risbami. Dalje ima vse predpisane tekme »Zveze Sovanskega Sokolstva«. Češkoslovenske Obce sokolske in proste vaje češkoslovaškega članstva na zletu. Sledi pop:s ženskega slavnostnega kroja Številko zaključijo rezultati saveznih tekem članstva in naraščaja v igrah, razne zanimive not.ee o tehničnih zadevah in kritika Bogunoviceve knjige »Metodika tele me vzgoje deteta«.
»Sokolski Glasnik« priobču je v n'zu raznovrstnih člankov izvrstno predavanje br. dr. Mrvoša o dr. Tvršu. poročilo o siveznib smučarskih tekmah v Bohini&ki Bistrici s si1kami, projekt voia5ke predn:aške šole, kjer naj bi se vzgajali ood vodstvom sokul-skih prednjakov vaditelji za sokolske čete ter vesti iz Sokolstva in telovadnega sveta.
Sokolska predavanja v radiju. V petek 25. t. m. bo predaval v beograjskem radiju dr. Milorad Dragič v »Telesnem vežbanju žene i devojke«; 2. marca pa bo oddajal rad'jo Zagreb predavanje br. Kramerka »Ritem, ritmika in ritmična te'ovadba«. Beograjska predavanja oddaja vedno tudi ljubljanski radio vsak petek od 20 do pol 21.
Jugoslovenska Sokolska Matica v Ljubljani je izdala deveto brošuro »Sokolske knjižnice« dr Nikole Mršova iz Novega Sada »Poglede in misl dr Miroslava Tyr-ša«. Cena 3 Din. Knjižica je neobhodno potrebna za Tvrševe proslave ki se bodo vršile po vseh društvih začetek marca
V založništvu Jugoslovenske sokolske Matice sta izšli lepi sliki pokojnega star<»-ste br. dr. Scheinerja in bivšega načelnika COS br dr. Vanička ter se jih lahko naroči za 20 Din :zvod. Priporočamo vsem društvom in četam, da okrase z njimi telovadnice in društvene sobe.
25leinica Sokola Maribora matice. Sokol Maribor matica doživi letos svojo 25'etni-co, v katere pro -lavo napravi uvod z veliko tombolo 3. aprila. Glavna proslava pa bo dvodnevna, in sicer 4. in 5. junija ter bo po vsej priliki zvezana z okrožnim zletom mariborskega sokolskega ok-ožja. Na te 3 dni na' se ozirajo v noštev prihajajoče sokolske edinice, da ne bo kolizije!
Tyršev spomenik v stadionu v Prostje.io-vu bo postavilo ondotno sokolsko društvo koncem junija s primerno slovestnostjo. Osnutke za spomen k sta izdelala prol. Mucha in prof. Triska. To bo prvi veliki spo-
šop suhe. premrzV 'rave Sam Beg vedi. kam je vodila odtod njihova žalostna, od mraza skrhana pot.
Čudno je človek presenečen, ko stopi iz goščave in zagleda pr^d seboj gol svet tik pod gozdovi, ki se raztezajo visoko gor do gluhih pečin, strmečih razkošno z jasn;h višin v pišensko sotesko. In sredi te idilične samote stoji zgradba, kakor da je košček silne harmonije, ki je razlita prav po vsem svetu — samotna, molčeča, a vendar radostna, kakor da je v Bogu vesela sama sebe. Vesela še bolj, ker je pred kratkimi tedni prestala svojo prvo preizkušnjo kot glavni stan smučarske armade, ki je valovila in še vedno valovi po teh bregovih. po tem snegu. ki se isk^ od hitra do večera, od večera do jutra. Erika je polna poezije, nla?*' one zimske poezije, ki jo najdeš samo v gorah in ti prijetno kramlja vse zimske večere, ko samofno sediš za p°čio in sanjariš svoje najlepše sanje. Erika, žensko ime — in prav zaradi tega se ti vsiljuje pri pogledu nanjo pravljica o gorskem dekletu sanjajočem na samotnem planinskem obronku o ljubem, ki so ga že davno zasuli divji gorski plazovi.
številne, druga k drugi priključena se-nožeti. ki se razprostirajo od Erike skoro do Klina so idealna torišča zimskega športa in so prav pri rokah, ker jih veže s Kranjsko goro položna cesta, izpeljana tik nad njimi na Vršič, znani in prikup-ljivi cilj vsakega resne*?? smučarja. Preko teh senožeti vodi poleti dobra not ki pa ie med našimi 'zVniki in letov<s*arji skoro popolnoma neznana ker Je rvh^e ne pro- i pas^ra dasi zasHiži lo priStevamp med naJlepSe privlačnosti, kolikor jih pač nudi I borovfika okolica, A Ce je 2e poleti nad i
nekaj storili za olajšanje sedanje krize.
Pri tej priliki izrekam toplo in iskreno zahvalo vsem članom banov.nskega sveta Z izrednim razumevanjem svojih dolžnosti in z veliko ljubeznijo do vsesa našega naroda ki ga zastopate, ste sodelovali pri dolgo trajnih in dostikrat naporn'b razpravah Zahvalhijem	za iniciiativne predloge
Vem. da mnogih ne bo mogoče v letošnjem letu izvesti. Toda dobro je, da se dobre stva ri pokrenejo in da se postavijo na dnevn red Če je kaka stvar enkrat na dnevnem redu. bo vsaj v doglednem času našla svojo izpolnitev.
Poudariti moram pri tej priliki tudi to. da sta med člani banov roškega sveta vladali ves čas sloga in medsebojno razumevanje. Med vami 60 zastopniki raznih gospodarskih panog, raznih slojev, vsi pa ste se zavedali, da ste v službi velike skupne stvari. Zato je b la razprava 6kozi in skozi stvarna. Še enkrat se vam za vaš trud in za vaše sodelovanje prav srčno zahvaljujem.«
1 H t v o
Društvo šteje danes 133 članov, 42 članic, 2, moškega. 28 žens. j naraščaja in 130 dece. skupaj torei 350 sokolsk:h pripadnikov. — Društvenemu zdravniku br dr. Kolšku se je izrekla zahvala za pregled telovadečih oddelkov, ki se vrši z vso skrbnostjo vsako poletje — Prosvetno poročilo je podal šolski upraviteh iz Cirkovc br. Kramar, k: je v tehtnem prepričevalnem komentarju istega nag'ašai potrebo iiubezni do sokolskega dela. do ideje ki sicer ne nudi korist: in s'ave ki na da>e zavednemu članstvu v današnjih razrvan h razmerah največ mo . ..e ipore n zdravega optimizma. — Predsednik .ladzornega odbora br. inž. Čuček poda noroč io o reviziji. izreka zahvalo celokupnemu odboru n predla?.. tazrešn co. ki se soglasno sprejme. — Pri nato sledečih ..tvah ki so potekle v bratsk klogi. je odbor ostal b P2r zjemami isti s starešino br. Tonetom Kur-nikom na čelu. Med vimi člam uprave ozir. njih namestniki so br delovodja Si-vinek. posiajenačelnk Sedej. predsednikom gradbenega odseka je bil izvoljen br. inž. Cuček.
menik ustanovitelju Sokolstva na eokolskem stadionu.
Štore. Na praznik 6. januarja se je vršila glavna letna skupščina ob veliKi ude ežbi članstva. Iz poročil tunkcijonar.ev je bL!o razvidno, da je bilo društveno delovanje v prvi polovici leta zelo živanno a v drugi polovici je nastopila nede.avn<st. Predlagana lista nove društvene uprave 'e b la na skupščini sogasno sprejeta in od uiprave celjske sokouske župe potrjena Društvena uprava: Herman Jožko, starešina; Gosak Jožko, namestnik stareš ne. Grešnik Rudoll, nače.ri li Bevt Franc namestnik načelnika. Go.obova Fam. načel-nica; Habičeva Justa namestnica na čemi-ce, Volavšek Anton, prosvetar. HabiČ Anton. tajn k, člani uprave: Renče.j Franc, blagajnik. Repič Alojzij, matrikar; Zupan« Franc st., gospodar Kosova Anica in Re-pičeva Marija, namestniki: Ju<j Štefan, Majcen Jožiko, Schlathan Rudolf Turčinovic Danilo, Sattlerjeva V kiča; nadzorni odbor: Sat ti eT Janko; Gaber Josip; namestil I ca: Mastnak Alojzij in Teic meister Slanico; društveno razsodišče: Cajhen Jožko, predsednik. Kranjic Anton, namestnik predsednika; Zupan Franc »nr., delovodja; Mle-kuž Franc in Rednak Štefan; namestniki: Pocajt Franc, Franzl Maks in Sikošek Josip ml. Bratje in sestre na delo!
Sokolsko društvo Velenje. Delo smo pregledali ob veliki udeležbi članstva 31. januarja na redni skupščini, katero je vodil stareš na br. Kurnik. U.od zborovanju je tvorilo predavanje br. Kramarja o pokojnem br. dr. J. Scheinerju. S skrbno izbranimi podatki nam je podal lik tega vzor-Sokola. S pozdravom našemu prvemu starešini Nj. Vis. prestolonasledniku Petru in zameniku njegovemu br. Ganglu je otvoril br. starešina občni zbor. Prečital je pozdrava našega bivšega načelnika br. Ku-šarja iz Hrastnika in br. Rejca iz Šoštanja. Uspeh, dosežen v preteklem letu, je nad vse zadovoljiv in želeti je, da bi v prihodnjih letih bil vsaj na tej višini. V telovadnem pogledu zanimanje raste in tudi na bolj odgovarjajoče prostore za telovadbo v zimskih mesecih se je začelo resno misliti. V prosvetnem oziru se je delo vršilo v obliki nagovorov pred vrsto, predavanj in dramatičnih prireditev. Načrti za bodočnost kažejo še lepši razmah v tej smeri: snuje se pevski zbor, pripravlja in obnavlja se oder, ki bo odgovarjal našim prilikam. Naše društvo ima največ članov med rudarji in se torej mora zanimati za odpomoč bedi, ki tare rudarje — žrtve današnje gospodarske neurejenosti. Dalje se je br. starešina zahvalil direkciji drž. rudnika Velenje, ki je pod vodstvom br. inž. Čučeka, bila v veliko pomoč mlademu društvu, in Udruženju rud. nameščencev v Velenju ki je tudi našemu članstvu stavilo na razpolago bogato knjižnico in souporabo glasovirja. V isarenih besedah se Je snomnil tudi pokojnih br. dr. Zižeka iz Velenja in br. Medica iz Šoštanja. Sledilo .ie tajniško poročilo br. Pušenjaka, istotako je bilo z zadoščenjem sprejeto poročilo načelnika br. Prestorja, ki nar.i je z radostnim obrazom podal številke vseh telovadečih vrst (10.470 telovadcev v 350 telovadnih urah) ter nas uveril, da smo lahko ponosni na telovadeči del društva, saj so se naši telovadci udeležili vseh nastopov v okolici, prinesli s celjskega župnega zieta prav častne lavorike in priredili domač društveni nastop, ki bi bil v ponos starejšim in močnejšim društvom. — Smučarski odsek pod vodstvom br. Kocha šteje 18 članov, 7 članic in 21 naraščainikov. —
vse zanimiva, je pozimi naravnost nedosegljiva zaradi silnih p^.zorov ki ti jih nudi skoro po vsakem koraku, ki si ga izsiliš med visokim snegom, ki je ves raz-rvan od smuči. Za tem ali ompi ovinkom naletiš na srne, ki te gledajo s prijaznimi očmi in se le nerade in počasi, počasi zavlečejo pred človekom v bližnjo goščavo odkoder te opazujejo tako dolgo, dokler ne izgineš za ovinkom.
Sonce se spet prši v širokih, rumenih trakovih izza škrbin Prokletih polic, skal- | nati ko'osi so krog in krog zaliti z drhtečo svetlobo, ki se ne da izraziti s slikar-jevimi barvami. Samota je tod strašno tiha, da raz'očno slišiš utripanje svojega srca. Brbljajoči gorski potok je onemel pod ledom in sredi brezkončne planinske zime se ne oglas' niti najtanjši glas. niti rahlo šumenje snega, ki ga gaziš do pasu. Senožeti so se zaprle za goščavo, led sprednje Prisankove g'ave strmi brezčutno vate dasi se leskeče v modrikasti boji sredi nemih sončnih žarkov. Neskočna •rotira rmnorama ie rszeraHena pred tabo. ko se naslanjaš ob steno zapuščene koče v Klinu da se odpočiješ po prijetni borbi s snegom. Trikrat še zdrkne sonce za belo n~eden «e od'oči da nastorv pred dolgo pot de sulične osti. ki štrli tz Razora naravnost v modro planinsko nebo.
Toda tu se pričenla izvožena pot ki vodi po desnem breeru Pišence v dolino, a ni ni*i za desetino tako zanimiva kakor ne-t>ozr>nna not do 'evem v^eu Stokrat setr že ug'bal ra>ai le tako •*apria a ugani1 I ^'spni <lr lanes pp -'"-s'"eTn vara p? *noreb«t'	d? r>r bc zamere n!t:
pri vas, Se manj pri meni.
Toslp Vandot,
Važni pomisleki pri prodaji in nakupu
Ko se bliža pomlad in z njo vred sezona za kritje razn.h letnih potrebščin, se na različne načine opozarja konzumente na razne novosti m ugodnosti pri nakupu bia ga. Pri vseh teh opozorilih pa mora vsakdo ohraniti svojo lastno preudarnost Posebno kar se tiče tkan.n za ob.eke so se v zadnjih letih dogajale stvari, ki so škodovale kupcem kakor tudi trgovstvu. Večkrat sc je že opozarjalo, naj se ne kupuje blaga od različnih tujih potnikov, ki ponujajj in vsiljujejo blago v kosih z najrazličnejšim hvalisanjem, češ. da jc vse najboljšega svetovno znanega — navadno angiesKe-ga — izvora in da se oddajo večje zaloge le po srečnem naključju, ker se je blaj*>'» izpod cene prevzelo .z kake konkurzne mase ali po slični priložnosti, ki se bo težko še kdaj vrnila. V resnici pa. so več-no-ma ti potniki blago nakupili po različnih domačih prodajalnah in so ga potem z vp-l.kim dobičkom razpečavali najprej po deželi. Znani so primeri, da je po.n k v Ljubljani blago za eno obleko plačal z 200 d<» 270 Din, nekje na Gorenjskem pa kasi"al od 450 do 90J Din. Drugi je zopet navadno ponujal blago za tri obleke po ceni od 150U do 20u0 Din. S svojimi lažmi so t* ljudje opeharili mnogo kupcev ter napravil. poleg tega tudi veliko škodo našim podeželskim trgovcem
Trgovci, ki so izgubili mnoge stalne odjemalce, so bili v nekaterih primerih tega sami krivi, ker so imeli v svojih zalogah tu pa tam tudi manjvredno blago. Današnji časi zahtevajo odp-avo blaga, ki je samo »za oči« in uvedbo kvalitativne robe. Pri dokaj visoki kupni moči naše valute se lahko nudi konzumentu že prvovrstno blago po ugodni ceni, ds celo po ceni. za katero se je nekdaj prodajalo manj vredno blago. Pri tem trgovec seveda ne sme kalkulirati z visokim dobičkom, kupec pa mora nekaj več žrtvovati v zavesti, da ja dobro blago vredno svoje cene in zanf končno veliko cenejše v primeri z večkrat-t nimi izdatki za blago slabše kvalitete. Danes se dobi že dobro in prvovrstno blago od 150 do 220, fino modno blago pa od 250 do 300 Din za meter, in sicer vse svetovnega angleškega izvora, ki je priznano najboljši.
Ker so se morale vse življenjske potreb-«č'ne znižati v razmerju kupne moči našega denarja, ni več treba kupovati manj ved-nega blaga. Za primerne cene se že dobi najboljše blago, potrebno pa je, da se rr-guje strogo redno in so'idno in če kaka stranka sama zahteva dražje blago, naj se ne stavi previsokih cen. Naši trgo%Tci ne smejo izgubiti svojega dob-e^a slovesa so-lidnosti, kupci pa se morajo zavedati ve like neva-nosti kimčij. ki jih sklepalo s tujimi ljudmi, ki jih v;dijo danes in potem nikdar več. Domači trgovci nosijo popolno odgovornost za prodano bla<?o in pri tem so tudi zelo uslužni, da pošiljajo vzorce blaga na izbiro na dom in se tudi z njimi sami oglasijo pri resni stranki. Posrečene kupčije so mogoče le tedaj, če ima stranka zaupanje do svojega dobavitelja in se ne da preslepiti ne od neresne -c-klame in tudi ne od nevoščljive kritike. Trgovec pa naj skrbi za dobro robo. kajti odjemalec in ne trgovec je kupec blaga.
Opozorilo.
za kupujoče občinstvo Dravske banovine
Na zahtevo in poziv pridem osebno na dom. Imam za Dravsko banovino zastopstvo in samoprodajo svetovne angleške velefirme. Za več sto oblačil blaga na zalogi. Za državne uradnike in čast. duhovščino prvovrstne modre in črne tkanine. 3 mesečna obročna plačila pridržana, sicer samo »per kasa«. Cene za modro in črno orig. angleško tkanino oi Din 150.— do 250.—. Za fine modne tkanine Din 250.-— do 300.— za meter franko Kranj. Spoštovane dame opozarjam na orig. najfinejši angl. mere. ponlin shirting.
V Vašem interesu je, da ne zamudite ugodne prilike in si pravočasno krijete potrebo, dokler traja zaloga.
Engro interesentom dobava direktna iz Anglije.	2437
Specialna trgovina Sin. angl« tkanin
K. HAM, KRANJ
7045 črk na pisemski znamki
Neki jetnik, ki je zaprt v lyonski jetnišnici. je dosegel doslej neznan rekord V svojem prostem času je pisal črke na drugo stran p'semske znamke in jo je napolnil od vrba ao kra^a s D^^e-iVam* Na Voreu i?	70*5 *rk P tem je potol-
mMci^ reke»f> ne— s.'-?«ra ksanenea. k* je pred časom na.o5sal na drugo stran pisemske znamke 6000 črk.
Gospodarstvo
Naraščanje samoupravnih davčnih bremen
Finančno ministrstvo ie kot prilogo k predlogu državnega proračuna izdalo obsežno «tntistiko samoupravne obremen tve v ]. 1930.. ki vsebuje zelo zanimive podatke
0	naraščanju samoupravnih davčnih bremen To naraščanje obremenitve postaja še vidnejše. če številke za 1. 1930. primerjamo s številkami za prejšnja leta.
Samoupravna bremena so znašala v letu 3930. v m li'onih Din:
podeželske mestne banovine
občine obltsti. okraji skuoaj 1fr>5 453.7 401.8 100.9 101« 1 10->9 477 4 792.9 263 9 1434 3 1027 411.7 630.1 159.B 1201.7 19-[0 504.2 817.5 511.9 IJHjJ-« 3930 594.2 817.5 511.9 1923.6
Sknnna davčna obremenitev od strani samouprav se ie od 1. 1925. povečala v nas) državi za skoro 900 miliionov Dm. La leto
1	podatki sicer še niso znani, vendar lahko računamo da so samoupravna bre-men, nadalie oovečala. četudi ne v taki me-r kakor « 1030.. >n da ie davčna obremenl-tov"od strani samouprav prekoračila v tem 7H» 2 mfonrdi Din. tako da se je od leta j9">o porlvoiiia.
Pr. načinu obdavčenja so se samoupravna davčna b-emena v Mu 1930. razdelila tako-lc (v milijonih D;n):
doklade trošarine	takse kulnk
podeželske
občine 527.2 40.1	2G.S -mestne
občin« 258 9 316 7	242.0 —
ba novi no 250 f? 150.0	79.3 26 0
1036.7 512.8 348.1 26.0
Samoupravne doklade na neposredne dav-],f> cn leta 1930 dosegle več kakor 1 milijardo Din. tal.-o da «r> v t^m letu samouprave pobral« ppn tretjin vseh direktnih davkov \ na?i državi. Obremenitev z.aradi samo uoravnih doklad na nenosredne državne ,]avke se ni noveča'a samo zaradi oživotvor-jenin oblastnih samourvrav. odnosno banovin tem ve? tndi 7*»radi «ovečanv» obreme-pilve od =|p.ii občin. Viš:na odmerjenih rWin«kih doklad na nenosredne davke je zn šala zadnja leta (v mili'onih Din):
v vaških v mestnih skupaj občinah
1 [r>~	-^8.3 17R.8 525 1
19-'S	341.2 172.7 513.9
jpofl	:-!T3 8 20« 0 581.8
19*0	527.2 253.9 786. i
Obrntno pnvpčanie odmerienh občinskih , V.'.-l;irl v 1. 1930. ie med drugim posledica nkolnrvdi. d.a so bile v tem letu doklade prvi? odmerierie po novi davčni osnovi v smislu zakona o neoosrednib davkih.
Snaiottnravna brei^Pita v dravski banovini
Se v večjem odstotnem razmerju kakor v vs?; državi, so se snmmmravna davčna bremena zadnia leta povedala v dravski banovini Od 1. 1926 do 1930. se jc obremenitev prpb'\a?«fTn dravske banovine zaradi sanio-iifuravn-b doklad. trošarin in taks povečala 137»/». dočim ie v istem času ta samo upravna ohrer>i°ni<ev v vsej državi narasla le C1 •/«. Samoupravna obremenitev Je namreč znašala (v mili ionih Din): v dravski banovini v vsej brez Lhibljane državi 192«	65 2	1194.9
1929	101.3	1434.3
1930	1 54 1	1923.6
povečanje od
1. 1926. 137 •/«	61 °/»
V gornii primerjavi so podatki za 1.1926. V7efi za linbliansko in mariborsko oblast sknoai. Višina odmerjenih občinskih doklad na nem«redne davke se je v dravski banovini (brez Liubliane) povečala od 23.4 milijona D n v 1. 1929 na 415 miliiona Din v j. 1<W> V podeželskih občinah so se v letu 1930 občinske doklade povečale nasproti 1. 19°9 od 15 4 na 28.7 miliiona Din. to Je za 85.5"'«. Publikacija ministrstva izrecno navala, da izkazujejo podeželske občne v d-avcki banovini v tem letu na;občutnejše l^,ve5anie občinskih doklad med vsemi banovinami. Prav tako ie dnavska banovin« med vsemi banovinami na prvem mestu slede novečania občnskib doklad v mestnih ob nih Obr:in=ke doklade v mestnih oblinah 'brez Liubliane. ki ie v statistiki upoštevana v skupni postavki za sedeže ban> vin) fo v tem letu nam=ie od 8.0 na 12,S milijona Din. to ie za 60.7
Gornje številke, ki nam kažejo našlo naraščanje samoupravnih bremen v naši državi, Sp boli pa v dravski banovini, bi morale biti glasen opomn vsem našim samoupravam. da se pri nalasanju davščin zavedajo, kako težko obremenjujejo sedanie samoupravne davščine že naše prebivalstvo. Navedene številke oa nam tudi kažeio. kako potrebna ip zakonita ureditev vprašan;a samoupravnih financ; to vprašanje postaja vedno teživnejše in kočliivejše ne le za Pevalre tPmve? tudi 7fl »amOMOrave
Cenjene dame!
Lahko prebrodite današnjo
KRIZO,
ako se poslužite po mojem načinu
abonmaja za oblačila!
Nudim Vam po kvaliteti in fagoni
5 oblek za vse sezone
po najugodnejših odplačilih, in sicer:
I. razred po Din 90 mesečno n. razred po Din 130 mesečno III. razred po Din 170 mesečno
Blago in facona po izbiri in meri. — Na ta način ste lahke redno elegantno in poceni oblečene.
Ta abonma posebno priporočam gg- stalnim nameščenkam.	2470
DAMSKO KROJAŠTVO „Elysee"
NOVI TRG ST. 5 (PREJ TURJAŠKI) Joslpina S. CronthalL
Povečanje samoupravnih bremen 90 v precejšnji meri povzročili izdatki za prenesen delokros občin Državna uprava ie mnogo izdatkov, ki jih ie prej sama nosila, prevalite na občine. Tudi delokro« banovinske samouprave se ie občutno razširil. V tem po-sledu mora pričakovani zakon o samoupravnih financah pravično rešiti problem dotacij državne uprave za izdatke, ki jih je država odval la n3 samouprave.
?eveda pa ti orenešeni izdatki niso mogli povzročiti povečanja samoupravnih bremen v tako znatni meri. kakor nam to kaže statistika. Davčna moč preb valstva je danes zaradi brezorimerne krize silno padla. Ce računamo, da ie zaradi roidca cen in zmanjšanja produkcije narodni dohodek 7iadnja lela padel za naimani eno tretjino, tedai se ie pri nespremenjeni «kupni vsoti davčnih bremen relativna obremenitev povečala 7fi 50 °'n ("p ie no«ameznik 1. 19°9 pri letnem dohodku 30.000 Din o'ačal 5000 Din na raznih davkih in davščinah, tedaj jp to bremp absorbiralo 16 6°'o niesovesa dohodka. Če pa mora danes isti davkoplačevalec pri zmanišanem dohodku od 20 000 dinarjev ohičati enako vsoto za razne davke in davščine. tedaj predstavlja ta sicer nesnrenv1-niena obremenitev že 25"'» n;egove'*a dohodka Kar vplii za oosameznika. velia tudi za ves narod. Naraščanje relativne obremenitve nri padaniu narodnega rlohodka bi morali meroda'n; organi naših samouorav v večji meri upoštevati. 7l"sli spričo deistva. da se je ab«obitna višina samoupravnih bremen v zadnuh letih silno povečala, ka kor ie to nevidno ;z statistike finan^neTa ministrctva. Kr"1?eveka vlada je samouora-v^tm da1« z radikalnim 7nižan!em državnega proračuna v tem posledu najboljši vzgled
Načrt novega zakona o prometu s pšenico
Kakor poročajo iz Beograda, je v trgovinskem ministrstvu izdelan načrt zakona o prometu s p enico v državi, po katerem bo Privilegirana izvozna družba obdržala monopol za izvoz in uvoz pšenice, dočim se naj v notranjosti države zopet uvede svobodna trgovina. Izguba, ki bo nastopila zaradi intervencije Privilegirane izvozne družbe pri nakupu pšenice za izvoz, se naj po tem zakonskem načrtu krije s posebno pavšalno mhnarsko takso, izračunano na podlagi tehnične kapacitete in povprečnega dejanskega izko-iščanja kapacitete odn. efektivnega obratovanja. Tako naj se ukine dosedanja razdelitev mlinov na trgovske mline in mline na merico, odpade pa naj tudi vsaka posebna kontrola, dolžnost vodenja knjig v mlinih, plombiranje moke itd., kar se v praksi ni dalo izvesti.
~ Nova ureditev trošarine na vino. Kakor znano, se pripravlja reforma zakona o državni trošarini, s katero naj se na eni strani znižajo stopnje trošarine na vino, žganje 'n špirit, na drugi strani pa naj se spremeni način pobirania državne in banovinske trošarine na v no. Po tem načrtu naj bi se državna, in banovinska trošarina pobirala pri producentu, ki bi moral prijaviti ves svoj pridelek, od katerega bi se mu gotova kol čina prepustila za domačo porabo. Trošarino bi producent plačeval na isti način, kakor plačuje neposredne davke. Skupni znesek državne in banovinske trošarine naj bi se pri tem znižal od 1.50 na 1 Din. Na pot: od producenta do konsumenta bi bil potem promet vina prost, kolikor ne bi bil podvržen občinski trošarini, ki bi se pobirala po-ebej v maksimirani višini. O tem načrtu reforme je te dni razpravljal Savez hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu, ki je prišel do zaključka, da ne more pristati na način pobirania državne in binov nske trošarine pri producentu. Delegati saveza bodo svoip odk'onilno stališče v tem vprašanju razložili in utemeliili na konferenci interesentov, ki se bo vršila 21. t m. v Beogradu. Na tej konferenci se bo razpravljalo tudi o reformi trošarine na žganje in špirt.
= Sklepi obrtn;ških fcadrnj; glede sistema zbornice. pTetek'o nedelio se je vrši] občni zbor Skuone obrtne zadruge v Logat. cu, občni zbor Rokodelske obrtne zadruge v Celju in občni zbor Čevliarske obrtne zadruge v Kostanjevici. Vsi trije občni zbori so se izrekF za skuono zbornico. V soboto 15 t. m. pa se ie vršil občni zbor Krojaške zadruge v Zagorju, ki se je prav tako izrekel za skupno zbornico.
— Konkurz je razglašen o imovini Jcsi-pine Zidarjeve, trgovke v Ljubljani Gregorčičeva ulica 12. (nora v® i k mase Ler Ozimič. ravnatelj Društva in d ustni joe v ir veletrgovcev v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani 25 febr ob 10., o.alasitveni rok do 16 marca ugotovitveni narok 24 marca). — Nadalje ie razglašen konkurz o imoviind Alfreda Schumija. trgovca v Ljubljani, Sv. Petra c 4. (upravnik mase dr Maits Pire. odvetnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani 27. t. m. ob 10., ogiasitveni rok do marca, ugotovitveni narok 2 aprila)
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ljudmi.ie Reichove, trgovke v Mariboru Aleksandrova c. 40, (poravnalni uprav dr Jos Ranoc, odv v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem s«>dišču v Mariboru 14 marca ob 11, ogla si t veni rok do 8. marca.) — Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Jakoba Novaka., trgovca to posestnika pn Sv. ^ovrencu na Pohorju in Josipl.ne Novakove (poravnalni upravitelj dr Fran Irgo-lič, odvetnik v Mariboru; narok za sklepanje poravnave oicrožnem sodišču v Mariboru 21 marca ob 9., ogiasitveni rok do 16 marca, ponudena kvofa 40%) — Prav tako je uvedeno poravnalno postopa nje o imovini dolžnikov Karla čepona in Viktorije Ceponove, trgovcev na Jesenicah (poravnalni upravnik dr Janko Vovk. odvetnik na JeseniCcth; narok za sklepanje poravnave pn; okr sodišču v Kranjski gori 24 marca ob 11., ogiasitveni rok do 20 marca, ponudena kvota 40%). — Poravnalno postopanje je uvedenov tudi o imovini dolžnika Franca Grobeijšna. trgovca v Ma riboru. Aleksandrova 57 (poravnalni upra vitelj dr Rudolf Ravnik, odv v Mariboru: narok za sklepanje poravnave pri okrož sodišču v Mar,boru 24 marca ob 10 ogiasitveni rok do 18 marca) — Končno je uvedeno poravnalno postonanje o Imovin' dolžnika Franca Nedoga. trgovca v Ptuju (poravnalni upravitelj dr Sikst Fichtenau odv v Ptuju; narok za sklepanje poravnave pri okrož sodišču v Ptu'u 6. aprila ob 9., ogla&.tveni rok do !. aprila.
= Potrjena Je prisilna poravnava, ki sta
jo sklenila dolžnika Franc Kolar in 'Ivana Kolarjeva posestnika v Gradišču št 52 pri Slovooigradcu, s svojiim-i upniki za 50 odstotno kvoto terjatev, plačljivo v dveh obrokih v teKU poldrugega leta. — Prav tako je potrjena prisilna poravnava.. ki jo je sklenil dolžnik Anton Slane, trgovec v Gribljah,- pošta Gradac, s svojimi upniki za 52 odstotno kvoto terjatev plačljivo v štirin četrtletni n obrokih
= Pred velikimi spremembami v nemškem bankaretvu. Te dni bodo v Nemčiji padle važne odločitve glede predvidenih tu- ( zij v krogu velebank. Kakor znano, je morala nemška država lani v jeseni s svoj mi sredstvi podpreti dve največji banki Nemčije, namreč Dan3t-banko in Dresdener-banko. Ti dve banki, ki sta sedaj pod državnim nadzorstvom, bosta v kratkem sklenili združitev, po združitvi pa se ima izvesti povišanje delniške glavnice. Nove delnice naj bi prevzele poleg države tudi državne denarne institucije. Pred združitvijo bosta morali seveda obe banki reducirati svojo glavnico. najbrž v razmerju 4 : 1. Predvidenih je še nekaj podobn h fuzij večjih bank. Od treh nemških velebank je Deutsche Bank und Diskontosesellschaft, kot največji nemški denarni zavod, brez državne pomoči prebrodila krizo. Sedaj bo sicer znižala svojo cdavnieo za tretjino, vendar pa predvsem na način, da bo un čila za 50 mili:onov mark lastnih delnic, ki jih ima v portfeliu.
= Podedice enoletne carinske vojne nied Češkoslovaško in Madžarsko. Po češkoslovaški statistiki je lan.i uvoz iz Madžarske padel od 971 na 134 milijonov Kč. izvoz v Madžarsko pa od 289 na 104 miliione Kč. Zaradi brezpogodbeneira stanja in carinske vojne se ie obseg trgovine med obema drŽavama zmanjšal od 1260 na 238 milijonov Kč. Kakor je iz gorniih številk razvidno, -e brezpogodbeno stanje bolj škodovalo Madžarski neeo Češkoslovaški, kajti madžarski izvoz v Češkoslovaško ie padel za prpko 800 milijonov Kč. češkoslovaški izvoz v Madžarsko pa le za 1S0 nvliionov Kč.
_ XIV dražba kož divjadi se bo vršila 21. marca na ljubljanskem velesejmu. To ba zadnja dražba v letošnjem letu. Najavljeno je že mnogo inozemskih kupcev, med drugimi tudi iz Švice in Švedske. Dražba bo dosegla tem boljši uspeh, čim več blaga bo no razpolago. Vsakdo, ki ima kože še na razpolago. naj jih pošlje takoj ali najpozneje do 15. marca na naslov >Divja koža* Ljubljana. velesejem.
= Dobave Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 24. t. m ponudbe glede dobave železa. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 50 ks šivalnih jermenov in 1000 komadov hrastovih pragov. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 10. marca ponudbe glede dobave usniatih jermen. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOT.) Dne 24. marca se bo vršila pri tehničnem oddelku pri sreskem načelsivu v Go-spiču ofertna licitacija slede dobave cevi in vodovodnih armatur (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOT. načrL proračun in pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
Borze
Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi bolj slab: znašal je 10 2 milijona Din nasproti 11.0, 9.2 14.2 in 11.7 milijona Din v zadnjih 4 tednih.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda ves teden precej mirna in sta-b;jna in se je njen tečaj gibal na višini okrog 230. V dolarsk h papi-jih pa je bil promet ves teden precej živahen, tečaji pa so ostali v glavnem nespremenjeni.
Deviie
fnrih. Beograd 9.06. Pariz 20.1925. London 17.69. Newyork 512.37. Bruselj 71.4'5, Milan 26.60. Madrid 39.60. Amsterdam 207.25, Berlin 121.55. Stockholm 98.70. Oslo 96. Ko-benhavn 97.30. Sofija 3.71. Praga 15.175, Varšava 57.45, Bukarešta 3.05.
Blagovna tržišča
7. IT«
4- Chicago. 20. februarja Začetni tečaj': Pšenica: za marc 57.75. 7a mai 61.50. za iulij 62.625, za september 64.375: koruza: 7a mai 40.25, za julij 4*>.50, za september 43.75- oves: za maj 25.625, za julij 25.75; rž: za julij 48.50.
4- Winnipeg. 20. februarja. Začetni tefn-ii: Pšenica: za maj 67. za julij 68.625, za oktober 70.25.
4- Novosadska blagovna borza (20. t m) Tendenca nespremenjena. Promet: 31 vag. - Rž: baška t65 - 170 - Oves: baški. •sremski banaik- 125 - 130 Ječmen: bašk m sremski 63 04 kg 125 - t^o. baški n -sremski oomta mi 67'68 ko 150 - 1fi<» Koruza: baška 73 — 75: okoPca Som bor 74 _ 75: sremska za marc - mai 79 — 81; banaška 71 — 73: sremska 73 —75: sremska uarit ^id 75 - 77 Moka- baška in banatska >(Vt<?« baška in banM »Og. 3R0 do 380- 5' »2 340—360; >5« 305 — 315; »6« 255 do >65. >7« 19<> 200 »*• 122 50 - 127 50 -Otrobi hašk' 'n srenisk- 85 _ 90 banatski SO _ 85 Pižol baški. sremski. beli. br«» crpČP 1RO - 185
4- Budimpeštanska terminska borza <20 t. m.) Tendenca stalna, promet sreden. Pšenica: za marc 12.01 - 12 03 za maj 12.96 do 12.98; rž: za marc 14.24 _ 14.25, za mai 14.99 — 15; kom/a- za maj 14.50 — 14.55
ŽIVINA
4- Svinjski sejem v Maribora. Zadnji svinjski sejem 19. t. m ie bil zelo slab. Pri-oeliali so komaj 58 prašičev Kupčija je bila siaba; pmdan:h je bilo le 19 komadov Cena orašičem. starim 7 do 9 tednov 100 — 120 Din. 3 do 4 mesece starim 150 — 200 Din, 8 do 10 mesecev starim pa 400 _ 450 Din. Prodajali sc kilogram žive teže po 5—V, mrtve teže po 7.50 — 8.50 Din.
■B
IVI E I>
ajdov, za potice, kg Din IS.— garantirani čebelni
pitanec	kg Din 14.—
A. MAČEK, čebelarstvo
VRHNIKA	2438
Pri nerednem
iztrefellanfn
telesa vzemite edino neškodljivo naravno sredstvo
Dobijo se v vseh lekarnah in drogerijah
ODDA na javni dražbi najnižjemu ponudniku krajevni šolski odbor pri Sv. Trojici, pošta Dob
v nedeljo, dne 23. februarja cb 13. aru
Načrt omenjenega dela bo na vpogled od ponedeljka naprej v šoli pri Sv. Trojici vsem interesentom.
Tsa fifdeBi obiščite tovo ..Hia*!!**

V Vašo korist Vam bo, če si pred nakupom za Veliko roč ogledate našo zalogo. V informacijo navajamo te-le cene.
Damsko volneno blago za obleko od Din 54.— naprej. Tweed volneni za plašče od Din 105.— naprej. Blago za moške obleke od Din 60.— naprej. Crepe de Chine že od Din 59— raprej. Crepe Georgette vzorčaste Din 69.—. Svileni puplin za moško perilo od Din 39. Rips vzorčasti od Din 28.— naprej. Čevlje pa od Din 86.— naprej.
2401

DOLGOROČNO
ODPLAČEVANJE!
ZAHTEVAJTE
POTNIKA!
ZAHTEVAJTE
VZORCE!
NA OBROKE 1 LJUBL3AMAJ1ESTN1 JR&JjZI
Njegovim prijateljem in znancem javljamo, da je premislil naš elebri ose, gospod
dne 29. t. m. na JProsekn pri TrsCn.
Ljnbljana-Maribor-Novo mesto, dne 20. februarja 1932.
Žal&pči sinovi in somdElki

•'1-'-" V
. - ' \ ' - f H&l
Ob priliki smrti mojega dragega soproga in očeta, gospoda
izrekam vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mojo prisrčno zahvalo.
Posebej se še zahvaljujem zdravnikoma gg. dr. Jamarju in dr. Volavšku, ki sta storila vse, da bi pokojnika ohranila pri življenju, vsem darovateljem prekrasnih vencev, Gremiju trgovcev in sploh vsem njegovim prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili k večnemu počitku.
Maša zadušnica bo darovana v frančiškanski cerkvi v torek, dne 23. t. m. ob 7. uri zjutraj
V Ljubljani, dne 20. februarja 1931.
2463

Mlnka Demšar in etroka.
INSERIRAJTE V ,,JUTRU"
MODEL ŠT. VID I
Partije SPALNIC na zalogi! Elegantno, solidno, poceni! Vabiva na ogled!
Erman 8 Arhar
$T. VID nad Ljubljano
Ti ritka F. I• tioriear
Sv. Petra cesfa 29 .
naznanja, da je cene belemu blagu ZNATNO ZNIŽALA, na pr.: platno za kapne. prvovrstno, široko 180 cm Din 24; platno za rjuhe, dvojna širina, od Din 15 naprej, najboljše Din 24; sifoni od Din 7.50 naprej, najboljši Din 11.50; bela kotenina za perilo od Dm 6.59 naprej, najboljša Din 10; rjava konteniEa od Din 5.50 naprej, najboljša Din 9; barvasti blagovi za damsko perilo od Din 9 naprej. Enako so znižane cene tudi oksfordom, cefirjem, kambriku in sploh vsemu bomba*astemu blagu.	2474
VOZNI
avtobnsa Maribor- Pfnj
2452
30 % znižane cene pohiStvu!

Odhod iz Maribora ob: *6.45, 8.30. 13. 17.30 in 22.30 uri. Odhod iz Ptuja ob: 6.45, 11.45, 14.15 in 18.45 uri. — . * Ob 6.45 vozi samo prvi in tretji, torek v mesecu!
Avtobuspromet LININGER, Maribor
Pot do zlocinstev .
Dr. Alfred Adler je predaval v berlinskem Društvu za individualno psihologijo o zanimivem vprašanju. kako nastajajo zločinstva.
Socialna beda, je dejal govornik, gotovo pospešuje nastajanje zločinov, toda Amerika kaže, da je bilo v dobi največjega napredka in blagostanja komaj manj zločinov kakor sedaj. Družba, sama je kriva, da izhajajo iz njene srede zločinci, če vzamemo zločince individualno, vidimo, da so njih zablod in krivih potov v mnogih po-gleJah krivi čini tel ji. ki oiločajo o njih vzgoji. V rani mladosti napravijo prestrogi očetje in preveč usmiliene matere mnogo napak, ki se pozneje maščujejo nad njimi. V otroki' je treba razvijati čut za občestvo, katerega član je in s katerim bo moral živeti do smili. Vsako razvajanje pomeni greh nad otrokovim življenjem. Takšne tipe je feba vedno izncva navajati na pot skupnosti z drugimi in ubdjati v nj'h trmoglavost, ki jim postane lahko silno škodljiva, če otrok doseže od staršev vse. kar se mu ljubi, se lahko zgodi, da, izgubi spoj s svetom in tisto prilagodljivost, ki je nujno potre on a v življenju.
Adler poudarja, da je med zločinci največ takšnih tipov, ki se niso izučili nobenega dela Po tem bi re dalo soditi, da poganja kriminal najbolj iz tistih plasti, ki ssfccpajo nezadostno pripravljene v življenje. Tem namreč manjka vživetja v sociološko strukturo, ker so že od otroške dobe vajeni hoditi lastna pota. Adler za-
Posebna serija ameriških poštnih znamk o priliki Washingtonove obletnice
hteva v skladu s temi idejami čim skrb-nc-jšo vzgojo v mladih letih, kajti v teh se odloča usoda človeka, ki postane lahko dober in koristen član človeške družbe, lahko pa tudd njen največji škodljivec.
Obrobne opazke angleškega tiska
»Dolžino našega življenja«, piše neki avtor, »bi morali meriti po številu in pomembnosti naših misli in ne po številu dni.« — Ce bi merili s tem merilom, bi morali ugotoviti, da se večina ljudi sploh še ni rodila.
Vlomilci so iz hiše odnesli med drugim ponev, tri kotle in dva trda klobuka. —
Sumijo, da hočejo osnovati jazz-band. ★
Neki politični govornik je med zadnjim govorom nenadoma izgubil glas. — Za
najditelja ni razpisana nobena nagrada. ★
Z nekega kmečkega voza je padel sod piva na cesto. Vendar se ni nič ugodilo. — Bržkone je bilo pivo prešibko, da bi se izteklo.
*
»Se vedno so strogi očetje,« piše neki romanopisec. — Poznamo enega, ki zahteva brezpogojno, da morajo biti vsi njegovi otroci doma vsaj do prvega zajtrka.
ton
rogstva
vstaši preliminarni mir, dne 19. 4. 1783 pa definitivni mir v Versaillc.^su ter jim priznali popolno svobodo.
NVashinton je nato odpustil svoje čere, odložil vrhovno poveljstva ter se po-'il kot preprost državljan v svoj ljubljeni Mount Vernon. Hvaležni narod mu je ponujal sieer mnogo odlikovanj in nagrad, ki pa jih je NVashington vedno odklanjal rekoč, da je storil samo svojo dolžnost. Sprejel je samo neko zemljišče pod pogojem, da ga uporabi v dobrodelne namene.
Ko so si priborili Američani neodvisnost, so morali urediti svojo državo. To pa je b:Io izredno težko, ker so posamezne države skušale obdržati svojo popolno su-vereniteto. Slednjič je predlagal član vlade Al. Hamilton iz New Yorka, ua ostanejo vse države samostojne, da pa imajo skupno vlado za vse skupne zadeve. Temu predlogu so se pridružili s svojimi strankami (federalisti) Madison, Marris i. dr. tn dobili kmalu premoč nad ant:federalisti. Maja 1787 se je zbrala v Filadelfiji pod \Vashingtonovim vodstvom ustavotvorna skupščina, ki je — po dolgih in ostrih debatah — sprejela dne 17. septembra 1787 prvo ameriško ustavo. Ta ustava je stopila v veljavo aprila 1TS^. Za prvega predsednika so izvolili soglasno NVashingtona.
Sredi silnih strankarskih bojev, ki kljub ustavi še niso polegli, je uredil NVashing-ton državne finance, sodstvo, upravo in pouk. Skrbel pa je tudi za ceste in prekope. Strogo je čuval nevtraliteto in omogočil tako trgovske zveze z Angleško. 1791. so zgradili Američani v distriktu Colum-bia novo glavno mesto, ki je dob lo ime
ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠE
krmite obleke, soknie. usnjene sok-njiee ter blago za obleke pri tvrdki
Drar-o Schwab, Lfublfana
Radio v policijskih avtomobilih
Jurij
K SOO
Wa*lii
letnici nfegovega
JURI J VVASHINGTON
takrat slabo organizirana in opremljena nezadostno z orožjem in municijo. Velike težave so povzročale tudi rahla zveza kolonij in njihove različne ustave. Zato se je moral NVashington sprva omejiti na de-fenzivo. Obenem je z veliko energijo organiziral vojsko, utrdil obalo in zgrad 1 brodovje. Pri tem delu in v naslednjih bojih so mu pomagali — pod vodstvom markiza Lafavetta in Pulawskyja — francoski in poljski prostovoljci, ki so se navduševali za ameriško svobodo. Angleška armada je obstojala večinoma iz Nemcev, ki so jih razni nemški knezi kakor živino prodajali Angležem.
Prvi znatnejši NVashingtonov uspeh je bil, da je dne 13. marca 177o prisilil angleškega generala Hovveja, ki je prišel v Ameriko s 40.000 rnožm\ zapust ti Boston. Ko pa so Angleži v avgustu zasedli New York, se je moral NVashington po več neuspešnih bo.iih umakniti na sever. Lakota, mraz in epidemije so uničili del njegove vojske; mnogi vojaki so tudi zapustili zastave. Slednjič mu je ostalo le šc 2000 mož, s katerimi se je umaknil preko reke Delav/are. Kljub tej nesreči NVashington ni zgubil poguma. Na njegov poziv je zbral senat novo vojsko, ki je štela nad 100 bataljonov. Vojaki so se morali obvezati, da bodo služili do konca vojne. Obenem ie podelil senat NVashingtonu skoraj neomejeno diktatorsko oblast za dobo C> mesecev. Nato je p-ekorač 1 NVashington Delaware in porazil Angleže v bitkah pri Trentonjj (26. 12. 1776) in Princetownu 3. 1. 1/77); podlegel pa je sovražni premoči pri Brandywine (11. 9. 1777) in Ger-manstownu (.3. 10. 1/77), tako da se Je moral umakniti v pustinjo Valev. Po zmagi Američanov pri Sar. a togi (10. 10. 1777), je priznala Franc:ja kot prva država ameriško neodvisnost ter poslala svojim prijateljem 600.) mož pod generalom Rocham-beauom. Z njihovo pomočio je porazil NVashington Angleže 28. 6. 177S pri Mon-mouthu; 18. 10. 1783 pa prisilil angle"kcga vrhovnega poveljnika Cornvvallisa, da se mu je udal z vso armado pri Yorkta\vmi. Angleži so uvideli, da ne morejo obdržati gospodstva. I>ne 30. 4. 1782 so sklen:!; z
VVASHINGTONOV G K OB na Mount
B;-rno:iu
prvega predsednika. 1792. je bil NVashington drugič izvoljen za državnega poglavarja. Njegov položaj jc bil .silno težaven, posebno ker so zahtevali demokrati, da mora, pomagati Unija revolucionarni Franciji v ooju proti Angležem. NVasnington jc uv del, da potrebuje miada država mir in konsol.dacijo ter je zato izgnal iz ozemlja Unije francoske agente, ki so skušali zanetiti preti njemu vstajo. Obenem je sklenil z Angleško zelo ugodno trgovsko pogodbo.
Ko je potekla njegova doba, je izjavil, ia v primeru nove izvolitve ne sprejme /eč predsedništva. -Marca 1797 se je v erasnem govoru poslovil od naroda in se >odal v Mount Vernon želeč prež veti v T.iru svoja zadnja leta. Ko pa je 1798 grozila vojna s Francijo, je sivolasi NVashington na željo predsednika Adamsa prevzel vrhovno vodstvo armade, prisilil z energičnimi ukrepi Francoze k pogajanjem in preprečil tako sovražnosti z nekdanjimi zavezniki. To je biia zadnja NV a shi n g t on o va zmaga; kajti leto pozneje (14. deecmbra 1799J je umrl v Mount Vernon u.
NVashington je klasičen heroj v najboljšem pomenu besede. D.čile so ga vse krep-kosti in vrline velikega vojskovodje, državnika in človeka. Bil je odločen, podjeten in trezen. Preden se je odločil za kako podjetje je s hladnim razumom prevdaril vse okolnosti; svoje načrte pa je izvedel z navdušenjem. Zavisti in samoljubja m poznal, temveč je posvetil vse svoje močt domovini in človeštvu. Strog je bil napram sebi in vestno izpolni! svoje dolžnosti; usmiljen in dobrotljiv pa nap-am drugim, predvsem napram revežem. Neomahljiv je bil v sreči in nesreči. Nad vse je ljubil svobodo in svoj narod.
Hvaležni rojaki so postavili celo vrsto spomenikov, med katerimi so najznamenitejši kolosaln: sedeči kip v parku Kapitoia v NVashingtonu, Richmondu (kot vojskovodja na konju), Bostonu, Nevv Yorku in Filadelfiji. Njegova hiša v Mount Vernonu je nacionalno svetišče, ki je ohranjeno tako kakor ob času njegovega življenja Najlepši spomenilc pa si je postavil sam v srcih svojih rojakov in v spominu vsega človeškega rodu.	Dr. Vlad. Travner.
Zoro vodo
proti osivelosti las.
Dne 22. t. m. praznujejo Zedinjene države Sev. Amerike in ž njimi ves kulturni svet znamenito obletnico. Tega dne poteče namreč 200 let, odkar se je rodil George Hashington, ustanovitelj in prvi predsednik linije. NVashington je najideal-nejši Američan, vzor demokrata in republikanca in spada kot vojskovodja, držav-nik in človek med najodličnejše može svetovne zgodovine.
NVashingtonovi predniki so prišli 1657.
Angleške v Sev. Ameriko in se naselili \ gr-.fiji NVestmoreland (Virginia) Tu se ie rodil George dne 22. febr. 1732. Nje-(iov oče Avguštin je bil bogat in ugleden posestn:k. k' pa je že zgodaj umrl Njegova rnati je bila Marija r. Bali, ki je z vzorno požrtvovalnostjo in ljubeznijo skrbela za vzgojo svojih otrok. Mladi George ie obiskoval do svojega 15. leta šelo v NVilliamsburgu (Virginia); nato pa živel doma kot zemliemeree. V tem času so bile sedanje države Massachusetts, Nevv Vork, Rhode Island, Nevv Hampshire, Pennsvlvania, Marvland, Virginia, S. Čarobna. N. Carolina, Georgia, Nevv Yersey <r Delav.are angleške kolonije, medtem <o sta bili Kanada in Louisiar.a francoska 'ast. Meje med temi ozemlji pa niso bile dsločene. Zato in zaradi trgovske konkurence (posebno s kožuhovino) so bili spori med Angleži in Francozi pogosti. 1752 ?e izbruhnila vojna, katere se je udeležil NVashington kot major, pozneje kot polkovnik angleške kolonialne milice. Tu sc e odi koval posebno v bojih ob rekah Ohio in Monongahela (jun. 1755) in pri-omogel tako k zmagi angleškega orožja.
\ to- / Osiveli lasje dobijo prejšnjo
__/ naravno barvo. Uporablja se
že mnogo let in je tedaj Zak. zaščitena	preizkušena.
Navodila na steklenici. — Steklenica 35 Din. Poštnina posebej. Pošilja po povzetju
ZORA VODA — I. OKEL
Zagreb, Pavla Badlča uL 32.
Sprejemni aparat v policijskem avtu Policijska centrala oddaja poročila avtomobilom
Newyorška policija je opremila svoje obhodne avtomobile z radio aparati in so avtomobili ves čas v zvezi s policijsko centralo

Oceanografski zavod kneževine Monako je izrazit raziskovalni zavod, »žetve« lovskih ekspedlcij po morju, ki jih prireja 3 svojim lastnim .para i kom, so namenjene zato v prvi vrsti njegovim laboratorijem, tn med temi laboratoriji nas mora zanimati predvsem tisti, ki se bavi, če smemo tako reči, s proučevanjem ribje psihologije«. V tem laboratoriju je podravnatelj prof. Oxner s svojimi pomočniki in z duhovitimi znanstvenimi metodami raziskoval ribji spomin
V to svrho je vzel večjo posodo, v katero je postavil ribe različnih vrst. V posodo je nadalje položil dva steklena cilindra, rumenega in zelenega, tako ua je spodnja cdprtina molela v vodo. Dočim ie bil zeleni cilinder prazen, je visel v rumenem kos vabe.
Prvi dan je riba našla to vabo po preteku treh minut, požrla jo je in se potem vrnila še večkrat v rumeni cilinder, no da bi v njem koj našla.
Drugega dne je Oxner svoj poskus ponovil, riba pa je našla vabo že po eni minuti. Tretji dar, je rabila za to komaj 30 sekund, dočim je četrti dan nanjo že kar
čakala. V rumeni cilinder se je potem še večkrat vrnila, čeprav ni bilo nič v njem, zelenemu pa ni posvečala sploh nobene pozornosti.
Da bi preprečil vsako drugo asociacijo razen barvne, je prof. Oxner spreminjal medsebojno lego obeh cilindrov, tako da je bil ramen: danes na jevi jutri na desni, zeleni danes na desni, jutri na levi itd. Pi vendar je riba prišla vsakokrat le v rumeni cilinder.
Peti dan je dai Oxner tudi tega breis vsake vabe v vodo. Tudi tokrat je priplavala riba le v rumeni cilinder in s<» potem še večkrat vrnila vanj. dečim se : za zelenega niti zmenila. V ribi se je tedaj z opazitvijo ramene bar.re in s predstavo o hrani stvorila trdna asociacija. Ta asociacija se je izkazala za presenetljiv-* vztrajno. Po deset- do tridesetdnevneni eksperimentiranju z ribami različnih vrst je raziskovalec lahko vrinil krajšo aH daljšo pavzo, ko je poskus potem ponovil, s > se ribe še zmerom spominjale vabe v rumenem cilindru in so trenutno priplaval * vanj, tudi če je bil prazen. Pavza je v nekem primeru trajala ceio \ tedne!
ANEKDOTA
Dunajski anatom prof. Tandler je nekoč izspraševal nekega kandidata, da je revež krvavi j>ot potil. Pri izpraševanju je bil navzoč dekan medicinske fakultete, ki si ni mogel kaj, da bi kandidatu ne šepetal odgovorov. Kandidatu je bilo to prav, Tandlerju pa ne. Zato je stavil vedno težja vprašanja. Nekaj časa je kandidat še lahko odgovarjal z dekanovo pomočjo, končno pa je Tandler vprašal nekaj tako težkega, da nista vedela odgovora niti dekan niti dijak.
Tedaj je Tandler tega pogledal in je menil:
»Zadosti, če dekan ne ve, ni treba, da veste vi.«
Vsak dan ena
Avstralski poročnik J. Reece je konstruiral nove vrste padalo, ki bo po njegovem zatrdilu enkrat za vselej preprečilo tragične smrtne skoke, ki so žal še vedno dokaj pogosti. Reece je namreč dodal normalnemu padalu še majhno tako zvano pilotno padalce, ki se zaradi preproste zloženosti vedno zanesljivo odpre in ki potem s svojim uporom pomaga razgrniti glavno padalo. Na sliki, ki ie sneta iz letala nad letališčem v Melbourneu, vidimo odskok Ree-cea. Pilotno padalce je že razpeto in pospešuje razgrinjaoje platna glavnega padala.
\V.\ SHINGTONOV SPOMENIK \ Kichmondu (Virginija)
Po sklenjenem miru (1763) se je poročil / mlado vdovo Marto Custis in živel kot tarmtr na svojem posestvu Mount Vernonu ob Potomacu.
Medtem so se razmere v angleških naselbinah znatno poslabšale. Reakcionarni in absolutistični kralj Jurij III. in njegovi ministri, ki so no Pittovern padcu prevzeli vlado, so smatrati kolonije le kot vir bogatih dohodkov, posebno odkar so sc državi:: dolgovi vsled dolgotrajnih vojn znatno povečali. 1767 so uvedli Angleži carino za biago (posebno za čaj), ki so ga uvažali \ svoje ameriške kolonije. Tako so postale razmere med Angleži in ko-.onisti. N so zahtevali čim obsežnejšo avtonomijo, %edno bolj napete. Dne 18. decembra 1773 so pometali kolonisti v Bostonu 340 zabojev čaja iz angleških ladij \ morje. Vato je sklenil angleški parlament. da se s 1. junijem 1774 zapre bostonsko pristanišče in ukine ustava kolonije Massachusetts. Kolonisti so zaradi tega skl'CMii (brvi) narodni kongres v Filadelfiji, k; jc bi! otvorjen septembra 1774. Delegati so priznal: sicer angleško nadob-last, izjavi pa so, da so rnučeniki angleške ustave in da branijo človeške pravice (po načelih Rousseaua, Montesquieua t. dr.) napram samolastnemu kralju in parlamentu. Najvažnejšo vlogo na kongresu je ime! NVashington. Ker pa Angleška tc odločne izjave ni vzela na znanje, so se začeli že naslednje leto boji med Angleži in kolonist (bitke pri Le.vingtonu, Čon-curdu m Bunker Hillu). Dne 10. maja 1775 so sklicali Američani drugi kongres v FMadelfiji. kjer so sklenili ustanoviti skupno armado in imenovali (15. junija) NVa-shingtona za vrhovnega poveljnika.
Težko se je odloči! NVashington, da prevzame odgovorno mesto. Obenem je izjavil, da ne sprejme za svoj trud ni kakega plačila. Ameriška vojska (milica) je bila
Znano je, da je za delo in šport velikega pomena prehrana. Velikih športnih uspehov, posebno izrednih, si brez primerne prehrane sploh ni mogoče misliti. Vzemimo samo šestdnevne kolesarske dirke, kjer je način yjrehrane prav za prav polovica uspeha. Približno istega pomena je vprašanje prehranjevanj?, raed drznimi poskusi za preplavanje dolgih preg po morju (n. pr. Rckavsksga preliva) aH med poleti preko oceanov. Marsikateri svetovni rekord na tem polju je bil dosežen ravno zaradi smotrene prehrane. Zato ni čudno, če je prehrana tudi v športu sploh najvažnejše vprašanje.
Marsikateri športnik ie sam občutil, da učinkuje sladkor pri večjih fizičnih naporih zelo dobro. Stari preizkušeni turisti uživajo pred težjimi turami v manjš;h količinah sladkor. Nekateri imajo rajši čokolado. ki je v nahrbtniku dobrc-ga planinca nikoli ne manjka. Drug', jemljejo sladkor v drugačnih oblikah; glavno je, da ga imajo, ker količina ne odloča.
Izkušeni športniki so našli, da količina sladkorja in njegove kalorije niso v zvezi z zavžito količino. Temu vprašanju se je končno posvetila tudi znanost in ugotovila točno isto.
—taaj^M- i
Nevarna presfcušnja novega padala
Američani, ki imajo za takšne poskuse vse'ej dovolj časa in sredstev, so učinke sladkorja na organizem preiskovali p.> znanstvenih metodah in prišli do rezultatov. ki tudi za uspehe v športu in dehi sploh niso majhnega pomena. Vodja fiziološkega laboratorija univerze Colgate D. A. Laird je v ta namen epazoval 5 dni 12 dijakov, ki so morali v tem roku opravili razna fizična in duševna dela. Poskusi so se vršili tako, da je polovica dijakov tri dni uživala pred določenim delom določeno količino limonade s sladkorjem., dragri polovica prt tri dni limonado, ki je uaa osla jena z drugačno siadkobo. Ostalih 6 dijakov je moralo vseh 5 dni uživati samo limonado brez sladkorja. Da so se poskusi še bolj obnesli, vsi ti poskusni ^kalini v sploh niso vedeli, kdo dobiva limonado .i sladkorjem in kdo bre^ njega. Rezultat poskusov je bil presenetljiv, kajti dijaki, ki so pili limonado s sladkorjem, so bili povprečno do 5 in pol odstotka bolj spretni in tudi bolj vztrajni pri določenem fizičnem, czirorr.a duševnem delu.
Dragi poskusi so bili namenjeni učinkom sladkorja glede utrujenosti. Pri teh so morali dijaki prečuti vso noč; nekaj jih je dobilo pijače s sladkorjem, drugi pa brez njega. Tudi pri teh poskusih je zmagala »sladkorna« skupina, ker je vzdržala mnogo dalje in je bha mnogo prej spet svežfi na nogah.
Iz vseh teh poskusov si lahko sportn:K, pa tudi vsak fizični ali duševni delavec ustvari koristno sodbo, da je sladkor potrebno dopolnilo mešane hrane, ker jači telesni odpor in zadržuje prehitro utrujenost.
Dimnikar jeva spalnic
H- O. Cnnvood
44
m
a ineii sveča
V »veHki izbi. Sok\vennove lii.se, ki jo jo bil starec tired 1 po lastnrm okusu, je sede! sredi neverjetnega obilja cvetlic. Dekle ie sedlo blizu itjegti in ga vprašujoče pogledalo.
»Xa'-:or vidim, »iub.-te cvetlice,« jc pričel z obotavliajočim se gla-.-.>m. K'acl bi se vam tudi zahvalil za cvetke, s katerimi ste okra-ii mojo h i:'o. In tudi za vse ostalo se vam moram zahvaliti.«
l-.i. cvetlice imam strastno rada. je odgovorila, »še mk>Si •sem vidfa takih cvetlic, kakor so tukajšnje. Cvetlic — in ptic.
•	ikoli sc mi ni sati;a!o, du. jih je toliko v tem kraju.«
X:hč2 rnkraj rno.A ne sluti naštga bogastva,« je dodal. »Ala" :a je vsem i svetu neznana dežela, ki io ravnodušno prezirajo.* i-ogleda! io je, trudeč se, da bi razvozlal tisto, česar si ni mogel zložiti. Vedela je, kaj se je godilo v njem, zakaj čudna vznemiriš:. ki se ga ie bila polastila, se je razodevala v njegovih očeh. aečica je počasi izginjala z njenih lic tn njene ustnice so se tan.r ie. A nobeno znamenje v njenih črtah ni kazalo, da bi jo bilo ra!i kakega vprašanja ali zasliševanja. Očividno ni moglo nič •re.aii njene gotovosti in njenega zaupanja vase. Alan v tem tre-
•	s vn ni mislil na Johna Grahama. Zanj je bila spet kakor otrok, v.-, r tisto dete. ki je bilo prišlo k njemu v kabino in zahtevalo od ;i egn nemogoč'!] reči. Oči so mu zdrknile na njeno belo grlo, ua •njen angelsko lepi obraz, na njene krasno se iskreče lase. S čim s-3 j j moglo to šibko, nežno bitje braniti zoper uničujoče dokaze,
i je imel rokah? Kričeče nesorazmerje, neusmiljenost reči. : ;j namerava! povedati in storiti, "»sramočuioče čuvstvo svoje : vlrove premoči, vse to je Alana tolikanj prevzelo, da ie ma-: v obupu iztegnil roke proti njej in vzkliknil: "lary Standisheva — na vse, kar vam je svetega, vas zakli" i — povejte mi resnico! Povejte mi, zakaj ste prišli semkaj!« ^rišia sem. je odgovorila, stanovitno mu gledaje v obraz.
»ker sem vedela, da se bo moč, kakršen ste vi, ako nubi žensko, zanjo tudi boril in .io varoval — tudi če m njegova.«
»A tc&a vendar niste vedeli! Sele — pri topolih,« je opore1'el
»Fač, vedeia sem — že pri Elleni HcConnickovi sem vedMa.«
Počasi je vstala. Tudi on je vstal in ji osuplo zastrmel v obraz. ?ele zdaj se mu je jeio svitati, zakaj j2 bila prejle tako čudna. Zavzet je vzkliknil:
»Pri Elleni McCormickovi ste bili! Ali vam je dala — vaše reči?«
Pokimala je. »Da, moje reči, ki ste jih bili vi prinesli z ladje. Prosim, nikar me ne oštejte, gospod Holt. Bodite nekoiiko prrjazni z menoj, ko zveste vse, kar vam hočem zdajle povedati. Ko ste se vrnili s svojega iskanja na morju, sem bila v hiši. Gospod McCor-mick tega ni vedel. A ona je vedela. Nalagala sem se ji, pa ne hudo - samo malce. In ker je ženska, mi ie obljubila, da vam ne pove, da sem pri njej. Vedeti morate, da sem bila izgubila skoraj vso vero v človeštvo; pogum me je zapušča! in bala sem se vas.«
»Bali ste se me?«
»Da, vseh ljudi sem se bala. Bila sem v sosednji sobi, ko vam je Ellen McCormickova zadala — tisto vorašanje. In ob vašem odgovoru sem kar okamenela. Vsa začudena sem bila, svojim lastnim ušesom nisem mogla verjeti. Zakaj po dogodkih na ladji ^em bila popolnoma prepričana, da me zaničujete in ste me začeli iskati le zaradi svojih posebnih nazorov o časti. Šele čez dva dni, ko je dobila Ellen McCormickova vaša pisma in sva jih brali...«
»Ali ste odprli obe?«
»Seveda. Rečeno je bilo, naj prebere eno pismo takoj, drugo pa šele tedaj, če me najdejo — hi jaz sem se bila našla. Recimo, da ni bilo čisto spodobno — ali od dveh žensk vendar niste mogli pričakovati, da bi se uprli taki izkušnja vi. In razen tega sem hotela vedeti vse.«
Niti ni pobesila oči, niti ni odvrnila glave, ko mu je to priznala. Njene krasne oči so nepremično zrle v Alana.
»In tedaj sem verjela. Po tem, kar sem brala v vašem pismu, sem vedela, da ste na vsem svetu edini mož, ki mi bo pomagal, če pridem k njemu. Ta korak je zahteval vsega mojega poguma
— in zdaj me utegnete celo spoditi.«
Spet je zagledal v njenih razširjenih očeh solze — solze, ki jih ni obrisala. In skozi te solze se mu je v naslednjem trenutku nasmehnila. kakor se mu še ni bila nasmehnila nobena ženska ua svetu. Bilo je, kakor da bi io vzlic solzam navdajal ženski pones in razganjal temne oblake, ki so se kopičili v njegovi duši. Zdela se mu je vzvišena nad vsako sumn.jo. Vsi njegovi strahovi so se mu zdeli spričo tega ponosa in te hrabrosti neosnovani. Izkušal je g ovc riti, jezik mu je bil težak.
»Prišli ste. ker ste vedeli, da vas ljubim — in ste ...«
»Ker sem imela od vsega začetka zaupanje v vas. Alan Holt.-:
»A vaš prihod mora imeti še kak drug vzrok,» je silil vanjo.
»Dva vzroka,« je pritrdila. Solze so ji usahnile. Rdečica se je vrnila na njen cbraz.
»Namreč?^
»Eenega vam nikakor ne morem povedati. In če vam priznam drugega, me boste prezirali — o tem sem popolnoma prepričana.«
»Ali gre za Johna Grahama?«
»Da.« Pobesila je glavo. »John Graham je eden izmed vzrokov mojega prihoda.«
/C je ne dclge trepalnice so v tem trenutku prvikrat zakrile oči. Za trenutek se je zdelo, kakor da jo je odločnost zapustila iu ka" kor da se čuti prizadeto. A njeno lice je rdeeč vzplamenelo. na-mestu da bi prebledelo. in ko ga je spet pogledala, ie gorel v n r nih očeh svetel ogenj.
»Da, John Graham,« je ponovila. »Tisti, ki ga sovražite in ki ga hočete ubiti.«
Počasi se je obrnil k vratom. »Takoj po obedu pojdem v predgorje, črede pregledoval« je dejal. »In vi — ste tu dobro došli.«
Videl je, kako je naglo zasopla, med tem ko se je on za trenutek ustavil pri vratih. V njenem obrazu je vzdrgetalo nekaj, česar ni bil še nikoli opazil. Njene cči so se zasvetile z novim bleskom.
»Hvala vam. Alan Holt!« je tiho vzkliknila. »Oh, hvala vam!<
Cene malim oglasom
Ženil v c in dopisovanju, vsaka beseda Din L— ter enkratna pri-sro/biria m šitro ali £u dajanje naslova Dm 5.— Oglasi trgovskega m reklamnega zm.čata: vsaka beseda Dm l.— Po Din l.— za besedo ic zaračunalo nadalje vsi uglasi ki spadajo pod rubrike »Kam pa ■mm«, »Auto-nioto«. »Kapital«, »V nafem«. »Posest« »Lokat/e. »Sta-novaotu odd.;« »Stroji* »Vrednote«. »Informacije«. »Živali«., oObrt« in »Lesa ter pod rubrikama »Trgovski ootmki« in »Zaslu-žck-x. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdrsr si pa ood tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za
Za odgovor
3 D Id v znamkah
vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— sa besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šitro sli za dajanje naslova l/si ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratne pristoibma za šitro sli za dajanje naslova pri oglasih ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Dm 3.—. Sajmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po / Dm za besedo Da Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vpostati v ni s mu obenem z naročilom.
Y >'i fU ii
> Otr—50 jrar.
;-"«.	.ova
ta	3 [>ia fP
Boruti postanete
Blagajničarko
verzirano v knjigovodstvu ter samostojno prodajalko
iiue.ga nastopa, sprejmem v ugledno trgovino za '41 nws lojno vodstvo celega .»brata. Vsaki je potrebno •cd 15.000 Din kavcij*-, t: s« notarskim potom m <!ffor» i gruntovno vknji-ž 00 Resne pismene ponudba . oblačni oddelek Jutr^ .»»■l iifio »Stalna služba' 533S-!
r looajasce i
:, ri.av-k' bo i it.;i v »i H«« Lahka
t ■ i- ' l'o- j -	' ■-. K• .-• u !
Nov poklisi j—) {etH,0
> jrvit. -1 rfiv>f«..i ».	*•	*
n;i• za trgovino i
m
ji> m
•'<• ' 11
Upokojenci
jI; rudo!;:,
-.a lame .n gospode
vpeljavo rv <'ti; j «tva v hiši Žaj-jm fi-n	*a-'lu
♦..••k 1500 Din ke» ) ikupiiiio i- -' >t>. v <>■•!» platen« blag*. ■ ijčamo ju/do za pletenje ln dobav Mni') prc.io ki pj ieuvo. i'15ite še 1 a n e s po gratis oro-^oekte n. !>'» uijčo pletarsko in 1 iv.fij 9 Štev S -Josip Kališ, Mari bor. Trubarjeva 2 eioa
.i
l večk*tnu prakso na str i ju Links Llnk?, sprejme takoj tovarna X o v a k v R»j-v!;l«l.	3SK5-1
Mesar, vajenca
•»pre.TrK- takoj m k up; sire; <;-t n". !'-*'*• l;.>?ti Je?;h L*' >:.ji 1. niesvu. Seilvcrtle.
5715-1
Entlerico
d i/.ur.H-.au v :?.U(-lova nju pletenin, sprejmem tu koj. Xaslov ftfve oglas«; oddelek »Jutra«. 57SH-1
Kuharico
srednje starosti, snažno, zmožno boljo in pn-jjroste kuhe ter moi-na-tih iedl prednost z gospodinjsko šolo. Iščem k mali družini brez ctrok. Ponudbe n3 o^l. orld. s. Jutra s pod »Dobra plača«.	6037-1
Služkinjo
staro 31) let, zmožno vse Kuiie iu gospelinjstva, iiče trgovska "bifa. Oseb je p.'t iu gospa ie ves dan od-šotna. i'onudl>e na oglasni .>ibie.k-k »Jutra« pod "šifro >(jos[ ed'.-n.;:i .	6098-1
Šiviljsko vajenko
z ib-br-nu s;>rit-evali -pr-;, me Mai:;a Kavčič, Urei'.'-va u!;e-a št. 7. Ollo-t
l.aln
1 * r, n -re
1 v.
i i u > ljl«f r>0 Nakiad-
Trgovsko učenko
••■nrlJVj in p -<5«ii> sprej m«'m v trgorino 1. meši -:m b'.i'4'im ua df-želi. — ud!«- ie peslati na PL'.lsni n-^d^lek >.Tutr:i«
Vajenca
-»prejme p.irna |e-kama \. Si/Jak v Ljuoljana. Urana
Modistinjo
p tovrstno sam-^stojno mo<5
^'..trejm m v stalno službo proti dobri niaf.i. l'"nudbe na ?aion »Cliie«, Ljubljana, \Yo!f"Va ulica št. 3.
0105-1
Korespondentinjo
za e-l-oveiiščino tn srbohiv. iičo elektrotehnično f«>tl. jet.i«. Ponudbe na ogia>ni Nkk-lek .»Jutra« pod ši-fro »Dobra nlaia 7G<. 0070-1
Učenko
z zadostno Jo-lsko izobrazbo sprejmem v m c o tr-gOv-ino. Na?lov p-.-ve ogl. od-deJt-k »Jutra«. <507.-1
Šiviljsko učenko
*;>r*'jm-iu. Naslu-v v oddelku »Jutra«. UH73-1
Upokojenec
ki ima veselje do oskr-bc\anja male hišice in obdelave sadnega vrta blizu LJubljane. sprejme takoj poii zelo ugodnimi pogoji. Na razpolago soba s štedilnikom in elektriko. Pismene ponudbe na ogl. odcl. »Jutra z pxl »Pomlad poleg Ljubljane«.	t»JS5-l
7.SS
5V.M ;•■•-! i venčne.
30" t-*
H<ce BurroughS; <
-rr sv.
.	-t j v , * >
/M / |VV '

\k le!' ,

tip i*
135.
Na vaški ulici se je pokazal izprevod domačinov; nesli so Kulongovo truplo, naravnost v kočo. ki jo je bil Tarzan preure-1 po svojem okusu. Z divjim krikom in liašenim žlobudranjem so se spet usuli iz j. Zlovešče odkritje je navdajalo njihova ^ z rro::o. Njihovi ubogi rružgani si ga :;o mogli pojasniti drugače kakor tako, so ga imeii ra dsla hudobnih duhov.
(k
Medičar in svečar
žaa*S4,.iv. % •-.hrtniai U-,-to-m vsk4 ftKtck^va n ja v obra-iu, .-e	Z Ivtntni;
spričevali imajo prednost. 1'vii-udbe !>os;aii ua oglasni oddelek .J-.i '..« pod šifro s-ile-jičar«. 5908-1
Trgov, pomočnik
BK^auc SKOK« t'- »pitjjue na deželo. Pogoji ugoda-:. t'onudbe na oglasni o!
I,-
»Jutra< pod ši;ro
*fc.a!ui«.
Frizerka
pt moč niča. Ka^ia zna da brn onduilirati vodno 011-d-alae;jo, manikiraii in trajno -c.ndti'iaeij.0, dole -t-iino službo. Naslov pove ogiasui oftdelek = Jutra	503'j-l
Strojnega deiavca
d-<»p'.ar,a za fi«K.»vb«l oi-vsiio delo sprevmo takoj 1 -a a 1'rešeren. tovarna č< vijev, Kranj. 5010-1
Učenca
17. pOŠtPTM! n>se. zdravega, s primerno šolsko izobraz b», sprejme takoj f-ptee-ri^ska ia delikatesna trgovina Franjo Gračner, Zagreb, Ilica i.7. 5030-1
Klepar, učenca
s-pre.mpm takoj t, brano
r, stanovanjem v h: Si. —
Kieparstvo /,;i>ret, Kade-pri /.;-i. aiostu.
Postrežnico
s Ctlodufviio faa.no sprej-tre 111. I)aln:.-iiinova ul. št. 7/111.	0&90-1
Šaiarja
irč.f-m za	blizu
l'ei.ia. Ože.nje,ni nnajo prednost.. Isti mora biti vajen opravljati vsa kmetska de-ia. Ponndbe ni ogla;, rd-deb-k * Jutra« p>f značko »sata: v IjjnI>i;an-o».
577S-1
136.
Obložen s plenom se ju vrnil Tarzan h i eaakovemu rodu. S prsi napetimi od po-
1 3:a je pripovedoval o svoji slavni prigo-ti in razkazoval osvojeno orožje. Kerčak bil ljubosumen na tega čudnega člana 'ojega rodu. Iskal je pretveze, da bi izsul 1 ad Tarzanom svojo jezo.
Trg. pomočnika
mlajšega, kave-ije zmožnega in Veščega mešane stroke, sprejmem s 15. •vprilom. Ponudbe ra po ■inižn ieo »Jutra« v Celju pod značko »Tr^c.
___' /SS25-1
Dekle
zdravo, pridno ;.n pošteno, (& vsa hišna dela sprei me obitelj 2 osob. pred nost imajo sirote in de kleta vsk-d redukcij brez poselnih staršev. N;iv oglasnem oddelku »Jutra« 5844-1
Trg. pomočnika
Uot v>:«ijo mešiine stroke -prejnnem na deželo. Prod ■«ost ima t!«.ti, ki roflek-t!na na samos-to.mos!. Ponudbe 9 sliko na podrul-:hco »Jutra« v Mariboru pni Šifro >Kave'ja 30.000« 5910-1
Brivskega
pomočnika
sprejme M. 1 o.uir, Mari-ln>r, Vrtna 17.	50:2-1
Dekle
zdravo in pA^ieiiiii. ki govori tuli nemško, dobi stalno mesto pn majiim družini. — Lastu.roe 10 v nemškem jeziku pisane ;>.> indbe z navedbo plače in
si.iko m podružnico Jutra v Tibovi^aU {»od šifro -Za
11 os! j: va j.	5¥n8-l
Prodajalka
pnp.iiuoma	\ eiOana v*
pi0»la>i d-amske konfekcije dobi stalo« službo. Pisme :ie pnnudbe na oglas, od de.ItK >.Intr«< p -I značko >.SjiO~o-bna«.	5002-1
Žensko
pisarniško moč
zmožno iR-uisciu-e spiej-mom. fn>nu(lbe po-i »(.iscb-ai ojii-s« iih oglasni od^le-Ick -JuBia«. " (JfJiM
Drogerija
sprejme takoj u čenča. — Lastnoročno pisane im;-nndbe na oglasni oddelek »Juira« 1 od »D:og(ni'a«.
______<>140-1
Hotelski portir
inteligenten, k. govor; veti jezikov, strokovnjak v hotelski industriji, zanesljiv samostojen delavec, energična moi dobi mesto. Ponucibe s prepisom Izpričeval ir. prilogo slike je poslati na oglas. orid. -Jutra« pod >:Kotelski portir«.
6133-t
Dobro kuharico
Iščem za skupno vodstvo dobro idoie gostilne. katera bi razpolagala s 15.000 Din. Prednost imajo od 24—30 let stare. Ponudbe je poslati na oglas. odd. i Jur.ra« pod »Dobra kuharica 150«.	6146-1
Sluihe išče
Žagarja
samostojnega t.. ..novujaka v r«zatijn in popravi.u, potrebujem za veuce-ijanko. ponudb«! na ogla«, odiioieik »Jutra«	»Stalno dek,«
OlCi-1
Vvma hweda jar. m iajnnje oslova ali z* šifro pa 2 Din f?)
Nekaj gospodičen
iSčeai	iiiLHiri-;
osidmaci.e. Najkrajše in formacije se dobe v node-ijo, um. 2S. t. m. v Orio-vi ui. SI.	0iXi3-l
šofer-avtomehanik
diplomiran od kr rniui sttstv« iu voj. avtokoman de, i 8 letno prakso, želi svoje drugo službeno me sto premenitt. Ci-nj. dopi se prosim (K»slati na ogk^ ni oddelek »Jutra« pod •Tretjo mesto«. 3727-2
Tekačico
močne-jiv »^it.mcai takoj v trgovino. Naslov v ogl. oddwku »Jutra«.
Kontoristinjo
sprejmem. Uopise ua ogl. oddelek »Jutra« -pod šilro .--Samostojna«.	(Xi27-1
Prodajalko-šiviljo
-.prejmemo, rie-iooit ima,o one, katere so znn-Žne nemškega jt-7.ika. Pismene ponudbe na tvrdko ;No-bkrsse«, Ljubljana, Aivs sa-ndrova cesta št-ev. 4.
Samostojno moč
iščean tu tigovmo r ceniti del. fonu.-lb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožnost«. ' 5712-1
Retušerja
za povečane slike, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p?d »Coiorit«.
007S-1
Kuharico
zdravo, snažno, ki bi samostojno opravljaa vsa hišna dela in lj i-bite! jico otrok takoj spi-ejmem. Ponudbe na ogl. odcl. zJutra« po-.I »Samostojna 552«.
C.054-1
Pek. vajenca
sprojcie takoj Andrej Kr-o-šelj. pekama, ?kofja Loia 00874
Tkalski mojster
tekstilni strokovnjak v v? b delih, dobro vorzirau iš-če službo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
52J6--'
Hotelska sobarica
ki govori slovensko. n»-m ško in italijansko, išče službo. Cenjune ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Mlada«. 5S8S-2
Krojaški pomočnik
dobro izurjen v finem in navadnem delu. išče mesto za ta koj ali pozneje. — Dopise ua oglasni oddelek »Jutra« ;»od šifro »Trezen tu marljiv«.	5773-2
Trgovski pomočnik
agilen, vešč špecerijo, že leznine ia nekoiiko inanu-fakture, z najboljšimi spričevali, zeli premeniti siuž-bo. Ponudbe na oglasni od Jeiek »Jutra« p ud značko »UoljSa služba«. 5774-2
Vrtnar - šofer
teoretično m praktično iz-■>?žbin, žena ima gospo bnjsko šolo, išče mesta iasiov v oglasnem oddel .;« »Jutra« pod »Dt»bei »rtnar«.	aKV5 z
Gospodična
išie zaposlenja kot gospo diJija, odgojitcljica ali kot pisarniška mo«1, ali kako drugo zaposlonje. Ima večletno pra&Mi tej je ia mostojna gospodinja. Ponudb« na F j uči Pust. r* '.avracija Čermi Je. p. Je iica pri Ljubljani. 50CG-2
Natakarica
poštena, simpatična, z Dia 5000.— kavcije, že'; pre-meniti službo v Ljublja m. Celju ali Mariboru, pa tudi na deželi. Refl-ektita t?a boliše gostilne; itre tu
di k:t. plačilna. Ponudbe ped »Za 1. marcc« na
oglasni oddelek »Jutra«.
Mlad zakonski par
želi za po«! i t ve kakor za hišnika, oskrbnika. skla diš-čn-ika ali slično. Po nudb? prt-*-! p. i •''<■ » Mariji v ost« ni ogl.^stti oddoluk »Jutra«. 30.11-2
V trgov. aH tovarni
iščem skr/.bo. S m va e-i. vs'li težkih d11. Ponudbe prosim p: d šifro »Marlji-vv na ogl asi.i od'.V!ek »Jutra«.	50d3-2
Nadviničar
(šaforl z mnogoletno pta-kso, p-«cbno v v.inarstvu. •želi prvti k vzornim vitio--jrrad-.-m in v stalno službo. Naslov v oglasu--,n oddelku »Jutra«. 5053-2
Trgovski učenec
žen mesta na d« zeli. Ima !t2 lota učne dobe, jiri-den, pošten, zane-s^jiv. — Natiove pr-jsj ra ped:. »Jutra- v Mariboru pod -ZinosJjiv učenec«. 5'.V.j-2
Oskrbnik šofer
s kmet. »0.0. veoiot.n« prakso, oženjen, želi stat no službo. l\>2i:dbe p>yi »Oskrbnik« r,a oglasni "d ,kJek »Jutra«.	5ft50-2
Vajenec
zdrav, 15 let star, z 2 ta ar. gimnazije, ki govou »lov. in nemško, i.š^e mesto v trgovini mešanega blaga. Ponudbe na orlas. oddelek »Jjtia« ped šifro »Kočevje«.	5S7o-2
. Gospodična
le Koči.-v^a, pužteJia. i"i odkritosrčna, zmožna -io-venščine iu n<;nwC4.n«. iš.":e ,nan>^een.ie v trgovini za prodajalko. Ponudbe pml šifro »ZačcT.o'«-,!«^ na (-glas. oddelek »Jutra«.* 5S75-2
Gospodična
išče Siiiibo dručabirec pii priletni os.-vmIje.ni gospe, ali ko;, sestra k U;žje«uii b InMcu. s katerim
šla 'I n i-
Gospodična
▼ešča slov., n-.msKega tn hrvatskega jezika, dobra strojepiska in stonogiafi-nja, želi nameščenj« kjer koli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. G0li-2
Hotelska kuharica
perfe&tna, i«ic za i*koj
en.i-ko službo v reiW'vra*ii/i Nasiov v oglasnem o.biHku »Jutra«.	5*jW-2
Službo šoferja in ekonoma
i lU^so prak-ped -

želi
SO. It-pisv
na pod iu Mariboru.
.ao
Jutra« v 5030-2
Uradnik
lesne indurtrtje, inteligenten, miad, tHJCižtmjen, i perfckfiim znanjem erb«v iirvatskega, nemojiega i® ma-dz-tiSKega jezika, rezerv m caotnuk, *"il;KH-n »tro-koen.a.k v izdelava in ma uipuiacij! raznega tehničnega i'Q kurilntga lesa ter pragov. kig;go»odja, bia-ga.nik in kort».po<ident. (»ovsejn sanejstojna in za ucsljiva moi, z dolgolotno prakso pri največjem pod jetju Jugoslavije, išče [Tini orno mesto, ima najboljša prtporočiia. — ponudbe pod »cjve«lran« na Jugo-mosse, Z.igreb, Jciaeitov trg 5.	5ftJO-:
Mlada gospodična
sprotna in soiidna, izucolia v mo d no-ga 1.-1 n t erij sk i tiv ki, z znanjem j»erfektne nemše-inc. išče mesto prodajalke. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod značko »Skrom na«.	5777-2
Mlad fotografski pomočnik
dober retusur in operater
išče stalno službo. L^i«-na oglasni oddelek Jutra pod š:fro »Retušer«.
5S13-2
Skladiščnik
kovi-nostiskarsko moulrie
stroke, kj je vsltd opu stitve obrata brez posla, išče primerno zaposlitev Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten«.
5705-2
Službo sluge
ali ksj »Jiineza iščem v Ljubljani. — Žmoion sem 10.000 Din kavcij«. Naalo*
v oglasnem oddelku Jut;s 0014-2
na morje, ali kot b čarka v «anatniriju ob m tj«. jcsjtfor pove eglas. oddelrk »Jutra«. 50:'-2
Trgovski pomočnik
imaane rtroke, ki ima samo eidlieiia spričcval.-u žeii na lastno željo prt m-niti službo. N.i.4ov v o-gl:t-fwni Oddelku »Jutra«. " 5?»!KI-2
500—100» Din dam
lis t emu, ki ro-sKibi nr.e-ligiMhtn-i, ;;4 l«t stari go-r-i-e SiUžbo f,-/. c solvj.riee. Ponudbe šifr«* »fi-ov-ori m-msk-vt; na podniž. Jutra v Mariboru.	5'JI4-2
Krojaški pomočnik
miad, za boijse de--., iti zna delati tudi damske plašče, išče slnčbo za takoj. 1C. Drvar, Vače-Litija __5901-2
Iščem služfco
trgovat ga poinooaiKa (ga-ta 11 tenisu), tkiadiscjjika ali potnika. Grem tudi za por 11 rja v bolel. — G ov ti rim shrv., 6rUUirv., nem«ko mi italijansko, ter nu-iim kav. cijo. 1'oirudlie na oglasni oddelek »Jutra« ped ~šifro »Kavcija 11!«.	0075-2
1000 Din nagrade
dobi oni, ki prasitroi diplomiranemu tehniku Kakršnokoli primerno službo. Zmožen sem tehniških ln pisarniških poslov in dcoer teh. risar. Cenj. ponudbe je poslati na oplas. odd. iJutra« pod »Vsestransko uporaben in raues-ljtvc.	6054-2
Gospodična
Izučeua iiaiaicar.eA tn delikatesne trgovine, želi premeniti službo tu v Ljubljani. Sprejme službo oiagajniearfce, prodajalke delikatese ali bufeta. V slučaju prevzema razpolaga tudi a nekaj kapitala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« šifro »Nastop po dogovoru«. _____6060-2
Gospodična
iz dobre družine, veSča slovenskega, nemškega in italijanskega Jezika, stenografije, strojepisja ln navadnega knjigovodstva, s sedemletno prakso išče službe. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod : D. G.«
6032-2
Natakarica
išče mesto Gre tudi na dežolo. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« po<i šifro »Prijazna«.	6147-2
Šofer • mizar
zmožen kavcij*, trezen in zanesljiv, vojašč-ine prosi, išče kjerkoli službo. Po-nudbe ua podružnico Jutra v Celju pod »Trezen«.
C15J-2
Zaslužek
Kdu» < i č e taslulk*. plača M »»ako brando
90 par: m naslov »P . SHro S Di«. — Kdo» • udi tasJnžnk. pa n vnk« besed* 1 Din. ta lajanj naslov« ali M Mr« p« 5 Dia (t)
Zastopnike
-ipo=eibn... -ja vsako me»?o v Sloveniji za razpeča vanje sl-ivvt-nfk.i-li knjig tifi cdplač-ilo iščemo. Veki; in lahek zaslužek na laac-k način. Ponudb« poslati na Pučk-a Naklad na knjižara. Zatrrib. Radižina ui. 17.
Trg. naobraženi gospodični
finega nastopa, ki bi ob-isko> ala b o 1 j š 111. st.ne strank c, nudimo krasen prt.vinijski zaslužek. M»iiio-t. dnevnega zaslužka 1.71—I>in. P01111 dke z navedbo referen«' na nasiov: »}Iaxiw«, Olje.
5:ms-3
Entianje 1 m 1 Dhi
vse vrst-» wz«tija in ni"K-grami od 1 JHf I »in dalje. — 1'aHčn Kred'tno št. laAIV.
Vsako prepisovanje
im stroj prevzame gospodična na d-c.m. Naslov ini-stiir; v oglasnem >>J-l«"ikn »Jutra«.	5718-3
Velik zaslužek
's* ni.jiij 20 riiiii.i , "jrali\ti aivnstl. k' se id-'. 4b»o p>Tso<3 razitečavaifi
.»čem v	kiavl «;«>
•oboe »i	na« t'»p
me.	nudim "noi
io»t izvanredno veuiegi. *«:nžka. — IJup.s« na rg»ačko SnOB »Piten-•tiiversai«, Djordje S ?t»-«novic liuograJ. Lom:na U- br. 30.	5256-3
Dobra šivilja
gre ra ri-nn. Ci.euc, Vr-
hovčeva 3/11.
<a.rst-3
Kako se dandanes zasluži denar?
Amorikantki ročni »e»salec prahu »Premier«, zanimanje %-ztri ja j oč hum, mnogo-stransko ujiorabljjv, tudi na obroke. A g on te anga-
i-ram proti 25'
proviz:
fredvaianja na domu neobvezna. Glavna ropreten-tamta »V-banri^a, l>un.a>ska
cesta 30. Zahtevajte prospekte!	C131-3
Bivša trgovka
stara 44 let-, verzirana v vseb t.g>vr-kih poslih, želi kako samostojno mesto. — Gre tudi kot gospodinja k starejšemu dititro situira ndim (tudi holi-Jinemu) go-3i>odu. Ponud-be ua oglas. i>i.i'.-lek »Jutra; pod šifro s Skrbna«.	6152-3
Pouk
citnv>1» i IKn. ia	da jaoje aacloiva tU	c« ftifno S Dur. Irtjakl ki lofajj« tnjtrakcAje. p!«, »sako t>es«Jt>	50 parj u šifro ali t«	dajan jo naMnvm 3 Dia	(4)
Provizij, zastopnika
plrtenlnske stroke sprejme Lana, Rimska 2. GOIS-3
Oblastveno konces>iioairana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Llnbliana, Gosposvetskn 12
— Zahtevajte informacije 2550-4
ČAMERNIKOVA šoferska šota
Ljubljana. Dunajska c. 36
Prva >b!astveao koncesijo tirana. Prospekt lo zasto-n, - pi# te ponj! U 6 e n c_e
sprejema vsak čas. 251
Katera
bolj?a guspodična ali vdo va bi hotela gmotno pod pirati marljivega in odlič nega dijaka na študiju ua i seučillšču. naj izvoli poslati svojo ponudbo ua oglasni oddelek »Jutra« iM>.i šifro »Dijak«. 5070 -i
Nemško konverza-cijo in pouk
nudi t7obrafetin gfspa [k> Din 12— za uro. Dva učenca skupaj Din 15.— za uro. Ualjanska c. 13, II. ndstr. levo. C002-1
Inštruktor
Dipl. filozof poučuje vse-giuinaaijčie predmete. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« jeid »Vesten inštruktor«.*	6015-4
Iščem gospoda
ra nekoliko pouka v fotografirati ju. Ponu<ib« na »•glasni oddelek »Jutra« rod šifro »Lep spwt«.
60nn.4
Dame, pozor!
Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskiU oblek se vrši v krojnem učili šču ter modnem ateljeju, kjer se tudi izvržujejo obleke, kostumi, plašvM Itd. B.oza Med »c-d. Ljubljana. Me.:tnt trg 24. I. nadstr. (nasproti msigt-strata). Uspeh zajamčen. Kroji po sliki in meri.	6058-4
Krojači, krojačice in r.ešiviljc!
Haili Tx>maujkanjft prostorov se ni moglo sprejeti vseh priglaienlh v I. brezplačni tečaj. Zato priredi Strokovno krojno učilišie L.iubljaua. Mestni trg 5-IT začetkom marea II. brezplačni prikrojevalni tečaj krojenja moških, dainskih oblek, perila. Prigla-site se pravočasno, število je omejeno. Kroji po meri znatno cenej.ši.	6144-1
Stenografijo
pridem poučevat na dom. Cenjeni naslov pustite v ogl. odd. »Jutra« po<i žifro »Brao-pis«.	6153-4
Oglasi trg tnača-ja i>» 1 Din bfse-da: ta ca na «1 ova ali ta Šifro 5 Dia. — Og"ak "Vtialnega »tiaeaia va vsaka besola 50 f»a.'. ta dajanj«- a.x«!ova «i' '.a šifro pa S Din 'g*
Ljubitelji knjige
lepe, poučne in zabavne, obrnite se na na-?, pi vam
t3k«i pošij-etno brt>zp'ačno vuliki ilustrova,n.j naš katalog najiepšili s!'»venskih knjig, iti jib morete c-d-plačevati mesečno po 20 Din. Puoka n.akUdna knjižara, Ziigreb, Kadižina ul. 17.	5352-8
Lepo zbirko knjig
nemških in s!(-venskih prodam. Naslov pove ogia-^Tii oddelek »Jutra«. 6051-8
Potnik?
j Ko«	mant» pot
I cika plača ca mk« I besttdo 5(1 par: aa 'la janj p naslova di » iifro 8 Din - Krt« apr<>j«nui ooon-ik«. pia ea bi«,»<»<to p» 1 Dinj ta lajanj« oaalora ali u tih* n S Din f51
Fiksum in provizijo
luiini« potnikom ta -.'bist irtvatntb strank sa Ljab jao to okoitco ter vso iravsko banovino t» ma lufakturno blag-j Po'iuib» ia >g!a#. oddelek »Jutra« «yl Šifro »Fiksum tn pro vtzija«.	C311-5
Trgovski potnik
ki stalno potuje po vsej Sloveniji, se sprejme takoj za prodajo športnih in raznih drugih •epic ter cenejših moških in ženskih nogavic proti c/r proviziji. Samo resne ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod t>VesteD potnik«.	6115-5
Sprejmem potnika
ft- .»»ir* z drugim nredmeti. Ponudbe na ogl "ddokk »Jutra« pod Šifro »N. S.«	3S81-5
Zastopnik trikotaža
dobro vpeljan, ki c-ble.-kraje Dravsko tjanovi- ■• najmanj -1 krat na leto ?>» .--.k-o-zi 12 let, s.prejin-sto-pstvo scrijlcane n zmotn« to-varoe cogi-, Potuje z lastnim avrin. Pc'a«dbe p vi »t"p--I .. i Ji)« na iig'astrl txidel k »Jutra«. ~	507.>-»
Provizij, potnike
ki obiskujejo trgovine • i-iit v manjših iu odda Lenih kraiih, išče tovar a. Izrc-čili l?i zasteoništvo v onMi krajih, kamor ;..'• a potnik ne prihaja. — ;'• -nudbe na oglasni e.!d.-l. i »Juti.t« Tiod »Pwizi:M.
Oc"3«3 EP? ztračaja pu i Wb beseda; t» da }>.",'• nalova ali ta šifro 5 Din. — OgUti v.cialneira enačaja vsa t« b««f-!'a »> par; ta iajaajo ti^lova aii M *ifro 3 f»iu. (6>
Vofno za modroce
?e!o po^eiM prodija
Cankarjevo m brez j« št " f 7i">. •>
Sulic hruške, tepli e in Hgovke
dohavljai oajeeneje F-.'-r Setira, Sevn-.c.i ob Sav:.
3SS5- tJ
Premog, drva, koks
prod«Vinko Podor- , Ir" ška cest« 16, t. !- f-i- i
Orehovo jedi!n'co
razn» drugo pohištvo :n dobro ohrauien-o s!a.rir>sko garnituro (JivdilliOB) p: -dam. Nasl.o-7 v oddelku »Jutra«. 5S-V-t>
Gospodinjo jezijo
zlasti omare, Ki tlačijo obleke Naše oni tire so i50 c:n Široke in oKrai..-jo obleke brez gub — Posamezno pjiiisf'o. mize. stole dal;r koru-pletne spiilnice od t00d dluarjev naprej v naj-ooljš. izvršbi naro-te prt Albert Čeme n.ira: -stvo. Zg. Šiška p-t Elemlzl.	385 G-t
Premog in drva
prodaJezoiook, Voi_ *.
Puhasto perje
čisto, čouano, kg po li^n, druca rreta kg p-> Jb L>'n. čf-sto beio gosje kg po 190 Dia in čisti pub kg o-i 230 Din ra*po*i-i.a > r»o;t nem povzetju L. llrozovič, Zagreb. Lica šj.
22 i
Čevlji na obroke
»Tempo« Gledališka ulic . t (nasproti gledališča). V.-l-ii
Belo blago
vsake vrste po- zelo nizi- 't t cenah v trgovini O. 6: . r Ljubljana, Stari trg št. :'l
Kompleten pršilcc
,Spr;tziparat) na olektj- u pogca za iičanje. skoraj nov trp-crabljiv v ličarsl; , pleskarski a!i mizar, obrti takoj ugodno n.-i:T0-taj. — N.tile-v v oglasnem odd*" i »Jutra-:. "	5i<tT ti
Bukovo oglje
iepo suho razj'ošllju v a-k o koi iti i o po bO 1» n franko Kamnik Ant.oi Stergar. Kamnik. 5*>»7 !>
Pozor kmetovalci!
"t» spomladansko gnojt" o proda mavec (gips). n •-kier zaloga traja po b :i iS— za 160 kg Bud if Dcrgan. trgovce. Lašl;...
53 lo 0
Fotoaparat
Voigtlaender Berghci! W X 15 Skopar 4-5. 6 kasjt, filmska kaseta, stat i v us-n.iena torba in nekaj plošč ugodno naprodaj. Nasiov v ogjasnem o*-delk v »,lu'r-i" v LjuMJnn^-	4v-'i-f
Foto-aparat
9X12 ua pioece prodam Naslov t oglu nem oddei tu »Jutra«.	5084-6
2 spodnja modroca
postelj«. .»mara	uoc-u*
omara, naprodaj	u 6O11
Dm. Rimska cesta	5, hiš
D.ca.	5091-6
Mizarji
Najoent>«še tn najboljše *ubolepljeo* veaane pio£oe (Sperplatten) dobit« n« skladišču nevarne »Ukod« Siišat-Ljubljana. Dunajska e. SI dvorišče. Pošilja sina deMo v vsak: množi ni. Zahtevajte cenik. 129 6
Suha bukova drva
pnma cela po blo Din žagana po 135 Din in k!a na po Din 135 m3 dostav Ija na dom PuUioh, Do Jenjska ct*>u 6. 5456-6
Gašperček
s eevmi za polovično ceno naprodaj. Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 5865-6
Otroški voziček
dobro ohranjen naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5&4S-6
Mnogo denarja ni!
Tod3 z malo donajja tali k« dobit« na obroke vse gosjtodinjsko gospodarske predmete. ki eksi.sti.rajH). oi namiznega prta do kar findla. Naša spec-ijaliteta rje pro?t jedilni pribor v elegantnih kasetah. kata kg' gratis. Šapira. Dunaj ek3 36, veža. ' 5tsi2-6
Nove gojzerce 39
ngodn pn-lam. Naslov \ oglasnem oddeiku »Jutra« 5877-6
Železno blagajno
145 cm visok«, železen la 2001 in novo stensko irco uro poceni proda Jeier. Slivnica pri Ma boru.	5S47-6
Recepte
sa kremo za čevlje, čistile. mast itd. ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrai pod šifro *J5«.	6036-6
Nekaj parov čevljev in oblek
po nizki ceni prodam. Na-sl-rv pove oglasni oddelek »Jutra«.	6053-6
Keramitne plošče
d-o- in trobarvne,. za tla kovanje kovnic, hodni kov itd. 30 m3. nove prav ugodno proda Novak, Zilj ei-jga ulica 9.	6Uj5
Nov bakren kotel
ra štedilnik, 2 pečici (Brat roar). svileno črno obleko in pomladanski plaši po ceni prodam. Naslov pove o=ia.sai oddelek »Jutra«.
6050-6
Električno svetiljko
* figuro in senčnikom pro da žitenc, Vrbovčeva 3/11.
6079 6
Avtotaksi!
V večjem Industrijskem mestu Slovenije se proda dobro vpeljano avto-taksl 6-cllindersko Li-nvazino, zelo dobro ohranjeno s koncesijo, po dogovoru tudi uporabo garaže tn sobico za stanovanje. Naslov v o-rl. odd. »Jutra« 6097-6
Polsladke krme
fogon stisnjen*;. 10 »ožnjev
suhih drv
proda graščina Ponikva ob Južni železnici.	6158-6
Kupim
'JguM trg značaja p« 1 Din beseda. ta 1» ,anj» aasNvva tli u iifro 5 bi.& - Oglas •>ih-i»]th-£s tnačaja vsa ka besed* .Vi r«r: u lajanj* naslova »Ji £i «fro pa 3 Din. (7)
Na obroke
lahko k 'ip1 te Ka' potrebo jete skoraj » vseh več vi b ljubljanslc:n trsrovinah s pi. sredovanjem Kreditne ta druge ietajlmh trgovcev % Ljubljani Trgovski lom G: egorčičeva llica 27 ,pr banskl jaiačl,-	5139 7
Radio
Kupim malo rabljen 3 do 6-elektran«kl aparat za priključek na Izmenični tok 220 voltov. Ponudbe z opisom aparata ln navedbo cene. Gajev hram, Gajeva. Ljubljana.	6120-9
Uglasi •»
ctjalneg« enačaja po jO pa* Mi Za 1» janj» naslova ali * iih« S Dia. osiroma 5 Dia.	fU)
Moško kolo
lobro »oranjem. k u p i tn pnmudbe i navedbo eea» :o znamke aa oglasn. od lelek »Jutra« pod značk »C J H.«	551)0 11
Več koles'
moških in damskih. dobro ohranjenih naprodaj v skladišču pri Figovcu.
5018-1.1
Kolo
dobro ©hran.Htno po ngod rw ceni prodam. Na ogled v gostilni »Bavarski dwr« Dunajska cesta štev 81.
6000-M
Avto, motu
Mafitnega otroka
sprejmem v jftkrtM,. Na *lor po*e oglasni oddelek »Jutra«.	6010-14
Ljubiteljica
starih ljudi
sprejme v dosmrtno oskrbo gospo ali gospoda. Naslov v ogi. odd. »Jutra«.	6038-14
Deklico
1 mesec siaio. »ddaoi M svojo. Sa-siov pove oglas, oddelek »Jutra«. 6123 14
Dobro hrano
domačo v centru nudim boljšim gospodom po zmerni ceni. Naslov ogi. odd. »Jutra«.
6136-14
Vsak* rw»wta i Dui. ta lajanj« naslova Ui u *Hro pa 5 Dia fl.V
Parjeno bukovino
.avurjeve m hrastove pl., lir kupimo. »Suma«. Ljub iana. Dvorakova H. 3/1 5681-1
Vsa.na boseda | Dui. ta dajanj* im*|pv» ali aa *itr» pa s Din (101
lovorni avtomobil
-nuMMiskl raMjefc. i uov jnnvniariko takoj uporab Ijiv radi dobave večjeg« ta lO.IKKi Dn prišla ga -aga »Citf'i«D«. Ljubljana }ospo«veMka oesta it iS K»lizejy	3125H
Avto Fiat 503
brezhibnem stanju pro dam po ugodni ceni. Po nudbe na ogi. odd. »Jutra« pod »Torino Fiat 503«.
5433-lu
»Ford« limuzino
m-odel SI, s 4 vrat.1. voie no 15.000 km. prodam. — Nasilov v oglasnem oddelku Jutra«.	5354-10
Največja evropska tov. avtomobilov
uvotornih bnzgaln ita je Renault«, za t« s« najce nejš' Bi prvovrstni Zahtevajte pouudbe in oglejt-si zalogo pn Kenault za stopstvu v Ljubljani. Cesta na Rožnik št. 19. Velika zaloga rezervnih delov.
83-10
Kupim avto
Stirisedožcm, v breznitmem stanju in dobro ohranjei po ugodni ceni. PonudlM na ogiasm oddeleik »Ju tra« pod ši f r«> »Lk)',t voz«.	5969-10
Težki tovorni avto
znamiKe baui.iiii-k.lc.me.ui, jttiveiaiiM) popra vi j«® i liovimi gumi obioči, p» ceni nopiodaj. Naslov v ogiasman od-deJku »Ju tra«.	5060 10
Pnevmatika
kompletna za Obe k rolet, ;se-MX:i<ska, dobro ohranjena, poceni na.pi oda j v ga r«7,i Kopač, bkswe»ova cesta 52.	5970-10
Motor
259 um' zinamke »Pucb« popuino-ma dobrem sta nju pr»^dajn za vsako ceno. Naslov v oglasnem odd-elku »Jutra«. oOiS-lO
Avto Fiat 503
brezhibnem sta.il,u po ugodni ceni (irodam. l'o-uudbe na og!a<smi oddelek Jutra« pod iuačbo »Torino Fiat 503«.	5428-10
Motorno kolo
prikolico, pra,v dobro n-hranjtsno, nemške znamik» ugodno prodam. Naslov v "■glasnem oddelku »Jutra« 6130-10
Pohištvo
Linolejsko preprogo
kn-pim. Na-slov [>ove »glas. oudc-lek »Jutra«. 5730-7
Rogovje
vsakovrstno, le[»o, kupim, »lasti gamsovo in srnako-v->. Ponudbe na podruž »ico »Jntra« na Jesenica-h pt-J značko ».Rogovje«.
59S4-7
Vozno plahto
krepim. Drašček. Bobori-it-va ul., Ljubljana. 5978-7
Ročni voziček
I diro, na 4 kolesih, kuponi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Štirikolesni«.	6127-7
Prazne steklenice
toc_'o množino, od grenke vode. a 7/10 dftl., kupi Vitek. Trnovo. Veliki štra-don 9.	&H2-7
Radio
V«aka beseda 1 D»n. u dajanje naslova »K *ifr» o» 5 Din fO)
Radio aparat
4 cerem.i. kompleten, sko TO nov, profiam po prav ni-?ki ccni. Naslov v ogi. o. M Miku »Jutra«. 5045-9
Radio-aparat
iti.ricea-rvi. prvovrsten, za g0"J0 Din proda Vladi> K1 ctmmčič, učitelj. Velika Nedelja.	5009-9
Radio-aparat
etiricevm. i®boren. skoraj n»»v, z akumulatorjem pro Aajn za 1900 Din. Naslov T ogi a smem oddelku Jutra «190-9
Detektor
S i slušalka ma prwtam-m Dopise n« oglasni oddelek »Jjtra« iffl »Detektor«.
Vsaka besed« j [>in ta lajanje naslov« aH m «?r0 pa 5 Din fJ2>
Črno jedilnico
sedwndelno, skoraj novo nwiam za pol-ovično ce-no Naslov v oglasnem oddelku • Jutra«.	6035-12
Hrastove parkete
HK» mJ rabim. Ponudbe na oglasni odd-eiti »Jutra pod »Parke*«	5088-15
Vsak« rxwH,ta Dui. «a lajanj* naslova »I' ta »ifr« pa S Din
Posojilo
200.000 Din proti prvovrstni jamščini na realitete iščem Ponudbe na ogi. oddejek -Jutra« pod »iicber«.
5419-1«)
15.000 Din posojila
ua varne mesto išč-m za fakoj. Naslon v oglasnem >ddclku »Jutra«. 5724-16
Družabnika
podjetnega, » kapitalom iščem za novovpeljano dobroidoč« podjetje. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5946-16
Obl. konc.
informacijski zavod
l. Meičun Zagreib. Kopie zentanca za Slovenijo J Stuhec, Maribor, Gi egor čičova ulica 6 za sodne in laivejiaodn« poravna v t i upniki, moratoriji, in formacije o premoženjskih tn drugih razmerah posa meznikov, rnkaso vseii vrst terjatev, posojila na hipoteke io proti poroštvu ter posredovanje pri vseh kreditnuh transa k eijah.	5038-16
Družabnika
s potrobnim kapitalom išče voščak tuj«c. specijalist v pletilni in tkalni strok,, ki tudi ie poseduje lep<i in popolnoma urejeno to ■ a.rno. 1'oizadovne dopise na ogi. odd-dok »Jutra« pod šifro »Družabnik 156«.
5953-16
20.000 Din
se rabi za prvovrstno podjetje. Vknjižba na prvo mesto. Za obi«sti popolna oskrba, ali plačilo. Pnemetno mesto SiofMii-je. (Jenj. ponudbe pod ši fio »Sigurnost« na ogla* ni oddelek »Jutra« do 29. U-	5058-16
Brezobrestno
posojilo
za zidavo, nabavo parcele, sprevedbo že obstoječe vknjižbe v vknjižbo na cenejše obresti dobite pri Zagrebški stavbeno-kreditni zadrugi, zastopstvo »Teh-na« Ljubljana, Mestni trg 25-1.	131
Gostilničarka
bi rada 6000 Din posojila do 5. 8. 1932 proti dobrim obrestim, ce treba imam tudi žlran ta. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Posojilo 34«.	6034-16
V najem
Vsak* t»ew<i» i Din. *a lajanj« oaatova aN ta	pa 5 Din flT>
Soba za gospoda
(Herrenzlmmer) orehova, zelo lepa, moderna in elegantna, popolnoma nova, pripravna za Chefbiiro, odvetnika zdravnika itd. zelo poceni radi preselitve naprodaj. Naslov dobite iz prijaznosti pri gosp. Babic, Miklošičeva 15.
6011-12
Pohištvo
Kdor si hoče nabaviti pohištvo trpežno in poceni, lahko tudi na obroke, naj se obrne h mizarstvu »Sava«, :o-lodvorska 18. 6104-12
Novo jedilnico
moderno, orehovo, masivno poceni proda Va-lenta, Ljubljana, Miklošičeva 14. Plačanje s hranilno knjižico.
6116-12
Salon, sprejemnico
moderno, masivno, z zrcali, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddeliu »Jutra«.	6162-12
Prehranu
&.<!*» a u d i prebrano pla&a ca vsak« bnwdn 1 Din. kdor iAč« pre brano pa ta besedo % par; ta dajanje na ♦lova ata šifro 3 Din mirom* 5 Din. (14)
Več penzijonistov
sprejmem za polovično ceno v vso oskrbo v krasnem kraju. Prvovrstna kohtnje in no»treiba. Cenjene po midbe aa ogtacni oddelek »Jutra« pod aaačko »6ta-
Trgovino v najem
oddam, staro, dobro 'doto, [>od ugodnimi pogoji, na prometni točki v manj šem mestu Dravske bamo vin«. Za prevzem biaga [►otre-ben kapital ca. Din 30.000. Ponudbe n-a oglasni oddelek »Jutia« pod »Priložnost«.	5055-17
Gostilno
ali vino toč vzamem v najem na prometnem kraju. Naslov v oglasnem od del ku »Jutra«.	6010-17
Restavracijo in hotel v Kamniku
pn kolodvoru oddam s 1. aprilom 1932 v najem. — Zglastijo naj se samo re«ni interesenti. Franc Rode, Kamnik.	5645-17
Gostilno
»taroenano t inventarjem in tepim kegljiščem, sredi mesta oddam v najtan proti majhni odkupnini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5831-17
Stanovanjsko vilo
novo, z vsem komfortom opremljeno, z lepim in ve lik i m vrtom oddam takoj v najem v Smartnem pri Litiji. Reflektaati dobijo vse informacije pn gosp. ing. Koblerju v Litiji.
5&34-17
Vilo v Omišlju
na Krku tik morja, 4 sobe, 5 postelj, velika kuhinja, elektrika, živa voda, dam v najem. — Informacije v ogi. odd. »Jutra«.	6128-17
Kuhinjo
vzamem v najem s 1. marcem. Strellška 10. Sprejmem abonente. Hrana po zelo znižanih cenah. Toplo se priporoča Sodnik Bosi.
«138-17
Trgovski toka)
na prometnem kraju v IV bovljab oddam v najem. Naslov pn podruž. Jutra v Trbovljah.	5800-17
Trgovino
metanega oiaga s tremi skladišči, stanovanjem isti hiši iz dveh sob tn kuhinje, na deželi, prometni točki, oddam v najem za trt leta. Pri prevzemu blaga se plaia Din 20.000.—. ostanek po dogovoru. Lokal ln skladišče oddam za leti brezplačno. Ponud be na podružnico »Ju tra« v Celju pod »Ta koj«.	6156-17
Lokali
v M. t* onuMto . Dui. m	aaatova ali
ta iifro p, ( Din (10
2 pisat niška lokala
Kidam s 1 marcem N *lov oove ogiasai oddelek »Jutra«.	5607 19
Brivski salon
lamski n moški »prem ijen ter bre» konkurenta na Bledu oddam ta sezono i>oo jgMirwm: pogoji. Do piše pod šifro »Bled« na »glasni oddelek »Jutra«.
5S46-IU
Kavarna Delič
na Sušaku
lobro tdoča. radi druiin ■»kib razm«r naprodaj na najprometnejšem prostoru Ponudbe na naslov Kava na Delič, Sušak Račkoga br. 4.	5017-19
Čevljar, delavnico
icip lokal, prvdam na telo prometni to-Ai. Po» nudbe [K>d »14.1100« na Rudolf Peterim. Slov. Ko njice.	5046-14
Vinotoč
ali delikateso
'.akoj prodam radi oupe tovanja. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 60 JI-19
Gostilno ali vinotoč
dobro Mloč. ua račun ai v na.em vzame s 1. maji-m uilada. kavcije zmotna gv s[>a. P««iudbe na oglasn oddelek »Jutra« pod &ifru »Tu v Ljubljani«. 5808-19
Gostilna s trgovino
:epa m velika z ueka, zemlje, četrt ure od Ma ribora naprodaj pod zelo .igodiiimi plačilnimi pogoji — Resni reflektanti dobijo naslov v oglasnem oddelku Ju-trac.	5832-19
Trg. za modistinjo
e vsem luveiitaijem. ua, prometni točki ugodno pro lam rad- družinskih raz mer. Ponudbe na oglasni Midolok »Jutra« pod šifro •Gotov denar«. 5S35-19
Mlekarno in
zajtrkovalnico
dobro idočo. ua piouiet nem kraju oddam radi družinskih razmer. — Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren zasiuitsk«.	6016-19
Bufet
dobro »doč, prodam. Ponudbe na podružnico Jutra v Maribora pod značk« »Morj« 8500«.	501»-19
Več skladišč
uddam. Vprašati pri upravi hiše v Ljubljami, Gospo-svetska cesta 13. 58tKi-19
Lokal v Kranju
iščem za takoj, ronudbe na oglasni oddelek Jutra pod »U&ioska stroka«.
6067-19
Mlekarno
zajtrkovalnico
zelo dobroidočo, na naj-piometnejšem okraju oddam. Ponudbe na ogi. odd. »Jutra« pod »Prometno«. 6089-19
2000 Din nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi lokal v najpromet-nejši olici LjuWjane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »prgo; izložbo«.	61Č1-19
Veliko delavnico
vhod iz veže pripravno za mirno obrt, oddam na Starem trgu št. lla Poizve se v krojaškem salonu J. Kuril j. 6212-19
Lokal
na Miklošičevi cesti za Din 1800,— mesečno oddam. Naslov v ogi. odd. »Jutra«.	6150-19
Posest
Vsaka OoaMla l Dm. ' •a dajanj« aaal«*« aH
ta titr« pa & Dia (»i |
Parcelo
iepo in solnčno. 800 m* ve liko. v n-eposredoi bližin Sokolskega doma in tram vaja prodam po dogovoru Ponudbe na oglaeni od de tek »Jutra« pod »Parcela« 5503-20
Posestvo
ob skrajni cesti v Savinj ski dolini, ki sestoji iz 18 jobov zemlje (njive, trav nik, gozd), hiše in gospo darskega poslopja, v do brem stanju, krito z ope ko, poleg hiše sadovnjak, prodam. Ceno ia naslov pove podružnica »Jutra« v Celju.	5823-30
Posestvo
■►bstoječe a 10 jobo-v je mljiSča. stanovanjske hiše lepim gospodarski]!. im> slopjem. sadonosnikom nji vami. travniki m gozdom v Savinjski dolini ugodn«. prodam. — Naslov pri po ■Iruinioi »Jutra« v Celju.
5754 20
:nonadstropno hišo
prodam. V6eh svetnikov ulica 16, Ptiuj. 5057-30
Hiša z vrtom
•nonadst.ropna. naprodaj v Mttlni	C. po
nudb« pod Iifro »Takoj« na Ofkssš aiitlelak »Jn-8930-20
Novozldano hišo
euouaosu upt>u. a UgOVSKini .okalom in velikim vrtom ia prometni točki v mestu na deieii — poteg 'ega
dve pritlični hiši
i vrtom stanovanjem tri skladiščem — popolnoma opremljeno in dobro upe . iarv mehaničn-c delavnic«,
autogenski aparat
<vttmpitot«*u. oialo |u
železno blagajno
VVerthesm ugodno piodam Udstopim lokaj v večjem ndustrijskem trgu, urar.u ali mehaniku. Pojasnila <aje M. Eiiico. Krško 61 5853-21'
Gostilno in trgovino
lobičk*uu»i»> ' krasiiHin kraju 3 km od Celja prii lam. Gospodarstvo sestoj Z i niš hlevov klen kegljišča Poleg je velik kostanjev vrt. sadonosntk telenjadm vrt, njive. ti»» nik (stavbišča) V poilot ib m na vrtn ^|ekr.ričn» -azsvetljava Vse reo»vira io in jpr»»mljen« J ena 250.000 Din Pojasnila iaj«-losij Cotič. Celje Nar.nl n dom	3643 2<
Enodružinsko hišo
pripravno za mešat, obrt blizu klavnice v Ljubljan ugodno prodam. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra
5S--9-21
Štiristanovanj. hišo
v V od matu, radi preselil v ugodno prodam. Poizve se v trgovina Druškovič. Ze lena jama.	5920-21
Lepa parcela
9IH» mJ, v solnčm legi ob Dunajski cesti napodaj Naslov v oglasnem oddelku ►Jutra«.	5725-2«
Stanovanjska hiša
uovozidana s polji, veliko kletjo, pripravna za go stilno aJi drugo trgovino ugod.no naprodaj. Vpraša ti Majhenič Er.n»t, Ptuj trgovina s perutn-ino.
5014-2<
Stavbeno parcelo
ob Dunajski cesti na sproti Stadiona prodani Hradeckega vas 46. 59S0-21
Nova hiša
s 3 sobnim stanovanjem in pritiklinami. gospodar Asim poslopjem. 800 m; vrla, na prodaj. Šolska ul. 6, Pobrežje. Maribor 5035-2*
Posestvo z gostilno
tn gostilniškim inventai jem. >b prometni »kra.n cesti v Savinjski dolin prodam. Posestvo obstoj iz 14 jobov zemlje (njive travniki, gozd). Poleg te ga tudi opekarna, k; je porabila za nadaljevanje te obrti Ceno in naslov po ve podružnica »Jutra« v Celju.	5824-20
Primorci, pozor!
»'osestvo z ie|iimi go?pt. da.rski.rni objekti, 35 oraloi Djiv, travnikov in g zda [>al ure od ceste in 2 uri od želzmiške postaje pod ugodnimi pogoji prodam, ali odd a. m v najem za dalšo dobo. Pojasnila daje E. Rozin, Lažko. 568.-20
Majhno posestvo
okolici Zid. mosta. Ra dtč. Loke, Rimskih tupliv ali Laškega, v ceni do Din 10.000 kupi Hirsc-h, čuvajnica štev. 571, Hrastnik.
579i-a
Manjše posestvo
na dt.želi bivše S.aj-erske kupim. Ponudbe na oglas, oiidelek »Ju.ua« pod šifro »'lakOjšnj« ia[0ačilo«.
5741-20
Tovarniško poslopje
z visokim duniHk-om, hk viom. kozolcem, uto in jo-hom zemlje s sadnim drevjem. pripravno za vsako obrt, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
5744-20
Tovarna bisernih gumbov
ix proste roke naprodaj v Novem Sadu. — Po asnila daje P. Vlašikalič," Novi Sad, Kr. Aleksandrova 10 __5838-20
Posestvo z gostilno
z novo hišo, lastno eleik trično razsvetl.avo (dina-mo), žago, oboli 20 oralov njiv, travnikov, sad o nos m. ka in v-ioiograda, vse sku paj v najJtij!«i legi v rav nini naprodaj. Avtobusna »ostaja. Vprašati isiotam v Socki št. 47, pošta Vojnik pn Celju.	5816-20
Enodružinsko hišo
uovoaidano, z v.likim vi-Um poceoi proda K me ti č Miha, Studenci pri Mariboru, Pohorska cesta 71.
5319-20
Prodam 13 oralov
krasnega posestva, z dobro zidano stavbo, 1 uro od Maribora. - Vincenc Koobok, Vukovski dol 39, poeta Jarenuia. 5820-20
Majhno parcelo
novo ali nedozidano vilo
kupim v centru mesta. — Ponudbe Da oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Donar ■atoi«-	5868-20
Nova hiša
majhnim vrtom ugodno naprodaj. _ Poizve se v »stilni Zadnikaj. Brdo pri 5850-20
Tristanovanj. hišo
novo. ua Kodeljevo prodam za 150.000 Din. Po-rev-e se na Grudnovem na brež-ju 1.	6026
Hiša
v R07.n1 dolini naprodaj. Potrebno 135.000 Din. Po mdbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Dobra kup 6ija«.	5098-20
Hiša s trg. lokalom
' bližini industrijskega mesta je naprodaj sredi zelo velike vasi ob cesti. Vrt meri okrog 1 oral. Kupnina 125.000 Din, eventuelno v hranilnih knjigah. Naslov v podružnici »Jutra« v CeAJu.	«157-20
teden
— teden ugodnega nakupa! Potruditi smo se ter nudimo kljub neverjetno nizkim cenam le kvalitetno blago!
2469
Damsko perilo: Din
Sifon - platno:
Sifon trpežen, 80 cm širok Sifon angleški Ia kval. Sifon najfinejši Kockasto blago za brisače Damast za namizne prte Platno za rjuhe 150 cm šir.
čljrfte:
čipke Čipke Čipke Čipke Perilni zobci in porte
1 do 2 cm široke
3	do 4 cm široke
4	do 5 cm široke 7 cm široke
m m m m m m
m m m, m m
Brisače - cunje:
Frotirke Ia kvaliteta
Frotirke najfinejše
brisače iz kockastega blaga, bele
brisače za kuhinjo iz kockastega blaga
Cunje za prah, flanela
cunje za prah, zelo trpežne
Cunje za kuhinjo, Ia platno
Prti, garnitura
Rcbci:
Beli in barvasti, komad Robci s čipko Din 5.— Robci z ajouro, tucat 38.—
Din
6.75 9.50 11.— 7.75 22-— 19.50
0.75 2.— S.— 5.— 0.75
11.50 22.— 9.—
7.— 4.—
8.— 12-50 95.—
1.80 3.50 84.—
Dnevne srajce iz šifona in čipko Damske srajce z vložkom in čipko Kombineža krilna, batist šifon, čipka Kombineža, svileni popelin s široko čipko Kombineža hlačna, svileni batist. čipka Kombineža hlačna, batist šifon. šir. čipka Spalna srajca s čipko Spalna srajca iz bat. šifona z lepim vez. Predpasnik batist, s čipko
Trikotaža:
Hlačke, svileni flor v vseh barvah Hlačke svilene v vseb barvah Kombineža. svileni flor v barvaL Kombineža, svileni tricot, krilna Hlačke, čista volna
Bluze - pyjame • obleke:
Bluza iz Ia flanele, najnovejši kroj Bluza iz cefirja, najnovejši kroj Bluza, imitacija surove svile, najnov. kroj Bluza, svileni Marocain, najnovejši kroj Pyjama iz vzorčaste flanele Pyjama iz svilenega popelina Halja iz modne flanele Halja, pralni baržun Obleke volnene tvveed in enobarvne
13.75 29— 35— 56— 24— 32— 34— 68— 24—
16.-17-
25.-So.-23.-

39.-49.-68-175.-84.-128.-128.-136.-190,-
Pletenine:
Damski pullover, čista volna Damska bluza volnena s fishu Damska vestica Din 78.—, d. obleka plet. 160.—
39-78-
Svila:
Cršpe georgette v vseh barvah	m 45.—
Crepe de chine v vseh barvah	m 49.—
Za gospode:
Ovratniki trdi in mehki	—
Samoveznice pletene	8.50
Srajce zefir z 2 ovratnikoma	39.— Srajce najfinejši zefir Din 79, Din 59 in 49.—
Hlače spodnje, kratke iz gradla	26.—
Spalne srajce iz Ia šifona, kompletne	75.—
Pyjame Ia zefir	130.—
Suknjiči domači iz volnenega blaga	250.—
Pulloverji športni	65.—
Pošiljamo
po povzetju Za neugajajoče vrnemo denar
Neobvezen ogled blaga v trgovini!
Krasno posestvo
.0 oralov veliko, vse v .•nem komadu, mlad velik -adonor-nik, vinograd, nji ve, g07d, vrt za zelenja vo, 3 stavbe, kooi{»leino •■premijena vinska klet ter •iragi inventar, vsled nakupa inigega podjetja ze-•o ugodno piodam. Posestvo je oddal.-eno tn če trt ure od postaje Slov. Ili strica in leži na lepi razgltdni točki ob vznožju Po-horja ter je zelo lepo iioiidirano. Primemo je za vsakega; pripravno tudi za Utovišče. Pojasnila daje Anton Pemič. trgovec v Slov. Bistrici. 3563-20
Halo!
Z malo denarja postaneš hišni posetnik v Ljubljani
V strogem centru m ms ta prodam dvoslanova>Ujako hišico z velikim vrtom za 70.000 Din; šliristanovaii.sko komfortno vilo za 340.000 Din. — Potreben kapital 70.000; t-ristanovanjsko viio, krasen vrt, 260.0(0 Din; oseiastanovanj. hišo, letni donos 106.000 Dio, cena 750.000 Din; trgovsko vo.<ral ivo hiSo t več lokali in 17 stanovanji, letni donos 144.000 Din, cona 900.000 Din; ilevetstanovan.sko novo hišo s 4 lokali, industrij, prostori, letni doivcs Din 108.000, cena 750.000 Din več reprezentančnih palač, veliko parcel, vil in hiš na periferiji in v mestu, pon.udbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jugokapitai« 6095-SO
Novo hišo
en ona (is;.: opno, s 5 stamo-van.i, prodam radi družinskih razmer. — Maribor, Viktor Parmova šti-v. 7.
G159-a>
Vilo ob Tivoliju
komfortno, z nekaj opreme in takoj prostim stanovanjem ugodno prodam. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 6161-20
Realitetna pisarna
J02E GRAŠEK
Ljubljana, Kolodvorska 24
proda: aiso v Zg. Šiški, tri-
stanovan sko pri Celovški cesti, 160.000.— Din.
HIjšO, trlstanovanjsko, pri Stadionu, 300.000 Din.
HlaO, trlstanovanjsko, pri Stadionu, 380.000 Din.
HISO, enonadstropno s trgovino z zalogo za Bežigradom, 500.000 Din.
HIŠO, 9 - stanovanjsko, tik tramvaja, z mesečnim donosom Din 9400.—, cena 'i 80.000 Din.
VTLO, 4 - stanovanjsko, blizu tobačne tovarne, Din 380.000.—. STAVBISCA ob Dunajski cesti od Din 32.— dalje.
STAVBISOA v trnovskem predmestju od Din 40,— do Din 50.—. Poleg tega več posestev. trgovskih, obrtnih in stanovanjskih hiš na deželi.
Posreduje nakup ln prodajo posestev, hiš in zemljišč pod ugodnimi pogoji.	6004-20
Hišo
dvostanovaiijsko, vogalno, z vrtom, v neposredni bližini L.ubljane prodam. — Potrebno 80.000 Din. Na-fclo^r pove oglasni oddelek »Jutra«.	6024-20
Hišo ali vilo
z vrtom, v Ljubljani ku pim v ceni do 600.000 Din proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s opisom in ce.no na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »J. K.« 6066-20
Stanovanje
Vsaka OeoMia I Din. trn dajaaj* naolova aH
u iifro pa 5 Mo 131.
V vili v Tivoliju
oddam z majem stranki brez otrok solnčno manzardno stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin s souporabo kopalnice in pralnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3915-21
Komfortno
stanovanje
v m e s t n, po nizki ceni oddam proti petletnemu predplačilu. Cenj. ponudba na oglasni odeiek »Jutra« pod »Petletna najemnina« 56S5-21
Stanovanje
v 1. nads-tr., 3 sobe, kabinet, kopalnica, pritikli-ne, oddam za 1. april blizu prelaza na Dunajski cesti. NasJo* v oglasnem oddelku »Jutra«. 5081-31
Sobo in kuhinjo
v suteretru, vodovod, elektrika, oddam rodbini brez otrok. Dolenjska c. 33.
5082-21
Več sto raznih posestev
trgovin, mlinov v vsej Jugoslaviji, hiš. stavbi ši v Daru vanj kupi «n proda brez provizije Daru-
varCan. Daruvar. 6114-30
Stanovanje
2 sob z vsemi pritiklinami oddam takoj. Poizve s« v oglasnem oddeiku »Jutra«.	5096-2:
2-sobno	stanovanje
suho. z v«emi pritok linami, všsoko-pritiičao ležeče, v novi hiši. oddam 9 1. marcem mirni snažni maločiauskj stranki. __5886-21
3-sobno	stanovanje
oddam za maj. Poixve »e Florijaoska ulica 36.
5997-21
Stanovanje
4 »ofc, i vsemi pritiklin« mi lepo urejeno, v »redi ni mesta oddam. Naslov v oglassem oddelku »Jutra« 6131-91
Stanovanje
2 »ob aa samo sobe ln kn-lrinju takoj oddam v livaui dolini, cesta VI. 41.
36!)6-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje io pj-itikJin oddam s 1. marcem v Iruovem, Jeranova ul. 6.
5794-Ji
Večsob. stanovanje
oiitu ivoiodvoia ua tfuželi ■jddaan mirni stranki. Naslov pi»e oglasni oddelek »Jutra«.	5ŽKJ6-21
Dvosob. stanovanje
•o£> laooiu odoaui. — ro-
nuffbe na ogiasni	odde-itk
»Jutra« p>d šifro	»Mane
— izredno«.	5922-21
Stanovanje
v »redini mesta oddam zdravniku ali zobozdravniku. Naslov povu oglasni odd si tk »J uitra«.
Dvosob. stanovanje
in vrt oddam ^a 350 dinarjev. Enosobno m vrt za 200 Din. LJubljana, Ilovica 56.
6074-21
Kuhinjo in sobo
oddam s 1. maicera v Mali vasi št. 49 pri Ježioi.
5874-21
Trisob. stanovanje
za ta-aioj iu za mag truoa fribuč, Glince, Tržaška c. št. 6, telefon 2ti«3. 6057-21
Stanovanje
sobe io kuhinje oddam v Zeleni jami, Ljubl/aiiska ulica št. 53.	6o43-21
Trisob. stanovanje
t kopalnico oddajn. Po midbe na oglasni .^"idej^k. »Jutra« pod »Komfortno«.
60-0-21
Opremljeno
stanovanje
»obe in kuhin.e oddam \ em.i ali dvema gos;>odična-m v Ravnikarjevi ul. 3.
6053-21
Stanovanje
6 sob, z vsem* pritiklinami, komfortno, pripraivn-o za zdravnika ali odvetnika v sredini mesta oddam •takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 6132-31
Stanovanje
sobe, kulunje, pialnice ia vrta, z razsvetljavo oddam za 300 Din v Zgornji šiaki 157, K-usovo poaje.
604H-21
Realitetna pisarna
JOZ.E UKASnK
Ljubljana, Kolodvorska 24
odda stanovanja v najem: fiNosOanu, Bežigrad
Din 400.—. DVOSOoNO, kabinet, kopalnica, pri Stadionu um 900.—. DVosOunO v novi vili blizu tramvaja, Din
750 M
ENOSOBNO ob Dunajski cesti Din 400.—. TRISOBNO ob Dunajski cesti Din 1100.—. TRiSOuNO blizu Obrtne sole Din 1500.—. TRiSOBNO pri novi cerkvi v Sižkl Din 900_
DVOSOBNO blizu cerkve v Šiški Din 650. DVOSOBNO, Bežigrad,
Din 800.—. ENOoOuNO pri tramvaju v šiški Din 350. Posreduje najem in oddajo stanovanj, sob, lokalov pod ugodnimi Pogoj L	6005-21
Dvosob. stanovanje
t kuhinjo m pnukliuam. vidam z majem. Laliko se poizve v««ki dan od 5. ure naprej na Glincah. cesta I št- 5.	6047-21
Dvosob. stanovanje
parketirano. s kabinetom v visokem pritličju oddam i marcem za 750 Din na Kodeljwvean, Ob Ljubica niči it. 83.	6045-21
Enosob. stanovanje
oddam stranki brei otrok
te Gliaeal), o«t* IX/14s.
«01-31
Stanovanje
ono«obno e kabiw?t09n —, dvosobno s kabinetom ali trisobno išče mirna stra: k.i ia april, maj aH p zneje, nedaleč od sodic-.-PonndJ>e s ceno in kra.ei na ogiasni oddelek Jut-ftod ^.Vesten plačnik bi otrok«.	60S6-2! .
Dvosob. stanovan;'-
išče tričlanska družina j .i. ma.rcem.. Poou-ibe I oslas. oddeU.k »Jutia« šifro »Udoboo«.	•
Stanovanje
kuhinje, manjše .- obe kabineta., aii velike s in kuhinje, b pritiklin.-i5č-e mirna srt.ran.ka za k ali poeneje. Ponudbe c oglas, oddelek »Jutra« t>' šifro i-lLi-žina Bleiweis«j cfite«.	6010-21
Dvosob. stanovanju
v centru mesta iščem. Ponudbe na oglasa? oddelcls »Jutra« pod »Zakonca«.
6125-31'a
Sobo odda
Trisob. stanovanje
komfortno, s kurjavo za mesečno Din 1900 oddam. Naslov v ogi. odd. »Jutra«.	6149-21
Stanovanja
Visita nwilt 50 par. m dajanj« naslov« aii xa iifro S Dia (21-a)
Stanovanje
2—tsobno, s pritiklinami. v bližini Zmajskega mostu iščem za april ali maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno stanovanje«.	5635-21/a
Trisob. stanovanje
s p- 'iikli-nami, v blilioi mesta iščem s 1. marcem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »300—1000«.
5806-21/a
Stanovanje
trisobno, z vsemi pritiklinami in poseleko sobo. zračno io svetlo, v me«tu. Šentjakobskem ali Trnov skem okraju išče za maj uradmiška družina z hi raslimi otroci. Ponudbe z navedbo ocne pod šifro »Snažno stanovanje« oa oglasni oddelek »Jutra«.
5093-21a
Vsak* rtoved« 50 uai m tajanj« oafttma ali . t* iifro » Din fžS f
Sobo in kuhinjo
iščem za april ali maj. Pomudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Trnov ski okraj«.	6014-21a
Stanovanje
eno- ali dvosobno iščeta 2 gospodični, ki sta ves dan odsotni. Ponudbe pod šifro »Maj« na oglasni od deJek »Jutra«. 6042-21/a
Stanovanje
8 ali 2 »ob 8 kabinetom in pritiklinami i&em M 0« oglaeni ojMeiek »Jutra« pod Iifro a£Ma£M 10«. dlSD^i?*
Opremljeno sobo
svetlo, s posebnim separi ranim vhodom, parket"?' in elektr-iono razsvetljav oddam s 1. marcem ea: event. dvema oseba.ma. v vili št. 4 Pieterinikova -j . Vprašati istotam v I. nad strop j-u.	583e-_'. •
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam takoj stalnemu gospo-; Naslov v oglasnem oddelk »Jutra«.	5S5S-2J
Lepo sobo
prostorno in zračno, pa' ketiramo, t posebnim vhodom. v bližini Uniona oi-dam enemu ali d v e n. boljšima gosf»odoma z event. 15. marcem. Ogi-dati od 22. dalje med 15. in 17. uro. Naslov v ogL oddelku »Jutra«. 58S6--3
Prazno sobico
svetlo, oddam s 1. ma*-oem na Daoajski cest: »a 250 Din mesečno. NasI Pove ogi. oddelek s.lut.' »__5i91
V Celju
v centru mesta oddam takoj lepo prazno s o b u s ■•o uporabo koiialnice. Ti kolodvora. Naslov pn podružnici »Jutra« v C-el'i.
5927-23
Čisto sobo
« po»eb vhodom in e!ek triko oddam dvema osebama. Naslov pove oel3?. oddelek »Jutra«. 5799 23
Sobo
s eentralmo kurjaivo oddam gospodu s 1. marcem. Vrtača, VUa Costaperana, Kurent.	5971-23
Opremljeno sobo
oddam 8 gospodoma *„ Ftonjaaska aiTci gtev. gi
Krasno sobo
OpTvtTl:	I vbtKlOM 5
e • t-pn. i.šča, oddam na Blei-vuisovi cesti 9/11. 3972-23
JSolid. sostanovalca
sprejmem. Nastov v ogias tK-m »del. »Jlitra<. 5973-2;;
Opremljeno sobo
oddam takoj solidnemu gospodo v sredini mesta. <Trad«We 12. dvorišče. 2- vrata. 3974-23
Kot sostanovalca
ppre.mem gospoda v um iio 6;sto -obo. Sv. Petra Posta 74.	5083-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom. i 1 al' 2 riosteljama. z hrano » urez od'iii». Sp. Šiška C>rnetova 31.	59S3-Ž3
Sobo
j.j.o oprem: ,t«H>. s jw**eJ>-tim vbodom oddam dve on.i hoi.iima • gospodična ii-..« ali /.»conskemu paru •..,» Aleksandrovi cesti. — N-i>"v v »gtAsaem c*1 >1 <-1 ki -Jutra«.	3932-Si
Opremljeno sobo
te- -i -.»inftno ttfMajn « 1. »jar*«m. Staretova ul. _ ~ (1 rnovo).
"rO 57-23
Opremljeno sobo
n i«o^r«nim vhoooai oddam i,..mu ?o-t*>du v Vod /', u, Pjd 'ježami Št. 9/1.
Prazno sobo
a' opremljen« s podobnim vhodom. (-'.ekt.r. razsvet i. av« oddam za 123 Din ■v t>liž'ni L.ubljane. Naslov v oc.o nem oddelku »Ju tra.:."	5904-23
Opremljeno sobo
fctrogo sep»riTa!M>. -ni '11*' »o. ? soujtAaho telefona, oddam ?a 300 J>in pri Ta Ivria. Na--; o v v og'.i*netn »Jutra*. 30S&-23
Krasno sobo
■r i -»i m--sta oddam ta ioj.	v oglasnem
<w}de?ku »Jutra«. 3i»99-28
Lepo sobo
OTiretnlj-eno. snažno. »Stiki. separirano. parket, o.-strika. cd<Um »oiidni <> bi Knt-^-dv.vrska II'I d' -no. B •'• j-" dame defini-tivne Khdbenfce imajo '(-"dnost.	6017-23
Lepo sobo
i d-ehro hrano oddam dve h - : tiui :;,>s<pi>dičii«nia. • . oglasnem oddelku >,' rr •. "	3714-23
Opre
_ remljeno sebo
z dvf-in* pos tel. a ma oddam takoj aH s 1. mar''t m iK> &»TOHzni,ku v bližini kolo dvora. Naslov pove ogla*, oddelek -Jutra«. 5783-23
Opremljeno sobo
* posebnim vhodom odda Gr:mim«r. Florijanska u! i-! 27	5S61 -2)
Sobo s kabinetom
-r •»•!»'.««> ali j>ra*no od 1 -n v vili. F izmeno na «• i* c-d i -lek »J-ura« wh! l-vro »C<=;a na Rožiiil ».
39 £-23
Oprem':eno so Ho
ocMam gospodu s 1. mar e!• in na t-oljanfcksm na«nu it 8/1._ 6061-33
Blizu Tabora
oitam opremljen« mirno »obo event. 2 solidnima bo-ljčima gospodoma. .V a giov pi>ve oglasni oddelek -.Jutra«.	6032-23
Solnčno sobo
z 5t-d'inikom ^tdam i 1. Tr.i-o.-in. Rožaa dolina, c. VI/ 4.	6006-23
Opremljeno sobo
s_ p nebnim vbodom Kidam UscJfVB- v oglainem oddelku »Java*.	0016-23
Lepa soba
m "il". kraj Irnovske crk-ve si strogo [losebniim lila zore- - -rahom kupao-ne a P*	i cijelom opskr
»»m iznajmijuje se s 1 G'f-0-tr. .1» boljem go *! 'J ■ i. l''->Viže informa-i*" pri Befaed. A;-kJan-
dr(m S.	6005.23
Opremljen kabinet
s posebnim vlrMoni oddam .« !. marcem. Nar-iov pove o-t-iasui oddele.k »Jutra«.
6033-23
Opremljeno sobo
inajhn« < posebnim vb« •1 -m oddam preprostemu p -i;«Ktu za ISO U;n ua Poljaas&eim nasipu št. 22'!
01'tO-23
Sobo s hrano
nizki -en: oddam na F-jrši ::kovem trju št l'I. __6^93 23
Ooreirilfeno sobo
* rr^i-3 bo ?'"d::-iika poce n: »ddarn solidni go>podiž m s 1. marcem na Blei cestj štev. 9'Ul.
Opremljeno sobo
xornfort.no. z vwo otk rtv. a . hre-/ oddiim v centru
Kapiteljska ulic« 5t. 3
2 opremljeni sobi
*	m vh*>d'.»m v hli t "i tvilniee c«ldam Na 1 »v iHt.o eslas.ii o<ld»lek »Jutra'. " 60S: 23
Oospoda in gdč.
«-ejm»m u stanovanje s hrano br»/ v novi vili ' Kol«zi;i. Karadžičeva !6
Veliko prazno sobo
1 ■■ koj id.lam na M:kliv.i; č' c>'>t.i. Naslov v •>£, oddelku »Jutra«.
Htiromlico sobo
»vetlo 'n prostorno, s po Vri-m vhndi^m ter elek •n-Jn-o razsvetlavo oddam
*	1. nari-rn. Naslov |m»v>-
*	oddelek »Jutra«
6071-?'
Lepo prazno so^o
p parketom in posehnim vhod'»m takoj oddam v iJ')dj-uaske»a ulici 4t--v. 27 0094-23
Sobico
s posebnim vff".!om, r sro-ir-ij m«sta oddam gosiKidu s 1. marcem. Naslov pove »glasni oddelek »Jutra«.
C09'i-23
Sobo
* posebnim vii^om. oddam v bližini ure. Ogledati me«! 3. n 6. popoldne. Naslov v oglasnem oddelku Jutra
6106-23
Opremljeno sobo
s |>oseb. vbodom m elek trično razsvetl.avo o-idam Naslon v oglasnem odd- lku »Jutra«.	SKI3-23
Prazno sobo
veliko, parketlrano, s posebnim vhodom taSoj oddam v bližini Tabora. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 6124-23
Opremlj'eno sobo
z elektriko takoj oddani 2 gospodoma s hrano ali brez — Vprašat: ni "d 9. in 13. u-o na Sv. Jakoba trgu št. 3/1. _ 0141-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam zakonskemu (»aru ali dve ma oseba na. Naslov pov ■iglasui oddelek »Jutra«.
0142-23
Prazno sobo
s po»ebmm vhodom par fc»vvm i" elektriko takoj "ddam na Miklošičevi ce sti. Naslov pove ocrlasn; oddelek »Jutra«. 6:60-23
Majhno sobo
z elektriko, opremljeno, šolnino, takoj poceni ?ddam. Dermotova 33-1. Spod. Šiška.	6135-23
Čisto sobo
oddam poceni 2 gospodoma ali gospodičnama ali zakonskemu paru brez otrok. Rožna ulica 8-1.	6145-23
r 'Ji
V-ifLia rsotvtts Sli i»r. a daja.nj« oanjov« «li a iifro 3 Dio (SV-a
Gimnazijstka
hrano in stanovanje za takoj. Ponudbe na ogl. od-deMs »Jutra« pod žifro
»Z dtižele«.	©>31-23/a
Opremlieno sobo
s separatnim vhodom išče gos;>od s 13. maret-m. Po nudbe samo z navedbo ce ne na ogl. oddelek »Jutra« p.od šifro »13. marec«.
6068-23/a
Opremljeno sobo
*am ali v dveh. iSč^m i ali br<»z hran«. Ponudb, na oglasni o-ddelek Jutra pod šifro »Za 1.« 0091-23/a
Prazno sobico
[ire-pros'0, išfem v mestu ili bližini. Plačam 100 d' '.30 Din. Pism^-Tie ponudbi pod »pfiprosta« na oglas oddelek »Jutra«. 6070-23/a
OnrerniJet»o sobo
str^o separirano, ne vezano, z vhodrni s stopnjižfa, išče starej&l gospod. Ponudbe na cgl cdd. »Jutra« pod značko »Mir«.	6137-23a
RscssS
v«»k« t)B»r<la S 1)111
za 'L.janje tianlova aH Šifrp P3 5 Din f3f>
Vdovec
ic> let star. (ose^tnik w irostilničar z enim že več i m otrokom. žeJi v svr ho ženitve zr. arija z de sletora ali vdovo event tudi z eni-in ofok jm 8 ca SO.OOO Dia ^c»tovine. Lo ftenke tudi ftiso izki tiče ■ e. Ponudbe pod »Sreč"i' «akon« na ogiasai odd-iek »Jutra«.	5067-23
Učiteljica
čedna, z gotovino, stara :>8 let. dobra gospodmja. išiie primernega značajne ga, premoimega moža. — i'0-niidbe na [»odruž. Jutra v Mariboru pod znački-»Gorje samemu«. 5871-25
Drž. nameščenec
s precej&njo gotovino. i»ili nfkroC-iti gos-!>odiČRO r de žoie, staro ne nad 30 let. ki ima primerno premoženje t'o-mdbe ra osr'as. oddelek »Jutra« p«.l ;Resnost«.
5SS4-25
Drž. nameščenec
-amec, tiste preteklost, ■drav in zrkač-ajun, [.»oroči akoj mladeoko z neka. !>remože.nja. Tajnosj stro i" zajamčena. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ;wd iifro »Rudeč: nagt-ij 175, 58"i7 2P
Dopisi
Be»e«l» S Di« m dajanje naAlova a!: •Ifr* (n 5 Din (34)
Alisas
dvigni pismo na ogl. oda »Jutra«.	"6020-24
Z radostjo
Te pričakujem enoind-vaj setega ob 5. št. 6S.
6063-24
Dva trgovca
želita spoznati blondine vitke postave starost 20 do 28 let. v svrho skupnih izletov. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod ..Zadovoljstvo«. 6077-24
Štirinajstega
f-ši kraj; drugo mi je /.iiaoo.	61.13-34
Samostojna obrtnica
modistlnja izven mesta stara 34 let. mirne na-rave. išče boljšega pri-iatelfa trgov naobraže-tiega ni pa pogoj — pač pa po duši plemenitega. da bi bil dober svetovalec ter tovariš v prostem času. ker je radi odsotnosti 9 vol cev 'Plo osaml'»na. Pisma is oglas, odd »Jutrao pod šifro »P«tena 101« 6049-24
Trajno ondulira
po 8»J Din, tudi ob nedeljah salon Hešik, š:ška. Medvedova 3S. 0110-2-1
Inteligent
visok, črn, 34-ieten, išče inteligentno, neodv^no prijateljico, ki ol mu večere krasila. Cenj. dopise po možnosti s sliko, ki se pod diskrecljo vrne. pod »Sneg kopni« na ogl. odd. z>jutra«.
6129-24
Nikdar...
Da. Do?'ej ni bilo m-ognče. Kdaj, obvesti! &i4b-2i
Delavec
srednjih let. osamljen, želi
poznanja s sebi enako. — Dopi.ee na oglasni oddelek i.Jutra« pod >Osamijen«.
G1-1C-24
Zakon izključen
Prosim za točen imsJov jK>d značko »Samo Ti« na liodruinicu »J-j-tra« v Ma riboru.	6*33-24
Za 8090 Din
gospod 16.0(.K» Dia vredno blago, primerno za žensko d<omačo obrt. Lf»kal ni neobhodno potreben. — Plača se lahko s hranilno knjižico ali po dogovoru tudi v zanesljivih ob-o-kih Pomidbe na oglas, oddelek »Jutra« p^«d »8!)00 Din«.
6151-24
Glasbi la
Viaka	I Dur
ta la'anje na«lov» al' t, iifro r» R Din fS6
Krasen gramoion
»Cremona« z omarico za •salOD ali restavracijo prodam. Vprašanja na ogla> ni oddelek ijutra« p-rd »Crejiona«.	6022-26
Pianino
rabljeji, kupim takoj. Ponudbe na oglas® i oddelek »Jutra« pod »Pianino pla čam takoj«.	5856-26
Nov pianrno
>Frtrst-er« s krasnim glASom [»oceni protla Dobrajc v Mariboru", Tattenlia-r^ova JI 53i3-2ii
Klavir za vežbanje
proti primerni odškodnini iščem. Lahko tudi kot protiuslugo poučujem početnika (co) — Ponudbe pod šifro »Na dom« na ogl. oddelek i Jutra«.	6088-23
Pianino
1 i-vovrst-en. pooeni pr>da Vido c v Šižk-i, Boljaika 3;
6119 lli
Klavirji
planini. harmoniji se
strokovnja":ko popravljajo in najčisteje ugla-iujelo. Tovarna klavirjev K. Warbinek. Ljubljana. Gregorčičeva ul. št. 5.	6109-26
*	miseln t D'it
1x3 tajanj* naslova iS' r,3 4if-o os S Din f27
Pse
Klirb ljubiteljev športnih psov Ima na razpolago
mladiče airedale • terri.-rje. angleške hrte tn nemške »v farje it. prvovrstnih staršev. Vprašan a na tajništvo kluba, Pražakova ulica 8 (pisarna dr. Ce-pudra).	531,1-27
Pes volčjak
remnosi-ve ba.rve, do^r ?u-vaj, 11 mesecev star ^a mec poceni naprodaj. Po asnila daje Bertoncelj J3 n«z. Godt-žič 44 — Skofja Loka.	6007 27
Mlade volčjake
2 mi~.ee« staje ugodno proda Martin Pokom, Virlog it. 16, pošta Škcrfja Loka.
5924-27
Kanarčke
izbormi barcerje-vrvivce pn znižani ceni proda H. Suhi č, Dalmatinova ul. 10/11 desno.	6012-27
Pes, angleški seter
se je zatekel. Lastnik ga proti od-škodni-ni ijobi v rtiSta-vraciji Zebai, Rudnik 6102-27
Vnaša 0.,-iel,.	L>«1
'-a lajanje M«ov» »1*
«11 tlfro t» * Oo '29'
Motor 5 HP
zaradi po-več.anja obrata proda Bien, Studenci pr: Maribor.	5623-2S»
Pisalni stroji
računski stroji, razmnože valni ajtarat.i, novi in rab Ijenri, veliki in majhrii: Ant. Rud. Le?at & Co.. Maribor, Slovenska ulica 7 telefon 21-61.	3&S7-29
Radi preureiiitve delavnice prodamo po izvanredno u i z k i coni sJedečt-
ročne pletilne stroje
1 »Ideal« 8/2-2 Din I8IK1 ! »Idea!« &'-7 Din ŽOOil ! »Idual-i 8/30 Din 389« ! »Ideal« 9/70 Din 5500 ■2 »Ideal« 14/27 Dio 3i«!' 1 Grosser 10/23 Din 150» 1 brez znamke 8/50 Din 200U VVedermann 8/50 Din 2500 VVedermann 12/60 Diu 1 Diamant 10/70 Din 6500 1 V" a san ta !0.'!00 Din 17.500 ! Jaequard 8/8<J Din 6500 1 Ente! šivalni Din 800<> ■•n 1 Ente.l šivalni stroj za fine pletenin* za Din 600. Jamčimo, da so vsi stroji zelo malo rabljeni, neka '.eri popolnoma novi in za nesljivo v najboljšem sta nju. V a san ta stroj je po poinoma nov io opremljen 1 »Jacarograph« aparatom za pletenje najrazličnejših vzorcev in oblik. F Kos Ljubljana, Židovska ul. 5.
5833-29
Elektromotor
8 EP 220. kupi. proda pa
kamnolomiica
1. Ciglar, Dunaj&ka c. 69.
6030-29
v .aKi.	t)iii
ts lajanj* oaslor« «11 <a Sifrr, [»a S Din 34
Sube hruške
»aslenke — figuvke — iudi po nizk' 'en' Franc •itirn. trgovec. St Jani DoJ ZahtevajK- [ioiiU'1 t*	3811
Kisla jabolka
po 2. 3. 4 in 5 Dm. v za bojih 00 45 i.n 75 k? ter
prima orehe
po 5 Din franfeo oovzetj«-razpošilja Posirzin Krško 5195-34
H25SSSS5S
Zaščita trpečih dolžnikov!
V trgovsiiih, gospodarskih. za.-Hibitih razdolžitvali. posojila potrebnim, irtvani špekulantov daje pojasnila Poevatovalnica »Marsun«. Maribor. Koroška 19. — Vpisnina 10 Din. 5tfl5-M
Preklic
Pri»kl-ioijem žaiiove. ki jih iizrekel pri Ankeletu pri Sv. A M nad Tržičeoi dne 6. febr. 19«2 o bratih Jerman iz Tržiča. Tržič, dne 14. febr. 1932. — R»k Stegr.ar, Tržič. 5773-31
Izjava
Podpisana Marija Bra-Jer Izjavljam, da ni res da bi se bil g. dr. Fr. Blatnik, ravnatelj Sa-lezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem, izrazil, da mojemu otroku ne dovoli, da bi bil pri božičnicl obdarovan, ker Je član sokolske organizacije.
Gospodu ravnatelju se zahvaljujem, da je cristopil od klanskega preganjanja in svoje tozadevno govorjenje obžalujem. — Llubljana 8. H. 1932. Marila Bra-Jer.	6108-31
KB
»-a k a	i O V1
ta lajanje oa-Mov* ,tl; ia »'fro m 5 Din f32
2 avtobusa, I avto, pohištvo itd.
bo t,a javni ,-*vini dražbi prodano v Boh. Bistrici dne 23. fobm.u-ja 1932 ob 10. uri.	5800 j:
Razglas
Na javni prostovol/iw dražbi bo dne 6. maroa 1932 ob 1-4. uri popoldne prodana nrva enonadstropna hiia z vrtom na Količevtm št 52 pri Domžalah. Hiš« j« na lepem in premetnem prot-toru btiz.ii tovarn. C-e-nilna vrednost 6O.O0O
5860-31
Pridelki
VMk« Omedk 1 lil » la jan jt m-»!ot» ali
u Aifro na 5 Din fS3>
Orehe
prvovrstne po Dm 4.30 »n jedrca po Dio 14.30 raz poeilja vsako ir oiino pi povzetju Pauer Jra^lovče.
3116-3;;
Orehe
prvovrstne, oddam po povzetju pri odjemu 300 kg a Din 4.—, pri manjši množina a Din 4-30. Franc Trupej, Jurkiošter La ško.	5012 33
Zelje
Vež tisoč kg finega k» lega z.e!ja prodamo [10 Din 1.70 kg. Pogl.-da in poizve se v Dravi jih št. 51 pri Ljubljani.	5718-33
Preselitveno naznanilo!
Naznanjam cenj. občinstv d<» swn preselila s POSREDOVALNICO za službe v Mlinsko ulico 1 (zraven Vla-hoviča)
A. JanežiS,
nasl. M. Wallner
i-n prosim, da mi ohrani-
jo svoj o naklonjenost še v n-adalje P-tstregla bom »-sa go^j»ciinj<i in o«luž hta.ke t obojno ra-dovolj-nost.
Pozor, ženini in neveste!
posteijnt mreže železne zložljive popte-je otomane spalne ilvane in fotelje nudi najceneje KCUOLF B A O O V * N tapetnih Mestni trg &t- 13.
Zima. morska truva. blago za modroce In prevleko pohištva v veliki iznin po oaj-nižji cent 328
nove iti rabljene vseh vrst ter
juto za embalažo
trna vedno v zalogi
Mirko Mlakar
Ljubljana i Slomškova ulica 11.
' Telefon 29-47.
Mmmrn
Viktor Pečar
prevozništvo
s konji in avtomobili —
Ljubi, j na, Zadruž-ia u!.. 17 ('K-odeljvvo) se f«-i^M«roča. Telet on št. 2690. 5324-37
(Dasa feerist
je, ako kupite obleke direktno v tovarni.
Pišite po novi, veliki, ilustri rani cenik!
Lov
Za reiiko, o^uvano lovi rče ne^ialeč Ljubljane sc
išče s<«5akupn:ka N:zk^ lov srnjak, jereb in p* telili. Ponudbe na oglasnt odde-lok »JuUa« j>od »Ide alno«.	5977-37
IZ TOVARNE DIREKTNO NS IELO TO JE poceni, m j |
_VSI VEDO !
m
| Trgovski dom Stertnecki, Celje št. 29 jj
sl smo
dobavlja po najnižjih dnevnih cenah GOSPODARSKA ZVEZA
LJUBLJANA
2416
Raznovrstne knjigoveške potrebščine: platno, usnje, marmor papir, zlato, sukanec itd. Vam nudim po najnižjih cenah
NA DEBELO!
NA DROBNO!
A. JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLOKJANSKA ULICA
]□!—□□□□□□□□CLjULj-JULiLiiJLJLjiJLlL
iLlUUULJUUULJOtjn
S
denar
□
ImUULHJUUUULJlJUULJUUUUUUUUUUUUuUUiJUUULjLUUUnDnr
če kupite Kozinovo — nekdaj Zoisovo palačo v Ljubljani na Bregu št. 20 ob Št. Jakobskem mostu, ki je za zmerno ceno naprodaj.
Ponudbe fe poslati na pisarno dr. Jos, Ažman - dr. Kari Kuhel], odvetnika v Ljubljani, Dunajska cesta 6 H, kjer se dobe tudi vsaka pojasnila.	2470
t c
c
E
r
L
r7 t—
r t P
V«»k» Oe»«Va 1 Dlii 1» (Uj»nje tuftjov* «li
ta ilfrn [n 5 Din (37
i Oni
«a lajanj* tatova »f ij, I!»r« n« * Din '35'
Srebrne krone staro zlato in srebro
kapuje Rafinerija	dragi I
kovin, Ljubljana,	[ilirska
ulica 36, vhod iz	Vidor.-
daiK=ke ceste, pri	gostilni
Moči na.	70
Vsakovrstno zlato
Kupuj* po najvišjih cena i
CERNE — juveiir
Ljubljana. VVolfova uHca i i 77
»Orst-la . Dt.ti. ta dajanj* naslov« ali « *ifrn iu R Din f31)
Mehanikarji!
Iznajdba proti kradenju koies. ki takoj alarmira posestnika kolesa ali druge osebe bi se oddala mehaniku za Izdelavo na svoj račun proti odškodnini. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
6013-31
A1pinac-ča
«a.«tgur» urejeno iz
trfhljcnj« brez trganja im bolečin. Pom.iea da m bran« pravilno prebavi j«. « s tem se prepn-čavsjo m n o g a »bolenja želodra čre vesja. jeter Ne raz burja »ca in iivr®» Ptje se po jed* »H ns večer, prednp If.ieim. ■tfvat. namosto lcave it »bifajn«ga čaja Dn biva se » vseh leka» nah kn drogerijah. -Velik* Skatlja foriri nalni zavoj) 30 Din D e p o. »TRIFOLIUM. droge rija, Beograd 1048
POZOR!
SHOlDO l\M
odstranite t ujiorabu neškodljivega sredstva za okrepitev »La Eros«. Deluje v vsaki človeški dobi s presenetljivim uspehom. Vzdržuj« seksu.il no moč do globoke starosti. N'a tisoče priznanj Coaa 60 Din. močnejša 100 Din.
Havelkova ordinačni laboratož Pošt. sehranka č. 17, CSR. Praha - Našle, Božetechova nI. 10'A. J. 5445.
s ŠPECERIJSKIM in DELIKATESNIM BLAGOM ofvoriai r soboto, dne 20. t. m. v novo urejenem lokalu na Rimski cesti št. 5, nasproti gostilne Mrak.
Priporočam se cenjenim gospodinjam za obisk in jamčim za ] prvovrstno postrežbo in nizke cene.	246f
KRISTA
Avstrijska Karitas
ima isite cemike in ugoii nosti kot na^a »Karitas«. ima mesečno povprečno 10.000 novih članov. Zahtevajte prospekte! Kari tas posmrtninsko zavaro vanje, Ljubljana, palača Vzajemno zavarovalnice.
1-30-37
Občima Ljubljana Mestni pogrebni m vod
Umrl nam je naš srčno ljubljeni soprog, dobri očka, sin, brat, stric, zet in svak, gospod
Bratovž Vido
trgovski zastopnik
v petek, dne 19. t. m. ob 20. uri, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. februarja 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 2. februarja 1932.
Globoko žalujoča soproga MARIJA — VIDKO, MARJAN, sinova, in vsi ostali sorodniki
.44 b^
Modistinje, pozor!
Specialna trgovina za vse vrste modernih modistovskih potrebščin je
David Wiesel, Zagreb
Jelačičev trg 28.	2174
SLADKORNOBOLNI
Kako se sladkor odpravi, kako se zopet postane delazmožen in življenja vesel, tudi brez nadležne diete, vam pove pojasnjujoče pismo št. 3 o novih potih zdravljenja z navdušenimi priznanji tu- in inozemstva o presenetljivih uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Dr. med. Jordan, G. m. b. H., Kassel 332, Nemčija.	2457
Postani in ostani
član Vodnikove družbe
pripraven za specerijo in galanterijo, ter dobro vpeljano MLEKARNO na prometnem kraju Ljubljane takoj ugodno ODDAM.
Cenjene ponudbe pod »Obratni kapital cca. 60.000« na oglasni oddelek »Jutra«. 2473
Žlahtne kanarčke
ienrttfch.
v tstlni fine pevce znamenite arške mojstrske šole Mark 6 višje Predpevce. pare za eme, kletke. Hrmo. ptičja Iravila Velezanimiv cenik dragocenimi navodili po&lje brezplačno OroHNzucht Hey-Bad Suderode ISO.Hara.
Vsem dobrim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili v tako obilnem številu najinega dragega soproga in papana, gospoda
IVANA LANGERH0LZA
na njegovi zadnji poti ter darovalcem krasnih vencev se najtopleje zahvaljujeva. Posebno še č. gg. duhovnikom, prav posebno pa njegovemu prijatelju g. Alojziju Zamudi, župniku v Črešnjevcu, ki je blagoslovil njegov zadnji domek. Iskrena hvala tudi vsem onim, ki so naju tolažili v teh težkih urah.
Globoko žalujoča soproga FANIKA L4NGERHOLZ ter hčerka VANDA.
Zahvala
Povodom smrti naše ljubljene mame, babice in prababice, gospe
JOŽEFE MECILOŠEK
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali in ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Ljubljana, dne 20. februarja.	2466
ŽALUJOČIOSTALL
Zahvala
Povodom smrti našega nenadomestljivega, ljubega, predobrega
AVGUŠTINA VAŠA
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za premnoge izraze iskrenega sočutja, kar nam je lajšalo neizmerno bol.
Najtoplejšo zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, darovalcem vencev, gg. zdravnikom, gdč. Mari Magaj-na, ki nam je ob težkih urah stala ob stiani, g. dr. Zdolšku Josipu, predstojništvu sodišča in drugim oblastim, kakor tudi vsem, ki so polcoštevilno spremili nepozabnega pokojnika do poslednjega počivališča. Vsem, prav vsem prisrčna hvala!	2478
Brežice, dne 19. februarja 1932.
Žalujoča soproga in otroci.





Lipski pomladanski sejem 1932:
Natančnejši pogoji se dobe pri vodilnih potovalnih
pisarnah in pri častnem zastopniku:
ING. G. ToNNlES, LJUBLJANA, Dvorakova 3.
Vzorčni sejem od 6. do 12. marca. Veliki tehnični in gradbeni sejem od 6. do 13. marca. Tekstilni sejem od 6. do 9. marca. Športne potrebščine ln pohištveni sejem od 6. do 10. marca.
LEPO OPRSJE -
doseže** i preparatom »JOLlFEMMEs prof. dr. nu-d. Biera. Prepirat je 11 a r a v o n, i zunanjim uponib-
.janjem. ps| pjERAZVITIH OPRSJIH
t. i. v razvoju laostalih tn upadlih firs. povzročenih pa o»Ub!jenjo v«led bolezni tU dojenja, dose-žete že v 4—6 tednih njib popolno in normalno obliko, De da pri tem ojačite telo ln boke. Uspel) se pokaže že po prvi uporabi. Garnitura DiD 135.—.
PRI UPADLEM, MEHKEM OPRSJU dosežeta i preparatom »Juno* že v neksj tednih prvotno elastičnost iD čvrstočo. Preparat sa priznal no ocenila in priporočila dr. med. Funke in dr. med.
H. Majer. Dr. med. Funke piše: »Vaš >J o o d je breJtpriroarM) sredstvo za jačanje ženskih prs.« Garnitura Din 70.—. Originalne preparate SCHRoDER-SCHENKE razpošilja po povzetju (poštnina Din 12.—) ali proti vplačilu vnaprej (poštnina Din 6.—1 za Jugoslavij-o Silno oOMNIA«, odd. 1-3, Zagreb. Draškovičeva 27.
Zahtevajte brezplačni ilustrovarci ceniki Pazite na potvorbe! Originalni Schrpder-Sehenke preparat) nživaio že 35-'	letni svetovni sloves, iščemo zastopnike v vseh večjih krai b.	i
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in tgrač-nih vozičkov, tri-iklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in
-n,™., _ ,	, , , .	motorji. Velika iz-
»TRIBUNA« t. B. L., tovarna dvokoles In otro-bira Najniže cene
ških vozičkov, Ljubljana, Kariovška cesta št. L Ceniki franko.
in ZOBOZDRAVNIKOM, ki bi se etablirali v Vidmu - Krškem, je naprodaj moderna VILA s 6 sobami, kopalnico W. C., vrtom, parkom i. L d.
Interesenti naj izvolijo poslati svojo adreso na Publicitas d. d., Zagreb, ilica 9, pod »Br. 29386.
13. — 20. MARCA 1932.
ednarodni veleseiem
Zobozdravnik
M. U. Dr. Alojzi] ICraistfeergar
se fe preselil
in ordinira odslej v palači Pokojninskega zavoda, vis-a-vis Delavske zbornice, Vrvarska ulica štev. 2, blizu kolodvora,
v CELJU.	2340
Q %2mtlQ !
Vrag proti kurjim
očesom,
sigurno delujoče sredstvo te potvarja, zato naj vsakdo pazi. da je na tubi ime tovarne:
F. W. VVirtz & Co.
Elberleld,
ki jomč.i za njegovo dobroto. Dobiva se v vseh lekarnah indro-gen.ah. Vel^skladiJče: ISIS d. d., Jugofarma-cija d. d.. R^ve d. d. in M. Neumann. _
Glavni zn^tr.pr^ ;a M. Teichner, Zagreb, Vlaška 63.	2°78
OPOZORILO!
Lb r>f
llil <±2mJL
V PRHO!
NE BOJTE SE, čE IZOSTANE MENSTRUACIJA!
Vam prinaša pri poškodbah in izostanku mesečnega
perila peri jod e 1>-lg<vlt-tn ;> preizkušeno. tisočkrat priporočeno, zanesljivo učinkujoče sredstvo. ki ni lili lil odpovedalo tud' ne v najtežjih ra trdovratnejšib 'Sit Bili slučajih v n.isprotju z drugimi sredstvi. ki niso • <a> U učinkovala: Prof. dr Rettiha »EROSEA«, ki ugodno učinkuje. ne da bi morali svoie poslovanie prekiniti, že po nekaj urah. D'n 79, za staro poškodbo Din 100, za odporne ženske Din 130. dvojno za staro poškodbo in odporne ženske Din 200. Uspeh zajamčen, sicer vrnemo denar! Tisoči žen potrjujejo nagel in zanesljiv uspeh t.ega sredstva, kakor tudi po-vračajoče se zadovoljstvo Diskretna oožiljatev po poeti.
Havelkova ordisalni laborator
Praha-Nusie. Božetechova ul. 10. . J. 54. Pošt. schranka č. 17, CSR.
JOK; lRT!
Bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, se po naročilu dostavlja tudi na dom ali ka-j morkoli, v manjšem ali večjem številu (V večjem številu popust!) | Istotako razposiiia tudi sladko (pasterizirano) mleko liter a Din 2.50.
MLEKARNA, DUNAJSKA CESTA 17 (Poleg kavarne »Evropa«.)
Vrerok"
Važno za vse!
Tudi za one, katerih se ne ti^el — Da zamoremo
na najhitrejši način odgovoriti na vseh sto in sto dnevno vposlanih vprašanj od strani interesentov »PREROKA« smo se odloČili (z ozirom ker po-zahijo večinoma vsi priložiti za poč ta« stroške) odgovoriti potom časopisja: X« pošiljajte nam vprašar.j, ampak naročite izvod »Preroka«, kateri stane 30 D: t in pošta. V prvi vrsti je na Vas samih ležeče, da zaupate svoje ta in os ti. želje in težave »Preroku«. Ako Vam se nikakor ne posreči dobiti c-d njega odgovor, potem se obrnite šole na nas, ampak "to suno lastniki »Preroka« in mi jim bomo po naši m>-či pomagali. Ne pozabite pr: i ožiti za pošto. A'j«> niste še na Vaše naročilo prejeli »Preroka« nas takoj obvestite. — Obveščamo, da bo naklada prihodnji mesec znatno draž.a in bomo odposlali sam« ona naročala za ceno 30 Din, katera bodo dospe!* d-o 1. marca t. 1.	24 iQ
Založništvo ,sFBEROK4i Ljubljana 7.
IkMIJllBIBUailMIHIIKIlUHggg?
Svetovni VELESEJEM, na katerem so zastopani narodi in države. — Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25 C?, čehoslovaška
33 '/,_, Avstrija 25
Pojasnila in legitimacije daje: Aloma Company, Aleksandrova cesta 2; čehoslovaški konzulat; Putnlk, Dunajska cesta.	2407
Podpisani se v svojem in v imenu svoje soproge naj-iskreneje zahvaljujem velecenjenemu gospodu dr. Vinku čer-vinku, okrožnemu zdravniku na Polzeli v Savinjski dolini, ki je z vso požrtvovalno vnemo, veliko zdravniško znanostjo in izredno vestnostjo popolnoma ozdravil mojo težko bolno soprogo.	2431
Priporočam ga v takem slučaju vsakomur najtopleje.
1^'ttiš, dne 20. februarja 1932.
AD. SULZEH, trgovec,
Letuš, Savinjska dolina.
"S
J!
Ri* jCk i <
v denarnih zadevah, trgovskih poslih, pravdah, pri špekulacijah, obolenjih, odločitvi poklica, pred potovanjem, vlaganjem prošenj, sploh v vseh življenjskih okoliščinah je edino le točno odgovarjajoči izum »PREROK«. — Cena izvodu Din 30.—, po povzetju ali proti gotovini. Ako ne "gaja. se vrne denar. — Naročite takoj, dokler zaloga ne
poide.	2446
ZALOŽNIŠTVO »PREROK«, LJUBLJANA VII.
£
< -
s »
hiš in tovarne
V	četrtek, dne 3. marca 1932 ob 4. uri popoldne vrši se v pisarni notarja dr. Kuharja, Kolodvorska ulica št. 3, prostovoljna -sodna dražba nepremičniu vpisanih pod vlož. štev. 13 k. o. Poljansko predmestje, obstoječih iz hiš št. 2 in 4 Lončarska steza, dveh travnikov in tovarne.
Izklicna cena znaša 500.000 Din. Vadij 50.000 Din. Vknjiženim upnikom so njihove pravice pridržane. Dražbeni pogoji s pojasnili na vpogled pri sodnem poverjeniku.
V	Ljubljani, dne 8. februarja 1932.
Violine od Din 6& Mandoline • 129 Giiere • • 169 Sočne harmonike 69
iKRCMATIČNE HARMONIKE, HAVADSKE GITAP.E I.TD. Zahtevajte brezplačni tvomišk
i cmNm- I
SfEINEUHEROLS
MAR8BOR št. 1l)f i
Telefon 2059
!! lil p
ž r j M j f.ti
JI j! j M
M
mm
i M|I 3
Otroška postelja iz jeklenih cevi belo emajlirana s žičnim vloškom velikost 70X140 cm Din 1000.— franko vsaka železniška postaja. Pripadajoča posteljnina po najnižjih dnevnih cenah.	367
n si i
Nudi se vam ugodna prilika., da vzamete v najem dobro idoče renomirano hotelsko in kavarniško podjetje »ESPLANADE« v Crikvenici, največjem in najbolj obiskanem kopališču v Jugoslaviji.
Vprašanja in ponudbe na naslov: Zvonko Dračic.. Crikve-nica, Strossmayerjevo letališče 52.	2450
PREMOG suha drva
Pogačnik, Bohoričeva
štev. 5.
debele soljene slanine, debele prekajene sla-
nine, tenki mesnati hamburger, sušeno me-
so, sestoječe iz: šunke, kareja, klobasic itd., vse zajamčeno prima domače blago, raz-
Nsjoorela »luiioska p»-t«toa 2e!«zna zelo praktična iloiijiva postelja s tapeciranim madrftcom — prtlitičnn za vsaku hitu, hotele, za putfinč« otor fce in nočne tluibe. 5t»-r.e Dia J™}.—. P.azpoSi. Ijara poiio.n in iiiUzei-ca ta po povzetja.
pošiljam počenši od 25 kg po povzetju po
najnižjih dnevnih cenah tt.
ŠIMO S. WEISS, Osljek
2401
BR. KUHAB ANDREJ, notar
kot sodni poverjenik.
Lsccna' t!u!intka patentna zelo > praktična sloi-Ijiva postela s tapecira-cim ciidricom. — Sline Dia 2S9.

spalfni
patent
fotelj
stane
H8 mučite % pri mtim periode ia mclDjali.
Skrbi vas reši takoj lagodno, brez ovire v poklicu samo moj, pristen nedosegljiv, v vsakem primeru zajamčeno učinkujoč PERIODOLIN po prof. dr. Larry-ju.
Znamka z zakonom zaščitena, ki se je že v tisočih slučajih obnesla. Celo v starih trdovratnih slučajih ni odrekla. P.adi svojega svojevrstnega presenetljivega uspeha ga smatrajo tudi strokovnjaki kot najboljše in najmočnejše sredstvo. Kot pošteno sredstvo ne špekulira z ženskimi težavami, temveč učinkuje po številnih priznanjih naravnost čudovito. Tisoči zahvalnic za uspešen učinek.
Ni ~ič boljšega. Ne dajte se premotiti od dvomljivih slabih potvorb! Posvetite meni svoje zaupanje, po kratkem času boste zopet srečni in brez skrbi. Za uspeh in neškodljivost prevzemam polno zamstvo, sicer vrnem denar. Cena 90 Din, močnejši Din 150, za stare motnje in močne narave Din 180. Diskretno, brez navedbe vsebine dobavlja samo
Ord. damski institut W. H. 01xwidt
Laboratorij Praga XIII., Vršovice, Ruska 12, V,
pošt. pred. 12.	103
Inserat izstrižite in spravite!
Bfa
Licgestuhl prskiičan za leianie*in sedenje. Stane Dia lit___
Fo tem imam fisto čo-hano perje kC po Di1* 48.— čisto belo gnije kg po Dia 110— in čisti puh kg po Dia 2S0—.
L'. BROZOVIČ. ZAGRE3 liica 83. Ul.
Desatičina ulica 11.
2428
^mm J
ifcvvrv'* a3> t?*
;vijegahc^cU' revmatizma, protma osvoboditi?
Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivijene roke in noge, trganje, zbadanje in ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabost oči so često posledica revmatizma in bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo.
Jaz vam nmlim
zdravilno pijačo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje izmeno snovi in izločevanje, torej ne takozvano univerzalno ali tajno zdravilo, temveč izdelek, ki ga mati narava sama nudi za blagor bolnega človeštva.
DAM VSAKOMUR BREZPLAČNO POSKUŠNJO Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih v vseh državah obstoječih skladišč povsem zastonj in franko poskušnjo zajedno s poučno razpravo. Sami se boste uverili o neškodljivosti tega sredstva in njegovem naglem delovanju.
Poštno zbiralno mesto:
AUGUST MARZKE, BERLIN, WILMERSDORF, Bruchsalerstrasse Nr. 5.
Abt. 235.	2400
je iz proste roke trg. zaloga vsakovrstne železnine v konkurzci masi J. PFEIFER, Kranj. Proda se en bloc ali po partijah. Ponudbe na upravnika mase dr. ženko Fr., odvetnika v Kranju, do 29. II. 1932. 2358
glasbila"
vrst pri največji domači odpremni trrdW
violine od 8S Din dalje, jji-tare od 179 Din dalje, mandnii-ne od li5 Din dalje. tambure >d 90 Din dalje. ročne harmonike od 84 Din da.! je. —
Zahtevajte t»-koj brezplačni
KATALOG • pouk o m!
63
Kr. dvorski dobavitelj
F. SCHNEIDER
Zagreb, Nikoličeva 12. Proizvod glasoJ.
kokoš e, pnrjc. gosje, naravno in s stroiein čiščeno, dobavlja v vsaki množini
R, CAKOVEC
Telefon številka 59, 4. 3. 60
la
dvakrat	na	i* ' O A
«odčke po kg Din O OU
BENZiN
lahek
ranzito kg
690
V sodih kupca 10 para ceneje.
IVAN PENIČ D. D.
ZAGREB
V-tCi***-«»-'i -WiWfWV '.
A O
O
Oglejte si naše RADIO APARATE z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 voltov in enakosmerni tok 150 voltov. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelane in prvovrstne kakovosti.
2 cevni aparat kompletno Din 1380.—
3 cevni aparat kompletno Din 1980.—
4 cevni aparat kompletno Din 3400.—
Ugodni plačilni pogoji. — Pri nakupu 20 % predplačila, ostanek v osmih enakih mesečnih obrokih.
H. SlfrTNER, LJUBLJANA 5
DUNAJSKA CESTA 1 b D.
Urejuje Oavorin JKavijea. izdaja aa Jtoosorcij »jutra« Adoit ftibmfcar, Za <Naioduo tiskarno d. d MtH uakarnarja fr&ac Jeaeraen. Za laseiauu del je odgovoieu Aloj% Novan. Vsi g Ljudijanj.