L
delo življenje
H
ieio 6
glasilo tovarne alpina iiri

P-jSLOVODSKA konferenca
V dneh od 28/3 do 1/4 1967 je bila v Splitu poslovodska konferenca. Konferenca je imela namen odbrati naše in tuje izdelke. Poleg tega je tekla raz prava o tekočih problemih na področju prodaje.
Konferenca je pregledala 74 naših in preko loo tujih mode lov. Tokrat ao poslovodje in kooperanti zelo pohvalili naše modele. Splošna ocena za ženske izdelke je 5} moškim pa 4. Zaradi velikih izvoznih obvez ima naša prodajna mreža na razpolago manj kot 1/2 domačih proizvodov. Zaradi tega bomo nabavili precej obutve pri naših dobaviteljih kot so: ;;0buča:', ',;Luksor:;, "Jelen1'' , "Ludbreg" itd. Jesensko-zim -ska kolekcija je zelo dobra, zato moramo na tem mestu naše modelirje in tehnologe pohvaliti. Stvari pa bi izgledale še boljše in bi bila kolekcija še boljša, če bi zmanjšali in odpravili napake kot soj slab finiš, slabo in površno žigosanje, ugrajevanje bolj -šili materialov, namerno zakrivanje grobih napak itd.
Zaradi ugodno sprejete kolekcije želimo, da proizvodnja
stori korake za odpravo opisanih slabosti in pomanjkljivosti z namenom, da se sprejeti modeli izdelajo v taki kvaliteti kot so bili predloženi. Na tržišču se bije vedno hujši boj, zato bomo morali • še več storiti za boljšo in kvalitetnejšo izdelavo, le tako bomo lahko obdržali renorne ALPINE pri naših kupcih.
Naši strokovnjaki, predvsem mo-delirji so že dokazali, da so
kos nalogam, pred katere nas postavlja čas, reforma in mednarodna delitev dela. To pa je le majhen del k dosegu končnega cilja. Ta cilj je kvalitetna izdelava, zvišanje proiz -.vodnih stroškov in konkurenčno sposobnost na vseh tržiščih.
Franci Wolf
20 LETNICA PODJETJA
Smo pred praznovanjem 2o-letnice našega podjetja. Dolgo obdobje trdega dela je za nami in spodobi se, da se letos, posebno pa prihodnji mesec zave -mo, kaj pomeni in je pomenilo podjetje Alpina za Žiri.Iz preproste izdelave čevljev, do industrijskega načina je bila pot, ki ji bo zgodovina podjetja posvetila največji pomen. Razvoj odnosov upravljanja z družbeno lastnino je postopek preobrazbe naše družbe. In ravno 20 let delovanja podjetja vsebuje najznačilnejše premike našega življenja. Družba ceni delo podjetja. Prispevek, ki ga je Alpina dajala v kakršni koli obliki ni majhen, pa naj je šel v dvig osebnega ali družbenega standarda. Kot izvozno, podjetje smo dosegli lep uspeh in nam daje upov za bodoče. V obstoječi situaciji,moramo razumeti potrebo razvoja in na ponosu na preteklost, v kateri lahko najdemo velik zgled razumevanja in odpovedovanja,bo mogoče graditi perspektivno politiko, fte gre pri tem zn to, da podjetje solidno posluje, bistvo je v tem, da si bomo pridobili v težkem boju
za trg prostor, ki sloni na de lu preteklih generacij. Smisel prizadevanja zs skupni uspeh bi moral izhajati iz vestnega prizadevanja posameznika. Številno močan kolektiv kot je naš, je sposoben napraviti dosti več posebno tedaj, ko se interes posameznika zlije v skupnega. S tej smeri je dosti, premalo napravljenega. In po 2 o-1 iii letin dela, ko je s a moupravni sistem dosegel visoko stopnjo, smo .e vedno priča vsakodnevni praksi, ki omogoča prevelik vpliv osebnim in teresom.
Praznovali bomo 7. maja. Fro -gram bo soliden in v zmernem okviru. Upravni odbor je že pred časom imenoval posebne komisije za izvedbo proslave. Kolektiv bomo obvestili o poteku praznovanja predčasno. Upamo, da bodo komisije, ki de lajo v širokem sestavu, dorasle svojim nalogam. Kolektiv opozarjam na to, da v reformi gospodarskega življenja nebi bilo primerno proslavljati v največjem razkošju, ker smo vsi prepričani, da bo najlepši dslež k 2o. obletnici podjetja pridno in uspešno delo, predvsem pa zavest, da smo vsi odgovorni za nadaljnji razvoj podjetja.
Izidor Rejc
Avstrijska čevljarska industrija je proizvedla v preteklem letu 12,7oo.ooo parov usnjenih čevljev, kar je za 3% manj kot v letu 1965.
OGLED SEJiiiA V BOLOGITI
Dne 11. marca 1967 zvečer sem se odpravil na pot v Italijo na ogled čevljarslco-modelar -skega sejma. Po vožnji, ki je trajala vso noč, sem prispel v Bologno. Ko sem dobil prenočišče in stanovanje, sem še 'isti dan šel na ogled sejma.
Ze po kratkem ogledu sem' zapazil, da je kvaliteta sejma veliko boljša kot prejšnja leta. Moda 3e je od lanskega leta precej spremenila. Mode, imenovane op-art (črno bele) ni več, opazil sem, da so konice kopit še širše kot lansko, leto. Zato bomo morali tudi .mi osvojiti zlato sredino in preiti no malo širšo konico kopito, saj vse kaže, da se bo konica še razširila.
Na sejmu razstavljajo modeliraj! (privatniki) in firme, ki se ukvefjajo z modelarstvora, usnjarji, kopitarne in razna tekstilno podjetja. V posebnem oddelku pa so razstavljeni stroji ze čevljarsko industrij o.
Pri čevljih je zelo velika izbira barv in se skoraj ne mo-meš odločiti, katera barva, pre vladuje. Izdelani so iz finega usnja; zelo veliko je eksotičnega usnja, to je iz koš kač, kuščarjev, želv, krokodilov in drugih živali, ki jim ne vem imena.
Tudi pri klasičnih kožah imajo razstavljalci zelo široko izbiro barv, saj so zastopane vse nianse. Veliko ženskih čevljev je izdelanih iz zelo
mehkih J.n--iran k:> h ..anaj-inov in velurj v. Pete so pr.cej debele in še vedno nazaj stoječe, samo z malo razliko v spred njem delu (petnem čelu).
Posebnost na sejmu so ženski škornji; ti so iz lahkih ani-linov in'antilopov in vsi z lahko podlogo (flanelo). Škornji so'zelo visoki (4o cm),nekateri tudi1čez kolenovendar so taki že v m&njšini. Škornja s krznen' podlogo na sejmu ni bilo.
'Tudi moški čevlji so na zelo visoki .ravni, Izdelani so iz mehkih telečjih anilinov,šev-rojev, boksov in tudi iz kož krokodilov. So v veliki veči-ni'mokcsin izdelave z mokasin vložkom. Precej jih je tudi z raznimi kapicami, kra-tkimi in dolgimi in z ornamentnim vrtanjem na konicah. Gladkega čevlja (moškega) skoraj ni -sem opazil.
Na sejmu eem videl veliko lepega in koristnega, saj je bi lo na sejmu mnogo modelov in * usnjene galanterije. Taki obiski 3e mi zdijo koristni, saj nam zelo pomagajo pri pri p rt? v 3 kolekcije. Upam, ra se" tega zavedajo vsi ostali člani podjetja in da modelirjem omogočijo še več takih obiskov doma ali na tujem.
Iz razgovorov g tujini mode-lirj i ugotavljam, da druga 'podjetja pošiljajo svoje mode lir je pogosteje in v več -jem številu na razne- oglede sejmov in izložb.
Anten Hribar
OBISK V P?KU IN RUNU
Zadnje dni v marcu smo dobili okrožnico, da gremo vsi slušatelji tečajev za kvalifikacijo in visoko kvalifikacijo na poučno ekskurzijo v Tržič. Tam naj bi si ogledali dve tovarni: Tovarno čevljev Peko in tovarno usnja Runo.
xrišel je prvi april in z njim naša prosta sobota - odhod na ekskurzijo. Vreme je bilo ves teden kislo, Še zjutraj, ko smo odhajali, je deževalo, vendar bolj ko smo se bližali Tržiču, bolj ee je jasnilo. Prispeli smo do tovarne Peko. Tam smo se razdelili v dve skupini.Prvi avtobus je ostal v Peku, drugi pa so se odpeljali v Runo .
Najprej nas je predstavnik tovarne Prko povabil v sejno sobo, Tam nam je povedal kratko zgodovinb tovarne. Zvedeli smo, da podjetje obstoj? od leto 19o3 in ima že Lear lepo tradicijo. Povedal nam je tudi, da je v tovarni 1100 proizvodnih delavcev, da proizvajajo od 5500 - 6500 parov čevljev na dan, da imajo 94 trgovin in v teh trgovinah 350 trgovcev. Raz ložil nam je tudi, da 35/« vse proizvodnje izvažajo, približno polovico na vzhod, polovico na zahod.
Nato smo se zanimali za osebno dohodke, za stanovanjska vprašanja, za izobraževanje v njihovem podjetju, za rekrea cijo, skratka za vse, kar se nam je zdelo zanimivo. Povedal nam je, da je povprečje osety? nega dohodka okrog 76.000.- S din, pri nas pa.cca 65.000,- S din. Ker smo bile v skupini de-
lavke iz prešivalnice, nas je zanimalo, koliko zaslužijo v pre šivalnici. Odgovor je bil, da okrog 7o.ooo.- S din. Za stanovanje imajo probleme in jih rešujejo približno tako kot pri nas. Razlika je le v tem, da Pekovi delavci sodelu jejo tudi v blokovski gradnji. Taki dobijo več posojila in tudi...za daljši rok, to je do 3o let. No, ko smo se o vsem pogovorili, sta prišla dva tovariša in nas odpeljala v tovarno. Ogledali smo si montažo, gumarno in šivalnico.Najtežje smo čakale ogled šivalnice, Videli smo stroj za šivanje obrobe, ki ga imamo že tudi pri nas. Nad vse pa je bil zanimiv tekoči transportni trak. Deluje podobno kot naš trak štev. 6,samo , da teče neprimerno hitreje. Posebnost tega traku pa je ta, da ima na koncu nekako komandno ploščo s signalnimi lučmi.Vsaka delavka ima svoje delovno mesto povezano s to ploščo in kadar dela zadnji zaboj,pritisne na gumb. Na plošči posveti lučka in tista tovari-šica, ki daje zaboje, ve kdo želi delo in ji ga takoj pošlje. Zabojčki so lahki, iz plastične mase in v več barvah. Zares praktično, hitro in lahko poteka delo. Nobenih zast >ev ni in delo je lahko hitreje in bolje opravljeno. Opazile smo tudi, da ima vsaka delavka samo eno delovno fazo, za katero je izurjena, pravi mojster svojega dela. Tudi ne posnemanju jedra delajo tako. Ena delavka samo posnema prednjike (široki ,rob). Ni ji treba vedno menja ti pritisne tačke. Tako lažje delajo hitro in dosežejo večjo storilnost in večji za9 služek. Delajo več tisoč parov enega artikla. Videli smo tudi mehanično delavnico
in kako izdelujejo sekala za sekanje zgornjih delov, V modelih - sekalih so že vdelani takoimenovani oglati simboli za veličine.
^krog lo. ure smo prišli iz tovarne Peko in šli v tovarno usnja Runo. Tudi tam smo videli veliko zanimivega. Predvsem je bile interesantna komora za barvanje zgornjega usnja. Imela je vgrajene fotocclice, ki prekinjajo brizganje barve,kadar ni pod njimi kože, V stro -jarni je delo zelo težko in u-mazano. Ob 13. uri smo zaključili z obiskom in naš študijski program je bil tako končan.
Ostalo nam je še popoldne, Izko ristili smo ga tako, da smo se odpeljali na Ljubelj po lepi, novi avtocesti. Nekateri so šli z žičnico na Zelenico, nekateri pa smo ostali v restavraciji ali v avtobusu, ker smo se bali vetra in mraza. Ko so se naši tovariši vrnili z Zeleni-
Ustanovitelj življenske filozofije ravnodušnosti Zenon je kaj rod gledal za mladimi dekleti. Ko ga je nekdo zbodel, češ, da se to za filozofa ne spodobi, je Zenon smehljaje dejal:
"Lepotice se bi mi res smili -le, če bi jih ljubili samo tepci."
i s
cd, smo se vrnili v Tržiško kotlino, od tam pa s:.:o šli še v ^egunje. Tam smo si ogledali' muzej talcev, ki jo zelo lepo in nazorno urejen. Seveda smo obiskali dom Avsenikov, avtorjev premnogih poskočnih viž.
Tako smo prebili prijeten in
koristen dsn. Videli smo veliko stvari, katere nam bo.x koristile na izpitu in v bodoče pri delu.
Tako smo združili prijetno s koristnim.
V imenu vseh tecajnxkov bi izkoristila to priliko in se zahvalila vsem, kateri so nam omogočili, da smo ta dan videli toliko koristnega,
I-I.ilda Kržišnik
KJE BOMO LETOVALI
Kar hitro bo prišel čas, ko ad bomo morali odločiti, kje bomo letos preživeli dopust. Da bo odločitev lažja, bom članom kolektiva posredovala nekaj že znanih podatkov iz priprav ze letošnje lctova -nje v "Zlatcrogu" v Umagu.
"'etovanja se bodo pričela 1„juhi j a in bo trajala
predsezona od 1. do 3o. junija sezona od l.jul, do 3o, avgusta pobezone od 1. dc 15.septembra.
Cena oskrbnega dno v letu 1567 bo znašala:
a)	v predsezoni in posezoni
od ]. - 3o/6 in od 1 - 15/9
za otroke do lo let 9--ND za odrasle	18.-NE
b)	v sezoni
od 1/7 - 31/8 1967
z? otroke od lo let 13.- ND .. za odrasle	21.- ND
V sgoraj navedeni ceni ni upoštet regres podjetja, ker o tem samoupravni organi še ni so razpravljali.
Člani kolektiva bodo lahko tudi proste dneve (sobota, nedelja, prazniki) pred pričetkom obratovanja počitniškega doma preživeli v počitniških hišicah v Umagu s tem, da si., bodo sami preskrbeli prehrano. Potrebno bo samo, da pri odgovorni osebi v podjetju dobijo tako-imenovano "Nakazilo za wekend:;. Prispevek za wekend pred 1. junijem (za kritje stroškov elektrike in vode) znaša za hišico 5,oo N din dnevno.
Omenim naj še to, da je v naše počitniške hišice napeljana voda. Ponovno je urejena tudi obala in poseben bazen za otroke. Da je ves camp v prijetnem borovem gozdičku, je verjetno večini članov kolektiva znano. V predsezoni in posezoni je zaradi klimatskih razmer zelo primeren čas za oddih starej -ših ljudi.
To so glavni podatki v zvezi z letovanjem v "Zlatorogu". O vsem ostalem: regresu, prijavljanju in podobno, boste pravočasno obveščeni.
Majda Trček
ŠVEDSKA je v preteklem letu u-vozila 6,31o.ooo parov čevljev, od tega 67,5% ženskih čevljev. Uvoz otroških čevljev je na -rastel za 22%. Letni potrebe po čevljih anašajo na Švedskem 26.9oo.ooo parov, od tega usnjenih čevljev 16,600.000 parov „ Formoza, Japonska in Hon-kong so izvozile na Švedsko 3,300,000 parov. Švedska je v sosednje skandinavske dežele izvozila 153.000 parov čevljev, v Sovjetsko zvezo pa 13.000 parov.
AMD
MOTORIZIRANIM ČLANOM KOLEKTIVA
V zadnjem biltenu vprašuje član našega kolektiva, kako -naj hodi. Ne mislim na to odgovarjati, saj menda tudi nekje v Zireh obstoja komisija za varnostprometa, ki je dolžna, da rešuje take reč.' .. pač pa bi napisa], nekaj za tiste, ki vprašujejo, kako naj vozijo.Mislim na tiste, ki se prijavljajo za obiskovanje tečaja za po laganje vozniškega izpita pri" AMD (avto moto društvo), Obi -čajno je tako, da na tečaju dobijo osnovno znanje o cestno prometnih predpisih, napravijo 15 - 20 ur praktične vožnje, opravijo izpit in društvo jih ne zanima več. Dobro pa bi bilo, da vsak, ki položi vozniški izpit, postal član AMD. Posebno pa mislim, da so tu od -prte široke možnosti udejstvo-vanja mladine, ki vedno toži, da se nima kje izžvvljati, Dalo bi se organizirati moto-kros z mopedi, katerih v Ziireh ne manjka ali ocenjevalno vožnjo z motorji in avtomobili, razne izlete z lastnimi vozili, združene s pLaninaretvom itd. Za izvedbo teh predlogov pa nam je potrebno aktivno in delovno članstvo mladih ljudi, navdušenih za ta šport.
Ravno tako pa ii."..^ nemalo koristi od društva ostali motorizirani člani, saj lahko le člani, ki so včlanjeni v AMD z svojim motornim vozilom n. pr. dvignejo pri AL ZS kreditna pisma za potovanje v .inozemstvo, s katerimi lahko plačujejo razne usluge v tujini, n.prr prevoze poškodovanih vozil in osob, zdravnišice in .ne-
haničarske usluge itd. ne da bi za to potrošili dragocene devize, Doma pa imajo člani popuste v servisnih delavnicah AMD, avtolcampih, pri nabavi ben cinskih bonov za potovanje v inozemstvo, pri uslugah "Pomoči - informacije", ki jih člani lahko plačujejo s kuponi, ka-to?- vsak dobi, ko plača člana • r^o. Vsak kupon predstavlja 1 delovno uro, ali lo km prevoženih z vozilom "Pomoč-informaci--je", Za nečlane stane 1 delovna ura 2.000.- S din, ali 1 prevoženi kilometer 15o,- S din. Vsak član dobi tudi knjižico "Motoriziranim turistom" ter 36-znam vseh avtoservisov in avto-kampov Jugoslavije,
V bodoče ima društvo namen organizirati predavanja o prometnih predpisi&j saj se ti tako hitro dopolnjujejo, da jim sledijo lc tisti, ki^imaj o stalno z njimi opravka. Želimo, da bi
Pesnik in romanopisec Walter Scott je sr:čal berača in ga hotel obdarovati, ^er pa slučajno ni imel pri sebi drobiža, mu 4e dal srebrnik in re-rele :
"Nate, vzemite; os' ".ete mi pa dolžni šest penr..y^ vf."
"Bog vam povrni," se je zahvaljeval berač, "želim vam samo, da bi živeli tako dolgo, dokler vam ne poplačam tega dolga."
bila ta predavanja dobro obiskana, saj bi tudi na tem predavanju slišali o tem, kako naj hodim.
^čitno je, da bi bila dejav -nost AMD lahko zelo pestra,žal
pa je zainteresiranost ljudi, posebno mladih, zelo majhna. Manjkajo nam tudi lastni prostori, delavnice, garaže, učni pripomočki .in s tem v zvezi sevod;. denar.
V nedeljo 16.4. 1967 bo imelo društvo svoj redni letni občni zbor, na katerega vabimo Vb- tiste, ki jim je motoriza-cija pri srcu.
Prane Mlinar
VPRAŠANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE POD ŠIFRO "DESLi-VO" SMO PO SREDO V.,-, LI POSEA JI LJUDSKE Mlf LIGE LIRI IN PREJELI SLEDEČE POJASNILO
O HOJI IESCEV
V 64. členu Temeljnega zakona o varnosti promet, na javnih cestah je določeno:
"Pešci morajo hoditi na cesti po pločniku ali drugi površi ni, k:, jo posebej narejena in določena z si pe-šče.
Na cesti zuna.i naselja, kjer ni -pločnika" ali dru^e za pešce"' d o loc o ne p o v r š i ne , mora .fo ho d it i pese i p o s kr s ,j ni I~v i str iini" .•"t.'st'e" v sme.;-i hoje ,
Ge gredo pošci v organizirani skupini, morajo hoditi po skrajni desni strani ceste."
Zakonsko določilo se nenasa na režim prometa pešcev na cestah izven naseljenih krajev, soj se drugi odstavek 64. člena Temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah začne:
"Na ce-ti z.ncj n< selja.,
torej tu so pešci dolžni hoditi go levi strani ceste, če ni plo čnika ali za nje določene druge površine. Če pa so ob cesti zunaj naselja pločniki ali steze za pešce, potem lahko hodijo pešci po levi ali desni strani ceste.
Namen tega določila je v tem, da ščiti pešce pred vozili tako da se voznik in pešec, ki si tc< ko prihajata nasproti, prej opa> žita in drug drugemu umakneta.
•^romet pešcev v naselju s tem določilom ni posebno predpisan, kar pomeni, da pešci na cesti znotraj naselij lahko hodijo po levi ali desni strani, ne glede ali so ob cesti pločniki ali po< sebne površine za pešce.
Vsekakor pa ^e promet pešcev bolj varen, ce tudi v naseljih, kjer ni pločnikov, hodijo po lo vi strani ceste.
^p.dalje Temeljni zakon o var -nosti promet? na javnih cestah v 2 o odstavku 26. člena določa: "Pešci, kolesarji in jezdeci smejo, če niso zanje posebej napravljene steze, uporabljati ?»ase na ceati na.ivec en meter širok del vozišča, r^imano' od' ustreznega n;,e^ove-ofs ro~Fa"~::" Nujno je, da pešci upoštevajo tudi to določilo zakona, ki je za Ziri bolj pomembno kot pa vprašanje "Deslevo". So namreč primeri, da gredo večje skupine občanov na delo ali z dela, pa tudi ob nedeljah in praznikih, prav po sredini ceste in tako močno ovirajo druge udeležence v prometu. Pri naraščajočem pro metu mora vsak udeleženec v prometu, tudi pešec, upoštevati zakonita določila in se po njih ravnati, da bo manj pro -metnih nesreč z velikimi materialnimi škodami in človeškimi žrtvami,
Stane Sladič
ČESTITKA
'Nad pol atole tj a deluje na glasbenem in ljudsko-prosvet-nem področju v industrijskih Zireli„ Tam poučuje glasbo, sklada in snuje nove pesmi nenehno in neutrudljivo ... Tako jc začela predstavljati napovedovalka RTV Ljubljana skladatelja in vaditelja moškega zbora naše tovarne 'Antona Jobsta in s tem tudi pevce, kateri so bili zbrali vso ko-rajžo, se prijavili in v soboto 18. marca v oddaji Pokaži, kaj znaš zapeli dve pesmi. Pes mi sta po radijskih valovih prešli meje brez potnega lista, brez vize. Menda ni bilo člana našega kolektiva, ki ne bi ta dan poslušal po radiu ali v . nedeljo po televiziji gledal naše pevce. Mirno so bili prikorakali pred mikrofon, pred občinstvo; brez treme je kazalo da so in brez spodrsljaja so zapeli pripravljeni pesmi. Kako prijetno smo se gledavci počutili, saj so nas Zirovce predstavili, še posebej v pesmi rami; predstavili Alpi-no, predstavili tistim, kateri še dobro vedo ne, kje prav zaprav so te Žiri. Težko smo" čakali ocen. Ob razglasitvi smo bili slišali pohvalo zboru iz Alpine. Strokovna ocena ni mogla" mimo, ne da bi izvajalce pohvalila, čeprav je strokovna komisija bila v zadregi, saj je imela izbirati med dobrimi tekmovavci. Da Slovenci radi pojemo, to vemo; da radi pesmi poslušamo tudi in to prav tako, da neradi hvalimo; pretirano še celo ne in vendar je spodbudno to, da prihajajo čestitke na posamezne pevce, člane zbora in jim želijo še naprej uspehe.
Kako prijetno je tako pisemce in tako malo besed je napisanih: Čestitamo i S klicajem vred, komaj črka za vsak prst. Kako vspodbudno, kako malo pa tako veliko. Tudi uredništvo našega glasila ne more mimo tega neopazno in zato želi vod ji in vsem pevcem še mnogo uspeha in osebnega zadovoljstva pri petju narodnih in umetnih pesmi.
SINDIKAT IN NJEGOVE NALOGE
V februarju se je sestal na III. plenarni seji Občinski sindikalni svet. Glavna tema razprave so bili novi predpisi v zdravstvenem varstvu in program dela ObSS za leto 1967.
Člani ObSS Logatec so bili proti vsaki soudeležbi zavarovancev pri plačilu zdravstve -nega varstva.
Naša občina je 3o% izpod republiškega povprečja v osebnih dohodkih, zato je ogorčenje čla nov sindikata upravičeno. Težko si zamišljamo družino s" pov prečnim osebnim dohodkom S din 40.000.- (takih je na našem območju večje število), kako naj v bodoče krije stroške pre gledov zdravnika na domu, pre-. voz z rešilnim avtomobilom, oskrbo v bolnici itd., kar vse skupaj predstavlja izdatne denarne izdatke pri zdravljenju in se le-ti ne morejo kriti iz nizkih osebnih dohodkov delavcev. Ali ne bo vse to preveliko breme , ki .bo otežkočalo že tako nizek življenski standard tistih, ki so v podjet -jih. Glejmo tudi na porast živ
ljenskih stroškov, ki so v januarju za 3,2% višji v primerjavi z decembrom. Zvišali so se stroški stanarin, obleke in o-butve za 2/o in stroški uslug. Upravičeno lahko gledamo na nove stroške zavarovancev v zdravstvi! samo z negodovanjem in jih v nobeni meri in obliki ObSS ne more podpreti.
Glede nadomestil za prvih 3o dni odsotnosti od dela je plenum ObSS mišljenja naj le-tega določa delovna organizacija le za prvih 7 dni. V vseh ostalih primerih nadomestilo ne bi sme lo biti manjše od 3o%.
Postavljamo vprašanje, zakaj je zakon sprejet tako hitro, brez predhodnega razpravlja -nja med zavarovanci, Plenum ObSS je mnenja, naj se predpisi, ki urejajo udeležbo zavarovan cev pri zdravljenju ponovno obravnavajo v javnosti.
Ne bo odveč, če še na kratko navedemo glavne naloge, ki so o letošnjem letu pred sindikatom. Seveda tu ne moremo predvideti vseh tistih nalog, ki se vzporedno postavljajo s programom dela, to je občasno. Za reševanje takih nalog se postavlja. vprašan,e kvalifikacije in iznajdljivosti ter aktivnost sveta, predsedstva in vseh treh komisij.
Haloze OBSS Logatec
1.	-ktivno delo s predstavniki SP v obliki posvetov vsaj enkrat na. dva meseca v Lo -gatcu in v Zireh.
2.	Stalna koordinacija med Ob SS in SP. ObSS mora sprem -ljati delo, težave in probleme sleherne SP z obiski
in preko občasnih informacij SP.
3.	ObSS si mora kot do sedaj prizadevati, da zlasti manj-
še SP aktivno aktivno delujejo in naj obenem spremlja samoupravljanje v takih delov -nih organizacijah.
4.	Redno na sejah predsedstva obravnavati deformacije in nepravilnosti, ki,se pojavljajo v SP na našem področju, v težjih primerih pa je treba sklicati svet.
5.	Zaščitna vloga sindikata preko pravne posvetovalnice
.in samoupravnih organov.
6.	Borba proti samovolji in izrabljanju delovnega mesta.
7.	Prizadevanje ObSS, da sklepi, katere sprejme,* ne ostanejo samo na papirju, ampak se realizirajo. ObSS naj mesečno oz. po potrebi izdaja informacije, s katerimi naj informira članstvo o u-spehih in načelin ter nalogah sindikata.
8.	V samoupravnih aktih spremembe, ki naj zahtevajo izobraževanje in samoupravljanje.
Ankete in analize:
1.	Analiza uporabe sklada skupne porabe in kako so podeljena denarna sredstva kot nadomestilo za prejšnjo K-15.
2.	Analiza ankete o samoupravljanju v naši občini. Anketa5^ izvedla v januarju in
Britanska čevljarska industrije v preteklem letu proizvedla nekaj manj kot 2oo miljo nov parov čevljev iz usnja, v 450 tovarnah. Polovico letne proizvodnje je izdelalo 20 velikih podjetij in od tega 5 pa djetij 65 milijonov parov, to je ona tretjina od skupne bri tanske proizvodnjo.
je zajela lo# samoupravijavcev. Podatke te ankete bomo v obliki analizo posredovali vsem delovnim organizacijam. V analizi bo prikazano stanje oz. odgovori anketirancev za vsako delovno organizacijo posebej, zaključeno s skupnim pokazateljem. Analiza nam bo služilo kot glavno gradivo za občin -sko konferenco samoupravijav -cev.
3. Pregled stanja gospodarskih organizacij, kako imajo u-rejene pravne predpise (statuti, pravilniki o delovnem razmerju, OD, HTV in drugo).
Pregled splošnih pravnih aktov podjetij, katera nimajo na našem področju direkcij, ampak samo poslovne enote.
5. Pregled delovnih mest po gospodarskih organizacijah.
6„ Analiza stanja in prehoda na 42-urni tednik v povezavi s komisijo pri OS.
7. Poročilo o stanju delavcev, ki želijo biti člani sindikata in so zaposleni pri zasebnikih.
___a. .-Stiurlij^iax-poročilo o prob
lemu zaposlovanja in brezposelnosti v občini v po -vezavi z zavodom za zapo -slovanje.
9. Pregled sklepov DS, s lcate rim je rešen problem 3o-dnevne odsotnosti z dela za čas bolovanja, ki jo mora plačati gospodarska organizacija.
10.	Pregled delitve osebnih dohodkov v naši občini.
11.	Poročilo o poteku sej samoupravnih organov delovnih organizacij.
ObSS naj svoje delo prilagodi terenu ter stalni koordinaciji pri povezavi s SP v občini. V ta namen se mora ObSS zavzeti za neposredno aktivno sodelovanje s sindikalnimi podružnicami. Sleherni delovni človek želi sindikalno organizacijo, ki bo dosledna v razvoju samoupravljanja na vseh po-dračjih, ne pa teke, ki bo
K pruskemu ministru Hardenber-gu je prišel prosilec, ki je imel smolo, da je bil funkcionar prav tisti dan silno zaposlen. Vendar je vztrajal in vztrajal, da bi ga minist sprejel,. Nazadnje je vratarju dejal, da bo rekel ministru eno samo besedo. Tedaj ga je minister sprejel.
"Dobro", jo rekel, :;toda samo eno besedo."
Prosilec je hip premišljal, nato pa je pomolil prošnjo pred ministra in rekel: "Podpis '!"
Hardenberg je prošnji ugodil.
skrbela za ozimnico in pobiranje članarine in bila tako rekoč v "ilegali", Sindikat se mora nenehoma uveljavljati in dobiti svoj ugled.
Uresničevanje družbene in gospodarske reforme ter s tem svig življenske ravni je glavna naloga, ki se postavlja pred sindikat in slehernega člana.
Marjan Petrič
ObSS Logatec
VESELI SMO USPEHA
V sredo, 12. parila 1967 so bili zaključeni izpiti za pri dobitev kvali_ikacije in viso ke kvalifikacije v naši stroki. Izpite so v okviru Izobra ževalnega centra čevljarjev opravljali naši delavci, ki so obiskovali 4t=ma§9Čni tečgig aagpjnipravo na te izpite, katerega ie organiziralo podjetje/
Večina tečajnikov je izpite z uspehom opravilo, cilja niso dosegli samo 4 tečajniki. S tem se je pokazalo, da njihov trud in vestnost na tečaju niste bila zaman in vese -Ije ter zadovoljstvo ob zak -ljučku je bilo zasluženo.
Nazive so pridobili:
K - prešivalka
1.	Albreht ^arija
2.	Bačnar Marija
3.	Bernik Joža
4.	Hribar Morija
5.	Jereb Ivanka 1645
6.	Jereb Marija 18o3
7.	Je3enko Anica
8.	Kamer Brede
9.	Kristan Ivanka
10.	Kržišnik Hilda
11.	Likar Vida
12.	Novak Nada
13.	Pečelin Martina
14.	Peternelj Vida
15.	Podobnik Milka
16.	opik Romana
17.	Tavčar Ivanka
18.	Uršič Rozi
19.	Ušeničnik Helena
20.	Žakelj Gabrijela
VKD - izdelovalec zgornjih delov obutve
«
1.	Bekš Janez
2.	Burnik Janko
3.	Dolenc Vida
4.	Pre lih Marta
5.	Grošelj Justina
6.	Gruden Cveto
7.	Jesenko Prane
8.	Karner Alojz
9.	Kavčič Bernard
10.	Kepic xaarjan
11.	Kolenc Zdcna
12.	Marovt Prane
13.	Novak Marija
14.	Novak Val3ntin
15.	Peternelj Jernej
16.	Peternelj Julijana
17.	Peternelj Konrad
18.	Pišek Deša
19.	Slabe Kristina
20.	Tavčar Anton
21.	Žakelj Pavel
22.	Žakelj Viktor
23.	Kune Vinko
24.	Ovsenk Helena
VKD - izdelovalec spodnjih delov obutve
1.	Čadež Viktor
2.	Calik Janez
3»
4.
5.
6. 7. S.
9.
10.
11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 13.
13 c
2o. 21* 22 c
23.
24.
25.
26.
27.
28.
r-, p,
Dolenc Pavel Erznožnik Metod. Gorj up Anton Jereb Prane Juatin Slavko Koleno Anton Mlakar Albin Mlinar Anton Kovak Mirko Pisk Jože Pivk Vladimir Podobnik Anton Podobnik Jakob Podobnik Marjan Podobnik Milan Poljanšek Rudolf teSe lin Prane Slabe Ivan Strlič Alojz bink Anton Ircek Silvo Treven Boris Tušek Janez Uršič Ivan Ufišničnik Stanko Vellcavrh Albin Demšar Stanko
VSEM ISKRENO ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU.
NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA
V mesecu marcu je bilo nekaj več sprememb ali kakor rečemo, fluhtuacije delovne sile.
Po lastni odpovedi sta prenehali z delom v podjetju Štefka Flander iz lahke šivalnice" in Marija Oblak, delavka v sekal -niči.
Na odluženje kadrovskega roka so odšli 4 delavci: Prane Doli-nar, Štefan Poljanšek, Jože Je-zeršek in Miha Govekar. Iz JlA sta se vrnila delavca Novak Jože in Martin Pešič.
Iz našega obrata v Gorenji vasi je šel ne odluženje kadrovskega roka Marko Miklavčič, iz JLA pa se je vrnil na delo Janez £u bic.
Naša prodajna mreža je imela v tem mesecu nekaj več sprememb. Novo sprejetih delavcev in delavk je bilo 6, odšli so pa 3. Za prodajalno v Banja Luki je bil imenovan nov poslovodja, pravtako je upravni odbor imenoval poslp.vod^Blzaohgivo prodajalno v Osijeku. Ta prodajalna bo pričela poslovati sredi aprila.
Žiri, 15. aprila 1967
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo tovarne čevljev ALPINA ZIRI.
Ureja ga uredniški odbor:
Konrad ^eternelj, Jože Peternelj, Silva Burnik, Ernest^Mlakar, Magda Čadež,
.Alfonz Zajec,odgovorni urednik Majda Trček, glavni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 900 izvodov .
Pri lcončni fazi urejanja našega glasila smo od Občinskega sindikalnega sveta Logatec pre jeli še naslednji članek, s prošnjo, da ga objavimo še pred volitvami;
PRETEKLOST OSKOVA, DA GRADIMO PRIHODNOST
Spet borno volili poslance in občinske odbornike, tako kot pred dvema letoma, kot že mnogokrat prej. Več kot dvajset let že izbiramo, glasujemo za kandidate in dedalje manj volimo samo kandidate. Volitve postajajo naša vsakdanjofct,pra vica in dolžnost. Volitve ostajajo, spreminjamo pa njiho-vovsebino, v daljših časovnih presledkih izpopolnjujemo tudi način in obliko, a ne zaradi volitev samih, spremembe so od raz naše poti iz preteklosti v sedanjost, iz sedanjosti v prihodnost. Spremembe so zato, ker smo si iz preteklosti s svojimi rokami zgradili sedanjost, zgradili sebe, družbo, mišljenja in življenje, takrat, ko smo bili na začetkOL te poti, s^io mnogi mislili, da volimo le kandidate. Danes vemo, da smo glasovali za družbo, za odnose v katerih živimo, oziroma delamo, se pogovarjamo , načrtujemo, sprejemamo in uresničujemo obveze.
čez nekaj dni, t.j. 13. In 23. aprila se bomo spet srečali na voliščih. Tokrat bo mnogo manj takšnih, ki bomo volili le kandidate'. To bodo storili le oni, ki no morejo ali nočejo videti razlike med včeraj in danes. Drugi bodo glasova-
za danes in za jutri, ko naj bi izpolnjevali današnje načrte, ki smo si jih zadali lani, letos, pred mnogimi leti: glasovali bomo ze samoupravo, socialistično družbo. Na volilnem listku obkroženo ime kandidata bo pričalo o naši pripravljenosti izvesti cilje in naloge, ki smo jih sprejeli z gospodarsko in druž b.sno reformo. Volitve bodo potrdilo zadovoljstva ob dose -ženili • dosedanjih uspehih. Z volitvami izrazimo veselje in zadovoljstvo, da smo v preteklosti zdradili nešteto šol, zdravstvenih domov, cest, vrsto objektov in tovarn, v katerih dosegamo tudi evropske rezultate dela in svetovno kakovost izdelkov.
V ustvarjanju bogastva in oblikovanju novega družbenega reda, ki ima za svoj cilj lep-še in srečnejše življenje,smo sodelovali vsi. Mnogi med nami pa včasih pozabljajo, dr. še nikdar v zgodovini slovenskega naroda nismo namenili toliko pozornosti in sredstev zc dvig družbenega standarda kot pravzadnja leta. Ko že ob bo gati mizi kritiziramo dosežke naše družbe in negodujemo ob težavah, pozabljamo na včerajšnje , ki so 3e nam zdele voč-je, še bolj nepremagljiv:. Pozabljamo, da smo jih premagali
Velikega ministra Gladstona so vprašali, koliko govorov lahko pripravi politik v enem tednu.
::To je zelo različno," jo odgovoril Gladstone. "Ge je mož nadarjen in pameten, lahko sestavi samo enega; če je bolj povprečen morda dva; če je cepec, pa tudi deset."
sami z voijo, prizadevanjem in neumornim delom. Preveč smo skromni, da bi priznali, da se ne bojimo jutrišnjega dne. Pre večkrat smo v preteklosti zmagovali v borbi s težavami, da se nam bi danes zdelo potrebno, da glasno in jasno povemo:
;; tvt
J.V
e bojimo se jutrišnjega dne
Vsi skupaj smo ustvarjali, vsakdo je po svojih močeh prispeval svoj kamenček k zgradbi, ki jo gradimo in širimo. In ko smo pred leti glasovali-volili, bo nam bili obrisi prav te zgradbe manj jasni kot danes, pa vendar smo volili kandidate, za katere smo smatrali, da bodo skupaj z nami naj sposobnejši zidarji in graditelji družbe, ki jo še vedno gradimo. Vedno in povsod, po vsej naši domovini smo se srečevali na gradbiščih: mladi di, starejši, ženske,>možje. Zi Začo moremo biti skupaj tu -di sedaj, ko spet izbiramo najboljše med milj oni "zidarjev". Zato, ker smo zidali vsi., z vso pravico prihajamo na volišča in po lastni preso ji in želji izbiramo in volimo, Naša dolžnost pa je, da ::zgradbe'; v izgradnji ne za -pustimo. Zato ker smo jo gradili vsi, smo tudi vsi odgo -vorni za njeno dograditev. In ker pri delu ni fant zame":.:: njal dekleta, mož ne žene, mlajši ne starejših, imamo pravico, da volilno dolžnost opravimo sami, da dokažemo, kako globoko v nas je prepri-..-čanj-e, da smo dosle jddelali prav,
Z letošnjimi volitvami najbolj ših tovarišic in tovarišev pa" spet zagotavljamo, da bo naše delo dobro, uspešno in pravilno tudi jutri.
Organizacija Socialistične zveze vabi vse svoje člane in občane, da se polnoštevilno udeležite volitev 19. in 23. aprila letos in vam naroča, da uveljavite svojo samoupravno pravico ter izpolnite svojo družbeno dolžnost.
GLASUJTE ZA SKUPNE IN NAPREDNE INTERESE !
PREPISANO :
Ivan Cankar je imel leta 1913 v Ljubljani politično predavanje, na katerem je izjavil:
"Avstrija leži v "dreku", mar smo mi Slovenci poklicani za to, da jo vlačimo iz njega ? iQRajši si ustanovimo jugoslovansko republiko."
Politični komisar, ki je bil navzoč, si je vestno beležil pis teljeve besede. Zaradi njegove ovadbe je bil Cankar obsojen na sedem dni zaporo (ker je bil slovenski sodnik dokaj uvideven).
Ko je prestal kazen, ga je prijateljska družba odvedla na ok-repčilo v gostilno "Pri fajmo-štru".
O Cankarjeve, zaporu so pisali takrat vsi slovenski listi, najkrajše pa je poročala socialistična "Zarja": "Včeraj so izpustili iz zapora Ivana Cankarja. Ze na obrazu se mu pozna, da se ni .prav nič poboljšal."
IZ ZGODOVINE ŽIROV
Tistim bravcem našega glasila, kateri so izrazili željo naj bi objavili še kaj zgodovinskega iz našega kraja, nameravamo ustreči v naslednjih izvodih. Drugi pa naj povedo, če jim je to všeč.
Za to številko smo izbrali tole:
1723,	dne lo.marca. Loški grad
Vsled cesarskega patenta z dne 15. decembra 1722. in pa vsled ukaza deželne gosposke z dne 25. februarja leta 1723. veleva loško gospostvo Mihaelu Bogataju, žirovskemu županu,da naj javno naznani ljudstvu, da je odslej prepovedan po vsem Kranjskem beneški bakreni drobiž, kakor quattrini, soldi, bezzi in penezi. Zato naj tok denar vsak izda v šestih tednih, ker potem izgubi svojo veljavo. Tudi bo pod kaz\.ijo prepovedano tak denar donaša-ti v deželo. Na mejah, pri mitnicah in v uradih se bo tak denar jemal, kakor kako drugo tihotapsko blago.
1724,	dne 2.junij a.Loški grad
Vsled povelja deželne gosposke z dne 3. aprila leta 1724 ukazuje loško glavarstvo žirovsi: skamu županu Mihaelu Bogataju, da naj naznani vsem prebivav-cem po svoji županiji, da ne smejo požigati lazov in goz -dov, kakor tudi .ne goniti tje škodljivih koz. Kdor bi se ne ravnal po tem ukazu bi bil kaznjvan.
Ko se je pisalo leto 159o či-torno, da je po žirovski županiji stanovalo 05 kmetov, 100
kajžarjev, 4. gostači in 15 novinarjev .
VPRAŠAN A -PREDLOGI- PRIPOMBE
Uredništvu i
Kaj res ne bo le£os_'Vcč prazno vanja za 9. maj in" 4. julij, kakor se je začelo govoriti med ljudmi ?
Frančiška
Tudi mi smo slišali to razpravo, vendar Zvezna skupščina o tem še ni odločala, zato zaenkrat ni sprememb.
Tov. urednik !
Med delovnim koektivom kroži govorica o neenakem nagrajevanju skladiščnih delovccv. Prosim pojasnite mi, če je to res oziroma v čem je različna odgovornost in teža dela sicladiš -čilih delavcev v posameznih skladiščih materialov (spodnje usnje, forniture in gornje usnje) Pojasnite tudi, čc je to v skla du s pravilnikom o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Socialist
Pristojna služba je dala nasled nji odgovor:
Ta govorica je utemeljena. Komi sija za oceno delovnih mest je smatrala, da je med temi delavci razlika predvsem v strokovnosti. Zaradi tega imajo vsi prizadeti odločbe, ki so v skla du s pravilnikom o delitvi sredstev ze osebne dohodke.
To pot priobcujemo pesem, s katero so se naši pevci predstavili v oddaji Pokaži, kaj znaš v ljubljanskem radiu in televiziji.
Pesem je bila že pred leti napisala profesorica DARINA KONC, uglasbil pa jo je skladatelj ANTON JOBST.
ŽIROVSKA
Oj, mi smo pa tam na Zirovskem doma v prelepi dolinci na koncu sveta. Smo skriti med hribi pa to nič ne de, po celem nas svetu poznajo ljudje.
Pri nas na Žirovskem navada je ta, da glavico bistro Žirovčan ima. .in vedno pripravne in pridne roke pa zraven še dobro,veselo srce.
Če hočete varr.o po svetu hodit", vsaj enkrat na našo plat morate prit%, da boste kupili si gojzarjeiz par, Žirov pozabili ne boste nikdar.