F Leto XVII. f Celju, dne 17. m*ja 1907. Štev. 57. DOMOVINA Moseftna priloga »Slovanski Tehnik«. Kaj aas uči dosedanji volilni boj? A thinking man ia tbe arorat enem; the Prince of Darkness ran have. ('arijrle. (Misleč človek je najhujSi sovražnik, kar jih more imeti Princ Trne.) Po prvi bitvi navstalo premirje ▼porabimo v to, da se otremo nazaj ia okolo sebe, da proačisio taktiko in si ogledamo orotje nasprotnika, s katerim smo se borili ter se bodemo borili tadi v bodoče. Samo kdor dobro pozna svojega nasprotnika, njegov način bojevanja in njegove namene, bode mogel uspešno njegovo napade odbijati ter ga napasti na njega naj-najslabejiem in najobčntljivejiem mesto. Na delo torej. .Slov. Kmečka zveza" se je ustanovila z namenom, kakor je dejal pred-sedaik njo ustanovnega shoda .vzbuditi kmetski stan k novemu življenju. .S. K. Z." hoče zdrotiti kmete, da bodo kot stan sloino nastopali in branili svoje koristi proti vladi in proti drugim stanovom." .Domovina" je podvrgla program „8. K. Z." trezni in stvarni kritiki, dokazala je. da je v glavnih točkah v slovenskem smislu protikmečki. ker veleposestniški. Nasprotniki niso mogli ovreči niti eue besedice, izpodbiti niti ene trditve naše kritike. Tega niso niti poskusili, pač pa so začeli trgati posamične besede in stavke iz naših člankov ter zavijati njih smisel. S tem LISTEK. Diogen. Hriataki »pisal Av^an! Seno«, prevedel -»j— (Odje J XII. V gornjem dela mesta drvili so štirje hitri konji, polnokrvni, ognjeviti in tankonogi, da ko letele izpod podkev iskre na vse strani. Se plemenitejši pa so bile osebe, ki so sedele na teh konjih. Na vitkem belcu, ki je imel po torško z zlatom okovane nzde, je sedela vitka, ponosna gospa. Pero postrani klobuka se jo veselo vilo po zraku, bnjntii lasje so padali po terano-radeči žametni jopici, dolgo črno krilo pa je vihralo za njo kakor zastava v vetrn. Resnično, ta žena je izgledala, kakor da ne sedi na konjn. ampak plava v zraku. Smejala se je, črvljala, vrtela neprenehoma svojo glsvo, a njena majhna noga je tičala tako trdno v strnienu, ti jena majhna roka je tako trdno držula pozlačene uzde, nepoštenim sredstvom so svojim bralcem in pristašem, ki niso naših člsnkov brali, nbijsli v glavo, da smo največji sovražniki kmeta, da mu ne privoščimo večjih dohodkov, ki ma jih daje v današnjih razmerah živinoreja itd. Mi smo .Slov. Gosp." pozvali, naj da ponatisniti naše članke ia aaj je razširi med svoje naročaiko, da je bodo brali in sami presodili, kdo je sovražnik kmeta mi, ali oni. rSL O." tega ni storil, zavijal je pa še nadalje. Kandidatje .Kmečke zveze" so aa svojih volilnih shodih tndi v tem smisln govorili in katoliški dnhovaik dr. Anton Korošec je celo na letakih na ta način delal propagando za se ■ed volilci v svojem volilnem okrajn. To govori jasno za se in osvetljuje moralo teh politikov. Tq pa ai vse. Godile so se še hujše stvari. Duhovstvo je s prav majhnimi izjemami krenilo na politično pot. Politiko so duhovniki terali v cerkvah, v bratovščinah, v bralnih drnštvih in v privatnih pogovorih. Nastopali so kot dnbovniki in dušni pastirji ne samo v cerkvi — ampak tudi v društvih in v privatnem življenju — prepričevali so z besedo in s svojo auto-riteto kot dušni pastirji nerazsodne Ijndi, da se gre pri volitvsh za vero, cerkev in cerkvene uredbe, katere so baje v nevarnosti pred brezbožnimi liberalci. Opisovali so .grozodejstva" ki se baje gode na Francozkem in grozili, da bode tadi pri nas vse tako. ako ne bodo volili kandidatov rKaečke elastično, zaokroženo njeno telo je sedelo tako varno v sedlu, da se je čndil vsakdo hitrosti in spretnosti konja, še bolj pa krasnemu profilu, ognjevitemu zanosu mlade amaconke. primeroma s živo njeno naravo je iz* gledal konj še prelen. Poleg nje je jahal vranca kavalir. raven kakor svoia, močen kakor železo, lahek kakor pero, prava slika izobraženega finega človeka ia aristokratske elegance. Grofica Terezija je svojega soseda pogledala večkrat z očesom, iz katerega je žarela istočasno strast, ponos in sebičnost, ksr vse skupaj imennjejo često ljudje ljubezen. Drugačen je bil drugi par, ki je sledil prvemu. Tudi Belizar je jahal iskrega vranca. Ponosni junak je bil nekako razjarjen, stiskal je ustnice, gubančil čelo, semtertje se je nasmehnil svoji otročji sosedi, njegov dobri konj pa se je nekako čudil, da ga je njegov gospod pri vsakem smehljaja udaril s svojim bičem. Kruzika je sedela na pohlevnem ko:.jiču, gledala prestrašena njegovo grivo in držala z zveze". Posebno radi so se obračali na zakonske žene ter zahtevali od njih, naj možem prepovedo, voliti drazega, kakor njih klerikalnega kandidata. Upliva duhovnikov na zakonske žene, na ženstvo sploh, treba pripisati več nego polovico vseh za klerikalce oddanih glasov! Ako se mož ni vdal tem neraz-sodnim zahtevam svoje if nastali so prepiri, jeza ia mržnja rodbinah, ki so do sedaj, do volitev, živele v najlepši slogi ia sporazumnosti. Prepir ia napetost med očetom in materjo pa kaj slabo npliva na otroke. Otroške duše nič Uko ne pohajša, kakor slab vzgled, posebno slab vzgled starišev. Duševni očetje tega pohajšanja so pa oni dnšni pastirji, kateri so v imenu vere zasejali seme razpora in mržnje v dosedaj mirne rodbine. Tem ni pač prav nič mar sv. pismo, ki pravi: Gorje onemu, po katerem pride pohujšanje na svet . . . Pa ne samo to, iz političnih ob-zirov in politične strasti se ti politi-knjoči duhovniki postavljajo naravnost na proti versko stališče, čeprav trde. da se bore za .sveto vero". Na spraševanjih nče naše mladenke pred poroko: .Tvoja želja naj bode podvržena Tvojemu možn in on bo vladal nad Teboj." Genesis III./IS. (Tče je. da morajo biti možn poslušne: .Zakaj mož je glava žene", kakor pravi sv. Pavel v Ep. Efež. 5 ali: .Glava žene je mož" Ep. Kor .1711. priporočajo jim, nnj bodo pomirljive in krotke in naj si prizadevajo z dobro besedo in prijaznostjo ohraniti mir in obema rokama nzde: če ji je konj malo poskočil, izbulila je oči in stisnila obrvi ter viknila par ogrskih besed. Trioglati klobuk ie skakal po okrogli glavici, a njeno bujno telo, stisneno v dolgo, zeleno jahalno obleko neprenehoma vstrepetavalo. .Grofica, zakaj pojdemo mimo deželne hiše", vpraša Jankovič Terezijo, .ta pot skozi opatske ulice na vaše bivališče je krajša?" .Ker se mi ravno ljubi", nasmehne se lokavo žena. .Razumem", pravi Jankovič, opa-zivši, da gledi skozi okno deželnega dvora polkovnik Klefeld s svojo ženo. Terezija se jima Ijnbeznivo prikloni, a tudi kavalir prizdigne uljudno svoj klobuk. .Kaj razumeš?" vpraša bolj tiho Terezija. FTi hočeš, da javnost potrdi to, o čem govori vse mesto " .Kaj?" .Da sein suženj v tvoji mreži, nsjobjestnejši veternjak v Zagrebu in Ijabozen v rodbini, kajti: .Bolj diš-kosilo zelišč, kjer je ljubezen, nego pitan vol, kjer je sovraštvo." Pregovori XV/17. Na spraševanju dajete našim mladenkam vse te lepe nauke, kar je prav ia je vaša dolžnost. Ko pa pridejo volitve, zabite na sv. pismo ia cerkvene očete, zabite na nanke, katere ste jim dajali ter je učite, naj si z vsemi sredstvi podvržejo voljo svojih zakonskih mož, zahtevate od njih, naj sskoaski mož v protislovju s sv. pismom in cerkvenimi očeti ter z vašimi prejšnjimi nauki, v političnih stvareh svojo ženo brezpogojno uboga! Povejte, ali se vam gre tnkaj v resnici za vero — ali ne marveč prav nič za vero ampak samo za politiko, samo za moč in oblast svojega stanu? Vi govorite o verskih dolžnostih državaozborakih kandidatov tako, kakor bi se šlo pri volitvah za škofe ali kardinale in ne za poslance, kateri imajo zastopati naše vsakdanje, čisto pozemske koristi in potrebe v parlamentu. Verske koristi bi morali zastopati vi v cerkvi, vaši škofje in kardinali in drugi cerkveni dostojanstveniki. Kako je zastopate zlasti ob volitvah. smo baš opisali. Vera in nje koristi spadajo v cerkev — politika, gospodarstvo in šola — pa spada v parlament. Vi bi pa v svoji nezmer-nosti in neukrotljivi gospodoželjnosti radi zadobili prvo in edino besedo v cerkvi in v parlamentu, podvrgli bi si radi naše versko in tudi naše privatno, čisto človeško življenje, gospodovali bi radi nad dašo in telesom našega pre- pripadnik tvoje stranke. Ti hočeš, da naju vidijo Klefeldovi skupaj." .No da." reče Terezija, .to hočem, a govoričenje po mestu ni li resnično?" rNe še popolnoma." .Kako da ne?" vskipi grofica, pa se hitro spomni. Ah, da. Aprčs, apres. mon cher. Ljubim te, a topot ni to sama trenutna strast, ampak globoko čuvstvo. Ravno to želim tudi od tebe in zato iščem jamstva. Zmago naše stranke, drugič pa zvezo Belizara z Fruziko. Ti ljubiš njega, jaz ljubim ujo! Da privežem tebe na-se. morajo biti zvezani nerazdružljivo mladi. Po moji iskrenosti lahko sodiš, kako te Ijnbim." ..Terezija, ti si čudna žena. tvoja logika je tudi v strasti nepobitna Jaz sem nestrpen, a tvoja dva pogoja sta zelo delikatna, potrebujeta mnogo časa." . .Sem li jaz temu kriva?" .Kdo pa potem?" (Dalje prihodnjič). bivalstvs Da oi to dosegli. zavijate, obreknjete. govorite neresnico o avojih nasprotnikih, sejete jezo in prepir v rodbine ter širite misli in nanke mod Ijndi. ki stoje v protialovju s av. pismom. cerkvenimi očeti in r. verskimi načeli. Po vrhou pa Je drzno trdite, da delate vae to v imenu sv. vere in av. cerkve! Ljudje bodo pa kmalo apregledali in vaa apoznsli — in poaMica tega spoznanja bode ne aamo aa ras slnbn: ampak zgodilo ae bode knj lahko, da bodete baS vi a evoiim strastnim šču-vanjem in lahkomiselnim politikovanjem vero ubili, katero ste te danea v cerkvi in v privatnem življenjn nadomestili s politiko O tem premišljujte vi. gospodje nasprotniki. Svoje somišljenike pa prosimo. naj širijo pravo spoznanje med ljudstvom, naj je navsjsjo k mišlenju in presojanju stvari in ljudij kajti: „ Misleč človek je najhuši sovraž-nik. kar jih more imeti Princ Teme-, kakor pravi angležki modrijan Izid volitev ni nikogar iznenadii, ki je pazno zasledoval volilno gibanje in ki mirno in nepristransko opazuje naše politično livljenje. Da bo Kranjsko in Primorsko klerikalni, a tem smo morali računati, na tem končnem rezultatu ne menjati olji volitvi v Ljubljani in kmetskem volilnem okrajn na Krasu prav nič sli vanj jako malo. Tn na videz nepremagljiva moč klerikalcev je lahko nmljiva. V vseb drtnvnb. v katerih je bila uvedena splošna, enaka voliloa pravica, ao pri prvih volitvah klerikalci pridobili ogromno število mandatov. Dn so nn Kranjskem, v Istri in na Goriškem pridobili vse in so v dveh okrajih ie v oljih volitvah, dokazuje le. da so ostale stranke bile ve« čas le stranke nn papirja, da to se omejevale na izdajanje avojih listov, prirejanje veselic, plesov in zabav vsake vrste, dn so pa drugače prepuščale one. o katerih so mislile, da so njih pristaši popolnoma samim nebi ali pa onim, knterim se je Ijnbilo hoditi med narod, ga politično p robu jati ter pridobivati za svoje politične nazore. Klerikalci imajo v dubovstvn izborilo organizacijo, ki stoji pod enotno, železno disciplino. Že po svojem poklicu so primorani stati s ljudstvom v ozki dotiki, v interesu svojega stanu in svoje stranke in na višje povelje so te tveze še pomnolili in razširili, osnovali mnogo bralnih društev, bratovščin In zadrug, v katerih vplivajo na svoje ljudi ter je pridobivajo za avojo stranko. Drage meščanske stranke tega le zdavnej niso delale — rato je bil 14. maj 1907. I. njih sodni dan. Klerikalcem nasproti stoji na Kranjskem in Primorskem jugoslovsn-ska socijslua demokracija; stranka narodno in gospodarski zatiranih, knl-turno od vseh zanemarjanib slovenskih indnstrijalnih delavcev. Tej stranki gre zaslugs, da je v slovenskem delaven prva začela buditi smisel ta stanovske koristi, učila ga je spoznavati koristi, ki mn jih daje organiiaeija in strokovna izobrazba, katera ga vsposoblja za boljše, več vredno delo; ta atranka je prva začela vzbujati r tlačanem in izkoriščanem alovenakem delavcu zavest človeške dostojnosti, odprla mu je oči, da je spoznal pot, ki ga vodi višje do kulture in čistejšega boljiega človeštva. Stranka ima jasen in odločen program in glasovi, ki so bili oddani 14. t m. za njene kandidate, to nam vesel dokaz, da zmagujejo trdna načela od tdolaj navzgor in da vkijub vaemu temu, da v trenotkn na Kranjskem it Goriškem trinmfaje reakcija, venuar smisel za a.prednost in hrepenenje po napredku v uašem ljudstvu ni zamrl. Izid volitev v mestih Maribor. Beljak. Trst in Pnlj nam priča, da se bode v resnih slovenskih politikih končno pridobilo spoznanje, veljavo, da je ves boj Slovencev proti Nemcem in Lahom — boj alabejših proti imičnejšim — boj delavcev proti kapitalistom ter da se vsa njih politika, ako boče biti v resnici realna in pozitivna in demokratična. mora gibati v tej smeri. — Izid volitev v celi drtavi je za klerikalce jako ugoden; zmagovali an povsod pod raznimi imeni in zastavami V nemških alpskih delelah kot krščanski socijalci. na Češkem kot klerikalci ia agrarci. pri nas kot pristaši kmečke zveze ali S. L. S. itd V novem parlamentu pa bodo sedeli skupaj in se skupno borili proti vsem naprednim elementom. Socijalni demokratje so si priborili le deluitivno M mandatov in pridejo še »Okrat v olje volitve, katere bodo v mnogih krajih za nje ugodne. Na-djati se je. da si v Trstu s slovenskimi glasovi pribore še dva mandata, dočim si Hrvatje z glasovi soc. demokratov pribore v Puli en mestni mandat Nemške radikalno narodne stranke so decimirane: celo voditelji in prvaki velikih strank so prišli v olje volitve. Od nemškim ministrov je sam Prade izvoljen. Marchet in Hjrlandt sta pro-pala. Derachatta pride v otjo volitev. Mladočehom ae je zveza s Staro-čehi in klerikalci slabo izplačala; vodja stranke dr. Kramar pride v ožjo volitev, miniater Fort tudi. Izvolj-rn je pa dobro-drnini grof Steniberg. znani provzro-čitelj neštevilnih škandalov v drtavaem zboru, izvoljen je ttdi vodja agrarcev Prašek, kateremu ao še pred par dnevi pred sodiščem dokazali, da si je po krivici prisvujal javne denarje, katerih ni zaslutil. Največ volitev v mladočeških okrajih je le nedoločenih. tteaaia Mnn. — Italija Minister Tittoni je govoril o vnanji politiki Italije. Dejal je. da njegov sestanek t nemškim kance-larjem. poeet angleškega kralja v Gaeti ia italijanskega kralja v Atenah pričajo o samih harmonijah in nikakor ne o nasprotstvib med Italijo in nje zaveznico Nemčijo. Dejal je tadi, da pride baron Aehrenthal v kratkem v Italijo in da bode a tem dokazano, dn je raa-merje med Avstrijo in Italijo čedalje bolj tesno in prijuteljsko. Italija je zvesta zaveznica, vendar goji dobre ia prijateljske odnoiaje s Francijo in Anglijo ter zasleduje nn Balkanu le mirno tvoje koristi Skratka, minister Tittoni ae je po diplomatski lepo norčeval is trozveze in vseh .prijateljskih" odnošajev med Italijo. Avatrijo in Nemčijo. — Španija. Kralj je otvoril s pre-stolnim govorom parlament Dejal je. da je njegov sestanek t angleškim kraljem v ('artageui dobro razmerje med Španijo in Anglijo le bolj utrdil. Španija stoji z vsemi drlavami v dobrih odnošajih. Koncem svojega govora govori le o tem. da ti mora Španija kmalu in hitro sezidati novo vojno mornarico. (Za to bode Anglija dala potrebuo posojilo, kar je bilo v Carta-geni določeno. — Španija pa bode v zahvalo dala Angliji na razpolaganje, seveda le v sati in potrebi, svoje vojake.) ___ Izid volitev. Volilni okraj Maribor (levi breg). Oddanih je bilo 9110 glasov. Izvoljen je Iv. Koškar s 6189 glasi. Mursa je dobil 839, Senekovič 17U6 in soc. dem. Kukovec 197 glasov, izid po nekaterih • 1 i :t ab je sledeč: Mursa Roškar Senekovič Kadinci — 63 U Kapela 43 7 Rihtarovci 14 14 Sratovci — 24 18 Bračova — 48 6 Murščak 3 64 13 Orehovci 96 57 Stanetinci 10 :i9 1 Okoalavci 15 54 3 Orkevnjak 13 32 2 Andrenci 3 «4 1 lirengova 3 88 1 tngona 9 38 10 ('ogetinci 13 64 5 Trg Trojica 14 95 15 Senarsko 30 37 — Zetale 18 16 — Selnica o. Muri — 156 13 Talilni okraj Ptuj -Omot. Oddanih je bilo 8979 glasov. Izvoljen je dr. Ploj s 539(1 glasi. Jakob Zadravec je dobil 9165 glasov. 1317 glasov. Izid volitve po aekaterih občioah je sledeč: Zadravec Ploj Ornik Litmerk 19 87 3 Velika Nedelja 19 56 40 Trgovišče 1 47 9 Hardek 1 38 7 Fraakovci 37 10 7 Podgorci 96 38 3 Pušinci 9 10 U Labonci 2 63 1 Sv. Miklavl 48 64 7 Hermanci 15 43 8 Veličane 13 59 1 kunec 14 70 9 Sodinci 19 66 3 Žerovinci 8 88 — Vičanci 19 &9 — Ham 16 19 3 Brebrovnik 99 138 4 Mihalovci 6 «1 — Sv. Tomaž 7 155 6 Bratonečice 3 108 1 Sardinje 13 19« 5 Trnorci 93 94 3 Savci 4 77 — Središče 196 9 — Kog 55 99 — Zavrč 6 40 7 Turški vrh — 88 8 Gorenjski vrh 5 54 15 Sv. Lovrenc n. Dr. p. 45 170 91 Hnjdin 4 80 95 Cirkovci 15 160 63 Ptujska gora 11 43 85 Majiperg 1 194 19 - Volilni okraj Maribor Metal breg.) Oddana sta bila 760« glasova Piiek je izvoljen s 4314 glasovi, Kres-nik je dobil 1077. Glaser 317, Vidmar 834 glasov. Itid volitev po nekaterih občinah Glaser Pišek Kretnik Slivnica t 50 70 Skoke — 47 34 Ranče — 48 19 Ljnbnica 5 51 8 Skomere 1 69 13 Paka 14 38 1 Dolič 3 79 — Brezen — 48 — Pekel 3 37 9« Stndenice 91 90 1 — V Maribora se je udeletilo od 4643 volilcev volitve 4113. to je 88 odstotkov. Volilni eknO Breilee-Sevalca Laiki trg. Izid volitve po neknterih občinah je sledeč: Trbovlje I. II. (Vode) III. (Hrastnik) Biteljsko Kapele Sromlje Roš Cobal dr. Benkovič Motcon 148 466 194 5 14S 544 109 4 394 134 73 — 963 — 56 47 186 — 47 U Skupaj 3897 7569 8830 193« Z okolico vred pa imajo Slovenci (kakor znano, tvorita okolica in mesto eno občino) 8415. Italijani 8371, aoe. demokrati 10.974 in krK. socijnliati 1939 glasov. V okrajn je zmagal tocijalni demokrat Pittoai. V drugem okrajn imnjo Slovenci in soc. demokratje do aednj 3406 glasov, abs. večina po tem iiMu bi bila 3598. Ako tedaj v oljih volitvah glasujejo Slovenci a soc. demokrati in ntpnejo vse tile, pade lahko Italijan! V m. in IV. okrajn pn žugajo združeni Slovenci in soc. demokratje prav lahko, ako ae bodo Mali discipline. Tako bi dobil Trst štiri socijal-demokratične in enegn slovenskega poslanca! Za nas Slovence gotovo največji uspeh, kar ga moramo v Trstu doeeči — notabene, brez krščanskih socijalistov. — b Istre. Dr. Matko Laginja pride v Poreče v otjo volitev t Barto-lijem in v Puli t Rizzijem. Pogleimo si pololaj v Puli! Laginja je dobil do 3900, Rini 9300, soc. dem. okoli 1900 glasov. Zanetti (krič. aoe.) ne pridu v poštev A tiso-lutnn večina po dosedaj oddanih glasovih bi bila 3853; Hrvati in tocijalni demokrati pa imajo dosedaj 4400 glaaov. Ni dvoma, dn bodo aoe. demokrati v Puli glasovali ta našega kandidata, kakor bodo nnli volici r Trstu glasovali slolno za toc. demokrata. — Zaagoalavje Slovencev v Trata. V torek ponoči ae je nabralo tisoče Slovencev pred .Narod, domom* v Trata, čakajoč izida volitev. Ko ao izvedeli ta sijajno zmago r okolici ia 13 — 161 Hretlškl okraj. Koš Benkovič (\>bal Moacoa Blaaca 10« 901 97 u Zabukovje 164 53 j Jurklošter 41 279 17 — Rajhenburg 4« 30 6 — Videm 65 154 9i> — Sv. Rupert 3 108 — — 'Smarjeta 9 184 94 1 Mar. Gradec 90 381 19 — Stolovnik 97 13 — — Zidanmost 13 48 151 — Vel Obrat I« 16 5:i II Artiče 15 995 — I Volilni okr^j Marnberg - Slov. ti radee-Noštanj-Gornji grad. Izid volitve po nekaterih občinah je sledeč: .ležovnik Robič Mozirje 34 97 Šoštanj okolica 199 82 Gornji grad 49 92 Gradišče 63 140 Rečica 46 971 Novaštilta 28 95 J — V goriški okolici je dobil kler. .1. Fon 3587 glasov (izvoljen), I nar. napr. Gabrijelčič 1659. agrarec Ant Strekelj 1901. aoe. dem. Miloet 690 glasov. — V Farianljl ata zmagala klerikalna Italijana prošt dr. Kaidntti (beneški Slovenec) ia dr. Rugatto. — It Trata 14. msj pomenja sa tržaško in ts vae ostalo slovenstvo dan sijajne moralne zmage! Dokazalo se je, da tvorijo Slovenci močan del prebivalstva v mesto in ds izključno posedujejo okolico. Naj govore številke! V okolici (5. volilai okraj) je dobil slovenski narodni kandidat dr. Rjbaf 4518, soc. dem. .lernejčič 1444 in Italijan Tancer ssmo 719 glaaov. V mestu samem pa je itid volitev sledeč: Slov I talij. Socij. Krščene I. okr. 1138 1596 3998 964 II. _ 1614 3190 1799 664 III. „ 660 1946 9683 499 IV. . 485 997 1197 505 u ugoden uspeh volitev v mesto, so isdoneli iz tisočerih grl klici: -Živio Bybaf!" Navdušenje je bilo nepopisno, posebno ko je govoril novi poslanec. Priftli so potem aa ta trg tndi socijalni demokrati in stranki ste se navdušeno pozdravljali! Nato je šla mnoiica po mesta, demonstrirala pred uredništvom .Piccola* in pela na Borznem trgu .Hej Slovani!" Slovenci so v Trsta napredovali od leta 1901 za dva tisoč glasov. Is Trota ima današnji .Slov. Narod" brzojavko, da se italijanska stranka ne udeleii ožjih volitev v mestu. Na ta način bodo še voljeni 3 soc. demokratje. za katere bodo glasovali tndi Siovenei. Italijanaika politika tržaških Lahov je torej doživela popoln bankrot. Sedaj se izgovarjajo aa vlado, češ. da je ona kriva tega nenspeha! Znamenit pojav je gotovo, da je dobil agrarec Ant. štrekelj v goriški okolici že do 1200 glasov, dasi se je .agrarna stranka" ustanovila še le tik pred volitvami. To je znamenje, da je astanovitev nove. čile in zdrave napredne stranke na Goriškem nujno potrebna. — Na Krasu je dobil taharnar (kler.» 3228. Štrekelj (nar. napr.) 3277 in dr. Oregorin 1087 glasov. Kakor se vidi. bo izvoljen Štrekelj. Koroško. — V slovenskem vollln. okraju je razmerje glasov sledeče: Grafenauer izvoljen s 4622 glasovi. Seifritz je dobil 2777 in Kristan 1436 glasov. Kroojoko. — V okraju Idrija • Vrhnika je izvoljen Gostinčar s 4731 glasovi Nar. napr. Gruden je dobil 1400, soc. dem. Kopsč 1137 glasov. Ožje volitve. Deželno vodstvo soeljalne demo* kratitne stranke je izdalo parolo, da volijo socijalni demokrati povsod na Štajerskem proti klerikalnim kandidatom. V okraju Ptuj-Lipnica pa se vzdrže volitev. Tam bo zmagal Malik. Socijalni demokrati glasujejo tudi po vsej državi povsod proti klerikalcem. Doslej je znanih 399 izidov pri volitvah. Izvoljenih je 231, v ožjo volitev pride 168 poslancev. Na Slovenskem je izvoljenih 18 klerikalcev in 3 naprednjaki. Upamo, da bodo izvoljeni še trije (Roš. Hribar in Štrekelj). Kršč. socijalci imajo doslej 59. soc. demokrati 58, nemška ljudska stranka 5, nemška napr. stranka 7. mladočehi 4, prosti vsenemci 3. Italijani 10, kat. centrum 2H poslancev. Dopisi. VoHtv« v celjski mestni •fcaiplni. Marckhl je zmagal. Ni nam prišla nepričakovano ta novica, pripravljeni smo bili nanjo. Slovenci tndi niso toliko hotel* doseči toliko za svojega mandata kolikor so hoteli dokazati, da ta mestna suupinn li nemška, temveč slovensko-nemška. Šli sr..j v volilni boj. da ob dani priliki pokažemo slavni vladi na naše število in na naše pravice, katere nam vsled tega gredo. Igral je pri teh volitvah tudi gospodarski moment važuo ulogo. Ne smemo prezreti, da je naš narodni boj tudi gospodarski boj, boj slabejših proti močnejšim, boj tlačenih proti nadutim in brezobzirnim gospodarjem. In v tej točki se zlagajo z nami tudi vsi tisti, katere je ponemčilo ali mestno življenje, io je odgoja ali pa boj za kruh in življenje. Škoda, da nismo tega gospodarskega momenta bolj poudarili in dosegli bi bili lahko vsaj ožjo volitev. Sploh smo Siovenei v volilnem bojo pokazali toliko nemarnosti in nediscipliniranosti. da se mora vsak razsoden človek, ki pozna nai trdi boj po mestih in trgih na Sp. Štajerju. naravnost čuditi. Borimo se res že desetleja, a naučili se nismo ničesar. Imenujemo se inteligentne, a pridobili si nismo še toliko inteligence, da bi se nančiii od socijalnih demokratov. kaj pomenja organizacija in edinost v političnih bojih. To bo moralo postati drugače! In postalo bo drugače, ko bo konec takoimenovane — frakarije. ko bo začela naša inteligenca ramo ob rami z delavcem in obrtnikom politični in gospodarski boj proti Nemcem. V tem momentu leži odločitev naše usode po trgih in mestih. Oitali smo izide volitev po posameznih volilnih krajih in ti so popolnoma potrdili zgoraj stoječe stavke. Vzamimo Ljutomer kot prav markanten vzgled. Pri zadnjih občinskih volitvah je bilo oddanih 113 slovenskih glasov; pri državnozborskih pa 64 za Rebeka! Onih 6 cepljenih glasov je kazalo le politično otročarijo in nezrelost. Splošno pa moramo reči, da je izid volitve v Ljutomeru za Slovence poniževalen in sramoten. Isto velja za Konjice in Oiinož. Reči pa moramo, da so drugod storili Slovenci svojo dolžnost. Tako n. pr. v Vojnikn, Vitanjn in Slovenski Bistrici. <"'udno malo glasov se je oddalo v Šoštanju in Konjicah. Krivda Slovencev je tem večja, njihova malomarnost tem bolj graje vredna, ker so glasovali za njihovega kandidata celo Nemci v Vižingi. Gortini in Soboti, upoštevajoč gospodarski program gosp. Rebeka. Pa dovolj z imeni! Naj nam bodo te volitve svarilo, kako se ne sme delati in opomin, da mislimo na ožjo organizacijo vseh naših somišljenikov v duhu rasa, to je v duhu demokracije brez malenkostnih predsodkov. Slovenske novice. Hojereko. Med Robiftem in Jeiovnikom ožja volitev! Somišljeniki, t četrtek, t. m. vsi na volišče! Poiščite izkaznice (legitimacije). ako jib nimnte. pišite takoj po nje k glavarstvu! Glasovnice dobite ua dan volitev pri komisarja na volišč« ali pa si idite ie poprej po nje na občinski nrad. Izvolitev Jeiovnikovo je ovrgla glavna komisija radi dveb glasov. Somišljeniki. zanesljivo vsi na volišče, da zmaga ljudstvo in vaS kandidat Vlaka JeiovnikI — larekhlova bakljada due 15. t. m. nam je dokazala, kako nepričakovano je prišla našim Nemcem in nemškutarjem ta zmaga. Veselili so se je in svoje veselje izražali na tak način, da se morajo resnemu človeku kar smiliti. Ves dan do trde noči so streljali, zvečer so pa napravili bakljado iu obhod po mestu z godbo. katerega se je udeležila nadobudna poulična mladina v polnem številu ter iz polnih pljuč vpila: Heil. žvižgala in tulila do site volje. To je bila slava, po kakeršui je ta del našega prebivalstva že zdsvna hrepenel. Marckhlovi volilci pa. kateri imajo še zdrav ukus in pamet, upamo du je tuili nekoliko takili še mri! njimi, so se ta večer lahko prepričali, da je žalostno zametati svojo volilno pravico za take harlekiuade. Če pridejo do tega »poznanja, j« bila u bakljada pač mrtvaški ples te puste in prazae aaeijoti ali tiške politike. Istotako smešno je bilo. da a« ti nemški patrijotje nosili holaike ia bolnice. da so oddajali svoje glasove za Marckhla! Pomislite ni. ki delate. — za Marckhla so se apriiorile take komedije. Komar to ni dovolj, tean rea ni pomagati. — ti ost..... .Ntadt H ras" , Ce|jn je prevzel z včerajšnjim dnevom narodni mesar g. Josip Stelzer. Opozarjamo na inserat. — Umrl ja v Celja deielni sod. svetnik v pokoja g. Ferd. Sokoli pL Ren o po daljši bolezni. — TIskarna paaota. V zadnjem pol. pregledu čitaj začetkom predzadnjega odstavka-Domače deiele": Madžarski a«»d mesto narod. — Za sejmske dneve v Celja mislijo npeljati na ielezniei Celje-Velenje posebne dvodelne listke za prtljago, ki bi stali 30 vinarjev: aa ta listka bi se prevalala na tej progi v poštnem vozn razna ročna prtljaga, kakor košarice, laklji, škatlje. v katerih se nosi razno blago na trg. Teia bi ne smela presegati 60 kg. Polovica omenjenega lista bi ae prilepila na košaro, z drugo polovico pa bi se blago v Celja reševalo. To bi bila dobra naprava, ki bi marsikomu prihranila sitnosti in škodo. — Poštne oleljaatlaje, katere niso dobile z zboljšanjem plač od 3. marca nobenega poboljška. dobe enkratno izredno podporo 60 K. — Zg. Ponikva. Goril Gori! Ta grozni klic je prestrašil dne 7. L m. ob pol 8. uri zjutraj ua Zg. Ponikvi pri službi božji zbrano ljudstvo. Pri posestniku Janezu Razdevšeku je začelo nenadoma goreti na podu nad hlevom. Starejši sin Martin je opravljal živino. Naenkrat začnje neko prasketanje. Hiti iz hleva, pogledati, kaj je. Že je plamen švigal skozi slamnato strfho. Prestrašen, hiti mladenič spet v hlev. da reši živino, kar se mu je sicer posrečilo. Nato se spomni, da se je prej igrala na podu devetletna duševno slabo razvita sestrica. Hoče še po nio. a bilo je že prepozno Držal jj je že za roko. ko se nekaj odere nanj ter mu iztrga deklico iz rok. Sam se je le težko izkopal iz plamena. Dekle pa je brez sledu izginilo v ognjn. Ves žareč se je valjal po travi, da bi si ugasil ogenj v obleki. Iz cerkve prihiteli Ijodje so mu obleko sicer naglo trgali raz njega a opekline so bile ie tako hude. da je že naslednjo noč umrl. v veliko žalost svojih starišev. Bil je priden, miren in poboieu mladenič. — Kako je nastal ogenj se ne ve. — f Jur. Frane Lah. Dne 30. aprila t. I. je umrl jurist Franc Lah po dolgotrajni, mučni bolezni v svoji domovini pri Veliki Nedelji. Pogreba, ki se je vršil 1. maja, se h udeležilo veliko število ljudi, med njimi tudi odposlanci akad. društva .Tabor" iz Gradca, čegar član je bil omrli od prvega začetka naprej. V imenu društva se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnega tačasni predsednik „Ta-borja". filozof Janko LeskoJek. Tovariši pa so svojemu umrlemr kolego, s katerim so v ljubezni in prijateljstvu študirali 10 let skupaj, zapeli nagrsb-nico Lahka mu žemljica domača, njemu, ki je moral umreti mlad. njemu, ki je dal življenje za cilj. ki ga ni mogel doseči. — Požar. Pogorela so 9. L m. gospodarska poslopja posestnikov Vo-diška, Drakslerja, Kaluže io Martin-ši-ka v Siibo.lolti blizu Zidanega mosta. Začelo je goreti pri Vodišku. zažgale pa so iskre iz mimohitečega stroja na I železnici, ki teč« mimo. Škode je Ift.000 K. zavalovalaiaa pa —in »000 K. Nesreče. Povoženi ste bili 641etaa Alojzija Selanej v Kalobja ia 7iletaa Ana Tončič v §L Pavla. Prvo so težko ranjeno prepeljali v celjsko bolAiniea, druga pa je kmalu izdihnila svojo data. — Braslovče. Pevsko draštvo je 9. t m. uprizorilo igro .Trije lički". Naše ljudstvo se ne zabava nikoli tako izborno ia se ne smeje nikoli tako od srca kakor pri vprizoritvah štokovih iger; on je svoj smoter dosegel. to j« zabavati občinstvo. Igralci so ae vsi našli v svojih vlogah in prav dobro pogodili tipe. — Oraig, Htraaehlll Ia dragovl v boja aa lallks. Na predvečer volilnega dne, zadnji pondeljek so »klicali socijalni demokrati volilni shod k Weiaaeasteiou v Ptaja. Ravaotam pa ao hoteli tudi zborovati Ornigovi uslužbenci in koaiji Kasimirjevi, Murhi-tschevi. Sadnikovi itd. za Malika. Prišel je tadi 8traschilL Ko pa je začel Jodlbauer (soc. dem.) govoriti in j« nekaj omenil Orniga. mu je vrgel nekdo vrček naravnost v obraz. To je bilo znamenje za splošea napad. Planili so vsi komiji na noge. Straschil in kolar Merz sta se bojevala v prvih vrstah. Toda delavci imajo trde pesti! Namla-tili so vse izzivajoče komije a Stra-schillom vred. Pobitih je bilo 300 vrčkov. Gotovo je častno za Malika. njegovo .deuUche Art" (nemško naravo) in Orniga. da imata tako navdušene pristaše! — UnavIM n dela. V Ptuju je kradel vrtnarju Vaadi "nekdo cvetlice in jih potem prodajal. Toda sreča mu ni kila dolgo mila. Domači so ga počakali in mu izplačali plačilo za trud v krepkih zaušnicah. Potem pa jo je neznaai tat popihal. — i* letni uzmo-vič po poklica, Janez Ueratič, je ukradel ie prajšnji mesec v Brezju pod Mariboroa Majbenovim denarja za M kron in srebrno aro. Sedaj pa ga je policija v Mariboru zasačila. — Rudar Valentin Opreinik je zmakuil posestnika Završkn v Slivnici pri Celjn kobilo in voz ter se je lepo odpeljal proti Storam. Pa se ni dolgo veselil čednega vozička in konjička; ie v Sto-rah so ga prijeli. Konjiček je romal k Završku nazaj, tatiček pa v luknjo. — Klerikalna vzgoja .SI. Gosp." od 16. t. m. piše: .Sv. Kril tik Slatine. Dne 9. maja je govoril g. iupnik Fr. Gomilšek v naši Čitalnici o mladinski organizaciji in izobrazbi. Pokazal jo na vzgledih, kako silno vaino je v sedanjih razmerah za nas, da imamo pred vsem izobra-ieno, zavedno mladino ... Po končanem govoru pa je (Kušca) nekaj krepkih rok potisnilo v bliinjo grabo. kar je pro-vzročilo ljudem veliko zabave." To je torej katoliški socijalni poak s praktičnimi vajami — .list ljudstvu v pouk in zabavo" pa o tem poroča, da si njegovi verni ta sijajen vzgled vzamejo tadi drugod v posnemanje. — Mariborski .Narodni dom* napreduje, to se pravi prednjači v vsem. Ne ie. da ditu tam najshbšo in ob enem najdražjo ,.ijačo. ne samo. da moraš čakati na postreibo tako dolgo, da te io glad mine. ne! Sedaj je Se le prišel pravi .tritmpl" z novin gostilničarjem. Ta človek iu njegova natakarica — ali kaj jo i- — hodita krog ljudi in sprašujeta „Sia ariutsehen" ? Natakarica še pri tem. če kdo ieli obeda .kaj pa cuj?" To je neumno ali pa nesramno. Pretekli četrtek smo imeli v .Domu" tamburaški koncert. Kilo je več oficirjev navzočih, ki so pri svoji mizi prebirali slov. časnike in se po domače zabavali. Ta pride ms rečna natakarica s svojim .Ti ker« viačen ?" Ne čnjete li tega gospodje pri gornji mizi? Zd«j bnlite in virite oči! Ne pa na prišlece! — Zaagoalavje NiHiiuor v 2alea| V sredo zvečer so priredili Žalčani > čast svojemn rojaka, novoizvoljenemu gosp. državnemu poslanca Robleka sijajno bakljado. Ker so se adeležili te svečane bakljade tadi vsi sosedi. da, po odpoalancih ii št. Petra. Vranskega, Braslovč. Celja in okolice oela Savinska dolina, jo lahko imeaa-jeao praznovanje zmage Savinčaiov. Ljudstvo je dalo veselju, da je zmagal s njegovo nočjo, brez Maribora ia farovtev, njegov doaači. Ijndaki kandidat. mogočen oddašek! Zvečer je pridrdrala z vlakom iz Šoštaaja tamkajšnja narodna godba in spopolnila pisan sprevod, kateri ae je sestavil pred kolodvorom ia se na to pomikal v trg. Spredaj so korakali ognjegasci z lampijončki ia bakljami, sa njimi godba in na to nepregledna vrsta ljudstva, pomešana s fanti ia notai. nosečimi lampijoae. Tn so korakali bogati in ubotni. kmetje, delavci, obrtniki poleg inteUgeatov: vse. vse je hotelo pokazati, da se veseli v izvolitvi Roblekovi zmage napredka aad nazadnjaštvom, zmage pravega dela za narod nad sebično dobičkateljnostjo ia mračnjaštvom. (Jrnebesno so doneli tivijo-Roblek klici mod zvoki: »Naprej zastave slave!" ia streli, ki so odmevali po celi dolini, tje do Mrzlice in Goroljke ter oznanjali, da je koaec klerikalnemu gospodstva in jerobstvn nad Savinsko dolino! Sprevod je zavil po trgu naravnost pred hišo gospoda Robleka. V širokem polkrogu se je shralo pred hifio. aa dvorišči in na cesti gotovo več tisoč Ijndi in priredilo prisrčno ovacijo svojemu uriav-nemu poslancu. Splošnem« veselju je dal gosp. dr. Karlovšek v navdušenih besedah izraza. Dva-, trikrat so ga pretrgali iivijo-klici tisočerih grl! Na to se je gosp. dria*ni poslanec ginjen zahvaljeval. Peli so tndi vsi zbrani z godbo našo narodno koračnico in marsikatero oko je bilo mokro, ko je videlo toliko navdutenja in dokazov Ija-bezni, katero goji ljudstvo do svojega kaadidata. Na tem navdušenju in ljubezni pa tudi lahko začnemo z gosp. drlavnim poslancem zidati mogočno stavbo ljudske prosvete. gospodarske ter duševne neodvisnosti. Na to so razobesili lampijončke po ticah v drevoredu sredi trga, tako da je bil ves trg razsvetljen. Godba je izvrstno kon-centirala. ljudje so posedli po različnih krčmah in pričela se je večerna ljudska veseliea, katero jo le motil silen veter, kateri je raznašal prave oblake prahu. Ves trg je bil v slov. zastavah; spuščali so rakete in 2gali umetalni ogenj. Vsakdo izmed onih tisočev. ki so videli to slavje, ga gotovo ohrani v radostnem spominu. — Bretlškl telovadci priredijo aa binkoštno nedeljo in ponedeljek pešizlet čez Bizeljsko, Št Peter, Pod-sredo, Kozje, Koprivnico in skozi Raj-henburg nazaj v Brežice. .Brežiški Sokol' je eden izmed| najagilnejših sokolskih društev na Spod. Štajerju, ki se je v kratki dobi svojega obstanka brezprimerno strokovno razvil. Ob priliki vsesokolskega zleta v Pragi pošlje celo vrsto telovadcev, kjer so ■ekaj članov udeleži tudi mednarodne tekme. Koliko je društvo storilo v treh letih svojega obstanka za aarodno pro-bujo pač ni treba omenjati ampak smelo lahko trdimo, da je ravno »Bre-iiški Sokol" povzročil nekak narodni preporod t slov. Posavjn. Dolžnost vsakega Slovenca je, 9o drnštvo, ki si je stavilo nalogo osvoboditi najjužnejšo postojanko iz sovrainih krempljev, v vsakem oziru podpirati — BI v Al kandidat dr. Povalej se zahvaljuje svojim volilcem za oddane mu glasove. Mož si je ostal tudi v tem trenotku veren. Napisal je samo 9 debelo tiskanih vrst — in tudi v teh je ena debela.... le čujte, dr. Povalej piše: Dasi je dobil nasprotni kandidat večino, ki je le (Roblek je dobil 4131 dr. Povalej 2658 torej Roblek 1478 glasov več nego dr. Povalej ia to je aezaatna večina! To je v r-snici klerikalna resnicoljubnost in vestnost), sem prepričaa. da prodere tudi v tem okoliščn prava in spodnještajerskim razmeram edino pri« merna misel in program .Kmečke zveze" v ii to. da jih imamo dovolj, ampak, da imamo nekatere izvrstne moči. tako. da bi lahko priredili vsakih 14 dni kako predstavo, a kljab temo te skoraj pol leta aaš oder praznuje ter čaka na igralce, to je žalostno. Govorilo se je, da se misli aprizoriti opera »Galateja". Priprave so se vršile te celo večnost zs to igro. konečno pa je zopet vse zaspalo. Sramota za nas. da morajo tnji diletantje priti k aaa. da spravijo zopet aekaj dramatičnega življeaja med nas. — 14. a^j 1MT7 v Maribora ostane Slovencem v neizbrisljivem spominu. To je bil dsn, ko smo pokazali, da smo Slovenci odločilen faktor v tukajšnem političnem življenju, s kateri i'1 mora računati vsaka nasprotna stranka. Mesto Maribor, nepremagljiva nemška postojanka, kakor so ga smatrali Nemci, je padlo, ne samo za 6 let, ampak za vedno. Padel je njegov bog, padel je zloglasni Wastian, v katerem so gledali mariborski Nemci svoj idejal, najhujšega zatiralca slovenskega naroda; a ta majhna in zaničevana peščica naprednih Slovencev si je upala na dan volitve se spustiti v boj s svojim najhujšim so vragom, ne zmenivši se za to, da so ji očitali rodni bratje iz klerikalnega tabora brezna-rodnost, in glejte, Wastian je padel, podlegel je zavednosti mariborskih naprednjakov in postal zopet ona ničla ki je bil poprej. Ne bo mi treba tukaj razmotrivati, kaki nagibi so privedli mariborske napredne Slovence k temu, da niso postavili svojega kandidata ter sklenili voliti s socijal-demokrati, ker o tem se je že dovolj razpravljalo pred volitvami po časopisih, preiti hočem raje k volitvi sami. Že ob sedmih zjutraj si videl gruče ljudij pohajati z resnimi obrazi po ulicah, v zvesti si, da se danes odloči usoda mesta Maribora. Dasiravno se je volilo na treh krajih, vendar je bil pritisk povsod, posebno v predpoldanskih urah, tak, da si moral čakati po poldrugo uro, predno si prišel na vrsto. A pri vsem tem je vladal tak mir, da se je moral vsakdo čuditi. Niti od te, niti od one strani ni padla kaka beseda, ki bi označila mišljenje volilcev. Opoldan in popoldan je pritisk nekoliko pojenjal, Od 2. do 4. ure je bil premor. Proti večeru se je zopet zbralo obilo občinstva ki je nestrpno čakalo izida. Proti pol 11 uri po noči se je razglasil rezultat in sicer: socijal - demokrat Resel 2075, nemško-nacijonalec Wastian 1805, krščansko-socijalist pl. Lacken-bachei 184 in slov. kandidat Tratnik 54 glasov; zmagal je torej Resel z 13 glasovi absolutne večine in s tem je padel Mariaor. Volilcev je bilo 4684, od katerih se jih je udeležilo 4118 volitve, potemtakem čez 87%. Kakor strela, če udari med čredo ovac, tako je poparila Resel-nova zmaga naše Nemce. Ob drugih prilikah kakor n. pr. pri zadnjih občinskih volitvah, rogovilijo vso noč zmage pijani po mestu, a tokrat ni bilo o nobenem niti sledu. Se na svetlo si ne upajo. Mariborski Slovenci smo lahks ponosni na ta uspeh, in edino-l» napredni Slovenci so pripomogli Reselnu do zmage. Mariborskim Nemcem j« odklenkalo, mesto je čez noč postal« rudeče, in Slovenci smo si oddahnili. Wastianu se kaj tacega niti sanjalo ni, da bi propadel on. ki je odtrgal Studenc« in Pobrež od mestne skupine ter priklopil ti občini Celju ozir. Ptuju. 'Zagotoviti si je hotel s tem krivičnim postopanjam svoj mandat v Mariboru, pa vjel se je v svojo lastno past. Nemci so bili še proti večeru popolnoma uverjeni, da Wastian zmaga ali pa v najslabšem slučaju pride v ožjo volitev; da bi jih zadela taka katastrofa, o tem se nobenemu niti sanjalo ni. Kako zagotovljeni so bili zmage, priča to. da so bile pri knjigotržcu Scheidbachu v Gosposki ulici izpostavljene razglednice z Wastianovo sliko in napisom: »Heinrich Wastian, Reichs-ratsabgeordneter«: pri Scherbaumu pa so imeli pripravljenega osla, oblečenega v rudeče suknje, katerega so mislili poslati zvečer socialdemokratom v Magdalensko predmestje, a Resel jim je naredil križ čez račun. No g. dr. Verstovšek et cons., ali nismo dosegli stokrat sijajnejše zmage kakor pa če bi dobil slov. kandidat kakih 100 glasov več, pri oiji volitvi pa prodrl Wastian. Ali še nas tudi sedaj hoče »Slov. Gosp.« nazivati »brez-narodovce«, ko smo strmoglsvili svojega največjega nasprotnika in škodljivca Lepo pa je pokazala klerikalna stranka, ozir.duhovniki, svojo narodnost. Zakaj postavite kandidata, če pa glasujete pri volitvah za Nemca Laken-bacherja! Kdor torej zasluži ime »breznarodovec«, bi si upali ponižno vprašati. Vsa čast pa onim naprednim Slovencem, ki so s svojo neustrašeno zavednostjo porazili Wastiana — I« Murskega polja. Najponil-nejši farovški sluga izmed učituljstva čelega ljutomerskega okraja in te menda dalje okrog je nadučitelj pri Sv. Križu g. Herzog. Pri volilnem shodu .Kmečke zveze" tamkaj dne 9. inaja t. I. peli so mu zvezarji na glas hvalo kot uajizbornejšemu katoliškemu (reete klerikalnemu) učitelju. (No vsi drugi pa so meuda židovi ali pugani. posebno po sodbi apostola Roškar ja). Uce je možu rdelo od radosti nad to imenitno pohvalo, a molčal je kakor štor, ko so ob enem napnha polni govorniki celo neutemeljeno napadali in inrcvarili njegove najbližje in druge učitelje-tovariše. Ta mož pa že ime-uitro pozna sveta načela tovariške vzajemnosti. Vse bližnje in daljno učiteljstvo bo meuda po tem zuačilnea nastopu svojega tovariša po njegovi pravi urednosti cenilo, ter bode vedelo, kako naj se proti njemu v bodoče ravna. — Mi drugi pa mu želimo k uživanju sladkih sadov farovškega hlapčevstva prav dober tek. — Namestnlštvo je imenovalo kopališčnim nadzornikom za Doberao kopališčnega zdravnika dr. Hiebanma, za Laško župana VVeberja in Rimske toplice Olivo. — Tatvina. Zadnjo nedeljo ponoči je vlomil delavec Kračun v gostilniško sobo pri Pilihovki v Trnov-Ijah. Vkradel je tam tobaka, cigare in cigarete. Denarja pa ni bilo tam, zato je vdrl v sobo, kjer je gostilničarka z deklo spala Kračun je zgrabil go-stilničarko za roko ia ji zakričal: »Daj denar ali pa smrt!" Dekla pa je v šla iz sobe in tekla po sosede. Kračas je to opazil in zbeiaL Orožništvo je te tička prijelo in ga izročilo okrožni sodniji. — Povod nji na Zg. štajerske«. V GOstinga nad Gradcem pada Mura. Voda naglo odteka iz poplavljenih r krajev. — Tadi t Kallvaega j« ie eHakla večinoma voda. Veadar pa Ja več Ui tako poškodovanih, da ao jik ■orali Ijadje npaatlti — Porodijo pa, da Kara t tgornjea teka topel na-ralča DrnMrcBe vesti. — .Metanska Čftalalea" la »Brala« la peraka indln Maribor" priredita aa binkoStno nedeljo, dae I*, majnika 1907 gledaMko predelavo r veliki droraai .Narodnega doma" v Maribora. U&laljaki diletantje aprizore aarodao igro .Deteti brat' v petih dejanjik a petjem. Vatopaiaa: V parterja: aedeli od 1. do 5. vrata 1 K dO v, od «. do 10. vrate 1 K 30 v, od U. do 15. vrate 1 K: stojišča v parterja «0 v. aa dijake ia vojake 40 v. Ka galeriji: sedeti 80 v. stojišča 00 v. Vstopnice se prodajajo v nedeljo dne 10. t od 2. do 3. popoldne v čital-niikik pran to rib Blagajna ae odpre ob 7. ari ivečer. Zadetek točno ob 8. ori. — Čebelarska podralalea ta koajUkl oklaj bo imela abod na Bin-kodtai poadeliek popoldne ok treh v Mi v Cadramlja. Načelnik bo predaval o koristi čebelarstva. Po predavanja ae bo pri Šolskem čebelnjaku praktično razkazavalo to in ono. kar je treba taati dobremu čebelarju. Pridite vsi draitveaiki na shod in priredite veliko čebelarjev seboj! 0 DVETNIK ZA PATENTE DR.FRIT2 PUCHS lOVLOMIIM KEMIK (laprlaaiaa) Inm tehniška pisamm nn I INŽENIR A. HAMBUR6ER | 8 »IHHU Vil SICBENSTCItftKASSC I. 8 mešanega blaga slovenskega In nemškega jezika tudi v pisav i zmožna se takoj sprejme. 1'onudhe nnj se ipošljejo na uprav-ništ>o »DOMOVINU" -2M8-J suKnfl radpbaal frane Inalf, paala.ad|a ari a. ur*rr-j> t talca, .MaJaJca • tem, da m f. dr. I. aaa JuHla s Mina aa 4..i. t ^iHiiitca narada- rulalili klkca p.palaeaa d.tUaa uyi,. ananaje kal aanaakaa prešla ta edpaMaaJf la sa zahialjajea f dr. Jaa«k-a, da al Je ad-pa«tll la adstaftl «d »daias pnmMa. i»LF.r, H. ..J. 1007. Franc Wresnlg. UJa.ijaB, da akta alktar taci u-aeaa t*»p. dr. liaaa Jaark.a v talca rastalltl la da m letaderar t. aCIMJ. Pridni delavci ae appejmejo vsakčaa proti visoki plači pri Šaleškem premogovniku v Velenja ozir. v Ška lah. ležečem ob železnici Celje-Sp. Dravograd. Stanovanja so na r.izpolago. jt> aofakrojae i •■rti niep fnljakljeuga Nfrapa, teU, nib la aH phiai Unaim -Olja a* fritU Ulrika Uger-ja kak« tadi u fattaa ifnsitTi k ajcgneaa •aaaoaa ta »rijuaij« aajMacjfe aknk Poarta. sak.aU pa .r.ji.1. nleajOia «•• Ki P«trta ter na Imuuljn kraolk Žalajofi rodMai La«or ia Skaaa. 10« UDBIKIH. MU cofi v 6eTn fcaasrfHU trotvse, n i |a. de ........«a*H v T -1 ■ i Naznanilo. i za travniško drenažo. Od :<. do n. janija t L se ko vrli I v Št Jnrja ob j. 1, okraj Celje 6 dnevni tečaj za travaisko drenaio. Za ta tečaj razpisajemo IS ustanov po 20 K, da se lahko adeleiijo tega tečaja tadi uboini poljedelski delavci. Ta tečaj bo vzgojeval poklicne delavce za izboljševanje travnikov, kateri bodo lahko slolili kot nadzorniki pri takih delih. Lastnoročno pisane proSnje morate vloiiti do 24. maja t L na deteluo-kaltnrni oddelek Staj. detelnega odbora v Gradca. Baabergasse it H. V proSoji je omeniti poleg starosti in sedanjega bivališča, je li prosilec te delal pri izboljSevanjn travnikov ali ne in ali je pripravljen, če se ga more rabiti, nastopni kot preddelavec. Oni kmetovalci in kmetijski delavci, kateri se hočejo tečaja ndeleliti na lastne strelke, naj pridejo 3. janija. v pondeljek vsaj do 8. are predpoldne v Nendlovo gostilno v Št Jurju. V Gradcu. 21. aprila 1!H)7 Štajerski deželni udbor. Prevzetje gostilne! ■SiSIBISiHSEISiaiKBElBv nikov mikupljetiimi vinskimi sortami ustreči tudi najbolj razvajenemu okusil ter tako ohraniti in pospešiii dober stari srlas omenjene srostilne. — Blagohotne naklonjenosti in poseta proseč z velespoštovaujem Slavnemu občinstvu iz Celja in okolice vljudno naznanjam, tia sem prevzel staroznano. sedaj popol notna novo urejeno gostilno ipZUr Stadt Graz". — Trudil se bodem vsaki čas z okusnimi jedili, dobrim marčnim pivom, kakor tudi z izvrstnimi edino le od vinograd- meaap in goatllnl&u>. Ga.lav Miner Vicior \v< ga Aloio W -U any .. 1 • sau Ku l .it IVvoC Marit* Sappaaa ,. KJ Sappaa« iftlaa: Fran* Mainria ,. Jak. IMalarm Urild a l.i[.-j J »ar I Boecio m: Adalbert tiloboealk A l»l I« rt Urioa Vlaoaao Kred-r Aaiio JaaUa Trtovljo >.aaaL*.«uaa Aalua K ram mer Joa Mabkovee " Joa. MuU aca. J o ban n MUller " Joa. Spor* vaualo: 1'lricb l.aitar ^ Carl Ti.oJI.r " Joaaf WatU it. iarlj . F. Kartia aaal. ^ j.r.s • " »jj rr u l liaalnlii joaui raaer liaaa: Kraaa cnaaia •• r. aiaamons. .. — . __... Frir4 Jakom itacb Aat IMaakaa at. »aal k. P: N Zaai« « dka ,. Aai-»a Sokwau .. Vtooaaa R j. v. Sckeackarko Jokaaa LaaiU ' VU*«- Jok S* wak I ■ |§ Carl Sl«a i VUa«J»: Aaloa JaaUa m- m&r Dobra gostilna i • trgovino in tobaftno trafiko m- »la takoj v najt m. Našlo* pove npravni*tvo _i»omovinf" tarife TnST-MEV-jOflK j, aaiprlpravMjia. "|tnf|U ii ••Mu Ht » UUIIJAK v Smikn ARMrtk«. tirMd Mfla-tr»|M mmt~ vaia|a p. ranlkh-kmlcah. n>iif|i pmcSavaiija M prwi4wuii la sploh nobeaik pntraitaklk atraikn mj polje Panilkl Mpraataral, varal, iračallii aaaial: va»l|ava«ka 14 tal. Hrana I. pa.tr.ha aa|Ml|ia. ralaaaHaSaj« la karta prvdaja plaval laalapalk Edini slovenska paškarska trrdka MM v Borovljah na Koroškem. Najboljta delavnica xa temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vlotnih cevi za kroglje in drobni svinec, za naaa-Janje novih kopit. Dala po najnižjih cenah t Kdor »I leli nabaviti novo, zanesljivo in ceno polko, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri ee brezplačno doopollje. 146 Tlilki nlogi niBomtilk mioitkjct od 71 uprej. F! Velika trgovina MShoCE9AR Glavni pri TT tat™ trg 10 llClLdll ctrkn:: lp,«arl|akp blaiappaal-■ »Uitk mask, kakar to« aa priatM aMka *a*»l*a »H- ■nas, aHvMka. kaaiak, naa, ka raaamratal <«i, «a»0, (114) SO-1» M ako Vam zaostaja kri. Vas ozdravi P. Ziervas, Kalk pri Kolnu it. 265. (jospa G. v M. piše: .Vaše sredstvo je naglo pomagalo". Prosi se, da priložite znamko za odgovor. ("1) 52-m T? n ž ni z»od,,iin ltU/ill I štokerav-ski rumen krompir za A. Kolencu trgovcu v Celjn ter kupi vsako množino orehov, suhih gob, kumna, ovsa, sploh vseh deželnih pridelkov po najvišjih cenah UJAUAOAOAUAUAOj Hovre-Dea M vozijo zanesljivo najhitrejli FrancoNk« prekmoinke družb«. Edina najkrajša nah sa dobiti pri P. Keitta v Celja Knpujte narodni koli! laaiuijaatlaa mnDI £ MM~ IJMVM HtaM IIBll^l M d.pritl«U. aolapnJMrfae p^leo. I kmTl. il.i kwa| I I. aaapoailj. v« mMi v. «1 XIV. NNlilllM«. S. II, HkroTlU- M Hd It HmMl oCw.lt lil IM Kit Potnikom v Ami i Najstarejša tvrdka za ipediraaje potnikov ZWILCHENBART BANE L (fivlea) Centralbahnplatz št. 9 sprejema potnike za linijo čez Parls-Havre po najnižjih cenah: — vožnja na morjn le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden nradnikov do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. i.»» —s ^ropflni« ,5yphoata* za viai ia 24 2atirani« »adnih škodljivcev tkfmč&LSaJ proti bolezni na perjn. sa odpravo p reden ca ia divje aorfice itd. Som rt seli iehaiče. usOve n Ke«29ve Mzsririce ca 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine, s pripravo za meianje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis, katere Vam polije Ph. Mayfarth 6 Co. tvornlee strojev, speeljalna tvornifa vla.klk stiakalnle la strojev sa IskorlMaaje sadja. Odlikovana snad 5«0 zlatimi la srebrnimi nedaljaail. DUMU, II./I. Tabaratraaaa Stav. 71. T—tipalki ia preprodajalci os ližejo. ŽiTDiŠČfi l HT£l9 ŽŽI IMlU po Kneippovem sistemu gg3| VUUO v Krapini lastnina slob. in kr. Irp Kraplne. HprtiriliqiiiliNMknL Zmerno blago podnebje, trg je okrožen od odrastkov itajerskih planin, bogato nadarjen z dlvnimi naravnimi krasotami in nudi glodalcu bajne prizore. V mrzlici so bolnikom na razpolago tople, smrekova in kopaljl z ogljikovo kislino, masaia, električno zdravljenjenje i. t. d. Sedaj stoji zdravlliiče pod upravo aku-ienlh zdravnikov hydropatov, kateri so tudi proučili Kneippovo metodo skoz daljo časa v samem VVSriahofenu. Oskrba je poceni, stanovanj dovolj. Olede teh se je treba obrniti do kopaliike uprava KAROL VANIČ, CELJE, NARODNI DOM EXQUISITNE NOVOSTI V SVILENEM VOLNEM IN PERILNEM BLAGU s NAJNOVEJI ANGLEŠKI s s s es s KAMGARNI IN ŠEVIJOTI B R s s ZAHTEVAJTE UZORCE m m m m m KAROL TANIČ, CELJE, NARODNI DOM Jnžnoštajerslfa hranilnica V Celjn >i d< za katero jamčijo okraji: Bin|l|r»<, la«iw€«, SotUa), twij« pri Jsliak, Vraitk* za spolno ram ost vlog in la njihovo, pn pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj hranilnih vlog l(IM0.4M K. Hranilnica posluje a strankami vsak tarak iN pktkfc dopoldne, za drtufa opravila |u je urad odprt vsak daa ob navadnih uradnih urah. Hranilna vloga obrestuje pO 4 odstotka in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica raatai davak sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako. da clolie iste popolnoma nad 4 odstotke a krasti. Uposojuje pa od dne 1. januarja leta 1 »05 na zemljiško varnost po 4 tri Aatrt Odstatkav, občiuant in korporarijam ta u- 9ti navedenih petih okrajev po 4 in pal adststkov sfcrssti. "—iBiirri jtfefMmga teto a n**. mHii: HI SMatof stroji O^mascljiM SinnprCG.tiahmasRhiren A~t Ges. Tttt žlnlH itn] Ist ttftlTtM mati »troje d« nkjviij* tarnati ter MVMkMiir v uporab«. •raapMai pas* * Vranja la Mah na«k Slngapjavl klvalnl atpojl so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji Sbftr Ci. ««8*i intta ffliUfc strojrt CELJE, kolodvorska ulica štev. 8. u M-ao Belo platno poAi|Jaai loge pn Kos 12 m. Kos 25 „ Kos 12 m. Kos 25 „ Kos 12 m. Kos 25 „ Kos 12 m. Kos 25 „ Kos 12 m. Kos 25 ,, Kos 12 m. Kes 25 „ Kos 12 m. Kos 25 ., ;a platno trpežno in pripravno ža podlago trpežno pripravno za peril in podlago Draliaaks platna čisto mehko in zelo trpežno še po slurih retult dokler je za* proti povzela in poštnine p rotilo. K 390» „ 7 801 K 4 60* „ 9 301 K 510 V „ 10301 K 5*301 „ 1080* K 610 V „ 12 30 I K 830» „ 12 801 K 720 \ „ 14 801 Mannfakturna la taodaa trgovina na dehelo in aa drobno R. STERMECKI, Celje zelo debelo in zelo močno N ribe veke platno zelo debolo in posebno močno Demeetik platne zelo fino in trpežno laaiaataaaka platna zalo fino in posebno trpežno. Viord zt tenke ia uoške obleke zistonj. POSOJILNICA V CELJU POSOJILNICA V CELIU, ki je bila leta 1881 i neomejeno zavezo ustanovljena. Meje sedaj nad 4100 zadružnikov, kateri imajo vsega nad U.OOO K vplačanih deležev ter ima sedaj nad 61/i milijona kron hranilnih vlog in nad 330.000 kron rezervnega zaklada. v lastni hiši Narodni dom S S Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razi.n nedelje in praznike. Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 '/«•/«, posojilnica plačuje rentni davek Nama. ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila oaje na osobni ali hipotekami kredit proti 5 V»*/a in 5°/. obrestovan ju. u Zagreb. * IUSIIIL IKOl »t JV.V, Velecenjena gospodinja! Nikar (1 m pustite dopovedovati, da med prdatkom in podatkom ni iltlil|i raz-- tar lit—iti pri kakovosti katero ste ie sami preizkusili m katero it od popreje po-»rt : Francko vem : pridatlui za kavo v lesenih zabojukih ali pa v papirnatih zavojih, ■ te Mrtvil Mmka. Varatvctt maska. Vantveaa aaauika. jamstvo, da uporabljale ntinito dobro blago. — -i —-'s-- Dobri rudarji dobijo stale« in poiten zasiniek t ma nMtp Ckirlotte luk pri Inki (Eibisvild) u Štajerska. m* POZOR! i MifeMm Ualarlcb »alta, Dag M./J. Spsik b 2wQk nek katere telijo paatraaakafa taalaiU kal kra jetal. otiroaa platni la-topoiki. ali traja. ' aMta k« peuu ari ar.otr.ui antrlju. zavarovalni družbi kalen w peta > vieni »alurjAimi ptMftai. aaj blagovolijo vpoalati ponorih* pod Metliko ,16JM* Gradec, po^te rraUnte 19. 22285 4 IplJH M ^lil 7» ksnudii ia a akU SWdn>a Kara it ura U 73 knuiatlov, MBO koriatao la rrakttem- rr«i, »tan. »am«. i(U. - I pipo ■ okovom la rk-inutao orvju. a ftidaor. modernr kravat«- s orrat miki (aaj ar navede vrllkoat vrata), i par tolik, i pai borvanih maafc-t. • parov aolBorjiik n^-avlc, aorttraor ban*, l draarnica, r-nma Ma«o, I rrvka ia taottr. • ao* i l raaUi, i o«Wdaio l« hrlr j«kr-0 otekla l ctm l aapntaa l(|i « ____._____ ilatlk doabir rntulov za maiUvte (a rnkvi 60 prrdmrtov ta pisma, koristnih (a vsakogar. — Trk T« predmetov miljrro sa tsvaarrdno nitko r««« | «td. ker Imamo malo rrtlj la računamo aa Io, 4* tm dal)v ako m agaja, nazaj, aimate rijrfk Triovina Fr. 8TEINER, Dunaj H/3. ia8aiasa8888sg^aaBH Pametne žene zahtevajo knjigo .Motenje perijodc* od tir. med. Lewisa proti K 1*20. Prospekt zastonj. — P. ZIERVAS, Kalk 265 pri Kiilnu ob K. isi si » Zavitke priporoča ZVEZNA TISKARNA v CELJU. »IJi™ na »Peronospora brizgalnice' kakor psi je deljska orodja la strtjs sploh, priptriia prva ttevtatka trpviH z železnit JDEBSmr Peter BlqCč 9 Cefia. Za stavben« travoris, MoaaKko iinj«, Itlciat «cai, k kf saiHao, vodovodno lisi, stsslke, tlrtiia Itptaka pm ■ojoiijih ccaafe. Vozne In knmatnn plahte nepremagljive kakovosti. Zaloga prenosnih mlečnih vrčev. Ker imamo letos it vadit deževno te vtaŽM vreme, Jo fnojonjo z gmojili te tedaj tptetet. la oj4o H