Stimulacija
osebnih
dohodkov
Rezultati za mesec oktober 1984
Kot smo objavili v eni izmed prejšnjih številk, vas bomo obveščali katere temeljne organizacije so dosegle stumula-cijo za doseganje proizvodnje oziroma za prihranke pri porabi materialov in surovin. Strokovna komisija je dne 27. 11. pregledala zahtevke, ki so jih predložili predstavniki temeljnih organizacij in sprejela stimulacije, kot je razvidno iz spodaj navedene tabele.
Večina temeljnih organizacij je predložila zahtevek za doseganje proizvodnje in le tri za prihranke pri porabi surovin in materialov.
Tovarna vezanih plošč je dosegla stimulacijo v višini 7,5%, na oktobrske osebne dohodke, zato, ker je presegla operativni plan proizvodnje za 18%, kar pomeni, daje ustvarila dodatni dohodek v višini
1.463.000	din, od katerih je 50% namenila za izplačilo osebnih dohodkov.
TOZD Žaga je poleg TOZD TPI edina TOZD, ki je dosegla stimulacijo po obeh merilih, tako pri doseganju proizvodnje, saj je namesto planskih količin 1.035 m3 decimiranega lesa proizvedla 1.187 m3 in tako ustvarila dodaten dohodek v višini 677.400 din.
Poleg tega je TOZD dosegla boljše izkoriščanje pri decimi-ranju, predvsem pri decimira-nju jesena v obratu na Ruperč vrhu, tako, da je dosegla prihranek v višini 1.014.600 din. Skupaj je zaradi tega dosegla stimulacijo v višini 10,7% na oktobrske osebne dohodke.
TOZD TPI je presegel proizvodnjo za 5,8%, predvsem na liniji plastificiranja pa tudi pri proizvodnji žaganega lesa, pri porabi iverice, folije in
lepila za mozničenje je dosegel prihranke pri porabi glede na doseganje normativov v preteklem trimesečju v višini
233.717.00	din, tako da skupna stimulacija znaša 9% na oktobrske osebne dohodke.
TOZD IG K je z zmanjšanjem zastojev in izboljšavo tehnološkega postopka dosegel rekordno proizvodnjo preko
58.000	m2, medtem koje bila planirana proizvodnja 50.000 m2. 40% dodatno doseženega dohodka bo TOZD IGK namenil za osebne dohodke, kar znaša 4,5% na oktobrske osebne dohodke, ostalih 60% pa bo namenil za zmanjšanje dosedaj nastale izgube.
TOZD TDP je z oktobrskimi proizvodnimi rezultati izboljšal doseganje plana izvoza celotne delovne organizacije, saj je fizično odpremil za 752.783 dolarjev, kar je 47.783 dolarjev več kot smo planirali. Tako znaša stimulacija 3,9% na oktobrske osebne dohodke. Enako velja za TOZD TGD, ki je presegel plan izvoza za 18% in je tako dosegel stimulacijo v višini 7,3%.
TOZD TSP je presegel proizvodnjo za 11%, in na tej osnovi dosegel stimulacijo v višini 5,8%.
TOZD TAP je dosegel prihranke glede na porabo v preteklem kvartalu predvsem pri monomerju, lepilu, akrilnih ploščah, tako da 50% doseženih prihrankov omogoča stimulacijo v višini 4,6%.
TOZD BLP, TES in DSSS bodo na podlagi povprečnega doseganja proizvodnje vseh temeljnih organizacij, torej tudi tistih, ki niso dosegle plana proizvodnje, izplačale stimulacijo v višini 4,8%.
TOZD BOR, S1GMAT, LIPA, TPP, TKO v mesecu oktobru iz različnih razlogov niso dosegle planov proizvod-
nje, kakor tudi ne večjih prihrankov pri porabi surovin in materialov, zato za njih ostaja naloga, da v sledečih petih mesecih, ko še velja sistem dodatne stimulacije, nadoknadijo zamujeno.
Stimulacije za oktobrske rezultate bodo obračunane pri rednem osebnem dohodku za mesec november in sicer na enote dela, dosežene v mesecu oktobru.
Ker smo prepričani, da imamo v delovni organizaciji še precej rezerv, tako za povečanje proizvodnje, kot tudi za zmanjšanje stroškov, ni razloga zakaj dosedanjih rezultatov ne bi še izboljšali in tako povečali ostanek dohodka za delovno organizacijo in hkrati tudi osebne dohodke.
2
Pregled stimulacije za		mesec oktober 1984		
TOZD	Znesek	% stimulacije	stimulacija	Opomba
	stimulacije	na okt. BOD	okt. ED	
1. TVP	+731.500	7,5	5,78	proizvodnja
2. ŽAGA	+507.300	6,4	4,85	proizvodnja
	+338.700	4,3	3,23	prihranki
SKUPAJ	+846.000	10,7	8,08	SKUPAJ
3. TPI	+ 79.670	2,6	1,87	proizvodnja
	+ 192.820	6,4	4,69	prihranki
SKUPAJ	+272.490	9,0	6,56	SKUPAJ
4. IGK	+215.440	4,5	2,86	proizvodnja
5. TDP	+638.050	3,9	3,05	proizvodnja
6. TSP	+769.740	5,8	4,43	proizvodnja
7. TAP	+220.380	4,6	3,34	prihranki
8. TGD	+314.175	7,3	5,50	proizvodnja
9. TES	+306.820	4,8	3,56	povp. proizvodnja
10. BLP	+278.660	4,8	3,56	povp. proizvodnja
11. DSSS	+464.720	4,8	3,56	povp. proizvodnja
Kako smo v letu 84 gospodarili?
Odgovor na to vprašanje nam v pričujočem kratkem novoletnem intervjuju podaja presednik KPO Janez Bajuk. Iz njega razberemo, da smo v letu 1984 kljub neugodnim razmeram v začetku leta vendarle gospodarili solidno in si zato ob koncu leta lahko priznamo, da smo se na vseh nivojih obnašali odgovorno in prizadevno. Taka prizadevanja vseh, kar nas je v Novolesu, moramo ohraniti in jih še poglobiti, da bo tudi prihodnje leto uspešno.
5 KAKŠNIMI CILJI IN UPI SMO STOPILI V L. 84?
Cilji in pričakovanja za I. 1984 so bili opredeljeni v naših planih. Plani za leto 1984 pa so bili postavljeni zelo optimistično in moramo priznati, da smo v začetku leta komaj lahko pričakovali, da jih bomo v celoti izvršili. No, danes že lahko ugotovimo, da bomo osnovne cilje dosegli. Vendar pa moram kljub doseženim dobrim rezultatom, če gledamo Novoles kot celoto, opozoriti, vsaj na tri področja, kjer nismo bili posebno uspešni.
Prvo je doseganje plana proizvodnje. Kljub sorazmerno visoki stopnji zaposlovanja planiranega fizičnega obsega proizvodnje ne bomo dosegli.
Drugo je doseganje plana izvoza. To vprašanje je tesno povezano s prejšnjim, saj če ni proizvodnje, tudi ni prodaje oz. izvoza. Res je, da smo po večletnih težavah šele v drugi polovici leta uspeti kolikor toliko normalizirati preskrbo finalnih TOZD z tesno surovino. V kolikor ne bomo imeli težav na trgu, bomo večje izvozne rezultate beležili šele prihodnje leto, ko se bodo v celoti pokazali učinki
usmeritev TOZD Bor in Lipe v izvoz.
Tretje vprašanje se nanaša na saniranje TOZD z izgubo. Problem izgub je očitno mnogo težji, kot se zdi na prvi pogled. Upamo, da bomo v naslednjem letu le uspeli doseči preobrat na pozitivno poslovanje v TOZD, ki bodo letos še zaključili poslovno leto z rdečimi številkami.
KAJ SE JE MED LETOM ZGODILO POMEMBNEJŠEGA?
Od zunanjega dogajanja se mi zdi pomembno, da smo letos v Jugoslaviji dosegli dno in da se počasi, vendar zanesljivo pričenjajo kazati prvi znaki zdrave rasti. Pri tem je posebej pomembno to, da je ta rast pogojena z ekonomsko logiko — dobrim naj gre dobro in slabim slabo. Ce bomo znali obdržati to smer v gospodarstvu, potem nam bi moralo iti vsako leto boljše.
Kaj se je v Novolesu zgodilo letos pomambnejše-ga? Vsak dan se dogajajo pomembne stvari in težko je vse zajeti. Menim pa, da nam bo leto 1984 ostalo v spominu kot dokaj uspešno in
Janez Bajuk, predsednik KPO
poslovno umirjeno leto. Najbrž ga bomo pomnili po številnih investicijah, saj gradimo na vseh koncih in krajih. Tega tempa investiranja ne bomo mogli vzdržati in že v letu 1985 bomo morali temeljito preračunati, koliko smemo investirati, da ne ogrozimo naše tekoče reprodukcijske sposobnosti.
Eden od pomembnejših dogodkov je otvoritev tovarne kerakrilnih proizvodov v Radulovičih, ki bo poslovala kot obrat TOZD TKO iz Metlike. S tem je Novoles prvič prestopil tudi republiško mejo. Za vse nas predsta v/ja to novo izkušnjo in prav gotovo si vsi želimo, da bi bila to dobra in pozitivna izkušnja.
KAKŠNE CILJE Sl NAČRTUJEMO ZA PRIHODNJE LETO?
Plan za naslednje leto postavljamo zopet drzno in optimistično. Tako je tudi prav. Prepričan sem, da je Novoles sposoben dosegati še boljše rezultate kot doslej in v svojem razvoju še
hitrejše napredovati. Če nam zunanji dejavniki ne bodo povzročali preveč težav, potem ni razlogov za pesimizem. Z zunanjimi dejavniki mislim predvsem na preskrbo z lesno surovino, državne ukrepe in razmere na prodajnih trgih. Seveda pa lahko pričakujemo težave tudi na kakšnih novih pozicijah. kjer jih danes niti ne slutimo.
KAJ ŽELITE OB NOVEM LETU DELA VCEM NOVOLESA?
Z novim letom 1985 vstopamo v Novolesovo jubilejno telo. Praznoval bo svoj 40. rojstni dan. Zato naj zaželim slehernemu članu tega kolektiva še posebej uspešno leto, ko ne bomo več samo tarnali nad slabimi časi, ampak tudi že ugotavljali izboljšanje teh časov. To pa bomo dosegli le z dobrim in odgovornim delom.
0WS>B(§@ 3
Mikroračunalniški
krožek
V predzadnjem glasilu naše delovne organizacije smo objavili informacijo, da bomo začeli z izvajanjem tečajev za uporabo mikroračunalnikov.
Članku je bil priložen tudi anketni list, s katerim so
Detalj iz AOP
zainteresirani delavci Novolesa prijavili udeležbo na tečajih. V predpisanem roku, pa tudi nekoliko pozneje, smo dobili 84 prijav in sicer: TKO 1, TSP 6, TVP 5, SIGMAT 2, BLP 4. TES 6. TDP 7, ŽAGA 12, TAP 4, DSSS 37.
To pomeni, da zanimanje je in da lahko začnemo z intenzivnim delom.
V ta namen že usposabljamo računalniško učilnico. Le-ta bo stacionirana v prostorih gimnazije (SŠPTNU) in bo opremljena po veljavnih normativih.
Poudariti je potrebno, da smo v prvotnem konceptu imeli v mislih dve učilnici, eno v Straži in eno v Novem mestu.
Ker pa je izdatek za opremo velik, smo zmožni v prvi fazi opremiti le eno učilnico. Vzroka, da bo ta učilnica v Novem mestu, sta dva: prvič, v delo krožka se bodo lažje vključevali delavci zunanjih TOZD in drugič, s tem, ko bo učilnica v gimnaziji, bomo učencem naravoslovno — matematične usmeritve omogočili delo na naših mikroračunalnikih v dopoldanskem času. Zavedati se
4
moramo, da bodo ti učenci v veliki večini bodoči računalniški strokovnjaki, zato morajo imeti na razpolago vsaj minimalno opremo za svoj vzgojnoizobraževalni program.
Prepričani smo, da ta odločitev ne bo vplivala na osip članov krožka iz Straže.
Delali bomo na mikroračunalnikih Commodore 64, ki ustrezajo zahtevam vzgojno-izobraževalnega procesa.
Tečaje bodo vodili strokovnjaki iz našega centra za informatiko, pomagali pa nam bodo tudi učenci gimnazije.
Z delom bomo pričeli takoj, ko bo učilnica opremljena, upamo, da kar kmalu po novem letu.
O začetku vas bomo pravočasno obvestili, organizirali bomo tudi skupen pogovor, kjer se bomo dogovorili o vseh podrobnostih. Ker želimo z računalniškim »opismenjevanjem« vsem delavcem omogočiti čimbolj neboleč prehod na nov računalniško podprt informacijski sistem, ki ga v Novolesu izgrajujemo, je ta akcija že uvod v izobraževanje uporabnikov informacijskega sistema.
Zato pozivamo vse delavce, da se v krožke vključijo, saj bodo na ta način lažje uspešno delovali v delovnem procesu.
Vodja centra za informatiko
dr. JANEZ USENIK, prof.
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame se sodelavcem TOZD-a TSP iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč, enako tudi OOS TOZD TSP sin
Jože Potočar
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najine mame NEŽE SIMONČIČ se najlepše zahvaljujeva OOS TOZD TDP za podarjeni venec. Iskrena hvala tudi vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Hčerki Štefka Opalk in Marija Kolegar
SMUČARJI POZOR!
Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Novo mesto, razpisuje tečaj za vaditelje smučanja. Vodila ga bosta Pucelj Gregor in Kušar Rudolf. Tečaj bo v smučarskem centru »Rog«, od 20. — 27. januarja 1985. Kandidati bodo nastanjeni v hotelu v Dol. Toplicah, od koder bo organiziran avtobusni prevoz na »Gače«. Na tečaj se lahko prijavijo vsi kandidati, ki bodo v letu 1985 stari 17 in več let in ki bodo uspešno opravili praktični preizkus znanja, ki bo v nedeljo, 20. januarja 1985, neposredno pred pričetkom tečaja.
Preizkus znanja vsebuje:
—	paralelni zavoj od brega
—	hitro vijuganje
—	terenska vožnja
Tečaj vsebuje dva dela:
V	prvem delu od 20. 1. do 27. 1. 85 ie na programu:
—	predelava jugoslovanske šole smučanja
—	teoretična predavanja (zgodovina, metodika, tehnika, prva pomoč, oprema, vzdrževanje in mazanje smuči)
—	izpit iz teorije
V	drugem delu, ki bo predvidoma v mesecu marcu 1985 je na programu:
—	dva dni priprav in obnovitev praktičnega znanja pod strokovnim nadzorom
—	zaključni izpit iz praktičnega znanja.
Cena tečaja je: 16.800,00 din in vsebuje
—	7 polnih penzionov in kopanje v hotelu v Dol. Toplicah
—	neomejeno uporabo žičnic
—	šolnino
' — strokovno literaturo
—	strokovno pomoč pri pripravah v drugem delu tečaja
—	praktične izpite
Pismene prijave za tečaj pošljite do 14. 12. 1984 na naslov Kosmina Gorazd KSS. Informacije po telefonu int. 210.
DOPUSTI NA SNEGU!
Ponovno razpisujemo proste zimske — počitniške kapacitete v »Pensionu Mlino« na Bledu. Delavci DO Novoles v tem lepem turističnem objektu razpolagamo z eno tri (možnost pomožnega ležišča) in eno dvoposteljno sobo. Sam objekt je nov, predstavili pa smo ga že v prejšnji številki časopisa.
Tokrat razpolagamo že z dokončnimi podatki o cenah zimovanja, zato vam jih predstavljamo:
Termini so sedemdnevni, menjave pa so ob sobotah.
polni pension po osebi znaša . 780,00 din
(kositi je možno tudi od 16,00 do 17,00 torej ob vrnitvi s smučišča)
Poleg tega bomo organizirali tudi nakup tedenskih smučarskih vozovnic. Cena tedenskih smučarskih kart bo predvidoma 2.500,00 din. (obvezna slika)
Plačilo pensiona in tedenskih kart bo potekalo v treh zaporednih obrokih pri izplačilu mesečnega osebnega dohodka.
Informacije in prijave pri ref. za rekreacijo in oddih, tel. int. 210
Ref. za oddih in rekreacijo Kosmina Gorazd
Že letu se kmalu iztekel bo čas, ozrli se spet bomo vase, pogledali, kaj je bilo okrog nas in zraven oglodali prase.
In z vinom zalita predobra bo jed, ki da nam domača ga trta, da teklo iz nas bo odzadaj in spred, ker družba bo vsa prenažrta.
Naj človek si reče, takole bo prav, vsaj enkrat ga strumno užgimo, izprašimo gesla iz naših si glav, da potlej sproščeni znorimo!
INVENTURA 84
Dodali smo nekaj prikolic na Krk, »pošlihtali« jih kot v kasarni, je smejal kolega kolegu se v brk, če prdnil kot grom je udarni.
Vsak rad bi na prsi pripel si okras, vsak rad bi si saldo povišal, nihče ne prizna, da ga sral je ves čas, vsak rad bi glasove utišal...
A mi, kar nas strumnih, poštenih je src, odkrito resnico poglejmo, ne bojmo klofut se, ne psovk in ne brc — pošteno zdaj vse si povejmo!
Kako IGK bi ozdraviti šlo, so nas poučili z ekrana, ko v naše se posle je res prehudo obregnila TeVe Ljubljana.
Naj enkrat za vselej povsod se pove, da glina domača ni govno; novinarki vrli pokazat pa gre razliko med njima osnovno.
Kjer plesal med vojno je črni hudič in vihra je strašna divjala, nahaja ponosni se Radatovic, kjer fabrika nova je vstala.
Obrat je postavil tam naš TKO, prelepi obrat kerakrila, in vsa pomivalna korita tako pred nami se zdaj bodo skrila.
Šopiri tam v mestu se naš BLP, pisarn si nekaj dozida, če vsem v Novolesu kaj bolje s tem gre, nihče mu tega ne zavida.
Preblizu ob drugem ni dobro živet in gledat, kaj v skledo si daje, poslušat pošteno ni znova in spet, kak v seksu se postelja maje.
O
J3UJB
Zagnali smo v kup se izgradenj, prenov, in marsikaj smo uredili, da bolje prodajali bomo naš stol, na službeno pot smo hodili.

V kulturi oceno si pišemo »nič«, ankete ostale so prazne; le kak nas obsedel je čuden hudič, da akcije vse so porazne?
Sicer pa vrteli smo v krogu se cen, bentili na sklepe oblastva, bili birokratom užiten smo plen, hoteli so zase bogastva.
Tako ustrojen sem, da zadaj je rit pa če še tako se obračam; zato je najbolje, da pojdem zdaj pit in več se na delo ne vračam.
Nabavili katrc smo ducat in več in strumno okrog se vozili, pomogli, da IMV prišel ni preč, saj vse smo od njega kupili.
Še prej pa, predragi, prisrčen pozdrav, saj bliže smo Novemu letu, želimo, da vse bo po želji in prav, da vsem nam lepo bo na svetu!
OSEBNA IZKAZNICA KUHINJSKEGA KORITA IZ RADATOVIĆA
Kuhinjsko korito, ki nosi naziv KOLPA—KER, je izdelano iz povsem novega materiala — KERAKRILA. Ta se je v zapadnem svetu uveljavil kot idealna zamenjava klasičnih materialov nerjaveče in emajlirane pločevine za izdelavo kuhinjskih korit. Kuhinjska korita iz kerakrila prinašajo poleg novega materiala v sodobno kuhinjo tudi nov design, ki je noviteta na našem trgu. Barve so prilagojene elementom kuhinjskega pohištva, keramičnih ploščic in talnih oblog.
UPORABNE PREDNOSTI:
—	gladka, trda in neprozorna površina
—	odpornost proti madežem in visokim temperaturam do 180J C
—	čiščenje je enostavno (površina se obriše z vlažno krpo ali gobo)
—	montaža je skupaj s sifonskim vložkom in tesnilom hitra in enostavna.
KERAKRIL je nov korak naprej v prizadevanjih Novo-lesa, da prilagodi svoj proizvodni program najzahtevnejšim potrebam sodobnega sveta.
Konec novembra smo odprli nov obrat tozda TKO v Radatoviču.
Novolesov tozd Tovarna kopalniške opreme najbrž vsi dobro poznamo po ličnih kopalniških omaricah in kopalnih kadeh. Ta tozd je že nekaj let poznan na našem tržišču kot v rhunski proizvajalec kopalniške opreme iz akrila. Letos je pridobil še en obrat, kije zrasel v sosednji republiki Hrvatski v Radatoviču. Tu v tem obratu bomo izdelovali nekaj bistveno novega, kar jugoslovansko tržišče še ne pozna. Proizvajali bomo kuhinjska korita iz kerakrila. Slovesna otvoritev obrata je bila 24. 11. 1984. Da bi kaj več izvedeli o tem našem tozdu, ki se uspešno razv ija, smo
6 0U©¥©(](1
s« pogovarjali z njegovim direktorjem Petrom Dreni-kom.
Tov. Drenik opišite nam, prosim, razvojno pot tozda TKO?
Tozd Tovarna kopalniške opreme je nastal kot organska tvorba nadaljnje finalizacije akrilnih piošč, ki jih proizvaja tozd TA P v Trebnjem. Gre torej za oplemenitenje teh plošč. Porodila seje ideja, da bi to oplemenitenje plošč najbolje izrazili s proizvodnjo kopalniškega programa. V Metliki je bila 1978 zgrajena nova tovarna, ki naj bi proizvajala kopalniški program iz akrila, ki je bil v svetu že močno uveljavljen. »Začetek je težak«, pravi pregovor. Na začetni poti smo imeli tudi mi težave. Novi program je bil plod domačih strokovnjakov, to je, nismo pristopili k nakupu licence in tehnologije. Nujno so v začetku torej nastopale težave, ker Novoles ni imel še izkušenj na tem področju. V tem obdobju nam je na srečo pomagala tovarna »RHOM« i/ ZRN. ki je dobavljala surovino mono-mer tovarni TAP. Kmalu smo se tudi sami uspešno organizirali in šlo je. Najprejjetekla proizvodnja v t. i. »suhem delu«, proizvajali smo kopalniške omarice in ogledala, pozneje pa smo odprli tudi t. i. »mokri del«, v katerem proizvajamo umivalnike in kopalniške kadi. V prvih šestih letih delovanja TOZD so bile glavne sile usmerjene v širitev proizvodnega programa in širitev skladiščnih zmogljivosti.
Kakšen asortiman artiklov imate sedaj?
• Danes proizvajamo 13 tipov kopalnih kadi, kopalniške omarice in tuš kabine. Izdelujemo tako najenostavnejše kot tudi najbolj zahtevne in luksuzne modele. Modeli so obarvani v 12-tih barvnih spektrih. Naš program je kot vidite izredno širok. Če upoštevamo barvni spekter proizvodov obsega naš program 270 artiklov.
Za tako raznolik program je težko doseči preglednost nad odpremo in zalogami. Kako vam to uspeva?
Uspeva nam! To pa zato, ker je bilo zgrajeno moderno skladišče gotovih izdelkov. To skladišče je visokoregalno jn nam omogoča preglednost. Če ga ne bi imeli, bi nam bilo težko.
Kako gre prodaja vaših izdelkov?
Naša kopalniška oprema iz akrila je za jugoslovanski trg
Vinko Hafner predsednik skupščine SRS:
Obrat, ki ga sedaj odpiramo.pri-naša novo življenje v kraje, ki so med NOV toliko žrtvovali, hkrati pa pomeni dokaz, kako se na delu ustvarja in kuje bratstvo in enotnost. Novi obrat je prav tako tudi dokaz, da je Novoles sposoben izdelati lep proizvod, ki naj prinaša tudi lep dohodek.
nov izdelek. Priznati je treba, da je jugoslovanski trg za tovrstne izdelke konservativen. Na trg smo se vsled tega prebijali počasi in naporno.
Vložena so bila znatna sredstva v propagando, močno so se angažirali tudi delavci v prodajnem oddelku tozda BLP. Kljub začetni skepsi postaja KOLPA—SAN program izleta v leto bolj cenjen na jugoslovanskem tržišču, intenzivno se
Vinko Hafner, predsednik skupščine SRS
Razvoj tozda Ti
Slovesna otvoritev obrata Ki
Peter Drenik, direktor tozda TKO
pa obdelujejo tudi tuji trgi. Trenutno stanje na našem trgu pa ni preveč ugodno in to zaradi:
—	močnega zmanjšanja stanovanjske izgradnje
—	neugodnih kreditnih pogojev
—	zmanjšanja kupne moči prebivalstva in
—	izredno visokega indeksa porasta cen surovin in materialov
Janko Golež, predsednik DS TKO odpira ob
'.ANTI
m
TOZD 10-letniki	20-letniki	30-letniki
TPP	Josip Bajzek	Jože Mervar	Vincencij Zupančič
Ivanka Gazvoda	Stanko Miholjanec	Terezija Klobičar
Ljudmila Slak	Stanislava Kavšček	
	Marija Vraničar	
LIPA Anton Kučič	.Jože Junkar
Marjan Lipar	Jože Selan
Janez Močan Franc Zevnik
jubilante,
1umne fante, o počastimo, oddolžimo.
ti dela!
^u zdaj zapela, v čast in slavo, gromki »zdravo/«
TAP	Drago Šircelj	Stanko Pust
	Franc Bartolj	Jože Rajer
	Dragica Golob	Ignac Slak
	Julijana Jaklič	Štefanija Borštnar
	Slavka Miklič Ivanka Slak	Marija Jarc
30-letniki
TKO Anton Štrucelj	Anton Kočevar	Miro Gazvoda
Ivan Štubler	Vida Težak
Boris Grabušek	Jože Petrič
Branko Petrovič
Branko Rajakovič
Jože Starašič
Marija Filak
Katarina Pavlič
Nikola Kos
Branko Košir Drago Miklič Majda Žagar Neža Pavlin Dobrivoje Boškovič	Anton Bačnik Primož Dular Stanislav Smolič	Franc Šuštaršič Franc Koncilja Jože Avsenik Marjan Aš
Slavko Damjanovič	Štefka Hrovat	Miroslav Klevišar
Jakob Kren	Ana Kuhelj	Miha Legan
Alojz Mirtič	Marjana Repar	
Jože Pečjak Jožica Crnagoj Jožica Gorenčič Jožica Gracar Terezija Koncilja Tezika Vidmar Franc Grum	Marija Zaman	
Kmet Kumelj Palčič 'avlič r Stopar 'rlep ►’ ercelj ;a Avsenik	Jože Koporce Anton Mrvič Stane Peterlin Marta Šiška Marija Kulovec Ana Jakubovič	BLP	Stane Šobar Tomislav Gorjup Alojz Peterlin Branko Zupančič Meta Burja Darja Piškur Dragica Zupančič	Franc Derganc Viktor Lukan	Alojzij Barborič Marija Šuštaršič
1 Hočevar } Jakše		DSSS	Gorazd Primic	Peter Iskra	Vladka Šobar
Kovač 'Ten ja Stopar -'1 Krese oh		Bojan Vernig Ivanka Šenica Ivica Iskra Ivanka Kavšček Cvetka Plantan Danica Podbrežnik	Amalija Plut	
Januar
Ponedeljek Torek	Sreda	Četrtek	Petek
	1	2	3	4
7	8	9	10	11
14	15	16	17	18
21	22	23	24	25
28	29	30	31	
Februar
Ponedeljek Torek	Sreda	Četrtek	Petek
4	5	6	7	1 8
11	12	13	14	15
18	19	20	21	22
25	26	27	28	
Marec
Ponedeljek Torek	Sreda	Četrtek	Petek
				1
4	5	6	7	8
11	12	13	14	15
18	19	20	21	22
25	26	27	28	29
April				
Ponedeljel'	Torek	Sreda	Četrtek	Petek
1	2	3	4	5
8	9	10	11	12
15	16	17	18	19
22	23	24	25	26
29	30			
Maj				
Ponedeljel'	Torek	Sreda	Četrtek	Petek
		1	2	3
6	7	8	9	10
13	14	15	16	17
20	21	22	23	24
27	28	29	30	31
Junij
Nedelja	Ponedeljek Torek	Sreda	Četrt
S 13	3	4	5
2©	10	11	12
27	17	18	19
	24	25	26
Julij
Nedelja	Ponedeljek Torek	Sreda	Če,rlt
5	1	2	3
12	8	9	10
19	15	16	17
2®	22	23	24
	29	30	31
Sobota
5
12
19
26
Sobota
2
9
16
23
Sobota
2
9
16
23
30
So bota
6
13
20
27
Sobota
4
11
18
25
NOVOPOLI
ali
Človek le jezi se!
PRAVILA IGRE:
Po načelu »kdo bo prej« potujemo iz štirih občin, kjer so Novolesove TOZD (Novo mesto, Metlika, Krško in Trebnje) prek vseh TOZD na dopust v enega Novolesovih počitniških domovoz. krajev (Boh. Bistrica, Resa, Červar, Lošinj).
Iz občine lahko prideš, ko ti kocka obstane na 6.Zazačetekvsakig-ralec meče po 3 x. Nato meče vsak po enkrat, razen če ti navodila ne povedo drugače. Če te med potjo kocka zanese na posamično TOZD, ravnaj tako, kot velja navodilo za to TOZD.
Če te med igro kdo prehiti, se vrneš na začetno mesto pred tvojo občino, če pa pride na tvoje mesto, se vrneš v občino.
Zmaga tisti, ki vse svoje figurice ali krogce prvi razvrsti v svojem počitniškem kraju oz. domu.
Pri igri uporabljamo običajno kocko in figurice igre »človek ne jezi se«, lahko pa si izrežemo (iz tršega papirja) krogce in jih označimo z oznakami občin (NM, TR, KR, in ME)
Srečno in jezite se!
0© M
ca® to umi
■rapteTe/ si se v mršt^s nih služb — predeiked zveš, enkrat ne mec&šL.
premeša vse gospo težave in da iz sebe pra v\ lizacijo — 6 mest naprej
razneslo ti ju kotpl in nimaš energije — m zafv občin/6^
naročila in proizvodnja tečejo — vrzi še enkraL_   /
NOVO MESTO
TREBNJE
i/ stilno
mesta
ne^<rtajdes pravegŽtfstila — po nasvet greš 3 mesta nazaj
fiHmerik incr Ožpsfepe/o /rau n ;eni?
so
steicSjnl^-vrzi še enkrat
investicija ti je zavrla proizvodnjo — enkrat ne mečeš
METLIKA
KRŠKO
'dokler 1o ne
rad bi čutim: /zvon na sluiCenu1 pot —\ bave vizuma čakaš, dohiti in ti ga prines
V g [j ni ip ne m oj/eš na -gr-^4^radašJ/ svojo
obtičal prej; z\ občino
montiral sUsvgjJgbna/Kupole tako, da zdofzaceiSTOizaradi reklamacije 6 mest nazaj
okopal si se v kadi masažo — vespre 6 mest naprejl.
Hlodov ni in ne. moreš
za dobro biti hiter j
poletiš
ajdljiv































































































Avgust
Petek	Sobota Nedelja	Ponedeljek
	1	2
7	8	9	5
14	15	1® 12
21	22	23	19
28	29	3©	26
Torek	Sreda	Četrtek	Petek	Sobota	Nedelja
		1	2	3	4
6	7	8	9	10	11
13	14	15	16	17	18
20	21	22	23	24	25
27	28	29	30	31	
nbinat n.sola novo mesto-straža
Petek	Sobota	Nedelja
5	6	7
12	13	M
19	20	21
26	27	28
September
Ponedeljek Torek	Sreda
2	3	4
9	10	11
16	17	18
23	24	25
30		
Oktober
Ponedeljek Torek	Sreda
	1	2
7	8	9
14	15	16
21	22	23
28	29	30
November
Ponedeljek Torek	Sreda
4	5	6
11 12	13
18	19	20
25	26	27
December	
Ponedeljek	Torek	Sreda
2	3	4
9 10	11
16	17	18
23	24	25
30	31	
Četrtek	Petek	Sobota	Nedelja
	I		
5	6	7	8
12	13	14	15
19	20	21	22
26	27	28	29
Četrtek	Petek	Sobota	Nedelja
3	4	5	@
10	11	12	13
17	18	19	2©
24	25	26	27
31			
Četrtek	Petek	Sobota	Nedelja
	1	2	3
7	8	9	1©
14	15	16	17
21	22	23	24
28	29	30	
Četrtek	Petek	Sobota	Nedelja
			1
5	6	7	8
12	13	14	15
19	20	21	22
26	27 |	28	29
)
TOZD	10-letniki	20-letniki	30-letniki
TVP	Dušan Jovanovič Ana Gril	Anton Drašler Anton Ravbar Antonija Medic	Majda Culina Veronika Šušteršič Terezija Pirc Draga Rozman Marija Boh
ŽAGA	Silvester Sercelj Đuro Marinkovič Franc Platajs Marjan Struna Vinko Teinovič Marija Hočevar Marjetka Hočevar Marija Novak	Franc Skedelj Albin Štravs Jože Bukovec Mato Aščič	Alojz Bartolj Bruno Bukovec Franc Muška Janez Turk
TPI BO"	Andrejka Mezek Martina Pavlin Edvard Kerin Marjan Vrščaj Darinka Asič Anica Levičar Jožica Pirc		Jože Bradač Štefan Bukovec Peter Kumelj Martin Kordelc
Sigmat	Petar Dumenčič Marija Jarh Marija Jordan Valerija Mirt Nada Simonšek Ivan Bokalič	Franc Fabjan Ivan Lubi Anton Pečnik	
IGK	Zdravko Bizjak Stanko Huč Franc Marinčič Anton Rakar Anica Kovačič Milena Masnik Jožefa Pajk Ljiljana Turk Marija Višček	Srečko Štrici Viktor Smolič	Frančiška Jeraj
JUBIt
V\
LE
■
Spet stavimo vrle punce, st Ja jih skrontn se za vse jim <
To so jitbilan
TDP .lozica Pavlin
Zdravko Gorše Andrej Rebolj Josip Spudič Vida Hvalec Miladin Berak Janez Blatnik Jože Fabjan Danijel Gašperšič Milan Godnjavec Ciril Kavšček Lado Pavlin Slavka Časič Ljudmila Berkopec Frančiška Jaklič Danica Kren Marija Mede Justina Ribič Nevenka Staniša Iva Vasič Stoja Vukelič
Silvester Fifolt	Jože Jaklič
Stanislav Kužnik	Anton Ban
Ludvik Lavrič
Jožefa Škufca
Marjan Škufca
Živko Živkovič
Alojz Počrvina
Janez Vovk
Anica Šiler
Bronislava Bučar
Marija Foršček
Kristina Hrovat
TOZD 10-letniki	20-letnj||
TSP Andrej Besednjak	I ranc
Branko Dular	Anton
Jože Fabjan	Franc
Franc Jernejčič	Jože 1
Ludvik Kocmut	Gašpc
Štefan Novak	Ivan J
Janez Novinec	Ana S
Jože Povše	Dragi'
Janez Skebe	SlavkfJ
Anton Zaletelj	Marij#*
Irena Šuštaršič	Jožic*1
Janja Davidivoč	Ana f
Anica Gobec	R°za^
Slavka Klobučar	Marij*
Jelka Novak	rat
Majda Pavlin
I-----------------
KO iz Metlike
■ l RAKRIL-a v Radatoviću
w si tin n i
Poleg tega prihajamo v mrtvo zimsko sezono, kar se nam bo odrazilo na slabših finančnih rezultatih.
I
Kakšne razvojne perspektive ima TKO v prihodnosti?
Gotovo je da bo 1 KO tudi v prihodnje proizvajal kopal-niškoopremo. Nesmepa ostati na sedanjih dosežkih. Razvijati se mora naprej in to predvsem na področju osvajanja novih
ra| v Radatoviću
materialov, oblikovanja in tehnologije. V teh prizadevanjih, menim, da bodo odigrale pomembno vlogo vse strokovne službe v Novolesu. Te so se izkazale že v preteklosti, želimo, da bo tako tudi v prihodnosti. Tukaj naj omenim, da je v našem tozdu problematika strokovnega kadra huda. V preteklem naglem razvoju smo preveč zanemarili kadrovsko komponento, tako da imamo sedaj sila neustrezno kadrovsko zasedbo, ki jo bomo morali v najkrajšem času izboljšati. Računati moramo, da se bo slejkoprej pojavila konkurenca in če ne bomo korak pred njo, nam bo trda predla. Prednost bomo ohranili le z dobrimi kadri.
Ivo Lat in, predsednik sabora SR Hrvatske:
Težko mije karkoli reči, kersem globoko pretresen ob tem, karse danes dogaja. To je značilno slovensko: »nehajmo govoriti raje delajmo!« Ponosen sem, da je v tem »kršu« zrasla nova tovarna, ki bo ponovno oživila domača ognjišča, ki so jih mnogi zapustili in odšli v druge kraje. Nova tovarna ne pomeni samo novo življenje za opustele kraje, pomeni tudi nadaljevanje politike dobrega sosedstva in je dokaz ukinjanja meja med republikami. Ivo Latin se je v imenu sabora SR I Irvatske iskreno zahvali! vsem, ki so ustvarjali novo tovarno in nove odnose v Radatoviću.
S tiriind vaj se tega novembra je vaš TOZD dosegel pomembno pridobitev. V Radatoviću v sosednji Hrvatski je bila namreč slovesna otvoritev obrata proizvodnje kuhinjskih korit iz kerakrila.
Povejte nam kaj več o tem obratu.
Obrat proizvodnje kuhinjskih korit iz kerakrila je plod uspešnega sodelovanja med SR Slovenijo in SR Hrvatsko na nerazvitem spominskem področju Žumberak—Gorjanci. Naložba se je financirala predvsem iz sklada za nerazvita območja SR Hrvatske, s sredstvi Ljubljanske banke Zagreb ter z Novolesovimi sredstvi pod zelo ugodnimi kreditnimi pogoji. Sedanji program kuhinjskih korit iz kerakrila je plod razvojne službe v DSSS. Prav gotovo jim gre zahvala in priznanje za osvojitev tako zahtevnega in sodobnega programa. Pričakujemo, da bo ta program za naš trg izredno zanimiv tako po kvaliteti kot tudi po obliki.
Ugotavljamo namreč, da je na jugoslovanskem tržišču čutiti že večletno pomanjkanje tovrstnih proizvodov. V prvi fazi bo v tem obratu zaposlenih okrog 35 delavcev, ko bo pa obrat tehnološko dopolnjen, bo zaposlenih 60 delavcev. To bo prav gotovo veliko pomenilo za ta nerazviti kraj. Ob tej priliki bi rad izkoristil priložnost in se javno zahvalil vsem sodelujočim pri izgradnji tega obrata, saj so se resnično močno angažirali in pokazali izredne sposobnosti. Hkrati pa opozarjam, da njihove obveznosti niso končane, obrat je treba usposobiti za čimprejšnjo polno kapacitetno in ekonomično proizvodnjo, ki naj omogoča ustrezen dohodek.
Ob otvoritvi obrata v Radatoviću je bila tudi zelo prisrčna proslava, kjer so se še posebej izkazali otroci iz Radatovića. Pesem, ki joje učenka iz Radatovića lepodeklamirala in ki opeva Novoles, tudi objavljamo.
Tvornički se dimnjak dimi i mašine huje mladi radnik svjesno radi topi, reže. kuje.
Svima nama danas ovdje radost iz očiju viri, veliko smo slavlje doživili tvornicu „kerakril" smo dobili.
Oj Sušice širi svoje grane za vi natrag naše Žumberčane Novoles nam dao novu nadu izgradio tvornicu, obnovio školu nam staru.
Ne može se hvala riječima izreći,
nju će vrijednim radom svaki od nas steći.
Kličemo iz srca svega Hvala Republikama, općinama Hvala Novolesu Hvala svima koji su omogućili da i Radatović tvornicu ima.
Imate v vašem tozdu še kakšne načrte za prihodnost?
Naš tozd še ni v celoti zaokrožena tehnološka celota, kar nam seveda ustvarja določene težave, predvsem lete nastopajo v oddelku poliestra, v katerem se proizvajajo kopalne kadi, ki je ozko grlo. Zato se pripravljamo na novo investicijo, ki naj bi omogočila povečanje kapacitet v oddelku poliestra in hkrati omogočila varnejše delo. Boleč in nerešen problem pa ostaja tudi v prihodnje prostorski razvoj z DO METKO, s katero domujemo na istem dvorišču. To seveda ovira nas in njih. Ta problem bo treba čimprej rešiti.
Ker ste že omenil sosedske odnose, nas zanima, kako je bil Novoles oz. vaš TOZD sprejet v okolju.
Tako Novolesvceloti kottu-di naš tozd smo bili odlično sprejeti. Polno podporo imamo od družbenopolitičnih organizacij in ostalih OZDvobčini. Želim, da bi bilo tako odlično in koristno sodelovanje tudi v bodoče.
GW®[]@S 11
Ivo Latin (v sredini) predsednik sabora SRH
Zakaj kupovati vsa rezila?
V našem glasilu smo lani že obravnavali problematiko v zvezi z rezili in delno možnost zmanjšanja stroškov s pravilnim vzdrževanjem. Sestavek, ki ga boste prebrali v nadaljevanju, naj bi bil kot izziv za resnejša razmišljanja o uvedbi centralne ostrilnice — servisiranja rezilnega orodja.
Pri nabavi rezil v večini primerov naletimo na težave, ki so lahko objektivne narave, lahko pa tudi posledica nep-lanskega dela nekaterih služb. Čas od naročila pohištva do potrjenega roka izdelave je mnogokrat krajši od dobavnega roka proizvajalcev rezil. V mnogih primerih take situacije rešujemo intervencijsko, lahko bi celo rekli na primitiven način doma ali iščemo pomoči pri zasebnih servisih.
Z ukinitvijo izdelave stružnih nožev v TOZD TDP je NO-VOLES na področju rezil storil celo korak nazaj. Ti noži po obliki in kvaliteti niso bistveno zaostajali od tistih, ki jih kupujemo ali nam jih izdelujejo zasebni proizvajalci. Mogoče bi bilo smotrno razmišljati celo o izdelavi stružnih nožev za stružnice GOODS-PEED, za katere sedaj odvajamo precejšen del deviznih sredstev.
12 GW<Sfe
Velika večina rotirajočih rezil z izvrtino in MK držajem je izdelana tako, da so rezilne ploščice iz HSS jekla in karbidnih trdin pri'otane na nosilna telesa. Pri ostrenju je s tem dana možnost, da nosilnih teles ne poškodujemo. Ko se te ploščice iztrošijo, večina nosilnih teles zavržemo v staro železo, namesto da bi jih generalno obnovili ali predelali v
novo rezilno orodje za drugo operacijo.
S ponovnim nalotanjem ploščic in brušenjem v željeno obliko ali profil bi lahko z mnogo manjšimi stroški in v krajšem času prišli do rezilnega orodja.
Ob menjavi programa ostanejo profilna rezila v veliko primerih neiztrošena in takih ne moremo uprabiti v enake namene za druge programe. Obstaja pa možnost, da se profil na posebnem stroju za brušenje delno spremeni in je zopet uporaben za nadaljnje delo pri novem programu. Delno smo ta problem rešili z nakupom stroja RONDAMA I 930 v TOZD TSP in uvedbo profilnih glav art. 599. Trenut-no lahko na tem stroju brusimo samo HSS prolilne rezka-rje in glave brez osnega kota.
Z uvedbo centralne ostrilnice servisa rezil bi omenjene težave laže reševali v krajšem
času, z manjšimi stroški in kar je najpomembnejše enotno za potrebe vseh TOZD. V tem oddelku naj bi ostrili vsa draga in zahtevna »standardna« rezila, ter obnavljali iztrošena (lotanje ploščic in ostrenje). V sodelovanju centralne mehanične delavnice TOZD TES pa bi lahko dovolj kvalitetno izdelovali tudi stružne nože za izdelavo struženega pohištva. Tako bi z uvedbo te dejavnosti in nakupom nekaj nove strojne opreme prihranili velik del sredstev, izognili bi se dolgim dobavnim rokom proizvajalcev rezil in se prilagodili potrebam DO NOVOLES, ki bodo z razvijanjem novih programov vse večje.
V tem sestavku je nakazanih samo nekaj možnosti in težav o katerih bi bilo smotrno resneje razmišljati, za realiza-
cijo tega pa je potrebno v DO NOVOLES odgovoriti še na mnogo vprašanj, ki se neposredno ali posredno nanašajo na to problematiko.
JARC EGIDIJ, ing.
ZAHVALA
Ob smrti mojega moža se najlepše zahvaljujem OOS DSSS in njegovim sodelavcem za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Zena Marija Prah ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta Jožeta Gričarja, se zahvaljujem OOS TOZD TSP in sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
Jožica Martinčič
KLINIČNI CENTER LJUBLJANA o «ub o.
TOZD KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO LJUBLJANA o »uto o.
« Ljubljani. Zalotita caala 7
dl
Datum	2 7. noveiiDer 19 84
PREDSEDNIKU Delavskega sveta DIREKTORJU Delovne organizacije
Vljuano prosimo, da sporočite delavcem vaše DO sledeče zahvalno sporočilo:
Spoštovane tovarišice in tovariši!
Sprejmite naše toplo zahvalo za vaše sodelovanje in solidarnost pri nakupu in uvozu kamere gama za potrebe Univerzitetne klinike za nuklearno medicino.
Zaveaamo se, oa je vaš devizni prihranek sad napornega oela in zato smo vam toliko oolj hvaležni, da ste ga zamenjali za naš dinarski prihranek.
Cenimo vaše poznanje pomena sodobnega zdravstvenega varstva. Pomembno vlogo v njem igra tuoi nuklearna medicina, ki tesno sooeluje z zdravnikom splošne medicine in vsemi specialnimi vejami medicine.
Gama ka.nero, ki Bte nam jo omogočili kupiti, bi vam radi pokazali v bližnji bodočnosti in vam ob isti priliki prikazali tudi našo kliniko in njeno dejavnost.
Lep pozdrav
Predsednik Delavskega sveta	Direktor Un^d^4^'be^e klinike
Univ. klitilfre za nuklearno meo. za nukleariU
prof. dr. Mctann/Varl ,°o* ^ned.
mag.dr
;lihlke za nuklearr
Riše in piše: dr. Ivan Balog
VIRUSI — povzročitelji bolezni
Virusi so nenavadno drobne, v svojem bistvu preproste bolezenske klice na meji med živim in neživim svetom. Kot lahko bakterije opazujemo že skozi navaden mikroskop, potrebujemo za viruse, ki so »veliki« komaj 30 — 300 milijonink milimetra, zgolj elektronske mikroskope. Za razliko od bakterij se virusi razmnožujejo v gostiteljevih (bolnikovih) celicah, ne pa v krvi ali tkivni tekočini. Lastnosti virusov nam pokaže že njihova zgradba, ki nam jo kaže slika 2. Njihova poglavitna sestavina je nukleinska kislina, ki jo obdaja tanka beljakovinska opna. V gostiteljski celici pride do svojevrstnega biološkega procesa: celična jedrska kislina hrani dedni zapis, ga oddaja od celice do celice in po svoji podobi ustvarja na primer beljakovinske pomagače celične presnove. Virusna nukleinska (jedrska) kislina pa povzroča motnje v tej celični presnovi, zastane pridelovanje sestavin gostiteljske celice in se ustvarja le virusna nukleinska kislina. To dogajanje si lahko predstavljamo nekako tako, kot je bilo njega dni takrat, ko so gusarji (virusi) zavzeli ladjo (celica gostitelja) in prisilili posadko, da je delala po njihovih ukazih.
Preprosta sestava virusov in njihova sorodnost s človekovimi dednimi činitelji nas poučita žene .strani o tem, zakaj se virusi razmnožujejo samo v živih celicah gostitelja, z druge strani pa o tem, zakaj so virusi na različna zdravila tako močno odporni.
Virusi povzročajo tudi zelo hude bolezni kot so na primer črne koze, otroška paraliza, steklina, zlatenica in tudi rak. Zvečine se virusi prenašajo s človeka na človeka neposredno, lahko pa tudi posredno (jedilni pribor, kozarci, brisače in pod., pa tudi živali). Mnoge virusne bolezni ustvarijo v človeku imunost, ki traja do konca življenja. Zato utegne biti aktivna imunizacija z oslabljenimi ali pa z neaktivnimi virusi uspešna (na pr. cepljenje proti ošpicam, kozam, otroški paralizi, steklini in gripi). Primer virusnega obolenja je tudi prehlad.
Na zdravje, toda okužil nas boš! Pojdi k zdravniku!
bcJialtovim* na
rr?_y
Opaziti je samo rahlo rdečo sluznico... Nič resnega ni!
Prehlad je virusna infekcija sluznice nosu in žrela, ki ji antibiotiki ne pomagajo.
Ob ohladitvi nog ali telesa nasploh se zniža tudi temperatura nosne sluznice, ki sicer pomaga odstranjevati iz vdihanegz zraka bakterije in viruse. Ob ohladitvi se zmanjša dotok krvi v sluznico, s tem pa oslabi tudi njena funkcija in infekcija je tu.
Vmesne
pesmi
Se gib/je, se ziblje in v krogu vrti...
Kaj vprašaš, ko veš, da zdaj plešemo mi!
•
RekeI bi resnico eno. vero pravo in pošteno: kdor za delo ni zares, naj ne pride v Novoles!
•
Pesem zadri na glas od tod pa tja v sleherno vas: eno edino je res, da dober je naš Novoles!
•
Kaj želim si v novem letu?
Da prespal bi pri dekletu!
•
Ura polnoč bo odbila pa bo rekla moja mila:
Kaj za dar mi daješ, dragi?
Da odnesejo te vragi!
•
Kaj koncert in kaj sonet, ko pa vse se v zlo sprevrača... Rad bi le ime! za žret, da bi zvišala se plača.
ZAHVALA
Ob smrti mojega starega očeta Jožeta Gričarja, se zahvaljujem OOS DSSS in sodelavcem za podarjena venca in izrečeno sožalje.
Danica Podbrežnik
ZAHVALA
Ob smrti moje mame se najlepše zahvaljujem TOZD TSP Straža in TAP Trebnje za vence ter sodelavcem za denarno pomoč.
Košir Marija Jaklič Julijana
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem OOS NOVOLES TOZD ♦TPP za podarjeni venec ob smrti mojega dragega očeta Petan Alojza.
Kalčič Petan Slavka
DT)(O>W@0@© 13
☆ KULTURNI KOTIČEK ☆ KULTURNI KOTIČEK ☆ KULTURNI KOTIČEK ☆ KULTURNI KOTIČEK ☆
Vladimir Bajc
DIALEKTIKA
Nisem šel skozi usmerjeno izobraževanje in zato odkrito priznam, da si marsikdaj z nekaterimi pojmi in izrazi nisem povsem na čistem, zlasti če diše po tujkah. Tudi sicer so mi možgani naravnani na načelo »počasi se uči — hitro pozabi« in zato še tiste reči, ki so mi bile svoje čase jasne, čez čas ne vem kam dati.
Onega večera smo sedeli v gostilni za mizo ob peči, moževali in modrovali, brhka točajka pa nam je prinašala vino, da smo lahko poplaknili suha grla. Menda ga ni bilo področja, ki se ga ne bi bili dotaknili in kjer ne bi sprejeli določenih, naših zaključkov. Skoraj razjokali smo se nad usodo našega dinarja, ožigosali zdrahe v športnih forumih, grajali premajhna izvozna prizadevanja, preklinjali naraščanje cen in strahoma pogledovali proti vratom, če se ne bi morda na vratih pokazala katera od naših žena. Bila je namreč ura, ko bi bilo — če ne bi bilo vina in točajke — prav, da krenemo proti domu. Tako pa smo obsedeli in beseda je tekla naprej, z njo pa tudi vino...
»Tovarišija, ali mi ve kdo prav in po resnici obrazložiti, kaj je dialektika?« — sem vprašal in nič me ni bilo sram, da si ne znam razložiti besede, ki je dan današnji že vrabci čivkajo.
»Dialektika? Kaj tega ne veš?!«
»Rad bi vedel res pravo razlago...«
»V pravopisu piše, da je to nauk o mišljenju, zgovornost... znanstvena metoda ostro opredeljenih pojmov...«
»Zdaj vem prav toliko kot prej. Rad pa bi vedel, kako to zgleda v praksi...«
Takrat pa je besedo povzel stari Potokar, ki je menda še v latinske šole hodil in povedal:
»Vzemiva, da imaš pred sabo dva možaka: eden je lepo oblečen, drugi pa je razcapan. Komu bi dal novo obleko?«
Odgovoril sem, da seveda razcapanemu. Potokar pa, da ne.
14 BWofe
»Razcapani je na svoje cape navajen, lepo oblečeni pa novo obleko potrebuje, saj drugačne nositi ne zna... Kdo bo torej dobil novo obleko?«
»Torej oni z lepo obleko!«
Potokar pa spet, da ne. »Razcapani vendar novo obleko potrebuje, oni pa ne, ko ima itak lepo... Torej: kdo dobi novo obleko?«
»Razcapani«, smo rekli v en glas.
»Oba«, — je odgovoril Potokar. »Razcapani obleko potrebuje, oni pa je na lepo navajen...«
In še enkrat je vprašal, kdo dobi obleko in seveda smo spet rekli, da oba. On pa spet, da ne. »Nobeden je ne dobi. Razcapani je namreč na svoje cape navajen, oni pa nove obleke ne potrebuje...«
»Poslušajte, Potokar« sem rekel. »Zdaj mi je pa vsega dosti. Vsakokrat poveste nekaj drugega in vselej tisto, kar vam trenutno najbolj ustreza.«
»Vidite, fantje, saj prav v tem je bistvo dialektike!«
SREČNO 1985
Vse se skoz in skoz obrača, kar bilo je, se ne vrača... Smelo le v prihodnost glejmo, kaj narobe je. povejmo!
Da veseli spet ob letu srečni bi bili v tem svetu, vsi si od srca želimo.
V zdravje čaše zdaj izpijmo!
TV PROGRAM
Scena je mrtva režije ni več, ljudi pa še vedno muči spored.
Vsak že preklinja in pljuva v ekran, kdo bo odrešil TV program.
Vsi smo vkovani pred ta ekran postali smo sužnji bednih reklam.
Mnogo prepozno smo šli v bran
saj bitko dobil je TV program.
Rozita Prah
NOVOLETNA HUMORESKA
Že odštevajo se dnevi Novo leto je spet tu, premlevajo se že računi, kako uspešen je kdo bil.
Vsak po svoje se je trudil od sebe dal je kar je mogel, pa tudi tak se vmes dobi, ki na drug račun živi.
Devetmesečje je pokazalo, da v Novolesu ne poznamo šalo, čeprav so tudi zgubaši vmes, je bi1 pozitiven Novoles.
No kompleten Novoles je vzel stabilizacijo zares.
So rezerve vse odkrili, da bi plani narejeni bili.
Šestnajst tozdov Novoles združuje in s koncem leta nov se vključuje KER AKRI L to se imenuje, ki novost spet neko nam napoveduje.
Kuhinja se pritožuje,
da s svojo nas izgubo prehranjuje.
Se prehrana iz dneva v dan draži, za majhen denar se nič več ne dobi.
Tudi KATRCE Novo/e sove so iz dneva v dan bolj žalostne, čudno nič ni, saj vsak dan. je v KATRCI drugi gospodar.
Še dosti takih je stvari, ki potrebno jih je zamenjati, je že tako na svetu tem, ne da se ustreči vsem ljudem.
Počasi dinar naš drsi navzdol a naše plače niso dosti boljš.
Smo celo leto denarce vkup dajali,
da bi Novo leto kolikor toliko solidno dočakali.
Smo jubilante na zakusko povabili in priznanja skromna, tam jim podelili. Nasvidenje čez deset let, v slovo smo jim voščili.
Vsem želim, da vedno le veseli v slogu in miru še dalje živeli, ne morem vam zaželeti denarja vrečo, ker vsi vemo, da ZDRA V./E daje srečo.
TRI FANTOVSKE
Ostani ob meni, saj drugi nobeni govorit ne znam. Si me uročila in pamet izpila — le tebe imam.
Si punca prevzetna, ker veš, da si j letna, da nikdar tako.
Se drugim udvarjaš, a me zapostavljaš — pa žal ti še bo!
Kaj človek bi rekel, ne da bi opekel ob tebi se ves?
Da pravi mi glava, da nisi ta prava, da nisem tvoj pes!
Novoletna nagradna križanka
0Cf(£uvTE v Sl« «40	LEPOTMO DREVO	KfeuEk v TRp	ftvron. ozmrn lf) PTIP	JEZtRO V iZ	Rft2Ll(w icrr$w*Q	REK* M ctsVe/H	EK&ERG	8VSTKHC' en Pi sr	KNflPELj SUIVKO	0CE8/V
NS K KI KOSP HftSČO ič										
SEOf) NJft fohtht-N OST										
M&m-			Rimsrr frevjocfl (JS0O)		PROSA				UTER	
					SL. MESTO sou v ue				OBL 08RRZ«	
diku i			MlfVtžflL VOOfi							
fUBCfi STARIH SLOVANOV			OlffCfi PlJfiČfi VlflOlHU lUlČ					ZflinEK Rimska e.va		
IT. CENH* ENOT*		VRT Nf\ UTR pRmoiL- NlCft					NA? mr n/vroN			
'IRMINI. NRČRT						ifvmo		"TIBET. uovt&o	40, ttkf)	
						PRirTIN.V uk			ORŽAVflf V Ž0<?	
FEGtffLNJ K PO										
SlASN«		tvo 2UPRN 31. Kit.			TRETJI TON		RRBSSKI ■¥ kcBEC.			
					zvtueo SOClftSN«		VIRINS (			
	4									
										
IV			polmer ^CflR eow«Ro		JrkA			medmet ShEHft		
					Kite:« SVOBODO			PoflT. hltR		
SESTAVIL SLAVKO MEon D	panter								DUŠIK	
	LfTfiin								mo. rm. Režiser	
RIM SKI eoi&Hv				OKR, kRL U		MATI Volar flNtca				
avtom* CWFtfcALA strike			'ŽNF)< ZP) \WC							&f)HSkl NOOJHtT/
MEONfjK, standard				■»FJPons*- i Pot in ir KRRmvfic						
Kopno . oaoAKio 2 VO00							imperator		ahercij		
						SLA? 0«l f)		V2KLI/C		
NlKFiL- w;cfl			Bocovi v SeRm. MITV4oem				ŽEN F) Hesro v FRANCIJI			
IVO R02MM			PRUtt l OOlClM Repom	ME£r 0 euzo kb'iN R						
		AMPER tfssro v 6«biio*ju		NEVTRON		TČRRM abecede		iOSIP SicOBlAR		
c	r\			Mntom Jehov		LAN 6E ostCAR				
	J				lukčur EDI			ELE RT. INOlKTR.		
					NOR P			kritik;		
fel	a					I	i			
Ali že veste?
>
kakšen odgovor je dobila komisija za izpite iz varstva pri delu v nekem našem TOZD-u? Ne! Vprašanje se je glasilo: »Povejte, kaj se nahaja v hidrantni omarici!« Odgovor se je glasil: »Polne in prazne alkoholne «flaše«!«
O
da je za naše zdravje sila pomembno, kako dihamo in koliko so sposobni naši dihalni organi. Od dihanja je namreč odvisno preskr-bovanje telesnih tkiv s kisikom. Čim globlje zato dihamo, tem bolje je za nas, saj telo dobi vase več kisika. Več zraka pa lahko vdihnemo, če imamo boljšo kondicijo, ki pa jo dobimo s povečanimi telesnimi aktivnostmi. Torej: čimveč zdravih aktivnosti v naravi in na svežem zraku!
[>
da pri nas menda res nihče ne ve, koliko smo zadolženi na tujem, sestavljalci projekta »Slovenija 2000« namreč omenjajo eno (hudo visoko), nekateri uradni krogi pa nekajkrat nižjo (vendar še vedno visoko) številko.
t>
kako je naš Jaka iznajdljiv? Najbrž ne! On je namreč v Stražkem delu Novolesa urejevalec okolja. Ker pa jesen poleg dobrin prinaša tudi tegobe, le-te niso obšle tudi Jakata. Listje je z drevesa namreč neusmiljeno odpadalo in znova in znova nasmetilo okolje, ki ga je naš Jaka tako temeljito očistil. Nekega dne je bilo našemu Jakatu vsega dovolj. Zgrabil je za drevo in ga temeljito potresel. Listje je odpadlo, Jaka ga je pometel in glej, problemov ni bilo več. In zdaj naš Jaka smehljaje hodi mimo dreves, ki spijo zimsko spanje in zadovoljno sanja o pomladi.
t>
zakaj je v novoletni križanki voščilo skrajšano? Zato, ker si veliko želja za bodočnost ne upamo več izreči, ker so nas izkušnje iz preteklosti naučile skromnosti.
Rešitve križanke pošljite do 12. januarja 1985 na uredništvo.
»NOVOLES«, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža
Komisija za poslovno-propagandno dejavnost pri Odboru za organizacijo praznovanja 40-obletnice Novolesa razpisuje
JAVNI NATEČAJ
priložnostnega spominka 40-obletnice Novolesa
Pogoji natečaja:
1.	Izdelek mora biti iz osnovnih surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo v Novolesu (npr.: les, akril).
2.	Izdelek mora imeti uporabno vrednost in primerno velikost.
3.	Izdelek mora vsebovati znak 40-obletnice Novolesa.
Predlogi se lahko pošljejo v obliki načrta ali gotovega izdelka. Predlog mora biti označen s šifro, z priloženo zapečateno kuverto z naslovom avtorja.
Izbrani izdelek bo nagrajen z 20.000,— din.
K sodelovanju vabimo vse delavce Novolesa.
Predloge sprejema komisija za poslovno-propagandno dejavnost, do 30. 12.1984.
Komisija za poslovno-propagandno dejavnost pri Odboru za organizacijo 40-obletnice Novolesa