Uto LXX. št. 93 f ]■»!■■■, sobota a|» aprila 1997 Cena Đta ts-* iznaja vsak oas popoldne, izvzemAi nedelje in praznike. — inseraa do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inaoratt petit erata Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« eelja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. sa Inozemstvo Dio 25.— Rokopisi to ne vračajo UREDNIŠTVO CN tJFKAVNMTVO LJUBLJANA, Kamfljeva ollee ttev. Ietefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-28 to Sl-S Podrutnice: MARIBOR. Stroasmaverjeva 3b — NOVO MKSTO, LJhIHJsiisJbi a, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo Strossmaverjeva unca l, telefon *L »; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St 190 — JESENICE: Ob kolodvor« tal Postna hranilnica v Ljubljani st. 10 351 Po sestanku Schuschnigg — Mussolinl: Benetke ~ Schuschniggova Canosa ? Schuschnigg se je moral znova ukloniti ureditev razmerja Avstrije in Nemčije režim narodno socialističnim cilj ieljam Rima — Mussollni je zahteval brezpogojno na ta način, da mora Schuschnigg prilagoditi svoj ETKK. 24. aprila, r. Razgovori med Mussolmijeni in avstrijskim kanceiarjem dr. Sehuschnigsiom &o bili včeraj končani. Po-sJednji sestanek se je vršil včeraj dopoldne ob 11. Po skupnem kosilu so Šli vsak po svojih poteh. Muesolini si je ogledal neko novo nemško ladjo, Schuschnigg pa je 6 svojim spremstvom obiskoval grobove v svetovni vojni padlih avstrijskih vojakov m mornarjev. Zvečer ob 18. je dr. Schuschnigg odpotoval v Milan, da si ogleda tamošnji velesejem. odkoder se bo drevi vrnil na Dunaj, Muesolmi pa ie z letalom krenil v Rim, kjer bo imel najbrže že danes sestanek z Goringom. O razgovorih je bil izdan naslednji komunike: Komunike O Mussolinijevih razgovorih z dr. Schuschniggom je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo. Na sestanku v Benetkah sta imela šefa italijanske in avstrijske vlade več razgovorov, inspiriranih s prisrčnim prijateljstvom, ki druži Italijo in Avstrijo. Oba državnika sta v razgovorih proučila vse oblike razmerja med Italijo in Avstrijo, njuno razmerje do ostalih držav ter vprašanja, ki se tičejo neposredno ohch držav. Duce in zvezni kancelar sta ugotovila s popolnim zadovoljstvom soglasnost naziranja obeh vlad in sta tudi to pot potrdila načela, na katerih temelji njuno prijateljsko razmerje. Ugotovila sta vnovič ugodne rozultate izvajanja rimskih protokolov, sklenjenih v popolnem soglasju z Madžarsko. Izrazila sta svoje zaupanje v vzajemno sodelovanje, prepričana, da bo to njuno vzajemno sodelovanje slu- žilo utrditvi prijateljskih zvez med Italijo in Avstrijo. Izrekla sta svoje prepričanje, da bo to sodelovanje doseglo skupni cilj, to je ustvaritev pogojev za konsolidiranje razmer v Podunavju. Prepričana sta, da se more ureditev razmer v Podunavju koristno uresničiti samo z aktivnim sodelovanjem Nemčije. Zvezni kancelar je porabil to priložnost, da je z Mussolinijem podrobno proučil italijansko-avstrijsko gospodarsko razmerje in podčrtal važnost italijanskega sodelovanja za gospodarsko obnovo Avstrije z intenzivno izmenjavo blaga med obema državama. Duce in zvezni kancelar sta porabila priložnost za izjavo, da so rimski protokoli pristopni tudi vsem drugim podunavskim državam. Sporazuma med Avstrijo in Nemčijo, med Italijo in Nemčijo in naposled pred kratkim sklenjeni italijan-sko-jugoslovenski dogovor so ugodna poroštva za miroljuben razvoj srednje Evrope, ker so se vsi ti dogovori in sporazumi sklenili v korist držav podpisnic in splošnega miru v Evropi. V italijanskih krofih z zadovoljstvom podertavajo. da je Mu:v^>lini v polni meri do« segel svoj cilj in znova prepričal avstrijskega kancelarja. da ie za Avstrijo najbolje ako ostane še nadalje v tesnem sodelovanju z Italijo in se kar naibolf prilagodi politiki osisca Rim—Berlin, kar pomeni, da bo mOs ral Srhuschnigg temeljito spremeniti svojo politiko napram Nemčiji, zlasti pa napram narodnim sorialisiom v Avstriji in gleda t: na to. da se z niim čimprej sporazume Samo pod temi pogoji ga bo Italija §e nadalje podpirala tudi na eo^podanpk»m rx>lju. Hitlerjeve! bodo kontrolirali Schuschniggovo vlado „Giornale d* Italia" napoveduje popolno spre« membo avstrijskega notranje političnega kurza Rim. J4. aprila. AA (Štefani).'»Giornale dlralia* objavlja poročilo iz Benetk s ko-mentariem svojega ravnatelja. Obenem objavlja tudi svoj komentar uradnega poročila o sestanku med Mussolinijem in Schu-schniggom ter piše med drugim* Oba državnika sta proučila vse važnejše evropske probleme in sta med drugim govorila tudi o španskem vprašanju in o razmerju do Sovjetske Rusije Ugotovila sta popolno soglasje med njunimi stališči, /lasti pa glede odpora proti komunizmu in njegovim nevarnim zaveznikom. Beneški razgovori so pa vendarle veljali v prvi vrsti Italiji in Avstriji in njundm sosedom, zlasti Nemčiji. Glede Nemčije je list mnenja, da bo zaradi sodelovanja z Italijo odstranila nekatera nesoglasja med njo in Avstrijo. Nacionalni socialisti bodo povabi jenu naj dele odgovornost s patri jo-tično fronto. To bi pomenilo prvi korak k sodelovanju nacionalnih socialistov v av- „Ljudstvo hoče mir in samo mir!" Roosevelt o nalogi Anglije in Akcija van Zeelanda Xewyork, 24. aprila, b. Prezident Roo-sevelt je poslal listu K^bristian Science Monitor« poslanico, v kateri poudarja rued drugim: Ako rečem, da pripada Ze_ d.njenim državam in Veliki Britaniji skupna naloga zavarovanja miru na svetu, potrjujem s tem sacno dej?tvo, ki ga vsakdo pozna. toda dejstvo, ki ga. }e vredno vedno znova in znova podčrtati. Dasi so sredstva in metode raznih naro_ dov za dosego svetovnega miru različni, moramo vendar skupne cilje smatrati za •skupne gonilne sile. Miru ne dosežemo s t m da ga samo zahtevamo, temveč le. s ko ga .zvojujemo z velikimi napori. Nikdar ni«m bil tako kot sedaj prepri_ ean. da si povprečni ljudje vsega sveta žele samo eno-, mir. samo mir povsod. Bo j mir zasluži največjo podporo ča_ ^op sja vsega sveta. t'ariz. 24. aprila, d. Van Zeelandov posebni pooblaščenec Maurice Frere. ki ima nalogo, da zbere v evropskih prestolnicah gradivo za njegovo anketo, je bil včeraj ra obedu pri guvernerju francoske baru ke. Obeda sta se udeležila tudi generalni direktor jugoslovenske Narodne banke Protić, ki se v Parizu pogaja « franoo. skimi porterji jugoslovanskih posojil/ ter direktor banke za mednarodna plačila. Frerova misija je povsem inforniativna. Danes je odpotoval v London. Njegova dolžnost je, da zbere potrebne informacije, s katerimi bo Van Zeeland odpotoval v Zedinjene države. Maurice Frere se bo se ta teden vrnil v Bruselj, kjer bo prisostvoval Bdeaovim razgovorom v Van Zeelandom. Od pn*ek» Drenovega obiska v Bruslju bo odvisen nadaljnji Van Zeelandov delovni pro. gram. Frere je izjavil zastopniku lista Le intrans geant«, da pri njegovem delu ne gre za pripravo kake nove svetovne pespodarske konference, temveč zgoij za zbiranje potrebnega gi adiva. Van Zeelandu so potrebna pozitivna dejstva ter zanesljivi številčni podatki ker mora biti bo. doc \ svetovna gospodarsfr- *- "'^enca najskrbneje pripravljena. Konec ženskih polkov v Rusiji Vorošilov je razpustil vse Ženske polke, češ da spada ženska k ognjišča, ne pa h kanonu London, 24. aprila, z. »Morning Post« poroča iz Moskve, da je maršal Vorošilov odredil takojšnji razrast vseh ženskih polkov. Svoj ukrep utemeljuje z ugotovitvijo, da so ti polki v vojaškem pogledu brez vsakega pomena in sploh niso uporabni, v moralnem pogledu pa so vojaki več škodovali kakor pa koristili. Ženski oficirji so živeli tako, da to ni v sklada z ugledom in častjo v družine, k ognjišču in k otrokom, ne pa v vojsko. Ta ukrep Vorošilova pomeni konec ruskih amazonk, ki Jih je dosedaj vzdrževal strmoglavljeni Sef GPU Jagoda, ki se je vedno zavzemal za te ženske pol. ke, čeravno je Vorošilov že dolgo zahteval, naj se ukinejo. S padcem Jagode je dobil Voroenov odločilen vpnv in je napravil konec polkom, Id so mnogo stan, a nič ko. sirijski vladi. List je zvedel, da bodo zastopniki nacionalnih socialistov v Avstriji v sporazumu s kanceiarjem dr. Schuschniggom in državnim podtajnikom Zernatom v najkrajšem času pristopili k ureditvi vseh tistih vprašanj, ki so ostala ie neurejena in ki naj izravnajo nesoglasja med patri-jotično fronto in nacionalnimi socialisti. »Giomale d'Italia« piše v svojem komentarju tudi o razmerju med Avsrijo in Jugoslavijo. List pravi, da med obema deželama ni nobenega nesoglasja razen pridržka, ki ga ima Jugoslavija glede na obnovo Habsburgovcev v Avstriji. Ker pa to vprašanje sedaj ni pereče, je sedaj položaj tak, da more le pospešiti čim resnejše stike med Avstrije in Jugoslavijo. Nasprotje stališč med Dunajem in Prago je pa političnega značaja in izhaja iz strogo protinemških direktiv Češkoslovaške, katero Avstrija kot nemška država in podpisnica dogovora z Berlinom in Rimom ne more soglašati. To pa navzlic temu ne pomeni, da mora #Avstrija prekiniti svoje stike s Češkoslova ško. ki jih je nasprotno mogoče na gospodarskem polju celo izpopolniti. Vprašanja obnove monarhije so se koma i dotaknili v razgovorih, tako da ga uradni komunike niti nc omenja, razen toliko, da sedaj ni aktualno. List pravi n.a koncu svojih izvajanj, da vendarle obstoji potreba novega razvoja in skladnega izvajanja rimskih pro- tokolov, čeprav se v orientaciji in italijan-ako-avstrijekih stikih ni prav nič izpreme-nilo. Negotovost v Budimpešti Budimpešta, 24. aprila. AA. Havas: Madžarski politični krogi še ne vedo zavzeti stališča o uradnem poročilu iz Benetk. Ne vedo, kako se bo sedaj razvijalo gospodarsko sodelovanje. V glavnem pa prevladuje optimizem, posebno zaradi tega. ker mora kmalu priti v Budimpešto italijanska kraljevska dvojica na obisk. Na Dunaju še vedno zapirajo hitlerjevce Dunaj, 24. aprila. A A. Havas: Policija je snoči v središču mesta odkrila narodno-socialistično organizacijo, ki je širila hi-tlerjevsko propagando v Avstriji. Dosedaj je bilo aretiranih 20 oseb. Zaplenili s>o mnogo propagandističnega materiala. Tudi Neurath pojde v Rim Bruselj. 24. apriia AA. Po poročilu tukajšnjih nemških političnih krogov bo nemški zunanji minister Neurath prihodnje dni obiskal grofa Ciana in na ta način vrnil njegov obisk v Berlinu, k: ga je opravil v oktobru lanskega leta. Dan obiska še ni določen, po poročilu teh krogov pa bo dne 3. maja. Bilbao ogrožen General Molla se je približal mestu že na 20 km zračne črte In s tem dosegel svoj največji uspeh da bi i zgradili n> «t cez reko Manzanarts*, niso uspeli. Tud jim že primanjkuje vode. 1'AiUZ, 24. aprila, r. General Molla je včeraj nadaljeval svojo ofenzivo na bas-k iS ki fronti. Ker je dobil velika ojaeenja, je včeraj vrgel v boj se četrto kolono, Id ima nalogo prodirati naravnost na Bilbao. Ta kolona prodira na cesti Amurio-Bilbao in je v teku včerajšnjega dne zavzela več vasi vzhodno od te ceste In je prodrla na 20 km zračne linije pred Bilbao. To je največji uspeh, kar ga je doslej dosegel general Molla od začetka svoje ofenzive, ki jo je začel pred skoraj štirimi tedni. Ostale čete generala Molla so ostale na svojih dosedanjih položajih pred Duranfom. Vladne čete med tem nadaljujejo obko-ljevanje Teruela. Uspelo jim je, da so Se na dveh mestih presekale cesto Teruel-Sa-ragosa, kar daje naslutiti, da hočejo republikanci odrezati vso fronto frankovcev na odseku pri Teruelu. Pri Pozoblanci so vladne čete zopet izboljšale svoje položaje tn polagoma, a stalno prodirajo dalje. Z zavzetjem postojank pred La Coronado so presekale železniško progo lz Fuente Ovejune, ki vodi v pokrajino Badajos. Tudi na as t u rs ki fronti so zopet oživele borbe. Asturskl rudarji so prešli v napad na cordalskih planinah, ki so okrog 40 km JuŽnozapadno od Ovieda, kjer sedaj neovirano napredujejo. Položaj v ofcrsjn nespremenjen Madrid, 24. aprila. AA. Havas. Položaj upornikov v vseučaliakem predmestju Je zmeraj slabši. V vseučiliakem predbneatju je ujetih 3500 nacionalistov in vsi poskusi, Madrid je že 12 dni pod ognjem topov Madrid, 24. aprila. A A. Včeraj popoldne so ob 15.30 nacionalistični topovi zopet /ač-eii bombardirat; središče mesta. r>o 16. ure jc padlo več granat v bližino palače Cortesov. Rešilna postaja je čez 20 minut odpeljala štiri mrtvece in 17 hudo ranjenih. Prebivalci so zopet lahko opazovali grozote bombardiranja. Granata je neki ženi. ki je bila v zadnjem mesecu nosečnosti, razparala trebuh. Madrid, 24. aprila. AA. Havas: Nacionalistično bombariSranje je včeraj zahteva, lo 8 fgnrtnlh žrtev. 45 eseb je bilo ranjenih. Vse žrtve so većinama žene ali otroci. Mehika zahteva redovan] e DN ženeva, 24. aprila, o. Danes je bil izvršen prvi poskus da bi se organiziralo medna, rokio posredovanje za lrkvidaojo šrpanske državljanske vojne. Mehiško zunamje mini-ertretvo je poslalo gpeneralnemu tajnfštvu Društva narodov noto. v kateri zahteva posredovalno akcijo v Burgosu hi Vajenci ji. Čeprav so to noto ženevski politični kroei aprejsUj s raziionimi komentarji, ni nikogar presenetila, ker se ie Mehika pred t«m posvetovala že * zastopniki raznih velesil. Splošno računajo, da se bodo mehjekemu koralni nridriižjle jiifirio-aimeriske države. Ka] so videli angleški parlamentarci Izjava voditelja »-g1«*"™ delegacije, ki se je tri tedne mudila v republikanski Španiji VALENCIJA, 24. aprila, br. Včeraj iz Valencije odpotovala angleška parlamentarna delegacija, ki se je nad tri tedne mu-dfla v republikanski Španiji in si ogledala razne ustanove, kakor bolnišnice, tovarne itd. in bila tudi na frontah. Tik pred svojim odhodom so angleški parlamentarci izjavili novinarjem, da so polni občudovanja za pogumno madridsko prebivalstvo, ki se junaško bori za svojo in svobodo vse Španije. Obsojamo razdejanje Madrida, po rušenje celino destnih okrajev, pri katerem je izjavil vodja delegacije. Proučili smo vso pomožno organizacijo v Španiji in moramo ugotoviti, da se sicer bori z velikimi težavami ker ji primanjkuje gmotnih in tehničnih sredstev, da pa delo spričo elana vsega osobja nikjer ne zastaja. S posebnim veseljem moramo ugotoviti, da se v Madridu kakor tudi v Valenciji vršijo službe božje po protestantskih cerkvah. Zahvaliti se moramo republikanski vladi za njeno gostoljubnost in predvsem za to. da nam je dovolila ogledati si vse. kar smo želeli. Opazili smo. da se življenje v republikanskih deželah razvija kljub vojni povsem normalno. Nazadnje so parlamentarci novinarjem ponovno izrazili svoje občudovanje za visoko moralo, ki vodi ves svo- bodoljubni španski narod v borbi za končno osvoboditev domovine. LONDON, 33 aprila. AA. Reuter poroča: Več članov angleškega parlamenta se bo vkrcalo na parnik, ki bo iz Birminghama odpeljal živež v Bilbao. živež so kupili člani angleških delavskih organizacij. Na parnik so vkrcali tudi mnogo potrebščin za bolnišnice. Bivši ministrski predsednik LJovd George je daroval v ta namen 254 run tov. Pred vstopom Bolgarije v Balkansko zvezo T Beugiad, 24. aprila, p. »Samouprava beleži vest carigrajskega lista »Som-Te-legraphc, ki trdi, da namerava Bolgarija v kratkem pristopiti k Balkanski zvezi. Poslednji mednarodni politični dogodki so pospešili to njeno odločitev in je turški min. predsednik Izmet In eni ob priliki svojega obiska v Sofiji govoril tudi o tem s kraljem Borisom. Curih, 24. aprila Beograd 10.—. Pariz ! 19.40. London 21.56o, New York 437.50, Bruselj 73.85, Milan 23.—, Amsterdam I 289.45, Berlin 175.75, Dunaj 80.20-^81.7», politični o$$oxnJk Značaji in politiki ... V budžetski debati v senatu je imel senator Milutin Drajjo-ntV o notranji politiki zanimiv govt>r, ki ga v obširnem izvlečku objavlja »Pohod«. Po njem posnemamo t^-le dostavke iz Dragoviće^'ega govora: »Cj<*-spodje, ki »o bili šele pozneje imeno\*ani za senatorje in se ne čutijo \-erant: na še-stojanuarsko idejo* morajo upoštevatit da smo mi vsi, ki smo sedaj v senatu, in vsi oni poslanci, ki so bili izvoljeni, pristali na to, da kandidiramo kot apostoli šesto-januarske miselnosti tn pristaši zamisli blagopokojne ga kralju S tem se je hotelo «./<» seči. da ti narttdni poslanci v Narodni skupščini čuvajo drža\~no edinstvo in da se ustvari sloga med Srbi, Hrvati in Slo venci. Tudi blagopokojni kralj je tuko m t slit in delal, to je bila njegova zamisel To je tudi najboljši način, da se oču\\i 1.1 država taka kot je Kralj Uedinitelj je bil prepričan, da bodo naši politiki in Jr2«n*-niki skrbno čuvali to politiko in to idejo in izročili dr/a^o kralju Petru 11., ko postane polnoleten, prav taksno, kakor jo je zamišljal in jo izoblikoval on Toda ftSJŽfl la je velika zmeda pri ljudeh, ki so posta li »politični prehajaei« in poklanjajo nvn je zaupanje sedaj tej, sedaj oni politični smeri v vladi. Spominjam se, k.tko so bili posamezni politiki, ko so pred volitvami 5. maja moledo\*ati za pristanek nosilca liste Bogoljuba Jertiča. pohlevni in ponižni, kako so čakali po 10, 75 pa tudi mesec dni po hodnikih na predsedniku \*'ade. kji> sn prositi in moledovali, da r>' Hh trtret na svoio M>fn :n je drri tako spreminjali, oko bi bili mi tako menjali svoje politične organizacije tn pre dajali iz ene stranke v drugo, bi ne bili nikdar ust\-arifi te države. Taka zmecLe-nosi in tako razsulo v političnih strankah. tako zapravljanje avtoritete politikov in vodite!je\' je do\x*dlo tako daleč, da se narod danes sprašuje, kam in s kom naj gre. Radi take nesloge in takega rušenja posameznih političnih avtoritet je prtilo tako daleč, da pravi naš narod v predvojni Srbiji in v vseh drugih krajih naše drtarve: ni sposobnosti, ni sloge, ni dela in poštenja brez "Petra Žh'kovićal.. . Zato se ni treba čuditi, da stopajo v politično življenje senatorji in i njimi tudi Peter Zšvko-vić. In kdo je v to bolj poklican, kakor on» apostol in pobornik šestojanuarskega manifesta in šest o januarske ideje! Ti ap*>~ stoi šestojanuiirske politike tora/o opustiti stališče čakanja in opazovanja in morajo reševati ono. kar se še rešiti da, ter zbitati vse rodoljube, vse nacionaliste v eno močno organizacijo, da združeni tn ojačeni vrnejo narodu vero v državo tn zasigurajo državi in narodu življenje! . ..« Četudi nas bo samo dvanajst • • • V »Naši Misli*, glasilu jugoslovenske akademske mladine čitamo: *Od rojstva jugoslovenske nacionalne misli je bila borbenost značilna za njene nosilce. Le tako moremo razumeti ogromno število duševnih in fizičnih naučenikov, ki so s svojo ne-ustrašenostjo utinali skozi strašne zapreke zmagovito pot jugoslovenskentu narodu v kulturno in politično svobodo... Zakaj to ugotavljamo? Zato ker vidimo v malodušnosti poedincev uspehe tistega političnega cinizma, ki proglaša jugoslovenski nacionalizem za fikcijo... Kar vas je omahljiv-cev, ozrite se preko Sotle in videli boste orače in sejalce jugoslovenske mislil... Da, če treba, bo naša dolžnost mesijanska. Rasla bo z globino zablode nasprotnikov in številom odpadnikov, in četudi nas bo samo dvanajst: verovali bomo v Kristusa, ki ga jugoslovenski narod tudi ima* Legenda o sv. Savi Vseučiliški profesor dr. Fran llešič je izdal \» tisku svoj govor, ki ga je imel letos na svetosavski svečanosti za srednje šole v Zagrebu. Iz njegovega govora, polnega lepih misli, posnemamo to-le legendo: Prišel je sv. Sava v Jugoslavijo, zemljo široko. Prišel je na narodni zbor. Bil je tam krik in vik, hrušč in trušč. Visoko se je pope! na oder govornik, lasje so mu bili razmr še ni, v mržnji so mu sevale oči. Govoril je: »Prišli so med nas neki tako zvani apostoli bratstva, edtnstva, skratka jugoslo\-en-stva. Oni so krivi* da se mi sedaj kregamo in prepiramo. Proč s temi »apostoli«! — Mirno, poln ljubezni, ki združuje, dvigniv-Si, nalahko oči kvišku proti izvoru vseh idealov, je spregoi*or:l sv. Sava: »Evangelij je dal apostole in apostoli »o oznanjali za kon, božji ideal. Ni kriv zakon, da so ljud je* ki se po zakonu ne ravnajo.« — Tisti pa, ki je to legendo zapisal, razmišlja icx Savine besede, pripominja: »Jugoslovanstvo je dalo apostole m ti apostoli so oammnjali jugoslovenski zakon, naš JoW. Ni ta maš ideal kriv* da so ljudje, kt proti njemm gre še. Ideal ostane, vse drngo jsrs^ls ■ tn na nebu se prikaže Ui »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 24. aprila 1937. Stev. 0? Ves narod v bo] proti jetiki .. _ _ ._______teden. le s&Bmo uHrrfhot »Zopet zbtrkac Neres-ni m nezraft bi ttt, ako bi amataaiL d* vsako leto I*ro*itnbar1i ii1m—j| teden ni potreben, ati ako bi celo pot —1 nevoljo n odMzgjaa' sodelovanje ori prireditvah tega tedna. Jedka Je tako resna ki težka ljudska bolenen da morajo bit; problemi njenega zatiranja stalno na dnevnem redu; vedet? moramo, da ie *oe, kar ▼ borbi proti tej Undefes krasa storimo. veliko in veliko premalo ▼ raamerju z gospodarsko in socijalno Škodo* ki jo narodu ki državi leto za letom povzroča. Narod, ki z dejanji ne pokaže, da Je njegova notranja odporna in ustvagjajooa moč sgrajena na živi savesti skupnih dolfcoo^ti napram skupnim narodnim potrebam, ni narod f kaiturnem fn etičnem smisla besede. Jetika predstavlja veenarodno nevarnost, okofe te Osi so visoko nagromadena najtežja naSn soouiL na vprašanja. K stvarnim fcafan-nim potrebtvm hi dolžnostim naroda zato spada, da veako leto vsaj enkrat sfc~rbnej©e. zbrane jse in resnejše svoje nrisii potopimo v iieramerno eoe.iaJno gorje, tej ea narodu povzanoča jetika. Poh-tzno vetij v duhu v bedne kraje m domove naše domovine s aoavestjo. da so noen tudi oni v bedi In trpljenju bratje in sestre no krvi m duši. Na teh .pobožnih potih bo marsikdo spoznal, da je M do danes premalo človek in dA je premalo ljubil svoj rod. kj je vsem vfr življenja. PiotjtuberkaloCT^ teden bo oi 2. do 8. maja. Kaj pa hočemo doseči v tem tednu? Nanod v njecovi oeloti, do zadnj&h bornrh koč po rebrjn, hočemo or»07?orit: na. strsho_ te te bodemus d»ti hočemo ljudstvu o bo- _____. potreben pouk. oživeti smisel ta §a- mopomoc tudi v stvareh ljudskega zdravja in povedati, da je zdravje edino bogastvo. Drug pomen pa mora biti da zbiramo v tem tednu sredstva za uKpe&o borbo proti jetiki na najtrši Črti. Jetika denar dobesedno zre jn ogromna sredstva so potrebna, da bo to žrelo zasuto. Ponoviti mora. mo svojo voljo: milijon Slovencev, milijon dinarjev! Zato mora biti nafta zbirka res vsenarodna, vsesplošna in ne sme hfti omejena na par ljudi in krajev. Tako bodo mo-&i mali dinareka ustvariti velik milijon! Protah^erkulozna Zveza t>me na moralni m gmotni uspeh Tedna samo takrat racu tratij. ako bodo njena navodila za izvedbo Tedna povsod našla krepak odziv. Po banovin.} je raztreseno nebroj protituberku. ločnih Kg. druirod so ustanavljali posebni odbori, tako. da bo organi ci jaka mreža kar mi j popolnejša. Treba ie samo tole: ZdravnBd se mora ju zavedati, da so zdravniki ljudstva, kulturna, telovadna in športna društva morajo vedeti, da jrre za njih lastno stvar, šole z učitelji in učenci vred morajo živeti i zavestjo, da sodelovanje v protifaiberkuloznem skrbstva spada k prvim dolžnostim ljudske zdravstvene pro-»\*ete. — razu-mniŠtvo vseh poklicev, vsi. Iprav vsi moramo s krepkim delom poka. zaftj. da razum«*mo svojo kulturno doHmosi napram narodu. Zato vas proti tiri^orkulozin Zveza nro*i: ne pozabimo, da smo narod, ki hoče na vseh straneh kvfSku! UTJtravni odbor*, dr. .loža Hohin.ipv. dr. Franca Deoevec. dr. A.Honz Levfenik. F:l p 1 Tratnik. Rado Geleanik, dr. Robert Nou-hauer, dr. Oton Fe.f.t.ie.li dr. Laveelav Kast-nak. dr. Tvo Pire. dT. Trasi Plesa. dr. Slava Liina^ok-K ris* nn dr. Fmn Zupan. Strašen konec družinske tragedije S pomočjo tašče razmesaiil tasta —■ Obravnava pred velikim kazenskim senatom v Maribora Maribor, 24. aprila. Sodna kronika mariborskih sodišč ima redk-c^kdaj tak primer kot je današnji, o katerem je razpravljal tukajšnji veliki ka_ rertrki senat pod predsedstvom dir. Tu rata. V začetku februarja je vso mariborsko okolico razburil krvavi dogodek, katerega žrtev je postal starček, viničar Kari MU helak iz OgrljenSčaka pri Slovenski Bistri. cL Moža so našli o. februarja zjutraj na cesti pred hišo strahovito razmesarjenega. Orožniki so še istega dne aretirali moril., ca. ,?tarČkovega zeta, 271etnega čevljarja rvragotina Kolarja in umorjenčevo 511et-no ženo Julijano Mihelak. Oba sta sedela dccics na zatoženi klopi tn se zagovarjala zaradi groznega zločina. Državni tožilec dr. Hoj nik je prečital dr Igo obtožnico, ki praivi. da sta obtoženca v noći na 4. februarja išporazurnno in po zrelem preudarku umorila Karla Mili elaka. Kolar je s sekiro udrihal po starčku, pokojnikova žena pa je svojega moža držala za vrat. da ga je zet lahko tol_ kel po glavi. Mihelak je zadobil 10 udarcev na glavo, imel je zlomljena vsa rebra ter so mu počila tudi jetra. Kar je pa naj« huj&e, mrtvecu je prveobteženec z nožom 6 krat zabodel spolovila. Obtožba je strašna, huda mora biti tudi kazen. Mlhelakova družina je stanovala v Oirljenščaku in že 11 let izvrševala vjnii carske posle. Vare b: bilo v rodu, da se ni Mihelakova hčerka poročila z obtožencem Kolarjem, ki je prinesel v hiso pravi pekel. Prepiri med njim In starim Mihela. kom so bili na dnevnem redu. Mihelak ni mogel več prenašati gorja, ki ga je doživljal v svoj! družini. Zato se je odselil od žene in hčerke ter se ni več brigal za vi_ ničarska dela. Iz neznanega razloga je po kojnika sovražila njegova žena. današnja, obtoženka. Ta je večkrat prigovarjala svojemu zetu Kclarju. naj moža ttfrfje, da bo potem mir. Posebno živo se je Mihelakova o tem rac.govarjala s Kolar j ©m zadnje po_ poldne predno je bil izvršen strašni zločin. Napravila sta podrobni načrt, kako bosta spravila stairčka s sveta. 2ena je sklenila, da bo zvabila mcž.a .<=r>et domov ha tako b:> imel Kolair priliko, da ga nbi_ je. Res je prišel Mihelak domov in odšel z ženo spat v malo sobico. Okoli 2. ure zjutraj je prišel v kamrico Kolar, hc-teč izvršiti svoj namen. Toda stari Mihelak ga je čril in vprašal, kaj dela. Obtoženec si je dal opra\-iti okoli štedilnika, češ. da kuha čaj za svojo ženo. Pri tem 5e je obotavljal in čakal na priliko, da starega ubi. je. Tedaj pa je pokoinikova žena prijela svojega moža. poleg katerega je spala, za vrat, kakor da bi ga hotela objeti. Pril:. ko je izrabil Kolar in začel z vso silo udri. bati s sekiiro po Mihe laku. Udrihal je kot besen po celem telesu tako, da mu je po-Icmil visa rebra in so mu zaradi sitnih udarcev po trebuhu počila jetra. Nato je zverina pokojniku z nožem 6 krat prebo. del spolovila. Po izvršenem umoru so vsi domači, to sta ojba obtoženca in pokojnikova hči, Kolar jeva žena, zavlekli truplo v kuhinjo in pričeli čistiti vse krvavo madeže, da bi tako zabrisali sled strahovitega zločina. Naslednje noči so truplo prenesli na cesto pred hišo ter ga položili ob potoku, poleg njega pa palico hoteč vzbuditi videz, ka_ kor da bi se starček vrnil s potovanja in bil ob tej priliki napaden. Tako pravi obtožmea in prav tako je obtoženi Kolar izpovedal orožnikom. Pred preiskovalnim sodnikom pa je svoj zagovor spremenil in zatrjeval, da je tasta ubil v silobranu. On da ga je napadel, ko je kuhal čaj za ženo. Isto je izpovedala tudi pokojnikova žena. Ta zagovor pa ni resničen, ker bi tedaj ne bilo treba trupla prenesti in fingirati napad. V sobi so našli mnogo krvavih madežev, ki so jih skušali zabrisati, pa se jim to ni posrečilo. Pokojnega so ljudje slikali kot zelo dobrega in skrbnega gospodarja. Imel je svo jo ženo obtoženko rad. četudi se je odselil z doma. je vedno skitbel za ženo in ji prinašal raznih daril ter jedi. Kljub temu pa ga je žena iz neznanih razlogov sovražila. Vedno je mislil na to, da bi si pri. hranil nekaj denarja, s katerim bi vzel v najem malo hišico, kamor bi se vselil s svojo ženo. Pričel bi novo, mirno življenje. Oba obtoženca sta med razpravo v polnem obsegu priznala svoj zločin, kakor ga slika obtožnica. Po kratkem pesvetu eta bila oba obsojena na dosmrtno ječo in sta .sodbo mirno sprejela. Bratje FratellinI v Ljubljani Ljubljana '24. aprila. Brntie Avgust, Maks in Gino Frat^lliniso poles! znamenitega Cirocka, katerega film t--ino prod leti videli v Ljubljani, najslavnejši komiki, akrobati in umetniki sveta. Povsod, kjer se pojavijo ali kjer »ločujejo. 6o predstave razprodane. Zaradi svoje vedre umetnosti so si priboru*! naslov >kraiji smeha . Pretekli teden so nastopili v Zagrebu, kjer so se ljudje skoraj trgali za vstopnice in razprodana je tudi današnja njihova po-dovilna predstava. Kdor je kdaj ejta] o njih alj slučajno videl te umetnike, ei je gotovo zaželel, da bi jih videl v Ljubljani. Ta želja se bo zdaj Ljubljančanom izpolnila, saj je znamenite kknvne povabilo vodstvo kina Uniona. V torek, sredo in četrtek popoldne jn zvečer nas bodo torej bratje Fratellini zabavali v Ljubljani. Bratje Fratellini so doma iz južue Francije Vsi trije že več desetletij nastopajo, vedno v istih maskah in istih kostumih. Eden je vedno Harlekin v tradicionalnem kostumu -Comedie deli* artepa je navadno >žrtev<. 2e njegova pojava vzbuja krohot, saj je neverjetno komičen: groteskno našminkana ogromna usta. strahovita plesa, ogromni čevlji, ki malone spominjajo na Chaplina, ter znatno prevelika in preširoka obleka. Njihov program je raznovrsten, običajno prično % znanimi nanevj in >šlagerji<, ki jih parafrazira jo. Vsi trije so neverjetno muz^alni, vsak obvlada po več instrumentov. Druga točka je neke vrste pantomina. W povzroča pri gle* dalcih salve emeha. Ve>\ trfje so tudi smeli akrobatski mojstri, naravnost čudovite feo njihove ekvilibristiene fe gfmnaefriene točke. Po njihovem znanju, duhovitosti m spretnosti pri vseh točkah brate Fratellini ne moremo prič le vati med običajne ldowne, tem- več zares med umetnike. O tem se bodo lahko Ljubljančani prepričaLi pri predstavah v kinu Unionu. Poudarjamo, da to ne bo film. temveč nastop bratov Fratellini samih. Protituberkuldzni teden v loškem okraja škof j a Loka. 23. aprila. »Vas narod se more uspešno boriti proti tuberkulozic — je geslo, s katerim sto« pa PTotltuJbertculozna bga pred javnost v škofjeloškem okraju, ki oe pripravlja, da kolikor mogoče poglobi v širokih vrstah prebivalstva smisel za organizirano borbo proti jetiki, najhujši morilki človeštva. Kakor drugod, bomo imeH teden dni v začetku maja tako zvani protituberku-kulozni teden, o katerem, po pripravah sodeč, ne moremo dvomiti, da ne bi svo. jega namena v polni meri dosegel. Orga*. nizacijo vodi Škofjeloška, pred dobrim letom ustanovljena liga, ki šteje ie nad 500 Članov. V ponedeljek ob 18. je bil v abor, nici meSčanske š-le sestanek predstavni, kov državnih, samourpravnih, vojaških oblasti, zdravnikov. Cerkve, delavstva, raznih združenj, društev in organizacij in so bile določene podrobnosti tedna, ki naj pri tegne po svojih prireditvah vso javnost. Zlasti £« je nagiašaio, da nam Je teoretična stran tuberkuloze kolikor toliko znana, dek> bo moralo biti usmerjeno predvsem na zbiranje sredstev, da pridemo od besed na dejanja. SkupMteo je vodfl upravitelj meščanske Šole g. Karel Sovre, ki je z vzpođbudntm uvodnim nagovorom na. glasil pomembnost akcije. T>aljse poročilo je podal tudi tajnik Lage. dr. Kocijančič. Protituberkulozni teden bo v znamenju raznih prireditev. V nedeljo 2. maja priredi vojaška godba promenadu i koncert, med tednom se bedo vršila po vseh šolah predavanja, ki jih bodo imeH zdravniki. na praznik 6. maja je predvidena akademija s sodelovanjem pevskega zbora vojaške godbe, recitacij, deklamacij, govora itd. V tam tedbu se bodo prirejala preda, vanja s filmi in skloptičnhnl slikami. Povsod se bodo prodajali odkupni znaki, brošure, bloki, kartoni tablice itd. Za sodelovanje je naprošen posiben krog loških dam. da bodo tudi one doprinesle svoj de. lež k plemeniti stvari. 8 posebnimi, veli. kimi napial bodo preprogi! ce^te, vzpodbudne napise pa dcoe tudi vsi avtobusi. Skratka, prot i tuberkulozni teden bo pri- rejen v najšt- i obsegu z upoštevanjem vseh propags n izkustev. Častno pred. sestvo nad tednom je prevael zreški načel, nik g. Kaki, njegov nametnik pa je pred. sodnik škofjeloške občine g. Matevž Zi-herl. Kakor v tkof ji Loki, se pripravljata tu. di Selška in Poljaasšta dolina, da ckn iti. datneje pripomoreta k uspehu protituber. kuloznaga tedna. V Gorenji vasi bodo ustanovili samostojno hgo m se tudi pri-pralja akademija, organizacijo v Selški dolini pa vodi zdravnica dr. Sternadova, 3$ let je živela kot moški Tragedija Slovenke Terezije Videčnik, ki se je včeraj v Zagrebu obesila Ljubljana, 24. aprila. Zagrebu si je včeraj končala življenje 35 letna Terezija Videčnik, doma iz Cadrama pri Oplotnici. Služila je v kavarni sCor so«. Komisija je ugotovila, da je Terezija Videčnik prav za prav moški, pa je ne po lastni krivdi živela kot Ženska. Stanovala je v Meduličevi ulici 32 v kletnem stanovanju in zadnje mesece je bila brez službe. Obesila se je v svoji sobici. Cim Jo je policijski zdravnik zagledal, je vzkliknil: 7 Saj to ni ženska, to je vendar moški!« In res, oblike njenega telesa so č*sto moSke, nos je močan, nekoliko kljukast, čelo visoko, obrvi goste in zraščene. Razen tega so se poznali Videčnikovi na obrazu sledovi goste brade. Bila je pa gladko obrita. Roke in noge je imela precej velike, še daleč ne ženske temveč čisto moške, pa tudi prsni koš kaže na moškega. Njeno sestro je globoko pretresla vest, ko je zvedela, da je Terezija moški. Terezija ima več bratov, ki so povsem normalno razviti. Ob njenem rojstvu pa niso točno vedeli, ali je pršel na svet deček ali deklica, će bi bili poklicali zdravnika, bi otroka lahko pozneje operirali in Terezija bi bila normalen moSki. Tega pa niso storili. Ko so Župnika v Cadramu, ki je pa že davno umrl, vprašali, kako bo otrok krščen, je odgovoril, da ga bo krsti! kot deklico, da bo lažje živel na svetu. Cim bolj se je otrok razvijal, tem bolj so se kazali znaki moškega spola. Terezija je zaradl-tega zelo trpela, živela je sama zase in nikamor ni hodila. Pred meseci se je sprla v kavarni >Oor-so< z nekim nameščencem in zato je odpovedala službo. Obračala se je tudi na zdravnike, ki so jI pa izjavili, da bi bila operacija prepozna in da ne more postati popolen moški, kakor bi bila lahko postala, če bi jo bili pravočasno operirali. Sestra jo je sicer tolažila, pa ni nič pomagalo, nesrečna Terezija je Šla prostovoljno v smrt. Včeraj zjutraj se je oblekla, gladko obrila in obesil? v svoji sobici. Zapustila je poslovilno pismo, v katerem pravi, da gre prostovoljno v smrt. Zdravnika je prosila, da bi ji dal strupa, in ker ga ni dobila, je sklenila poiskati izhod iz obupnega položaja v smrti. Njeno truplo bodo raztelesili. Tega gospoda moramo vsekakor pri porota ti olepševalnemu društvu ln društvu za zaščito šivali. Lovski psi seevda uživajo ugodnosti glede viSine pasje takse, kn- lov ni luksuz in bi brez njega postal inarsikak gospod, ki sedi v občinski upiavi. brezposeln. Posestniki malih hit lSletnica Jčlige LjobljaaZ. 24. aprila Danes m jutri slavi naš;l agilna Jvgosi.« českos-lov. lica v Ljubljani svojo l51etJiico. .T. C liga v Ljubljani je matiea vseh J. <**. l:.ir v Jugoslaviji, ker ie bffai skupno £ ("-. J. ligo v Pragi prva us*a.novljen.i. Preprr čani smo torej, da bo mšlo to pomembno slavje v naši javnoaij primeren odziv. Dro-vj zvečer ho v vseh prosiorih Tnrovskega ■ loma, kone-ert. s plenom, kj oa prireli skupno z ligo njen akademiki odsek. Koncertni program je zelo ]>ester. Pri koneortu sodelujejo orkoster konserratorititov. pcenoj 5T. pror. Skcrjanca pod taktirko Uroea Prevor-<š>ka. Orkester zaigra le?po Pvofakovo ?ero-nado. Razen tega sodeluje T- pri»f. SSvie, k{ bo zaigral na klav'riu Sukov Dnas 12. Nadalje sodeluje priznana koncert na pevka Milena Verhčeva. ki bo zapela pesmi No. vaka ter operni pevec Kolacfo. ki bo zapel arije ji Jelookeg* in Pikove dame. — Po koncertu l»o ples. Jutr; ob 10. bo v pose hoj dvorani pri »SUitiiiiču« v II. na^tropj.i slavnostni oW-Hi zbor J. ('. lfge v'Ljubljani fn fevrš&ae-ga odl>ora J. č. Kig dravske banovine, nato pa skupen obed. Prijave za obed zjvejema pisarna lige (Knafljeva ul. 10-T.. tel. 31— 43). Tega slavja se udeleže delca ti \>=eh I?? \t. Slovenije jn ofoer H Hsribora, 0^-lja. Ptuja. Kranj.i itn Bleda. Nadalje prido ^ldi 7.;w»topndk centrale C. J. h Vtiic? £T. sren. kon/Til dr. Otokar Beuo§. dva do-l^MTata lr?e vr Ctoikvcates deleča* Savo/a J. Č. l|«r rr. Heotrrada. delegat Tzvr^ln^ira odbora J. C. Hc sa\*«?ke banovine in dele-jrat lice iz Znoreba. Pričakovati je pa. da prispejo tudi še drujri delejrati. Koncert Gilla Guilberta Ljubljani, 24. aprila. Snoei se je vr&d v mali dvorani Fjlhars monione družbe koncert franeceke^ja pianista Gilla Guilberta, ki ie bil prav dobro obiskan. Višina francoskih re^roduttivnih umetnikov je splošno znana, toda enočf ni-eo pri^lj občudovalci francoske {a^osti, eles pance. frracioznosri. ter eeprija na svoj račun. 2e tehnika itrre same. ki sloni na izrabljen ju teže rele roke je taka, da je mož? noFt izvabi jenja arvegaV diferenciranesifl torta, minimalna. Pianist je *a na^in [jrre dosledno uporabiial in tako pokazal svoje naj5 boHše v skladbah monumenlalnecra značaja, docim se v delih, ki zahtevajo takozvano drobno tehniko, ter rzcirelirano podajanje, ni moirel dvigniti nad nivo Polidne«ra. pov-prečneefa pianista. Spored, ki je obsegal same manjše skladbe (nobene sonate J), je tembolj razkril šib* ke etrani konrertanta, ki bi ^ morda v delih ve>?jeira forma*a pokazal v bolj5j ln!*'. Že pri prvi točki (7 malih Hameaujevih skladb), ki je bila največja privlačnost programa, je pianist razočaral. Tu, kjer bi f=e moralo vse blisknti od «mie<;a humorja in gracije, tu smo slišali samo dobro odicrrane komade in nič več. najmanj pa tisteca, kar bi nam mogel dati le Francoz. V Brabm-sovjh in Lieztovih ekladbab ie pianist pokazal vee smisla za značaj deil. ?eprav smo tudi tu opazili samovoljnosti v izbiri tempa m pomanjkanje izrazitejšega čuta za odte-htanost posameznih delov. Drugo poslovico eporeda so izpolnila dela Debuesvja. Albe-niza in Musorggkega, ki so bila prav tako povprečno podana. Naše občinstvo je imelo priliko slišati toc Jiko prvovrstnih doroaelh in tujih piani^ov. da je v tem pogledu že razvajeno — kljub temu se gostu od dolin i z aplavzi. čas je, da slasti Francozi, ki prihajajo k nam kot predavatelji ali koncertanti, in ki jih mi vedno radi poslušamo, ne bodo več gledali v nas >baTkance< za katere je vse dobro, temveč da bodo prinašali k nam ^o, zaradi- Česar jih ljubimo in cen;mo. Fr. Sturm. Iz Celfa —e Predavanje o »erialni ta1 i •* 1 »'t. Krajevni medstrokovn- odbor v C -"hj bo prr*vli] v nedeljo 25. t. m. ob 10. donoidne v vplikj dvorani Narodrtega dOTna predavn-n.t'- o poclalnj zakonodaji v ee^koslova^ki rc. :blikj in v Jugoslaviji. Predavali bew'o gg Kare! Broz'"k iz Prage, poslanec češkoslovaškega parlamenta ln predsednik Unije . rudarjev v Londonu, odvelnrk dr. Avgust I Reisman is Maribora, novinar Viktor Krzen iz Maribora in Adolf Jelen, predsednik krajevnega meds'.rokovnejja odbora v Mariboru —c Preložen koncert. Celjsko pevsko drus štvo bo zaradi koncerta fra leoBKegS v.olm-skejra virtuoza 5k>e*cn";a in orkestralnega drtldtva ljubljanske Glasbene Matias v Celju in da bo lahko priredilo dobrodelni koncert v prid Prc4'luberkuWii:' l i p v Ce'iu, preložilo Adanvrev spoinin.-k: koncert na 4. junij. —c Redna *eja celjskega mestnega sveta bo v petek 30. t. ni. ob 18. <• sejni dvorani na me^tnr'm poglsvarstvU. Na dnevnem redu so poročila odborov —c V celj^kj hofnicf ie umrl v retrtek fiO'ctiv; del.nver Mat 'V7. .?a'celji»kem derbyju£ bosta gotovo obe moštvi napeli vse sile in pokazal- vse svoje znanje, zato bo tekma zelo žjvahiia in napeta. Pričakujemo, da bopta obe moStvi i^ralj fair. na občinstvo pa nujno apeliramo. da se brez izjeme vadržj nesportnih izrazov in nedostojnih izpadov. Sodil bo g. Lukožič iz Ljubljane. Ob 14.30 se bo pričela istotam prvenstvena tekma mladin Atletikov in Celja. —c Nočno lekarniško slnžho ima od sobote 24. t. m. do vštetega ipePri orlu« na Glavnem trgu<. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. 24. aprila sobota Med štirimi stenami Red B 25. aprila nedelja Matura. Izven Cene od 20 I>in navzdol. Ponedeljek 26. aprila: Zadnji signal. Red C OPERA Začetek ob 20. uri. 24. aprila sobota Plamen. Red A. Nedelja 25. aprila: Ob 15. uri: Pod to goro zeleno. . . Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Navihanka. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 26. aprila: zaprto. I^essuigovo igro »Natlian der VVeLse« bo vprizorila umetniška skupina Alberta Bas sermanna-, ki bo gostovala v sredo 28. t_ m. v opernem gledališču. Sloves velikega ustvarjalca človeških usod, ki spremi j ja Bassermanna, je popolnoma upravičen; realistični slog njegove igre, katere poboree je bil, dokler se ni z njim popolnoma uveljavil, mu daje vse možnosti izražanja naj-tišjih in največjih človeških doživetij. Njegov ^Nathan« je do zadnjih potankosti izklesana umetniška figura. Za obe nedeljski oj>erni predstavi: popoldansko >Pod to goro zelenot in večerno >Navihankar veljajo cene od 24 Din navzdol in ne 20 Din kot je bilo pomotoma objavljeno. K povišanju takse na pse Ljubljana, 24. aprila, Kakor vse kaže, je vzela na piko sedanja občinska uprava posebno posestnike malih stanovanjskih hiš. Stoodstotno povišani voda rini ln kanalski pristojbini sledi dvakrat no povišana taksa na pse. Hišni posestniki ob ulicah mestne periferije, v katerih se pokaže stražnik vsake kvatre enkrat, so primorani imeti pse, če «i hočejo obvarovati hišo, svoje vrtove in sadno drevje pred tatovi. Će so mestne finance že tako pod psom, da jih mora občina sanirati na račun varnosti svojih občanov, tedaj ji priporočamo, naj da svojim občanskim očetom helebarde in naj jih pošlje patruljirat po periferiji. Zelo hvaležni ji bomo za ta ukrep, ker nam ne bo treba več imeti psov ter plačevati horendnm taka zanje. Onemu gospodu, ki je spisal tako lepo določilo, kaj je pes čuvaj, moramo pa povedati, da nima niti trohice arene kulture ter da ie ni videl skrbno negovanega vrta. Po njegovem mnenju mora biti pes čuvaj čez dan priklenjen ponoči naj se izprehaja po ograjenem prostoru, to ae pravi, da ponoči lahko pohodi vse cveti« in razkoplje ves vrt Ce se hočeS tega obvarovati, naj bo pa žival priklenjena vse življenje. KOLEDAR Danes: Sobota. 24. aprila katoličani; Jurij Jutri: Nedelja, 25. aprila katoličan-: Marko. DANAŠNJE PRIRE D1TVE Kino Matica: Nesmrtne melodije ZJ&JB. Robin Hood Kl Dorado ob 14 11 r _ Matici Kino Ideal: Mavcrling Kino Sloga: Tajnost pariškega podzemlja, matineja ^Kraljestvo smeha« ob lil*. Kino Union: Pred bitko Kino Mo*te: >irkradena ljubezen r in »J polkovnik* (Shir!ey TteBSple) Kino šiska: Knock out Idruženje jusoMovenNkih agronomov čnl zbor ob 15 v konferenčni sobi hot . la Miklič Društvo »Soča« predavanja ptof. č\ rnselja »Kritični pogled nazaj u uipetnejS«1 delovanje v bodočnosti aH MJO pri > Levu c .lngosleA\-ee^kovi«»\"i»,K;* ti^:i m, koncert s plesom oh SO v iv^n-domu Obrtniško drnHvo občni stof ob 10 v vr* ni verandi Kazine šentjakobsko Bjls4affaes S* •<-"- ob 20.15 Mej - !>m Društvo sluAabljrv hirktične fakultete; predavanje dr. R. Kri vira - Turist v vetniSki službi« oh na univerz', soba 90. pRiRKDrrvK v Ntunjo Kino Matica: Nesmrtne melodije Z.K.D. Robin Hood El Dom b ob Vb Matici Kino Ideal: Maverlin^; Kino Sloga; Tajnost parlsfa m matineja .Kraljestvo si ob 11. Kino Union: Pred bitko Kino Moste: Ukradena ljub polkovnik: (Shirlev Temple> Kino Mika* ICnork out Ga^iNKa zajednica dra>v»k«* kanovim zb<^r ob 9 v verandi TTni »na IdniJcn.K vojnih i:i\a!ii'"\ 9 v Delavski Id Jugosiov.-4NS.k<»-!o\;;^kH i;ga slamostn! občni zbor ob 10 pn Slamlču v rezei rani sobi v IT nad Strop |U Otvoritev II. |»omlad:»nsko i.■ -t štva slovenskih likovnih umetnikov ^ 11. v Jakopičevem pa\ilj^nn šentjakobsko glinlalisee Na Ti «k ^h 20.30 Mestni dom Udruženje jujr. nar. železnicav in bn> darjev ohčni zbor ob f> ■ ivoranl hotela Metropol Akademija PodmladKj* Rdeoje in/it k* »mlademu« gospodu, ki je duhovito /vh stitev napisal, ali platno prodajajočemm kratkosrafčniku iz Kopitarjev uhec, ki ki je priobčil? 'ojisou wi>i--ud unymj* z roo i?}s*oq tpf Jx>f Hrw Iz Maribora — Dreri Ih» premjer* Fal!o\ >Do!anaka ptlnOCM . To prUjuMj Q0 se more ponašati s kra»:io !jki>lK), i melodičnim pevskun partozn / Bvabao •»* bfno ter sočno i!i«irumentarijo, v ka'f-: Fail moj^tAr. Delo je zrežiral 1 LlbljsnsV pofrt, režiser Jonip Povhe, k' mu |g pomi•t.i\ j pri koreografiji Ilarastović. Nabavili m riid ' nove dekorarije in oblake Sodelujejo Čeva. Barbiieva. Gorinčkova, Kraljeva. etru P. Kovi^, Verdonik, H■ -nslovi'-. sok, Blaž in Cmobori. — Pri Abrahamu. Včeraj |f Klavil 50 letnico živiiena ▼ Mariboru znani in pri liuMjeni policijski uradnik Juri i Smodej. K i ubi le ju mu Čestitamo! — Sokolska akademija. Sokolsko dro Maribor I. opozarja cenjeno obcinutvo, se bo vr5ila o. maja ob 20. uri v telovadnici ini. šole sokolska akademija. Nasled njega popoldneva *c akademij ponov m deco. — Zanimiva tfavka. V tovarn; lednih \/ delkov v Borici pri Mariboru je te (im prijelo tamošnje delavstvo stavkati jz raaloi ker je neki delavec grozili svojim tovar šem. da jih bo ubil. Stavku joči «o zahteval:, da tega nasilneža podjetje odpusti iz aluž be, kar je vodstvo tovarne tudi storilo. Isb ga dne ie odpuščeni delavec iz maščevan j a zaznal podstrešje tovarne. Grozila je po žarna katastrofa, ki Jo le takojšnja pomav gasilcev prepreefla. — Ifova pridobitev me*tne klavnice. \ rai popoldne so na svečan način izročili prometu novo moderno hladilno napravo v mestni klavnici. Tej svečanosti oo prisostvovali podžupan g. Zebot, ravnatelj mestne klavnice g. dr. Rojko, mestni svetniki in člani uprave mestnih podietii. ter za«(toptii ki Združenja mesarlev. Nova hladilna na prava razvila 200 000 kalori! na uro Tako je mestna klavnica preskrbljena tudi na sluča i velike razširitve mesta tn priključitve okoliških občin. Napravo, ki predstav Ija veliko pridobitev Maribora, ziaetl pozdravljajo tukajsnfi messrn. Rladtlna naprava, kj jo ie dobavila neka nomika tvrd ka in jo fe montiralo osobi s mestne klavnice, je veljala okoJi 390.000 Din Ste v. Q3 »SLOVENSKI NARODc 24. aprila UST. Stran 3 C*' kovnost umora na Javorju Javoriani so še vedno neke vrste tlačani — Umorjena župnikova kuharica ni imela sovražnikov — Župnik Je zelo potrt Ljubljana, ^4. aprila Na južnem pobočju, okrog 100 metrov pod vruoui hriba, se Koplje v pomladnem solncu revna vasica. Javor. Crešnje so v polnem cvetju, hrušKe so pa začele brsteti in topla življenjska radost te objame ob pogledu na \ esele barve pokrajine. Včeraj je prvič v tej pomladi pogledalo solnce skozi veliko okno; oživela so polja in nad svežimi brazdami je zadehtela zemlja, kakor dehti samo spomladi. Kmetje so korakali sklonjenih glav za plugi, zatopljeni v svoje delo. Toda tudi drugje, kjer sem jih sreča val, so se nu zdeli vsi sklonjenih glav, kakor da jih nekaj teži. če jih nagovoriš, prijazno odgovarjajo, a vedno se ti zdi, da jim prava beseda ne gre od srca. Jutri bo 14 dni od še vedno nerazjas-njenega umora na Javorju in tujcu se na prvi pogled zdi, da ljudje ne razmišljajo več o zločinu in da ne govore več o njem, kakor da se ni zgodilo nič posebnega. Na prvi pogled, sicer pa leži na vseh teh ljudeh teža skrivnosti in da je v tej tišini nekaj zloveščega. Cim delj govoriš z ljudmi in čim večje zaupanje si pridobiš pri njih, tem zgovornejši postajajo. Toda govore pritajeno. Župnik na Javorju Jernej Klince KAKOR PRED STO LETI Z vrha hriba nad Ja-vocrjem vidiš tudi Ljubljano. Javor je približno 20 km daleč od središča Ljubljane. Ko na to pomisliš na Javorju, te preseneti, kajti Javor je odrezan od sveta. Zvezan je sicer s cesto s Podlipoglavom in iS ostrim, vendar mnogi Javorjani ne vedo več o Ljubljani, kakor viii je veliko mesto, ki ga lahko vidijo ob lepem vremenu z vrha hriba, žive v svoji vasi skoraj prav tako, kakor so živeli pred sto leti. V tesnih hišah, ki iz njih t,ieda revščina, žive številne družine. Men-ua je malo vasi, kjer bi bile revne družine tako oblagodarjene z otroki: po 6, 8, 12 in celo 13 otrok je v eni družini. In težko je ie kje drugje tako blizu Ljubljane najti slabše oblečene ljudi, zlasti otroke. Solar-čki so oblečeni v cunje, ki ne morejo več izdati, kaj je bilo osnovno blago in kaj je krpa. Otroci so bledi. Odrasli ljudje, mo-in ženske so trša ti. izpitih lic. Pri nekaterih sem opazil golšo. Povedali so mi tudi, da je nedavno umrl 50 let star kmet za jetiko. Ob hišah, tu in tam tik poGruntarji« morajo pripeljati na leto župniku po dva voza drv, mali posestniki pa morajo »napraviti« ta drva, namreč na žagati in nacepiti iz hlodov. Razen tega morajo kmetje navoziti na cerkveno posestvo brezplačno gnoj, preorati njive, ^napraviti« in navoziti steljo za župnikovo živino, čistiti senožete itd. Za bero so točni predpisi. Izvzet baje ni nihče, tudi bajtarji morajo dati po kakšen mernik ajde. »Gruntarji« morajo dajati tudi odškodnino za slanino in maslo v denarju, ker je prejšnje čase bilo v navadi, da so morali dajati tudi te dobrote pri beri. Priznati je treba, da v letih krize sožitje med župljani in župnikom ni bilo več tako idealno, kakor prejšnja leta. Ljudje niso več oddajali cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je božjega s takšno samo po sebi umevnostjo kakor prejšnje čase. To je župnika bolelo in pogosto je tožil nad pokvarjenostjo, ki je začela kužiti tudi ta, dotlej še nedotaknjen košček sveta. Razen tega je pa župnik moral oznaniti s prižnice, da tudi sam' ne živi v tako sijajnih razmerah, da bi n. pr. mogel dajati posojila, ako bi kdo prosil za nja. Opozarjati je moral tudi vaščane na 7. božjo zapoved ter da je v cerkvenem gozdu prepovedano nabirati drač je. Ce pomislimo, da so bedni ljudje radi marsikomu krivični v svojih sodbah, ko lačni štejejo zalogaje svojega bližnjega, ki se mu morda godi nekoliko bolje, bomo lažje ra- 2npni&če in hlev, kjer Je bila nesrečna knhariea umorjena zumeli podobne očitke, kakor: župnik ovi kravi imata toliko mleka, da ga dva človeka ne moreta porabiti in ga zlivata med pomije, naši otroci pa stradajo, ali: vse berače odganja in nobenega nezaposlenega ne more videti! Govorili so celo, da so jih gospod včasih tndi nekoliko • osu val i in da so bili nekoliko pretrdi z njimi. Vse te govorice so seveda prihajale tudi župniku na ušesa in samo po sebi se razume, da se je čedalje bolj začel poglabljati prepad med župljani in njim. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je ostalo vendar še vedno mnogo ijudi zvestih župniku, ki ostro obsojajo vse »pokvarjence« in ne-spoštljivce duhovnega gospoda. Kljub temu ne morejo trdno verjeti, da bi bili župnikovi več ali manj odkriti nasprotniki zmožni umora iz maščevanja. TODA GROZILNA PISMA? župnikovi nasprotniki trde, da ni nič čudnega, Če je župnik dobival zadnje čase grozilna pisma in drznejo si celo trditi, da je zmerjal župljane s prižnice. Najboljši župnikovi prijatelji so si skušali razložiti umor kuharice tako, da je morilec nameraval umoriti tudi župnika ter da je samo zaradi tega umoril kuharico, da bi ne bilo nobene priče. Zdaj niso več povsem zadovoljni s to razlago. Pravijo, da sta župnik in cerkovnik videla v nedeljo približno ob 18. postopati nekega moškega okrog cerkve (ki stoji na kopastem hribčku, v bližini župnije), torej, ko je bilo še svetlo. Cerkovnik stanuje nad 100 m daleč od župnije, v hiši ki stoji tesno ob drugih hišah. Najbolj splošna razlaga umora je pa bila nekaj časa. da je nekdo hotel izropati župnišče ter da je umoril kuharico samo zaradi tega, da bi ji odvzel ključe. Vendar ljudje niso zadovoljni niti s to razlago, češ. da so baje našli pri umorjeni kuharici ključe. V resnici je bila kuharica v božični noči. ko je prišla od polnočnice. našla v durih župnišča zlomljen vitrih. Zato so nekateri osumili umora moža. ki ga noznaio in ki ie tedaj hotel vlomiti v župnišče. To so spraviiali v nekakšen sklad tudi s tem. češ. da ie t'sti človek nosil med drueimi umorjeno nri pogrebu in da io je položil na mrtvaški oder. BILA JE N.A POKOPALIŠČU PREDEN .TE BTLA UMORJENA Toda naj se širijo o zločinu kakršnekoli različne govorice, vsi ljudje se strinjajo v tem. da nesrečna kuharica ni imela wvra£-nikov. Z nikomur ni n*kd*»r ravnal«, grrdo. čeprav je prišla mnogokrat v zvezo z de- lavci. Id so delali na cerkvenem posestvu, kot prava gospodinja. Bila Jo priljubljena in mnogi su čustvovali z njo zlasti zaradi tega, ker je bila pogosto žalostna in ker je zelo trpela zaradi odprte noge Preden se ji je odprla noga pred več leti. Jo Je vprašal nek vaščan, zakaj Sepa, pa mu ni hotela dolgo povedati, zakaj. Končno mu je vendar zaupala, da jo je nekdo udaril s palico Ženske, ki so sedele blizu nje v cerkvi, so večkrat tožile, da njena rana strašno smrdi. Kuharica se ni pritoževala nad svojo boleznijo. Sama je bila v zupnišču za deklo, gospodinjo in kuharico kljub bolezni. Okrog 33 let je služila pri javor-škem župniku in ga ni zapustila nikdar, razen enkrat, ko si je baje zdravila nogo v bolnici. Najbrž ni res. da je hotela pustiti službo, ki ji je posvetila pol svojega življenja, čeprav je tožila v neki hiši na koncu vasi približno uro pred svojo tragično smrtjo, da si zelo želi živeti nekje v skromni hišici, ki bi si jo tako rada kunila. sama zase Bila ^e že stara, pa tud* župnik ie že precej star. čeprav je po zunanjosti še precei mladoneko škrbijanje, najbrž pri glavnih vra-tihtih župnišča, ker je moja »oba nad glavnimi vrati«. Morilec bi torej po tej razlagi okrog 2 uri po umoru skušal priti v župnišče skozi duri, ki se pa zapirajo in odpirajo razen s ključem tudi s skrivnim zapahom, čigar mehanizma poznata zdaj, ko kuharice ni več, samo še župnik in cerkovnik. Toda, ko je župnik kmalu po tem na hitrico oblečen, kakor pravi, prišel oborožen iz hiše. ni nikogar opazil. Pokazal je pa velik pogum, ker si je upal iz hiše ponoči kljub skrivnostnemu šumu in imel je tudi veliko srečo, da ga morilec ni pričakal v hlevu ali kje v bližini ter ga napadel. Nekateri vaščani si župnikov pogum ob strašni nesreči razlagajo s tem, da se je nekoliko okrepčal s požirkom žganja. Župnika je smrt zveste služabnice silno potrla, kar se je pokazalo na pogrebu, kjer je tako silno jokal, kakor ga vaščani še niso nikdar videli. Prejšnjo nedeljo pa je opustil pridigo iz žalosti in je oznanil izpred oltarja da mu naj vaščani dajo stražarja, će hočejo, da bo še hodil maševat. Oznanil je tudi. da jutri ne bo tradicionalne Markove procesije, drugo leto pa bodo že naredili, kakor bodo vedeli in znali, češ. mene ne bo več tu. Pač pa še hodi župnik pripravljat šolarje na birmo v šolo (a tudi birme letos ne bo na Javorju zaradi umorja), ki je v tesni sobi hiše lovskega čuvaja Jančarja, kamor vodi od župnije v reber strma cesta. Župnik se rad izogihlje ljudi in govori nekoliko več le s svojimi najboljšimi prijatelii. Za gospodinj ske"pos*e ie naiel dve ženski, starejšo kuharico, k; ie haje služila pri župniku v Thanu. dokW ni umrl. in mlado gostilni-čarjevo hčerko z Javorja. ,Lep si, pa ne boš več dolgo1 Bogat posestnik iz sovraštva dvakrat streljal na svojega in ga smrtnonevarno ranil Novo mesto, 23. apnla V Bučki, kjer so znani sejmi, se je zbralo 23. septembra 1935 precej sejmarjev. ki so po opravkih zalivali z vinom dobro opravljene kupčije v vinotoču Karoline Povsetove. V vinotoču so bili med gosti popoldne tudi 501etni posestnik Janez Pov_ še iz Močvirja, njegov 201etni «n France in že pokojni Alojzij Androjna. V tej družbi je sedel pri eni mizi tudi Anton Salmič, katerega je Janez Povše brez vsakega povoda sunil od sebe, da j> cdletel v zid. Ko je to opazil Martin Kotar, je pozval Sal_ miča k svoji mizi. To pa Povsetu oči vidno ni bik> po godu, kajti pričel fe je hudo. vati tudi nad njim. Povše, kakor tudi Androjna sta ae večkrat zaletela v Kotarja in mu grozila. Komaj je Kotar odrinil An-drejko od sebe. že je posegel v to prerivanje Povšetov sin France in sicer oborožen* z nožem. Pretep so preprečili orožniki, ki so Francetu Povsetu vzeli nož. Pov_ šeta pa spodili iz gostilne. Za njim je o*. šel tudi njegov ^če ter pri odhodu iz vi-notoča zagrozil Martinu Kotarju, da se bo tega dogodka že spomnil in da bosta morda še istega večera skupaj. Martin Kotatr Je Se nekaj časa Martin, saj si pa ne bes doigoc. Kotar je nadaljeval svojo pot v Murkov hlev. tja pa mu je sledil tudi Povse. In zaklical je: »Zdaj boš pa crknile tor po. tegnil iz žepa pištolo in sprožil Kotarju naravnost v obraz, tako da mu je krogla prestrelila levo stran obraza. Rana Je bila smrtnonevaraa. Takoj po strelu ae je Kotar zgrudil, ko pa je vstal, ga je Povše Še nekaj časa lovil po hlevu in skušal se drugič streljati nanj. K sreči pa je naboj odpovedal. Kotarju se je končno posrečilo zbežati iz hleva na prosto. Pritekel je do šoferja avtotaksija, ki ga je spravil v avto in odpeljal v belnico. Zaradi tega dejanja je Povše Janez ponovno sedel na zatožni klopi. Na razpra- vi je bilo zaslišanih več prič. med njimi tudi banovinski zdravnik iz Rake dr. Debelak, ki je izpovedal, da je obtoženi Povše eieer miren Človek, vendar pa skrajno razburljive narave. Njegov zagovornik novomeški odvetnik dr. Ivanetič je ob koncu razprave predlagal, da bi podali svoje mnenje izvedenci psihiatri in to na podlagi izpovedb, ki jih je podal priča dr. Debelak. Državni tožilec g. Jože Prijatelj ae je temu predlogu protivil, vendar je senat trojice pod predsedetvem a o. s. g. Božidarja Romiha, uvaževal zagovornikov pred log in sklenil, da se obtoženi Janez Povše pregleda po izvedencih _ psihiatrih. Spričo tega je bila razprava preložena. mu je zdravje Ljubljana, 24. aprila šolarček z Ledine se je ustavil pod oknom tam nasproti haraJnpet na Vklovdan-sjkj cesti in zapel mojstru Jerneju pesem nagajivko >Šnstar je sivaJ tn noči, trj noči .. .c E, pa kaj bi ga odcanjal s kneftro. Otroci so nagajiv} kakor smo bife i mi v naši prešerni mladosti. Ah. saj pravim, tč otroci. Mojster Jernej je navdušen^ za. pe-sem jn prenese tori i pesem nofjajrvko i* otročkih eri 1880. leta — nekako ob tem času — rojenemu v Z&put&h nad Ljubljano — so ran rojensce potoži e v 3*w?l našo pesem in mo s pesmijo zagotoviš da bo psa, dokler bo žjv jn zdrav — ob veselih m zadostnih dneh. In res! Ze izza otroSkih let prepeva la dneva v dan. S sedemnajstim letom je pristopil k viSki fttalnr^u polnih petnajst let je pel or- »Zvonu«, pevskemu društvu Kra. kovo-Trnovo. ki mu je zvest 61an od neta-novftve. doipoietni odbornik in sedanji podpredsednik, pa je že osemnajst lot navdušen pevski sobrat. Pevske organizacije, kr poznajo Perdanov nepokolebljiv pevski idealizem so ea že ob ustanovitvi Hubadove pevske župe voiile* odbornikom, katero mesto zavzema se danes, dočim ga je vrhovna pevska ustanova Jnž-noslovenskesra pevskega saveza odifkonua za primera vredno poirtvovarnost častno diplomo. O, Če Ki zbral vse njegove svetle pevske spomfne! Nj si mogoče n*-*liti pevske priredetve brez navdušenega pomagača »mojstra Jerneja«. Ze pred vojno je pel z »Zvouaši« v Beogradu, psi je *kofu Bona ven turi ob njegovem umeščen jn [n ob njegovem odhodu, škofu Rozmanu oh njegovem prihodu: pel je Dri vseh narodnih manšrestacijah in pel je pri nad tfc> SOČ dvesto pogreb h pokojnim v stovo. Kolikokrat te sasa prevzel vloeo dirieenta. Pevec Jernej pa je tudi zvest in spoštovanja vreden pripadnik svojega stanu. Čevljarske obrti se je renči 1 pri zadružnem načelniku Turni v stari Kreetf, od 1. 1919 dalje pa vodi samostojno obrt na Vidov-danski cest? poleg Mnžinovih Kot pošten fn soliden obrtnik uživa slove* jn zaupanje strank, spoštujejo ea pa tad 1 j-timi ste- rilni stanovski tovariši ia4eč naokrog iaj je mojster Jernej Tcrdan znan kol borben m odločen zagovornik pravic čevljarskega stanu. Kot načelnik Zadruga čevljarjev je na občnih /l^orjli rn protestnih zborovanj h za zaščito domač h čevljarskih izdelkov in domače delavnosti Rjavil v«elci odločne in trde zahteve, da so mu ie4o nekateri la-merjali. Kakšnetra zaupanja je vreden, je nnjboljš} dokaz, da že 10 let načelu je čv« telir na Selu pri Žirovnici. Naš jubilant se je rodil 18. aprila 1887 v Zagorju ob Savi. Go^ilndčarske obrti se je bnučil pri restavraterju g. Zajcu v Ljubi ianL SisŠUO val pa je v Ljubljani, Gorici. Trsru (hotel »Balkan«) m v 5t. Petru na Krasu, kjer je bil med ustanovitelji tamošnjeg« Sokola. Leta 1911 je prišel na Jesenice, kjer je vr šil službo plačilnega natakarja v kolodvorski restavraciji, ki jo je takrat imel v na- jema g. Dom-ičar. Takoj po prihode na Jesenice se je prijav A kot ostanomi član jeseniškega Sokola. Lota 1012 se je poro-čil t u. Marijo, ki shaja r/ ugiedne hi*e Stmiseve rr, Fud5rn prt Ljubljani, ki je irnc-la na Jesenicah dobro idodo trgovino. Istega leta je na Jesenicah podvzei veirko na-bšoino akcijo sa srbski Rdeči križ ob balkanski vorjrci Pomladi L 1014 jc bil tzvo-fyen na starosto jeseniškega Sokola, ki mu js naceiossl v najtežjih časih we do l. 1925. Ob prevnrtu )e prevzel v najem ko-lodvorsko restavracijo, ka jo je uspešno vodil vse do 1. 1029. Bil je več let načelnik Gostilničarskc zadruge, ob^mski odbornik ter član, odbornik m pod po rm k neštet h društev in organizacij. Skoraj vse živijeni-ske silo m sredstva pa je dal na razpolago jeseoiAemu Sokolu, ki se jc pod njegovim vodstvom razvil v najmočnejšo so-taokdoo edinico na Gorenjskem. On jc ustanovil sokolsko godbo na pihala i-n /alo/.' denar la vse goifbene instrumente. Zalo/I je tndi denar za 80 članskih slavnostnflh krojev, kupil okoli 30 vagonov opeke /a Sokolski dom. posodil za gradnjo Sokol-skega doma. 100.000 din in dal je tudi osebno jamstvo za najetje posojila za gradnjo Sokolskoga doma. Poleg a Inkih dcmarn.h šrtev pa je dal brst Ozvald skoraj vse riv-ljcnjdLe sile in čas za sokolsko :>tvar. Bil je hrrmren družabnik, vtdik prijatelj glas. bc, predvsem pa navdušen pevec, ki je znal spraviti v dobro vodjo vsako Še tako slabo razpoloženo družbo. Leta 1929 jc kupo znano Kun tov o domačijo z gostilno na Selu pri Žirovnici, kjer jc vse prostore udobno opremrrl in moderniziral. Po njegovem odhodu z Jesenic jc nastala tu občutna vrzel. Z njim so narodna in kulturna društva izgubila velikega podpornika, narodna javnost pa najboljšega družabnika, ki je bH povsod dobro dosel, cenjen in spoštovan. BH je več let član uprave in podstaresina sokolske župe Kranj in ae je kot tak redno udeleževal vaeh sej, sku.p~ širn tn trfetov. Ka predvečer godu mn je jesenadka sokolska godba priredila pred njegovim domom v Žirovnici podoknico. Z Jesenic m Javornika mu je prišlo čestitat lepo število sokolskoga članstva in planincev, ki ao z doma&TTnri Sokoli do kraja nnposnjli veliki salon. V imerru jeseniškega Sokola mu je v lepem govoru čestital m ae mu r ah valil poosrareaina brat dr. Erncst Rekar ter njegov dolgoletni sokolski sodelavec rn drug br. M. Susnik. Gin jen do moH se je zahvslff brat OrrtW vsem sa prslep večer. Id bo ostal vsem udeležencem se dolgo v prijetnem spornimi. 2ektno vrlemu aokoiskeiuu delavcu in mecenu, da bi ohranila usod* &mm in zdravega na njegom pssJspi ijoiaažaji *e dolgo vrsto let, da bi ▼ maso m sssei pre-zrvtA jsssa in >SLOVKNSKl If AROtfe sobota, M. aprila 1WL Matiaeia Z. K. D. Krasni pnstolovnl vele-fiira o bojih za pravico na đivjem zapadu Warner Baxter kot legendarni junak v osveti in ljubezni Danes trn t ob 14.15 v kina MATICI Nedeljska matineja nanuli koncerta Bdefega krito odpade! DNEVNE VESTI — Čudna logika. Neki C. K. se zaletava v današnjem >Skxvencu< v naš lisrt: zara_ di kritike g". Frana Sfcurma o simfoničnem koncertu skladatelja g. Blaža Arniča. Kako je bilo s tem koncertom, se bodo že pomenili med seboj naši glasbeniki. Mi se sazno coidimo gospodu C- K. in >SV>_ venca«, da sta tako hudo .sprta z logiko. Gospod C K. pravi namreč: »K sreči je te očitke priobčil »Slovenski Narod«, ne pa kak resen dnevih Iv. r Kako neki more ta gospod spraviti v sklad to svojo fa_ moano truttev s svojim člankom >Klikar. stvo v slovenski umetnosti«, prioibčenem v današnjem ~-Slovencu« ? Kaj pa če bi njemu odrekali resnost? — Pokojninsko zavarontuije vseh privatnih nameščencev. V Split so se vrnili včeraj zjutraj iz Ljubljane zastopniki Pokojninskega zavoda iz Dalmacije, ki so se udeležili v Ljubljani seje PZ. Na sejt je bilo med drugim sklenjeno zgTaditi v Splitu še eno stanovanjsko hišo PZ za dva milijona. V nji bo 12 stanovanj in 4 veliki pritlični poslovni prostori. Uprava Pokojninskega zavoda je v načelu odobrila 6 milijonov posojila za zgraditev sodne palače v Splitu, toda za posojilo mora jamčiti država Na seji se je razpravljalo tudi o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti in starosti. Uprava zavoda bo prosila ministrstvo naj bodo vsaj zaenkrat izključeni iz te uredbe trgovski pomočniki, ki bodo itak zavarovani, čim se pokojninsko zavarovanje raztegne na vse privatne nameščence, kar bi se zgodilo 1. januarja 1938. PREMIJERA velenapetega filmskega dela TAJNOSTI PARIŠKEGA PODZEMLJA v glavni vlogi Constant Remy, Lucien Barrotrc, Henry Rollan, Madelaine Ozerv MATINEJA ~ Danes ob 14.15, jutri ob 11. uri vesela opereta KRALJESTVO SMEHA Stan Laurel Olive r Hardy MATICA TE l. 21-24 PREMIJERA velike J oh. Straassove operete NESMRTNE MELODIJE v glavni vlogi Marija Paudler, Llzzi Holzschuh, Leo Slezak TEL. 22-21 UNI O Veliko filmsko delo iz mornariškega življenja po poznanem romanu Claude Farrere-a PRED BITKO Victor Francen Annabella Režija M. L. Herbiera, glasba Jean Lenoir Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15, jutri ob 15., 17., 19. in 21. — Efektivne lire se dobe tudi pri denarnih zavodih. Narodna banka je nedavno odredila, da se lahko prodajajo našim v Italijo potujočim državljanom na podlagi vidira-nega potnega lista efektivne italijanske lire do največ 300. Te lire je smel doslej prodajati samo Putnik. Ker so pe nastale takoj v začetku težkoče. kajti Putnik ni imel dovolj lir. dočim so jih denarni zavodi imeli, je Narodna banka svojo odredbo izpre-menila tako da bodo lahko v bodoče prodajali efektivne lire tudi denarni zavodi. Narodna banka bo preskrbela svoje podružnice z italijanskimi lirami tako da jih bodo imeli denarni zavodi po tečaiu 247.50 za 100 lir turistom jih bodo pa prodajali po 250 Din. * Osebna ve«t. (Jdč. Mila Čerinova, sup-lentka na gimnaziji v Virovitici, je položila na univerz; in na glasbeni akademiji v Zagrebu profesorski izpit« <"v-titamo! — Absolventi delovodskih šol iz Maribora in okolice. Sestanek Članov Organi, zacije praktičnih tehnikov in ostalih tovarišev,* bo jutri ob 9. v pisarni Obrtni, ških zadrug. Vetrinjska ulica 11/I. desno. Obravnavale so bodo skupne zadeve, ki se tičejo vseh tovarišev, zato je v vseh, da se udeleže sertanka. — Absolventi delovodskih šol iz Oelja in okolice. Sestanek Članov Organizacije praktičnih tehnikov in oc-talih tovarišev absolventov drevi ob 20. uri v gostilni >Branibor« na na Kralja Petra cesti. Ofjra-vnavale se bedo skupne zadeve, ki se tičejo vseh tovarišev, zato naj se vsi udeleže sestanka. — Zavarovanje delavcev in nameščencev v februarju. V februarju je bilo v naši državi zavarovanih 606.786 delavcev in na-mešščencev, od teh 430.027 moških in 176.759 žensk. V primeri z januarjem je naraslo število zavarovancev za 9821, v primeri s februarjem lanskega leta pa za 53.838. Največji porast od lanskega leta izkazuje tekstilna industrija, in sicer za 8.565, gradnje železnic, cest in vodnih naprav za 7766, kovinska in strojna industrija za 4947. V primeri z letom 1935 je naraslo število zavarovancev za 101.402. Povprečna zavarovana mezda je znašala 21.57 in je narasla v primeri z lanskim letom za 27 par. Celokupna zavarovana mezda je pa znašala 327.15 milijonov proti 324.36 letos v januarju in 295.38 milijonov v februarju lanskega leta. — Kontingent za izvoz v Italijo. Italijanska vlada je odredila kontingent za izvoz iz Jugoslavije v n. četrtletju od 1. aprila do 30. junija Med odobrenimi kontingenti so tudi iz prvega četrtletja neizkoriščeni, ki se lahko avtomatično Izkoristijo v drugem četrtletju. Uvozniki, ki imajo dovoljenje za kontingentiranje proizvodnje, se lahko prijavijo v smislu italijansko jugoslovenske noarodbe v prvem mesecu četrtletja. — Nove telefonske sveze z inoaenstvom. Z odlokom poštnega ministra je otvorjen telefonski promet na progi croomelj-Po-stojna, Kamnik Ajdovščina. LJubljana-Ajdovščina in st. Peter na Krasu, Maribor-Vipaco , Ljubijana-Manzzano, Slovenske Konjice-Benetke, Mokronog-Mi lano, Jese-nice-Torino, Ljubljana-Asti in Rateče-Rim. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SIsKl — TELEFON 33-87 31AX SCfDIELING in ANNY ONDRA v filmski komediji KNOCKOUT Ljubezen boksača in male strojepiske PREDSTAVE v soboto ob 7. in 9. uri, v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. PRIDE: BILA SEM SPIJONKA Konrad Veidt. — Spomladanska smuka na K°mni. Po nekaj dnevih snežnih metežev je po planinah zopet zasijalo prijazno solnce. Sneg je zapadel globoko v dolino, kjer pa že polagoma ksepni. Okrog Doma na Komni, na planini Govnjaču, Razorju in višje go_ ri po vrheh pa je pravcati pršić, ped tem pa še vedno plast snega okrog- treh metrov. Praivo smučanje se še ni dobro pri_ čelo. saj je še vsa Komna in ostali predeli od Vogla tja do Staničeve koče en sam smuški raj, kjer je vre zalito prav na debelo. V tam času je na planinah, spričo dclzine dnevas toplega svinca in obilice finega, romanje od koče do kočo smučarju izreden užitek. Mir tn spokoj vladata vse naokoli, tako da, ko leži čez dan na toplem solncu. čuti k? ko mu leže ta spokoj v dušo in moč v telo. Le rano v jutra ga prebudi .cvatovsko petje ptic in pa brušenje ruševca in izvabi tudi smučarja, da poroma v blesteči se svet. preko dolin in strmin za smučarskimi in naravnimi užitki. Kdor pozna to spomladansko razpoloženje v planinah, kdor je doživel v samem sđbd to prebujenje, ve, da ni lepšega, kakor spomlad visoko gori in klic, ki ga vabi je premočan, da se mu ne bi odzvati KI9IHK E- TOPLICE Indikacije: živci, ženske bolezni. (SLOVENIJA) reuraa itd. Jugoslovenski Gastein. — Sezona od 1. maja do 15. oktobra. — Pavšalne kure: v pred- in posezoni za 10 dni Din 600 do 850.—. V glavni sezoni Din 800.— do 1.000.—. Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ali od kopališčne uprave Rimske Toplice. —Pred pohodom bolgarskih ženinov v Jugnslavjjo. Rimski >Messaggero~ objavlja zanimiv dopis iz Sofije, da ie Bolgarija pravi raj za možitve željna dekleta. V Sofiji je nad 32.000 fantov, ki bi se radj oženili, deklet pa isaino 19.000. Baje so eK>fijski fantje sklenili napotiti so po neveste v Ju* gosiavijo. To bo slo tem lažje, ker je padla meja bodeče žice med obema državama, odkar je bila sklenjena med njima prijateljska pogodba. Vprašanje je seveda, kaj poreko sofijska dekleta, ee jim uide.io vsi fantje v Jugoslavijo po neveste. Naša dekleta bj najbrže ne protestirala, vsaj tistfa ne. ki doma ne morejo najti fan-ov. — Milijonska zapuščina v Ameriki. Lani je umrl v Ameriki Jeronim Pinter doma iz Haje na Madžarskem. Zapustil je okrog 70 milijonov dolarjev. Njegove milijone dobe njegovj sorodniki v Jugoslaviji, na Češkoslovaškem, na Madžarskem iTi v Ameriki. V Osijeku tudi živita dva njegova pravnuka, .losip Pinter je zidar, Anton Pinter pa hišnik. GANGSTERSKI FILM UKRADENA LJUBEZEN in SHLRLEV TEMPLE „MALI POLKOVNIK" Predstave danes ob 20. uri in Jutri, v nedeljo, ob 15., 18. in 21. uri. Cene Din 2.50, 4.50 in 6.50 KINO MOSTE — Nov grob. V Ljubljani je umrl po daljšem bol eha nju odvetniški kandidat g, dr. Kari Mikuš. Bil je dobro znan v Ljub. ljani kakor tudi v onih krajih, kjer je služboval. Iz mrtvaške veže pri Sv. Krištofu bo prepeljan v škofje Loko, kjer bo danes, ob pol 17. položen k večnemu počitku. — Novak Josip, bivši predsednik Pod-saveza gradbenih delovodij in risarjev v Ljubljani ter odbornik Organizacije praktičnih tehnikov je nenadoma preminul v četrtek zadet od kapi. Odbor Organizacije praktičnih tehnikov poziva vse tovarile, da se udeleže pogreba pokojnika jutri ob pol 16. uri iz Tacna na pokopališče v šmartnem pod šmarno goro. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme, dež v presledkih. Včeraj je deževa-lo v Beogradu, Sarajevu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 17, v Ljubljani 16.4, v Mariboru in Splitu 16. v Beogradu in Sarajevu 14, v Skonfjn 13. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.5, temperatura jc znašala 6. — V smrt, ker al zadovoljen 1 življenjem V Novem Sadu eA fe končal v četrtek zve= cer življenje absolvent poljedelske fakultete v Zemunu tfemanja Novakovi?. Ustrelil 6e je v glavo in obležal mrtev. V poslovilnem pismu pravj, da ni nihče kriv nje* pove 6mrti. Bil je nezadovoljen z življenjem in zato 9i ga ie končal. Pokojni je bil urednik lista >Nas živote. To je redek primer, da si je končal življenje novinar, kajtj novinf * za samomore nimajo časa. — Odprte planinske postojanke; Spodnja koča na Golici bo oskrbovana od 1. maja dalje. Aljažev dom v Vratih od 5. maja dalje. Do obeh poetojank je krasen spomladanski izlet. Nadalje opozarjamo planince, da bodo za bin kostno praznike že žalimo oskrbovane koča na. Kamniškem sedlu in Cojzova koča. Odprti so nadalje Dom v Kanmfšk} Bistrici, koca na Ljub-nilcit. koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu — se za smučarje, a tndi že za peSoe: ob Boh. jezeru hotel Zlaloroc: viSin. ske postojanke za smučarje Dom na Kom-n; — po4 pretražena tudi za pe&ee. koča pri Triglavskih jezerih in Staničeva koča ter Erjavčeva koča na Vršiču. V Zasavju je stalno odprta Tomarinova koda na Sveti gori jn Doan na Mrzlici. Spomladanski iizlefcj so najlepši. Planinci in ljubitelji prirode pohitite v spomiadafneko naravo. — Bela kuga. Vas Poljana blizu Ivanio* grada ima nad 700 prebivalcev, pa ni bilo zadnje dve leti v nji nobenega poroda. Oblasti se zanimajo za vzrok tako kričečega primera bele kuge. — Ženo vrgel v Savo. G juro Ciglarič iz Beograda je vrgel v četrtek svojo ženo v Savo. da je utonila. Z ženo sta se pogosto preo!rala. v retrtek zjutraj sta pa prišla na vlarilec, kjer ie jel mož ženo pretepavati. Hotela je zbežati. pa jo je pograbil in vrgel v Savo. Še prej jo je pa najbrž udaril s eekiro. — Tatvine po deželi. V hišo posestnika Franca Jakopina, v Olimju prd- Podče. trtku, je prišel te dni mlajši postopač, ki je ukradel 300 din. zeleno suknjo hlače, klobuk ter par Čevljev, nakar je neopaženo izginil.. Jakopjn trpi okrou 1000 din škode. Neka ženska pa je okradla posestnku Marku Po vod ni k u v Poljanah pri Jurkioštru iz kovčega 300 din trotov ne. par zlatih uhanov, srebrno o vratno verižico in več metrov platna .v skupni vrednosti 600 din. Ta t ca je bila svoj čas pri Povodu i ku zaposlena kot služkinja. Varnostni org;mi zasledujejo tud; bivšega čevljarskega pomoč-i.ka Tineta Rakjča j z okolice Brežic. Ra-kjč je vlomil v h:šo Nikolaja Kostrenčiča na Lfmem pri Brežicah m odnesel razne pre i mete. nato pa pred dnevi skušal vlo_ m t! v družbi pajdaša tudi v vjlo Jožefa Vončine v Volčjem a je bi prenoden. — Kalancva ostane pod zaščito moža. Včeraj dopoldne se je vršila glavna razprava proti Mariji Kalanovi. doma iz oko lice Kranja, ki je pred dvema letoma v duševni zmedenosti vrgla svoja dva najmlajša otroka v vodnjak, kjer .sta utonila. Kalanovo je pripeljal na sodišče mož, ki je povedal, da je žena zelo razburljiva. Bila je 9 mesecev v umobolnici. Na podlagi mnenja zdravnika ni odgovorna za dejanje in je bfla zaradi tega oproščena krivde in kazni, senat pa je določil, da naj ostane doma pod nadzorstvom moža. Oržavni težlec fe je proti tej odločitvi formalno pritožil in zahteva! sodno nad« zorstvo umobolne žene. Iz Lfnblfane —lj Frančiškanski zid bo padel. Na zad nji seji Zbornice za TOI je bil sprožen predlog, da bi 8? uredila Frančiškanska ulica, ki kvari vse estetsko lice središča našega mesta. Frančiškanska ulica je res pastorka našega mesta, saj je bila zanemarjena in tako tesno sezidana, da je bal po njej dovoljen samo vozni promet po eni smeri. Lani pa £0 se 00. frančiškani odločili za gradnjo novega konvikta, ki je bil postavljen na njihovem zemljišču v novi stavtaii črti. Lepo pcslcvpje je znatno poživilo ulico, a v najkrajšem času bo pa. del tudi viksoki zid frančiškanskega samostana, ki je res kvaril vso okelico. V isti fronti kakor samostanski konvikt bodo namreč zgradili visokopritlične trgovske lokale. 2e prihodnji teden bo o gradnji odločala komisija. Ko bo porušen tudi hotel i S lonc in ko bo nova stavba pomaknjena za nekaj metrov do stavtme črte, bo Frančiškanska ulica mnogo pridobila —lj živilski trg je bil danes mnogo boljše založen kakor v sredo. Skoraj povsem sta bila zasedena zelenjadni in perutninski trg. Krompirja je bilo naprodaj na debelo nekoliko manj kakor prejšnji tržni dan. Kupcev je bilo malo, zato so ga prodajali po 90 par kg zelo lepega. Zelenjava se je danes še nekoliko pocenila, v splošnem pa ni sprememb pri cenah. —lj V Ljubljani so umrli od 16. do g& t«. Kastelic Ignacij, 87 let, mestni delavec v p., naš Desanka, 19 let, dijakinja mest. realne gimnazije, Trojar Agata, roj. Pichler, 71 let, žena ključavničarja. Jukopila Marija, roj. Narobe. 44 let, delavka, Brandstat-ter Jože, 8 mesecev, sin krojača. Pevec Ivan 40 let, trg. sotrudnik, Prestenjak Avgust, 39 let, krovski pomočnik, Dravlje. M odru-šan Roza. 22 let, služkinja. Kolar Terezija, roj. Justin 49 let, žena trgovca in posestnika, Prost Franja, 30 let, žena delavca, Svibnjo, obe. št. Jurij pod Kumom. Vidmar Franc, 52 let, župnik, eeinjice. pošta Šmartno v Tuhinju, Simončič Marijan. 2 leti sin mesarskega pomočnika, Žagar Neža. roj. Frantar. 54 let. posestnica. dr. Mikuž Karel. 50 let. odvetniški kandidat. Kranj, V ljubljanski bolnici «0 umrli: Bo bek Matija, 46 let, zasebnik, Loka. obč. Vojnik pri Celju. Krisper Silva, roj. Krbežnik. 29 let. žena zdravnika O UZD, Vldmajer Jožefa, 57 let, žena vpok. pregledn. fin. kontrole, Vrhnika, Sušnik Antonija, 36 let, čipkarica, Železniki. Mlakar Erna, 3V£ mesece, hči tovarn, delavea. —lj Univ. prof. dr. injr. Milan Vidmar bo piredaval 27. t. m. v Prirodoslovne«* društvu o temi: Elektrika kot pionir ao. ve poti v svetovnem gospodarstvu. Predavatelj, priznani strokovnjak svetovnega »lovora na polju elektrike nas bo se zna. nil z revolucionarno vlogo elektrike v svetovnem gospodarstvu na poaebnem primeru gospodanskib reform predsednika Roosevelta. V deželi najbolj razvite teh. nike sveta v ameriški Uniji so prve dozorele razmere za novo pojmovanje vloge gospodarstva, ki naj po smotrnem načrtu skrbi za dobrobit vseh državljanov in no samo hn'Hmnai poeđtnoev. V ta namen je btlo treba aagotovlti apleano dosegljivost iw>tm nlli gospođanskih, dondn, med katerimi zavzema prvo mesto elektrftoia energija. Ker ae pripravlja prav te dni tndi v naat oramvi novi elektiinkacijskl zakon, je kompleks vprašanj, ki jih bo naosi g. predavatelj, m nas prav posebne vaftiosti. Predavanje se prične ob 20. url v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina 6, 4 in 2 Din. a— Spomin Zrinjskega in Frankopana bo podružnica Hrvatskega kulturnega društva >Nspredak< v LjuWjani počastila na ta načm, da bo dala opraviti 30. t. m. ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi svečani re* quiem. V soboto 1. maja ob pol 21. pa bo imela podružnica prijateljski sestanek Pianov v restavracijskih prostorih hotela >Slo-nac. Na sestanku bo imel priložnostno predavanje društveni tajnik g. dr. KaIIay. Fo-leg članstva so na sestanek vabljenj tudi po Slanih uvedeni gostje in prijatelji. —lj Majnttld večer Jadr»n«ke straže. Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani nas bo presenetil 1. maja z zaibavnim in pestrim družabnim majnišklm večerom v hotelu Metropol. Na sporedu ima križa, renje po Jadranu od pristanišča do pristanišča v neznani smeri. Med križare, njem ples za vsakogar in vse. v pristaniščih pa spevi in komični nastopi. Na cilju dobi potnik za najdaljšo vožnjo lepo nagrado. Prireditve Jadranke straže ^pa_ dajo med najbolj priljubljene v Ljubljani. Po svoji originalnosti nam obeta majni-ški večer nekaj novega, nevsakdanjega. Atraktiven in zabaven spored .<=• ples; on jamči, da bo majniški večer pravi družab. ni večer veselja in zatoave. —lj Občni zb©r Udruženja jugosloven-skih narodnih železničarjev in broda rje v. Oblastnega odbora Ljubljana bo v nedeljo 25 .t. m. 3 pričetkom ob 9. uri v veliki dvorani hotela »Metropol« (Miklič pod kavarno). Vabimo članstvo, da se ga v č:m večjem številu udeleži. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana. —lj Bluze, nogavice Karničnik. Nebotičnik. —lj Dva lepa filma v kinu Moste. Od včeraj ima kino Moste na sporedu zopet dva lepa filma in sicer »Ukradena ljubezen« in »Mali polkovnik«. Prvi film je izdelan po znanem romanu »Transkontinen-talni avtobus« in v glavnih vlogah nastopata Magda Evans in Robert Montgomerv. V drugem filmu se nam pa pokaže dra-žestna Shirley Temple. najmlajša filmska igralka, ki pa ima še več prijateljev in obožavalcev kakor njene odrasle tovariši-ce. —lj T 'prava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi vse one. ki so si za gostovanje Alberta Basaermanna v sredo zvečer rezervirali vstopnice, da jih dvignejo pri dnevni blagajni v operi najkasneje do ponedeljka 26. t. m ob 12. uri dopoldne. Od ponedeljka od 15 ure dalje se vstopnice ne bodo več rezervirale in bodo na razpolago drugim interesentom. —M Društvo posestnikov novih hiS v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 25. aprila 1937. ob 10. uri dopoldne v beli dvorani hotela >Uniona« v Ljnbifami Odbor vabi člane k pc4no5*evil-ni udeležbi. —lj Letošnji koncerti Glasbene Matice ljubljanske. Najprvo bo v ponedeljek, dne 26. •. m. intimna koncert, na katerem se bo i-zvajala v mali filharmoničoj dvorani r*>Ijfika jn argentinska irlaeba. V ponedeljek 3. maja nastopi pri nas zelo znani in priljubljeni francoski volinist Robert Soetene deloma kot soliet s s premlevanjem klavirji, deloma pa s spremi je van jem Orkestralnega društva Glasbene Matice ljulJjam»ko. T*, maja bo koncert solistov v proslavo Materinskega dne. v ponedeljek, 10. majnika pa zopet veliki koncert pevskega ^bora Glasbene Matice ljubljanske, na katerem se Im> izvajal v zvezi z Ljubljansko Filharmo. nrjo in s solistu* Mozartov Requiem za soli. zbor. orgle m orkester. Na vsak posamezni koncert, opozarjamo £e danes prav posebno pa še na prvega to je v ponedeljek zvečer. —lj Slavnostna predstava operete »Lojzka«, v kateri proslavi g. L. Drenovec svoj umetnTSki jubilej bo 1. maja. Ker ie zanimanje za to predstavo že zdaj veljko. prosimo p. n. občinstvo, da kuni vstopnice v predrrodaji pri operni blagajni. —lj P. n. premierskim abonentom! Najvljudneje srK>roeaangusove ulioe. —J j Važno za trafikante. Na podlagi obvestila banske uprave od VII-iOT>77 SI. list 94. 89—1936 je zamenjati banovinske kolke najkasneje do 30. aprila. Zamemjava potem roku l>o mogoča le na prošnjo kf jo bo pa treba kolkovatj z 10 On. Iz pisarne udruženja trafikantov. —lj Jurieranje na Gradu bo v nedeljo 2. mafa. V primeru slabega vremena ga bomo prelo/jJi na prazn:k Vnebohoda. t. i. 6. maja. Prosimo vse Ljubljančane in Ljubljančanke, naj na ta dan ne delajo dolnih izletov in visokih tur, temveč nai *u» podajo na zmeren in prijeten sprehod na Ljubljanski Grad. —lj Za kl ručno predavanje v društvu »Soča« v Ljubljani v tej sezoni bo v soboto 24. t. m. v salonu pri »Levu< ob pol 21. uri. Naš rojak fn odlioru predavatelj KO*p. prof. Lavo Cennelj zaključi letošnjo 17. sezono z »elo leofra govorom: »Kritični no. gled nazaj za uspešnejše delovanje v bodočnosti«. Ob tej priliki bo podaj pregled o delovanju naše emigracije in življenje našega naroda v preteklem letu in očrtal pogled v bodočnost z ozrrom na sedanji položaj. Za tem sledi prosta zabava s petjem. K temu zaključnemu večeru vabimo vse tovariše Sočan e. člane vseh emigrantskih društev v Ljubljani m okolici ter vse naše prijatelje. Vstop je vsem prost. Vsi dohrodošli. Predavateljski odsek. —Ij Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek. 26. t. m. ob IS. v mineraloški predava rmVi univerz^ javno nreda-vanje. Predava dr. Brumen Vinko o važnem kulturnem vprašanju vzgojnega pomena domače fn tuje kulture. Iskreno vabljeni! —lj Da ust reis ielfc stalnih obiskovalcev. ki še niso imeli prilike videti icre z todbo m petjem »Na Trskf gori«, Wm je **pr»va Sentiakobskesa eiedaUsoa odločila. da uprizori to ii.ro še &ro*| * jutr; zvcorr ob 30.15 uri. Vstopnice prj dnevni blagajni in eno uro pred predetavo v Mostnem domu. —lj Novs policirke zapore so otvorili v Ljubljani neslavno in sicer na stražnici na Masarv-kovi oeefci. Aret.jTancev tam po navadi nj mnogo, so pa tem ranimi ve iši. £0 namreč straanki sam*. Neka uredba i/. !e'a 19*10 dovoljuje poveljnikom straže, odnosio predstojnikom kamnovanje stražnikov tudi I zaporom. vendar pri nas do pred kratkim Se niso pOTnali te p^kse. Odkar r« je na policiji s'rofji rezini, je tudi pri nas stopita ta uredba praktično v veljavo. —lj Od doma pobegli. Od svojega očeta v Podmiteeakovi irHoj je Že 6. U m. pobee-nila 16lotaia Natalija Z. Deklica se I nakkn fantom po IV*lenj*kpfn. Iz Ma!* vasr pri Jeijcj pa je pred dnevi odšla JV>-le*na Aiojsijn Dovč. PoareAanka ie sredo>e postave, kodrastih. Črnih las oblečena v rjav plaAč in s črinin klobukom na glavf. —lj Aretacija mladega tatico k"le*. V Linhartovi ulici je saoči prijel p^rataik mladeca fanta, ki je peljal ekorej novo kolo. Ker je skušal fant pred stražnikom poDvgaiti, ga je ta dolrtel m aretiml. Pri zaslišanju se je izkazalo, da ee pise mladenič Edvard Lorger -1 < r 20 let in <*oma iz Šmarja pri Jelšah. Ko so ga trdo prijeli, je izpovedal, da je kolo prejihiji dan ukradel iz neke veze na Glavnem t:;^u v Kranju. Ukradeno kolo je mamice >Sul. tam« in ga dobi lastnik nazaj na policijski upravi. Iz Trbovelj — SK. Amater : SK. Olimp. Ob izreJuj številni udeležbi prijateljev športa sta s« spoprijela v finalnem tekmovanju preteklo nedeljo popoldne tukajšnji SK. Amater in celjski SK. Olimp. Kakor smo ie napovedovali, je tudi tokrat zmagal tukajšnji Amater, ki koraka zadnje mesece od zmag*-do zmage ter obeta postati prvak v nogometu Dravske banovine, če mu bo sreča nc zelenih poljih tudi v bodočih tednih tako naklonjena, kakor mu je bila v preteklih mesecih. Celjani so prišli na Amaterjevi igrišče samozavestni in sigurni zmage. Amater pa je Olimpove sile gotovo podcenjeval, ker bi sicer ne igral tako površno kakor je tokrat. Pokazali so sicer takoj spočetka premoč nad Celjani, toda napad ni bil dovolj enoten, da bi dosegli večji uspeh. SK. Olimp se ima v prvi vrsti zahva liti izvrstni spretnosti svojega vrtarja. di poraz ni bil hujši in je Amater le tesno zmagal v razmerju 1:0. V drugem polčasu so Amaterci silovito napadali ter neprestano oblegali svetišče Olimpovcev, ki pa so se uspešno branili in odbili vse napade. — Vsekakor pa je SK. Amater lahko tudi tega uspeha vesel, ker je zopet odpravil enega najnevarnejših nasprotnikov. Sedaj pride na vrsto mariborski SK. Železničar, ki dela Amatercem že sedaj velike skrbi. Amater se bo moral za spopad z Železničarjem dobro pripraviti, ker bo sicer temu tehnično izredno izvežbanemu in ruti-niranemu staremu klubu podlegel. Ce pa se mu posreči ga premagati, potem je Amaterju pot do zmage in prvenstva v LNP olajšana in z asi gurana. Iz škoSje Loke — Mladinsko prireditev pod okriljem pomladka Jadranske straže pripravlja re-teška mladina. Nastopila bo 2. maja ob 15. uri v Društvenem domu v Retecah. Poleg priložnostne igrice je na sporedu nastop 60-članskega mladinskega zbora, ki bo zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi. Vabimo! — Prvi divji petelin je padel . . . Sreća je bila naklonjena zdravniku dr. Jožetu Ran tu. Pri Oselici je ustrelil divjega petelina, prvega, ki je padel letos pri nas. Druge skupine lovcev, ki so šle z enakim namenom v loške hribe, so se vrnile praznih rok. — Nov puštalsld most dobimo in je komisijski ogled že bil. Strahovite povodnji leta 1926 so odnesle železo betonski pu-štalski most in se je potreba po novem čedalje bolj občutila. Do letos so se sredstva za gradnjo toliko zbrala, da bodo pričeli z deli. Novi most bo vezal Skofjo Loko s Puštalom nekoliko nižje proti sovod-nju, za vso širino mostu in so zato odkupili od Bodlarja nekaj sveta. — Razveljavljen občni zbor. V prostorih gostilničarja Kavčiča se je vršil letos 1. marca občni zbor gostilničarjev, ki je izvolil za predsednika g. Ivana Kavčiča. Občni zbor je bil te dni razveljavljen, in se bo moral vršiti nov. Na občnem zboru so bili namreč prisotni in izvoljeni tudi možje, ki so bili le zastopniki svojih žena. .. Mimogrede naj povemo, da dolga leta v tem niso videli spodtike! — Voz se je prevrnil. Na Kolodvorski cesti nad Stemarji so bili ljudje priče zelo razburljivemu prizoru. Po cesti, od Žiher-love trgovine je privozil voznik, za njim pa iz Selške doline avto. Konj se je avta ustrašil in zdirjal. V divjem diru je skušal voznik konja pomiriti. Tvegal je drzen skok z voza, bas v zadnjem trenutku, kajti v tem se je že prevrnil voz in odletel po cesti. Vozu sta se zlomili obe ojnici konj je izgubil par podkev, voznik sam pa je odnesel nekaj prask po obrazu. — Smrt tanje. Po daljšem trpljenju je umrla v ljubljanski bolnici posestnikova žena Tončka Hafnerjeva s Trnja v občini Stara Loka. Pokopali so jo v Ljubljani. Zapušča poleg moža štiri nepreskrbljene otroke. Stara je bila 28 let. Na Križni gori pa je ugasnilo življenje prevžitkarici, 90-letni Mariji Debeljakovi. Pokopali so jo na staroloakem pokopališču. — Letna skupščina Francoskega krožka je bila v sredo, v mestni posvetovalnici in je bila udeležba članstva prav razveseljiva. Otvoril in vodil jo je ravnatelj mlekarske šole g. ing. Srečko Sabec, tajniško poročilo je podal g. Lendovšek in blagajniško gdč. Halladova. Delovanje krožka je bilo osredotočeno na prirejanje začetni-ških in konversacijskih tečajev, in bo v tej smeri šlo delovanje tudi v bodoče. Za letos je že okrog 40 prijav, kar kaže veliko zanimanje javnosti za francoski jezik. Krožek ima svojo knjižnico, ki se sproti izpopolnjuje, težave pa so z lokalom, ker krožek nima stalnih društvenih prostorov. Vodil je knjižnico zdravnik dr. Kocijančič, ki je hkrati tudi podpredsednik krožka. Izvrsten je bil stari odbor. Kot odbornici sta vstopili gdč. Lenčka Krekova in Irena Burdvchova, v nadzorstvu pa sta SE- dr. Jare in Sicherl. — Družabni večer I. planinskega polka, v soboto v Oficirskem domu, je kakor vsi dosedanji, izpričal da se vezi me*£an-stva z ga mizi j o prav prisrčne. PtfeeaV-vilni oficirski zbor m Je pomagal unv* «kof jeločana, ki DevsMta. Stev. ^3 SLOVENSKI NARODc sobota, 9*. aprfls 3M. Stran S Boč dobi planinski dom Občni zbor poljčanske podružnice SPD — Dotn naj bi bil dograjen do L 1939 Pofičaric, 23. aprjia. V gostilni šumer v Poljeanah se je v nedeljo vršil občni zbor pcKlružnice SPD Poljčane. Najvažnejša točka, ki se je obravnavala je bila gradnja planinskega doma na Bocu. ki ga namerava agilna podružnica že ve najkrajšem času zgraditi. Občni zbor je bil zaradi tega, primeroma z drugimi leti, najboljše obiskan, znak da je med planinci za novo postojanko na Boču veliko zanimanje. , Razgledni stolp na Boču Uvodoma je predsed. dr. Hronovskv pozdravil delegata osrednjega odbora g. Gaj-ška iz Maribora. Kratko je omenil društveno delovanje v preteklem letu, ki se je koncentriralo v zbiranju prispevkov za bodoči dom. O vseh podrobnostih dela je navzoče seznanil nenadomestljivi tajnik Rltouja, Predvsem je bilo iz njegovega poročila razvidno, kako se ves ln s koliko vnemo zavzema, da bi prišlo čimprej do realizacije planinskega doma, ki je seveda njegova zamisel in vse kar se je v tem pogledu že storilo, tudi v glavnem njegovo delo. Zato je bilo njegovo poročilo v tem smislu spodbujajoče. Hotel je zborovalce na vsak način prepričati, da je zidava doma na Boču nujna potreba, češ da se planinci ne bodo več zadovoljili z neudobnimi prostori v »zaduhli in vlažni restavraciji<. Kdor je kdaj obiskal Boč in stopil v planinsko restavracijo bo sicer vedel da ni tako hudo, vendar se tudi mi strinjamo z njim v tem pogledu, da bi lična in udobna koča ali dom privabljala na Boč planince Še z večjim veseljem, zlasti pozimi (spomladi ln poleti je Itak najlepše zunaj na prostem) in pa za one, ki bi se radi za nekaj dni ustavili na Boču kjer danes ni dobiti zgoraj primernih prenočišč. Tajnik je omenjal, da je odbor prvotni načrt, po katerem bi dom vseboval blizu dvajset sob precej okrnil, tako da bi se dal z dobro voljo in dosedanjimi sredstvi realizirati. Hiteti je treba po njegovemu mnenju tembolj, ker draginja raste, denar pa izgublja na veljavi. Tako se Je stavbni material podražil za 30 Bor j n^ tone, vreden v nače m denarju blizu 150.000.000. To je simbol sre3 Če angleških kraljev in kralj ga poljubi po kronanju ob prve-m povratku v p rad. da 1 i bilo njegovo vladanje srečno. Toda tudi svetoedvard«*ka krona ee za* menja za trenutek za krono angleškega imperija, krono kron. najkrasnej&m rzmed se ohranjenih evropskih kronskih dragocenosti. Narejena Je bila za kralfico Viktorijo. Na nji se leskeče nad 3000 draguljev, med njimi najkraenejši hi največji rubin na svetu, nepravilno brušen, pripeljan leta 1799 iz Indije. Ta rubin ima za seboj burno preteklost. Zaradi njega je hilo prelito že mnogo krvi. Končno ga je prepustil zadnji lastnik, židovski trgovec v Londonu, angleški vladi pod pogofeaii ila mora ostas ti last krone, te bi ga prodali, bj morali izkupiček porabiti za ustanovitev dobrodelnih zavodov. Dokler ostane larrt krone, se krona zavezuje, da lahko Žid je svobodno žive v Angliji. Razen tega ie v kroni en veUk in 16 manjših sarirjev, 11 čmaraerdov, 1303 bri-ljantov različne velikost5. 1*274 demantnih rozet, 127 demantnih plošči r. ter štirje veliki in 273 manj&h bi^rov. V to krono se lahko vstavi tudi eden izmed velikih bri* Ijantov, izbrušenih z 34)24 karatnega (606 gramov) CuTlinana, ki je narejen tako, da ga lahko nosi kraV v kroni ali pa kraljica v diadenrj. To jc štiriocrlat demant, težak :>09 karatov. Krorio je obogatil z njim TCd-vard VTL, ki je dobil ta dragulj v dar kot dokaz lojalnosti .Južne Afrjke. Sirov kamen so cenili takra1 na 200 000 funtov šterlin^rov in brusil ?a je amsterdamski1 drauuljar Josip Ascher. Ko so oklenili pre- Angleškega kralja toži Priprave za kronanje angleškega kralja Jurija VI. bj b:l malone motil neprijetni dogodek, namreč sodna obravnava o tem, ali ]e Jurij VI. rTlndBOrski sploh upravičen zasesti angleški prestol. Nckj Anthonv Holl. ki že dolgo trdi, da ima pravico do angleškega prestola, je vložil tožbo in zahteval, naj se ca n te rbu raketnu nadškofu prepove kronati kralja Jurija VI., kajti oseba, ki hoče pod tem Imenom zasesti ansrle-čki prestol nima pravice do kraljevske krone. Tako je doslovno rečeno v tožbi. Aru tbony Holl namreč trdi, da je direkten po* toniec zadnjega Tudorovca Jakoba I. iz rodu Stuartovcev. ki je bil pravmik Tudorovca Henrika VIII. Povsod drugod bj tako tožbo kretfkonialo zavrnili kot nesmiselno, toda angleški zakoni so baš v dinastičnih zadevah zelo stro, iri jn določajo preiskavo in obravnavo, čeprav gre za tako prazno trditev, kakor je ta. Ker bi moralo biti kronanje odgođeno, če bi priMo do eodne obravnave in ker Tudi iz političnih in gospodarskih ozirov ni prij>oročljivo odlašati kronanje, je sodi-če sklenilo preložiti obravnavo, Holla 00 pa obvestili, da ho ■nduHe obravnavalo njegovo tožbo šele v septembru. Miss Exposition V Parizu ao izvolili nedavno kraljico letošnjo svetovne razstave — miss En>osi-t [on. Volitev i'1 bila zelo burna. V poslopju na Cnampe . Elve^es se ie potegovalo deset iz velikega števila tekmovalk izbranih lepotic za časten naslov. Biti kraliia svetovne razstavo gotovo ni malenkost t.i naslov je združen l laskavimi ponudb, m:, z izleti v inozemstvo, s pogodbam; z srle« dalršči in filmskimi dru/.Uuim. skratka izvoljeni lepotic* *e odpirajo na Btežaj vrata v srečno bodočnost. Sjcor pa rudi n* lahko priboriti si ta naslov. Tu ni zadostoval grški profil un ameriško lepe noirc. kadidat-ke so morale tud; dokazati, da so prave umetnice. Morale >o celo odgovarjati na vprašanja komisije, kaj sodijo o nudmnu. o starih devicah, o flirtu. o spolni vzc>ji i. t. d. Da bi dokazale svoj talent, so nekatere klati ga, ker je odkril v njem razpokire, so Mali neprestano okrog njega idravnik in dve strežnici. Dragulj »e je arečno raz-klai, stari mojster le padel ves iscrpan na kolena in potem je moral tri mesece 1«*-žati, tako ai je bi] izčrpal Živce, dele pome je je lahko nadaljeval svoje delo. Večja [olovica Oullinana je dobla i in-* »Zvezda Afrikec, ta dragulj tehta 516 karatov m ima obliko napete kaplje. Kra^i kraljev-ko Šenlo in njegovo vrednost jo v našem denarju na blizu pol nJlijard kar je pa Še ve*1m> nizka cenitev K" je treba omeniti še krasno indijsko 8kO krono, ki jo tudj posade Jurija \ 1. RS c'avo, da bo s tem simbolično izra/.eno, da je tudi indijski resar. Ta kianiia kroi bila narejena ?a Jurija V., ko no d i| leta 1911 kronati v Delh yn ui am>b činetvo. ki je z velikim Ofleorotnjen ■ jclo odlo\.tev. Docim je krilrlca Bvoto\-ne razstave do «oiz ganjena pritiflkala na prsi volik šopok. jc občinstvo fflaeno protceura-lo. češ, da jo- zmago THlčarala. Posebno ne zadovoljni sta bili dve lepotici, ki sta imeli na svoja strani atnrpatile ob^mstva. Predse(lrvik komisijo je z največjo težavo pomrri! ogorčeno oboin-stvo. Kraljici pariške razstavo borab najbrž dotleliti telesno stražo. Ni izključeno, da ji bodo prinesle bnrne volitve ob o^rorvenih DrotoMih orjčktstva ra| aVB&e in užftka, kakor če b| b-!;: bt nt jeni aofflasno. Tako je namr*»e r" fa.'.-i še zanimivejša. Največja mesta na svetu Letos šteje New York, največje mesto na svetu, že okrog 12,000.000 prebivalcev, London 8,500.000, Tokio nad 6,500.000, Osaka 4.500.000, Berlin nad 4,000.000, Moskva okrog 4,000.000, danghaj 3 mil 500.000. Buenos Aires nad 3,000.000, Fi-ladelfija, Hokkaido in Higoo vsako okrog 3,000.000. Okrog 3.000.000 prebivalcev He-je še L^^ningrad, nad 2,000.000 Bt^ston, Los Angeles, Pittsburg in Dunaj, blizu 2 mit Rio de Janeiro in Detroit, nad 1,500.000 Hamburg, BudimpeSta. Kalkuta, Pek in g in Tientsin. Nad 1,250.000 San Francisf o Louis. Cleveland. Birmingham, Hvarnool in Varšava Nad 1,000.000 prebtvaloev f J jejo Manchester. Glasgow. Rim, Mil .m • !Neapel j. Bai*eelona. Madrid, Kairo, Snn Paolo, Mexiko, Bombay, MelN^urne, N -goya, Kinto in r-arigrad. Z okolico Imi nad 1,000.000 prebivalcev I*raga. ki yt< • sama 950.000. okolica pn okoli 200 000 prebivalcev. češkoslovaška prestolica je torej mod 50 največjimi mesti sveta. Nad 900.000 prebivalcev štejejo še Bangkok, K Atene ha Bruselj s predmestji. Ta pre-gled nam kaže. da spada Traga med najbolj izgrajena in najgostejše na^ 1 ena mesta na svetu. Pau! Hilso: 24 «Mofeect i Roman ■— Xe, čisto gotovo. — Km — in vendar bi ti ne svetoval hoditi tja. Prepusd take stvari nam policistom, — ga je prosil Dick, zax>č ves v skrbeh nanj. Biilova ti*dovrat-nost baš tu, kjer je šlo nedvomno za veliko nevarnost, ga je jezila. — Dragi Dick--ta zadeva me silno zanima in lahko bi me poznal toliko, da bi vedel, da ne bom odnehal, dokler ji ne pridem do dna. Nehote je stisnil ustnice in Bili se ni moged ubraniti nasmeha. Poznal je svojega prijatelja. Ozrl se je na njegov energičen, lepo zacrtan obraz z mirnimi, samozavestnimi očrni in ni si moged kaj, da bi ne prirx>rnnil: — Ne, ti si najbolj trmast velblod, kar sem jih kdaj srečal O tem ni nobenega dvoma. Bili Morran ni odgovoril. Srvretno je šofirai svoj velik avto po živahnih ulicah proti Limehonsu. Naenkrat je pa jel voziti počasneje in zavil je v bližnjo stransko ulico. Tam je ustavil in se obrnil k svojemu prijatelju, rekoč: — Dick. ali mi bočed oboriti «Aqgo? — Z veseljem, ^ — Torej ostani v avtomotafchi in bodi pripravljen k odhodu, čim se vrnem. DWk je planil pokonci kakor da mu je zalučaj v obraz najhujšo žalitev. —- Se na misel mi ne poide! Za vse na svetu ne storim tega! S teboj pojdem, saj bi te lahko ustrelili in zakopali, jaz bi pa sedel tu in držal motor pripravljen. Ali ne veš, da ti utegne iti za glavo, če ni Harrisa tu? — Vem, — je odgovoril Bfil hladinokrvtno. — In baš zato je dobro, če lahko človek hitro zapusti kraj, kjer mu preti nevarnost. Upam, da m, bom v hiši že kako pometal, toda če so tam res zločinci, pojde za to, da jo hitro odkuriva. Na trtico se gotovo ne bodo upali streljati Dick je glasno znmrnaral. Ni mu bilo všeč sedeti pre križanih rok. Končno se je pa le udal, ker je spoznal, da ravna Bili pametno. — Dobro, ta čas obrnem avto. Postavim se na vogal in motorja ne bom ustavil, da se bova lahko takoj odpeljala. — Da. Z vogala boš itak videl po vsem Sun. streetu, 6e bi se kaj zgodflo. Ta hiša ima Števtiko 3, zap<«rnni si jo za primer, če bi se vrnil. — Dobro sem si jo zapomnil. Sicer Imam pa tu na straži nekaj svojih ljudi, če bi ae kaj zgodfio. Dick je sedel k volanu, da bi obrnil avto. Bili je nekaj časa stal in ga gledal, potem se ie pa obrnil, zavrl v Sunstreet in se ustavil pred hišo šte-3. Nehote je potipal, če ima v žerm pripravljen samokres, potem je pa stopil hitro k vratom. BGa so samo priprta in na pragu je stal mladenič db-kaj sumljive zunanjosti — Oprostite — ali bi mi mcgrli povedati, če je ▼ tej hiši gospod Harria? — je vprašal BŠ3 prijazno. Mladenič je nekaj časa molčal kakor da razmišlja, potem je pa odkjovoril smeje: — Oe govorim z advokatom Morran ona, je vse v redu. Pričakujem vas namreč. — Da, jaz sem advokat Morran. Bfll je mirno prikimal in mladenič se mu je takoj umaknil, da je lahko suqpil na hodnik. Stala sta na mračnem, dolgem hodniku, kjer je močno smrdelo po nesnagi. Za hip je šinila Bfilu v glavo milni • Oemtu bi se mudil v taki hiši mož kakor je Ml Harris, vajen največjega razkošja, sam mttjonar Id lastnik palače? A že je zaslišal lokavo pri jasen mladenieav glas: — Tu, prosim. BIH se je počasi ptivsdD temi in adaj je dobro videl stopnice, razsvetljene motno skozi okroglo, zamazano, razbito okence. Sel je hitro po stopnicah, toda ves čas je stiskal v roki samcJkres, skrit v žepu. V prvem nadstropju se je mladenič ustavil in odprl vrata. Stopila sta v vlažno sobico, v nekakšno predsobo in mladenič je prosil BiH a, naj sede. — Takoj sporočam gospodu Harriao, da ste pri- šli, — je dejal mirno in že je smuknil v so sabo. BiH je sedel in čudne misli so mu jele r I po giavi. — Ali bo res zagledal tu Harrisa? O tem je zelo dvcsmil. Da, bil jo celo prepričan, da Harrisa ne bo tn, Sedel je m stiskal v roki samokres s šesti-hi ostrimi rjsifcrji- Ne, nki za trenutek ni verjel, da zagleda tu Harrisa, toda po čmgi strani si ni mogel misliti, koga bo srečal tu, v tej mračni hiši, kamor gu je bffla privedla samo misel, da morejo biti možje, ki bi se radi pcJlastili svežnja, po katerem je tako hrepenela tudi Daisy Sa!lineyeva, v zvezi s svežnjem in morda tudi z umorom. Izikoristiti je hotel vsako priliko, da pojasni zagoneten umor. Za hip se mu je zdeio, da vidi pred seboj krasen Daisvn obraz in da se mu njene žareče oči smehljajo. Tudi on se je nehote nasmehnil. Vrata ao se aopet odprta in mladeničev glas ga je zdramil iz teh misli. — Prosim, gospod Morran. gospod Harrv vas pričakuje. Bfll je mirno vstal m stopil k •vratom. Prestope! je prag velike, lepo opremljene sobe m obstal ves presenečen. Okna so bila zastrta, sobo so razsvetljevale rdeče žarnice lestenca. BiH je kar zazffai od zavedati. da sta se lansko sezono dva tujca, ki sta nameravala ostati preko poletja v Kamniku, takoj obrnila in se z nasledniim vlakom zonot odpeljala, češ. kakšno mora biti sele mesto. Če je že po* staja tako zanikrna. Ta nedostfitek je skušala odpravitj prejšnja razrešena občinska uprava, posebno |*a se je za to stvar zanimal prejšnji župan g. Fran Kratnar Neštetokrat se je interveniralo pri v.eleznišk direkciji v Ljubljani, naj se na.« vendar usmili, loda vse je bjlo kakor bob ob steno. Ni kredita! — to je odeovor. k ga je deležen vsak. kdor išče denarne pomoči pri ohlastvih Skušala se je najti droga, pot. kako bj občina na lastne stroške odpravila to našo sramoto. ObMn-i=ka uprava se je obrnila na mojstra Pleč* njka v Ljubljani, da bi jf napravil primeren načrt. Res smo dobili krasen načrt, po katerem hj bila nova postaja v soglasju z okoli prilagođena predoru in bi bilo postajno posl<>Pip sezidano iz kamnitih kvadrov. Ce bi prišlo do uresničenja tega načrta, bi menda nikicr v državi ne imeli lep* še postaje od kamniške. Toda žalibog tudj tu je prišlo do zaboja. Stroški za postajo bi bili preveliki, da bi jih občina s svojimi skromnimi dohodki lahko krila. Investicije zadnjih let so preveč obremenile občinsko blagajno, da bi bilo mogoče misliti na nove. — Ni denarja! Ni kredita! Vsa stvar se je že zavlekla v pozabi jen je in ljudje i*o se že privadili stati na dežju, saj jim ob najhujših nalivih stoji na razpolago v bližini gostflna, kjer ob dobri kapljici lahko pozabijo na dež in nedostatke postaje. Seda i je pa prišla iniciativa od druge «M ran i. Železniška uprava je namreč sama uvidela, da dela Kamničanom krivico in je sklenila postaviti lično posta hco v planin? Kaj je potrebno občinski travnik planirati« je rekel prvi Fog ve kakšen vrač tiči pod zemljo v tiste?u hribčku« je menil drug; in zopet se ie oglasil prvi: >Saj ne bomo nikoli zidali meščanske šole< in >Kai na ie treba Kamniku dveh postaj«. Pester šopek takih rvetk b; lahko nabrali m >Ko-privet ah' >Ošišanj jež' bi jih pobrala *s med — Ne vemo. ali sta ta dva odbornika hotela biti dovtipna fn s svojtmj dovtipi vzbuditi smeh pri ostalih odbornikih, ah* spadata med one kamniške filistre. kf srna* trajo. da bo Kamniku vsak napredek v škodo in da je najbolje, če ostane vse pri starem. Predsednik g. Stergar pač nt mogel nič drugega, nego, da je to neslano debato prekinil in izjavil, da smatra, da njegov predlog nj sprejet, Čemur so odborniki seveda prikimali. Kakšna bo usoda postaje zdaj. ne vemo. Če bo pa radj tega sklepa padel načrt že* lezniške uprave v vodo. bj bilo pač umestno, da se zapisnik te seje spravj kot zgo- dovinski dokument, da bodo naši potomci vedeli za imena onih vehnož. ki so odbili lepo ponudbo in ne bodo valili krivoe na druge, kj žole Kamniku samo dobro in se njegovega napredka vesele. Nedelja. 25. januarja. 8: Vesel nedeljskj i*ozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba za dame in gospode (vodi g. prof. M. Dobovšek). — 9.00: Čas, poročila, sporni. — 9.15: Preno- cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 45: Verski ^o-vor (p. dr. Roman Tominec). — 10: Ura lahke glasbe: Operni šramel (gsz. prof. K. •lerai. M. Bravniear, SI. Korošec in R. Pilib). — 11: Pjasn drobiž (plošče). - 11.30: Otro* ška ura: Tetka Marička kramlja in prepeva — 12: Radi jeki orkester. — 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15: Iz Verdijevih oper. Sodelujejo: gdrna Olga Oljdekopova. g. Jean Franci \n radijski orkester. — Oddaja prekinjena od 14. do 1(5. — 16: Zavarovalstvo in svetovno gospodarstvo (gosip-Tvan Mart elane) — 16.30: Kar želite, lo bite (plošče po željah). — 17.00: K mM. ura: Kmečki jrospodanekj pomenki in navedba tržnih cen. — 17.30: Akadenv ja sle* pih otrok (prenos iz doma slepih v Kočevja). — 19: Čas. vreme, poročala, spored, obvestila — 19.30: Nacionalna ura: O postanku srbske pravoslavne cerkve svetega nadangela Mihaela in istočasno pokopališča v Dubrovniku (Jovan Perović) tj Zgb. — 19.50: Slovenska ura: Luka Kramolc: Pod juna in njena pesem (sodeluje zHor klasične gimnazije v Ljubljani"). — 20.30: Vesel večer: Sodelujejo: Kmečki trio. Akademski pevski kvintet in Vesela deteljica. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radijski ork*»^!er. — Konce ob 23. Ponedeljek. 26. aprila 12: Valčki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas. spored, obvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 1400; Vreme, borca. — t&z Zdnrmflka asa (g. dr. Ivan Ma&o). — 18.20: Kaše vojaške godbe igrajo (plošče). — 1&40: I>r. Ivo Sorti — ob njegovi šestdeseti etnici (g. prof. Fr. Kob Jar.) — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Kos miški značaj našega pesništva (dr. Miloš Djurtč) iz Beograda. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Čas. vreme, poročila spored. — 22.15: Ura Par movih skladb (radfjski orkester). — Konec ob 23. uri. Torek, 27. aprila. 1t: Šolska ura: O slovenski naroemi pes mi (g. Luka Kramolc). — 12: Odmevi iz daljnjih dežel (plošče). — 12,45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 14: Vreme, bor za. — 18.00: Kiavirakj koncert štiriročno (gdčna Herta Seifert in g. Gojmar Dem šar): Mozart: Sonata v D, Mozart: Sonata v C. Beethoven: Sonata t D. — 18 40: Z letalom Čez naše kraje (g. Vladimir Re-gally). — 19: Čas. vreme, poročala, »pored, obvestila. — 19 30: N a cona 1 na ura: prof. Fran Novak in slovenska stenografija — ob njegovi smrti (dr. Jernej Pav«lm) Ljubljana. — 19.50: Zabavni rvocuj tednik. — 20: V. orgelska ura. Sodelujeta & prof. Matija Tome (orgle) rn ga. Tcunčka SoSter-jeva (sopran). — 21.15: Skladbe vehtefh skladateljev (radijski orkester). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester). — Konec ob 23. V ŠOLI Katehet razlaga učencem: An geti so zgolj duhovi, ki imajo um in prosto voljo, telesa pa ne. Učinci počijo v smeh, Katehet jih vpraša več po vrsti, zakaj se smejejo, pa ne flobi odgovora. Slednjič vstane eden in ogovori: Gospod katehet, to mora biti pa čudno, ko imajo glavo kar na telesu. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda Din 1.—, davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. I RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din TrenckoH. »eternj suknjiči NOVOSTI lepe vaerre se pumpane© l» športne oblek* nad; ceneno PRESKER, Sv. Petra e. 14. 60 PAR BHTLAMJB ije, vezenje saves. perila, MOPOgramov. gnmbnjc- Vek* ka zaloga perja Po 6.75 Din »Ja|ijma<* Gosposvetska 12. 11 umiriti Neprekoaljivo pri kata-Hh, astmi, emflzi, srčnih heJeeinah. — Edinstvena klima, preizkušeni zdra-vilnivrelci, prirodne ogljikovo-kisle kopeli, pnevmatične kabine, inhala-torijI. Sezona maj — september. Celoten pen- sion od 6 Šilingov. Zahtevajte prospekte. 2 2/L,. vozove ?aprav!|i\vke ročne in vprežne, dre na pere*ia in :7dr»!ovaoie s.imokolnir — Kož-a r Franr v Domžalah 1021 MtisTM OBČINA LJUTOME! otHb ob bano?inBalli cesta]] s rentru me^ta. na periferij; i" v neposredni bližin] kolodvorov ve] ka m manjša siavbieea, pripravna /a gradnjo tovarn, pa tndi a nova niski h poslopij pod zelo ugodnimi pogoji. 11-"V2 NA OT * OR1TEV KEOL.IISČL4 n na tobro pijačo in jedačo, morate priti vsi h KALINI* na filince." - Za obilen obisk se pr poroča' h Kozina in Edvard Kilin 1171 i ino ••>.... koOCtUAMKA Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK [po desetprstnem 5»i^*emu). Večerni teča, (1 do 3 mesece) za začetnike in jarvezbance. Posebni tečai za starejše dame in gospode Vpisovanje dnevno od f» do pol 8 zvečer. Prjčetek neuka 4 maja. Najnižja solni* na: učna ura samo 2 Din. — Chrietofov ufcni zavod. Domobranska cesta 15. 1170 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POLEMENTALPKT SIR KG 18 DIN Cerue Oskar, Sv. Petra c 35. ZASTONJ ne, ampak za najnižjo, brez-konkurenčno eeno dobite kvalitetno pohištvo le iz najbolje opremljenega mizarstva Uradnikom na odplačevanja M A L E N A E K. Dravi je, tik tramvajske postaje »Slepi Janez«. Najnovejši in najlepši modeli na ogled v lastni razstavi. 1019 prvovrsTriib •'- koles- - NAUMANN DAMSKI SLAMNIKI 7adnje novost j. krasna i-r.bira. Izredno niz.ke rene. V ?alonu: >LA FEMiMK CfflC«, šelenbur-gova 6. I. nadMropje. uoo VOGALNO PARC EJiO le»po. I veliko prostorno delav« nico. prodana na Mas^anr^kovi r^rfi T'ismene ponudbe pol st. >3000: na upravo *S1. Naroda.« 1153 Beseda 1.— Din, davek posebej. Najmanjši znesek 15 Din IZJAVA V javnosti *»e Sirijo o meni razne neresnične vesti, zlasti Ha sem zadolžena iti da sem si hotela končati življenje zaradi svojetra moža. Vse te vesti eo ažnive in bom sodno postopala proti vsakomur, ki bi jih Siril. Imela sem namreč opravit] s plinom, pri katerem sem se tudi ponesrečila — Pavla CnHč 116i •■Mm SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din SLOVENKO staro 35 do 35 let, srednje, postave, vitko, lahko revna, sluz* kinjo. i i 6 e m. Pismene ponudbe na upravo >Slov. Naroda«, po možnosti s sliko pod >Riis dar«. 1165 RAZPIS Občina Koprjvnik, srez kočevski razpisuje pragmatično mesto obe. delovodje, šolska izobrazba: najmanj štirje raz-redi srednje al j njej enake strokovne šole. Meseona plača 6O0 Din. Po vsakih nadaljnih Ireh službenih letih se zviša osnovna plača mesečno za 5ods stotkov. Po treh službenih letih se pridobj stalnost. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 i n 8 uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti do 6. maja 1937 pri podpisani občini Uprava občine Koprivnik. dne 20. aprila 1037. 11(13 IVALI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek S Din PSIČKI mladi. beli. čistokrvni. *špici<-naprodaj v Medvodah štev. 7. 1151 STAMMnJA Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din DVOSOBNO STANOVANJE iščeta zakonca, brez otrok za avgust; s kopalnico ali brez. Pismene ponudbe na upr. >S1. NarodaMoste«. 1154 DOPISI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din 45rLETM rSTELIGENT ifcče diskretno poznanstvo izobražene dame, čedne zunanjosti. Velika in bujna postava prednost. — Dopise na upravo >Slov. Naroda« pod Nesebičnost«. 1156 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din KOLESA najboljših tovarn: Torpedo, Wanderer, Herkules Itd- kupite najceneje v Sloveniji le pri najstarejši rvrdkt na deželi: M. R. PLEVEL v Preska pri Medvodah. Polementalski domač sir poln orna sten 1 kg Din 18.— > 20 — > 24.— Kuhano maslo 1 kg Din 26.— čaj. maslo »Vitamin« > 28.— ČER NE OSKAR Ljubljana, Sv« Petra cesta 35 CTVTLNO-I2Sr2ENJERSKA PISARNA. ING. ANT. ŠTEBI LJUBLJANA — Aleksandrova & 4 izvršuje projekte in proračune za strojne in električne naprave in električne centrale, ocene za obstoječe naprave, predloge za racionalizacijo obratov, nadzorstva pri novih napravah in preureditvah, ekspertize itd. čevlji o t r o 6 k I vseh vrst po zelo ugodnih cenah. M o i k i hoxlak, športni. Mrapacni v vseh cenah o