Pofitnlns p hitana v gpotevtai. Leto LXVI., St. 210 LJubljana, petek 15« septembra 1933 Cena Dfn 1.— iz na: a vsaK dan popoldne, urrzemSi nedelje In praznike. — Inaerati do 30 petit S DiD 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst & Din 3.—, večji lnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva ulica it. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 In 8u6 AVSTRIJA V FAŠISTIČNIH VODAH Po sodb! italijanskega tiska poSašistenje Avstrije pod Dollfussovim režimom naglo napreduje Rim. 14. septembra. AA. Italijanski listi, ki so se doslej vzdržali vseh komentarjev o D-ollfussovem govoru ter se omejili samo na reprodukcijo dunajskih vesti, prinašajo danes daljše članke, v katerih hvalijo Dollfussa. Tako govori »Messagerot o »čudovitem Dollfussovem pogumu« in prav nič ne dvomi o uspehu dela za reorganizacijo države, ki se ga je avstr:jski kancelar lori! Delo. ki ga je že napravil, mu s svojo široko zasnovanostjo jamč' popom uspeh. Dollfussov aoel na vse Avstriice, ki so dobre volie, da se zgrnejo pod zastavo patriotske fronte, naglasa list. je našel globok in navdušen odmev v javnosti. »Popoln di Roma« se ne omeiuje samo na hvalisanje Dollfussa, temveč poudarja, da zveni iz kancelar jevega govora korporacijska tendenca. Nato pravi: Zda i je Avstrija na vrsti. Stara Avstrija je izginila in z njo stari režim. Nov človek je na čelu njene vlade, človek z novimi doktrinami Tud- Avstriji je potrebno, kakor se je to zgodilo v Italiji pred 10 leti. da strne vr^e svojega prebivalstva, da doseže svoj cilj. »Corriere dela Sera« piše o programu dr. Dollfussa in o reformi avstrijske ustave ter ugutavlja. da fašizem čim dalje bolj napreduje in da postaja univerzalen, dočim je demokracija v neizogibnem propadanju. Dr. Dollfuss je v svojem govoru izrecno naglasil ta triumfalen pohod fašistične ide je. Država, ki jo hoče dr. Dollfuss ustvariti, je fašistična zvezna država. Ob tradicijah spoštovanja načela avtoritete iz bivše avstro-ogrske n.onarhije, kakor tudi spričo stalnih katoliških tendenc sedanjega režima se bo čiru bolj olajšaia izvedba njegove zamisli. Dr. Dollfuss je postavil red v Avstriji pod avtoriteto vlade in tako rešil državo hudih pretresijajev. Sedaj skrbi za bodočnost, ker ve. da bo prišlo vse, kar je dosegel, v nevarnost, če bi se ohranil stari red in sistem. Dr. Dollfuss bi rad ustvaril novo državo, ki bi harmonično združila vse sile avstrijskega naroda On ve prav dobro, da mora izvršiti svojo nalogo v celoti, ker bi polovični ukrepi samo preprečili to konsolidacijo. Francosko svarilo Pariz, 15. septembra, č. Socialistični »Populaire« kritikuje zelo ostro zadnje izjave avstrijskega zveznega kancelarja dr. Dollfussa. List navaja razne komentarje francoskega tiska o avstrijskem vprašanju in pravi, da ti komentarji samo varajo francosko javnost. Pri tem ugotavlja, da francoski tisk simpatično spremlja razvoj fašizma v Avstriji, dočim se je sedaj vedno boril proti fašističnemu »idejstvova-nju. Na koncu pravi, da bosta Dollfuss m Starhemberg dovedla Avstrijo v nesrečo. Prej bi morala premagati v državi socialiste, toda nikar naj si ne mislita, da bodo nvstrijske delavske množice popustile, da ( se jim bo odvzelo, kar so si pridobile s preštevilnimi žrtvami v borbi z avstrijsko soldatesko in po polomu avstro-ogrske monarhije. To naj bo glasen opomin avstrijskim pustolovcem in evropskim vladam, ki podpirajo kancelarja dr Dollfussa. Angleži proti rimskemu protektoratu London, 15. sept. AA. Opozicijski list1 se v današnjih izdajah izprašujejo, kakšno reakcijo utesne zbuditi Dollfuesov govor na razvoj avstrijskega problema- Zani m ivo je, da je učinek tesa govora na liberalno in laburistično javnost, ki se eicer v zunanji politiki običajno skladata, bistveno različen. Tako pravi >Daily Heraldc, da se v bodoče ne sme videti v avstrijskem kance-larju sovražnika nacionalnega socializma, temveč pasivno orodje italijanske politike, pod videzom konflikta med diktaturo in svobodo, pravi list. prihaja prava slika problema jasno na dan Jasno se vidi. -ia ere za tekmovanje med celinsikimi velesilami, kdo bo imel kontrolo nad podonavskimi državami Avstrijski nacionalni *ociatisii orodje v rokah Nemčije. Dollfuss in njegovi prijatelji so pa orodje v italijanskih rokah. List nato omenja nevarnost, v katero bi se spustila Velika Britanija. Če bi se mešala v te stvari, in zaključuje: Edina možna pot je apel na Društvo narodov. Komentarji avstrijskih vladnih krogov Dunaj. 15. septembra. O skorajšnji notranje političnih spremembah v Avstriji je izvedel vaš dopisnik z dobro poučene strani, da se pričakovanja glede naglega političnega preobrata ne bodo izpolnila. Razvoj avstrijske politike bo šel evolucio-narno po začrtani poti. Vse viharne želje in temperamenti, kakor jih kaže n. pr. Heimwehr, se bodo morali ukrotiti v tem smislu. Najprej bo vlada utrdila razmere sama pri sebi. in sicer tako. da se bosta združili fronta podkancelarja Wink!erja s patriotično fronto, ki jo, kakor znano, vodi kancelar Dollfuss sam. Tudi erlede vstopa Heimatschutza v patriotično fronto se bo najbrže v kratkem odločilo. V osebnih vprašanjih se v kratkem pričakuje odstop socialnesra ministra dr. Kerberia, proti čigar politiki se opažajo razni ugovori. Glede vprašanja, ali bo vlada izbrala pot sporazuma z narodnimi socialisti ali na usro. dila zahtevi Heimatschutza za fašistično totaliteto. ni pričakovati tak^ kmalu konč-noveljavne odločitve, ker je z ozirom na razmere priporočljivo stvar še nekaj časa odgoditi Nevarnost nasilnega poskusa rešitve je potemtakem vsekakor odstranjena. Avstrijski finančni minister v Rimu Dunaj. 15- septembra, d. Docela nepričakovano je odpotoval danes dopoldne finančni minister dr. Buresch z letalom v Rim. Kakor zatrjujejo v vladnih krogih, je njegov . odhod v Rim v zvezi z zaključnimi posveto-1 vanji o avstrijskem mednarodnem posojilu. roti lakoti in mrazu v Nemčiji Hitlerjevski načrt za obvezno socialno akcijo v zimskih mesecih — Prisilna dobrodelnost Berlin. 15. sept. g. Nemško javnost je včeraj presenetil velikopotezni načrt državnega propagandnega ministra dr. Gobbelsa. ki bo globoko posegel v privatno življenje vsakega posameznega državljana. Dr. Gbbbels je ta načrt, ki ima zveneči naslov >Boj proti lakoti in mrazu<, predložil v ministrstvu za propagando v navzočnosti Hitlerja ožjemu krogu povabljenih. Po tem načrtu bo vsaKa prva nedelja vsakega meseca posvečena zimski pomožni akciji. Sredstva za izvedbo tega načrta se bodo p- birala po cestah in hišah. Nemška javnost bo morala vsako prvo nedeljo v mesecu opoldne imeti kosilo >iz enega lonca«, ki ne bo bo smelo stati več kakor 50 pfenigov za osebo. Isto bo veljalo tudi za vse gostilne, hotele in jedilne vozove na železnicah Denar, ki se bo pri tem prihranil, se bo brez d-obitkov odvajal pomožni blagajni. Nameščeno! in uradniki bodo morali prevzeti postopne odtegljaje od svojih mesečnih prejemkov v korist zimske pomožne akcije. Zaposleni delavci bodo morali mesečno oddati iznos zaslužka za eno delovno uro. Lastniki bančnih in čekovnih računov si bodo morali dati mesečno odpisati določene zneske s svojih računov v korist te akcije. Razen tega bodo Izcane irbrodelne pisemsk« znamke W bo uvedena posebna loterija. Nabiranje živil po deželi se bo moralo po možnosti vršiti v času žetve. Po veletrgovinah z živili in manjših trgovcih se bo blago nabiralo tako, da bodo lastniki trgovin napovedali množino in vrsto razpoložljivega blaga, ki bo zabeleženo v posebnih zbirnih polah, na podlagi katerih se bodo izdajala nakazila. Sličen bo postopek tudi za nabavo kuriva in obleke Vsa zabavišča bodo moral* mesečno oddajati čiste dobičke enega večera. Vsa ta akcija bo obvezna za vse sloje prebivalstva. Sestanek zunanjih ministrov Male antante Par/z, 15 septembra. AA. »Petit Pari-sien« poroča, da se bodo zunanji ministri držav Male antante sestali v Sinaji 22. septembra. Na dnevnem redu bodo pred vsem vprašanja gospodarske obnove Srednje Evrope m Balkana. Zunanji ministri bodo pri tej priliki razpravljali tudi o delu sveta in skupščine Društva narodov in o novem zasedanju razorožitvene konference. Francoski letalci v Rusiji Kijev, 15 septembra. AA. Na letališču ie francoskega letalskega ministra Cota sprejelo 150 pilotov in letalcev. Minister Cot je s svojimi spremljevalci odšel v mesto, kjer mu je prebivalstvo priredilo navdušen sprejem Jutri bo minister Cot odlete! v Harkov. Pariz. 15 septembra. AA. Davi ob 7.37 sta Codos in Rossi odletela z letalom »Jo-seph Lebrfx« v Varšavo, od koder bosta letela v Moskvo, da se pridružita francoskemu letalskemu ministru V Moskvo je danes odletelo tudi letalo »Biarritz«. Strasbourg. 15. septembra. A A. Letalca Codos in Rossi in letalo »Biarritz«, ki so hoteli brez pristanka priti do Varšave, so morali zaradi slabega vremena pridati letališču v Entzheimu. Polet bodo nadalje I vali jutri. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 148 in 14IO zvečer Scantpolo po znameniti Nicodemijevi drami D0LLY HAAS Kari Ludvik Diehl. Paul Hdrbiger Oskar S ima Jutri primera operete: »Havajska roža«. — Dopolnilo Pararaountov zvočni tednik. Potres v Mafi Azifi Carigrad, 15. sektembra. A A V Hasan-kalehu v pokrajini blizu Erzeruma so čutili hud potres t več tresljaji Ali je potres zahtevaj tudi človeške žrtve, se de ne ve. Več vasi je precej prizadetSi. Karambol dveh parnikov Bukarešta, 15. septembra. AA. Davri ob 6.30 se je n imunski potniška parnik >Ce-tate A!bae umrl ain Janez, trgovec v Som boru. Po njem sta podedovala precej denarja. Bilo jc pa tudi splošno znano, da ima Ivanšek nekaj pod palcem. To je bilo tudi najbrž povod strašnega umom. Po hifti je bilo vse razmetano. Hiša, v kateri je bil Izvršen zločin dogovorjen, da bo zjutraj ob 4. zbudH Ivanškove. Trkal je na okno. Ker mu ni nihče odprl se mu je to čudno j&delo, poklical je soseda Ivana Kovačiča ter Franca Vočajnika. Vsi trije so na to stopili pri odprtih zadnjih vratih v hišo ter našli za veznimi vrati ubitega Ivanška. Poček je takoj odhttel k orožnikom v Brežice. Orožnikom se je nudil strašen prizor. Poleg ubitega moža so našli v bifti na postelji mrtvo tudi feoo; imela je s s skinu skoraj vendar po vseh znakih sodeč morrlci niso našli saieljenega plena. Trupli zakoncev Ivnn* so ponoldne obducmsii, danes na bodo ir srečni žrtvi bestijalnoga zloč na pokorili Orožniki so pridno na delu. da čimprej isstede morilce. V rvezi z umorom je bil viverai aretiran mlad fant ki pa zanika vsak > krivdo. Čitajte tedensko revijo „MVLJZNJE IN SVET*4 SLOVENSKI NAROD«. e sprevidela, da so prostori borze dela v Delavski zbornici neprimerni, toda njena naloga ni bila preskrbeti temu uradu primernih prostorov, pač pa se je že zdavnaj pokazala potreba, da bi mesto dobilo primeren delavski dom, da bi bilo preskrbljenih vsaj nekaj delavcev, ki morajo stanovati sedaj v barakah. Azil je namenjen predvsem za delavce samce in samice, ker so v njem samske sobe. Prvotno so nameravali zgraditi dom predvsem za zaposlene delavce, sedaj bo pa namenjen tudi brezposelnim. Mestna občina je namreč dobila brezobrestno posojalo od Javne borze za delo, da zgradi delavski azil rod pogojem, da bo dala v zgradbi na razpolago uradne prostore za borzo dela. DobiH so le 4 milijone Din, kar ni mnogo za gradbena dela in opremo tako velike zgradbe. Da pa lepa ideja ni ostala le na papirju, se je zavzel za njeno uresničenje z vsemi silami občinski svetnik g. Iv. Tavčar. Zgraditi na parceli, ki ni velika in ne idealna za visoko zgradbo; poslopje, ki vsebuje mnogo samskih spal-ffic, prostore borze dela, javno kuhinjo itd., n, bil lahek problem. Pri nas delavskih azilov doslej še ni bilo in projektant je proučeval inozemska poslopja te vrste. Kjer stoji sedaj lepa zgradba, je bila včasih globoka gramoznica, ki so jo pa pozneje zasul: s slabim materijalom. Temelje za !.-osk>p;e so morali zaradi tega kopati zelo globoko ter sta zato dve etaži skoraj povsem pod zemljo. Tla spodnje kleti so 6.50 pod cestnim tlakom. Vse te terenske in tehnične težkoče je premaga! rrojektant zelo posrečeno. Posle, je je trinadstropno, na vogalu ima pa še četrto etažo, v kateri je srednje velika dvorana. S pritličjem in omenjenima kletnima etažama ima poslopje 7 etaž. To ie torej tudO že majhen nebotičnik, česar pa ne opaziš s ceste, na dvoriščni strani :e ra poslopje precej visoko. V najnižji etaži, v drugi kleti so shrambe javne kuhinje, ki je v prvi kleti, ve.i./ca kopalnica s prhami, kotlarna, pralnica .a desinfektor. Vse etaže so pa v pose rinem odnosu, kar moramo objasniti, da vam bo razumljiv notranji ustroj poslopja. Ob B:eiwe!sovi cesti je stopnišče azila za moške, ob Gos-posvetski cesti pa za žen s se. Brezposelni abj delavec, ki hoče priti v azil, bo prišel po stopnicah v visoko pritličje, kjer ga bo sprejel oskrbnik v svoji pisarni kot hotelski vratar. Ce bo brezposelni umazan ali morda ušiv. ga bo oskrbnik poslal za dve etaži nižje, v spodnjo klet Tam bo prispel najprej v čakalnico. Čakalnica je potrebna zaradi tega, ker bo desinfektor z drugnmi napravami v obratu le od časa do časa. Ko se bo zbralo v Čakalnici dovolj delavcev, jih bodo poslali najprej v slačUnico. Od tam bo romala njihova obleka v dezinfektor. sami pa bo-, ki bo dovolj velika v primeri s Številom brezposelnih, ki prihajajo zdaj na borzo dela. Stene v čakalnio" so obložene s keramičnimi ploščami tako visoko, da zidov-je ne bo umazano. Iz čakalnice prispeš v poslovalnico borze dela pred line. Prosior deli od pisarne lesena stena, zgoraj za-steklena. Pisarna je zelo velika, je prav za prav v dvoran!*. Posebej ločen j«e na prostor za blagajno in je precej manjši >d pisarne, ki je tako velika, da bo lahko imel v njej seje upravni odbor. Oddelek za ženske je ob Gosposvetski cesti. Čakalnica za ženske je precej manjša od moške, ker ni potrebna tako velika. Iz moške čakalnice je še izhod na prostorno verando, ki io bodo brezposelno lahko uporabljali, če bo Čakalnica pretesna. Ta čakalnica bo hkrati tudi ogrevalnica. ki je zelo potrebna pozami, ko brezposelni zmrzujejo na cestah. Od lin bodo brezposelni odhajali na prosto skozi poseben izhod, da se ne bodo vračali skozj čakalnico. Vhod za uradništvo m za delodajalce- je z vogala poslopja, kjer je tudi vhod v javno kuhinjo. Dvoje stojnic drži navzdol v jedilnico, druge stopnice pa v visoko pritličje v borzo de a. Uradniki bodo vstopali iz male predsobe direktno v urad. delodajalci in duševni delavci pa imajo na desni manjšo čakalnico, ki je odprta proti pisarni, da lahko stopiš k linam. V nadstropjih so samo spalnice s pripadajočimi prJtiklinami. V vsakem nadstropju sta po dve skupai umivalnic, h katerima je priključen prostor za garderobo in čiščenje čevljev. V tem prostoru bo vsak stanovalec pustil v svoji omarici čevlje ter nataknil copate, ko bo pr:<Še! domov. Tu bo tudi spravljal milo in krtač-ko za zobe. Iz umivalnice prideš tudi v malo kopalnico. Pri eni umivalnici je prsna kopel, pri drug: pa kadna. Priključena so tudi stranišča. Stene so visoko obložene z emajliranimi ploščicami. V prvem nadstropju je 17 malih sob (2X3.70 m) z eno posteljo in ena večja z večimi posteljami, v drugem nadstropju je 24 malih in 5 večjih sob, prav toliko jih je v tretjem nadstropju. V vseh sobah bo 166 postelj. .»-med teh 13 za služinčad- Vsako nadstropje ima veliko dnevno sobo z balkonom na vogalu obeh cest. Tretje nadstropje je ia-menjeno revnim vajencem. Dvorana v četrtem nadstropju bo najbrže določena za predavalnico za vajence. Poslopje ob Bleiweisovi cesti je dolgo 43 m, ob Gosposvetski pa 21 m. Zazidana ploskev obsega v prvi kleti 627 m*, v prvem nadstropju pa okrog 520 m*. Ze po obsegu poslopja, po vzorni rešitvi tlocrta tri lepih številnih prostorih :iovi delavski azil dokazuje, da je mestna občina storila pomembno socialno dejanje. Zgradba sama pa tudi hvali projektanta mestnega arh. jnž. Mušiča in stavbno podjetje inž. Jos. Dedeka. Komasacija občin v škofjeloškem okolišu Škof j a Loka, 14. septembra. Po novi ureditvi občin, ki je povzročala toliko vsestranskih razprav, posvetovanj in tudi razburjenj se v škofjeloškem območju ne bo mnogo izpremenilo. ker nam jih ie ostalo od dosedanjih 11 občin še vedno 0, rja tudi teritorijalno in no številu prebivalstva ostanemo do malega na istem. Komasacija občin je izvršena, pri tej priliki pa ce smemo pozabiti naše najveljavnejŠe korporacije, ki je zastavila ves svoj vpliv, da se ie upravičenim željam prebivalstva kolikor največ mogoče ugodilo, s reškega pododbora JNS, ki je bil neutrudljivo na derj za koristi vseh občin v okraju m vztrajno tolmačil želje posameznih občinskih orsaniia-cij JNS na merodajnih mestih tako, da so pristojni činitelji pustili zaradi izrednih terenskih razmer ljudem samostojne občinske ediniee. Sporedno s komasaeijo občin stopa v ospredje vprašanje občinskih volitev, ki bodo 15- oktobra. Čeprav imajo te -volitve prvenstveno gospodarski značaj, smo kljub temu prepričani, da bodo naJi volile! tudi ob tei priliki izpričali z zadostnim poudarkom svojJo narodno in državljansko zavest in potrdili iznova, (ta je le v nedeljivi Jugoslaviji edina naša rešitev. Razgovori zastran volitev so na vse strani zelo živahni in se pripravljata tudi Selška in Poljanska dolina, da še odločneje prelomita a preteklostjo. Verjetno je, da običajnega volilnega vrvenja ponekod sploh ne bo, ker bo vložena samo ena lista. Razgovori so seveda le povsod v teku. Precej komplicirani predpisi za sestavo kandidatne liste narekujejo predraga tel Jem znatno mero pozornosti, da bo zakon j v vseh pogledih ugodeno. Ze sedaj pa je gotovo, da bo izšel Škofjeloški okraj iz volitev tudi v državljanskem in nacionalnem duhu znatno okrepljen, kar nas navdaja z upravičenim zadovoljstvom, tem bolj, ker so je naše območje le prerado ocenjevalo s drugih vidikov. Pristopat* k Vodnikovi dražbi in jutri ob 14. url v HTOEM KENTJ MATICI Zadnji dnevi Pompejev kat zvočni film ZKD cene! Monumentalno! Iz novomeškega občinskega sveta Novo mesto, 14. septembra. Novomeški občinski zastop, ki je bil izvoljen 1. 1927 in kasneje deloma izpre-menjen, se je zbral včeraj popoldne v mestni občinski posvetovalnici k svoji poslednji seji. Po odobrenju zapisnika zadnje seje je povočal predsednik občine dr. Josip Rezek o zgradbi ceste v Kandiji na novo projektirano sejmišče. Do sedaj so izplačali delavcem 47.647 Din, materijalni izdatki pa so znašali 38.970 Din. Ker je prispevala banovina 18.650 Din, zadenejo občino izdatki v višini 67.967 Din, kar je občinski zastop odobril. Obenem je sklenil, da se dela, v kolikor še niso končana dovrše. To se bo izvršilo v nekaj dneh. Odobrila se je podpora 2000 Din podružnici Glasbene Matice, ki se je že izplačala. Za bližnje občinske volitve 15. oktobra sta se v smislu zakona o občinskih volitvah izvolila za člana reklamacijske komisije obč. odbornika Otmar Skale in dr. Ivo Cesnik. V zapadnem delu mesta, na kolodvoru in njegovi okolici je poleti velik križ z vodo in tamošnji zastopniki so že leta in leta zahtevali izboljšanje vodovodnih razmer. Zato je obč. zastop sklenil, da se razširi vodovodno omrežje od hiše železniške sekcije pred sreskim načelstvom do križišča drž. ceste proti kolodvoru, nekako do nove cestarske zgradbe. Porabilo bi se 290 m cevi z debelino 80 mm v premeru. Cevi bi stale 39.150 Din, z notranjimi priključki Din 40.050. To bi bil nekak izhod za skrajno silo, če bi rezervoar na Marofu ne imel dosti vode. Na prošnjo Stavbne zadruge drž. name ščencev je obč. zastop potrdil kupne pogodbe glede občinskih parcel, prodanih gg. Josipu Skerlu. Josipu Oblaku, Jos. Pun-gerčarju in Ivanu Mežnarju, na katere se prenese lastninska pravica do že zazidanih parcel. Občinsko lovišče se odda na javni dražbi za dobo treh let, oziroma, ako bi se občinsko lovišče prej združilo z loviščem občine Prečna, do časa te združitve. Vzklicna cena 250 Din. Občinska pot nad mostom v Kandiji do Murna je močno izvožena zaradi kamnoloma za mlinom. Ugotovilo se bo, koliko se je pot prekomerno uporabljala, nakar bo zakupnik kamnoloma pozvan, naj jo spravi pod nadzorstvom v redno stanje, ker bi jo sicer občina popravila na njegove stroške. Ko so se v sedemdesetih letih razparce-lirale mestne h os te v Rasnem na mestne hišne posestnike, je ostalo tudi mestni občini nekaj parcel. Na opozorilo, da je tam vse močno zanemarjeno, je obč. zastop sklenil, da pozove mestno županstvo lastnike gozdnih parcel kot sointeresente k sklepanju, komu naj se poveri nadzorstvo gozdnih parcel in katera pota naj se popravijo. Na posvetovanje bo povabljen tudi gozdarski referent inž. Fran šulgaj. Ob sklepu se je zahvalil župan dr. Rezek obč. zaatopu za dolgoletno zaupanje. Poslavljajoča se obč. zastop lahko s ponosom zre na svoje plodonosno delo v teku dobrih šestih poslovnih let Nova šolska zgradba, uradniška kolonija, nove ceste in razgi banje dolenjske metropole v tujsko-prometnem oziru so najbistvenejši dokazi njegovega truda za blagor občine in občanov. Naše gledališče DRAMA. Začetek ob 20 uri. Petek, 16 septembra. Zaprto. So ota, 16 septembra: V agoniji Premije ra Izven. Druga premijera nove gledališke sezone v drami bo dvodejanska drama: »V agoniji«. Spisal jo je Miroslav Krleža, poslovenil Josip Vidmar. Režija je dr. Branko Gavellova. V posameznih vlogah nastopijo ge. Mira Danilova in Nablocka. gg. San-cin in Gregorin, gdč. Kukčeva in g. Poto-kar. Inscenacija je napravljena po načrtih inž. arh. Ernesta Franca. Moderno pohištvo je posodila tvrdka »Oprema«, starinsko pa tvrdka Ticijan v Ljubljani. Krleža je brez dvoma eden najplodovitejših naših dramskih avtorjev, njegova dela so visoke umetniške vrednosti. Prepričani smo, da bo tudi tokrat to delo uspelo na našem odru. Premijera Agonije« bo jutri za izven. Pohujianje v dolini Sentflorjanski« je imelo v režiji prof. Šesta v naši drami nad 40 predstav, dvakrat pa je bilo izvajano tudi v Zagrebu in Beogradu. Letošnjo režijo Je prevzel zopet prof. Sest in prepričani amo, da bo imelo to delo velik uspeh. Skoro popolnoma nova je zasedba posameznih vlog. Umetnika Petra igra g. Jerman, njegovo družico Jacinto gdč. Kukčeva, župan je g. Cesar, županja ga. Juvano-va, dacarja zopet g. Plut. dacarko na novo ga. Medvedova, ekspeditorico igra ga. Ra-karjeva. Nov je učitelj Sviligoj v osebi g. Grgorma. prav tako notar — Bratina. šta-cunar — Sancm. štacunarica — ga. Gabri-jelčičeva, cerkovnik — g. Lipah in debeli človek — g. Potokar. Popotnika igra g. Že leznik. zlodeja pa g. Boja PeČek, ki smatra to vlogo kot eno svojih najboljših dramskih kreacij. Inscenacija je popolnoma nova po osnutkih g. Uljaniščeva. Premijera bo v nedeljo zvečer kot predstava izven. Po tekmi izložbenih oken Kakšne na} bodo izložbe, če hočemo, da dosežejo zaželjeni učinek Ljubljana, 15. septembra. Lepo prirejene izložbe so v ponos vsakemu mestu. V Lrjubljaaf smo tudi ▼ tem pogledu v zadnjih letih znatno napredovali in Imamo posebno nekatere izložb«, ki bi bile v čast vsakemu velemestu. Nedavne Je priredilo društvo aranžerjev konkurenčno tekmovanje ljubljanekih tvrdk, o katerem smo te poročali. Danes hočemo izpregovoriti nekaj besed o tem, za vsake, ga detajlista zelo važnem prodajnem sredstvu. Prireditev isložb je umetnost zase In spada v reklamno umetnost. Ta umetnost se ni stara, ima manj kakor 20 let. začela se je pa dobro razvijati pred dobrimi 10 leti. Trgovci prej niso znali ceniti pomena izložb in so Jih uporabljali kot nekak* skladišča, še danes prevladuje pri večini popolnoma napačno naziranje, da mora biti izložba nabita do za-dmjega kotička z vsem mogočim blagom. Angleži so bili prvi, ki so posvetili izložbam več pozornosti in so uvideli, da je bi! prešnji način prirejanja napačen. Kakšen namen ima izložba? Mimoidočega je treba pred izložbo zadržati In ga prisiliti, da si jo ogleda. To pa še ni dovolj; treba je opazovalcu vzbuditi tudi željo do nakupa. Vse to je mogoče z d*>-trim aranžiranjem izložbe. Z veščo roko in okusom se da z raznimi pripomočki napraviti velik efekt. Blago je treba razporediti na način, da blago, lepo že samo na sebi, s spretno razstavitvijo učinek podvoji. K temu spadajo tudi originalni napisi, vsega uvažavanja vredno sredstvo za vzbujanje pozornosti. Pogoj za pravilno razporeditev blaga je dober okus v sestavljanju barv, kajti s slabo Izbranimi barvami, ki ne harmoalrajo, ge lahko pokvari ves učinek Paziti je treba tudi na razsvetljavo MoCno razsvetljene izlo&be niso nikdai efektne. Po možnosti naj se uporablja ln direktna luč. Prednost Ima dnevna raz svetljava. Kombiniranje razno - barvnih svetlobnih efektov se navadno ne obnese dobro. Svetlobni efekti morajo biti taksni, da ostane blago, kakršno Je v resnici. Moderna izložbena dekoracija zahteva tudi slikanje. Kdor ni dovolj lzvežban, pa stori bolje, da ne postavlja v izložbo slik, kajti s slabim slikanjem se kupec ne privabi, temveč odbije. Slaba slika pokvari še tako dobro aranžirane izložbe. Na vse to je treba paziti pri aranžiranju Izložb in le pra/viino ln s okusom prirejena izložbena okna morejo voditi do uspeha v prodaji. V LJubljani se opaža, da se zlasti mlajša struja aranžerjev zelo zanima za uspešno dekoracijo, vendar pa ne razpolaga s primernimi srelstvi. Na vzllc temu prednjači naše mesto glede aranžiranja ostalim mestom v Jugoslaviji, bilo bi pa lahko še boljše. Zlasti manufakture, kjer je dekoracija razmeroma najlažja, bi se morale najbolj izkazati, opaža Pa se pomanjkanje dobre volje, da celo nezainteresiranosti. Lepa izložba Je ne samo v interesu kupčije, z njo pridobi tudi mesto samo. jutri premiera operete HAVAJSKA ROŽA SKLADATELJ OPEK13TB IN GLASBENO VODSTVO V FILMU: Paail Abraham VSE OČARLJIVE A KIJE, PESMI EV POPEVKE IZ ODEK-SKE OPERETE SO OHRANJENE TUDI V FILMU! SODELUJEJO: marta eggertk V GLAVNI VLOGI KOT HAVAJSKA PRINCESA hans fidesser HAVAJSKI PRINC svetislav petrovič KAPETAN STONE hans junkermann ernst verebes Elitni kino Matica Telefon 2124 Kino Danes in jutri predvaja ZKD »Zadnje dneve »Pompejev« v zvočni izdaji. Kot otvoritveni film nove HlmsKe sezone si je izbrala ZKD monumentalni historijski ve-lefilm »Zadnji dnevi Pompejev«. Film je izdelan po znanem istoimenskem zgodovinskem romanu in bo zaradi svoje grandioznosti, velenapete vsebine in tonskih efektov napravil na gledalce najboljši utis. Borbe gladiatorjev v velikanski areni, izbruh Vezuva, katastrofalni >>>tres, prod-ra-joči valovi ognjene lave, ki so v kratkem času porušili in pokopali pod seboj trojico najbolj cvetočih mest rimskega cesarstva, to so prizori, ki bodo ostali slehernemu gledalcu neizbrisno v spominu. ZKD predvaja film v Elitnem kinu Matici danes in jutri ob 14. Cene prostorom so izredno nizke tako, da si film lahko ogledajo najširši sloji občinstva. — Jutri premiera operete »Havajska roža«. Ena najmelodijoznejših oderskih operet »Havajska roža« je predelana v film. »Havajska roža« je predzadnje operetno delo znamenitega skladatelja Paula Abrahama, avtorja že v filmu in na odru igrane operete »Viktorija in njen huzar«. Se bolj kakor »Viktorija« se odlikuje »Havajska roža« po mnogoštevilnih znanih in priljubljenih popevkah. Kar 13 popevk, en.a lepša od druge, se vrsti v krasni opereti in vse te popevke sta ohranila komponist Abraham in režiser Osvvald tudi v filmu. Če povemo še. da poje havajsko princeso s svojim srebrnočistim, lepim glasom znana Marta Eggerth, havajskega princa tenor berlinske opere Hans Fidesser, kapetana Stona naš šarmantni rojak Svetislav Petrovič, da so komične vloge zasedli Hans Junkermann. Ernst Verebes in le nekateri drugi znani filmski igralci, se bo vsak prijatelj filma razveselil jutrišnje premiere »Havajske rože«. Nicodemijeva drama »Scampolo« z Dollv Haas v glavni vlogi v Elitnem kinu Matici predvajajo danes nepreklicno zadnjikrat film »Scampolo*. Dollv Haas podaja v tem filmu eno svorh najbolj dražestnih tn uspelih vlo? lTbogo zapuščeno, osamiicno, brez ljubezni m svojcev vzgojeno deklico, čisto in nepokvarjeno bitje na ulici velemesta nam poda'a umetnica tako naravno in prepričevalno, da bo ta lik ostal slehernemu gledalcu Plma neizbrisno v snominu. M'ndega inžen terja predstavlja Kari Ludvik Diehl. natakar ia in hote!«Ve«a sbi*to Paul Hnrb:ger. bogatega finančnika Oskar Sima Vse vloge so v rokah sanrrh najsnretneiših umetn;kov in zato je tudi uspeh filma popoln. »Scam- polo« priporočamo v ogled vsem, kt hočejo videti lep brez običajnega »kiča« izdelan film. Sel Koledar. Dan&s: Petek. 15. septembra katoličani: Nikodem, Svegoj. pravoslavni 2. septembra. Današnje prk*©Poalednji dnevi Pompejev« ob 14 v kinu Matici. Brzoturnir Ljubljanskega šahovskega kluoa ob 1».30 v kavarni Evropa«. Dežurne lekarne. Danes: Ramor, Miklošičeva cesta M. te» Trnkocsv, Mestni trg 4. Sokolska tupa LJubljana, V nedeljo naj se v počastitev spomina septembarskih žrtev vsa ljubljanska druStva udeleže po najmanj tričlanski deputaciji v kroju odkritja spomenika na pokopališču pri Sv. Križu ob 9. dopoldne. Odkritja Bpominske plošče na Pogača rje v ean trgu naj se ljubljanska in okoliška sokolska društva ude-j že polnofitevilno ln z rdruleniml prapori. Zbirališče članstva v kroju z »draleniml prapori bo o*j 11. dopoldne na vrtu Narod nega doma, odkoder od i demo v povorki i godbo Sokola I in drugimi organlaacijami na Pogacarjev trg k odkritja, ki bo ob 11 Zdravo! _ 2upna uprava. Ljubljanskega Sokola ie zadela sopet težka izguba; neizbežna usoda mu je iz njegovih vrst iztrgala dolgoletnega, zvestega člana br. Miroslava Subica, Bratje in sestre! Ko javljamo to žalostno vest. vas pozivamo, da se rridruzite društvenemu odposlanstvu, ki bo blagopokojnju spremilo na njegovi zadnji poti. Pogreb bo jutri ob 16. iz hiše žalosti, Resljeva cesta 12. Obleka civilna in znak. Ohranimo pokojniku časten spomin! Sokolska četa na Turjaku vabi bratska druStva, čete ln prijatelje sokolstva. da se udeleže javnega nastopa 17. t, m. na graj&činskem prostom na Turjaku. Po telovadbi narodna veselica. Pri priredit«! igra sokolska god*ba is Ribnice. Z Jesenic Sokolsko društvo Jesenice priredi v nedeljo ob 8. zvečer v sokolskem domu javen telovadni nastop, pri katerem bo sodelovalo tudi sokolsko družtvo Koroška Bela-Javornik z izbranimi točkami. Ves nastop bo na odru ob umetni razsvetljavi. Važno za sadjarje. Drevesnica v Mošnjah bo oddajala večje množine mladega sadnega drevja raznih vrst. Kdor jih namerava naročiti, naj to sporoči šolskemu upravitelju g. Pibrovcu. Cena drevesc se bo gibala od 8 do 12 Din za komad. Dne 14. oktobra bo v ri&alnici narodne šole treska sadna razstava. Volilni imenik za volitve v delavsko zbornico je bil razgrnjen minuli teden na je prišlo doslej pregledovat samo šest oseb, mestnem magistratu. Volilni imenik ki so vreklamirale okrog 40 volilnih upravičencev, po večini takih, ki niso 'lani bratovske skladnioe, pač pa drugih socialnih ustanov. V imeniku je sedaj vpisanih okrog 3030 oseb, in sicer iz Mojstrane. Dovjega, Belce, Jesenic, Javornika, Koroške Bele. Potokov v Blejske Dobrave, ki bodo volili na Jesenicah. Volitve za delavstvo KID se bodo vršile dne 7. oktobra v Kazini, za vse druge pa dne 8. oktobra v telovadnici osnovne šole na Jesenicah. Vlomilci na poslu. Na Reciški pianini je bilo minule dni vlomljeno v poletno hišico blejskega župana Antona Vovka. iz katere 90 odnesli vse. kar j4m ie prišlo pod roke. Neznani vlomilci so z dleti in sekirami izsekali okenske oboje ter odstranili železje na oknih ter vdrli v kočo. Izjava Ob priliki velike ptujske narodne manifestacije dne 10. septembra nisem v svojem eovoru posebei pozdravil zastopnikov gasilstva, odnosno casilskih žup in društev-Tega nisem storil z namenom, zato naj mi gasilstvo to oprosti. Omenjena neljuba pomota se ie zgodila samo zaradi tega, 'ter niso bili prej javljeni in iih nisem v tisoč-glavi množici pravočasno orwzil- Ptuj. 14. «ept. 1933. Mestni na?elnik: Ladislav Jerie. Prevoz ln ribe. — Zateao s>o morske ribe pri nas še vedno tako drage? — Teera ie kriv prevoz. — Kaj se vozijo ribe v spalnih va- Stev 210__ »SLOVENSKI NARODt, tel«. lapteabnlOSS Stran 9. Dnevne vesti Lepi načrti našega učiteljstva Lige za poglobitev stikov med učiteljstvom slovanskih In prijateljskih držav Ljubljani, 15. septembra. Ob priliki zadnjih učiteljskih dnevov je NI •prejet predlog sekcije JUU za dravsko banovino glede osnovanja učiteljskih lig, ki naj poglobe sodelovanje na stanovskem io prosvetnem polju med nalim, ter učiteljstvom slovanskih in drugih nam naklonjenih držav. Predlog je sprožil predsednik JUU za dravsko sekcijo Ivan Dimnik. Učiteljsfci kongres je naložil izvršnemu odboru, de to misel uresniči med poslovnim letom ter poroča o njej na prihodniem kongresu. Realizacija pomembnega naFCa ni važna zgolj z učiteljskega-stanovskega sta-liSČa, vsekakor je pomembna tudi iz nacionalnega vidika. Tnieijator ideie učiteljskih lig g. Dimnik Je dal našem j dopisniku o tem varnem vprašanju nefcaj informacij. — Kako meniš. tovariS predsednik, o mednarodnih stikih nfiteljstva? — Smatram za nujno rešitev \mositavitev stikov jngoslovenske^ra učiteljeva s tovariši iz inozemskih držav. Sode^anje z ostalim slovanskim ufiteljstvom ni novo in sega že v predvojna leta. O >Zvezi slovanskega učiteljstva v Avstriji« smo že razpravljali 1. 1902 v Trstu in 1^08 v Šoštanju na občnih zborih tkanjih učiteljskih organizacii. V Zvezi slovanskega ufttelisTva v Avstriji, ki se je osnovala 1. 190« v Pragi, je bilo včlanjenih 20.000 slovanskih 'iči-teljic in učiteljev iz pokraiin bivše avptro-ogreke monarhile. — Kaj ps na je pfnrilo v tem pogledu te v Jngoslaviji? — V tesnejših vezeh ie jugoslovensko učrteljstvo s slovanskimi organizacijami le v toliko, v kolikor 6mo Skupno organizirani v mednarodnih učiteljskih organizacijah. Zaradi sedanjega položaja nase države in medna rodne situacije je nujno potrebno, da stopi JUU v akcijo za medsebojno pedagoške in stanovsko zbližani« s tovariši oralih slovanskih držav. — Kako ««i iami«ljaš organiziranje te akcije? _ Dosedanji stiki so bili le preveč pr pirnato-uradni Vodil jih je glavni odbor-Akcija pa bo zadobila Širši pomen, Če bodo stale v stikih z inozemstvom tudi banovinske sekcije. To na i bi se doseglo potom specialnih učiteljskih Hg V po*tev bi prišle zaenkrat jugoelovenska. feSkot*lovačka, poljska, bolgarska in ruska. S prijateljskimi državami pa še francoska in mm inska. Ta krog pa bi se seveda Siril v torMro, v kolikor so ali bodo vzpostavljeni prijateljski odnoaaji s poedinlmi državnmi. Učiteljske lige naj bi delovale za spoznavanje Šolskih in obče prosvetnih vprašanj ter utrjevale dobre odnosa je med učiteljstvom liginih držav. Učiteljske lige pa naj bi služile tudi na poljih medsebojnemu gospodarskemu sodelovanju. — Kakšen najf hi bfl namen in delokrog učiteljskih — Dodatno k pravkar navedeni temeljni osnovi še tole: Organizirati v ligah ufitelj-stvo, ki obvlada dotični hij Jezik, organizirati zamenjavo stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvetnih Sasopi-sov. po$*j>eševnti izmenjavo šotekfh in pedagoških knjig, literature, prosvetnih zakonov. Nadalje rudi informativno obveščanje o stanovskih. Šolskih, pedagoških in orcanr zatorično prosvetnih vprašan i'h hifih držav v domačem strokovnem In dnevnem ri*ku Prirejanje medsebojnih kongresov in ekskurzij. Osnovanje tečajev za priuČitev in izpopolnitev iezika liginih držav. Seveda je to le drobec dela. ki čaka naše učiteljske lige. Nadaljnje potrebno delo in smernice pa bo pokatzalo Življenje ssmo. — Ali je stvar že godna sa takojšnje oiivljenje tvoje zamisli? — Uresničiti to zamisel bi ne bilo tel-ko. Na področju vsake banovinske sekcije JUU je gotovo neka i podjetnih članov-učite-Ijev, ki so vešči narodnega Jezika naših prijateljskih držav. Gotovo se bodo redi odzvali povabilu za delo v učiteljskih ligah. Za nje ni niti potrebno, da so na sedežih seleči i. ker se da zamisel uresničiti tudi pismenim potom. Zborovanja članov poedinih lig pa se naj bi vršila v časj sretedh zborovanj, banovinskih in državnih skupščin, ali pa ob sestankih JC lig in ostalih sph> šnih lig. Učiteljski kongres, ki se je vršil zadnjič v Ljubljani, je to idejo pozdravil m sem prepričan, da bo kmalu uresničena. Za zaključek pa je inicijator učiteljskih lig tov. Dimnik podčrtal še naslednje: — Smatram za nujno potrebno, da usmeri tudi učiteljstvo svojo mednarodno akcijo v nacionalno smer, ter podpre s svojimi stanovskimi in strokovnimi ortno&aji i učiteljevom prijateljskih držav z^auinjepott-tična stremljenja Jugoslavije ter posrtavi svojo stanovsko organizacijo fe»»di v *hržoo meddržavno-naciorialnih rfljov. —Ij Vse organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke opozarjamo, da dobe vsa po. Jasnila in navodila slede občInBkib volitev (slede sestavljanja kandidatnih Ust. itpre-znemb, kdo more in krio ne more kandidirati, kdo sme r>reKraljire Mari'ec. Na povratku Iz Ecnr>ta bodo rasidrnli in bo počival vso zime. — Koroške novire. Na Kr*aniah bi se moral nedavno poročiti Alojzij Zwitter z Rude z Marifo Čemc-rievo Nekaj dni pred poroko sta obiskala svoje sorodnike na Krcan jah. kjer pa je ženin j nenadoma postalo slabo. Morali so poslati po zdravnika. Se preden pa je prišel, je Zwitter umrl. — Huda izguba je zadela Artačevo hiSo. Smrt ji je ugrabila skrbnega in blagega gospodarja. Pokojni Artač ie bil star šele 3fi let. Umrl ie zaradi želodčnega raka- — V Kortah je Brakarjevi družini umrla RBletnn stara mati. Čarfova družina v Cronovecih je pa v te ku osem dni izgubila že drugo hčerko. Re-ziko. — V ponedeljek 4. septembra so v Krnici v Ziljski dolini položili k večnemu počitku 741etnega Jurij« Rlflmla, po domače Klemenca. _ Nedavno ie v Bistrici pri Pli-berk.i izbruhnil ogeni pri posestniku Sniam-pahu. ki mu je zgorel hlev. vsa krma m kmetiiski stroji. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v LMibliani, Mariboru in Zagrebi!. Najvišja temperatura ie znašala v Skopliu 82. v Sarajevu 28, v Splitu 28, v Beogradu in Zagrebu 24. v Ljubljani 21 4, v Mariboru pa 10.6. Davi je kazal barometer v Ljabliani 703.9. temneraturn ie znašala 0-4. — StraSna nesreča v Zagrebu. Na Novi cesti je včeraj ob 11. dopoldne neznan voznik do smrti povozil poldnigoletnega Jurila Pe^nalija. sinčka elucre banske uprave. T^zak voz ie Sel otroku čez trebuh In ie nesrečno dete umrlo že Čez nekaj minut Koči'nž se zn svojo žrtev ni zmenil in je vozil noprei. kakor da se ni prav nt? 7co-nilo. PoMrifa tra zasleduje. — Zopet velika poneverba v Zagrebu. Zagrebška policija je izdala ♦iralico za 43-letnim Leopoldom Neumannom. kniieovodjo ori nodjetiu >Dan;rac. ki ie poneveril °/>.3P0 Din na Skndn Miroslava D^ničiea. bivSega rwv!A5tn''i-n v Mprtjčevf idiri. kjer je bil Neumann hi$p1 npr.i vi*eli Neumann J« pobegnil iz Zagrfb-i. baie k> je pop'bal v Celovec. — Osemdnevno svatovanje. Danes v dobi sploSne gosiK)darske krize in pomanjkanja je zbudilo ornvo senzacijo svetovani«, ki je trnialo oolnih osem dni. V StaniSič'i nri Somboru se ie hčerka bogatega veleposestnika Jovana Mathejsa poročila z revnirv vaščanom. Posestnik le pozval 350 gostov. k; i.-> rajali in svatovali polnih osem dni-To-e lli in nooili so toliko, da bi se lahko s tem prr?;vl'ala ena rodbina vse leto. Spokli *o b'k.i. 3 teleta. 5 odo'kov, 400 ko-koSi. fiO(^ piščancev. 1fl0 rac. ^0 gosi ter popili ?i^00 litrov vina in 80 sodčkov piva- Za za>trk^ (*o porabili 3000 jnjc. ter poleg raznih kolačev oojedli hidi POO kg kruha- Lačen tore; ni bil nihče. hh.....mmmmmmmmmmmmmmtammm Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« g^renčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droperijah in špecerijskih trgovinah. Iz LiiHblfaine —IJ Vsem okrajnim (krajevnim) organl-cijam JNS v Ljubljani. 16. tm. ob 21. bo obvezni sestanek sa vse odbornike naših organizacij v Ljubljani v Kazini L n., mala balkonska dvorana Sestanku prisostvuje g. minister dr. Albert Kramer Pristop imajo samo odborniki okrajnih organizacij Sreski odbor. —Ij Za nedeljsko proslavo septembrskih dogodkov, ko se bo v Ljubljani odkril septemberskim žrtvam spomenik na pokopališču pri Sv. Križu in spominska plašča na Pogačarjevem trgu, so prevzeli častno predsedstvo g. ban dr. D. Marušič. «. kne-zoškof ljubljanski dr. Rož-nan, g. div:zio-nar VI. Cukavac, g. župan ljubljanski dr. D. Puc, dvorna dama ga. Pranja Tavčarjevi in I. podatarosta STJ br. E. Gong!. — Ij Odbor dru*tva >8oča< vabi svoje člane, naj se polnoStevilno udeleže spominske slavnosti, k! bo 17. t. m. v spomin padlim žrtvam, ki so jim pTed 86. leti krogle avstrijskih trinogov pretrgale rit zavednega fueoslovenskega življenja. Zbirališče pred Narodnim domom pri poStni hranilnici, točno ob 11. _h Udeležence septembersklh demonstracij 1908. ki so bili ranjeni ali sodno preeanjnni. vabimo na sestanek, ki bo jutri fv soboto) ob 18 v posvetovalnici n* maefstratu Pridite vsi. zlasti tu V tisti, ki se prveea sestanka niste udeležili. —li Palača trgovske akademije bo kmalu dograjena. Fasada je ometana od vrha do pritličia in bodo kmalu podrli odre. Tj-di ob delavskem azilu so že podrli oLe Ob cestah je fasada ometana do pritličja in barvana z belim stropijencem. Spodaj bo ometana z rdečim terranova ometom. Kmalu bodo tudi podrli zasilno ograjo ob stavbi, da ne bo več oviran osebni promet. —M Jadranska straža vabi vse svoje članstvo da se v Čim večiem Številu udeleži spominske svečanosti 2oletniee september-skih žrtev dne 17 septembra, in s-ieer ob 9. dopoldne v cerkvi Sv Križa maše zadušnice za pokojnike Adamiča Lindra in Vin-di^aria nato na pokopališču odkritia nagrobnega spomenika ob 12 pa odkritja spominske plo'če na Pogačarievem trgu. Zbirališče zd obhod po mestu bo ob 11. dopoldne pred Narodnim domom in na Bleiwel-sovi cesti —Ij Zopet imajo svoj dan. Čeprav stopa policija beračem na pnrte ter je strogo prepovedano zlasti beračenje ob petkih, vse skupaj ne zaleže mnogo- Ne morejo jim dopovedati, d>a petek ni ve? njihov dan, da stari privilegij že dolgo ni ved v veljavi. Kakor da manifestirajo sa svojo staro pravdo, poplavilo vsak petek mesto. Tudi danes lih je toliko, da je neprestano kakšen med vrati. Vsak drugi človek na cesti ie berač. Nekaf jih je tudi mlajših in precej je žensk. V nekaterih d nižinah imajo beračenje ob petkih že v gospodinjskem proračunu. Oni, W *o podjetni, beračijo korporativna. -«*• družina, ter si razdele teritorij. Več družin pa živi tudi na račun svojega onemoglega člana, ki je 5e sposoben za beračenje. P^tek fe zadnje čase se celo pridobil na svojem pomenu za berače, kar se lahko danes prepriča vsak na ulici. _Ij Smrtna kosa. Na Vožarskem notn 8t 3 je danes Je danes umrl v starosti 70 let gosnod Jakob Lotrič, delovodja Stroj-rih tovarn in livarn. Pokojnik je bil strokovnjak na svojem mestu. Delal je v obratu polnih 40 let in ga bo tovarna ^elo rogre-Sala. Za njim žalujejo žena, hčerka in sin. Bodi mu ohranjen blag spomin, rodbini na^e iskreno sožaljel —Ij Izlet na Lise« 9*0 m. Zveza za tujski promet priredi v nedeb'o izlet z odprtim avlobusom preko Troian. Celja, Laškega, Rimskih toplic. Zidanega mosta, odtam na Liscu. PeShoda s/4 ure. Povratek čez Dolenjsko. Mokronog. T^hnie, Višnjo goro v Ljubljano- Odhod ob ^G. uro. Povratek okrog 8. zvečer. Vožnin stane Din 130. Prijave sprema >Putnik< (za nebntičmkomL — Ij Ribji trs je bil danes slabše znlož^n z morskimi ribami, ker je b<'lo zadnje dni neugodno vreme za ribolov na morju. Avtomobil, s katerim so nedavno začeli dovažati ribe na nnš trg direktno od mor'n. se ie vrnil pr.izen, vendar pa te bilo danes kljub temu dovolj rib, ker gosoodinie niso mnogo poseoale po njih. Največ je bilo sardel. ki so jih prodajali kg po ?4 Din. To <»o tako zvane prave sardele. ^Navadne< so pa prodajali po 14 do 18 Din. Palamida je bila km^lu razprodana. Rezana so prodajali kg po Din 30, celo pa po 32 Din- Drugih vrfit rib, ki so obiramo nn našem trgi', ie bilo samo po nekm' kilogramov Najdražji j^o bili brancini po 44 Din. po 36 Din so prndnjali orade in zobatca. po 3? Din pa cevnle in lignja. Jegdli. ki so po 28 Din in ki fffa ljudje ne kupuieio po^bno radi. ie bilo tudi nekaj. Pečnih rib ie bilo dovolj, vendar pa ni bil trp; z njimi boli 7aložen kakor i morski-mf. Največ je bilo ščnl*. ki so po BO do o? Din kg. in olntnic, ki imajo tudi stalno ceno. lO do 15 P:n k^. Postrvi je bilo nekaj kilogramov zelo lepih, prodajati so jih pa kg po 50 Din Icajror navadno. Lipani so po 45 Din, mrene pa po 25 Din. Tudi žab je bilo dovoli za nase potrebe Kraki so bili precej tolsti. Cene so neizpremenjene. najbolj tolsM kraki so po 125 Din komad. —Ij Mestna hranilnica ljubljanska je v počastitev spomina pokojnemu primariju dr. Vinku Gregoriču. bivšem predsedniku Mestne hranilnice ljubljanske. podarHa 5f'0 Din za mestne uboee — Orkester na harmonike. HarmonUa (mehi), že od nekdaj nekako nacionalno glasbilo naSesa ljudstva, se je v zadnjem času izredno izpopolnila. Kako raste zani manje za to glasbilo, o tem pričajo rned drugim vsakoletne tekme na ljubljanskem jesenskem velesejmu. Že pred leti so sku šali po zaslugi znane Hohnerjeve tvrdke združiti več harmonik v ansambelski igrt Poskus je uspel in danes imamo po vsem svetu (celo na Japonskem) orkestre na harmonije, ki prav uspešno muzicirajo na ljudskih koncertih, četudi smo Slovenci navadno med prvimi, smo vendarle šele te počitnice imeli priliko slišati v Mariboru in na Bledu orkester mladih harmonikar jev, ki je nastopil s prav lepim uspehom Ni čda, da se je pojavila tudi v Ljubljani želja, da bi se ustanovil sličen orkester Ako pa hočemo, da se bo ta želja uresničila, je treba tudi nekaj skrbnih priprav tn temeljitega študija. Ker se Igra izključno po notah, mora biti harmonikar, ki teli sodelovati v orkestru, podkovan ne le v igranju harmonike, temveč tudi v teoriji V ta namen se bo otvoril v Ljubljani. tečaj za mladino (ne izpod šestih let), ki bo omogočil vsanemu, ki čuti veselje do te ga glasbila, da se temeljito izobrazi v igra nju. če bo šlo po sreči, bomo že prihodnje poletje slišali orkester domačih harmonl karjev Da bo mogoče stvar dobro pripra viti. določiti program in dobiti vsaj pribli žen pregled, naj se zglasijo interesenti na Bleiweisovi cesti št. 21. pritličje med pol 1. in 2- ter med 5 in pol 8. popoldne, kjer bodo dobili vsa nadaljnja pojasnila. Iz Celja _o Sreeka konferenca JNS v Celju. V soboto 16 t. m ob 14. se bo priče.a v ma.l dvoran' Celjskega doma v Celju važna 3ruska konferenca Jngostovenske na"V:uL-stranke Na konferenci boate poročala roueralni tf.jnlk JNS g. minister dr M-bor* Kramer In narodni pos'a^ec g Ivaa P^ekorfek GJede na važni ins^'.l ed. /1 se tiče zlasti občinskih volitev, pa tu-d! irugih političnih tn gospodarsk1*! vprašan,, naj se ur€ ležijo te konference vs: delegati občm&kih organizacij, to je vsi predsedni-k{ podpredsedniki in tajniki ter poleg n.ib še izvoljeni de'egati. pa tudi vsi župani In vsi člani sreskega odbora. Na to konferenco, ki je posebno pomembna glede n» bodoče občinske volitve, naj pridejo poleg navedenih zastopnikov vsi občinski odborniki dosedanjih občin v srezn in tudi drugi člani organizacij, ki se udejstvujejo aktivno v javnem delu. Za predsednike, podpredsednike, tajnike In lrvoljetne delegate je udeležba obveana. — Vsem članom krajevne organizacije JNS v celjski okolici! V ponedeljek 18. t. m. ob 20. bo v gostilni g. Permozerja t Gaberjn izredni »bor članstva krajevne organizacije Jugoslovenske nackm. stranke za Celje • okolico. Dnevni red: priprava za občinske volitve. Zbor Je zelo važen In je udeležba članstva dolžnost. —c Redna seja okoliškega občinakaga •veta bo danes ob 18. v občinski posvetovalnici na Brega s naslednjim dnevnim redom: Volitev reklamacijske komisije in volilnih odborov za občinske volitve, poročilo raftunskih pregledovalcev In poročila odsekoT. __c PmJI ugriz, V ponedeljek 11. t aa Je neki pes ugriznil 77-letnega dninarja Antona Gabra is Lokarja pri St. Juriju ob Juž žel v desno nogo. v torek 12. t. m pa Je pes nekega kovača ugriznil 43-1etnega kovača Valentina Je I en ca is BrasJovč v levi nadlaket Gaber In ki Jelene sa adra-vita t celjski bolnici. —o Delovni eea v efcapoatturl OUZD. Vsled odloka OUZD t LJubljani s ene 6./9. 1»SS, opr. It. tO7/8-l*»0-l*d. J« za eksposl toro OUZD v Oeiju od IS septembre dalje določan zimeki deloval čaa in sicer: 1. Ob ponedeljkih, sredah in petkih se uradnje redno od 8. do 14., popoldne pa Ime tesno eden nameščenec dežurno sluabo od 18. de 17. 1. Ob torkih In četrtkih se srednje redno od 8. do 14. in od 1«. do 18. S. Ob sobotah se urad uje od 8. do 12., popoldan pa ima samo eden nameščenec dežurne službo od 12. do 13. In od 16. do 17. 4. V ambnlatoriju OUZD t Celja ima: (pole« rednih uradnih ur od 9. do 12.46) bolničarka redno veak dan, razen ob sobotah, tn-di dežurno službo in sicer: od 8. do 9. In od 15. do 17., ob sobotah pa samo od 8. do 9. 5. Ob nedeljah in praznikih delo počiva, a za nujne slučaje ima samo eden nameščenec dežurno službo od 9. do IJ. Za spre jemanje strank je odrejen Čae od 8. do 13., ostali čas pa sa interno uredovanje. Iz Ptuja _ >Sloven«ki Narod« prihaja sedaj vsak dan po Izidu v Ljubljani z večernim vlakom ob 6.16 v Ptuj in se bo od 1. oktobra t. 1. po prihodu vlaka dostavljal na dom veem naročnikom, ki stanujejo v meetn. Mnogi, ki bodo prejeli naš list na ogled, naj si ga pazljivo ogledajo. Spoznali bodo. da posveča veliko pozornost tudi ptujskemu srezu. Naročnina znaša samo 12 Din na mesec z dostavo vred. Naročite fte danes najcenejši, najstarejši In najpopularnejši dnevnik. Naročila sprejema uprava na?ega lista v Ljubljani, od 1. 10. t. 1. pa tudi naša raznašalka. Političen shod. 17. t. m. ob pol 10. bo velik politični shod v Narapljah. Shod bo na prestem ter bo na njem poročal narodni poslanec a. Lovro Petovai _ Zadnji živinski sejom je bil razmeroma zelo dobro obiskan. Prignali so: 314 krav, 86 telic. 15f volov, 37 bikov. 153 konjev in 34 ovc. Cena krav je bila 2 do 4. telic 2-50 do 4.50, volov 3 do 4.50, bikov 2.50 do 4 Din za kg žive teže Konji so se prodajali po G00 do 3150 Din, ovce pa po 80 Din. Skupaj je bilo prignanih 779 glav. nrodanih pa je bilo 392 glav. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 122 prascev In 204 svinj Cena prascev je bila za komad Din 130 do 275, svinje pa so se prodajale po 6.50 do 8.50 za kg žive teže _ Zanimanje za tekstilno tovarno. Neka češka skupina se zanima za ustanovitev tekstilne industrije v Ptnjti Ogledalj si je že tozadevne prost are v cerkvenem traktu v I. nadstropju bivše domini Kan" ske vojašnice. Mestna občina je sklenila na seji upravnega odseka, da je vods'vu podjotja pripravljena dati vse ugolnostf za čim boljši rarvoj Industrije. Z ustsno-vitvijo nove tovarne bi bilo tukajšnjemu ljudstvu zelo pomagano, ker se tudi tu čuti velika brezposelnost Upajmo, da pride do realizacije tega načrta _ Mostnemu blagajniku g Vinko Rožmarinu, ki se je nedavno ponesrečil s kolesom s tem, da se je zaletel v drveči avtomobil In ki je ležal pet dni onesveščen, se bolezen obrača na bolje ter je najhujšo krizo že prestal, kar je velika zasluga prave zdravniške in postrežniske nege ter trdna natura Rožmarina samega. — Samolasten obračun dolga. Ko se Je pred dnevi vračala okoli 21. ure posestni-kova hči Ljubeč Barbara po banovinski cesti 3 moškim kolesom domov v Pacinje. so je na cesti v vasi med Gaberniicom — Mosijem ustavili posestnikov oin Toplak iz Mostja ter hlapec Vidovlč Jožef in pre-vžitkar Janžekovič Jožef iz Kukave ter Jo pozvali, naj stopi s kolesa. Potem so Ji vzeli Din 900 vredno moško kolo, čeS. kadar bo poravnala dolg Janžekoviču za 350 1 vina in Toplaku za 27 1 žganja, dobi kolo Dazaj. Orožniki iz Jeršinc so našli kolo pri Toplaku, in ga zaplenili do končnega Izida kazenskega postopanja, ker oba trdita, da jima je Ljubčeva kolo izročila v zastavo. _ Težka nezgoda. 53-letna posestnica Šalamun Marija iz Sv. Adraža v Halozah je bila zaposlena na polju, po neprevidno sti pa je stopila na kramp, ki ji je prese kal desno stopalo do kosti in se jo morali prepeljati v ptujsko bolnico. Tatvina kolesa. Dne 9. t. m. se je mudi! okoli 21. ure viničar Ploj Alojz iz Kukave v pekarni Zavec Franca v Jusin cih, kjer Je svoje kolo prislonil ob sid. Ko se je vrnil, kolesa ni več našel ter trpi Din 1200 škode. Kolo je znamke Puch. črno pleskano in nosi številko 392.269. _ Otvoritev telefonskega prometa z vsemi kraji v Franciji. Z odlokom promet nega ministrstva je bil 5. t. m otvorjen telefonski promet v Ptuju z vsemi kraji v Franciji _ Vlom. Nedavno je bilo ponoči vlomljeno v gosposko hišo v Gruškovju, last g. Mirka Ogorelca. ravnatelja pletarne v Ptuju Vlomilci so vlomili glavna vrata s krampom ter odnesli iz notranjosti razno perilo in druge dragocenosti v skupni vrednosti Din 1800. Orožniki drzne vlomilce zasledujejo. Iz škofi" Loke Volilni imenik za občinske volitve je rzagrnjen med običajnimi uradnimi urami v pisarni škofjeloške občine. Reklamacije naj se vlagajo najkasneje do 27. septembra. Upravna občina Skofja Loka bo imela eno volišče in sicer v mestni hiši. Dvoje pomembnih prireditev bomo imeli v nedeljo 34. t. m. v Škofji Loki. Popoldne bo na Mestnem trgu velika in tra-dicijonalna tombola škofjeloškega Sokola, zvečer pa nas bodo počastili s svojim po-setom koroški pevci iz Borovelj. Za obe prireditvi je med našim meščanstvom razumljivo zanimanje. Propagandni teden zrn konzum sadja in grozdja bo od 2. do 8. oktobra. V ta namen je bilo v Skofji Loku ie več sestankov. Prvega je sklicala mestna občina in so se ga udeležili zastopniki sadjarske in vrtnarske podružnice. Kmetijske zadruge, učiteljstvo vseh šol, Sokol in Koso jugoelovenskih sester. Z županom Hafnerjem na čelu je bil izvoljen ožji odbor, ki bo organiziral omenjeni teden. Sličen sestanek, ki se ga je udeležil tudi kmetijski reelrent Sustič iz Kranja, je bil davi na sreski izpostavi. Sprejeti so bili sklepi, ki u praviču je j o upanje, de bo propagandni teden v škofjeloškem okraju prav lepo uspel. Sadja ne bo šlo toliko v prodajo, pač pa grozdja, ki so ga ljudje ie prejšnja leta selo radi kupovali. Danes premiera izvrstne veseloigre iz vojaškega življenja LJUBIMKANJE NA MANEVRIH Greti Theimer, Paul Heidemann \lbert Paulir. Idi Wiist, Oskar S za bo Smeh! Premiera! Novo! Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer Zvočni kino Ideal Iz Nove;3;.- mesta Surov napad. V vasi Črešnjici pri ?t Petru biva 631etni kočar Jerman Janez. Mož. ki hodi k sosedom na dnino, se je hudo zameril za povsem ničvredno «;T\ar trem bratom domačinom Bratje so v svoii nepremišljeni jezi do starčka, šli tako daleč, da so ga v eni izmed preteklih uoči poiskali v njegovi koči in ga napadli. Srer-ček, ki se ni mogel braniti, je dobil nešteto udarcev po vsem telesu Sirovine so ga tako zdelale, da so mu zlomile levo k" uč-nico. Mož je bil prepeljan v bolnico usmiljenih bratov na zdravljenje, storilce pa so ovadili sodišču. — Socialna slika. V Ločni, blizu našega mesta, se nudi mimoidočim nadvse žalostna slika- Nekaj korakov od banovinske ceste tabore v grapi brezdomci. Mati s 4 nezakonskimi otroki tabori pod milim nebom. Z vejami in trskami za silo napravljeno zavetišče jim služi za domovanje Eemeka ie bila prisiljena zateči se v pr>sto naravo in se čudimo, zakai ne odide v svojo občino, kamor je pristojna Vsekakor bi bilo želeti, da pristojne oblasti čim preje poekrbe, da se ta socialna sramota iz tukajšnjega kraja odstrani, ker bije v )či domacHnom ln tujcem, ter dokazuje nivo sodobne družbe v skrbi za nedolžne, mladoletne otročiče. kd so izpostavljeni že sedaj bedi, elabi vzgoji ter boleznim. Tujci in izletniki, ki so hodili na Trško g>ro. so se zeražali ned tem. Zato je bil že skrajni čas. da ee poklicani zavzamejo vsaj za nedolžne otroke, ker se bliža jesen in z njo hladne noči. Mnenja emo. da bi ee dala zadeva urediti tako, da se družina odeonekim potom odpravi v pristojno občino. _ Rekord v kopanja bo kakor vsa leta tudi letos odnesel pri nae 851etni upokojeni sodni svetnik g. Josip Kovač iz Kandije-Kljub slabemu vremenu v početku poletja in kljub zgodnji jeseni se bo te dni letos loOrič kopal v Težki vodi ob njenem ielivu v Krko. Iz Trbovelj Izlet foto odseka SPD v Trbovljah. Agilno vodstvo mladega foto odseka SPD Trbovlje je sklenilo prirediti v nedeljo 34. t m. izlet foto amaterjev iz rudarskih revirjev t Radeče. Oni, ki se žele tega izleta udeležiti, naj se pravočasno prijavijo pri predsedniku odseka g. Vizjaku, računovodji bratovske skladndce. Volilni imeniki za občinske volitve, ki bodo v nedeljo, 15. oktobra so ne občini občanom na vpogled V smislu občinskega zakona ima vsakdo pravico zahtevati uradni popravek za se aH svojega sovolilca. Prav tako ima pravico prepisati volilni imenik, kar pa bodo nedvomno storili le redki, ker je ▼ neii občini preobsežen. — Delavstvo se je doslej zanimalo te aa volitve v delavsko zbornico m to iroon delavski voditelji največ opravka z izbieo kandidatov za posamezne kandidatne liste, ki bodo v kratkem predložene glavnemu volilnemu odboru v potrditev. Sedaj se je pričelo delavstvo zanimati tudi za občinske volitve, ker so zanj prav takega pomena kakor volitve v stanovski parlament proletarijata. Pogrešno bi pa bilo, 60 bi rudarsko delavstvo pri občinskih volitvah nastopilo samostojno, ločeno od drugih stanov Danes je položaj v rudarskih revirjih tako težak, da morajo biti vsi sloji in stanovi tesno združeni v eni delovni falangi ter se združeni boriti za izboljšanje težkega socialnega in gospodarskega položaja v rudarskih revirjih. Občina je važna socialna in gospodarska edlnioa delovnega ljudstva in je zato prav, da po4\jc delovno ljudstvo vseh slovjev in stanov vanj najsposobnejše med sposobnimi, ki bodo razumeli spretno in prevdarno gospodariti ne le v prid enega stanu, marv. vseh, ki trpe danes pod bremeni sedanje socialne m gospodarske krize. Iz Hrastnika _ Otvoritev strelišča. Na splošno zeljo članstva strelske družine Hrastnik - Dol se prične v nedeljo streljanje. 3 tem bo otvorjeno zasiln-o urejeno strelišče, za katerega je dal na razpolago prostor brezplačno g. Ferdo Ros. Kako Je članstvo težko pričakovalo, da prične družina s delom znači to, da Je brtz vsakih sredstev uredilo strelišče. Streljanje bo trajalo ves dan in sicer zjutraj od 9. do 12., popoldne pa od 14.17 Ob tej priliki opozarja družina prebivalstvo, naj ne bodi k strelišču na kraju, ki bodo obeleženi z rdečimi zastavicami, in naj se brezpogojno pokori odred.bam straž, ki bodo postavljene na mestih okrog strelišča. Obenem poziva vse redne člane, da se brezpogojno udeleži tega prveea streljanja. — S strellftklm pozivom. Tenis Tenis v Kamniku. Tenišk. pokret v Kamniku zaznamuje lep uspeh in prireditve, ki se vrše v sezoni po večkrat, poživljajo nemalo zanimanje za lepi beli sport. Po zadnjem turnirju, ki se ga je v lepem številu udeležila ljubljanska Ilirija kot gost Kamničanov, so se spoprijeli domačini med seboj. V internem klubskem tekmovanju je nastopilo 9 dam in 8 gospodov. Prvenstvo dam si je letos — zadnje leto — osvojila zonet Rozi Cižmekova z zmago nad Micko Hajkovo, ki je bila lan" na prvem m«.stu. Sled' jima na 3. mestu Debevec Nada. Sodelovali so še: Ce-rer Minka. Rebolj Heda. Stergar Manca, Stuzzi Minka. VovSek Hilda in 2\okelj Klavdija. Prvenstvo gospodov si je tesno priboril Stuzzi Valter drugi je ing Ger-zlnčič Mirko, tretj; pa Rechbach Herman. Tekmovali so le: G'urln Martin. Pouthon Fred'. mg Reboli V:1--*or. Stergar l^do dr. Žvokeli Dnrri;n:V Prihodnje leto bo SK Kamnik najbrže pristopil k Jugosloven-skemu teniškemu savezu in bo lahko prirejal sam večje turnirje. Življenje na obeb igrisČfh ie bilo prav živahno in tudi zanimanje igralcev je bilo za vse igre prav veliko. Igrali so vsak proti vsakemu in končno so morali štet; pri presoli, kdo bo prvi in drugi, sete in geme. Tudi za druga mesta je bilo precej reflektantov in re-flektantk in tudi pri teh je odločevala boljša razlika v dobljenih setih. Teniski po kret v Kamniku je kar na dobri poti in tako naj bi tudi ostal v bodoče! — R. K. BtSBJH 4. »8LOVIN8KI If ARO D«, 10 A. U tnoery: |>] sirot* Borna« — Da, da! — so odgovorile vse v en glas. Marjana si je globoko oddahnila. Treba je pridobiti na času, jd je dejal poveljnik, a med njenim pripovedovanjem je minilo že precej časa. V Marjani se je že oglašalo upanje, da bo mogla v odločilnem trenutku oh. vladati strah in grozo, ki se bi nedvomno polotila njenih družic. Toda baš tisti hip se je začul s krova silen trušč. Bila je mešanica kTikov. kletev, naglih korakov in ropot težkih vrvi. ki so jih vlekli mornarji po krovu. Vmes so se pa slišali klici častnikov, ki so mornarji sprejemali njih povelja z obupnimi kriki. Po prvih trenutkih groze, ki jih je Drikova-la k tlom. so planile vse rz-gnanke k stopnicam, kjer so se začele prerivati in obdelavati s komolci, da bi čim prej prišle do vrat; a vrata so bila še vedno zaklenjena. Marjana je skočila naprej in zastavila svojim družicam pot. In stoječ na prvi stopnici, je zaklicala plamtečih oči: — Stojte! stojte! Spomnite se obljube, ki ste mi jo prav kar dale. Ce bi nam pretila nevarnost, ste dejale, bi storile isto, kar so storile junaške žene na goreči ladji. No torej, da! nevarnost nam preti. Toda me jo lahko preprečimo, če obranimo mirno kri. In zato vam zdaj zopet kličem: Na kolena, sestre, na kolena, in ta čas, ko si bo posadka prizadevala rešiti nas, molimo, da nam priskoči nebo na pomoč ali pa da reši bog vsaj naše duše. če je nam že usojeno umreti. Marjana je bila vsa izpremenjena. Bivša posropaJfeva ljubica je stala ponosno vzravnana in plamtečih oči, podobna svetnici. Vse izgnanke so presenečeno obstale pri pogledu na njo; in še tistim redkim, ki so hotele ugovarjati, je zamrla beseda odpora na ustih. Nekatere so pri Marjaninih besedah celo padle na kolena. Toda Marjana je komaj izgovorila svarilne besede, ko ie naenkrat zadrh-tela po vsem telesu. Pod nogami je zaslišala prasketanje ognja. In skozi špranjo med dvema stopnicama se je pokadilo. Konec je bilo njenega posredovanja. Se trenutek in dim se privali v medkrov, a posledica bo nepopisna panika. Kaj storiti? Poveljnik je dejal; Treba je pridobiti na času ... In tako je stopila Marjana z obema nogama na špranjo, ki se je skozi njo prvič pokadilo. Hotela }e še govoriti, toda pod nogami ji je postajalo vedno bolj vroče. — Treba je pridobiti na čas«, — je ponavljala tiho. ne da bi trenila z očmi. In še ko je v mislih sama obupala nad možnostjo rešitve, je mirila in tolažila svoje zbegane tovarišice. 2e je začutila na stopalih tudi ske-lečo bolečino. Toda z nevarnostjo je rasel njen pogum. Zatajila je bolečino in vzpodbujala svoje dražice k pogumu. Kar je nastal na krovu silen trušč. Obupni kriki mornarjev so se slišali cedo v medkrov. Izgnanke so odgovorile z enakimi kriki. To pot ni bilo mogoče niti misliti na to, da bi jih zadržala. Marjana je še vedno molče prenašala bolečine na opečenih stopalih: kar je puhnil nov oblak dima skozi špranjo in napolnil medkrov. Nepopisna panika se je polotila iz-gnank; nesrečnice so se dobro zavedate, da so zaprte v kletki, ki se lahko vsak čas vname, a izhoda niso videle iz nje. Kar so planile vse k vratom, da bi jih vlomile. Močnejše so brezobzirno pehale šibkejše od vrat, a če je katera padla, so jo kar pohodile. Naenkrat so se pa proti pričakovanju vrata sama odprla. Ko mu ie bila Marjana obljubila, da bo zadržala zbeganost in strah svojih družic, je poročnik takoj odhitel na dno ladje, kjer je ogenj počasi toda neizprosno požiral ladjo. Prišedši na kraj, kjer so mornarji neumorno gasili ogenj, je zvedel da ga še vedno niso omejili, kakor so upali. Ladja je bila stara in izsušena tako, da je les zelo rad gorel; ogenj je kmalu objel vse spodnje ogrodje. V takem položaju ni bilo mnogo upanja na omejitev požara, tem manj, ker ognja ni bilo mogoče gasiti v vsem njegovem obsegu, kakor na suhem. Poročnik je na prvi pogled spoznal vso resnost nevarnosti. Na vsak način ie bilo treba poskrbeti, da bi ogenj ne prišel do smodnika. Toda kako zadržati ogenj, ki je bil morda zajel vse ogrodje, da ne pride tudi do tega nevarnega kraja. Treba se je bilo nemudoma odločiti. Samo poročnik je mogel dajati povelja, ki so se mu zdela potrebna za rešitev življenja. Težka odgovornost je ležala na rrriadem častniku, ki je njegov pogum gotovo prekašal njegovo izkušenost. Takoj v začetku je že mislil na to, da bodo morda prisiljeni zapustiti ladjo, če je ne bo mogoče rešiti. Za ta primer je bil že dal potrebna navodila mornarjem in dvema častnikoma. Ti so bili z vsem potrebnim na svojih mestih v pričakovanju povelja, kdaj bo treba spustiti rešilne čolne na morje. Poročnik je stal pri steni, za katero je bil naložen smodnik; napenjal ge vse sile, da bi odvrnil ogenj od te stene. Dva moža sta pa stala na mostič-ku med častniško kabino in stražar-nico pri krmilu. — Ali misliš, — se je oglasil prvi. — da bo ogenj zajel tudi ta del ladje? ... — Presodite sami. gospod pojkov-ni zdravnik, za odstranitev vsega smodnika bi bilo treba vsaj pol ure. — No, in? — Ne verjamem, da imamo še toliko časa ... — Torej misliš, da bo treba... — Navrtati ladjo!... In gledati, kako se potaplja liki orehova lupina. — Ta žrtev je torej neizogibna? — Da. in srce se mi bo trgalo, ko bom moral zapičiti sekiro v bok uboge naše ladje, ki je celih osemnajst let nisem zapustil. In podčastnik si je obrisal solzne oči. Zdravnik je moral napeti vse sile, da se je ubranil solz. — Ali sluti poročnik neizogibnost žrtve, ki si govoril o nji? — Saj je na najnevarnejšem kraju in se lahko sam prepriča, kako strašna nevarnost nam preti. — Ali bi ne bilo dobro opozoriti ga? — Poveljnik je on ... — To je res in tudi jaz poznam disciplino; toda tu gre za življenje šestdesetih ljudi... in zato je najina dolžnost povedati poročniku, kaj nas čaka. In ker je podčastnik še vedno okleval, ie dejal odločno; — S teboj grem! .. Pojdi! Zdravnk je prijel podčastnika za roko in ga potegnil za seboj. V hipu, ko sta se približala poročniku, je bilo dno že polno gostega dima. Ogenj se je zadnje četrt ure naglo širi']. Dim je silil v oči in zapiral ljudem sapo. Mornarji so se morali neprestano umikati gostemu dimu, pa so se vedno znova vračali na svoja mesta. PogumnejŠi so naskakovali gorečo steno in gasili ogenj s kodeljo. namo čeno v vodo. Drugi so pa pokrivali tleče dno z mokrim peskom. To so bila najučinkovitejša sredstva proti začetnemu požaru na ladji; toda to pot je bilo vse prizadevanje zaman. Vsi ti poskusi so ostali brezuspešni; dim je postajal vedno gostejši in veter od zunaj ga je zanašal v vse kotičke goreče iadje. Mornarji so na vse kriplje črpali vodo in polivali tleče dno. Iz vedno gostejšega dima so se pa razlegali kriki in stokanje. Hagenbeckov živalski vrt Podjetje je preskrbelo že lOOO levov, lOOO medvedov, 700 leopardov, 800 hijen, 400 tigrov, 300 slonov itd. Vsi veliki živalski vrtovi sveta so menda preskrbljeni itz tiageabeckovega zverinjaka. Sam maroški cesar je naročil pri riagenbecJku svoje leve in leoparde, fiagenbeck je znal svojo trgovino z zvermi monopolizirati. Dresura zveri je v Hagenbeckovih živalskih vrtovih postranska stvar. Ustanovitelj je skrbel v prvi vrsti za lov divjih živali v daljm tujini, za prevoz v Hamburg m zalaganje živalskih vrtov vsega sveta. O razpredenem aparatu Hagenbeckove-ga poletja si navaden človek težlto ustvari pravo sliko. V Aziji je vzdrževal šest agentov, ki so mu preskrbovali na Parniru, Kavkazu in Altaiju kozoroge, divje ovce in večje zveri, vse žive, mlade. In ti ljudje so imeli pod seboj okrog 1.500 Azijatov in njihova naloga je bila ioviiti žive živali ter skrbeti za varen prevoz in preskrbo do prve postaje civiirizacirie. Posebno iskušeni lovec se je mudil vso zimo na Japonskem in Koreji, kamor je odpeljal velik transport zveri za cesarski živalski vrt. Vračal se je preko Sundskih otokov, k jot je km-1 posebno redke živali, ki jih Evropa še ni imela. Drugi Hagenbeckov pooblaščenec je živel nekaj let v Indiji, da bi tam ustanovil stanico za lov divjih živali. Vrnil se je leta 1902. s transportom 20 slonov in mnogih divjih zveri, ki so kraljevale dotlej v džungli. Dva druga lovca sta delovala ob Kasipiškem morju, kjer sta lovila najrazličnejše vodne ptice, a pomagali so jima kozaki. Štirje Hagenbek-kovi lovci so zasledovali v Avstraliji klokane. V Braziliji so se mudili štirje Hagenbeckovi lovci več let. da celo v najjužnejšem delu Južne Amerike, na Ognjenih otokih, je imel Hagenbeckov aparat svoje postojanke. Hagenbeck je prodrl v ddvjo Afriko, ki je veljala takrat še za neznano deželo, in njegove ekspedicije so že davno prežale v SoT danu. ko so se Angleži Še prepirali zaradi izvirov Nila. V vzhodni Afriki se je ustanovila potem družba, ki je zaslovela po izvozu zeber, levov, leopardov in človeških opic po vsem svetu. Hagenbeckovo podjetje je potrebovalo svoj sistem, da bi bil dovoz živadi dobičkanosen. Za vsako vrsto živali je bil določen poseben način lova, kar ni bil lahek problem, kajti teren ni vedno enak. Zvedeti od domačinov, kako se ta ali ona žival privabi, je razmeroma težko, kajti domačini skrbno skrivajo svoje lovske tajne celo pred rojaki. Hagenbeck je vestno skrbel za to. da bi prišle živali na določeni kraj čile in zdrave in na prvi po" staji civilizacije, bod'isi na železnici alti lađ.;:. so vedno čakali izšolani pazniki, ki so transporte spremljali do Hamburga. Lov nekaterih živali je združen z velikimi težavami. Cesto so pogrebne temeljite priprave, preden se doseže uspeh. Zelo je Hagenbeck proslavil svoje ime, ko se je njegova ekspedicija vrnila z lova na divje konje iz azijskih step. Cela desetletja so verjeli, da je divji konj že izumrl. Toda Hagenbeckovi ljudje, ki so potovali po mongolskih stepah, so često slišali od domačinov o divjih konjih in začeli so jih skrbno zasledovati. Njihovo prizadevanje je podpiralo naročilo znanega angleškega pri" jatelja živali vojvode Bedforskega, ki je bil naroČil pri Hagenbecku divjega konja za vsako ceno. 2000 mongolskih jezdecev je iskalo celih 16 mesecev po stepah napajatišča, kamor so hodile pit velike črede divjih konj. Hagenbeckovi ljudje so našli rudi solna ležišča, kamor so hodili divji konji lizat sol. Končno so spomladi leta 1901. ujeli 25 divjih žre-bet, njih matere so bile pa postreljene. Zrebeta so prepustili potem domačim kobilam. Trasport je trajal dolgo, divja žrebeta so morala prehoditi 3.000 km dolgo pot po stepi. Pravi čudež ie bil, da je prišlo 18 zdravih žrebet v Hamburg. Hagenbeckovo delo se pa ne omejuje samo na reTovarišč«, so našli sovjetski potapljači blizu estonske obale ogrodje velike vojne ladje.Sovjetske mornariške oblasti so dognale, da gre za »Ru-salko«, potopljeno pred 40 leti. Ladja se je bila potopila z dnom navzgor. Seveda jo ie morje temeljito razjedk>. »Rusalka« ie bila zgrajena leta 1860 hi spadala je med rusko brodovje starega tipa. Bila je že v slabem stanju, ko se je potopila. Ni izključeno, da bo šele zdaj dognano, zakaj se je potopila, ker hočejo sovjetske mornariške oblasti njeno ogrodje dvigniti iz morja. Oba se je branita Sodišče v ameriškem mestu Passai-cu v državi New Jersev, je obravnavalo oni dan zadevo, ki ne priča baš o resničnosti znanega izreka, da človeku ni dobro samemu biti. ooletni Poljak Petrewski je žal prepozno spoznal, da je njegova 301etna žena Helena premlada in zato jo je proti koncu lanskega leta prodal svojemu tovarišu Ma-skinskemu; dai mu jo je za en dolar, Menda je mislil, da ubije z enim udarcem dve muhi, ko da novoletno darilo sebi in svojemu tovarišu. Pa se je temeljito zmotil. Nekaj mesecev je šlo vse gladko, potem je pa prišel Maskin-ski pred sodišče, ker je grdo ravnal s svojo ženo, ki so jo sodne listine smatrale za obtoženčevo ženo. Med obravnavo ie pa prišlo na dan, da je prišla žena po čudnih potih v ob-toženčeve roke. Sodnik je seveda takoj poklical njenega pravega moža in ga pozval, naj odpelje ženo domov. Mož se je sodniku za ženo lepo zahvalil, a njegov tovariš obsojen na tri mesece zapora, je v veliko sodnikovo presenečenje prosil, naj mu podaljšajo kazen vsaj na leto dni, da bi se odpočil od zakonskih sladkosti, čeprav jih ni užival dolgo. Lepa Helena, ki je prišla tako ob rb^ moža, je bila pa tudi močno presenečena. Noben mož ni hotel povedati, zakaj se ie brani. Sta pač oba kavaliria. General z vojaki izginil 2e vsa leta po vojni z Rifii v Maroku se vzdržuje vest, da je španski general Silvestre s svojimi 300 možmi v rokah maroških domačinov in da dele vsi težko usodo sužnjev. Francosko vrhovno poveljstvo v Maroku te vesti odločno zavrača. Vojaške oblasti pravijo, da so preiskale vsak kotiček v Maroku, pa niso mogle nikjer najti nobenega Evropca v ujetništvu. S tem pa še ni pojasnjena zagonetna usoda španskega generaia in njegovih vojakov. Med uporom riffskih Kabilov leta 1921 je vodil španski general Silvestre 10.000 mož kolonijalne vojske v bitko. V Riffu so Špance presenetili upornik: z nenadnim napadom in več tisoč so jih pobili, še predno so se mogli napadalcem postaviti v bran. Udeleženci bitke zatrjujejo, da so videli, kako so uporniki ujeli generala Silvestra in okrog tisoč njegovih vojakov. Sicer so pa tudi pozneje, ko so prešteli mrtve in ranjene, točno ugotovili, d-a manjka okrog 2000 mož. O teh nihče ne ve, kam so izginili. Od leta 1921 neprestano iščejo generala in njegove vojake. Prvotno so mislili, da so uporniki odgnali ujetnike čez francosko bojišče v oddaljene oaze francoskega Maroka. Agenti francoske tajne službe in zanesljivi domačini so pa preiskali vse oaze, a nikjer niso našUi nobenega ujetnika. Zato so francoske oblasti zdaj proglasile, da na marosikem ozemlju ni nobenega ujetega Spanca. Popotniki pa pripovedujejo, da so jim Arabci v pustinjah pravili o veJfkem belem poglavarju, ki }e suženj domačinov. Svetovni kolesarski rekord tS letni Franooa Maorioe Riohard j«- prevozil s kolesom v 1 mi 44.777 km in je • tem dosegel nov svetovni rekord. Učrter): Kdaj se dan podaljša? Mihec: Poleti, gospod učkelj. — Gospod učitelj, den se podalj ša proti koncu vsalcepa meseca, oglasi Janezek. — Kdo ti je pa to povedal? — Nas papa oravi tako. se Iz Črnomlja — Prestolonaslednikov rojstni d*tn je praznoval rudi Črnomelj nadvse svečano. Mesto je bilo okrašeno z zastavami. Posebno lepo je proslavilo rojstni dan svojega staroste nase Sokolsko društvo, katerega dom je bil izredno lepo okrašen, iveier pa iluminiran. Po mestu se je vršila oakln-da s povorko in godbo, ki ji je Sokol seveda polnostevilno prisostvoval. Stik liud-stva je bil na Glavnem trgu. kjer je brat starosta v temperamentnem govoru podčrtal značaj tega lepega dneva. Y nedeljo je bila v prav lepo okrašeni sokolski dvo rani proslava, združena z otvoritvijo nove kino sezone. Prav lep govor je imel pro-svetar našega sokolskega društva. Čudimo se, da je manjkalo mnogo onih, ki bi jih sicer upravičeno pričakovali. Malo več zavednosti bi bilo potrebno pri mnogih naših ljudeh, posebno starejžih in razumnejših, ki s svojim zgledom vzgajajo mladino. Kino sezona je pričela s prav lepim filmom m niso niti vstopnice predrage glede na visoko ceno filmov in idealni cilj, ki mu je namenjen čisti dobiček, namreč naš ponosni Sokolski dom. se;e vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje ktišarna 4* ČEVLJAR. POMOČNIKA izurjenega v boljšem zbitem delu, in ki poseduje označeni stroj, štefančič Anton, čevljar, Bizeljsko pri Brežicah. 3645 Modna konfekcifa Najboljši naJrup A PKESHJEK. UUBUAMA. Sv Petra centa 14. 11/T POSESTVO z lepim stanovanjem, 3 ha zemlje, sadovnjakom, eventu-elno tudi z gostilno, oddam v najem. Naslov: Breclan, Oplot-nica pri Konjicah. 3648 1» ČAJNO MASLO iz pasteurizirane smetane, pakirano po *4 kg, vedno sveže, po Din 22 razpošilja mlekarstvo Tibaut, Krakje, p. Ljutomer. 3647 BRIVSKI POMOČNIK dober bubi strižec, ki govori slovensko, hrvatsko, nemško in madžarsko, išče službo v boljšem salonu. Šalamun Jožef — Studenci pri Mariboru. 3644 LEVOROCNI STROJ dobro ohranjen, kupim na mesečna odplačila. Event. sprejmem v stalno službo VRTNEGA ZELJA večja množina naprodaj; dostavi se na dom. — A. Trškan, Streliška ulica 33. 3639 TRGOVSKO VAJENKO takoj sprejmem za mešano trgovino. Karel Muller, Črnomelj. 3646 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in dvema posteljama oddam takoj ali s 1. oktobrom. Parket, elektrika, — Rožna dolina. Cesta X, št. 25 MLADENKA (krščanska), neodvisna, iz posestniške rodbine, dobra gospodinja, s premičnim in nepremičnim premoženjem, išče ▼ svrho čimprejšnje možitve solidnega in značajnega moža. — Je lahko tudi vdovec z otrokom, ker otroke zelo ljubim. — Ponudbe s polnim naslovom pod šifro »Dober drug 3649« na upravo »Slov. Naroda«. Afrik modroce iz dobrega blaga, spalne fotelje, otomane in vsa tapetniška dela izdeluje po konkurenčnih cenah in po naročilu KAROL SITAR, LJUBLJANA, \Volfova ulica 12 (dvorišče). Telefon 28-10 Oglejte si razstavo na velesejmu! LJUBLJANA, Tesarska nI. 7 (Karlovška cesta) tvornica pohištva in patentnih lestev priporoča vsakovrstne specialne lestve za: industrije, trgovce, obrtnike, sadjarje, vrtnarje, lišne posestnike, gasilna iruštva itd Lestve se ahko uporabljajo na vse lačine, tako da ena le stva nadomešča šest drugih. Urejuje; Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran Jeserfiek ■» Za upravo In inaeratni dal Usta: Oton Chrtstot mm M w LJnMJani 77