63, šieutika.
v soboto, M. marca 1906. XXXIX. leto.
irhalH vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter vetya po pošti prejenaan za a v str o-o grške dežele za vae leto 25 K, za pol leta S K, za četrt leta ft K RO h, za en mesec z K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za v»e let« 24 K, za pol leta 19 K, za eetrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 8t K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K b<) h. — Za tuje dežele toliko već, kolikor znaša poStnma. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačule od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 6 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Kokopisi se ne vračajo.      Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. —  Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon st 85.
Pred shodom znipikou norodnonapredne stranke.
x.
Pri nas Slovencih je kmetski stan t propadanju. Dobrega srednjega kmetskega stanu imamu le jako malo. Pri nas ima kmet navado, da neusmiljeno razkosava svoje zemljišče. Peželni zbor je svoj čas sklenil zakon o zlaganju zemljišč. Mislil je, da ustvari na ta način velike kmetije, da nastane krepak kmetski r-rednji stan. A nihče se ne poslužuje tega zakona. „< Truntarjev" je vedno manj. Proletariziranje slovenskega kmetskega stanu se razvija kot, bi bil to zakon narave. To proletariziranje pospešujejo poleg d vodobnih gospodarskih razmer še druge okolnosti. Kmet je in dole nt en. Po naravi je do skrajnosti konservativen in zato ga ni pripraviti do tega, da bi res umno m racijonelno gospodaril in bil agilen pri kupčiji. Kaj pomagajo tisti vagoni žlindre, ki se porabijo vsako leto, ko - vidi v vsaki vasi, kako zanikrno <e dela z naravnim gnojilom. Naš kmet tudi ni varčen, ter živi povprek čok svoje razmere. Kaka je za-pravljivost, se vidi pri ženituvanjih in enakih prilikah, a pijančevanje ie zadobilo take dimenzije, da požre vedno večja premoženja in da ljudstvo kar vidno degenerira. Kmetska za-pravljivost se vidi tudi pri tem, kako kmet razsipa denar za cerkvene namene. Za kako dobrodelne ali narodno stvar je od kmeta silno težko kaj dobiti — za duhovnika in za cerkev pa meče denar kakor bi ga pobiral na cesti. Že ko bi kmet le to prihranil, kar izmolze cerkev iz njega leto za letom, kar tor ej t akor ekoč proč vrže, bi mu bilo nekoliko pomagano. Karakteristično za to zapravljanje je slučaj, o katerem je -Slovenski Narod" poročal te dni. V veliki vasi Devica Marija v Polju pri Ljubljani so kmetje zložili 1*2.000]K za en sam z voh — brizgalne za slučaj požara pa nimajo in si je tudi ttečejo omisliti.   Takemu ljudstvu se-
veda ui pomagati, tako ljudstvo mora propasti.
Proletariziranje kmetskega stanu pospešuje dalje tudi stara navada, dajati vsem otrokom dote. Te dote so glavni vzrok silnemu zailol-ženju kmetskih posestev. To zadol-ženje je tako, da kmet že kmalu ne bo več zmagoval obresti in se preteča občna katastrofa ne da drugače preprečiti kakor da poseže država vmes.
Ohranitev in utrjenje kmetskega stanu je velevažna naloga za vsako stranko. Pomagati je kmetu na troje načinov: z dobro vzgojo. Ui ga naj napravi umstveno sposobnega za napredek, za racijonamo gospodarstvo in uspešno kupce vanje : z zakonitim varstvom kmetijskih interesov in z materije In o pomočjo v svrho razdolženja.
V varstvo kmetijskih koristi in v pospeševanje umnega kmetijskega dela imamo pri nas c. kr. kmetijsko družbo. Drugod se deluje na to ali pa že imajo kulturne svete, ki so za kmetovalce nekako to. kar so trgovske in obrtne zbornico za trgovce in obrtnike. Uredba kulturnih svetov je seveda ugodnejša, vendar mislimo, da bi se dala pri nas stvar urediti tako. da bi se razširila kmetijska družba in bi se jej dali tisti pomočki. kakor jih imajo kulturni sveti. Kar dobro in uspešno deluje že desetletja kakor kmetijska družba, naj se ohrani in spopohii.
Za vzgojo je pred vsem treba dobrega ljudskošolskega poduka, a ljudskim šolam na knietih naj se dodajo praktični nadaljevalni t * * čaj i kmetijskega značaja.
Kmetijsko šolstvo je na vsak način potrebno najizdatnejšega pospeševanja. Zdaj imamo kmetijsko šolo na Grmu in obeta se nam kmetijska šola za nekatere stroke na (gorenjskem. Ali bi ne bile praktične majhne kmetijske šole za posamične stroke bolje? Ce bi se ustanovile na primer na Gorenjskem in na Notranjskem dve mali šoli za mlekarstvo in sirarstvo, bi bilo ž njima več pomagano, kakor z eno samo šolo gori kje nad  Radovljico.   Mlekarstvo na
LISTEK.
Roja no Snežnik.
(Konec.)
V označenem gosjem maršu" sva korakala po stezi navkreber. Sicer vedi od Leskove doline proti vrhu še dobro uro hoda lepa cesta. Ker pa dela precejšen ovinek, sva Šla po stranski poti in prišla ua cesto šele proti nje koncu. Ne daleč od ceste ^em opazil velikansko smreko s polomljenim vrhom, ob njenem deblu pa tablico z napisom: „Last Njega Veličanstva kralja belgijskega*. Ko vprašam vodnika, kako je prišlo belgijsko veličanstvo do te smreke, mi je začel pripovedovati tako zmedeno, kakor kak commilito, kadar ga vprašam lekcijo, iz katere se sirota ni pripravil. Zato vam pri najboljši volji Qe morem postreči glede te smreke s točnim razjasni lom.
Cesta neha v nekem sedlu, odkoder se vidi Snežnikov vrh tako kpo in tako blizu, da si misliš: V pol nri bova drug na drugem. Vendar
pa je od tu še dve uri hoda. Vodi pa gorska steza, ki je kar najslabše zaznamovana. Hodiš od začetka po gozdu, d očim si lahko gasiš žejo z okusnimi malinami, katerih je v jesenskem času tukaj naokrog vse polno. Nato se pa pride med grmičevje, in ko se prekorači par sedel, na katerih enem se še vidijo razvaline nekdanjega planinskega prenočišča, prihribolazi se pod vrh, ki je večinoma porastel s travo. Nekoliko pod grebenom je globoka in ozka zareza, v kateri se nahaja sneg celo leto. da se imenu Snežnika s stvarnega stališča ne more nič oporekati.
Na vrb sva prišla ob sedmih. Zrak je bil popolnoma miren, v bližini čist, v daljavi nekoliko moten. Zato morja, kamor mi je najprej posegel željen pogled, ni bilo videti. Meglena tančica je ležala nad njim. Pač pa so se videli brezštevilni obobalski vrhovi in vršički, med njimi menda tudi Učka gora pri Opatiji in Biznjak pri Reki, česar pa iz skrupuloznosti ne prisežem. Razgrnjen je bil pred menoj primorski in notranjski Kras, jasno se je od-
Notranjskein se tako lepo razvija, da bi bila taka šola velike koristi
Ob sebi se razume, da je treba tudi pospeševati strokovna predavanja, kakor jih imamo že zdaj o živinoreji, o sadjarstvu, o vinarstvu, o mlekarstvu itd.
Ako kmet dandanes nima primerne splošne in strokovne omike, mu je uspešno delovanje absolutno nemogoče. Občne razmere niso na pr. na Češkem nič boljše kakor pri nas, a vendar izhaja češki kmet pod istimi pogoji dosti boljše, kakor slovenski, ker ima več splošne in strokovne omike in zna vsled tega bolje gospodariti in kupčevati, ker zna bolje varčevati in izrabljati prilike za zaslužek.
Ob sebi se razume, da mora vsaka kmetu prijazna stranka izrabiti vsa sredstva, kar jih daje agrarna politika. V tem oziru je najvažnejše zadružništvo in sicer tako, kakor je je uvedla in jo neguje narodno-na-predna stranka. Klerikalci so posnemajoč narodno-napredno stranko kar na debelo snovali konsume in male posojilnice. Ti konsumi so pocrkali in so provzročili dosti škode, male posojilnice pa vegetirajo klavrno in so prej nesreča kakor pa dobrota za kmeta.
Zadružništvo se mora gojiti v tistem zmislu, kakor je je doslej gojila nar o dno-napredna stranka. Mlekarske zadruge kažejo najbolje, da so le za produktivne zadruge pri nas tla ugodna in da so le večje posoji lnice primerne za naše razmere. Šele kadar bo naš kmet bolj izobražen, tako kakor je nemški in danski, se bo zadružništvo dalo razširiti.
Narodno-napredna stranka naj bi torej gojila samo produktivne zadruge in skrbela, da se v vsakem okraju ustanovi večja posojilnica.
Nekaj pa je narodno-napredna stranka zamudila na veliko škodo zadružništva. Zepred leti bisebila morala ustanoviti za Kranjsko samostojna zveza nekleri-kalnjh zadrug. Vsa čast celjski zvezi, toda gotovo je, da bi zadružništvo   dosti   bolje  uspevalo,   če bi
Črtaval Nanos s svojo značilno stopnico, nad njim in za njih goriške gore, tam daleč na severozahodu pa je očka Triglav radovedno lukal iz goste megle, ki se ga je ovijala tja do Kredarice. V sijaju jutranjega solnca so blestele deviške Kamniške planine s štokn sladkorja podobnim Crrintovcem in s šolski tabli slično Ojstrico. Proti severovzhodu pa je štrlelo iz tal nebroj višjih in nižjih dolenjskih in hrvaških hribov in gričev, segajocih bogve kam doli, dokler se ni zagrnil horicont in zaprl pogled mojim očem. Iz ptičje perspektive pa sem gledal na kraške doline in dolinice, kotle in korita, doČim so temni gozdovi okrog Snežnika ležali pod menoj liki zeleno mahovje.
Težko mi je bilo ostaviti vele-interesantno pozorišče in še in še sem se ozrl, zdaj sem, zdaj tja, predno sem se mogel ločiti od njega. Nazaj grede pa sem premenil ulogo, slekel sem metre in prepade štejočega turista ter sc prelevil v učenega botanika. V tem Času cvetita na Snežniku dve redki cvetici, neke vrste grinta-vec (scabiosa silenifolia) in neke vrste zvončnica  (hedraeanthus Oroaticus),
imeli naKranjskem samostojno zvezo. Nobene stvari ni tako lahko izvršiti, kakor to in če se ne izvede, bi bil to naravnost neodpusten greh.
Potom zakonodaje se da tudi marsikaj storiti za kmetijstvo. Zemljiški davekje ravno tako krivičen, kakor obrtni d a v ek. Vnebovpijoče je, da mora obrtnik plačevati poseben davek samo zato, ker ima voljo delati, da ga mora plačevati, tudi Če nič ne zasluži; istotako vnebovpijoče je, če mora kmet plačevati davek od zemlje, ki mu tudi sama ničesar ne donaša, nego le vsled njegovega dela, ki torej ni drugega, kakor orodje za zaslužek.
V delokrog zakonodaje spada tudi varstvo kmetijske produkcije pred čedalje hujšo mednarodno konkurenco in vse melij orači je. V svrho, da se ustanovi kolikor mogoče kmetskih eksistenc, naj se odpravijo fidejkomisi in parceliraj o in naj se posestva mrtve roke porazdele med kmete. Na tisoče dobrih, trdnih kmetij bi se lahko napravilo, ako bi se cerkvena posestva in lidejkomisi Windischgraetzov, Auer-spergov in drugih aristokratov razcepila. Seveda bi se to dalo izvesti samo potom kake banke in zato je obžalovati, da svoj čas ni obveljal predlog zaradi ustanovitve deželne hipotečne banke.Nemci so se upirali temu predlogu, ker so se bali za profite kranjske hranilnice, pomagali pa so jim klerikalci, ki so kmetski prijatelji samo z jezikom, a kmeta takoj izdajo in prodajo, Če jim to količkaj kaže.
Izseljevanje spada med najtežje probleme. Koder se ljudje izseljujejo, je to dokaz, da so gospodarske razmere slabe. Iz kamna se ne da delati kruha in zato je vse zastonj vpiti zoper izseljevanje. Izseljevanje bo ponehalo tedaj, kadar bodo imeli ljudje doma zadosti kruha. Tega nimajo več in zato beže trivmoma v Ameriko. A kako jim preskrbeti kruha? To se ne da drugače storiti kakor z industrijalizacijo in z ustanovitvijo    novih    kmetij iz
izmed katerih prve ni nikjer drugje najti na Kranjskem, druga se pa nahaja tudi le na par krajih naše dežele. Teh in še nekaj drugih cvetic sem natrgal; sicer pa nisem dolgo Časa določeval Števila njih praznikov in preiskoval načina njihovega plo-denja, ampak povezal sem jih v šopek, da sem ga nesel domov kot trofejo.
Ker sem pustil kolo v Leskovi dolini, sem moral po isti poti nazaj, po kateri sem bil šel gor, dasi bi bila steza, ki vodi z vrha naravnost proti Mašunu, z ozirom na smer mojega povratka precej bližja. Da bi videl več neznanega mi sveta, sem se bil namreč namenil, vrniti se ne spet skozi Stari trg, ampak skoz Kne-žak na postajo St. Peter, eventualno v Postojno. In tako sem tudi napravil.
Ko sem se v Leskovi dolini odpočil, odpravil sem se okrog poldneva na pot. Cesta je sicer lepa, pa do onstran Mašuna vedno napeta, tako da doseže visine precej nad 1000 m. Zato in ker nisem nikak kilometrež, ki bi žrl kilometre, sem hodil večinoma peš.   Razen  tega je
fidejkomisov in cerkvenih posestev.
Tudi poselsko vprašanje so ne da rešiti s tarnanjem. Dokler bodo ljudje lahko bolje in ugodneje živeli kot delavci v tovarnah, bodo bežali s kmetije. Poslov bo vedno manj. To je naraven proces. S primerno preuredbo sedanjega posel-skega reda. ki izvira še iz časov, ko o industriji ni bilo sledu, z izvedbo zavarovanja poslov za bolezen in starost se da pač marsikaj storiti, ali to je tudi edino sredstvo zoper pomanjkanje poslov. Naš kmet se mora sprijazniti z mislijo, da pride čas, ko sploh ne bo več posla dobiti in mora temu primerno urediti svoje gospodarstvo.
Materijalno pomoč moreta dajati kmetu le država in dežela s tem, da podpirata kmetijstvu koristne naprave in da država kupuje svoje potrebščine direktno od kmeta.
Ali vse to bo le kaplja v morje, dokler se ne izvede razdolženje kmetskih posestev. To jo problem vseh problemov agrarne politike, to je vprašanje, katero zamore le država rešiti. Mnenja, kako se to stori, so različna in naša naloga pač ne more biti, da bi jih tu vsa pretresali, zlasti ker so večinoma neizvedljiva. Le na en način je mogoče stvar izvesti: če bi država konfiscirala cerkvena posestva, bi s tem den ar j em in z d o h o dk i verskega zaklada zamogla razbremeniti kmetska posestva vsaj toliko, da bi kmet spet prosto dihal in mogel živeti na svoji zemlji. Seveda za izvedbo takega dela bi bilo treba, da nosi cesarsko krono zopet kak Jožef n. Ako bi se ustanovile verske občine, ki bi morale vzdrževati cerkve in duhovnike, bi se rečeni projekt brez težav izvedel. Za izgled nam lahko služi Francija. Ta je konfiscirala premoženje postavno nedovoljenih redov in bo s tem denarjem za v aro-, vala vse francoske delavce za starost in onemoglost.
bilo na cesti mnogo z lesom obloženih vozov, katerim se s kolesom izogibati, oziroma jih prehitevati, bi ne bilo prijetno. Časa pa sem imel, kakor sem bil preračunih do večernega vlaka tudi več ko dovolj. Korakal sem torej polagoma. Sicer j% bilo precej vroče, čeprav vodi cesta skozi gozdove, in kakor povedano, v znatni absolutni višini, tudi me je nadlegovala vedno hujša žeja, pa bil sem vendar takšne volje, kakršne bi želel biti vse dni celega leta. Pel sem in žvižgal, in ko bi ne bil vzgojen tako bontonsko in bi me ne bilo sram voznic in voznikov, ki sem jih pre-; hiteval, bi se bil celo spozabil da bi, tu pat a in hripavo zavri skal Med drvarji se je pač podrvaril. bost« rekli. t Ne daleč onstran Mašuna, ki je v teh brezvodnih krajih važen kot napajal išče za ljudi in živali, sicer pa ni drugega ko lesena koliba, v kateri je krčma, doseže cesta svoj višek. Nato začne pa močno padati, tako da se do Koritnic zniža za okroglo 600 m. Tukaj prenehajo gozdovi i» prične se kraška golota. Lep pa je odtod razgled na Knežak in okolico.
16
veČino obrtnikov in okoliških kmetov, ki z največjim terorizmom in pijančevanjem tirajo svoje ljudi k volitvam. V 3. volilnem razredu je kakih 160 nižjih uradnikov s pošte in finance. Ti so se pripravljali, da v veliki veČini glasujejo za napredne kandidate. Za to so zvedeli Frankovci, in so — ti „najradikalnejŠi opozicijo-nalciu prosili za pomoč pri madjaro-nih. In ti so jim na nečuven način pomagali j?^.
Ravnatelji na pošti in pri hnanci so prepovedali vsem uradnikom sploh voliti v 3. razredu. Finančni svetnik Poljak jim je celo odkrito rekel, da jim zato prepoveduje, ker vlada želi, da bi zmagali Frankovci, in zato ne smejo uradniki pomagati napreduj ako m.
To je že velik vspeh napreduja-kov, da se je tako jasno razkrinkala zveza madjaronov in Frankovce v. Prvim in drugim je ideal, da si medsebojno razdelijo mestno zastopstvo: madjaroni bi imeli večino, a Frankovci bi igrah lojalno „opozicij o.u
Sploh izvršujejo Frankovci silni terorizem na ostale volilce, tako da je malo upanja, da bi jih mlada napredna stranka že to pot mogla uničiti. Toda njihova moč se je začela kršiti, ter niti najmanj ne dvomim, da bo ta njihova Pirhova „zmagau zadnja zmaga nad zdravo opozicijsko mislijo.
*
Danes se je vršila volitev v 1. razredu. Madjaroni so. kakor se je pričakovalo, zmagali. (Masovalo je vsega skupaj 300 volilcev izmed 409. Dr. Amruš je dobil 214 glasov, opozicija je dobila največ 95 glasov, klerikalec Marchetti je dobil 15, a dr. Frank 32 glasov.
Jutri bodo volitve v 2., a v soboto v 3. volilnem razredu.
Balkanska pisma.
Srbija: Nova vlada. — Carinski konflikt. — Bolgarska: Druga ; ;;40slovanska umetniška razstava.       Stara Srbija   in Makedonija. Anarhisti. — Bitka pri Drenovcu.
Belgrad, 15. marca.
( ut.) Ministrska kriza, ki je nastopila z odstopom kabineta Ljube Stojanovica, je trajala ravno osem dni in se je končala tako. kakor nihče ni pričakoval.
V začetku je vse mislilo, da sestavijo novo vlado skupno zmerni in samostojni radikalci, ali kmalu seje videlo. da iz tega ne bo nič in končno so sestavili nov kabinet, oziroma reorganizovali prejšnjega sami samostojni radikalci. katerim sta prihitela na pomoč dva radikalna poslanca (general Sava Grujić in Kara-markovič), ki nista bila v nobenem radikalnem klubu, nego sta stala nekako v sredini med zmernimi in med samostojnimi radikalci. Kabinet je sestavil stari upokojeni general Sava Grujie. ki je prevzel tudi portfelj vojnega   ministra,   portfelj ministra
zunanjih zadev je prevzel dosedanji voditelj tega ministrstva in vojni minister Antonić, dosedanji ministrski predsednik Ljuba Stojanovič je prepustil predsedstvo Grujiću, a je pri-držal portfelj naučnega ministra. Popolnoma je izstopil iz kabineta samo finančni minister dr. Milan Markovi«', ki je postal silno nepopularen, a novega finančnega ministra ni, nego prevzame vodstvo finančnega ministrstva kot postransko opravilo Vlada Todorovič minister javnih del. Portfelje ministrstev: notranjih zadev, justice in narodnega gospodarstva pridržijo dosedanji ministri za te stroke: Pavičević, Pečić in Draškovu.
Novo vlado je takoj prvega dne njenega obstoja uničevalno obsodila cela javnost. Razen -Odjeka** so vsi rezidenčni listi proti nji eni bolj drugi manj. „Politikau je najumerje-nejši in najobjektivnejši belgrajski dnevnik in ona zaključuje svoj uvodni članek od srede s temile besedami : „Bolje bi bilo, da prejšnja vlada niti podala ni ostavke, ko je že tako sojeno, da ostane ona ista, samo pod drugo firmo. Ona je samo oslabila sebe, in dovedla državo v še slabši položaj, kakor je bila prej- Evo, to nam je dobiček od te p< »slednje kriz« ■•
A moglo je biti bolje, da niso bili pri pogajanjih z zmernimi radikalci samostojni radikalci tako trdovratni. ZmerniJ radikalci so zahtevali, da se obe frakciji ujedinite v staro in močno radikalno stranko in se je v to svrho hotel žrtvovati Nikola Pašić. katerega samostojni radikalci ne trpijo, pa je izjavil, da drage volje odstopi od vodstva stranke, da ne reflektira na nobeno mesto v novi vdadi, nego hoče biti navaden član radikalne stranke, samo ako se ta ujedini. To je bila pač velika koncesija od strani zmernih radikahev, ali samostojni radikalci niti slišati niso hoteli o ujedinjenju, nego so se trdovratno držali prvotnega svojega stališča, po katerem naj se ustvari iz obeh frakcij radikalne stranke koalicijsko ministrstvo, v katerem bi bil predsednik samostojen radikalec, ki bi tudi označil one može, iz stranke zmernih radikahev, ki bi vstopili v kabinet, ali takoT da pri tem d e-signiranju klub zmernih radikale e v ne bi sodeloval! To bi pomenilo: mi, samostojni radikalci. dovoljujemo vam, zmernim radikalcem, da nam pomagate izvleči od nas zavoženi državni voz. ali reševalno akcijo vodimo mi. a vi samo pomagajte.
Popolnoma je umljivo. da zmerni radikalci teh pogojev niso mogli sprejeti in tako je prišlo do te-a. da so kabinet sestavili zopet sami samostojni radikalci, a to pomeni, da smo sedaj na slabšem, kakor pred osmimi dnevi. Pred osmimi dnevi je sama vlada izjavila, da je položaj tak. da ne more vladati z neznatnu svojo parlamentarno večino in zato je s tem, da je zopet prevzela državno krmilo v svoje roke, jasno pokazala, da ne namerava. —  ker ne more
Pismo iz Hruatske.
(Mestne volitve.  - Madjaronsko-klerikalno-frankovska koalicija,)
V Zagrebu. 15. marca. Mestne volitve, ki se vrše danes, jutri in pojutršnjem pri nas, so prvič docela politične volitve; bore se namreč odkrito med sabo politične stranke, da nudijo torej te volitve verno sliko splošne situvacije ua Hrvatskem. Najprvo je vladna madjaronska stranka izjavila, da bo pod svojim imenom kandidirala v I. in II. razredu, ker je s tem hotela rešiti svojega komisarja Amrusa. ki je pal kot župan baš zbog tega, ker je vstopil v vladno stranko. Vodja madjaronov dr. Toma-šio je naglašal, da ne bo govoril o županskih sposobnostih drja. Amrusa, vendar je pa dolžnost njegove stranke, da ga podpira z vsemi moČini, ker mu je razpuŠČeni občinski svet izrazil svoje nezaupanje baš radi tega, ker je storil veliko uslugo vladi s tem, da je kandidiral v Koprivnici in tako preprečil, da ni bil izvoljen v sabor dr. Potočnjak. Tomašić sam je odkrito izpovedal, da mora dobiti Zagreb za kazen, ker se je dvignil proti Amrnšu radi njegove politične nelojalnosti, nesposobnega župana, samo da se reši „častu vladne stranke. Ali ni to značilno za naše razmere V
Iz zaključka vladne stranke, da vstopi v volilno borbo, je bilo takoj razvidno, da se zopet povrnejo klme-novski časi in da zopet stopijo v veljavo stara sredstva korupcije in na-silstva.
Najprvo je treba uvaževati, po kako škandaloznem volilnem redu se pri nas voli. Sedanji volilni red je uvedel Khuen v to svrho. da bi docela zlomil moč opozicije v mestnem zastopu. Ni mu bilo dovolj, da je mestno avtonomijo zožil in omejil na minimum in da si je vlada pridržala pravico potrditve izvoljenega župana, nego je celo — poleg tega, da sme oblast razpustiti mestni občinski svet in postaviti svojega komisarja določil, da lahko vlada imenuje tudi vrhovnega župana. S tem je uničena vsa avtonomija. Mestni zastop je razdeljen v 3 razrede: v I. razred spadajo oni meščani, ki plačujejo na leto 1000 K davka, in madniki, ki plačujejo samo 140 K davka. Ta razred voli 16 odbornikov. S tem je dovolj paralelizo-vana moč neodvisnega meščanstva. V II. razredu volijo meščani, ki plačujejo najmanj 200 K davka, in vsi državni in deželni uradniki, ako tudi imajo mesečne plače samo 60 K. Ta razred voli 20 odbornikov in ima 1463 volilcev. Šele III. razred je prepuščen opoziciji: v tem razredu imajo volilno pravico vsi domačini, ki plačujejo 10 K davka, in vsi nedoma-čini, ki plačujejo 20 K. Ta razred, ki ima največ volilcev — preko 1900, voli samo 14 odbornikov. Toda to še ni bilo Khuenu dovolj. On je hotel, da zaostaja opozicija za vladno stranko ne samo po številu, nego tudi po inteligenciji; zato je določil, da se smejo za odbornike voliti samo take osebe,
Vozeč se proti Št. Petru sem uvidel, da bi bilo predolgo, tukaj čakati večernega vlaka. Zato sem se namenil s kolesom do Postojne. In preostajalo mi je še časa, da sem na pripravnem kraju razsedlal konjička in položil najprej njega, potem pa sebe v dišečo senožet poleg ceste. Z ozirom na dolgo pot je bil ta telesni položaj že sam ob sebi prijeten. Posladila mi ga je pa še neka Vi-pavka, ki je peljala svoje blago mimo mene. Ponudila mi je grozdja na prodaj in jaz seve sem sprejel ponudbo z veseljem. Vendar koliko sem grozdjiča pozobal, z ozirom na javni škandal, ki bi bil neizogiben, ne maram povedati. Zadostuj samo to. da sem ga kupil poldrugo kilo. Potemtakem je jasno, da so bili moji telesni počutki v najslajšem stanju. Pa tudi moja notranja čuvstva so bila na vso moč osrečevalna. Ko sem namreč tako tukaj leže in grozdje zobaje temeljito in vsestranski premišljal svojo turo, sem prišel do zaključka, da sem si z njo spletel nov list v venec svoje turistovske slave. Sicer ta list v primeri z drugimi listi mojega venca res ni   bil   bogve   kako   velik   — vsaj
ki imajo volilno pravico v d o učnem razredu. Tako III. razred ne more voliti opozicionalne iuteligencije iz II. ali I. razreda, ki jo v teh 2. razredih popolnoma uduši številno urad-ništvo.
A vkljub temu je stopila opozicija v težko borbo in postavila tudi v prvih dveh razredih svoje kandidate. V teh razredih je vse odvisno od uradništva; zato je vlada vporabila vso moč svoje avtoritete in sile, da vzdrži pod strogim poveljstvom uradniško vojsko. Glasuje se lahko javno ali z glasovnicami. Te dni so se neprestano širile vesti, da bo vlada vročila uradnikom šifrirane glasovnice, da bi se na ta način lahko po volitvi prepričala, kako so uradniki glasovali. Take in enake govorice so se širile. Končno so izšle te glasovnice. Res so prav Čudne — oranžastožolte in narejene tako, da je vsak lajik mislil, da jih ni mogoče ponarediti. Toda našel se je tiskar, ki je imitiral tako papir, kakor barvo samo s tem razločkom, da so znotraj natisnem z enakimi črkami opozieionalni kandidati. Madjaroni so bili besni radi te imitacije, ki bo vendarle pomagala marsikateremu uradniku, da bo lahko tako dal izraza svojemu prepričanju. Sedaj se zopet tiskajo nove madja-ronske glasovnice v raznih barvah, ki se bodo razdelile po uradih za jutrsnjo volitev. Madjaronska zmaga torej visi na — papirju.
Ni nam pač treba omenjati, da so predstojniki uradov pozvali k sebi podrejene uradnike in jim ukazali, da morajo glasovati za madjaronsko listino.
Te mestne volitve karakterizuj ej o jasno naše odnošaje. Pred vsem se je javno oživotvorilo koalicijo frankov-sko klerikalno.
Frankovci so razglasili, da postavijo kandidate v vseh treh razredih, dasi se ve, da imajo v 1. in 2. razredu zelo malo pristašev. To so storili, da se razcepijo opozicijonalni glasovi in se tako madjaronom pripomore do zmage.
In ker niso imeli za 2. razred niti dovolj kandidatov, izposodili so si trojico od klerikalcev. Najprej so jih hoteli pod svojo tvrdko kandidirati, da se ne opazi njihova zveza s klerikalci, toda javno so izjavili, da kandidirajo le kot ,,katoliŠki meščani." Istotako so Frankovci v 1. volilnem razredu izmed 6 kandidatov (a treba jih je 16) postavili vodjo tukajšnjih klerikalcev Marchettija. Sedaj se na vse načine izvijajo in hočejo ta fakt potlačiti, ker se boje, da se bodo proti temu puntali njihovi pristaši Ž i d j e (katerih je največ v Frankovi stranki;. Tako oni spajajo kat. klerikalce z Židi!
Toda glavno je, da so napred-njaki s svojim hudim bojem v 3. volilnem razredu prisilili vlado, da je popolnoma odkrito priskočila na pomoč Frankovcem. Kar je inteligence v 3. volilnem razredu, so vsi za kandidate napredne stranke, med tem ko imajo Frankovci
Snežnik ni nebotičen in hoja nanj ni vratolomna, kakor sem že v začetku omenil — pa bil je svež in zato mnogo vreden. Pa še bolj ko vse to me je osrečavalo nekaj, kar je bilo do zdaj samo pritajena moja želja. Odgrnila se mi je perspektiva, ki mi je kazala vratca, vodeča v hram literarne nesmrtnosti. Namreč bas tam v seno-žeti za cesto mi je prišlo spoznanje, ki utegne postati velikanskega pomena za našo mlado književnost, spoznanje namreč, da bi bila tura na Snežnik izboren sujet za potopis. In ker sem, poznajoČ svoje vrline, bil trdno prepričan, da se mi ta potopis mojstrsko posreči, katero prepričanje gojim neomejeno še tudi danes, zato sem v duhu že naprej videl svoje ime tiskano v prvi književni zgodovini naši, ki v bodočnosti izide na svetlo.
VoČigled taki zavesti, ki je bila vrh tega, kakor rečeno, združena z najslajšimi telesnimi počutki, mi pač ni treba omenjati še posebej, kako sem dobro zaspal, ko sem se bil povrnil s polnočnim vlakom v Ljubljano.
K.
u hiši žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda.
VII.
Prosen se ni motil, ko je sklepal iz Markove upalosti in izraza žalosti, da ima tudi ta vedno veseli in zabavni pisatelj svoje posebne skrbi in svoje tajne bolesti.
Marko že več tednov ni videl Lavre in tudi ni želel, da bi jo videl. Iz druge strani tudi Lavra ni poskusila,  da bi ga srečala.
„Bile so grde sanje ; treba je pozabiti.u Tako je bil rekel Marko tisti dan, ko je šel iskat Lavre, a je ni našel doma.
Trudil se je pač, da bi izbrisal to epizodo z Lavro iz svojega spomina, a posrečilo se mu ni. Udarec, ki ga je bil zadel, je bil prehud. Sprijaznil se je bil z mislijo, da opusti svoje samotarstvo, upal je ves mesec, da se mu nasmeje tiha sreča in veselil se je je vsak dan bolj —-potem pa so razpadli vsi njegovi upi kar na mah in spoznal je nenadoma, da je bil  prevaran.   Vse je v njem
krvavelo in ni se mogel utolažiti. V8akdo drugi bi se bil smejal, Marko je jokal: vsakdo drugi bi bil rekel, da ne more biti prevaran in osmešen, kdor še ni bil ljubimec, a Marko se je čutil osmešenega in prevaranega. Vsakdo drugi bi bil rekel, da ni vredno misliti na žensko, ki pozna že toliko moških. Marko pa ni prišel na to misel.
Tudi če je poskusil samega sebe in svoj slučaj ironizirati, se mu to ni p< prečilo.
„Za vsem tem mora tičati nekaj posebnega. Kar brez vzroka se Lavra ni izneverila. Lagala ni in čemu naj bi lagala.u
Vedno in vedno so se vsiljevale Marku take misli in končno jo je začel seveda le v svojem srcu celo opravičevati. Češ, da ji je naložil predolgo poskušnjo in da je v svoji samoti po pravici začela dvomiti, da jo res ljubi, Saj bi se bil sicer po nekaj dnevih vendarle oglasil pri nji.
Že se mu je začelo mehčati srce, ko je nekega večera slišal pred svojimi vratini precej glasno govorjenje. Stopil je k vratom in slišal Lavro. Spoznal je natančno njeu glas in njen
— ničesar delati, nego sm» bo zado-vojiia s krpanjem. — —
Iz vsega tega se jasno vidi, cU „nova4* vi a«hi ne bo dolgega veka Kriza ni odstranjena, ona je sam<> odgođena, a definitivno jo morejo rešiti samo nove volitve in na t* ne bomo dolgo čakali
Srbska vlada trgov, provizorija z Avstro-Ogrsko sploh sklepala ne bo,
nego se začne takoj pogajati o definitivni trgov pogodbi, a zaključila nf bo niti te, ako Avstro-Ogrska ne da Srbiji vetarinarske konvencije. Teg* stališču se bo srbska vlada držala in ako dunajski kabinet ne vsprejm« srbskih predlogov, potem se bo carinska vojna nadaljevala.
Sedaj v Srbijo ne prihaja nobeno blago iz Avstro-Ogrske, ker io carin-tako velike, da jih nihče noče plačati, nego si vsakdo rajše  naročuje blago v Nemčiji, Angliji in Franciji. V Zemunu se nahaja okolu 600 vagonov različnega avstrijskega blaga, ki čak t da    se   zaključi    trgov. provizorij, pa da se potem importira ▼ Srbij« ali   do  tega   ne   pride   tako kmalu oziroma trgov, provizorij se sploh n* zaključi, ker od njega bi imela koristi samo Avstrija, a  Srbija samo^či.-t škodo, pa bi bila Srbija neumna, k<» bi tak provizorij zaključevala
Pogajanja «• trgov, pogodbi ^ še niso začela, ali se gotovo začno v najkrajšem času, četudi je zelo dvomljivo, da bi ona imela kakih vspehov. ker Avstro-Ogrska ne mara popuščat. a Srbija bitno niti za las ne bo popustila, to je gotova stvar. Vsak^ trgov, pogodba z Avstrijo, v katerej ne bi bilo veterinarne konvencije, bi pomenila pomaganje avstrijskih industrijalcev od srbske strani ta lastni škodo, a Srbija nima računa, da največjemu svojemu sovražniku pomai: a sebi škoduje.
Bolgarski umetniki so pooblastili srbske svoje tovariše, da se oni obrnejo do slovenskih umetnikov in jih pozovejo na drugo jugoslovansko razstavo, ki bo v Sofiji. Srbski umetniki to svojo zadevo tudi izvršijo, a <>d slovenskih umetnikov je odvisno, bo-li letos v Sofiji jugoslovanska umetnišk i razstava — brez Slovencev.
Glavno besedo pri  pripravah za razstavo imajo starejši bolgarski ume* -niki, ki pa niso Bolgari nego Čehi in Rnsj in zato bi radi dali razstavi v-slovanski značaj, pa nameravajo pozvati na razstavo tudi češke in rusk* slikarje    Ali mlajši  bolgarski umetniki  so  tej  ideji  nasprotni in zaht< vajo. da imej razstava čisto jugoslov. značaj, kakor se   je sklenilo 190-4 v   Belgradu.    Kakor  slišim,  so tudi srbski   umetniki   nasprotni  temu, da bi se pozivali  na j u g o si o v a n s k o razstavo tudi Cehi in Rusi, ker je po pravilih -Lade~. ki   razstavo priredi, to nemogoče.   Zadača „Lade* je, da prireja jugoslovanske umetnišk razstave   brez vsakih olrugih prnm
BV Dalje v prilogi. ~&S
smeh.    Razločil   je    tudi natančno, de je Lavri odgovarjal  hripa? moški glas, glas moža, ki je nekoliko pr^ več pil.
Poslušal je napeto in razločil kako sta Lavra in njen spremljevalec šla po stopnjicah. odprla vrate in jiii zaklenila za seboj
Ves prepadel se je Marko vrnil na svoj sedež pri pisalni mizi in >r zaklel, da ne bo nikdar več mislil na to propadlo žensko. Toda vdrugo mu je prišel ta dogodek najprej na mise in pekoča žalost je legla na njegov srce.
Tudi se mu je začela Lavra smiliti. Rekel si je,  da  bo  zdaj padal, od dne do dne globje.   dokler se po polnoma ne pogrezne v blatu.
Naj se je   Marko trudil, kolikoi je hotel,   Lavra   mu  ni šla iz misli Ljubil jo je še vedno.    Nekaj dni > tega ni hotel priznati, a končno je h' v svoji resniceljubnosti storil tudi to Rekel   si  je pač,   da ni vredna nje gove ljubezni,   daje navadna lahk* živka,   ali razum in srce hodita rada po različnih potih.
Marko ni mislil, da bi se Lavn še kdaj približal. V tem je bil trden
1. Priloga ..Slovenskemu Naroda" št 63, dne 17.
Stališče mlajših bolgarskih in vseh srbskih umetnikov je popolnoma pravilno in zato bodo morali starejši bolgarski umetniki — oziroma profesorji slikarstva — ki niti Bolgari iiiso, popustiti in se pokoriti pravilom .Lade--.
Se jugoslovanska ideja, ki ima dovolj realne in solidne podlage, ni ilovolj močna in popularizovana. pa najdejo fantasti, ki hočejo delovati na tako obsežnem terenu, kakor je nikdar izvedljiva, sentimentalna misel
vseslovanska. Najprej se moramo Jugoslovani medsebojno dobro vpo-znati in zbližati, a potem lahko nastopimo kakor celota napram vsem severnim Slovanom. Poseben, jugoslovanski kulturen tip se lahko vstvari, ali skupen vseslovanski kulturen tip je nemogoč, ker so preveliko razlike, ki delijo Jugoslovane od Slovanov na severu. V ostalem, to je menda danes že vsakemu dovolj jasno, ali pri vsem tem se še najde ljudi, ki so hipnotizirani od vseslo-vanske misli.
Iz zanesljivega vira sem zvedel, da se med bolgarskimi makedonskimi revolucij on arj i organizira pod vodstvom znanega Sarafova nova frakcija, ki hoče popolnoma opustiti četovanje in začeti zopet z bombami, ali v večjem obsegu kakor spomladi 1903. 1. Ti anarhisti nameravajo z dinamitom razrušiti vse konzulate in konzule tujih držav pobiti, samo da bi provocirali intervencijo velikih sil.
Razgrete glave! Ti ekstremni elementi med makedonskimi revolu-eijonarji mislijo, da na tak način priborijo Makedoniji avtonomijo, a dosegli bodo — ako svoje pretnje izvršijo — okupacijo Makedonije. Cesar gotovo ne želijo in kar bi zadalo smrten udarec ne samo makedonskemu prebivalstvu nego tudi ravnokar pr obuj eni in bujno cvetoči jugoslovanski ideji.
V ostalem, avanturist Sarafov ima zelo , malo pristašev, a še manj dobi ljudi za izvršitev svojih načrtov. Sarafovljeva anarhistična politika je že doživela popolen tijasko 1. 1903. in od takrat se zanj živa duša ne zmeni več.
Srbske čete postajajo vedno aktivnejše. Teh dni je imela četa dvanajstih ljudi zopet bitko z redno turško vojsko. Četa je bila uničena, ker je stalo proti nji okolu 200 turških vojakov, ki so imeli velikanske izgube in se ne morejo ponašati s svojo _ zmago u.
Ta bitka je interesantna po mestu, kjer se je vršila. To je namreč bilo pri vasi Drenovcu, v prilepskem okraju bitoljskega vilajeta, a tako daleč na jug srbske čete še niso hodile.
Pomlad se bliža — začetek četo-vanja. Bitke med vstaši in turško v.jsko bodo sedaj na dnevnem redu. N» katera znamenja kažejo, da se bo letošnje četovanje vodilo v večjem stilu kakor poslednji dve leti.
Videl je ni nikdar, ali slišal jo je vsak večer. Iz začetka se je to zgodilo slučajno, potem pa je začel paziti, kdaj da pride domov. Nič več ni zvečer pisal, kakor je bila njegova navada, nego je hodil po svoji sobi gor in dol in prisluškoval pri vratih. Vsakdo je moral mimo njegovih vrat, kdor je hotel iti po stopnicah. Kmalu je že po hoji razločeval prebivalce hiše žalosti. In kmalu je spoznal, da ima tudi ta hiša svoje skrivnosti, dasi je vedno misli, da je le dom resigna-cije in brezupnosti.
Ves ta trud je bil nepotreben. Lavra se je vračala domov navadno proti enajsti uri. Vedno je glasno govorila ali se smejala ali celo zapela kako pesemco. In nikdar se ni vračala sama domov. Tik pred Markovimi vratmi je vselej pripravila svojega spremljevalca do tega, da ji je moral kaj odgovoriti.
„Nalašč dela to, da bi jaz vedel za njeno početje. To je njeno maščevanje.u
Tako je menil Marko, a skušal je zaman si raztolmačiti kako zadoščenje more to biti za Lavro.
(Dalje prih.)
Uolilna reforma pred par-
Na Dunaju, 16. marca.
Današnja seja se je pričela med splošno napetostjo. Za govornika je bil namreč oglašen grof Trautt-mansdorff, poslanec, ki že tri leta sedi v zbornici, a še doslej ni nikdar govoril. Na splošno presenečenje se je mož pokazal kot spreten in temperamenten govornik, dasi se je preje mislilo, da nima nikakih govorniških sposobnosti in da sploh ni zmožen, se udeležiti kake debate.
Grof Trau 11 m ansdorff je na-glašal, da je imel danes prvič in najbrže tudi zadnjič priliko, govoriti v tej zbornici. Naša politika se je vedno trudila, da bi bila poštena in patri-otična; te naše politike ne bo moglo predrugaČiti niti to ministrstvo, kateremu so sicer že itak določeni zelo kratki dnevi. Od svoje začrtane poti ne bomo odstopili in tudi pri preso-jevanju volilne reforme nas bodo vodili oziri za blagor in koristi države. Da se bo tudi v Avstriji poskusilo s splošno volilno pravico, sem vedel. Kaj se že ni vse v Avstriji poskušalo ! Vendar sem si to stvar nekoliko drugače predstavljal. Mislil sem, da bo splošna volilna pravica zadnje sredstvo za avstrijsko vlado. Prepričan sem bil, da bo splošno volilno pravico uvedel velik, dalekoviden državnik, ki bo otvoril nove perspektive, s katerim bi se zboljšale žalostne razmere na Avstrijskem. In kaj se je storilo ? Ničesar, samo negotovost o naši bodočnosti je še večja kakor je bila preje in nikdo, ki misli pošteno, ne more pričakovati, da bi bila ta od vlade predložena reforma kaj izbor-nega in dovršenega. Nato je govornik podrobneje razpravljal o volilni reformi in se izrekel proti splošni in enaki volilni pravici. Brez temeljite revizije obstoječe ustave ne bo nobena volilna reforma ničesar koristila. Splošna volilna pravica je in ostane zadnje sredstvo. Splošna volilna pravica bo prišla, ker mora priti. Ako to sredstvo ne bo pomagalo in ako se razmere ne izboljšajo, potem mora priti absolutizem, ali pa mora razpasti država. Ker je govornik prepričan, da ideja volilne reforme v Avstriji ne bo izginila z dnevnega reda, zato je proti tej volilni reformi, ker je uver-jen, da mora priti, ako le-ta ne postane zakon, druga boljša volilna reforma.
Mladočeški posl. dr. Stranskv se je v svojem govoru zavzemal za enako volilno pravico, ki izvira že iz enakosti vseh državljanov, zajamčene v državnih temeljnih zakonih, in kritikova! vladno predlogo, ki je dejansko poniževalna za Čehe in ki ščiti samo nemške interese. Govornik je zahteval, da se zviša število čeških mandatov; Čehi bodo z vsemi močmi podpirali Poljake, da se jim da primerno število mandatov; zato pa pričakujejo, da jih bodo tudi Poljaki lojalno podpirali v njihovih težnjah. Govornik je končal svoja izvajanja z apelom na nasprotnike volilne reforme: Dajte brezpravnim ljudskim masam njihove pravice! V sporazumljenju in miru ne samo narodov, marveč tudi ljudskih slojev je zagotovljena boljša bodočnost avstrijske države.
Bukovinski nemški poslanec dr. Skedl se je v principu izrekel za vladno predlogo, ki tvori prvi korak k sporazumljenju med avstrijskimi narodi. Govornik je zahteval, da se Bukovini da še en nemški mandat in da se čim najpreje predloži zakonski načrt o reformi gosposke zbornice.
Poslanec prof. Kienmann je kritiziral vladno predlogo in se zlasti pritoževal proti krivični razdelitvi volilnih okrajev  na Nižjeavstrijskem.
Poslanec kranjskega veleposestva grof Barbo je obžaloval, da se hočejo z novo volilno reformo spoditi iz zbornice edine, vsak čas k delu pripravljene stranke, zastopniki trgovskih zbornic in veleposestva. V svojem govoru se je obširno bavil z razmerami na Kranjskem in nagi ašal, da se imajo Slovenci brez dvoma zahvaljevati Nemcem, ako se nahajajo sedaj na višji kulturni stopnji kakor drugi slovanski narodi.  Vlada je kratko-
marca 1906,
vidna, ako smatra Kranjsko kot Čisto slovensko deželo. Davčna moč Nemcev na Kranjskem je veliko večja kakor ona Slovencev. Vlada se izgovarja, da ne more za 18.000 Nemcev na Kranjskem napraviti posebnega volilnega okraja. A to je prav lahko mogoče. Najboljše bi bilo, ako bi se hotela dati 18.000 Nemcem na Kranjskem njihova pravica, da bi se uvedel proporcionalni volilni sistem. Barbo je zaključil svoj govor z apelom na nemške stranke, naj se zav-zemo za svoje rojake in naj ne žrtvujejo kranjskih Nemcev.
Za Barbotom je govoril Poljak Petelenz. V svojem govoru se je izrekel za splošno volilno pravico, a izjavil, da bodo Poljaki glasovali za predloženo volilno reformo samo v slučaju, ako se ugodi njihovim upravičenim zahtevam. Zahteva nemških strank, da se jim zagotovi dosedanje posestno stanje, je krivična in se ji ne sme ugoditi, ker ni dopustno, da bi Nemci tudi v bodoče imeli premoč in nadvlado v Avstriji. Govornik je polemizoval proti izvajanjem nemških poslancev Pergelta, Lemiseha in Le-eherja in končno odločno zahteval, da se pomnoži število mandatov v Galiciji.
Kot zadnji je govoril posl. Lin-dner, ki se je pritoževal, da se je Nemcem v Sleziji dalo premalo mandatov, in zahteval, da se predloži zbornici narodnostni zakon, s katerim se naj določi nemški jezik kot državni jezik v Avstriji. — Seja se je na to zaključila. Prihodnja seja bo v torek ob enajstih dopoldne.
Državni zbor.
Dunaj, 16. marca. V začetku seje je bilo oddanih več interpelacij. Deželno sodišče v Ljubljani zahteva izročitev posl. dr. Tavčarja kot odgovornega urednika. — Posl. H o f-mann je interpeliral trgovinskega ministra zaradi globe za razglednice, ki so popisane na naslovni strani. — Nato je trgovinski minister grof Auersperg odgovarjal na razne interpelacije, med tem tudi na interpelacijo poslanca Biankinija o izpopolnitvi dalmatinskih pristanišč. Poudarjal je, da je državna uprava vedno smatrala za svojo dolžnost, skrbeti za zadostno urejena pristanišča v Dalmaciji. Seveda vsega ni mogoče naenkrat izvršiti. V podobnem smislu je odgovarjal tudi na interpelacijo italijanskih poslancev zaradi ureditve primorskih pristanišč, posebno koprskega. Glede pristanišča v Opatiji je povedal, da se namerava sedanji pomol razširiti, kar bo veljalo 135.000 K. Da pa se državni proračun preveč ne obremeni, začela se bo vlada pogajati glede prispevanja z občino V o 1 o s k o-Opatij a.
Potem se je nadaljevala debata o volilni reformi, o čemer poročamo na drugem mestu.
Absolutizem na Ogrskem.
Budapešta, 15. marca. Vodilni odbor koalicije je sklenil v današnji seji razglas, da ni treba priznati za veljavne pogodb, ki jih je sklenila vlada brez pooblastila parlamenta; nadalje se pozivajo denarni zavodi, naj ne dovolijo vladi najmanjšega kredita; kraljevi komisarji se p r o gl aš a j o z a b r ez p r a v n e , plačevanje davkov je nepatrijotično itd.
Ministrski svet je sklenil razpustiti vodilni odbor koalicije zaradi najnovejšega sklepa, ker si je lastil čimdalje večje pravice ter postal takorekoč država v državi. Ščuval je javno avtonomne oblasti na upor, sploh si je lastil pravice in delokrog nad pravomoćno vlado.
Ta vest ni po deželi nikogar presenetila, temuč se govori, da je koalicija s svojim sklepom hotela sama izzvati razpust. Predsednik Justh je izjavil, ko so mu sporočili vest o razpustu: „To ni mogoče; nikoli ne bo vlada izvršila te prepovedi." Posl. grof Andrassv pa je rekel, da bo razpust dobro vplival, ker se bo ves narod lahko prepričal, da vladajo na Ogrskem ruske razmere, člani koalicijskega odbora se bodo seveda slej ko prej zbirali v privatnih stanovanjih, toda
svojih sklepov ne bodo mogli razglašati po časopisih, ker bi jih vlada sicer konhskovala.
Konec carinskega spora s Srbijo.
Dunaj, 16. marca. Danes popoldne je bila v ministrstvu zunanjih zadev konferenca avstro-ogrskih in srbskih delegatov zaradi trgovinskega provizorija. Doseglo se je popolno s p o razumi j en j e ter je s tem konec carinske vojne med obema državama. Pogoji za sklenitev miru so sledeči: Srbska vlada naroči svojim carinskim uradom, da postopajo z blagom iz Avstro-Ogrske po merilu največje ugodnosti; blago, ki je došlo pred 1. marcem, se zacarini po starem tarilu. Istotako odredi avstrijska vlada s posebno naredbo, da se dajo srbskim proizvodom največje ugodnosti. Podobno naredbo izda tudi ogrska vlada. Uvoz in prevoz mesa in perutnine iz Srbije se dovoli brezpogojno, u v o z žive živine pa le od slučaja do slučaja. Pogajanja glede definitivne trgovinske pogodbe se prično prihodnji ponedeljek.
Srbska skupščina.
Bel grad, 16. marca. Skupščina je sprejela vladni predlog, da se odgodi do 2 2. aprila. Proti od-goditvi sta ostro govorila narodnjaka Veliković in Rafajlović, češ, da se z odgoditvijo hoče vlada izogniti odgovoru na njihove interpelacije zaradi srbsko-angleškega di-plomatičnega razmerja in zaradi rešitve zarotniškega vprašanja. Veliković je naglašal, daje Srbija danes od vseh držav zapuščena, tudi od Rusije, zato bi bilo potrebno, da si pridobi Anglijo za prijatelja, ki ima velik vpliv v raace-donskih in turških zadevah.
Reorganizovano orožništvo za Macedonijo.
Carigrad, 16. marca. V proračunu, ki ga je izdelala finančna komisija, je določenih 23,815.293 pia-strov (100 piastrov = 21 K 70 h) za orožništvo. Od te vsote pride na reorganizovano orožništvo 16,375 piastrov, Predpisano število reorgani-zovanega orožništva pod poveljstvom i talij auskega generala Degiorgisa znaša 133 Častnikov in 4325 orožnikov, v istini pa je le 115 častnikov in 3311 orožnikov, ako ne prištejemo naraščaj v solunski orožniški šoli 400 mladeničev. Dosedanji uspehi re-organizovanega orožništva so prav povoljni ter ima posebno kmetsko prebivalstvo veliko zaupanje do orožnikov.
Ugodne državne finance v Italiji.
Rim, 16. marca. V zbornici je predložil finančni minister Luzzatti zakonski načrt o gradnji novih železnic ter izjavil, da država lahko dogradi vse projektovane železnice, ker so državne finance zelo ugodne Do konca februarja t. 1. so izkazovali državni dohodki prebitka 58 milijonov lir, a do konca leta bo prebitka najmanj 60 milijonov.
Nova vlada na Francoskem.
Pariz, 16. marca. Radikalni in socijalistični časopisi pozdravljajo enako navdušeno program nove vlade, ter izjavljajo, da je sedaj konec dvoumnemu položaju, ki je bil pod Rouvierom. Sedanjo vlado smatrajo za resnično republikansko in demokratično. Opozicijski časopisi pišejo, da je glavna naloga sedanjega ministrstva, zagotoviti vladni skupini bodoče volitve.
Po volitvah.
Šmartno pri Litiji.
„Zora puca, bit' Če dana".
VeleznaČilne in jako poučljive so bile volitve v občinski svet, ki so se izvojevale dne 5. in 6. t. m. v veliki šmartinski občini pri Litiji. Ta dan je že drugič pokazal naš preprosti kmet, da se ne da več voditi za nos raznim brezpomembnim možakarjem in naši politikujoči duhovščini.
Kakor je še vsem v živem spominu, smo imeli 28. dec. 1. 1. občin-
ske volitve za obširno občino Šmartno pri Litiji. Tu je prvikrat stopil naš preprosti kmet iz lastnega nagiba proti politikujoči duhovščini, ter sijajno zmagal v vsob treh razredih. Ta zmaga je bila tako sijajna, da je frčal „mirni in za vse dobro vneti44 naš dekan A. Zlogar iz vseh treh razredov.
Umevno je, da tak poraz ni dal spati našemu dekanu, temveč gruntal in gruntal je v družbi svojih dveh-kaplanov, — a obenem iskal celo pomoči v Ljubljani pri vseh katoliških kapacitetah, -— hudobni jeziki celo trde, da je prosil pomoči celo samega škofa. — Mož je v istini vložil dolgovezen rekurz zoper to volitev, a vsled dolgega gruntanja zamudil postavni rok vlaganja rekurza. A naša, slavna c. kr. nad vse pravična vlada je vpoštevala ta rekurz, akoravno j e b i 1 tri dni po preteku pravega časa vložen ter razveljavila volitev popolnoma. A čuj, slovenski svet! Volitev ni bila razveljavljena na podlagi raznih od dekana naštetih nepravilnosti, temveč edino le radi tega, ker so se dne 28. dec. 1. 1. izvršile volitve tako za podžupane, odbornike in namestnike, mesto da bi se bile vršile volitve posebej za podžupane in odbornike, a posebej za namestnike. Čud o m* se le Čudimo, da naša skrbna vlada že prej ni zapazila te nepravilnosti, ko so 16 vendar leta in leta vršile volitve tako, da so bile končane v enem dnevu.
Črno ni belo! •
Vsled 1 razvelj avlj en j a prvotnih volitev so se vršile nove volitve dne o. in 6. marca.
In naša duhovščina je napela vse svoje moči, vporabila vsa svoja sredstva, hoteČa na vsak način zmagati. In agitacijska sredstva so bila naravnost nesramna.
Prvo in glavno agitacijsko sredstvo je bilo to-le: Naša prečastita duhovščina, na čelu ji seveda slavno-znani „glavni tajnik šolske družbe sv. Cirila i r. Metoda" dekan Anton Žlogar — je trobila vernim poslušalcem, da bodo liberalci, ako dobe občino v svoje roke, takoj sezidali celo palačo za ŠOlO« In to bo veljalo kar stoti -soče, kar je br»-z potrebe, kajti sedanja šola popolnoma zadostuje za Šmartno. Učiteljev y- dosti štiri, več jih ne potrebujemo, vsak že lahko nauči svoje učeme, saj jih ni preveč v enem razredu, ako jih je okrog 80—90. Kako se mora otroke temeljito učiti v šoli, o tem bi pač največ vedel povedati kaplan Kralj, ki jih uči s pomočjo palice — da jim lije kri iz nosa. ust in ušes — in prepisovanja dotičnih odstavkov včasih do 50krat.
Drugo sred>t vo je bil civilni zakon. Tu se je naša duhovščina lotila najboljših agitatorjev — žena. Kaj bo, kaj bo, ako dobe liberalci občino v roke! Takoj bodo vpeljali civilni zakon. Tri leta te bo imel, potem te pa zapodi in vzel bo drugo. No, potem bo ravno tako na svetu pri ljudeh, kakor pri mačkah meseca suš* a. In v podkrepljenje te svoje trditve, so pridno vabili raz prižnieo k podpisovanju onih pol za nerazdružitev zakona. Koliko podpisov in križev so dobili na one pole. ne vemo, a le toliko vemo, da so se podpisavali celo taki fantiči in deklici , ki bi pravzaprav še vedeti ne smeli, kaj je zakon. In tu pač pridejo v pošt- v besede sv. pisma: gorje onim, po katerih pride pohujšanje
Tudi po pooblastilih je segla naša duhovščina z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Neka vdova je prišla k dekanu plačat pogreb j.o svojem možu. l>ekan je revo toliko časa obdelavah da mu je podpisala pooblastilo. Vzor katoliki so si celo preskrbeli takih pooblastil, ki jih do-tičniki niti dali niti podpisal] niso. in celo z pooblastili iz Amerike so hoteli voliti
Ker pa je naša prečastita duhov« ščina vendar prišla do prepričanja, da v>;i agitacija nič ne izda in da ni tistega vspeha, kakršnega je pričakovala, je segla po prižnici.
Štirinajst dni pred volitvijo seje s šmartinske prižnice tako ob 6. uri zjutraj, kakor tudi ob 10. uri dopoldne edino le strastno agitiralo za ob-1 činske volitve, mesto da bi M oznan-jevala božja beseda. Tu se je na - dolgo in na široko razkladalo, kaj bodo vse vpeljali liberalci, ako zmagajo, da bodo postavili novo šolo, ki je čisto nič treba ni, da bodo vpo* Ijali civilni zakon itd. In naš „tihi" dekan, ki drugače tako tiho in dolgočasno pridiguje, da ljudje kar dreni* ljejo, se je tako razvnel, da smo menili, da bo znorel Pri teh pridigah je prišla tudi opravičba na dan, zakaj še nimamo orgelj. Cerkev je še prevlažna, škoda orgelj, denar se je pa porabil za popravi* cerkvenih poslopij, za farovž. Samo škoda, zakaj se nam ni povedalo, koliko štedilnikov se je zavrglo, predno se je do pravega prišlo in druge male mar lenkosti. In končni amen te agitacije
1166
je bil: Pravi možje v občini so le oni, ki vam jih priporoča naša duhovščina.
V Avstriji smo res še zaostali. Nobeden drug stan ne sme zlorabljati svoje službe v agitacijske namene, edino le duhovščini je vse dovoljeno. Kak hrup bi zagnali naši katoličani, ako bi kak glavar ali sodnik porabil svojo službo za to, da bi agitiral za svojo stranko. Takoj dobi plavo polo.
„Kaneel paragraf" ven!
In prišel je dan volitve. Naš „Je-rebičarw je že na vse zgodaj lovil na pragu svoje gostilne volilce ter jih vabil na rajmohtu.
Kmetska stranka se je Čudovito držala.
Pri volitvi podžupana za Šmartno kakor tudi Javorje je častno zmagala, akoravno je pripeljal precej volilcev znani fajmošter Indof, ta oboževatelj javorske rože. —
Edino le pri podžupanski volitvi za Libergo so prodrli „kršanski možje"; kajti tu ni postavila kmetska stranka niti kandidata.
Strasten je bil boj za 111. razred. V tem razredu je 366 volilcev in prišlo je volit nad 60° 0 volilcev Kandidati kmetske stranke so dobili 106—110 glasov, a nasprotniki, kandidati „stranke kimove ev~ so dobili 96—105 glasov. Edini dekan Zlogar je dobil 106 glasov, ker mu je dal 1 glas volilec kmetske stranke, ker ni hotel sam sebe voliti. In slučaj je hotel, da je žreb govoril v dekanovo korist.
Volilci kmetske stranke so se naravnost čudovito držali. Vsa čast jim, posebno zavedno so se držali volilci iz Ninterjevca in Riharjevca. To so pravi slovenski korenjaki. Ako bi imela kranjska dežela take volilce, no, potem takoj odklenka vsem norobe-politikom. ki se zbirajo okrog „Do-nioljubau. A tudi šmarčani niso zaostali in pozabiti ne smemo vrlih Zavrstnikov.
Drugi razred je prišel slučajno v roke „katoličanov-, kajti, ako bi komisija ne bila tako hitro sklenila volitve, zmagala bi zopet kmetska stranka s 5—6 glasov večine. A v resnici je bila večina volilcev na naši strani, kajti „stranka kimovcev" *e zmagala le s pomočjo 3 reci treh dekanovih glasov ins pomočjo glasu p o s oj i 1 ni c e. Kmetska stranka je dobila 29 glasov, a nasprotniki 30—31 glasov, samostojnih volilcev torej le 26—27. V tem razredu je vseh volilcev 82. volilo jih je torej celih 75° „.
Naravnost nepričakovano sijajen je bil pa vspeh v I. razredu. Zmagala je naša stranka z 12 glasovi proti 5. »Katoliška ljudska stranka" je dobila sedaj 2 glasu manj. kakor pri volitvah 28. dec. 1905. Vzrok temu nazadovanju je pa iskati edino le v kaplanu Kralju. Mož se je po porazu v III. r a r r e d u tako upijanil, da so ga morali domov s p re miti in vsled tega se ni mogel udeležiti volitve v I. razredu ne za svojo osebo ne za častnega člana dekana LavrenČiča. G. dekanu LavrenČiču priporočamo tega pooblaščenca za prihodnje najtopleje.
Ravno tako sijajno je zmagala „kmetska stranka- drugi dan pri volitvi 2 namestnikov v vseh treh razredih. „Kmetska stranka ima torej 11 odbornikov in 7 namestnikov, „stranka kimovcev" pa 7 odbornikov in 1 namestnika.
Kakor se pa sedaj čuje. je menda tako dekan kakor tudi „kmetska stranka" vložila rekurz zoper te volitve. — Prvi baje zoper volitev III. razreda, a drugi pa zoper volitev II. razreda.
Radovedni smo, komu sedaj naša c. kr. vlada ustreže. Ako hoče biti pravična in tenkočutna, bo pač ustregla drugemu rekurzu, posebno z ozirom na to, da mora vpoštevati glas kmeta, ko je dvakrat tako odločno povedal, da hoče biti sam svoj gospodar.
Ako pa ustreže samo pobožni želji dekana Žlogarja in drugov. ki se je izrekel, da prej ne odneha, dokler ne zmaga, potem zve ves slovenski svet. da naš c. kr. deželni predsednik ne nosi zastonj svojega imena in da mu je on dekan več, kakor na stotine koristnih in značajnih davkoplačevalcev.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. marca.
— Narodna zavednost komikih Slovencev. Grautscheva volilna reforma je vzbudila koroške Slovence, da prirej ajo na vseh krajih protest ne shode proti tej volilni preosnovi. Tudi v nedeljo prirede devet shodov. Da bi njihova narodna zavednost ne omagala!
— Zakotna nemška šola ¥
Spodnji Šiftki. V zadnji seji občinskega odbora v Spodnji Šiški je prišla na dan prav zanimiva skrivnost. V
Spodnji Šiški se je na tihem ustanovila skrivna nemška šola. Bivša franČiškanka, grofica Auersperg, je lani blizu kolodvora v Spodnji Šiški kupila hišo in v njej napravila nemško šolo, ne da bi bila pristojna oblastvaza to vedela. V šolske svrhe je grofica Auersperg hišo prezidala — a oblastva ne vedo o tem ničesar. Nabobnala jo potem otroke iz Spodnje Šiške in ti obiskujejo to šolo — oblastva pa zopet ničesar ne vedo. Od otrok, ki to šolo obiskujejo, pobira grofica Auerspergova šolnino, toda oblastva tudi o tem ničesar ne vedo. Ta šola eksistira že več mesecev in oblastva ne vedo ničesar o tem. To je vendar škandal prve vrste. V prvi vrsti je za to odgovoren župan Burgar. Pač Čudno, da tako zavedna, tako napredna občina kakor je Spodnja Šiška, trpi za župana takega človeka, kakor je ta Burgar. Javni ljudski šoli dela ta župan vse mogoče ovire. Šišenska šola je nastanjena v štirih hišah. Za dve paralelki je bila pred nekaj časom najeta peta hiša, a župan, ki bi moral skrbeti za korist občine in šole, dela vedno in vedno ovire, da bi se rečeni paralelki n e nastanili v tej peti hiši. Zdaj ugovarja zoper to hišo, češ, da je v njej krčma. Toda za šolo je poseben vhod in za krčmo poseben, in zato niso njegovi ugovori nič drugega, kakor šikana. Župan Burgar nagaja slovenski šoli, ker bi rad imel, da se v Spodnji Šiški ustanovi nemška Šola. Iz njegovega odgovora na interpelacijo zaradi zakotne nemške šole je razvidno, da je natančno vedel, da ta šola eksistira in da je natančno poučen o razmerah. Vedel je torej, da je ta šola nezakonita, a vendar ni izpolnil svoje proklete dolžnosti in ni naznanil šolskim oblastvom, kaj se godi. Čudno je tudi, da okrajno gl a varstvo ni nič vedelo o tem. Ve ima kdo za pol ure predolgo odprto krčmo, izve to glavarstvo takoj, o zakotni nemški šoli pa nič ne ve? Morda se ne motimo, če domnevamo, da ve gospod Cron prav dobro za to šolo, a se dela gluhega in slepega. In najbrže ve tudi deželno p r e d s e dn i š t v o za to zakotno šolo, a neČe ničesar storiti, saJ J6 grofica Auersperg sestrična dvornega svetnika grofa Chorinskega. No, ker poklicana oblastva nečejo storiti svoje dolžnosti, bomo preskrbeli, da se jih v to prisili. Šišenčanom pa svetujemo, naj svojega žtipana Čimprej odstavijo.
— Po jeseniških volitvah. Sedaj  ko   zopet  mirno   dihamo prosti skrbi za usodo Jesenic in cele Gorenjske doline, moramo rešiti pozabnosti nekaj   jako   značilnih zanimivosti. Nemci so seve pri sklepanju tako nesimpatične jim  zveze s  klerikalci in še posebej z Zabukovcem imeli dalekosežne   politične   namene,   kar je stari,  domišljavi  ^uerch  tudi javno povedal, ko je rekel, da se bore „fiir das historisehe Deutschthum in Assling."   Če je Querch s tem tudi  priznal,  da  o   zgodovini nima pojma, in da je samo prevzet zgodovinske nemške nadutosti, je vender ta izjava kot   odkritosrčna vredna vse pohvale,   kajti   ona   utemeljuje tudi zakaj so Lukman, Max,  Pollanz itd. volili z Zabukovcem. V  tej  luči, in ako  se še  premotri volilno  listo, v kateri prevladujejo  tovarniški uslužbenci in   od  tovarne odvisni ljudje, dobi izdajalski čin župnika Zabukovca ono  infernalno   grdobo, katera je v tem slučaju tem večja, ker se skriva za verskim praporom. Ker je Zabu-kovec že dolgo „ dušni" pastir in agitator na Jesenicah, mu gotovo ni bilo neznano,   da   od   tovarne odvisnih ljudi    ne  bo   komandiral   on nego Lukman, saj še celo Šinkovcu ni bilo neznano to, ko je vzkliknil po volitvah v I. razredu: hvala  bogu, da nismo zmagali. In da Pongrac ne dela za vero, ampak za tovarno, mu je gotovo bilo tako poznano, kakor je   znana   povsodi  njegova deviza: klerikalci, liberalci kaj  so mi  mar; mar   so  meni  dekleta,   da jih čim  več  dobim.  Zato  bi  se morali vkljub znanemu fanatizmu in omejenosti Zabukovčevi čuditi, da je šel s takim ognjem v boj, ako nam ne bi
pomagala govorica, ki postaja vedno glasneja. daje Zabukovec delal po škofovem strogem ukazu. Dobro poznavajoči naivnega duševnega slabiča škofa Jegliča, so mu Nemci poslali iz tovarne pismo, kjer mu groze z novim los von Rom - gibanjem, ako ne prisili Zabukovca, da gre edino in brezpogojno ž njimi. In seve samo tega ne, da bi kdo oČi-vidno odpadel od vere, naj bo že potem tak ali tak brezverec. Če slovenski narod tudi ne živi, samo da živi in prospeva vera katoliška, četudi navidezno! Ip čeprav bi bila ta govorica samo dober komentar, je brez vsake dvojbe, da je Zabukovec delal sporazumno s klerikalno stranko, sporazumno s škofom. Pravega izdajalca jeseniškega je iskati torej na knezoškofijskem prestolu ljubljanskem.
— Zmaga vsled molitve. Ljubljanska škofija ima cvet katoliških duhovnikov. Brezdvomno pa je eden največjih in najlepših cvetov preški župnik Brence. Kolikor je že ta človek na prižnici klobasal neumnosti svojim precej potrpežljivim župlja-nom, to se ne da kar tako naglo napisati. Daleč okrog je znana njegova pridiga o pomarančah, katere je našel v cerkvi v zadnji klopi, pridiga o tistih dekletih, ki padejo itd. Pretočeno nedeljo se je ta velemodri mož zahvaljeval volilcem za občinske volitve. Rekel je pa tudi med drugim: „Samo molitev je pomagala, da smo zmagali." Zakaj se je pa potem volilcem zahvaljeval, če niso volilci pomagali zmagati V Zakaj pa je vedno letal okrog, kakor bi bil obnorel ? Zakaj so toliko stotakov zmetali za \«»litveV Čudno se zdi človeku, da so se pred volitvami posluževali takih pripomočkov, sedaj pa pravi Brence, da je molitev zmagala. Kaj ima res že tako slepo-verne župljane. da se jim upa take stvari klobasati? Zares nevednost ljudstva je še velika, ko so mogoče take pridige, kakor jih ima Brence. In zakaj :r.e je šlo pri volitvah ? Da bi Smovca spravili proč in Še druge take poštenjake. In Brence je molil za zmago Smovca, tistega Smovca, ki je grešil že zoper vse zapovedi božje! In molitev je pomagala, kakor pravi Brence. Kaj naj si pri tem misli človek, ki res drži na moč molitve. Alije po zdravi pameti in po pravem katoliškem prepričanju mogoče verjeti, da je molitev za Smovca bila uslišana? O Brence, Brence, zakaj tako ljudi slepite? Povejte jim resnico, zakaj ste zmagali! Pametnim ljudem, ki so vse videli in slišali, paČ ne bodete tega dopovedati, tistim teličkom pa, ki vam vse verjamejo, pa rajši recite, da so pomaranče zmagale, in gotovo vam bodo verjeli.
— Zakaj ni na Jesenicah molitev pomagala, da bi klerikalci zmagali? Ali je jeseniški Zabukovec manj „gor vzet" pri Bogu in pri tistem svetniku, ki je za volitve ? Ker vemo, da imata Brence in Zabukovec enake „žegne", si tolmačimo tako, da Bogu niso ljube narodne izdajice, kakor je eden tistih Zabukovec. Da bi Zabukovec ne molil za zmago, si ne moremo misliti, le v tem slučaju je morda opustil molitev, če se je bolj zanesel na Luckmanna, kakor na Boga. Mogoče je vse. Za danes samo konstatiramo, da imamo na Kranjskem že dvoje vrste duhovnikov t. j. take, katerih molitev doseže zmago pri volitvah (reprezentan Brence), in take, katerih molitev ne prinese zmage pri volitvah (reprezen-tant Zabukovec). To konstatiranje tudi nekaj pove.
— „Impozanten" klerikalni shod v Senožečah I  o tem shodu
smo prejeli daljši dopis, v katerem je rečeno : Resnici na ljubo blagovolite obelodaniti svetu, kako smešno sta dva skisana ljubljanska popa v nedeljo prišla k nam, da nam nave-žeta svoje neslane farbarije. Famulus Kleindienst se je pehal teden prej po okolici in da je lovil udeležnikov. Prigovarjal je vsem vprek, da se bo zbralo v nedeljo v graščini čez 500 tujih ljudi ter da se bo razpravljalo o gospodarskih in kmetijskih stvareh in o večkrat že zahtevani železnici čez Vrabce v Košano. Klobasal je I tako,  kakor bi bilo  vse v njegovi,
Krekovi in Lampetovi moči, kakor bi ti na mah lahko dosegli, kar hočejo. Z lece je pozival ženstvo, naj vzpodbujajo može, da pridejo na ta „pre-koristni shod. Hodil je od hiše do hiše iskat podpisov — lepše rečeno: podpise lovit in sam podpisaval cele družine na umazano polo, na protest proti reformi zakonskega prava. Ko so mu ženske že začele zapirati vi ;o i. vkljub v obraz vrženim psovkam ni naš Jaka miroval. Postal je predrzen in očital jim je brez verstvo in da ne razumejo njegovih dobrih nasvetov itd. ter je napacal potem kar po vrsti družinske člane, seveda so se možje potem jezili in veliko jih zahteva izbris imen. Da, predrznost tega faru-celjna ne pozna več meje. Zadnji čas kar nori. Vtepel si je misel, da si pridobi v našem trgu velikan>ki vpliv, ako pokliče v pomoč dva „veleučena dohtarja" iz Ljubljane in proglasi ta dirindaj za shod ljudske stranke. — Na prvi pogled došlih ljubljanskih „gospudu" je mislila mladina, da hoče naš komendijant napra-praviti zopet kako novo „komedijo pod loncem". Naše ljudstvo živi blizo Trsta in je prebrisano. Čudilo se je, da „učeni" gospodje- iz mesta tako malo „maiiireu razumejo, da se skrivajo v kaplanijo in ne nastopijo očitno, VeČina ljudi tudi ni poznala ne Kreka ne Lampeta, in naravno je. da je nastala splošna radovednost, kaj to vendar pomeni. K večernicam ljubljanska duhovna nista prišla, morda sta se bala kakih škandalov, ali sta imela slabo vest ali pa menila, da so večernice za duhovnike nepotrebne. Ker torej teh skrivnostnih tujcev ni bilo v cerkev, je šlo iz gole radovednosti in da se prežene nedeljski dolgčas nekaj faranov gledat ta napovedani „špas~ v graščino. A ne misli, dragi čitatelj, da iz interesov kakega drugega, da si ogleda Kreka in posebno dr. Lampeta. kateri jim je le na oči tako ugajal. Senožečam so seveda že več takih „ imenitnih špas< < v videli in tudi slišali, torej si je misliti, da jih je prav lahko dr. Lampe in dr. Krek naštel in tudi zabeležil v svojo knjižico, kjer zapisuje pridobljene lavorike. — Občni smeh je bil v sredo po Senožečah, ko je
prinesel „Slovenec- dopis, v katerem se farji bahajo, koliko ljudi je prišlo na ljudski shod. Morda sta imela skisana filozofa naočnike, kateri pomnožijo   stotine.   Na   shodu  sta kvasila take budalosti, da sta se ljudem kar smilila. Nihče ni vedel  povedati nič st varnega. Iz veže grada, katero imenujeta Krek in Lampe veliko prenapolnjeno   grajsko   dvorano   |čitatelj, predstavi   si prostor   skednja za štiri mlatičej,   odhajali    so    naši* faranski kmetje  silno  razočarani še pred zaključkom   dirindaja,   in   prej,  ko je prišel komedijant Kleindienst s svojo resolucijo na dan. In, o joj !   Kaj so sosedne hiše vse slišale ta dan. Uboga „gaspuda filozofa" — zakaj sta prišla po lavorike v Senožeče!   Kmetje so tarnali:   „to   se  pravi  pesek v oči  metati   —  farji delajo le za   svoje   bisage,   take shode naj   napravijo  pri   Strga rjih na Nanosu,   pa   ne  v Senožečah — seno in otrobe naj nam že naročijo   od   lanske spomladi, da re š i j o s v o j o besedo —   strašno   jim   mora  iti že voda  v   g r 1 < >,   da  nam zopet vse obetajo — farji n a j gredo v   cerkev,   kamor   spadajo — cerkev   in   cerkvene račune naj bi pregledal  Krek in poročal nedostatke škofu, da se ne zgodi  v  kratkem kaka nesreča. — Komedijantu Kleindienstu naj rezenco iz Ljubljane za njegovega konja naročijo,   da je ne bode ubogi kmet od svoje pičle krme iz Sinadolj prevažal itd. —   Krek in Lampe sta prišla v Senožeče kakor dva tihotapca in  se skrivala,   dokler občeprezirani kaplan Kleindienst ni pripeljal nekaj prevaranih faranov. Kakor dva tiho-hotapca   sta  se   splazila na shod in se neprestano tresla, da se kaj zgodi. Če bi bili hoteli napredujaki,   bi bili igraje  razgnali  ta shod in Krek in Lampe bi bila  morala bežati  iz Senožeč v eni sapi do Postojne. A čemu bi povzročali taka razburjenja, ko je čisto   brezpomembno,   če   Krek in Lampe v grajski veži kaj kvasita ali
ne. V gostilni g. Ant. Mušiča je vrli napredni mladenič g. Franjo Vovk iz Vrrabč povedal Kreku, Lampetu in Kleindienstu take, da jim je kar sap* zmanjkalo. Klerikalcem svetujemo, naj svoj čas bolje porabijo. V Seno-žeČah ne bodo ničesar napravili n: zaman napadajo našega plemenitega gospoda župana, kajti kar je on i. storil, zato smo mu od srca hvaležn in ponosni smo, da dela nesebično z blagor občine.
— Tudi posnemanja vredno?
Iz Smartna   pri   Litiji   se nam pišn Lansko leto o tem času nam je stav ljal  naš  „duhoviti" „Domoljub" katerega  razpečava   naš >lavnoznau mežnar kar na kilograme, dobi v s ga zastonj — vojvodinjo Meklei-burško kakor vzor prave katoličank-češ, glejte  to  visokost,  ona p ribaj, v cerkev, ko Šniarčanke še spite. N takrat  ta  zgled ni prav nič zad» i kajti znali smo že takrat, da hodi ti gospa le radi lepšega v cerkev. Ta kratni   „Domoljub"   nam  pa   ni tu: povedal, kake   bolezni ima ta „katu ličanka",   da   pozna   znano igrali> Monte-Karlo ravno tako kakor £mar sko cerkev.    No,   ko bi si me Srn Čanke vzele to ^katoličanko- za zgl< nas bi morale posvetne oblasti favno-tako   dejati    pod   kuratelo   — i „štedljivosti", kakor so njo. Radovedni smo,   ako bo o tem poro „Domoljub" med novicami iz Smartna —   Le  nekaj    svetujemo pristojnu: oblastvom.   Vojvodo   P. Meklenbui škega   so   dejali pod kuratelo, dobro bi bilo, da bi i našega dekana mal privili, potem znamo še dočakati, di zabuče v šniarski  cerkvi 'org le — in da dobe ključarji ra čune lanskega leta vpodkr žanje.   Radovedni  smo,  ako je '/.-plačana   ona   molitev   papeža . Klemena XI.,   ki jo  je   dal tiskati -štedljivca- — Pavel i/. Wagen> b er k a.
— Pijani Kralj.  Kaplan K
poslan z Jesenic  v Šmartno  pri U tiji, „da naredi  red", je  hotel ]> koncu volitev svoj  poraz in neusj na račun krčmarja poslavljati. .'Nal^ zel se gaje pošteno in „sladko ginjei " ni vedel, koliko se gajenaužil. 'H" je oditi z volišča še pred volitvijo 1 razreda,   ali   skrbna   gospa gostilni-Čarka  ga ujame  še  pred  vratmi ii zahteva plačila za zaužita dva litr* božje kapljice.   Kaplan se je vdal ; en liter, a nič ni  pomagalo, pit je moral, kar je popil — in prišli so domaČi, ter ga  vlekli  domov, k» bil zmožen še v I. razredu voliti 1 Kralj,  Vam   je   li   znana  pesmi* a „ Micka Kovačeva, piva nič pva-... — -?'J-   Ta duhovna posoda je pr nas skrajno predrzna in   zato   ker .-je toliko trudil nas „spreobrniti" nekoč v „Domoljubu"  imenoval Jeg liČa nas sveti knez in škof, dob: kakor se čuje. v kratkem mastno faro Mi se ga radi iznebimo ali kaj. koristi to, ko kaj   boljšega dandan ni dobiti.
— K nedeljskemu ženskemu shoda v „Unionu".   Na tem ahodu so se oglasile tudi nekatere babu: za katere bi bilo bolje,   da bi molčale   ter  bi  bile  vesele,   da j:: ljudje v miru puste.   Na tein ah na katerem smo pogrešali le še jasnega" kneza in škofa, našega du nega Toneta, je nastopila tudi i vrla, krepostna katoličanka, ki jo
prosimo, naj nam pove ime tiste „
d*
viške" vdove,  pri kateri si je kut ar  ravno  hlače   oblačil,  ko J neka ženska nenadoma stopila v m morebiti ji je znano tudi ime dotuj nega prečastitega frančiškana. Pi simo torej, ti vrla „dobrothicV — „Privat". V hotelu nfTniofl imajo   čudno   navado.   Pri civilna tujcih zapišejo v imenik gostov in* in stan, pri duhovnikih pa del v izjeme.   Opazili smo že večkrat, zapisujejo   duhovnike   kot zas nike.   „Privat" je zapisano.  _*Kaj J pa temu vzrok?   Ali se zdi vods;\ da pride hotel  na  slab ,gl*? Če ima duhovnike za goste ali pa imajo taki duhovniki kak seben  vzrok prikrivati svoj stan bodisi da so lepšeu ali da
.o
kako žensko
prišli v Ljubljano prenočujejo v nUniouu kar se je že ve*
Dalje v prilogi.
2. Prilog? „Stovenskemu Narodu" St 63, doc 17. marca 1906.
krat zgodilo. Značilno je vsekako, da se izdajajo duhovniki za „privat".
— Promocija. V petek 23. t. m. bo promoviran na dunajskem vseučilišču doktorjem prava gosp. Janko Šavnik iz Kranja. Čestitamo!
— Imenovanje v finančni službi. Blagajnik pri deželnem plačilnem uradu v Ljubljani, g. Anton R e i c h, je   imenovan ravnateljem.
— Imenovanje. Policijski kon-oipist pri policijskem ravnateljstvu v Trstu, g. Karel Mi t ter, je imenovan policijskim komisarjem.
— „Osa". Devetnajsta Številka _t>se~ prinaša na prvi strani kolorirano podobo, predstavljajoČo dva najbolj lačna klerikalna volkova, ki še borita za oglodano kost klerikalnega prvenstva. Druga risba nam kaže župnika, pravega „zadovoljnoga Kranjca". Med vsebino se odlikujejo pesmi „Monolog koroškega Slovenca" in ..Tem-pora mutantur- ter spiski „Ljubljanski Grad v prihodujosti-. „Korišten svet", „Gospodovi škornji" <po resnični dogodbi na Gorenjskem) itd.
Reperfoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo, pop. ob .I. narodna igra Pr. S. Finžgarja „D i v j i lovec": zvečer gostuje znamenita umetnica brv. zem. kazališta gospa L j e r k a p 1. S r a m o v a v slavni Sardoujevi drami v 4 dejanjih „Madame San s Gršne" Abonirani sedeži ne veljajo: za lože par. Gospa pl. Sram ova ni le umetnica, ki je prav s to vlogo dosegla že v praškem „ Narodnem di-vadlu" največji uspeh ter je priznano uajboljša jugoslovanska interpretka te velike, originalne in vesele „dame brez  bojazni- Katarine Hubšer-
jeve, bivše perice in kasnejše aristo-kratke, nego je gospa Sramova tudi sicer velesimpatična. impozantna dama, ki uživa na Hrvatskem izredno popularnost. Njena stroka so vloge porednih, veselih in nagajivih žensk, salonskih dam in modernih jmiakinj. Njeno gostovanje na našem odru je prav izreden dogodek. — V ponedeljek, dne 19. zvečer, gostuje gospa IrmaPolakova v vlogi Serpolette v opereti „Zvono vi kom e vil j -s k i". Predstava se vrši izven abone-menta, zato abonirani sedeži ne veljajo; za lože nepar. To je zajedno zadnja operetna predstava v tej sezoni. Z 91 predstavo pa poteče abo-nement
Benefična predstava dramskega osobja slovenskega gledališča bo v nedeljo, dne l. aprila. Popoldne se bo igrala burka „Luce in Lipe**, zvečer pa, „L epa L i d a".
Slovensko gledališče. Snodi sta se predstavljah na slovenskem odru dve noviteti: Milan Begovioeva komedija „Venus victrix" in drama Ivana Tnrgenjeva ..Tuji kruh". Milan Begović je eden najznamenitejških modernih hrvatskih pisateljev. Napisal je že več dramatskDi del, vendar se je pa izmed teh igrala samo še komedija „Venus vietrixu, ki je tako v Zagrebu, kakor v Belgradu dosegla lep uspeh. „Venus victrix- je brez dvoma umetniško delo, kije napisano docela po vzoru klasičnih italijanskih dram. Delo kot tako je kakor izklesano iz marmorja, slog je lapidaren, dialog dokaj živahen, značaji markantno očrtani in milieu dobro pogojen. Prvi del komedije se nam zdi v umetniškem ozira bolj dovršen nego drugi, v katerem so zlasti duševni procesi samo markirani in ak-centuirani, ne da bi bili izvedeni do konca. V sploŠnosti se lahko reče da jc „Venus victrixu krasno delo, ki priča jasno. da. je njega avtor zares pesnik in umetnik Komedija pa pride do veljave samo. ako se jo do skrajnosti precizno igra in ako se igralci vglobijo v vse njene hnese. Najboljše je igral g. Lier, ki p- prav dobro pogodil starega magistra Frančeska: očitali bi mu samo to, da je mestoma zašel v dialekt, kar pa specielno v tej igri ni umestno. Pa to samo mimogrede. Ostali igralci ga. Danilova kot monna Orsina, g. Nučič kot Alberigo ing. Danilo kot Gianello so bili dobri, a vendar niso igrah tako, da bi nas mogli ogreti. Ne oporekamo pa, da so imeli najboljšo voljo. Drama »Tuji kruh" imenitnega ruskega pisatelja Ivana Turgenjeva je izredno krasna stvar, ki čutečega človeka nehote ogreje. Značaji so orisani z dovršeno virtuoz-nostjo, dialogi so gladki in neprisiljeni, sestav drame je v tehničnem ozira, rekli bi skoro popoln. Glavna ligura v drami je stari ubožani plemič Kusovkin, ki ga je pisatelj označil v vsakem oziru dovršeno in mu posvetil največ ljubavi. V umetniškem oziru najbolj originalno je prvo dejanje, ki se odlikuje zlasti v krasnem risanju značajev in v efektnosti in dramatičnosti posamnih prizorov. Drama, kakor se je predstavljala, se ne ujema popolnoma z originalom. V izvirnika Kusovkin ne umrje v zadnjem   prizoru,  marveč  odpotuje na
posestvo, ki se mu je dalo v last pod pretvezo, da je dobil svojo pravdo. Dramo je priredil tako, kakor se je predstavljala, Evgen Zabel in priznati se mora, da je s tem delo mnogo pridobilo na dramatičnosti. — Z igralci smo bili v tej drami prav zadovoljni. Glavno vlogo Kuzovkina je igral g. Verovšek. To vlogo je prištevati najbolj zanimivim in najbolj hvaležnim za igralca karakterskih vlog. In g. Verovšek je res igral Kuzovkina s priznanja vredno dovršenostjo. Že dolgo nam ni g. Verovšek tako ugajal, kakor v tej vlogi. Igral je strogo diskretno in umerjeno, za kar zasluži največje priznanje, to tembolj, ker so posamni prizori taki, da naravnost silijo k pretiravanju. Tudi ostali igralci so v polni meri storili svojo dolžnost, zato se ne nam zdi potrebno, še posebe govoriti o vsakomur. Nadejamo se, da bomo imeli še večkrat priliko videti to krasno rusko delo na slovenskem odru. y.
Predavanje v »Katoliškem
domu11. Jutri v nedeljo ob desetih dopoldne predava v „Katoliškem domu" ua Turjaškem trgu gospod Anton Chraska o Kristusovem trpljenju. Vstop je vsakomur dovoljen.
Občni zbor pevskega društva „Ljubljanski Zvon" bode v nedeljo 25. t. m. ob 2. uri popoldne v restavraciji „Narodnega doma" z običajnim dnevnim redom. Člani se vabijo k polnoštevilni udeležbi.
Pevskega društva „Ljubljanski Zvon" zabavni večer s kon-oertom na čast Pepcam in Pepčkom, ki ga priredi v nedelj«.) IS. t. m. v Lescah pri Legatu, obeta biti jako animiran. Spored: Zborovo petje, osmercu četvero, solospovi s spremlje-vanjem klavirja, šaljiva pošta in koriandoli - korzo. Začetek ob 7. uri zvečer Vstopnina 1 K. Opozarjamo slavno občinstvo, posebno pa gorenjske rodoljube na to prireditev Že obsežni spored priča, da se bode društvo potrudilo mu kar največ mogoče pevskega užitka, ter zabave podati.
Telovadba in grška umetnost. Grške umetnosti brez grške telovadbe si še misliti ne moremo. To se najhitreje spozna, ako se primerja grško umetnost z umetnostjo drugih narodov. V celi egipčanski plastiki se zastonj išče na moškem telesu izraz kreposti, prožne sile in energije. Toda že prvotna grška umetnost odstrani vsako krilo na moškem telesu. Ona ostane samostojna brez vpliva ne samo egipčanske, temveč tudi orijentalske, babilonsko-asirske umet-nosti. Gimnastični ideal je bil svojstvo grške umetnosti: sistematična telovadba pospeševalka grške kulture. < irki so bili ponosni na svojo telovadbo, ki jih je ločila od barbarov. Z zaničevanjem so kazali po celem telesu od solnca obžgani žilavi Grki na mehka bela telesa Perzov Kralj Agezilaj je pokazal svojim vojakom nage perzijske ujetnike, in Grki so se posmehovali mehkužnim nasprotnikom. Skitski barbar Anaharzis se ne more dovolj načuditi telesnim vajam v nekem gimnaziju v Atenah, grške mladeniče, ki se mečejo, borijo in skačejo, smatrajo za nespametne. Kakor literaturo in umetnost, tako so tudi pozneje Rimljani grško telovadbo posnemali, toda udomačila se nikdar ni. Kjer pa ni bilo prave telova iske podlage, tam se tudi proučenje in predelanje moškega telesa ni moglo razviti. Razumljivo je, da je b la srednjeveška umetnost daleč od tega. Tudi v renesansi ne najdemo v tem oziru nič samostojnega, vse je pod vplivom grško-rimskih vzorov. In ravno to velja za novejšo in najnovejšo umetnost. Grki so pač imeli oko, ki je oblike telesa videlo in uživalo in hrepenelo po njihovi nepre-tirani umetniški dovršitvi. Značilno je, da je klasično grško oblikovanje telesa nastalo v tisti dobi, kakor grška dramatika, to je v petem stoletju pr. Kr. Duševni element v teh grških kipih je močan ter govori glasno in jasno. Toda ni samo oko, ki opazi in uživa te krasne oblike in črt.-. Vtisk teh kipov na gledalca je globokejši in silnejši. Iz teh oblik vpliva na nas pojem svežosti, poguma in odločnosti, energije in svobode : Čutiš, da taka telesa sledijo svobodno svoji lastni volji, njihova prožna sila in vztrajnost doseže vsak cilj, ki si ga je iztaknila; toda držala se bodo tudi mej, določenih jim od prirode; razumejo delati enako kot uživati; so dovršene slike zdravja in onega najpopolnejšega čuvstva telesnega zadovoljstva, ki objame tudi dušo, katero čuvstvo so Grki imenovali „enexia", to je dosegljivo edino le z metodično telovadbo. V celi starejši grški kulturi opazimo znamenje tega moškega ideala. Kot najvišji cilj se je smatrala izobrazba moške energije in sile, vsi sloji so se navduševali za zmagovalce pri tekmovalnih telovadbah. Herodot pripoveduje o nekem Philippu iz Krotona, ki je zmagal pri tekmi o Olimpiji, daje bil nenavadno lepo razvit. Rojaki iz Egeste so mu zgradili na njegovem
grobu junaško svetišče in mu prinašali daritve. Tudi o nekem tekmovalca K al 1 i krat u, ki se je  boril v bitki pri Platejah, pripoveduje Herodot o njegovi izredni lepoti. Egina in Kroton sta posebno slovela po grških telovadcih. Iz Krotona je bil doma oni krasni Philippos. Kroton je pa tudi slovel po izvrstnih zdravnikih, katerih naloga pa ni bila toliko zdraviti bolezni, marveč človeka ohraniti zdravega, in   celi  njegov   telesni ustroj dvigniti do navišje delavne zmožnosti. In v tistem času, ko je v Krotonu telovadba najbolj cvetela, nastopi filozof Pvthagoras s  svojimi globokimi mislimi in nauki  ter si pridobi največji vpliv na državo. Plato, ki je v mladih letih sam tekmoval pri olimpijskih telovadskih slavnostih, imenuje ljubezen do telovadbe in ljubezen do učenja in znanosti najbolj karakteristične elemente grške kulture, katero pa  barbari zaničujejo,   ker je bila sovražna   tvranom kot vzgojevalka samostojno mislečih in delujočih svobodnih mož. V grški kulturi nastopa godba kot tovarišica telovadbe. Telovadba in godba, zahteva Plato, naj se gojita v enakem razmerju, spopol-nujoČ druga drugo; kdor goji preveč telovadbo, postane pretrd, kdor goji preveč   godbo,    postane premehak. Zato naj se po Platonu oba elementa enakomerno spajata.  Kako  nična in žalostna je vzgoja v naših gimnazijah, kjer mastijo našo mladino s suhoparnimi nauki.  Podoba moškega je v starejši klasični umetnosti redno telo-vadska, — najsi  že  predstavlja božanstvo ali Človeka. Ideal človeškega telesa je pač v tisti dobi vsestranski razvoj   posameznih   telesnih delov, pa    naj    si   bo   to    rok   ali nog, se je   smatralo   takrat   za nelepo, in tega so  se   umetniki   ogibali. Z atletiko in raznimi športi  se ne doseže vsestransko enako razvitega telesa.  Oglejmo si svetovnoznani kip metalca   diska   od   Mvrona. Mesto miru uajsilnejši  gib, najvišja telesna napetost.   In  tudi tukaj le skromna stvarnost; niti sledu hrepenenja, kazati sebe, pred drugimi  se ponašati. In telo zopet brez najmanjšega pretiravanja: telesna napetost in razburjenje pri tekmi je le lahno izražena. Čisti umotvor vsestranske telesne izobrazbe.   Posebno zanimiva je glava. Brez čelnih vrez in napetih obraznih mišic. Toda glava ni mrtva; nasprotno, napolnjuje   jo   najintenzivnejše duševno življenje.   Naj še omenim kip tekmovalca,  ki  si  zmagovalni trak ovija  krog   čela.   To  znamenje ga dviga   nad  tisoče,   deležen postane najvišjih   časti.   Toda   on   ne gleda prevzetno krog sebe,  skromno skloni glavo, brez domišljavega sanioljubja, klanjajoč se višjim silam.   Tak je bil cilj grške   telovadske   vzgoje,   in ta cilj, so  Grki morali  doseči:  sicer bi umetniki   nikdar   ne   ustvarili takih kipov. Vzgoja naroda in umetnost sta tesno    spojeni    na   Grškem. Grške umetnosti   brez   grške   telovadbe in muzikalne vzgoje   si   niti   misliti ne moremo. Grška umetnost nam je dokaz, kakšno višino doseže spopolnitev telovadske  vzgoje  naroda.   Zakaj te grške moške postave so pac najkras-nejše človeške podobe, ki jih je ustvarila umetnost vseh dob.
Naroden veteran. Minulo
kvaterno nedeljo, 11. t. m. spremili smo na ljubljansko gro bje k večnemu počitku najstarejšega Krakovca, v 81. letu svoje dobe umrlega Lavrencija Crneta, po domače Klemenovega Lo-ronca, bivšega hišnega posestnika v Kladeznih ulicah na štev. 0 in tesarskega mojstra. Originalen mož je bil ta starina, prava grča in tip onih ponosnih, samozavestnih gospodarjev izpod zvona sv. Janeza Kresnika, na-rodivših se v prvih desetletjih pro-šlega veka, ki so malone že vsi polegli v rani grob. V Krakovem ni nobenega takega starca več, in le po-edini vrstniki žive Še tam na nasprotni obali Gradaščini, v zelenem Trnovem. Pokojnik, do zadnjega veseljak, je bil v svojih mladih letih izredno zal fant in marsikoje dekle je gledalo za njim. Bil je imeniten pevec, ki je tudi vrlo brenkati znal na kitaro. Ne le v trnovski cerkvi na koru, nego celo v ljubljanskem gledališču je svojeČasno donel njegov izredno močni in visoki I. tenor in s ponosom je, starec že, pripovedoval, kako so 48. leta Kra-kovci in Trnovci, med njimi on, Novak, MezovČek in drugi v Talij inem hramu ljubljanskem pred polno hišo peh „Dolenjsko zdravico" in „Zvo-nikarjevo" tako vrlo, da jim je ploskalo občinstvo, da se je vse treslo. (Vide tudi Ant. Trstenjaka „Slov. gledališče" str. 36.) In so koledovali Sv. trije kralji, noseč zvezdo in pojoč božičnice, ni nikoli manjkalo Klemena med njimi. Mož se je bavil tudi s slikarstvom in na stara leta še, ko je že bil oddal gospodarstvo, si je okitil skromno svoje bivališče pod rodnim krovom s tremi slikami na presno, kojih ena predočuje rajski Bled. Bil je rajnik nekak univerzalni ženij, — nekak vseznal — ali glavno, kar mi je omeniti, živa kronika ljubljanska in specialno še lokalna trnovsko-kra-kovska.   Zanimivo je bilo poslušati
visokega, Čilega sivolasca, ko je tre-seČih se oči pripovedoval o domačih dogodljajih iz 48.' leta, o nacionalni gardi ljubljanski, v kateri je i on nosil „puško na kremen, pa sabljo čez pas", o poroki stare Koširke, ki sojo nevesto spremljali oježeni narodni gardisti v cerkev, o podiranju stare in zidanju ter posvečevanju nove trnovske cerkve, kako so vlekli veliki zvon v zvonik, o požarih, ujmah, nesrečah itd. — Vidiš fant, mi je pravil pred nekako 8.—9. leti, ko sva sedela pri rujni starini, — a meni je ondaj že bilo 45 let in glavo mi je po malem že zapadal sneg, toda starcu, ki me je poznal že izza mladih kolen, bil
sem še vedno -fant",
to so bili
Časi! Kje si še bil, ko smo s tvojim očetom hodili tvoji materi pod okno pet! — Vidiš, podnevi mi je pela tam na Koširjevem dvorišču „žakljanka", zvečer pa, mesto spat, sem stisnil kitaro pod suknjo ter tam „na Bregu" počakal tvojega očeta in druge tovariše. Pa smo jo udarili tja „pod zid" v krčmo X. (ime mi je izpalo), ali k Frgolinu, na Frtico, v Pekel itd. In pilo se je, pelo in plesalo celo noč! Zjutraj pa smo, čili kakor klin, zopet šli na delo ! — Će smo šli v gostilno, nam niso upali nuditi pečenke, — prokleta bi bila zamera, — ker mi smo jedli le, kar je „leteČega". Veš, denarja je bilo takrat kot pečka, zaslužilo se je, poceni pa vse. Če si šel v Šiško, si pil polič vina, jedel pol piščanca, kruh in salato, kadil viržinko, pa ko si plačal s „cvancgarco", si še dobil drobiža nazaj. To je bilo življenje! Toda vse mine in danes nam je dober mcčnik, kaša in krompir in ostale so nam same skomine! Naj služijo te male vrstice v skromen pomnik originalnemu pokojniku, ki se je tudi vedno zavedal svojega slovenskega pokolenja. Harambaša.
Italijanski in slovenski zidarji. Prejeli smo naslednji dopis: Slavno uredništvo! Sklicevaje se na določbe § 19. tiskovnega zakona prosi podpisana tvrdka, da blagovolite sprejeti v svoj cenjeni list sledeči popravek z ozirom na notico ponatisnjeno v št. 54, z dne 7. t. m. pod naslovom „Iz krogov slovenskih zidarjev-in ga priobčite v prihodnji številki: Ni res, da jemljeva v svojo službo le Italijane, bodisi zidarje bodisi druge delavce, slovenski so nama le takrat dobri, kadar Italijanov ni več. Nasprotno je istina, da imava v svoji službi najmanj polovico slovenskih zid rjev in delavcev in sicer deloma Kranjcev, deloma goriških Slovencev, o čemer se lahko prepriča vsakdo pri naših zidarjih. Opozarjava tudi na to dejstvo, da imajo tudi vse druge ljubljanske stavbene tvrdke najmanj razmeroma toliko laških zidarjev in delavcev, kolikor midva v svoji službi.
— V Ljubljani, dne 16. marca 1906. Faleschini & Schuppler.
— Nemškutarske cvetke. ^Domovina" priobčuje sledeče sramotne sadove nemskutarije, ki vlada na Kranjskem: „Endegefertigte hat der Mattias Certner bei mir gearbeitter fon 28. 4. 94. bis 15.12. 05. ser brouf und trei freissig (fressig) so des ajnde Man zu entfolen ist. Monnstorv am 15. 12. 95. — Johan Videl Tisch-larmeiter Gemeindeomt Monnstorv om 15. 12. 95. Johon Vidol, Purger-maister." Ker smo prepričani, da cenjeni bralei ne pogruntajo, kaj je to „Monnstorv", bodi povedano, da je Mengeš in da je Videl in Vidol slavni nemškutarski mizar in župan mengeški V i d a 1 i , pri katerem se v preljubi nemščini glasi nad vrati napis: Johann Vidali, Tischlermeister. Drug tak cvet je sledeči: „Mattias Perne   Schumahermaister   in Leibah
— bin mir Aid azbeiter gestanto ist Frantz Potočnik ald Schumohor ge-hilf gearbeiten Mattias Perne Schumahermaister in Leibah — \Vird Be-schtatiget an 23 6. 1906." Pač Žalostno.
— Nekoliko tobaka rudniškemu Župniku. Z Rudnika smo prejeli naslednje pismo: Velecenjeni gospod urednik! Prosim Vas, blagovolite objaviti te moje vrstice v Vašem cenjenem listu, da izvedo oni, ki me sumničijo, da sem jaz poslal notico „župnik - abstinent" v „Slov. Narod", da so se za enkrat zopet prav grdo urezali ter da laglje spoznajo, da Vaš list pač nič proti temu ne more, ako se rudniške mlekarice tako malo spoštljivo izražajo o svojem dušnem pastirju. Jaz bi se gotovo javno ne oglasil, ako bi ta sumniČenja in zbadanja vedno in glasneje ne letela na moja ušesa, tako pa vendar ne more biti, zato izjavljam nasproti gosp. župniku Gregorju Šlibarju, oziroma njegovim bojevitim zagovornikom sledeče: „Ako g. župnik, oziroma njegovi zagovorniki pred c. kr. sodnijo dokažejo, da sem bil jaz z notico „župnik-abstinent" kaj v zvezi, plačam 100, kron za škofove zavode v Št. Vidu, vkljub temu, da sem, kar se tiče tistih, istega prepričanja, kakor je vobče „slovenska inteligenca". G. župniku pa rečem še to: Ako z raznim hujskanjem nerazsodnih ljudi na mojo malenkost, zato
ker ne morem nikakor trobiti v klerikalni  rog,  potem   s preganjanjem ljubega   „ZvonČka"   in pedagoškega lista „Popotnika" ter  z od Vas ako-vanimi rekurzi zoper  razširjenje tuk. šole — si do danes niste pridobili še nobenih zaslug — Vas res iz srca pomilujem — obenem  pa Vam svetujem, poslužite se moje izjave, ako je Vam všeč, morebiti si na ta način kaj  bolj   prikupite presvetlemu gospodu knezoškofu.   Poskusite gospod župnik! Nasprotno pa Vas, g. župnik, prosim, poskrbite za to, da se ena razpisanih nagrad po  1000 K vloži pri ljubljanski kreditni banki — za ta   —  moj   dokaz:   „Tište rudniške mlekarice, ki  so Vas  o priliki županovega ženitovanja — ali recimo pO Vaše — ,na ohceti vrlega župana Janeža Babška* vzele na piko,  tiste so Vam tako  dobro znane, kakor meni in mnogim drugim, in jih tako dobro poznate,  kakor jaz  in vsa rudniška občina." G. župnik, ne iščite na tako smešen   način   —   „Narodovega" hudobnega in nesramnega dopisnika — to je preotročje ravnanje — za postaranega župnika — skoraj nevredno. Jaz   sicer ne privoščim mlekaricam, da   bi  jih   Vi   kaj   preganjali zaradi „župnika-abstinentaa,   zato se popol-noma   strinjam   z   nasvetom Vašega voznika — obenem cerkvenega ključarja,   Alojzija  Babnika.   oziroma z nasvetom „vrlega" župana in njegovih svatov, ki so podpisani v „Slovencu" in „Domoljubu", ki Vam svetujejo, oziroma so Vam ta svet podpisali, da pustite  mlekarice  v miru.  kajti ako jih boste kaj razdražili, bodo postale hude kakor  ose, tako sem slišal od več strani.   Pa brez zamere, gospod župnik! Jaz bi nikdar ne napisal teh vrstic,   ako   bi  se „župnik-absinent" ne obešal na mojo malenkost. Čitatelji teh vrstic pa naj sodijo, koliko je verjeti zavitim „skrpuc arijam" iz Rudnika, kadar zagledajo luč sveta v. častitem „Slovencu" in v vrlem „Domoljubu1'. — Ivan Petrič, učitelj-, voditelj.
— K nesreči pri Devici Mariji
V Polju. Predvčerajšnjim smo pribili, kaki zanikrneži so bili Studenčani in Marijapoljci preteklo nedeljo, ko so je pripetila ona strašna nesreča. Danes pa bodi par vrstic o njihovi sa-mogoltnosti in skrajni umazan o s ti. Požarna bramba iz Most jo delaia poleg drugih požarnih bramb z vsemi silami, da je omejila ogenj, ki bi bil sicer uničil celo vas. Ko je bil ogenj pogašen, je prosila omenjena požarna bramba domačine, naj bi vpregli konje in jim spravili brizgalno v Moste. A kaj so rekli pobožni Stu-* denčani in Marij apoljci ? „PlaČajte, pa vam peljemo, ali pa jo pustite tukaj !-' Ker se je že preje neki pijanec, ki jo bil menda tudi s Studenca ali od D* M. v Polju, z nožem sukal okoli cevi požarne hrambe iz Most. da bi jo prerezal in tako napravil nerabno/ zdelo se je Mošanjcem previdnejšo spraviti brizgalno v- vsem orodjem domov in morali so plačati bo-' gatemu posestniku Cimermanu, po domače Žabjeku eno krono, da jim je peljal brizgalno v Moste. Kaj takega je tako skrajno umazano, da smrdi do neba!' Morda so pa bili brumni zabiteži ne-, voljni, da so jim prišli gasit sosedni kraji? Ata Žužamaža, ti imaš to vari Šo pri D. M.  v Polju in na Studencu!
— Iz Turjaka se nam piše: Klerikah i so obljubili, da bodo hišo št. 40 v Turjaku zažgali Klerikalci pravijo, da je v tej hiši vsako nedeljo „shodu, na katerem se berejo „Narod", „Osa" in drugi listi, ki uče' „krivo vero" Čudne so razmere v Turjaku.
Vižmarski vodovodni odbor.
Iz V i ž m a r j e v se   nam piše : Žo. dlje   časa   se   borimo z našim vodo-1 vodnim   odborom, da bi nam položil pravilni končni račun. Pa zastonj. Ta odbor   ima  gotovo   svojo reč precej-zmedeno,  da  se  ne upa z računom-na dan. Zdaj mu je pa še županstvo priskočilo   na   pomoč.    Sklenilo je prevzeti vodovod na občino. Mislimo, da ni  županstvo  za  to tu.   da bi s svojo   veljavo  prikrivalo nerednosti.' Vložili smo zoper to pritožbo na deželni odbor. Člani stavbnega odbora-imajo pa precej slabo vest in zato so trudijo, da bi zbrisali nekaj podpisov na naši pritožbi   Na pritožbi podpisane   posestnike   strašijo,   da bodo imeli  zato,  ker  so se  podpisali, na pritožbo najmanj po 300 gl. stroškov, da   jim    bodo    vodo   zaprli, oevi pobrali   itd.   itd.   Nevedni in boječi ljudje   se  boje  takih groženj, nekaj pa verjamejo podlim obrekovanjem in gnusnim lažem, katere   trosijo med nje nekateri člani stavbnega odbora. Zato jih je  res  nekaj že preklicalo svoje podpise ter podpisalo   neko izjavo,katero so jim  usiljevali. Kaj jo kdo podpisal, tega nihče ne ve. Nasproti seje pa od naše strani vsakemu pojasnilo, za kaj se gre, oziroma se jim je pritožba prebrala. Vsa ta podla sredstva,  katerih   se   poslužujejo ti* možje, jih ne bodo rešila iz zadrege, Stvar mora biti dognana do zadnjega, in če tudi ves odbor z županom vred pade pod klop.
— Pod mlinsko kolo je padla
8. t. m. 41etna Marij anica Jerina iz Goricice v ljubljanski okolici. Mrtvega otroka so mogli spraviti izpod kolesa še le, ko so kolo razbili.
— Zmrznil je 281etui oženjeni Josip Lavtižar, orgauist na JanČem. Precej pijan je Šel v ponedeljek iz Xiitije, kjer je storil obljubo mrliškega oglede.
— Ubil se je hlapec Juri Jerše, ko je peljal voz hlodov iz Tacna v Spodnje Uameljne. Jerše je bil nekoliko pijan, zato je zdrcal s hlodov na tla vznak in bil na mestu mrtev.
— Okrajna   cesta Zatičina-
Krka se preloži in bo komisijonalna razprava v tej zadevi 3. aprila na licu mesta.
Nesreča. Ko je peljal Ivan G-alič v Malenski >rasi pri Mirni peči v ponedeljek voz stelje s parom konj iz gozda domov in ga na nekem ovinku opiral z Uršulo KovaČič, se je voz prevrnil, da sta padla oba podenj. GaliČ je dobil take poškodbe na glavi, da je še zdaj pri nezavesti, Kovači-čeva je pa na prsih ranjena in mora seveda tudi ležati.
— Na občnem zboru »Dolenjskega Sokola" v Novem mestu, ki se je vršil ob izredno veliki udeležbi dne 9. t. m. je bil izvoljen starostom g. Vladimir Vojska, podstarostom dr. Jakob Sckegula, v odbor gg. Josip Germ, Pranj o Gregorc, Rado Jeglič, Kdmund K a s 1141 i c in Josip Reisuer*
— Smrten padec giuhonemca. kletni bajtarjev sin Ivan Habjan iz Oimernega pri Krškem je v nedeljo šel na skalo rLizkau pri Radečah. Tu je padel 300 metrov globoko v prepad, kjer so ga drugi dan našli vsega razbitega
— Pust v Metliki je Se -tara navada, katere ne bode spravil s >vela noben še tako vnet dopisnik „Slovenca, pa uaj bo morebiti sam slavni Ivan Vrtoglav, ki poraja belokranjske „Slovenčeve" novice. Ta Vrtoglav — nomen est omen — poživlja namreč državnega pravdnikt?, orožništvo in metliško županstvo, naj prepreči gori omenjeno pustno zabavo. Ne bodite vendar tako kratkovidni in ne mislite, da vsaka v žensko preoblečena oseba predstavlja škofa Jegliča ter da če človek drži roke navskriž, že zaničuje cerkvene obrede. Potemtakem mora biti ljubljanski škof skrajno smešna oseba že po vašem mnenju, če v vsakem našemljencu vidite Jegličev posnetek! Vaši pameti res ni pomagati. Kar se tiče besede smrkavec, se ne prijemlje mask, temveč slovečega „Slo-venčevega" dopisnika.
Metliški Pust
Nesreča z avtomobilom pri Postojni. V četrtek popoldne se je zgodila pri Postojni nezgoda z avtomobilom, v katerem so bile štiri osebe. Avtomobil je zadel v neko kočijo s tako silo, da je padel kočijaž na tla in se ubil.
Gledališki odsek jeseniškega „Sokola" vprizori v nedeljo 18. t. m. zvečer ob polu 8. uri Go-vekar-JurČičeve „R o k o v n j a č e", narodno igro v petih dejanjih. Igra se predstavlja v salonu gosp. Ferjana na Savi pri „Jelenuu (nasproti tovarne). Nadejati se je obile udeležbe*
Umrl je v Celju včeraj zemljiški knjigovodja C erar, jako priljubljen in naroden mož.
Občinske volitve v Celju
bodo koncem meseca aprila.
— Slovenska zmaga. V Polj-čanah na Štajerskem so zmagali Slovenci pri občinskih volitvah v vseh treh razredih vkljub siloviti agitaciji odpadnikov.
— Novo topničarsko vojašč-
niCO začne Še letos graditi mestna občina v Mariboru.
— POSkUŠen samomor. V Mariboru se je hotel vreči v Dravo delavec Anton Pungerl od Sv. Križa, a mu je neki častnik preprečil njegov nam en.
— Vsled duševnega napora
zblaznel. V Mariboru je zblaznel knjigovodja Emil Partič pivovarne Gotz vsled duševnega napora. Nesrečneža so prepeljali v Gradec v opazovalnico.
— TiralnicO jc izdalo okrožno sodišče v Mariboru . proti 1 Tletnemu potepuhu Francu Matrunu iz Vur-beka pri Ptuju, ker je Leopoldu Zorku v BajČah pri t. Vidu na Koroškem ukradel 4 bankovce po 100 K in 5 srečk, vrednih 380 K. Matrun je majhne postave, težko sliši in tetoviran na levi roki.
— Od davkarije. Pristavom pri davkariji v Gornjem gradu je imenovan Ivan Videmšek v Celju.
— Okrožnim zdravnikom v Gornjem gradu .i*' imenovan dr. Maks Konečnik, doslej v Sevnici.
— Krščansko socijalna usmi-
ljenost. Na Pragerskem je prišel pred kratkim neki železniški delavec pod tender lokomotive, a je k sreči dobil le toliko poškodb, da mu je bilo treba samo 4 dni ležati doma. Nadzornik premikačev Karel S elan ter vnet krščanski socijalec je pa naznanil ponesrečenega   delavca predstoj-
nikom, da je bil ta tako pijan, daje zašel vsled pijanosti v nesrečo, dočim ima delavec vso polno prič, da je bil ob Času nesreče popolnoma trezen. Klerikalno denuncijanstvo pač nikdar ne počiva!
— Nova železnica. Ko so zidali južno železnico, so napravih progo mimo Slov. Bistrice na Štajerskem skoraj uro hoda od tega kraja. Ker pa bi Slov. Bistrica z železnico mnogo pridobila, namerava zdaj ondotni okrajni zastop sezidati železnico med postajo in mestom.
— Krvav dogodek pri tržaških volitvah v III. razred in njihov izid. Kamoristična stranka v Trstu se je trudila na vse kriplje, da bi pri volitvah v III. razredu ne propadla, zato je vlačila in nosila na volišče bolnike, kar je povzročalo med nasprotnimi strankami silno razburjenost. Ko so predvčerajšnjim popoldne prinesli nekega bolnika, nastal je vrišČ, ki se je pa vendar kmalu polegel. Tu sta stopila „morettaa (oprode ka-more) Silani in Valle med socijaliste in zadnji je priložil enemu izmed njih klofuto. Vsled tega so skočili socijalisti nadenj, a Valle in Silani sta zbežala v bližnjo vežo. Kar naenkrat j c planilo med ljudi šest občinskih redarjev. Ti so meni nič, tebi nič potegnili sablje iz nožnic in začeli udrihati z njimi na vse strani. Pri tem je bil v trebuh zaboden neki Rihard Stenica, Juri Oalafatti je dobil Čez glavo udarec, da se mu je vlila kri, pa tudi neki Litman je bil ranjen po glavi Vsem trem so morali seveda priti na pomoč zdravniki. Občinski redarji so besneli še naprej po trgu, ter raztrgali mnogim obleko, vendar ranili niso nikogar več občutno, ker so se ljudje kolikor toliko umikali. Valle jez balkona magistratne palače vpil nad policaji: nUdrite po socija-listih. s sablami po njih!" Silanija je policija aretovala in najbrž tudi V alfe j a. Izid volitev je sledeči: italijansko nacijonalna t. j. kamoristična stranka je zmagala, a komaj, ker je dobila okoli 1G00 glasov dočim je dobila patrijotična ljudska 1100 in socijali-stičua 400 do 500. Vseh glasovnic je bilo oddanih o ISO. veljavnih jih je pa bilo 3160. Volitev je bila razglašena šele po polnoči. Prišlo bi bilo do pretepa med kamoristično ter ostalima dvema strankama, da ni napravila policija kordona.
Palec je odtrgala v Trstu slamoreznica .~>letni Rozaliji M e š e k iz Kobilaglave.
Poskusen samomor vojaka.
V Trstu je skočil iz vojašnice na Campo Marzio iz II. nadstropja in-fanterist Ivan F r a n k o v i č. Pri padcu si je zlomil nogo in dobil na glavi hudo rano. Vzrok dejanja ni znan.
Nađ med >e je spravil snoči pri nekem slaščičarju vajenec Fran Petrovčič. Ko si ga je bil že nabral in ga hotel odnesti, ga je v veži srečal lastnikov pomočnik in ga prijel. Petrovčič se je hotel izviti in začela se je po veži borba, ki je trajala toliko časa, da je prišel na pomoč tudi policijski stražnik in siadkosnedeža are to val. Med trganjem se je Petrovčič z medom ves polil po obleki in ko bi šel mimo kakega čebelnjaka, bi se bil gotovo vsul za njim cel roj čebel. Pri policiji se je neki izgovarjal, da ni polit od ukradenega medu,ampak je le padel v veži stoječ sod, ki je bil napolnjen z medom, česar mu pa niso verjeli in ga dejali pod ključ.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Hrvatov in 4 Slovenci, nazaj pa je prišlo 18 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 80, v Inomost 19, na Tirolsko pa 25 Hrvatov. V Hrušico je šlo 20, v Meran pa 17 Macedoncev.
— Izgubila je Jožefa Vebarjeva zavitek svile, vredne 24 K.
„Ljubljanska društvena
godba" priredi jutri zvečer koncert v veliki dvorani hotela „Unionu. Začetek ob 8. uri. — Tstotam svira godba v ponedeljek, dne 19. t. m. od 10.—12. dopoldne. — V ponedeljek je društveni koncert za člane v restavracijskih prostorih hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulice). Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— „Šramel"-kvartet koncertuje jutri popoldne ob 4. uri v „Svica-rijia. — Isti dan večerni koncert v gosski pivarni. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. V ponedeljek, na praznik sv. Jožefa, večerni koncert v vrtnem salonu hotela „pri Maličuu. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin.
— Jugoslovanske vesti. Bolgarski profesorji v Belgradu. Odbor društva bolgarskih profesorjev v Sofiji je naznanil srbskemu profesorskemu društvu v Belgradu, da namerava okoli 00 bolgarskih srednješolskih profesorjev dne 17. aprila priti v Belgrat na poset k svojim srbskim kolegom. V Belgradu ostanejo tri dni. Glavni smoter tega obiska je, da se bolgarski profesorji pouče o srbskih šolskih razmerah in da sklenejo ožje prijateljstvo s svojimi srbskimi tovariši. Srbski profesorji se pripravljajo,
da čim najprisrčnejo sprejmo svoje bolgarske goste.
— Novo Nušićevo dramsko delo. Znani srbski pisatelj, Hrani-slav Nušič, Čigar dramolet „Knez Semberijskiu se je v tej sezoni predstavljal tudi na našem odru, je pravkar spisal burko „Eno uro v redak-cijia. Ta burka se bo prvič igrala na velikem časnikarskem koncertu, ki ga priredi srbsko časnikarsko društvo te dni v narodnem gledališču v Belgradu. Burka je, kakor zatrjujejo, veleefektno delo.
— Vseučilišče v Belgradu — glavni dedič. Bogati trgovec Luka Gjelović, ki je kupil tudi več slik na I. jugoslovanski umetniški razstavi, je napravil oporoko, v kateri je imenoval za glavnega dediča svojega velikega premoženja srbsko vseučilišče v Belgradu, ki ima izplačati samo nekaj manjših le-gatov v kulturne svrhe, ako bi le-teh že preje ne izplačal testator sam. S tem svojini plemenitim Činom je posta) trgovec Gjelovič eden izmed največjih srbskih narodnih dobrotnikov. Pripomnimo, da je palačo, v kateri je sedaj nastanjeno belgradsko vseučilišče, daroval univerzi, oziroma takratni „veliki školi" tudi neki trgovec. Tako požrtvovalni so srbski trgovci. Kdaj se bo našel med slovenskimi trgovci enak mož V
— Srbski list o jeseniških volitvah. Zagrebški „Novi Srbo-branu piše o jeseniških volitvah: „Pri občinskih volitvah na Jesenicah so si priborili zmago slovenski naprednjaki. Tu se je pokazalo, kako malo se brigajo slovenski klerikalci za interese svojega nareda, ker so se vzpričo volitev zavezali z vsenemci, samo da bi pobili liberalce. Toda vkljub temu narodnemu izdajalstvu so doživeli sramoten poraz. No, vsekakor se vidi, da je klerikalizem povsod enak.u
— Nova srbska himna in srbsko časopisje. S pesmijo, ki jo je ministrski svet srbski proglasil za državno himno, je srbsko časopisje skrajno nezadovoljno. Listi pravijo, da je njena zunanja, tehnična stran taka, da je hladna, nejasna, težka in nesimpatična. Zložena je v takem verzu in ritmu, da se zelo težko razume in še težje zapomni. Ona ni, niti bo kdaj prava srbska narodna himna. Himna bi morala biti pravi izraz narodnih teženj, želj in idealov; biti bi morala polna globokih in toplih čuvstev, da bi osvajala, ogrevala in navduševala. Himna mora biti iskren odmev narodove duše. Vseh teh znakov za himno proglašena pesem nima, zato se tudi ne bo nikdar udomačila med narodom. Listi zahtevajo, naj bi se razpisal nov natečaj za novo narodno himno.
— Odlikovan srbski geograf. Znameniti srbski geograf dr. Jovan Cvijić, ki uživa velik ugled v vseh učenjaških krogih, biva sedaj v Londonu, kjer so ga tamošnji znanstveni krogi kar najiskreneje sprejeli. Na predlog glavnega tajnika angleškega geografskega društva je dr. Cvijić, ki je vseučiliški profesor v Belgradu, imenovan za častnega člana kluba kraljevskih društev v Londonu.
— Obsojen urednik. V Zagrebu je bila te dni obravnava proti uredniku „Slobodne reči" S t. Batu. Bat je bil obtožen radi hudodelstva motenja javnega miru, ker je priobčil v svojem listu neki članek o revolu-t ionarnem gibanju na Ruskem, ki je državnega pravdnika tako zbodel, da ga je zaplenil. Obravnava je bila tajna in se je vršila vkljub temu, da je obtoženec prosil, naj se odgodi, kor mu je zagovornik tik pred obravnavo odpovedal in ni mogel vsled tega dobiti drugega branitelja. Tej zahtevi bi se povsod drugod ugodilo, samo na Hrvatskem n e. Tu pa predsednik A1 k o v i č ni ugodil upravičeni Batovi zahtevi rekoč, da itak ne potrebuje zagovornika, ker bo tako ali tako obsojen. In res je bil St. Bat obsojen, in sicer na osem mesecev težke ječe. Barbarske razmere!
— Slovenci v Ameriki. V r u d-
niku se je ubil v Trinidad, Col. Slovenec Fran Valentin. Ker ni znano, odkod je bil doma, naj sporoči, kdor ve kaj natančnega uredništvu „Glas Svobode" Chikago. — Slovenci in Hrvatje v Calumetu so si ustanovili „Hrvatsko-slovenski narodni politični klub."
• Najnovejše novice, grozovit umor. V Jano vicu v Sleziji so kmeta Konvico njegova žena, hči in najemnik pobili s poleni na tla, ga polili s petrolejem ter živega zažgali.
— Nesreča na morju. Norveška ladja „Riga" se je vsled viharja potopila z 29 osebami.
— Ustrelila seje v Parizu gledališČna igralka in pisateljica Re-gina Marti al, ker je njena nova drama propadla.
— Pasivno resistenco nameravajo uprizoriti vsi sodni pomožni uradniki v Avstriji, ako se jim ne izpolnijo zahteve.
— Zaradi katastrofe v C o-urrieresu se pripravlja na Franco-
skem štrajk vseh rudarjev. Dosedaj že štrajka 10.000 rudarjev.
— Dva vlaka sta trčila skupaj v Pueblu Colorado. Ubitih je baje 150 oseb.
* 250.000 dolarjev odškodnine
za kihanje. V Čikagu je v neki kavarni neki Davidson prosil gospoda Folia za užigalico, a ko si je hotel ž njo zažgati smodko, se je Foliu tako močno kihnilo, da je užigalica ugasnila. Vsled tega je prišlo do burnih prepirov ter je bil Fori celo aretovan. Zaradi tega toži sedaj Davidsona za odškodnino 250.000 dolarjev.
* Podkupljeno časopisje. Pol-oficiozni list „Corriere della Sera" naznanja, da namerava novi italijanski ministerski predsednik Sonnino odpraviti fond, iz katerega so plačani Časopisi, da delajo razpoloženje za demokratsko in liberalno stranko. Ta fond je jako velik. Ako se odtegne ta glavnica, se bode najbrže navdušenje italijanskih listov v Avstriji za Italijo nekoliko ohladilo.
* Za častihlepne ženske. Afganistanski emir je prišel na originalno misel, da bi se prikupil ženam. Odredil je, da sme v bodoče vsaka odlična dama, ki obišče njegov harem, nositi ime sestre ali tete emira. Afga-nistanke so navdušene, ker se bodo smele imenovati članice kraljeve rodbine.
Književnost.
„Učiteljski Tovariš". Št 11
Vsebina: Glasovi o učiteljski pasivni rezistenci. — Naš denarni zavod. Kakšna bo učiteljska pasivna rezi-stenca. — V obrambo. — Namen posvečuje sredstva. —Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati. — Sključena hrbtenica pri otrokih.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Kamen je vrgel v okno staJJ novanja gostje Marije Kopač na Ska-ručni ter jo psoval Anton Brank, delavec iz Vodic Kamen je razbil Šipo, zadel kazah-c desne roke Kopačeve in priletel k tečaju zibelke, v kateri je ležal otrok. Brank je bil obsojen na 2 meseca težke ječe.
Listnico z denarjem je našel France Po djed, Žagar na Visokem in si jo prilastil. Listnica je bila last Antona Finžgarja in je bilo v njej 290 K gotovine. Pod jed je bil obsojen na     mesece ječe.
Surovež. katerega se vsa vas boji. je Franc F a tur, delavec iz Zagorja. Dne 19. svečana t. 1. je besnel kot divjak po Zagorju in napadel s kamnom vsakega, kogar je srečal: med drugim je napadel dva starčka. Janeza Kirna in Franceta Kruha; lotil se je tudi posestnika Jakoba Faturja ter ga opraskal po glavi, zagrozil mu je tudi. da ga bode ubil. Are tuj očima orožnikoma je fige kazal in ju zmerjal. Obsojen je bil na S mesecev težke JOCe
Pusti sosedove otroke pri miru! Helena Kol man, vdova v Zgošah, je zaprla sosedovo 91etno deklico Francko Kolnian za dve uri v temno kamrico, jo sunila s pestjo v hrbet, da je padla, nato jopa še obr-cala ter z meti«' po glavi udarila. Obsojena je bila na 3 tedne ječe.
Telefonska in brzojauna poročila.
Dunaj 17. marca. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenc ministrskega predsednika barcna Gautscha Danes popoldne ob treh je seja ministrskega sveta, ki sa bo bavila z zadevo volilne reforme.
Dunaj 17. marca Gališki namestnik gref Potočki je poklican na Dunaj, da posreduje v zadevi volilne reforme med vlado in poljskim klubom. Poljski klub ima svojo sejo danes Na njej se bo takisto razpravljalo o volilni reformi.
Dunaj 17. marca Z Gorenje-in Nižjeavstrijskega se poroča, da reke silno naraščajo in da se je bati velike povodnji.
Karlovi vari 17 marca. Di-nes ponoči je bilo prebivalstvo dvakrat oblastveno alarmirano radi nevarnosti poplave.
Budimpešta 17. marca. Kolo man S zeli je imel velik poli tičen govor, v katerem se je izjavil za gospodarsko nagodbo z Av8trijD in za razmeram in dejanskemu položaju primerno vo lilno reformo,^izrazil nado, da se
doseže sporazumi jen je med krono in narodom, in ostro obsojal raz pust koalicijskega odbora.
Petrograd 17 marca. Iz zanesljivega vira se poroča, da se gosudarstvena duma otv ori 10 m a j a t. 1. Tem povodom sa namerava prirediti velika slavnost na ruskem dvoru v Carskem selu
Petrograd 17. marca Pisa te'jska zveza je sklenila protest proti smrtni kazni, na katero je obsodilo vojno sodišče tri urednike petrograjskih listov. Ta protest bode priobčila večina ruskih listov.
New York 17. marca, lvst „Sanu javlia, da aspTira črnogor ski princ Mirko na srbski kraljevi prestol in ga v tej težni podpira Anglija   in   kralj   E ivard.   S to stvarjo je baje v zvezi obisk kralja E Ivarda v Baru, kjer snide s knezom Nikito in njegovo rodo dovino.   V Beogradu obstoji baje zarota, da bi se kralja Petra od stranilo s prestola in nanj pokli calo kneževića Mirka Te vesti so neverjetne in imajo zgolj namen, da ustvarijo  razpor med B-lgra-dem in Cetinjem.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Še vedno nimamo omenjati na žitnem trgu nikakili večjih izpre memb. Nabava blaga s strani mlinov se kdaj pojavi, ker pa se hočejo cene v tistem trenotku tudi povspeti više, umaknejo se večji reflektantje ter zadovolje z manjšo množino. Produ-centje in imetelji pa nikakor nočejo postati silni, zbog č**>,ir tudi ne pri-voljujejo v popustu na cenah. Pri takem boju med hosisti in besisti je tedaj umevno, da se cene na nobeno stran ne morejo nagniti, tem manj. ker uedostaja slehernih drugih motivov Lepo vreme bi moralo vplivati na redukcijo cen, ker pa je lepo vreme v sedanjih renah že domalega eskomp-tirano—je možnost le ena, da utegm-morebitno slabo vreme v marcu ali aprilu zrevolucijonirati žitni trg in povzročiti poviške. Kavno to utegne provzročiti tudi večja nabava blaga, s katero moramo računiti, čim se pojavi za mlevske proizvode boljši konzum.
Pšenica je tekom tedna ostala na nespremenjenih cenah — fluktuacija kurzov je prav neznatna. Blaga prihaja le za sprotno porabo na trg, ki gre vedno tudi po celih dnevnih cenah s trga - - nekaterih boljših vrst blaga pa sploh ni na trg, iz česar bisklepa li, da jele-to že razprodano, ali pa ga ni bilo mnogo, ker bi bilo sicer nerazumljivo, da bi ga produ-centje toliko časa držali.
Koruza se je začetkom tedna znova dražila, trčila pa je pri tem na tolik odpor, da je morala od poviškov odnehati kozum   se   je namreč
skrčil na naj potrebne) e.
Oves je tudi skušal svoje pred-' tedenske najvišje cene še za nekoliko dest-tic dvigniti, posrečilo pa se mu je to tekom tedna le za 5 do 10 vi narjev. Cnctno pri vsem tem je, da preide vse ofenrano blago hitro t Konzmn.
Sladkor. Trg za surovino je dvigujoč, ker je surovina težko dobavna. Cene rafinadi so zato trdne in dvigujoče.
Špirit tendira trdno Petro 1 e j nespremenjen Kava notira trdne cene dovozi so maj lini.
Riž   notira    **nako   kakm prej snji teden
Razširjeno domač« zdravi.o. Vedru večja povpraševanja po ,.MoM-<»veai CnuM»> nkeiii /jranjn in •ali" dokazujejo uspeSm vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utesujoce, dobro znano antirevma-ti'"no mazilo. V steklenicah po K 190. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar-nar A. MOLL, c m kr. dvorni založnik na DUNAJl. Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z variMHtno znamko in podpisa im i 31
<.<»%.! 11 ni*»rje, hotelirje io kavarnarje ki rabijo kako glasbilo, opozarjamo Da danadoji inaerat firme Ludov k Hupfeld, delu. družba, Dunaj, VI., Mariahilierstraaae M 7—U, ki bu-h toplo priporočen«..
Učinek i presenetljiv.  Ob pnčetkn J> skoro nezmotljiv uspeh i
Konec zime.   Komaj se odpravlja zima ponehava mraz, se že na izvirih rudninskih oda pričenja živahnejše življen e, kar se zlasti paža pri  orjaški  razpoŠiljatvi  v Giesshiiblaki patini.   Z vseh vetrov se tamkaj dan za dnem fcupičijo naročila, kar priča o vedno razširjajoči f priljubljenosti Mattonijeve   gie>shiiblske, izvrstne zdravilne in nam zne vode. Zato so tudi tmikaj morali v polnem  obsegu pričeti z raz-iljaniem.
Dobra slast, jhko probavljanje, ra ilna menjava snovi
Paritet — potili, <iv» predm^la.
p* je bil parket že pogosto povod, da se je utega posla sprejetje v službo i a zbilo, je znano „arsikateri gospodinji. Rabite torej Parket-go*e, ki se lahko vsak dan briše mokro, ne da y se izgnbil blesk. Povejte poslom, da rabite parket-Rose in naleteli ne boste več na težkoće
Najodiičnejsl evropski zdravniki složno »pjjjo, da so pri najtrdovratnejših revmatskih ^letnih, ki so se zdravile 10—15 let z različni zdravili pa brez uspeha, po kratki rabi [ovitega mazila Zoltan nastopile velike olaj ^Ve Bralcem je torej važno vedeti, da se to tjamenito mazilo Zoltan dobi stekl. po 2 K po J*eh večjih lekarnah, razpošilja pa da je 1 karna Zoltan v Buda-Pešti, V., Szabadsagter.
le-
so podlaga telesnega dob obita in tega si
pridobi vsakdo z reduo rabo rogaškega
„ tempeljskega vrelca" (kot primes k vinu, konjaku, sad i itn sokovom) ali ro-Srjria-vrelec (precej jačji, samobiten).
Se dobi Dovsodl
585 neobhodno potrebna zobna Creme 2
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave.
Zahtevajte
ilu«»trovarA cenik
etja za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
Hl NAJ. VI. ffallajasseSI.
Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti  Poraba l1'   kr. na uro. 2*62 36
Postavno »arov*-uo. * mu. o i oiiHrejHiije in po« nati»ko*hii e kaznivo
Edino pristen je Ttiierryjev brjlzam
le z zeleno znamko ,,redovnica" Slariisl.i\ h?., »eprekosno
proti slabemu prebavljauju, krčem t želodcu, koliki, kataru, prsnim
boleznim, influenci itd itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic »li \  velika sppcalnu steklenica   s   patent, zamaskom K 6"— franko.
Thifcrryje*o centifolijsko mazilo, povsod znano Kot non plus ultra
i vsem še tako fatarim ranam vnetjem, ranitvam, ab-:ra iu oteklinam veeh vrst. Cena: 2 lončka K. 3 ttO se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lek2rnar A. 7hi8rryvPregradi pri Rogaški Slatini.
ura s tisoči crigiuplnih zahvalnih pisem irratis in franko dogi v ekoro vseh večjih lekarnah in medicinalnili er««fc. 4C5')-13
■ Proti n O revmatske f bolečine 1
784 20
lamo
mazilo ZOLTAN!
Tako pristno dobro s-edstvo za vdrg-nčnje se dob va po vseh vetjih lekarnah K. brez poštnine. Po pošti razpošilja lekarna
Zoltan v Buda-peštL
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna vođa
ki otrdi dleMiio In «»€l«tr»v«j«0* nrprtjrtno tapo Is umi. i Mieklrnicu a navodom 1 14..
lil apo rud n em u gospodu IH. IjfiMtlltu,
lekarnarja v Ljubljani. Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz uat in je neprekosljiv pripomoček prott gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleie priporočam. Obenem pa proaim, podijite Se 3 steklenico Melua. ustne in zobne vo e, Dovolim, da to javno oznanite, ker je res bvale vredno.
Leopold oangi, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Leusteka i Ljubljani, Rešljiva cista št. 1
n ieg novozgrajenega Fran Jožeiovega
inbR mostu. 48-11
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda:
Gospod Ivan Stergnlec, trgovec v Begunjah pri Kakekn 31 K, nabrali gospici Ivanka in Mirni Stergulec v Begunjah v domaČi gostilni s pomočjo škanta in citer. — Srčna, hvala!  Živel !
iieteorolosično poročilo.
_     Čas SKtanje:
^               baro- x ^
«   opazo-      . c >
53    vania   metra I 5
v mm d 3
Vetrovi
Nebo
16. 17.
9. zv. j 738 4
7. «j. I 738 1 2. pop.! 736 8
7*0 sred-zahod del. jasno
3 * si. svzahod del. jasno 16*4 sred. zahod del. jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 5 7', nor-niale: 3 7° — Padavina v mm 0 0
t
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja tužao vest, da je njega redni član, gospod
Avgust Glavic
trg. sotrndnik
danes ob 10. uri dopoldne po dolgi bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 26. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo pokojnika bode v nedeljo, dne 18 marca ob S. uri popoldne iz hiše žalosti Hrenov« ulice št. 10 na pokopališče k Sv Krištofu prepeljano in ondi k zadnjemu počitku položeno.
Dragega rajnika priporočamo v blag spomin
Počivaj v miru! 1018
Ljubljana, dne 16. marca 1906.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti nepozabnega soproga, očeta in brata, gospoda
Matevža Dobida
izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Lesce, dne 15. marca 1906.
993
Žalujoči ostali.
Fran Barle, magistratni registrator
v Ljubljani, naznanja v svojem in v imenu svojih soroduikov tužao vest, da je brat
Josip Barle
snoči, previden s svetotajstvi za umirajoče, v Cerkljah umrl 1021
Pogreb ie jutri v nedeljo ob štirih popold. iz hiše žalosti v Cerkljah št 5.
Pokojnik bodi priporočen v blag spomin.
V Ljubljani, dne 17. marca 1906.
Proti kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa vosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
j0@
afkafična kisima
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana.
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.       94—2
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih šdecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Bretu Celiti, Kct prijatelje p c pet ti, Iglice 1^ imendana 5talnc omizje pri „Llcydti" gremcuiti
„žii»io!"
1017
^jtojtv/K 4&!&&&b 9fc
Stanovanje
v Knaflovih ulicah št. 5 v pritličju,
obstoječe iz 3 sob s pnpauki, se odda
za majev termin.
Pojasnila  daje  upravništvo „Narodne Tiskarne" ravnotam.
je oddati na Mestnem trgu št. 25.
Poizve se pri Fran Čudnu, v Prešernovih ulicah. 552-7
-»31
Na BleiweiiOvi cesti št. lin i-3 se odda
nekaj stanovanj
in sicer : ion — l
eno stanovanje z vsemi pritiklinami in porabo vrta se odda takoj, drugo pa za maj teriuln.
Vpraša se ravnotam pri hišnika ali pa v Šelenburgovih ulicah v prodajalni Alojzij K-t.sik a.
Razglas.
V konknrzni sklad S. F. Scbalk spadajoča, v zemljiški knjigi c. kr. okr. sodišča v Brežicah pod vlož štev. 63 kat. obč. Anovec in vlož. Št. 146 kat. obČ. Stara vas-Videm (v kat. občini Stari trg) vpisana zemljišča, obstoječa iz stanovališč in gospodarskih poslopij, vinograda z lepimi ameriškimi trtami, travniki, pašniki in gozdom s pritiklino in drugimi premičninami se bo prodajalo in se eventualni kupci vabijo, da pridejo
dne 22. marca 1906 ob 10'|2. ari dopoldne
na lice mesta v vinograd, ki ima, kakor znano lepo solnčno ležo in je pol ure oddaljen od Sttre vasi.
Katastratni obseg zemljišča, ki se ima prodati in droge podrobnosti se izvedo pri drju Avgustu Schurbi, odvetniku v Celju.
V Celju, dne 17. marca 1906. 1022
Dr. Avgust Schurbi
upravitelj konkurznega sklada S. F. Scbalk.
O priliki imendana kliče svojemu članu gospodu 1019
jiosipu Piuku
gromoviti „2ivio"
omizje „Jiednota"
v Csrnetovi gostilni v Trnovem.
Trgovina
z mešanim blagom v večjem mestu, dobro vpeljana, se pod zelo ugodnimi pogoji odda. 989—1 Pismene ponudbe pod „Ugodnost" na upravništvo „Slov. Naroda".
Prodaše pod ugodnimi pogoji
P*** lepo
v lepem industrijskem kraju tik kolodvora južne železuice. Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda".       1000—1
Letna restavracija
v Laverci
je zopet odprto.
1020- i
Frančiška Dežman
gostilničarka.
Kotel „Ilirija".
u ponedeljett, dne 19. marca
na čast vsem
Josipom in Josipinam
,Društvene godbe'
za <člaxxe.
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.
4 lani prosti.
Ohilega obiska prosi s spoštovanjem 1012 Fric Novak, hotelir.
Vabilo
na
V. redni občni zbor
Okrajne hranilnice in posojilnice u Skotil Loki
registrov, zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil
v ponedeljek, 26. marca 1.1. ob 5' . ari popoldne 996
v mestni dvorani v Škof j i Loki. 1
SPORED:
1. Potrjenje letnega računa 1905.
2. Razdelitev Čistega dobička.
3. Izvolitev   nacelstva  in računskih pregledovalcev.
4. Privoljenje remuneracije načelstvu.
5. Razni nasveti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo zastopano predpisano število vplačanih deležev, se razpiše obenem drug občni zbor, pol ure pozneje, ki pa sme brezpogojno sklepati.
V Škofji Loki, 8. marca 1906.
Naćelstvo.
Seno in slama
vse v balah, se ceno prodaja na skladišču, Martinova cesta štev. 10«
__974—1
Zastopnika
l&6e
1015
štajerska slatina za Kranjsko
z dobro plačo*
Pisma ,,Jury Graz" pod I. poštni urad.
bivša last Mate Štefane ća v Brodu
na Kulpi ((Wski kotar) se proda.
Več pove g dr. G. Kornitzer, odvetnik v Karlovcu 990—1
Na Starem trgu štev. 13 se
odda velik, lep 1003
ki se lahko predeli tudi v 2 lokala. Tamkaj se odda tudi
veliko skladišče
ki se lahko porabi tudi za k I rt.
Vpraša naj se ravnotam v II nadst.
Već
9«7
(xa 6lvano delo)
dobi v tvornici za čevlje
Szantner v Ljubljani
dela in sicer: 9 spretna delavca za mešano delo.
Žensko moško
Odda so
gostilna
posebno donosna (priljubljeno, dobička-nosno letovišče' pod prav posebno sprejemljivimi pogoji, zlasti za zakonske, če je žena dobra kuharica itd. itd. Več v pisarni, za zunanja naroČila je pri dejati znamko za odgovor. iooi
a. FLUX,
posredovalnica za službe in stanovanja v Ljub liani, v Gosposkih ulicah.
že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj m siužeb
G.FLUX
Gosposke uhce št 6 1002
Id6e nn|no s
kuharice in sobarice za Ljubljano in zunaj, vzgojiteljico za Reko, italijanščine zmožna ima prednost, 2 kavarnarski blagajničarki
j za Zagreb, 20 gld. plače, komptoaristinja
in prodajalka v majhno mesto na Kranjskem, izvrstna mesta, kočijaia za graščino, vrtnarja, ki bi bil tudi za vratarja, 60 kron plače, svečava, kurjava, stanovanje prosto, za ženo postranski zaslužek.
Uozna kolesa in šivalni stroji.
Vozna kolesa in šivalni stroji za zasebnike po cenah  na   debtlo    Namesto 180 K >anio
100 K, iz vratno praško kolo znamke »Meteor*, model 1906 z zvončasto ležo, znotraj k 1 orano, ele gantna oblika z acety!en-sko svetiljko, zvoneem, orodjem in torbico, s re-elnim "J letnim jamntvorn za samo 100 K. — la. „Continental' podolžni plafiči 5 K 50 h, cevi 3 K 50 b, acetvlenska svetiljka 3 K, zvonci 50 — 80 h, lonček emajlnega laka GO h, ko lote om zvonec 2 K, stojalo za kolo 2 K. francoz 80 h. Emajliranje in ponikljanje vsega kolesa 20 K. Velik specijalni katalog o voznih kolesih in pripadkih za 30 h v znamkah. — Novo: rodovinski ročni šivalni stroj 16 K, veliki Singerjev ročni šivalni stroj 35 K, šivalni stroj na noge 1C K, RingschitT CS kron, Central Bobbin 80 kron, z desetletno pismeno garancijo razpošilja tvor niška zaloga voznih koles in šival nih strojev: VVeissberg, Dunaj, II., Untere Donaustrasse 23 I. — Agenti ne iščejo.
1005 1
Cisaretni papir in dsaretne stročnice
g^" Zalogo za Gorico io okolico ima: ANTON JERETIC v GORICI,
1231
84
Dobro IdocA
brivnica
se takoj proda po ugodoimi pogoji.
Več pove Ivan Kosec, Metelkove Ulice Št 5. 944-3
stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami se odda z
majem v najem v C'ga leto vi h ulicah
št. 3 poleg sodnijskth uradov.
Več Be izve pri hišniku. 527- 12
Kupim enovprežen
lahek koleselj
S3S - 3
v dobrem stanju.
Ponudbe 8 ceno na M. Wasmeyr v Vtpavi.
tJženec in jriti
se sprejmeta v trgovini z meš. blagom
L. Fursager v Radovljici
(Gorenjsko). 956—2
Ena najboljših zavarovalnic za življenje išče
potnike
proti visoki proviziji ozir. stalni plači. Posebnega znanja ni treba. Ponudbe pod „Dober zaslužek 1906" na uprav. „Slov. Naroda*-. 955—2
Učenec
iz boljše hiše, ki je dovršil vsaj eno realko ali gimnazijo, in ki ima veselje do trgovine, se sprejme pri tvrdki Adolf Gustin, trgovina z železnico in špecerijo v Novem mestu. 957—2
Km
U
na ViČU s 4 sobami in pritiklinami se takoj ^odda pod jako ugodnimi pogoji.
Več Spod. Šiški.
se izve pri
J. Vodniku v
922—3
Dvorski trs št. 3
pod..Narodno kavarno".
Od   18. marca do 24. marca 1906:
IV. usesoholski zlet p Pragi leto 1901
Kile se do 40 dobrih
tesačev.
Hosta je na lepem kraju, drevje lepo. Plačilo od kubičnega čevlja po 12 vin.
» zk, *U, V« od klaftre   8 „ Delo je za celo poletje. Več se izve pri
gosp. Ivanu Pajniču
v Grčovcah pri Ribnici
na Dolenjskem
1004 — 1
Gospodična
dobra kuharica, vajena gospodinjstva in ročuih del, vešča slovenskega in nemškega jezika, išče sluibe v boljši biši v mestu ali na deželi.
Naslov: ,,K. C. 60", posle re-stanto, Ljubljana. 966—2
Kontorist
slovenski, nemški, italijanski in angleški korespondent, vešč pisalnega stroja, knjigovodstva in stenografije,
išče primerne službe.
Ponudbe na „Časopisni in anoncni biro, Ljubljana".
945 2
trgovski pomočnik
mešane stroke, spreten špecerist, vešč slovenskega in nemškega jezika, Želi vstopiti v kako večjo trgovino.
Ponudbe pod ,,Zvest1', poste re-stante, Planina—Rakek. 979-2
pisar za
se sprejmeta pri       *.i88- -1
A. Domicelj na Rakeku.
150 hektolitrov
novega vina
, graščinskega, samo odbrane, plemenite I vrste, iz kraja Sv. Ivan Zelina proda
HINKO LUŠIĆ - <->
Sesvete na Hrvaškem.
Ljudevit Borovnik
puškar v
Borovljnh (F«?r !••■■> it« Roroikem
se _ priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce na strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamBtvom. Tudi predeluje stare sam o kresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrSuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskočene. — llustrc-vanl ceniki zastonj. 11
Najcenejše
se Lupi
perilo,  vence in kravate, šopke moderce, za neveste
itd. itd.
pri tT7Td.l£i
J. REBER
w L.|abl|i
na Starem trgu št. 9
In 11
na Sv. Petra cesti št. 31.
Pošljite 50 krajcarjev
> znamkah. Za to dobite 3 veletine bigieoiČne vzorce, 0 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gld. 70 kr., 25 vzorcev 3 gld 40 kr. pole najnovejšega ilustrovanega cenovnika in navodilom za »porabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tucat od 45 kr naprrj. V zalogi SO vse kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet.  —   Najcenejše  in direktno ne kupi
le na pismeno naročilo.  Diskretna posiljatev. ——— H. Auer,  zaloga tovarniških gumastih predmetov. ———
Dunaf, IX /2. Nussdorferstras.se 3    11 lOlO 1
v».       •*» **• *#• «*» +k*       *k* *k*        »tf« »jf*        »A- »k» »A* «)|r«
Sir za delavce
lepe kakovosti in čiste slasti dobavlja ceno v vsaki kakovosti in  sicer polnomastno,     mastno, polmastno in -■ manj masi no blago. - 1007—1
Meniš & Scherbaum v Mariboru.
J*
A a     a a a a a a aa a a a a a a a aa a a a a a «
►
t
A. KUNST
♦ Ljubljana
Židovske ullce4 *
Velika zaloga obuval E
l
lastnega  izdelka za dime, gospode in otroke je vedno na Izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zsznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-slati.
►
t
= iiiiiimiiiiimiitimiimiiiimi mnit.........
Ustanovljeno leta 1845.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna u«,  pai*. =
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgo/e ulice štev. 3.
Postrežba točna. S'jI d e cene.
— M i 1111111111111M1111111111ii111111111111 111111111111111111111111L11111111111 h
a»atatatttM»ttft»ttt»tttta»
" ....." ...................." ......"....." ......~ »
a a a a
a a
A
: :
a a a a a a a A a
:
a a a a a a
co
a man*
OS
m
z
co
■ oaaaa
os
Spredaj ravna oblika,
no tišči n^,želodec.
priporoča v največji izberi
JUojzij Perschć
v Ljubljani Pred frfeofijo *t. 21.
:a
A A A A A A A •> [A e e » e e e e e e e » e IA A A
31 AA A A  ttt t»*ftft*f»«*M«fi
oTa. fta tTa cT^
atia
m
m
**
m *
m »k
»lili
Pekarija
slaščičarna
in
kavarna
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= JiUjalke: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26 j
m
m
pa
&
Si m m
.A
m
■v.
0 ____ ____
*J&M tAl < -.V « m^±j iA. tA< «-*^-. d3
i
t
4
Vasao!
Važno!
gospodinje, ugovce m i\mm\% r
it
■i
4
Nsjboijša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dilne In posipalne moke za otroke, dišave, mita in sploh vse toaletne predmete, !"«««»a:t*« II aparate m |H»trrbw<*h»* , klrurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desin-j fekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma 10 : Ifcoujalta. - Zaloga svežih ml- f~ nrrtilnih %o«l in  aolij za kopel. ^_
Oblastv. Konc8s. oddajs strupov.
'M* aa Alviaaore|ee
po8ebDr   priporočljivo:   grenka sol, dvo|na aol, aollter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Voanja naročila se izv fin jejo točno io solidno.
-4 Drogerija **- 11
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice št. 1.
Kupuje po naj. lijl trni razna geliSča (rože), cvetje, korenine, mena, ekorieitd tU.
r
Y J-
Knjjiofolioja
trgovsko izurjena, ki ima veselje do trgovine se takoj sprejme.
Kje — pove apravnidtvo „Slov. Naroda". 907—3
Deklico
s primerno čolnko izobrazbo želi vstopiti v kako prodajalno kot vajenka.
Naslov pove upravništvo „Slov. NarodaJ. 954-2
!! Naprodaj!!
Trgovina
na Spod. Štajerskem v gozdnatem krajn, s približno 90 000 K letnega pro meta se pod jako agoduimi pogoji proda.
Pismene ponudbe pod „Štajercu na I. kranjsko reklarrno oodjetje W. K. NUČiČ v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah št. 6. 978
Gostilna ,pri Burit'
Spodnja Šiška št 205
-o-o-o-o
Vsako nedelio in oraznik
dopoldne in popoldne
0]«C£R7
brez vstopnine. Postrežba točna.    Cene zmerne.
K obilni  udeležbi vabita najvljudneje
806- 3 F. in T. Vodišek.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pare čevljev samo gld. 3*25
Be oddaje zaradi nakupa velike množine obu tal. dokler bo kaj zaloge za smešno nizko ceno: Par moških in par ženskih čevljev ija-vega ali črnega usnja na trakove I. vrste, ga-loširani, z močnimi zbitimi usni. p dplati; dalje par moških in par ženskih modnih čevljev s pa poilom, zelo eleg, najnovejše oblike, za poletje, zelo lični in lahki. Velikost po im. Vsi 4 pari veljajo samo gld. 3 2 0. Razpošilja po povzetju ali pa če se pošlje denar naprej
8. URBACH, eksport čevljev
Krakov at 163.
Zamena dovoljena, tudi  denar   nazaj; rlziko popolnoma izključen. 998
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in Že rabljenih 44—11
VOZOV.
Učenca
ki ima veselje do slaščičarske obrtil sprejme pnd jako dobrimi ptfroji takoj! v iH.uk Ivan Vrečko, sLfičičar tl Voloski pn Opatiji. 983 R
Dobro izurjena
prodajalka
se sprejme v špecerijsko trgovino.
Več se poizve pri A. Sušniku v« Ljubi ani, Zalo<ka cesta 15. 986—
Gospodična
vešča slovenHkega io nemškega jezica z dobrina šolskimi izprčevali, leli Službe k enemu ali dvema odraslim otrokoma, .le tadi dobra šivilja.
Prijazne ponudbe pod  „A. S.u n npravmštvo ».Slov. Naroda". 9:,
Jolicitntor
izvežbun v eksekacijah, v knjigovodski in drug<h pisarniških poslih, *e sprejm« v odvetmški pisaroi v Ljubljani.
Ponudbe pod Daslovom ,,soli^err na upravništvo „Slov. Naroda*. 943-^
Učenca
iz poštene meščanske rodbine, z < brimi izpričevali ter vešč sloveDskegi in nemškega jezika, se sprejme v trg vino z mešanim blagom.
Pi-nndhe naj se pošljejo tvrdki %l ELSNER v Litiji. 952
Mlad trgovski pomoćni
8 trgovsko šolo, perfekten detailist me šane stroke, veftč knj'govt»dstva, ko resp^ndence v slovenskem iu nemškeaj jeziku, želi slatbo premeniti. Vstop labko takoj ali tadi pozneje. 917 £ Dopise in vprašanja prevzema upi, „Slov. Nan»da pod Šifro flW. K."
V Recherjevi hiši
na Rimski cesti št. 2 in w Hfl&erJ jevih ulicah št. 5 ae oddajo
stanovanja
in se na željo prenarede event. tad| za pisarne.   Vpraša naj se ravn»t^:
940-
HedirodDB paDoramu.
Ljubljana, Pogačarjov trg
Razstavljeno od '8. marca do 24. marca 1906: 9g4
Velezanlmlvo potovanje v
i gl m.i
-1.
rlporočljivo!!
^ ,y . .y        *yn • y. -y        wym T* T'fiB
ANTON
jgj^J^^ v£Ljubljani:::_:
Sv. Petra cesta 6
5KS
7WXG
Spretna
šivilja in učenka
se  sprejmeta takoj 930—3
na Mestnem jrjg St. 3,11. nad.
Prijazno solnčno 847 3
stanovanje
z dvema sobama.' kuhinjo, shrambo in drvarnico se odda za mainik na Dolenjski cesti št. 4, „pri ribču".
Tovarna za stole
Fran Švigelj
_ na Bre$u, pošta Borsjnica
izdeluje vsakovrstne stole od priprostih
do najfinejših brez vsake konkurence.
Cenik na zahtevanje zastonj in franko.
3919 8
Spretnega
akviziterjo
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 17 22
Pristni dobri
brinjevec
329-5
se dobi pri
L SEBEtflKU v Spod. Šiški.
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 960, bolišega K 12*—5 belega, jako mehkega skubljenega K 18-—: K 24'— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36-—. Pošilja se f anko proti povzetju. Tudi se zamenja ali Dazai vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 787-3
Benedikt Sachsel, Lobts 35. pošta Plzen na Češkem.
Lepa hiša
vila) s hlevom, pred 6 leti Danovo močne zidano, z gostilno, ob glavni cesti, 10 minut od mesta iu 5 minut od kraja, kjer se takoj prične z zgradbo velikega mostu in železnice, z lepim prostornin drevesnim in zelenjadnim vrtom, z 2 orali travnika in njiv ter 8 sozelcem pri hiši, se za svojo ceno radi bolezni takoj proda. 960—2
Vprašanja z znamko 10 vin. za odgovor sprejema upravn.  „S1. Naroda".
Kadar pridete 0 LJubljano
si oglejte na
Pogača rje vem (s? dnem) trgu
v veliki mestni hiši zraven manufakturne trgovine npri Škofu"
Panoramo
(medna rodno). 448~7
Tu si lahko ogledate vsak dan 50 umetno izdelanih   slik   za jako nizko =====  vstopnino. =====
Vsak teden druge slike!!
Vse slike se vam pokažejo popolnoma kakor v naravi.
Najcenejše potr vanje po vsi m svetu!
Bratje Stein v Florirtsdorfu.
Ustanovljeno 1872.
SLI.0UKA TR0P1N0VEC BRINJEVEC In KONJAR
Veležgalnica v Floridsdorfu
pri D u u t* J m       3040 26
priporočajo svoje Izvrstne destilate.
Za skupno gospodinjstvo  ifiČe brhke, samostojne 897—4
pspice ali Mine žene
(tudi s penzijo) z urejeno trgovino ali gostilno 30letni prikupen moški v dobri službi z nekoliko premoŽenjem. Ponudbe v nemškem jeziku pod ,,Gllickliches Heim 1 upravn. „Slov. Naroda".
Ustanovljen«, leta 1842
V* ^RKOSLIKdRJd. SLIKdKJ/fLJ *\ NAPISOV IN QRBOV is*f>
J BKATfi EBEKLl
UCIBURNA *,k,ošičeva cesta št 6
Igriške ulice št. 5 Telefon št 154 -
JSvoj i svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod pokroviteljstvom kr»ljev. glavnega mesta ZAGREBA.
lata zavaruje na Štajerskem, Kranjskem In Koroškem vse premičnine, živino   In   pridelke   proti   ognju po najnižjih oenah.   1552 45
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE" v Trstu.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Krani8ke, Štajerske in Koroške
Pariški svetovna razstava 1900.
K
£AU DENTfflltt FDOCTEUR PIEBBE
*^ P ARI S 2£L
Svetomoslavna ustna voda.
Doniva te oovsod      3564— 38
Čudovita novost!
326 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, točne idoča, za katero se daje dveletna garan cija; zelo lepa laterna maglca s 26 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 iepa kravama igla a simili briljantom, 1 krasen koli je iz orient. biserov, s patent, zakle pom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin □snjat mofinjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih manfietmh in Brajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff l k last žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev nisi zastonj. Krasnih 3225 komadov z uro, ki ie sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 2 gld. raz posiljalnica
S. Kohano, Krakov
mi.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 950 Mnogo priznainih pisen
Vosekzapod
ki se briše mokro. Parket-Rose #&^senis
ohrani  blesk,  ovira razširjanje praha in je v rabi najcenejši vosek za pod.
Uveden pri visoki in najvišji gospodi, zavodih, sanatorijih, hotelih prve vrste itd. itd.
Lonček
Vi k»
1 „
2V, .
2 -
1- 35
2- 50 5-50
V I Juhlj.-tni ga ima
Adolf Hauptmann
tvornica oljnatih barv.
Ključavničarstvo
gn. Fasching-a vdova
Poljanski nasip št. 8 **
.(Reictiova hiša.)
i
Salon
za moderne damske klobuke
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za pomladansko sezono 1906.
Svoj bogato llustro-vanl cenovnik nakiče-nih damskih klobukov za leto 1905 pošiljam gratis in franko. Poprave se Izvrše hitro in kulantno.
i
I
Odlikovan z zlato kola|no v Parizu f 1904 in z zlato kolajno In Križcem g v Londonu 1095.
j
f ANTON PRESKER. krojač
)Ljobijana, Sv. Petra cesta 16 priporoča svojo veliko zaloero gotovih fi oblek za gospode In dečke, Jopic H in plaščev za gospe, nepremočlji-* vih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših nzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
^toniti
polovico cene
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R,
LJubljana 11 I  špitalske ulice stav. 5.
se takof sprejmejo  pri stavbeniku
J. Crumlerju 912
Pred skotilo &L 3, I. nadstr.
\*aJt»olJ«l  lm ntajpopolnej«!
»e kupi najcenejše za takojšnje plačilo ali tudi na najmanjše  mesečne obroke, tudi za provincije,  samo  naravnost od tvorničarja
Jtenrika Bretnitza,
c. kr. dvornega založnika
v Trstu, Via G. Boccacclo 5.
Katalogi in kondic. gratis in franko. 66 -11
Prosim zahtevajte - -
fVfffHVfl prospekte   in   vzorce naj-
irUllaU    " boljšega
štajerskega moškega in ženskega lodna (rasevina)
za lovce, gozdarje in turiste kakor tudi vse modno blago za moške in deške obleke, površnike, ulsterje od najcenejše do najfinejše kakovosti od prve izvozne firme za loden Vincenc Oblack
c. kr. dvorni dobavitelj za sukno. Gradec. Murgasse 9 ?5.
Daruj ienol
L& vsako rodovi no vazru ■ »lustrovano knjigo o premno- , ^em blagoslovu z otroki razpošilja s prepisi več tisoče* zahvalnih  p»sem tajno a* h v avstr znamkah 1 ^ospa A. KAUPA Berolin S W 2*T
' »T»den»tmaa* W
90
(p**- Od letat 1868. 89
Bergerjevo medicinsko
kotranovo inilo
Id ga priporočajo odlični sdravniki,     skoro v vsehi
evropskih  državah   ■ odličnim uspehom   uporablja prot
vsake vrste izpuščajem
slasti proti kroničnim Usajem in paraš, izpuščajem, dalja proti rdečici na nosa, ozeblinam, potenja nog, luskinam na glavi in ▼ bradi. Bergerjevo kotranovo milo ima v »ebi 40 odstotkov lesnega, katrana in aa raaliknje bistveno od vseh drugih kontranovih mil, ki se nahajajo v trgovini.
Pri poltnih  boleznih rabite jako uspešno
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot btašje kotranovo milo sa odpravljanja vaa
nesnage s polti,
proti spasčajem na polti ln glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljivo kozmetično milo aa umivanj*
in  fco}'<mjr ma vmaM<taw*Jo rabo sinil
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem ja S6 odat. glicerina in ki je parfomovano.
Kot odlično sredstvo aa glavo se rabi dalja a is vrstni m uspehom
Bergerjevo boraksovo milo
in sicer proti  »ujnciii, Ofrorenjn,   |»*ignva mo> moljem in drugim neprllikam koše.
Cena komadu vsake vrste s navodilom o uporabi 70 v.
Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinah is kij učno Rergerjeva kotranova mila in pazite na poleg stoječo varstveno
snamko in na polegstojeci flrmin podpis O. Meti dt Co* na vsaki etiketi. Odlikovan a      - - ^
častno diplomo na Dunaja 1883 ^__
in s slato   »»etinlo oa svctOTnl rfaaatisvl v Parina 19U0.
Vsa draga medic, in higien. mila znamke  Ber>f«*»" *° našteta v navodilu, ki se prtdene vsakemu milu.
Naprodaj v vseh lekarnah in zadevnih trgovinah.
Na debelo:
G. Hell 1 Comp., Dunaj, I., Blberstrasse 8.
V IJtiltljuiil se dobiva v lekarnah 31 lian ■>«»•.!"*i«»la, M. Mfsrdetitelilte-K«"r. «1. VIhjp, G. i'lffoll. 1 . pl. Trnkoez« in v vseh drugih lekarnah na Kranjskom y<*>8 1
= r\ei$elj! =
■Kdor tega ne nvažuje, se pre-_ greši na svojem lastnem telesa!
Kaiserjeve
prsne karamele
s tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti k aRi m in hripa-voati, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku 4512 not'ar8KO poverjenih izpričeval potrjuje, da drže, kar
obetajo Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leuateka v LJubljani In pri Ubaldu pl. Trn-kocsvju v LJubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovlć. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri av. Štefanu Jos. Anolk — V Idriji v lekarni Daniel Pire. — V Metliki v lekarni Frano VVacha      3412 10
Hprejme tvrdka 895—3
M. KTJNC v Ljubljani.
Šivalni stroj
Singer - Oer.t/ai - Bobin
se radi opušta obrta takoj proda.
Poizve se: 1%hii lirin>«:ar.
krojač, Ljubliana-Udmat. 939—2
Prima trboveljski in dolenjski)
kosovni premogi
kakor tudi orehovnik in gruftč za
gospodinjstvo in industrijo, nasekljana mehka in trda drva priporoča po nizki ceni zaloga premoga Jos. Paulin v Ljubljani, Nove ulice st. 3.    812 5
Kmetska posojilnica na Vrhniki
razpisuje za takojšnji vstop mesto
uradnika.
Prosilci naj pošljejo svoje ponudbe opremljene z izkazi o dosedanjem delovanja in svojimi zahtevami na načelnika gosp. Josipa Lenarčiča na Vrhniki do 24. marca t. L 918-3
Posestvo ii
Blizu Ljubljane se proda pod jako ugodnimi pogoji lepo posestvu, kjer se nahaja stara gostilna, zraven je velika vinska klet, konjski hlev in velik senčnat vrt. Posebej je Se velik travnik, ki se tudi po dogovoru zraven proda. Pripravno je posebno za kakega vinotržca na debelo. 861—5 Kje, pove upravn. „Slov. Naroda.u
+ Proti suhosti +
je edino izvrstno krepilno in jadlrio sredstvo
redilna moka Kathe
zdravnitko priporočena, z izvrstnim uspe-h'»m porabljiva, za okroženje telesnih oblik; izredno preizkušena, v 6 tednih 6 funtov teže več, zajamčeno neškodljivo Strogo pošteno, ci sleparsivo, mno jo zahvalnih pisem Karton stane ti 1 10 po povzetju ali v pia. znamkah. Glavno razprodajahšce
13    gospa Kathe Menzel
Dunaj XVIII. Schulgasse3, 1 Stock, Tur 11.
Proda ali pa se odda v najem
za več let eno večjih
posestev
z več poslopji, večinoma se novimi; veliki hlevi, vsi obokam, hiša z 'J sobami in dvemi kletmi, gostilna z ledenico, žaga, mlin, kovačija na dvoje ognjišč, mizarstvo, kolarstvo, kar vse žene stanovitna voda 34 konjskih moči, priprava za kakšno večjo tovarno. Zraven je 20 oral zemljišča, travnik, njive, vinograd, gozd, velik sadonosni vrt, 12 000 hmelja, nova hmelj-sk.i sušilnica in shramba za hmelj. Oddaljeno je od železnične postaje 8 minur in leži na prav lepem kraju. — Vse to posestvo sc proda za 23.1 00 gld. in ostane lahko polovica kupnine vknjižene po 5° 0- Proda se tudi samo del posestva.
Ponudbe upravništvu ,Slov. Naroda* pod ..Posestvo St. 717". 909
B6ttger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a HO vin . m 120 vinarjev se dobiva samo
V deželni Irkiirnl ..pri VlisrlJI |>«»-MitijtuJ*-   HI.   !.♦ u Kir- u n   In  % le
Uitritl    i 1» is lil    pl.    i nikor/ - > a %
IJubljAiil.
Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem naatavljeniu som nadel 18 podgan mrtvih in torej lahki i vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne 11. tebr. 1899. 3 94 22        ■sUi-«bs^ mlekarija
jf4 St* Tlt
tffti .Ta »T* "Tn
s^^»
w c x ^, sIa. Ja ala a a^a. aXa
zgodnji grah, visoki In pritlikavi ruski lan, vse vrste detelje, posebno za čebelno pašo, esparseta, facelaj in ranjak, vse vrste travnih semen za napravo ali izboljšanje senožeti, kakor tudi vse vrste zelenjadi in cvetlic, zajamčeno kaljivo pri ,
Peter LassnikuB
na Marijinem trsu o LJubljani.
>WvWvjfv3Wfj m wm v ■.»
17
70
95
R7G
1.1 U ti
Malo rabljen
landaver
za enega ali za dva konja se kupi po ngodni eeni pri
izdelovalcu vozov
Francu Stare v Kamniku
Izdelujejo se tudi vseh vrst najtiuejai popolnoma in napol kriti vozovi, za
katere se uporablja uajtrpežnejsi jesenovi le*. 747—6
Svarilo!
Na Dunaju izhajajoča „Spirituosen-Zeitung" je pred kratkim priobčila članek, kjer glede na slučaje, ki so se prigodili, svari pred prevarami brezvestnih agentov, in posebno opozarja na to, da zastopniki neke konkurence s podobnim imenom porabljajo svetovni sloves likerske tvornice za „Altvater" Siegfrieda Gesslerja, c. in Kr. dvornega dobavitelja v Krnovu (Jagerndort) za to, da pridejo do naročil za imenovano firmo na ne prav primeren način. icoe-i
Trgovstvo in kupujoče občinstvo se s tem opozarja na to okolščino, da se varuje škode.
Okoli 150.000 konjskih sil imamo v napravah'
sesalneja plina
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. rVafcenef^i obrat
Langen & Wolf
tovarna za motorje
Vieobleajne vHIkoiill do tOOPH na Dunaju, X., T
so vedno v <l#»Iu [In jse dol* i vaj o     — ~t        . ' VQ
2t>85 - 3o   v primernem roku.mi L,axenDurgerstrasse 03.
1000-1
koncesijonar Gorjanc.
V nedeljo, dne 18. marca t. I.
večerni koncert
Začetek o
LPi.
(top prost.
V nedeljo, dne 18. marca t. I.
Popoldanski koncert v Švicariji.
stop prost.
Ho praznik s». Jožefa, dne 19. marca 1906
JlCCrt v Trtnem salona hotela ,pri
Zaeetek ob 8 url.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje
% Htopni na 141 vinarjev.
C. Koiser, restavrator.
Brez konkurence
v v
7i
ie
ANGLEŠKO SKLiDISCE f OBLEK
o LJubljani, na Mestnem trsu iteo. V brez HlifllkG.
cc
3(akor? znano največja in najlepša izbira moških, deških, damskih in dekliških oblačil.
JHoje blago ne zbuja samo tukaj, ampak tudi daleč po okolici zanimanje glede finosti in nizkih cen. -+&<-
Postrežba reelna. Brez konkurence.
U zalogi je vedno tudi najfineje angle-| ško in francosko blago za naročila po meri.
pošljem tudi brez povzetja blago na izbiro.
^ ) Usekdar v zalogi vsak /rs    dan sveže dohajajoče
blago. 967—2
0. Bernatouić.
vence in trakove
priporoča
11
Benedikt, Ljubljana.
Opr. 8t. A 1916/5
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na III, dunajski m dni razstavi
I. maja 11*04 pod pokrovit. Nj. cee. in kr VifcoJ*ot*t» pre-
nadvoj vodinje Marije Joslplne.
krojaška obrt
v Ljubljani, Selenhurgove ulice šlev. 3
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerne cene Printuo angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
Najbogatejšo zalogo in naj-raznovrstnejšo izbiro
klouirjev In harmonijeu
ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedenec
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno so v
zalogi prelarranl I pa brezhibni l*la%li-Ji. Praiza-111 ein ubiranje In poprav« ■Janje  vneli   gJMemo*. Glavno zastopstvo  dvornih  firm   M*. B ilorlVr na Dunaju. Geb Nilnil   na   l)una|u, Avfunt F tir m ter v Iitibnvu, Th. ll«iin l>o»*ar v  lil p«*** «•■•■.   Za vsak, pri meni kupljen klavir docela Jamelin. — Najnižja IzpOHOJevalnlna. — Delna plaella.
. uiavno * lloMen« J brtider 5
I
I
JOSIP STUPICA
Jermenar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorski ulice štev. 6.
PriporoCam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tndi vso druge konjske potrebščine.
m ■ Cene nizke. ■ ♦
Veliko zalogo
rokavic |OSp0lte kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
SCetic za zobe, glavnikov, dišav, mil Ud. itd.
Iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Porsche
Ljubljana Pred Škofijo št. 21.
Oklic
¥91—1
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče ie neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Vi&njigorl naznanja, da je umrl dne 15. prosinca 1906 Jožef Štrubelj, zasebnik v Gaberji št. 10 zapustivfirna redbo poslednje volje.
Ker je sodišča bivališče zapustnikovih sinov Jožefa, Franceta, Antona in Alojzija Štrubelj neznano, poživljajo se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javijo in zglasijo za dediče, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšimi se dediči in z njim postavljenim oskrnikom
C. kr. okrajno sodišče Višnjagora, odd. !.
dne 12. sušca 1906.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osem vlak v Trbiž, lieljak, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljui p *ez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten — Ob 7. uri 5 ni zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Murau, Mauterndn.rf Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. —  Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mal Glodnitz, Ljubno, Selztal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curin |eneva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Trbiž Smc.ior, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v »»rago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoć tfiebnj vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktn. 'Oz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17-m /jutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. • - Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga *-t Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mo-takovo-Trst direkt. voz I. in 11. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, BI, Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak.   Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak i, Trbiža. —  Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prn. (iz Prage direktni voz I. in II. razreda),.Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare Plzen Budejevice, Line, Stevr, Pariz,  Ženeva, Curih,  Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoM osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monakovo Inomosta,  Franzenslesta, Pontabla.   —   Ob 8.  uri 06 m  zvečer  osebni  vlak  z Dunajn Ljubna, Beljaka, Mutaua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontahla, Jez Selztal, od Inomost in Solnograda, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzn:: Marijinih varov, Heba Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga lz Novega osesta in Kočevja. Osebni vlaki Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod h Ljubljane drž. kol. V Kamnili. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop Ob 7. uri 10 m zvečer. —   Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Prihod v Ljubljana drž. kol. Iz Kamnika.  Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Oh 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
Naznanilo*
Podpisana slav. občinstvu vljudno javljam, da bom V nedeljo, dno 18» m«*x»c190G
zopet otvorila
gostilno pri Smreki
tj
999
v Spodnji Šiški štev. 88.
Za obilen obisk se priporoča
Ana Bole.
i I
980-2
tal Hotel JUN" i Ljnhljani.
Ravnateljstvo A. Kamposch.
--44»-
V nedeljo, dne 18. sušca 1906
ob ^veoer* fp^"" "xr Tre Iliri dvorani: ~9H
KflNfFRf ..Društvene sodbe".
IlUllVUlV Vstopnina 25 kr.
V ponedeljek, dne 19. sušca 1906
fj^P~ tt velilsi dvorani
Godovanje Josipov in Jostpin.
I      i   Zvečer ob 8. uri:
mam
Društvene godbe"
= Ostop prost. =
UojDiki koncert
godbe c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev.
= Vstopnina 30 kr.
|    Kavarna vsako nedeljo vso noć odprta.
CD Q_
o
»o o
C
o >
o o
</>
O
tO C i— (O >>
CD
I
NAZNANILO.
Podpisani javljam 8 tem slavnemu občinstvu, da sem prevzel
kavarno ,Kramar'
na Starem trgu
ter da bom isto dalje vodil pod imenom
l{auarnci „L€OJ1".
Priporočuje se nadaljni naklonjenosti slav. občinstva biljeiim z odličnim spoštovanjem
Leo in Fani Pogačnik
995-1
bivši večletni plačilni marker kavarne „Prešeren1 »Valvasor*.
<
< "O
N
g
<
O
3 O O
o a ■o
4
F. P. Vi d i c & Kom p. Ljubljana,
opekarna  in tovarna  peči,  ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke, jssejie
(Strangfalzziegel)
833-4
Barve:   ) rdeči naravno žgani,  //) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentov anl u useh kulturnih državah. Lastniki patentov: F. P. Uidic & Kom p, in Jos. Marzola.
SHF~  IMajlicnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki.   -^fcg Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. >J&~~   Sprejmejo se zastopniki
i
Josip Pogačnik
===== krojaški mojster ==
I
I
Radovljica in Jesenice
981—1
priporoča najtopleje cenjenemu občinstvu za bližajočo se spomladansko sezono izdelovanje vseh vrst salonskih, turistovskih, štajerskih in kolesarskih oblek, uniform uraduiških in drugih strok. Zaloga angleškega, francoskega m Umskega blaga- Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno, solidno iu po uujuižji ceni. Za dobro iu narančuo mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov, salonskih oblek in površuikov.
Najcenejša vožnja v Ameriko!
Bouiogne-Ne w York
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške črte
Bazel-Pariz-Boulogne-Amerisa
BVome liste presferti in daje brez-425       plačna pojasnila 7
Mlina oblastveno  potrjena   potovalna pisarna
Edvard Kristan
v Ljubljani == Kolodvorske ulice 41
daje I kranjsko reklamno poojetja W. K  NUČIČ v Ljubljan*, v Šelenburgovih ulicah št, 6   H16 2
znižalo cene za
I. slov. kažipot za kolesarje in pešce.
Sedaj stane samo eno krono.
Dobiva  se samo pri podpisanem
I. kranjskem reklamnem podjetju W. K. Kučić u Ljubljani.
O
ca N
o°    to o^>
.E 2 o ° la-
na dvorišču V vili med prvo in drugo hišo na desno
j IVAN SCHINDLER, Dunaj III/.., Erdbergstr. 12
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
5«B |t h& .^
'T
J. J.
t. — —2
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trije- je. čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-rezrice, stroje za rezanje repo, milne za go-lanje, kotle za kuhanje kaj©, sasalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne [cevi i. t. d.
od sedaj po zopet izdatno znižanih cenah
ravno ta'<o vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalka za v no, gumijeve in konopljene cevi, gum jave ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavooe in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd, stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za - ivino, tehtnice na d«-og, stet>erske tehtnice, namizne tehtnica, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne olagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje In stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plač. pogojih == tudi na obroke! =====
Ceniki z več kot 500 slikami brezDiacno in poŠ~nJne prosto.
Dopisuje se tudi v bloveuskem jeziku.
Prekupci in agentje zaželjeni.
070—1   Piše naj «e ntravnost:
co
—n
O
o
e
C
o
o >
05
a
o
o
§ S
a
Najznamenitejši
kemiki in priznani zdravniki so označili
Jasno vodo Kathe"
ali pomado kot edino in najzaneslivejše sredstvo krepke in hit e rasti brade, las in obrvi. V prav kratkem časa presenetljiv učinek.
Steklenica ali lonček K 2*—, K 3* —, poskusna steklenica K 140. Po povzetju pošilja samo gospa 14 »tli«* flenzel, UunaJ, XVIII. Schulgasse S. 1. Stock, Ttir 11.       3«76 18
Hotel, - ~ ~<      r>      II £ £
restavracija i nT |^
in kavarna ~ J 1 ™^        ■       ^* ■ ■
rw\ Tt^m 5^ rw\
Podpisana naznanjala, da sta prevzela 21. januarja zgoraj omenjeni hotel-
= Poslouanje ie popolnoma reorganizirano. =
Dvigalo, kopeli, električna razsvetljava, najtočnejša postrežba, izvrstna kuhinja, izbrana vina. «e
Za mnogobrojni obisk se priporočata
Pockaj & Kogl. ^>
© o J) ©    2 -
^ O (0^    - C (D
o-= °-5 ž|
K/) ^  ._     _ w
0 O e no c —
CL
O
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12,
Knjižna novost!
f. Aškerc:
Slike iz naše protirefcrmacije.
Cena: broš. z izvirno risbo na naslovni strani A  K,   eleg.  vez. 4  K 60 h. po pošti 2vJ h vee
Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga obsega petdeset epskih pesnitev iz zgodovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantizem se je bila znČcla že za Trubarja. Ko pn je zasedel ljubljansko škofijsko stolico Tomaž Ilren, so se začeli hudi časi za slovenske protestante. To reakcijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njenem duhu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati za zgodovino Bvojega naroda, torej tudi za hIov. protestante, ki so po dolgem upiranju podlegli kot pravi muČeniki za svoje prepričanje, tako. da jim mora izkazovati svoje eimpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenec 64 21
Knjiga je izšla v založbi
Lav. Sclnventnerja
v lij ubijani.
je naj-je naj-je zdaj
\
boljša
cenejša
edino
868- 4
sedanjosti!!
Ne samo za vse koilnr, ampak tudi za pohištvo Iz fesa in usnja, oljnate sike,
igralne karte, marmornate plošče itd. itd.
Osrednja prodaja: JOSIP ZDG, Dunaj, II 3, Ob. Donaastrasse 101. Zuloge >   J   n   (jiHi!: Henrik Kenda, h Korenčan, Anton Krisper, Vaso
Petrićič in Viktor Schilfer.
JS tero se usojaoio vljudno javljati, da smo prevzeli zastopstvo .scetoviiozoanir^
motorsliih koles in automobilov
Laurin & Klemeni v Mladi Boleslavi.
Izjavljajoč, da smo veleč, interesentom za pojasnila vsak čas na razpolago, se priporočamo
Josip Kolar & Komp.
imetnik Ivan Karel Worm 994 1
v -C-ij"L^"bl]3.2^L;, ZL/đZeetnA trg' štev. ©
izdelovanje voznih koles, zavod za ponikljevanje, zaloga Pfaflovih šivalnih strojev in pisalnih strojev Sun, gumastega blaga in tehniških potrebščin. Popravljalnica. Mehaniška delavnica. Kolesa se velelino
=  emajlirajo. —
2\
896-2
K
Cjublj
M 4 Prešernove W«i>  ulice št. 9.
priporočata svojo velikansko zalogo konfekcijskega blaga za gospe in gospode, deklice in dečke.........
ffajvečja izbira novosti za pomlad in poletje«.......
Ceniki na zahtevo zastonj, poštnine prosto.^
»JU/
St. 9513
Poziv.
.♦77— 1
Z ozirom na določila V. oddelka ministerskega ukaza z dne 27. septembra 1905. drž. zak. št. 156, da morajo imeti vsa motorna vozila od oblastva določena znamenja, se tukajšnji lastniki avtomobilov in motornih koles, ki tega doslej še niso storili, poživljajo, da si izposljujejo za svoja motorna vozila pri podpisanem mestnem magistratu takoj potrebna znamenja.
Dotični prošnji je priložiti uradno potrdilo o odobrilu tipa.
Prestopki predpisov zgoraj omenjenega ministerskega ukaza se kaznujejo z globo od 2 200 K, oziroma z zaporom od 6 ur do 14 dni.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 10. marca 1906.
Gostilničarji, hotelirji in kavarnnrji
ki ai nameravajo nabaviti za koncerte, M zabavo ali za ples kakšno plaahilo.  naj  zahtevajo  ilnstrovau  katalog ,,al."  o  naših brezkonku-renčnih novostih.     Električni klavirji b papirnatimi notami, piam> urcbestnoni,  električni klavirji z mandolinami in spremljajočimi
inštrumenti.
Orchestrska glasbila na vzmet, na uteži,
z valjarji ali papirnatimi notami, električna, mehanična ali pneumatska.
Cena od 480 K naprej do 16.000 K. Ugodni plačilni pogoji. Ob gotovem
plačilu visok rabat.
^»75- 1 a
.,PlK»OI
Ludovik Hupfeld, deln. dr
Dunaj, VI., Mariahilferstrasse št. 7 9.
t dor trpi na padavici, fcrCin in drugih 2i v r n ih bolestnih, naj zahteva o tem brošuro, ku jo nsstonj in poštnine prosto razpošilja prlv. ftelft%%uitt*n-Apothfkft
Im.iLlurl  a. HI.     IHMi 11
4D N
•
>
.5 o o
c
-c o
id o.
c c
o Ol O
»m
>
o
»o
•H
rH
0
r H
Stavbno podjetje
LJubljana   n.l. o Vnn.h Uubljana GradMe 17 rOlZ A IHlUtll  Gradišče 17
L arhitekta in zidarsko mojstra
F prevzameta izdelovanje projektov vsako-i vrstnih stavb, kakor zidanje hiš, izdelovanje cest ter razne vodne, kanalizacijske in vodovodne naprave. -   proračun na zahtevanje brezplačno.
Nova trgovina
# \s suknenim, plat-^^*\nenlm inmanu-
fakturnim
Ljubljnnn^^
Stari trs štev. 4
Vzorci na zahteoanje!
i
ldUd
isto in Dolelflo stil!!
Gr. ČADEŽ
v Ljubljani
Mestni trs šteo. 14
^ širega m *'g» peri/a^
(poleg Urbančeve manufakturne trgovine).
\
JViodna trgovina.
HENRIK KENDA
Jutri, dne 15. marca 1906
JViodna trgovina
mm
tovarne ml
Naznanjamo tem  potom,  da smo izročili   prodajo  naših črevljev za tukajšnje mesto že 26 let obstoječi tvrdki
HENRI
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 17.
Tvrdka HENRIK KENDA je postavila za prodajo črevljev iz mnihovgraške tovarne popolnoma separirane in v najnovejšem slogu izdelane prostore ter izročila vodstvo te prodaje strokovnjaku.
Kar se tiče trpežnosti in lepote, so črevlji iz mnihovgraške tovarne pač
pp* na svetovnem glasu
ker se uporablja za njih izdelovanje le najboljše in najbolj trpežno blago; vrhtega je delo jako natančno in so tudi cene primerne.
Z odličnim spoštovanjem
C. kr. priv. Murna mnihougraška.
1	
1	
1	
	
i	
li	
	
Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tiak .Narodne tiskarne"
95