Ptuj, petek, 20. januarja 2006
letnik LIX • št. 5 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Obiščite naš
prenovljen spietni portai
www.tednik.si
Šport: Rokomet • Alen Blažević že član Jeruzalema Ormoža
Stran 26 Atletika • Mirko Vindiš najboljši veteran v Sloveniji
Nogomet • V Poreč odpotovalo 28 igralcev Drave
Stran 15
M

s-i
h '


Foto: Črtomir Goznik
Gospodarstvo Po naših občinah
Kidričevo • Je sp- Podravje •
bila afera s fluoridi Župani zahtevajo podtaknjena? popravke uredbe
Stran 11	Stran 2
Po naših občinah Kidričevo • Laboratorijski zmoti ne verjamejo
Stran 3
Gospodarstvo Po naših občinah Po mestni občini Ptuj • Perutnina Ormož • Sta	Ptuj • Napovedan
pričakuje dobiček, podžupana zbirala sprejem aneksa povečuje naložbe podpise?	umiril duhove
Stran 5	Stran 8	Stran 32
Po naših občinah Obrež •
(Pred)referendumska temperatura se dviga Stran 8
9770040197060
Spodnje Podravje • Kritika vladne uredbe o regionalnih spodbudah
Zupani zahtevajo popravke uredbe
»Ta uredba ne izpušča le dveh regij, torej jih predvideva 12 in ne 14, ampak tudi območna razvojna partnerstva. Ministru Zagarju in predsedniku vlade Janši sem zato že posredoval vsebinske pripombe,« je na minulem kolegiju županov, na katerega je bil uradno vabljen tudi minister Ivan Žagar (a ga ni bilo), povedal ptujski župan Štefan Čelan.
Zbrani župani so se z zahtevo po vsebinski dopolnitvi oz. spremembi Uredbe o prednostnih območjih za dodeljevanje regionalnih spodbud in metodologiji za izračun indeksa razvojne ogroženosti (uredba naj bi obveljala za obdobje 2007 do 2013) povsem strinjali.
»Če vlada nikakor noče pristati na 14 regij, pa je v uredbo nujno potrebno uvesti območno razvojna partnerstva. Ne vem pa, kaj je tako spornega pri oblikovanju 14 regij, saj za to ni nobenega zadržka, razen morda političnega. Spod-
Uvodnik
V Irak še Slovenci
njepodravska regija je tudi brez Ormoža dovolj velika in močna, po indikatorjih za pridobitev regionalnih spodbud pa gotovo zelo blizu, če že ne presega pomurske regije po indeksu ogroženosti,« je še povzel Čelan. Priznanje 14., se pravi spodnjepodravske regije, bi tako občinam s tega območja prineslo precej več razvojnega denarja kot ga bo oz. ga bi obstoj skupne Podravske regije z Mariborom vred.
Najmanj razvitim občinam spet nič
»Nad to uredbo sem po-
m
Slovenska vlada se je odločila, da bo tudi Slovenija sodelovala s svojimi vojaškimi pripadniki pri razrešitvi iraške krize. Sedaj poteka med vladajočimi in opozicijskimi strankami besedni boj glede umestnosti odločitve, da se slovenski vojaki pojavijo v Iraku.
Eni in drugi držijo figo v žepu, saj so morali vedeti, da bomo z vključitvijo v Nato postali hlapčki velesil, predvsem pa ZDA, ki se po drugi svetovni vojni »nenehno bori za demokracijo po vsem svetu«. Tako kot drugje po svetu pa jim tudi v Iraku ne gre vse po načrtih. V Iraku se odvija vojna. Ali gre za pravično vojno, pa je vprašanje. Obsojati gre bivši totalitarni režim in kršenje temeljnih človekovih pravic v Iraku, ali pa je tudi sedanje nastajanje demokracije v Iraku pravilno, pa je vprašljivo. Danes se v Iraku umira na vsakem koraku, torej mednarodni skupnosti ni uspeli) ohraniti miru.
Razlike so v razumevanju demokracije v svetu.
Za reševanje takšne svetovne krize, oziroma kriz, so bili ustanovljeni Združeni narodi, ki pa so v primeru Iraka postavljeni na stranski tir, Varnostni svet pa bi moral biti glavni pri teh reševanjih, očitno pa Združeni narodi izgubljajo svoj vpliv tudi pri reševanju drugih perečih vprašanj sveta in tudi vemo, kdo je danes glavni upravljavec sveta in postavlja-vec svetovnih pravil.
Zato bi se države sveta, tudi evropske, morale bolj ukvarjati s problemom povrnitve prave svetovne vloge Združenim narodom kot pa s pošiljanjem svojih vojakov v Irak. Kakorkoli že, vojaške sile v Iraku so okupacijske, nihče jih ni klical oziroma prosil za rešitev demokracije. Mandat za postavljanje po robu diktatorskim režimom pa lahko imajo edino Združeni narodi.
Na svetu je danes še veliko nerešenih nacionalnih vprašanj, tudi v naši bližini, potrebno jih je reševati na human način in s primerno pomočjo. Tudi Iraku je potrebno pomagati, pri tem pa lahko zgolj obžalujemo, da je do vojne sploh prišlo. Kljub vsemu pa mislim, da naši vojaki v Iraku nimajo kaj početi!
Franc Lačen
polnoma razočaran! Če samo pogledamo prednostna območja za dodeljevanje regionalnih spodbud, ki so našteta v drugem členu, se vidi, da je v to zajeta praktično cela Slovenija. Poleg tega je tudi metodologija zgrešena, saj nikjer ni upoštevan ponder gospodarske razvitosti. Tako ostajamo na istem, kot smo bili; osnova za dodeljevanje denarja je statistično povprečje cele regije in ne posamezne občine, razlike med njimi pa so katastrofalne. Poleg tega na koncu, pri sami delitvi denarja, spet pristanemo na številu prebivalstva. To za naše občine, ki prostorsko niso tako majhne, imamo pa manj občanov, ne pomeni in ne prinaša nič,« je spisano uredbo zelo kritično ocenil tudi žetalski župan Anton Butolen: »Če izhajamo zdaj iz te uredbe, bi to pomenilo, da dobi občina okoli 7000 tolarjev na prebivalca ne glede na velikost občine. Toda mi moramo podpirati tudi ali predvsem naše okolje. Če se pogovarjamo odkrito, potem je jasno, da bodo isti ponderji za razdelitev razvojnega denarja obve-
ljali tudi na svetu regije in tako spet izgubljamo najmanj številčne in najmanj razvite občine!«
Po prepričanju Butolena bi lahko pozitivne spremembe oz. več denarja za nerazvite občine prineslo upoštevanje posamezne občine kot osnovnega kriterija za dodelitev razvojnih spodbud, obvezno pa bi bilo spremeniti ali dopolniti tudi metodologijo za izračun dodeljevanja tako, da se vnesejo tudi drugi kriteriji gospodarske (ne)razvitosti, saj je nemogoče uporabljati iste kriterije za občine, ki sploh še nimajo vodovodne oskrbe. Razlike v razvitosti so pač prevelike, s takšno uredbo in sistemom razdeljevanja razvojne pomoči, kot jo predvideva, pa se bodo le še povečevale.
Kritično cefranje uredbe je prekinil poslanec Branko Marinič z besedami, da Uredba še sploh ni sprejeta in da je bil osnutek poslan občinam prav zato, da posredujejo svoje pripombe, debato pa je nato zaključil Čelan z besedami, da se bodo »na vse kriplje« borili za svojo spodnjepodravsko regijo do konca, ne glede
na to, kakšne politične »barve« bo vlada. S tem so se strinjali tudi vsi ostali župani.
Neuspeli razpisi
Marinič je nato opozoril še na eno zadevo, in sicer, da je vlada v proračunu zagotovila denar za odsek avtoceste Slivnica-Dra-ženci, da pa zdaj zadeva stoji zaradi pritožbe, kar ni ravno pozitivno. Po razglabljanju Čelana in hajdin-skega župana Radoslava Si-moniča se je nato izkazalo, da civilna iniciativa, ki se zoperstavlja izgradnji nadvoza, nima z zaustavitvijo postopka prav nič. »Gre za to, da ni uspel prvi razpis za izbiro izvajalca za izdelavo dokumentacije za ta odsek avtoceste, to je vse, kar vem,« je povedal Simo-nič, Čelan pa je nato dodal, da je šlo za javni razpis za izdelavo PGD in PZI, na izbiro izvajalca pa se je nato pritožil nekdo od preostalih ponudnikov, kar je sicer že ustaljena praksa, ki bo realizacijo projekta pač zamaknila za nekaj časa.
Naslednji hladen pljusk vode je bila ugotovitev, da je bil razpis za novega pred-
stojnika Skupne občinske uprave (SOU) nepravilen in ga bo treba ponoviti. To je še najbolj »razkurilo« gorišniškega župana Jožefa Kokota, ki je vse župane okrcal, češ, da sploh ne vedo, kaj podpisujejo in kako se kaj dela. Razpis oz. natečaj za položaj predstojnika bi namreč moral biti javen in ne interni. Interni natečaj se lahko razpiše le takrat, ko gre za premestitev javnega uslužbenca z enega delovnega mesta na drugega. »Kršen je bil zakon o javnih uslužbencih. Z objavljenim natečajnim pogojem, s katerim je bila izjema pridržana zgolj osebam, ki so imele status uradnika v SOU, so bili ostali morebitni kandidati, zaposleni na uradniških mestih v državnih organih ali upravah lokalne skupnosti, postavljeni v neenakopravni položaj,« je bilo zapisano v pravnem mnenju, na osnovi katerega so se nato župani dogovorili, da se postopek razpisa ponovi. Do izbire novega predstojnika pa njegovo delo že opravlja in ga bo še opravljala Alenka Korpar.
SM
Ormož • O nadaljnji pridelavi sladkorne pese
Vprašali so pridelovalce
Jurij Dogša, direktor Tovarne sladkorja Ormož, in Franc Jurša, predsednik Zveze pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, sta 10. januarja okrog 2000 pridelovalcem sladkorne pese v Sloveniji poslala vprašalnik, v katerem jih med drugim sprašujeta tudi, ali nameravajo v prihodnje še pridelovati sladkorno peso.
Na podlagi rezultatov se bodo člani nadzornega sveta danes lažje odločili, ali bodo za letošnje leto s pridelovalci podpisali pogodbe o pridelavi pese ali ne. V iztekajočem se tednu se je vodstvo TSO sestalo tudi z vlado, kako so potekali pogovori in kaj so dorekli, zaenkrat še ni znano. Sprejeta reforma sladkornega sektorja je v marsičem spremenila pogoje pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja v EU. Eden od od-
ločilnih kriterijev, ali bo tovarna še obstala, je tudi zagotovitev zadostnih količin surovine. Za funkcioniranje tovarne je potrebno zagotoviti 7500 do 8000 hektarjev površin pod peso.
Pridelovalce so v anketi povprašali, koliko let in na kolikšnih površinah pridelujejo peso, kako so bili s pridelavo in zaslužkom zadovoljni v minulih treh letih in na kolikšnih površinah nameravajo peso pridelovati v spremenjenih
pogojih.
Da bi pridelovalce spodbudili k odločitvi, da še naprej pridelujejo peso, so v Centru za sladkorno peso izdelali tudi izračune o predvideni donosnosti različnih poljščin v tekočem letu. Ob že upoštevanih učinkih reforme je očitno, da bo tudi v prihodnje sladkorna pesa ustvarjala največ ostanka dohodka na hektar med tradicionalnimi poljščinami. Po izračunu naj bi pšenica, potem ko se odšte-
jejo direktni stroški, letos dala pridelovalcem 34.571 tolarjev dohodka na hektar, koruza 19.403 in sladkorna pesa 141.874 tolarjev.
Vprašalnike, katerih odgovori za pridelovalce niso bili zavezujoči, naj bi vrnili v tovarno do minulega torka. Pred zaključkom redakcije so nam povedali, da je v tovarno prispelo veliko število odgovorov, vendar še poteka njihovo vrednotenje.
viki klemenčič ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Tokrat vroče zaradi ogrevanja in fluorov
Laboratorijski zmoti ne verjamejo
Svet občine Kidričevo je na prvi letošnji, sicer 7. izredni seji v ponedeljek, 16. januarja, končno izglasoval 20-odstotno povišanje cene ogrevanja. Veliko negodovanja je bilo tudi ob obravnavi informacije o oporečnosti koruze in silaže sredi lanskega leta, saj laboratorijski zmoti - tako svetniki kot kmetje - očitno ne verjamejo.
Na seji, ki jo je zaradi daljše bolezenske odsotnosti župana Zvonimirja Holca tudi tokrat vodil podžupan Jože Murko, so obravnavali le tri teme - zahtevo za spremembo cene ogrevanja, informacijo o oporečnosti krme ter odstop svetnika Marjana Petka, a prvi dve točki sta tudi tokrat precej dvignili temperaturo razprave.
O zahtevi Komunalnega podjetja Ptuj za spremembo oziroma 20-odstotni dvig cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za daljinsko ogrevanje so kidričev-ski svetniki razpravljali že na decembrski redni seji, vendar takrat niso pristali na povišanje cene, čeprav so menili, da je zahteva zaradi dviga cene zemeljskega plina upravičena. Menili so namreč, da bi bilo za uporabnike manj boleče, če bi ceno poviševali sprotno, za nižji odstotek, ne pa da so predlagali enkratno povišanje za 20 odstotkov. Po drugi strani pa so nekateri menili, da ni bilo primerno, da bi ceno dvigovali prav v času božičnih in novoletnih praznikov.
Bo razliko plačala Občina?
Ker povišanja niso sprejeli, stroški ogrevanja pa so bili višji, so na občino od distributerja ogrevanja - Komunalnega podjetja Ptuj - prejeli račun za 1,7 milijona tolarjev, kar predstavlja razliko v ceni za december in januar, ki jo je po zakonu lokalna skupnost, ki je izdala koncesijo, distributerju dolžna poravnati. Predstavnik Komunalnega podjetja Janez Polanec je tudi tokrat zavrnil očitke, češ da ceno povišujejo na račun nepokritih terjatev dolžnikov, saj nekateri uporabniki v naselju Kidričevo ogrevanja že dalj časa ne plačujejo, ter poudaril, da so ceno prisiljeni povišati zaradi sorazmernega
dviga cene zemeljskega plina, ki ga proizvajalec toplotne energije, kidričevski Silkem, uporablja kot energent.
Svetnica Milena Purg je Po-lanca sicer vprašala, kako to, da so se odločili za ogrevanje ponoči, kar stroške ogrevanje še povišuje, zanimalo pa jo je tudi, zakaj uporabnikov niso obvestili o tem, da lahko radiatorje zaradi varčevanja tudi izklapljajo. Janez Polanec pa je pojasnil, da je velik del cene odvisen predvsem od jutranje konice porabe, menil pa je tudi, da bi lahko tudi porabniki marsikaj privarčevali, saj pomeni ena stopinja manj v stanovanju kar 6 % prihranka energije. Ob tem pa je dodal, da bo Komunalno podjetje lahko gospodarsko javno službo proizvodnje in distribucije toplotne energije, za katero jih je s koncesijo izbrala Občina Kidričevo, opravljalo le tako dolgo, dokler bo še zmoglo, pri tem pa je pojasnil, da tudi Silkema ničesar ne obvezuje, da bi toplotno energijo proizvajal v svojo izgubo, saj poslujejo po tržnih zakonih kot vsako drugo podjetje.
Temu je pritrdil tudi podžupan Jože Murko, ki je svetnike opozoril, da je Silkem privatno podjetje z lastništvom izven Slovenije, in izrazil prepričanje, da bodo lastniki, če bodo izvedeli, da proizvajajo z izgubo ^"v trenutku zaprli vse ventile", zato Občina nima druge možnosti, saj je občanom dolžna zagotoviti toplotno energijo.
Svetnik Vladimir Forbici je povedal, da ga problemi, ki jih ima Komunalno podjetje, sploh ne zanimajo, saj je prepričan, da je ogrevanje izključno problem občine in njenih občanov; strinjal pa se je, da bi morala biti cena ogrevanja primerljiva z drugimi tovrstnimi sistemi, ne pa da je v Kidričevem višja. Zato je predlagal, da razčistijo predvsem, ali je njihov sistem opti-
malen ali ne, pri čemer je potrebno čimprej odpraviti tudi vse vzroke za izgube toplotne energije.
V razpravi je kar nekaj svetnikov opozorilo na dejstvo, da v primeru, če bo občina plačala 1,7 milijona dolga neplač-nikov, to ne bo pravično do tistih uporabnikov, ki ogrevanje redno plačujejo, vendar so se morali zadovoljiti z odgovorom, da bodo od vseh dolgove izterjali po sodni poti.
Potem ko je podžupan Murko svetnike še enkrat opozoril na dejstvo, da druge možnosti nimajo, pa so z 10 glasovi za (3 so bili proti, 1 pa se je glasovanja vzdržal) vendarle potrdili predlog o 20-odstotnem povišanju cene ogrevanja.
Kmetje so nezaupljivi
Janez Polanec iz Komunalnega podjetja Ptuj je kidričevske svetnike tokrat le prepričal.
Foto: M. Ozmec
Precej burna razprava pa se je vnela tudi ob obravnavi informacije o oporečnosti krme na območju Apač in Lovrenca sredi lanskega leta, ki jo je na zahtevo občine Kidričevo posredovalo Ministrstvo za okolje in prostor. Podžupan Jože Murko je ob pojasnjevanju zadeve ugotovil, da se veterinarska uprava RS in druge inšpekcijske službe na prve ugotovitve o neobičajnem sušenju koruze in drugih pridelkov na območju Apač in Lovrenca julija lansko leto niso odzvale tako, kot bi se morale. Nekaj svetnikov mu je pritrdilo, ker pa so okoli l0 strani gradiva prejeli šele na seji, so razpravo o tem nadaljevali šele po 10-minutni prekinitvi, ki so jo namenili branju gradiva.
Po tem je svetnik Mihael Žitnik pojasnil, da je bil prvi uradni zaznamek o nenavadnem sušenju poljščin podan 29. avgusta in da so od takrat napisali kar 46 dopisov in urgenc. Ministrstvo za okolje in prostor je zadevo uradno prevzelo šele 20. oktobra. Kmetje so zelo začudeni, kajti
prvotna analiza italijanskega laboratorija je pokazala skoraj stokrat višje vsebnost fluora v posušenih poljščinah in silaži kot druga analiza. Čeprav se je laboratorij opravičil, so kmetje postali nezaupljivi, saj jih je strah, da je nekaj hudo narobe. Zorana Žunka je ujezilo, ker že po prvi analizi ni nihče ni ugotovil, da je tako velika stopnja fluora v poljščinah skoraj nemogoča, po drugi strani pa se je vprašal, zakaj so sploh še izbrali italijanski laboratorij, saj naj bi se prav ta slabo obnesel že pri analizah v zadevi kloramfenikol. Tudi Anton Leskovar je menil, da morajo sedaj, ko je ugotovljeno, da koruza in silaža nista toksični, storiti vse, da ugotovijo krivca za to zmešnjavo, ter izrazil dvom, da bodo kmetje dobili povrnjene vso škodo, ki so jo s tem utrpeli.
Se ostrejši je bil Franc Pla-ninšek, ki je ob ugotovitvi, da so se v tej zadevi vsi skupaj nečesa naučili, predvsem pa tega, kaj je fluor, izrazil odkrit dvom o točnosti analiz: "Bojim se, da tudi ta zadnja analiza ni čisto točna, tu je nekaj čudnega, saj so kar čez noč ugotovili drugače. Čudno je, da imamo take institucije, da se lahko med eno in drugo analizo zmotijo za nekaj desetkrat. Občutek imamo, da je tudi
občina v tem primeru storila premalo, zato predlagam svetu, da sprejmemo sklep o tem, da se na naših poljih postavijo naprave, ki bodo merile emisije v zraku, kajti ekologija je zelo problematična, naši otroci pa imajo pravico dihati vsaj srednje dober zrak."
Ne napaka, ampak grda igra
Hudoval se je tudi predsednik odbora za varstvo okolja Slavko Feguš: "Prepričan sem, da so v tem primeru strokovne inštitucije pokazale svojo nemoč in neorganiziranost, saj niso pokazale nobene prave volje, da bi se zadeva podrobneje raziskala. Občutek imamo celo, da so zadevo hoteli pomesti pod preprogo. Strinjam se s predlogom, da je zaradi te in podobnih zadev nujno potrebno uvesti lokalni monitoring onesnaženosti."
Temu predlogu je pritrdila tudi Marija Škafar, kajti tudi po njenem mnenju s tem zgodba še ne more biti končana: "Problem je, da sedaj na moremo verjeti več nikomur, ne v tej državi in ne v Evropi. Dejstvo je, da se je nekaj dogajalo, kmetje nismo neumni tepci, vsak, ki je videl posušene poljščine, je v to prepričan.
Zato je prednostna naloga občine, da se temu posveti pred vsemi drugimi problemi in nalogami. Glede na vse dogodke in analize, pa sem prepričana, da je nad Apačami in Lovrencem pač bil NLP."
Spet je bil ogorčen Vladimir Forbici, ki je ugotovil, da so lahko sedaj vsi ogroženi: "Kajti če se nekdo lahko pri analizi zmoti za skoraj stokratno vrednost, je to znak za alarm. Očitno je, da ne gre za nobeno napako, ampak le za grdo igro, to dokazuje dejstvo, da zaradi te sramotne zadeve ni odstopil še nihče od odgovornih v državi. Hudo je, ko ugotoviš, da te hoče nekdo narediti za trotla. Pa še na nekaj bi rad opozoril - mar ni čudno, da se je zgodba o onesnaženosti s fluorom zgodila takoj zatem, ko je nek odgovoren politik javno izjavil, da je škoda vsega denarja, ki je bil doslej vložen v Talum - toliko vsem v premislek."
Po ugotovitvi, da prave resnice o tem, kje je vzrok za nenadno sušenje poljščin, ne bodo nikoli izvedeli, se je razprava počasi polegla, preden pa so točko zaključili, so zadolžili odbor za okolje in prostor ter druge ustrezne odbore, da v zvezi s to zadevo sprejmejo ustrezne ugotovitve in zaključke.
Ob koncu izredne seje so sprejeli še odstopno izjavo svetnika Marjana Petka, ki odhaja na nove delovne dolžnosti v slovensko veleposlaništvo v Beograd. V imenu vseh se mu je za sodelovanje in delo v svetu zahvalil podžupan Jože Murko in mu na novi delovni dolžnosti zaželel veliko uspehov.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Dosedanji svetnik Marjan Petek (v sredini) odhaja na nove delovne dolžnosti v Beograd.
ptuj-®n.net
www.ptuj-on.net
III
AP Majšperk • Preuredili tudi nekdanjo predilnico in tkalnico
Pričela se je tudi proizvodnja vijakov
Majšperška enota podjetja Albin Promotion, v kateri je trenutno zaposlenih 28 delavcev, je v nekdanjih prostorih TVI Majšperk poleg proizvodnje volne v klobčičih, gobelinov, svetil Xenon in sesalcev Famulus pričela tudi proizvodnjo žebljev in vijakov v plastičnih redenikih.
Kot je povedal Albin Brencl, direktor podjetja Albin Promotion s sedežem v Lovrencu na Dravskem polju, izdelajo v delno preurejenih prostorih nekdanje Tovarne volnenih izdelkov v Majšper-ku mesečno okoli 8500 kg volne v klobčičih, raznih barv in debeline, pri čemer
so ohranili glavnino do sedaj najbolje prodanih tipov volne, pričakujejo pa, da bodo s prebojem na rusko tržišče proizvodnjo volne podvojili na okoli 15.000 kg mesečno.
V velikem razmahu je oddelek za proizvodnjo gobelinov, kjer šest delavcev proizvede vsak mesec okoli 1200,
letno pa okoli 15.000 kosov gobelinov različnih velikosti in motivov. Poleg novosti, da lahko strankam želeni motiv fotografirajo in prenesejo na gobelin, seveda z vso potrebno volno želenih barv, se te dni dogovarjajo z največjim danskim proizvajalcem gobelinov, firmo Oehlenschlager
Foto: M. Ozmec
Prenovljena hala nekdanje predilnice In tkalnice, v kateri so uredili proizvodnjo žebljev in vijakov.
Foto: M. Ozmec
Oddelek za proizvodnjo žebljev in vijakov vodi Danilo Bratušek, ki vse izdelke pred pakiranjem še enkrat pregleda.
Ormož • Iz Območne obrtne zbornice
iz Kobenhavna, o možnosti za preselitev njihove proizvodne linije tiskanja gobelinov v Majšperk. Če bodo v teh pogajanjih uspeli, potem bodo v Majšperku postali eden največjih proizvajalcev gobelinov v Evropi.
V	oddelku Xenon, kjer so trenutno zaposleni trije delavci, sestavljajo svetila iz programa Xenon po pogodbi glede na potrebe matične firme. Žal se še vedno niso uspeli dogovoriti o širitvi proizvodnje, zato ostaja to njihova naloga v letošnjem letu.
V	oddelku Famulus, kjer sta trenutno zaposlena le dva delavca, pa sestavijo letno 1500 kosov sesalcev različnih tipov. Tudi s to firmo se
dogovarjajo o možnostih za povečanje proizvodnje v Maj-šperku. Konec lanskega leta so pre-
uredili in obnovili tudi nekdanjo predilnico in tkalnico v proizvodno dvorano za izdelavo žebljev in vijakov v plastičnih redenikih, ki jih uporabljajo za avtomate, s katerimi žeblje ali vijake avtomatsko zabijajo oziroma zavijajo. Trenutno je v tej proizvodnji angažiranih le 6 delavcev, ki vsak teden izdelajo okoli 24.000 kg žebljev in vijakov v redenikih. Ta proizvodnja je v celoti namenjena za evropsko tržišče, še v letošnjem letu pa nameravajo v tem oddelku zaposliti še 7 dodatnih delavcev, ki naj bi ob polni zasedenosti proizvodnih zmogljivosti izdelali mesečno okoli 45.000 kg žebljev in vijakov v plastičnih redenikih.
M. Ozmec
Vijaki iz AP Majšperk so povezani vijačnih avtomatih.
Foto: M. Ozmec
v plastične redenike za uporabo v
Za dom društev možne tri rešitve
V Območni obrtni zbornici Ormož so napovedali spremembe. Dosedanji dolgoletni sekretar zbornice Anton Kirič kmalu odhaja v pokoj in tudi predsednik Ivan Kukovec se poslavlja s funkcije. Pravi, da je čas, da pridejo ljudje z novimi idejami, saj človek, ki je predolgo na taki funkciji, postane rutiner.
»Mislim, da bi bilo v politiki in na strokovnih funkcijah prav, da bi ljudje po dveh, treh mandatih dali priložnost drugim. Še posebej, ker se bo zamenjal tudi sekretar zbornice. Prav je, da nova sekretar in predsednik začneta skupaj in si zastavita cilje za naslednje obdobje. Kandidatov bo dovolj, saj je mladih obrtnikov in obrtnic na Ormoškem kar nekaj,« je prepričan Ku-kovec.
Dosedanje vodstvo je uredilo razmere za počitnikovanje obrtnikov, saj imajo na Pagu možnost istočasno počitniko-vati štiri in v Moravskih toplicah ena družina. Apartmaji so lepo urejeni. Novemu vodstvu pa bo ostalo reševanje problema, ki se bo vedno bolj aktualen -adaptacija doma društev. Sedanje vodstvo je pripravilo nekaj predlogov, pri tem niso sami, saj so le četrtinski lastnik zgradbe. O možnih rešitvah so se že pogovarjali z ostalimi solastniki
doma društev - lovci, ribiči in AMD. Vendar precej dalje kot do ugotovitve, da stavba zares potrebuje temeljito adaptacijo, še niso prišli.
Izgradnja doma društva je v sedemdesetih letih pomenila nov zagon v delovanju društev. Od takrat je bila izvršena le manjša adaptacija doma na mestu, kjer je zatekalo, lastniki pa se iz dneva v dan srečujejo z novimi težavami, ki jih povzroča zob časa. Obrtniki so na nedavni skupščini razmišljali o treh možnih variantah, kaj storiti. Obnova stavbe bi po grobih ocenah stala okrog 20 milijonov in ena od možnosti je, da solastniki nekako zberejo denar za potrebno obnovo. Drugi predlog je bil, da prodajo parcelo, ki jo imajo za domom društev in da iz izkupička financirajo obnovo. Tretja varianta pa je, da najdejo investitorja, ki bi mu vsi solastniki predali premoženje in bi na tem prostoru naredil
nove prostore. Kajti četudi bi posamezne prostore obnovili, bi le-ti ostali še dalje nefunkcionalni. Kukovec je mnenja, da pisarne niso več primerne za oddajanje, dvorana ni sledila posodobitvam, ki jih je prinesel čas. Tudi sam
dostop do dvorane in poslovnih prostorov skozi bife, kjer se kadi, ni primeren. Če bi želeli danes te prostore resno tržiti, bi jih morali urediti.
Enako je s kletjo, kjer je strelišče ter imajo svoje prostore radioamaterji in lovci.
Predsednik OOZ Ivan Kukovec se z iztekom mandata poslavlja od predsedniške funkcije. Po treh mandatih na čelu OOZ Ormož je mnenja, da je čas za spremembo in nove ideje.
Začela se je pojavljati vlaga in klet bo potrebno primerno sanirati. V prvi etaži bi lahko uredili poslovne prostore z bifejem ali brez, vendar bi potem bilo treba bifeju dati novo vsebino, ki bi pritegnila. Obrtniki vidijo možnost, da bi pod streho sprejeli tudi razvojno agencijo in info točko, ki prav tako potrebujeta nove poslovne prostore. V zgornji etaži ali etažah pa bi lahko uredili stanovanja. Na parceli za domom pa je možnost zgradili kakšne štiri vrstne hiše. S takim konceptom bi vsi sedanji solastniki prišli do novih poslovnih prostorov, brez tega, da bi morali kaj vložiti, imeli bi skupno ogrevanje, plačilo ostalih dajatev. Ivan Kukovec pravi, da bodo vse tri predloge enakovredno obravnavali, podpira pa tistega, ki bo obrtno zbornico stal najmanj in ji bo prinesel največ. Vsi solastniki bodo morali obvestiti svoje članstvo in se skupaj odločiti,
kako naprej. Odločitev bi lahko padla še letos.
V obrtni zbornici se srečujejo tudi s problemom dolžnikov, ki ji skupno dolgujejo za 13 milijonov SIT. Okrog 4 milijone jim dolguje OZ Slovenije, ostalo pa članstvo. Ivan Kukovec pravi, da se zaveda, da situacija na tržišču ni rožnata, kljub temu pa marsikdo ne plača, čeprav bi lahko, če bi se le malo potrudili, saj ne gre za velike zneske. Nekaj pa je tudi takih, ki se jim je nabralo okrog 200, največ 400.000 tolarjev dolgov. Gre predvsem za plačila uslug, ki so jih člani koristili in »pozabili« plačati - razni seminarji, reklame v zborniku ob jubileju, članarina. Čeprav so se želeli s kolegi sami pogovoriti o načinu plačila -ponujajo tudi možnost obročnega odplačila dolga, pa pri nekaterih lepa beseda ni našla lepega mesta, zato bodo od teh denar izterjali po drugi poti ...
viki klemenčič ivanuša
Ljubljana • Z novinarske konference Perutnine Ptuj
Pričakujejo dobiček, povečujejo naložbe
»V primerjavi z letom 2000 smo v lanskem letu povečali prihodke od prodaje za 100 odstotkov, enako velja tudi za kapital in število zaposlenih. In ne glede na številne lanske težave ter obremenitve, s katerimi se je naša družba srečevala, smo dosegli v letu 2005 petodstotno rast realizacije glede na prejšnje leto, rast pa je načrtovana tudi v letošnjem letu,« je uvodoma povedal generalni direktor in predsednik uprave Roman Glaser.
V ■
V številkah to pomeni naslednje: v letu 2005 znaša ocena čistih prihodkov od prodaje PP 110,3 milijona evrov, ocena konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje Skupine PP 155,4 milijona evrov, višina investicij v lanskem letu pa je znašala 6,3 milijona evrov.
Trenutno PP še vedno največji delež od prodaje (54 odstotkov) dosega na domačem, slovenskem tržišču, 17-odstotni delež predstavlja prodaja na trgih EU, 29 odstotkov pa znaša delež od prodaje na trgih izven EU in Slovenije. »Z več kot 60.000 tonami žive teže letno je Perutnina Ptuj vodilni proizvajalec perutnine in predelanih perutninskih proizvodov v Sloveniji in jugovzhodni Evropi, prav tako velja za največjega izvoznika perutninskega mesa in izdelkov na tržišča bivše Jugoslavije. V lanskem letu se je naš izvoz povečal za kar 180 odstotkov, največ na trge Avstrije, Nemčije in Švice in že ome-
njene države nekdanje Jugoslavije. Sicer pa je naš cilj, da bo izvoz v prihodnjih letih predstavljal 70 odstotkov celotne prodaje,« je poudaril Glaser ter ob tem še dodal, da je program izdelkov PP že danes na voljo kupcem v 18 evropskih državah.
Zmanjševanje obsega poljedelske proizvodnje
V nadaljevanju je Glaser nato nanizal nekatere najpomembnejše dogodke preteklega leta, med katere je uvrstil prevzem mariborskega Agrokombinata, pridobitev certifikata ISO 9001:2000 za gostinstvo, podpis konzor-cijske pogodbe z MIP Nova Gorica za izdelavo pršuta s slovenskim poreklom, izvolitev novega nadzornega odbora ter podpis pogodbe s podjetjem Mlinotest Ajdovščina za izdelavo sendvičev iz perutninskega mesa. Glede ciljev za letošnje leto pa poleg predvidene skupne
EDS za PP ni ugodna!
»Morebitna uvedba enotne davčne stopnje za našo družbo pomeni veliko obremenitev in je zato nikakor ne moremo oceniti kot ugodno. Povzroči lahko abstinenco kupcev, saj je jasno, da bodo kupovali cenejše tovrstne izdelke izven meja naše države. V PP z uvedbo EDS gotovo več izgubimo kot dobimo,« je o posledicah uvedbe sporne enotne davčne stopnje za PP povedal Roman Glaser.
6-odstotne rasti realizacije v PP načrtujejo predvsem veliko povečanje proizvodnje krmil (s sedanjih dobrih 180 tisoč ton na 221,5 tisoč ton), prav tako naj bi se povečal obseg proizvodnje dan starih piščancev, valilnih jajc, broj-lerjev, perutninskega mesa in mesnih izdelkov, znižala pa naj bi se proizvodnja pu-ranjega mesa. V poljedelski proizvodnji naj bi povečali le tonažo ječmena, pri vseh ostalih kulturah, kot so pšenica, koruza, oljna ogrščica in sladkorna pesa, pa naj bi se obseg lastne proizvodnje znižal.
»Dejavniki znižanja obsega proizvodnje določenih postavk so spremenjena struktura proizvodnje, tudi uvedba kolobarja in denacionalizacija,« je pojasnil Glaser in še povedal, da bo PP tudi v prihodnje ostala eden največjih zagovornikov uvedbe zakona o promociji slovenske hrane.
Delnice PP na borzi morda leta 2007
Precej več sredstev kot lani pa namerava PP v letošnjem letu vlagati v investicije. V letu 2005 je namreč bilo za naložbe porabljenih 6,3 milijona evrov: »Skupaj je PP v zadnjih sedmih letih za naložbe namenila preko 100 milijonov evrov. V letu 2006 bomo investicije nadaljevali, in sicer v skupni vrednosti
Dr. Roman Glaser: »V letu 2006 bomo investicije nadaljevali, in sicer v skupni vrednosti okrog 18,5 milijona evrov, od tega večino, 10 milijonov, na tujih trgih.«
okrog 18,5 milijona evrov, od tega večino, 10 milijonov, na tujih trgih.« Pod »tujim trgom« je mišljena Bosna in Hercegovina, kjer bo PP začela izgradnjo predelovalnega obrata, verjetno pa bo ta naložba zahtevala še več sredstev, kot je bilo iz odgovora na podrobnejše vprašanje razumeti Glaserja. Preostalih 8 »naložbenih« milijonov evrov naj bi bilo porabljenih za posodobitve tehnologije v Perutninih obratih v Sloveniji.
Sicer pa naj bi PP lansko
leto zaključila s črnimi in ne rdečimi številkami, kar pomeni, da bo po zaključeni bilanci gotovo spet poslovala z višjim ali nižjim dobičkom. Točnih podatkov o številkah pa Roman Glaser na tokratni novinarski konferenci še ni predstavil. Prav tako je ostal tudi precej skrivnosten glede uvrstitve delnic PP na borzo: » V letošnjem letu jih prav gotovo še ne bo. Možnost obstaja, da bomo nastopili na borzi v letu 2007, vendar je to še stvar dogovora in konsenza znotraj družbe.«
Tudi o ptičji gripi ni padlo veliko besed; res je, da je zaradi strahu pred okužbo, zlasti v novembru, za približno 10 odstotkov padla prodaja perutninskega mesa, decembra pa naj bi po Glaserjevih besedah že spet dosegla normalen nivo: »Oscilacije v prodaji še pričakujemo, ne glede na ukrepe VURS-a pa pri nas ohranjamo najvišjo raven zaščite, kar tudi pomeni, da ostajamo na zaprti reji, saj nam je prioriteta varnost!«
SM
Gornja Radgona • Predstavili dosežke in letošnje sejme
Sejma Sodobna vojska letos ne bo
Lansko leto je družba Pomurski sejem v Gornji Radgoni pripravila štiri sejemske prireditve, prav tako pa štiri sejme napovedujejo tudi za letos. Sodobno vojsko bo nadomestil sejem embalaže Inpak.
Največ obiskovalcev tudi letos pričakujejo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu, ki ga bodo med 26. avgustom in 1. septembrom pripravili že šti-riinštiridesetič. Veliko pozornosti bo na tem sejmu posvečene mednarodnim ocenjevanjem kakovosti. Tako bodo letos opravili 20. mednarodno oce-
njevanje mleka in mlečnih izdelkov, 27. mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, 32. odprto državno ocenjevanje vin, 10. mednarodno ocenjevanje sadnih sokov in brezalkoholnih pijač ter 26. ocenjevanje kmetijske mehanizacije.
Miha Šoštarič
Na lanskih sejemskih prireditvah v Gornji Radgoni se je na skupno 123.500 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo 2155 razstavljavcev iz 28 držav, vse štiri sejme pa si je ogledalo okrog 200.000 ljudi. Največ, kar 130.000 obiskovalcev, je obiskalo 43. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Po oceni vodstva družbe Pomurski sejem, ki jo vodi Janez Erjavec, je bilo lansko leto eno najuspešnejših doslej, saj naj bi po prvih ocenah zabeležili 440 milijonov tolarjev prihodkov, od tega 40 milijonov čistega dobička.
Tudi letos bodo v Gornji Radgoni pripravili štiri sejme, namesto sejma Sodobna vojska pa bodo letos znova obiskovalce skušali privabiti s sejmom embalaže Inpak, ki bo kot uvodni letos na radgonskem sejmišču med 8. in 10. marcem. Omenjeni sejem ima v programu Pomurskega sejma kar dvajse-
tletno tradicijo, na letošnjem pa bodo prikazali stanje v branži in glasnik njenega razvoja v prihodnosti. Obiskovalcem, med katerimi prevladujejo poslovneži in strokovnjaki, bo sejem nudil celovit vpogled v proces, ki obsega načrtovanje embalaže, tehnologije in materiale za pakiranje, označevanje in grafično opremo izdelkov, skladiščenje, distribucijo, transport, trženje, ravnanje z odpadno embalažo in njeno recikliranje. Pred sejmom Inpak bo pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije potekalo strokovno ocenjevanje dosežkov s področja embalaže, 31. slovenski oskar za embalažo. Nagrade za izvirnost, praktičnost uporabe, tržno komunikativnost, tehnično odličnost ter skrb za vsebino, potrošnika in naravo bodo vstopnica na evropsko in svetovno tržišče ter na mednarodne natečaje kakovosti embalaže v
svojem razredu. Nagrajeni izdelki bodo razstavljeni na posebni razstavi v okviru sejma Inpak.
Od 4. do 8. aprila bo v Gornji Radgoni potekal 19. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra. Letos bo na tem sejmu največ pozornosti posvečene trgu nepremičnin in stanovanjski gradnji, s praktičnimi prikazi pa bodo skušali obiskovalcem predstaviti gradbeno mehanizacijo. V mesecu aprilu bo obiskovalcem na ogled tudi četrti mednarodni sejem lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi Lov. Poleg pestre komercialne ponudbe kakovostnih blagovnih znamk bodo obiskovalce med 21. in 23. aprilom na sejem privabljale strokovne razstave lovstva, ribištva, sokolarstva, aktivnosti v naravi ter strokovna predavanja krovnih lovskih, ribiških in organizacij s področja varovanja okolja.
Foto: Mlha Sostaric
Največ obiskovalcev na radgonskem sejmišču privabi mednarodni kmetijsko-živilski sejem.
Podlehnik • S kolegija županov Spodnjega Podravja
Kako do zdravnikov?
Na tokratnem kolegiju so se župani občin Spodnjega Podravja zavrteli okoli znane problematike zdravstvene oskrbe občanov, konkretneje pa je šlo za to, kako obdržati javno zdravstveno službo in če sploh ter kako je in bo s podeljevanjem koncesij. Po široki debati so prišli do ničkaj nove ugotovitve, da zdravnikov in zobozdravnikov pač manjka in da jih v svojih občinah hočejo tako ali drugače.
Tako so že na začetku potrdili sklep, da je treba zdravstveno mrežo za področje vseh občin nujno razširiti, s takšno zahtevo pa bodo nastopali tudi pri pristojnem ministrstvu, ki menda prav v teh dneh pripravlja novo shemo, sicer bo vse skupaj počasi »vzel vrag«. V sami mestni občini tega sicer ni čutiti, saj število zdravnikov in zobozdravnikov presega normativ, povsem drugačna pa je slika po praktično vseh ostalih občinah.
Na širšem Ptujskem pod državnim povprečjem
Direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan je na združenje zdravstvenih zavodov že posredovala zahtevo po razširitvi mreže za splošno zdravstveno in zobozdravstveno dejavnost, v kateri navaja, da »po izračunih na podlagi podatkov ZZZS (povprečno število opredeljenih oseb na zdravnika in zobozdravnika) manjkata na področju splošne zdravstvene dejavnosti dva programa oz. dva zdravnika, v zobozdravstvu pa 8,4 zobozdravnika za odrasle in 4,3 zobozdravnika za otroke«. Zahtevo, ki so jo dobili na vpogled tudi župani, je podkrepila s točnimi analizami sedanjega stanja v spodnjepodravskih občinah v primerjavi z državnim povprečjem, ki so, upoštevajoč različne kriterije, vse po vrsti pokazale, da zdravniki in zobozdravniki v veliki večini občin res manjkajo. Upoštevajoč sedaj priznano velikost mreže je po mnenju Uhanove vsako podeljevanje koncesij s strani občin »jemanje« zdravnikov drugi občini. Zato je Metka Uhan Petek v imenu JZ ZD sprožila tudi zahtevo za arbitražni postopek proti občini Videm, ki je pred novim letom podelila koncesijo svoji zobozdravnici. Vendar
pa zbrani župani na to uho niso kaj dosti slišali, saj tudi v svojih občinah, kolikor niso že, še nameravajo podeljevati koncesije, če jim pač ZD ne more zagotoviti svojega zobozdravnika in splošnega zdravnika. Pritožil se je, čisto upravičeno, tudi župan Friderik Bračič, češ da se zdaj na »križ pribija« le občino Videm, koncesije pa so bile podeljene in se podeljujejo tudi v drugih občinah. Arbitraže torej očitno ne bo.
Koncesije da, ampak ne v Ptuju
»Opozoriti moram na to, da je bil naš skupen dogovor, da koncesij ne bomo podeljevali in v Ptuju ves ta čas tudi ni bila podeljena nobena, čeprav so zahteve po devetih. Tega dogovora se bom držal, razen če bo povečana mreža in upam, da bosta naša poslanca pri tem kaj pomagala,« je povedal Štefan Čelan. Banko Marinič je na to odgovoril: »O podeljevanju koncesij je že tekla beseda z ministrom Andrejem Bručanom. Smernice so takšne, da naj bi po ustanovitvi regij koncesije podeljevale slednje in ne občine! Minister sicer podpira podeljevanje koncesij, saj naj bi to pripomoglo k večji konkurenčnosti!«
Potem se je oglasil Anton Butolen iz Žetal z besedami, da gre za ponavljanje starih zadev, da tudi morebitna razširitev mreže ne bo prinesla izboljšanja, če bodo potem vse koncesije spet porabljene na Ptuju, kjer je že tako višek zdravnikov in zobozdravnikov ter da bo nujno podeljevanje koncesij omejiti na tiste občine, ki imajo deficit: »Sicer se bo vse skupaj spet zrušilo!«
Takšno razmišljanje Bu-tolena je nekoliko podžgalo Čelana, ki mu sicer ni direktno nasprotoval, celo dejal je, da bi bilo edino pametno, če bi imela vsaka občina svojega
Kje je »preveč« zdravnikov?
Po podatkih v tabeli, prav tako izračunani na podlagi povprečnega števila opredeljenih oseb na zdravnika v RS, republiško povprečje spet presega občina Ptuj (z 9,1 več zdravnika), nad povprečjem pa je še Trnovska vas z 0,3 zdravnika več, kot je sicer povprečje. Vse ostale občine so v deficitu, pri čemer pa je treba vedeti, da so v tej kategoriji zajeti vsi zdravniki; torej za otroke, mladino in odrasle.
zdravnika, saj je nesmiselno, da en zdravnik zaradi točkovne razdelitve »leta z enega brega na drugega vsak drugi dan«, da pa je osebno prepričan o višji kakovosti dela, ki jo omogoča centralizirana ustanova z najmodernejšo opremo: »Ne verjamem v razdrobljeno zdravstvo! Za-sebništvo angleškega podeželskega tipa ne more nikoli
Kje je »preveč« zobozdravnikov?
Po tabeli, upoštevajoč republiško povprečje opredeljenih oseb na enega zobozdravnika v RS, je »preveč« zobozdravnikov v občini Ptuj, in sicer tako za odrasle kot za otroke za 2,5. Nad povprečjem je tudi občina Majšperk, in sicer z 0,3 zobozdravnika za odrasle ter občina Podlehnik z 0,3 zobozdravnika za otroke, za malenkost (0,1 ) pa republiško povprečje presega tudi občina Zavrč z zobozdravnikom za odrasle. Vse ostale občine ne dosegajo povprečja.
Foto: SM
Direktorica JZ ZD Ptuj dr. Metka Petek Uhan: »Dejstvo je, da bo za naše področje nujno potrebna širitev mreže zdravstvenega varstva. Ce boste pa vsi župani razpisali koncesije, javni zavod Zdravstveni dom ne bo več obstajal!«
Ptujski župan Stefan Čelan: »Ne verjamem v razdrobljeno zdravstvo! Zasebništvo angleškega podeželskega tipa ne more nikoli doseči tako visokokakovostnih uslug, kot jih lahko nudi center s sodobno tehnologijo! Vendar, če je že tako, potem bi morala imeti vsaka občina enega zdravnika!«
Poslanec in destrniški župan Franc Pukšič je predlagal malo »solidarnosti« pri razdeljevanju zdravnikov po občinah, žetalski župan Anton Butolen pa je menil, da naj se koncesije, če že morajo biti, podeljujejo zgolj v deficitarnih občinah.
doseči tako visokokakovost-nih uslug, kot jih lahko nudi center s sodobno tehnologijo!«
Temu mnenju sicer nihče od prisotnih ni oporekal, župani pa so vseeno vztrajali oz. podprli mnenje, da bodo v svojih občinah zdravnike glede na potrebe občanov »nastavljali« sami s svojimi koncesijami in tega ne bodo
prepuščali komu drugemu. Uhanova javno ni imela nič proti, le pojasnila je, da si morajo mrežo porazdeliti sami; kako se bodo dogovorili in to naredili, pa ni njena skrb. To pa, prevedeno pomeni, da pri sedanjem stanju (če mreža ne bo razširjena), lahko še nekaj prvih občin, ki se bodo za ta korak odločile, podeli koncesije, potem pa jih bo za vse ostale enostavno »zmanjkalo«.
Pukšič za »zaokroževanje«
Druga velika težava, ki jo (lahko) povzroči nekontrolirano podeljevanje koncesij, je razpad javnega zdravstva, kar bo seveda pod velik vprašaj postavilo udejanjanje non stop (24-urne) zdravstvene oskrbe občanov. S tem se je strinjal tudi Butolen, ki pa je dejal, da je prav vseeno, ali je zdravnik zasebnik ali ne, da pa mora biti vsaj en zdravnik v vsaki občini, kjer je ambulanta. JZ ZD pa toliko zdravnikov naj ne bi imel na voljo, zato so se župani spet zavrteli v začaranem krogu nujne razširitve mreže, pa najsi bo potem izpolnjena z zdravniki javne prakse ali koncesionar-ji. Za obstoj javnega zdravstva bi bilo seveda bolje, če bi pridobili več zdravnikov in zobozdravnikov javne prakse, vendar pa bi slednji morali delati po občinah, kjer oskrba manjka in ne na območju občine Ptuj.
Zanimivo rešitev razdelitve zdravnikov in zobozdravnikov (seveda spet ob predpogoju razširitve mreže) je predlagal župan in poslanec Franc Pukšič. Da bo nekoliko bolj jasno, kaj je povedal, je treba pojasniti, da se (zobo-)zdravniki po občinah delijo neživljenjsko, čisto statistično, kar pomeni, da, recimo, določeni občini glede na število prebivalcev (ali otrok ali zavarovancev itd.) pripada
npr. 1,3 zdravnika za otroke, pa 0,9 zdravnika za odrasle ter v tem stilu naprej. Tako je Pukšič predlagal, da naj bi te številke zaokroževali navzgor ali navzdol, »višek« naj bi vsaka občina podarila v skupno mrežo za pokrivanje »manjka« pri zaokroževanju navzgor. V praski bi to izgledalo tako, da če ima npr. Destrnik pravico do 1,3 zdravnika, naj bi dobil enega, pravico do 0,3 zdravnika pa bi »podaril« tisti občini, ki bi imela pravico le do 0,7 zdravnika. Tako bi tudi ta občina lahko imela »enega celega zdravnika«, kar spet pomeni, da bi ta zdravnik v tej občini delal vse delovne dni, ne pa le tri ali štiri dni.
Zdravnike na deželo, ne v mesto!
Ta predlog ni naletel ne na odobravanje ne na nasprotovanje. Namesto tega so se župani dogovorili, da do naslednjič pripravijo točne podatke, koliko koncesij je katera občina že podelila in na katerem področju ter katera in koliko jih še namerava podeliti letos. Tako naj bi dobili bolj točno sliko in po potrebi korigirali rezultate analize, ki so jo pripravili v JZ ZD. Bistvenih razlik sicer ni pričakovati, zdravniki in zobozdravniki v občinah izven ptujske manjkajo, in če ne ministrstvo ne bo razširilo mreže za Spodnje Po-dravje ali pa, če bo razširjena mreža pomenila le dodatni »prirast« zdravnikov na Ptuju, bo zdravstvena problematika na širšem ptujskem območju še hudo zagorela. Župani, kot so napovedali, se namreč ne bodo dali in bodo za svoje občane v svojih občinah zagotovili (zobo)zdravstveno oskrbo tako ali drugače, pa četudi bo javno zdravstvo zato razcefrano na natezalnici ^
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • S ptujskim županom na začetku novega leta
„Potrebno je imeti jasen
a
pogled v prihodnost .
Leto 2006 bo v marsičem prelomno tudi za Mestno občino Ptuj. O pričakovanjih, pogledih v prihodnost, nekaterih trenutnih problemih in njihovih možnih rešitvah smo se pogovarjali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
Št. tednik: Kakšen je bil vstop v novo leto? Lahko že po začetkih ocenite, kakšno bo leto 2006, ob tem da bo že zaradi lokalnih volitev in vzpostavljanja pokrajin zelo naporno?
Dr. Š. Čelan: „Prehod iz starega v novo smo opravili v krogu svojih najbližjih, kar mi v zadnjih letih ob različnih dogodkih redko uspeva. Takoj po polnoči sva se s soprogo odpravila pred Mestno hišo, kjer je letos kar vrelo od mladosti. Toliko prijaznih in nasmejanih ljudi že dolgo nisem videl zbranih na enem mestu. Če lahko sodim po tem razpoloženju, potem bo letošnje leto zelo prijetno. Res je, da nas čakajo težke naloge, ki pa jih v glavnem vedno sprejmem kot izziv in ne kot breme. Leto 2006 bo ponovno praznik demokracije, kjer bodo občanke in občani imeli priložnost izkazati svojo voljo. Prepričan sem, da bo kljub volilnemu letu v našem mestu vendarle prevladovala kultura razumnega dialoga in povezovanja vseh nosilcev ključnih odločitev pri tistih projektih, ki so za naše mesto življenjsko pomembni. Ker sta strpnost in razumevanje, kljub različnim pogledom na posamezne probleme, prevladovala v vseh teh treh letih, si želim, da bo tako tudi v tem letu."
Št. tednik: Prvič, odkar obstaja MO Ptuj, so njena gospodinjstva prejela lično knjižico z naslovom Zakladnica tisočletij - zibelka prihodnosti, v kateri so predstavljeni prednostni razvojni projekti MO Ptuj od leta 2004 do 2010. Verjetno sam naslov knjižice ni nastal po naključju, Ptujčani moramo pričeti verjeti tudi v prihodnost. Kaj predvsem ste z njo želeli povedati občankam in občanom MO Ptuj, kakšni so odzivi?
Dr. Š. Čelan: „Mnogokrat smo deležni kritike, da občanke in občani ne vedo, kaj počnemo tisti, ki smo na volitvah dobili zaupanje za vodenje in razvoj naše občine. Zato smo se v lanskem letu odločili, da na vsako gospodinjstvo pošljemo pisni dokument, ki bo predstavil povzetek razvojnih pogledov in prioritetnih projektov iz dolgoročnega razvojnega programa naše občine. S to skrajšano verzijo razvojnega programa želimo občankam in občanom nakazati eno izmed možnih razvojnih poti naše občine. Nadalje smo želeli sporočiti, da se morajo tudi občinska uprava, politika in javne službe ravnati predvsem po načelih dobrega gospodarja. Dober gospodar pa
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Stefan Celan, župan MO Ptuj
mora skrbeti predvsem za to, kako bo kašče napolnil z najbolj plemenitim zrnjem in ne zgolj za to, kako bo to zrnje, ki so ga drugi pridelali, učinkovito porabil. Mladim smo želeli pokazati, kje lahko iščejo svoje bodoče zaposlitve, investitorjem pa pokazati, kje lahko preko skupnih vlaganj dosežemo skupne koristi.
Dosedanji odzivi so zelo pozitivni. Velika večina ljudi se strinja, da je potrebno imeti jasen pogled v prihodnost, ker si le na ta način lahko zagotovimo lepšo sedanjost."
Št. tednik: Koliko je v tem trenutku že znanega o obisku slovenske vlade na Ptuju, ki bi se vendarle že moral zgoditi v kratkem?
Dr. Š. Čelan: „O obisku slovenske Vlade v tem trenutku še ne vemo nič natančnega. Verjamem pa zagotovilom naših poslancev in našega veleposlanika v Beogradu, da bo Vlada RS naš in svoj slovenski kulturni biser obiskala v letošnjem letu."
MO Ptuj zgolj delna lastnica stavbe Mestnega kina
Št. tednik: Čeprav je bilo na oktobrski seji sveta MO Ptuj nekako čutiti, da bodo na novembrski seji ptujski mestni svetniki vendarle konkretneje govorili o usodi edinega ptujskega kina, se to ni zgodilo. Tudi decembrska seja je šla mimo te obravnave. Kakšni so bili rezultati pogovorov, ki so se zgodili v začetku decembra lani, MO Ptuj je vendarle pomembna lastnica, in kakšno je trenutno stanje?
Dr. Š. Čelan: „Z vidika lokalne politike smo se vsa dosedanja leta trudili, da bi ta dejavnost v mestu vendarle ostala. Žal o tem ne odločamo mi, temveč lastniki in upravljavci zasebnega podjetja, v katerem MO Ptuj nima nobene lastniške in upravljavske pravice.
MO Ptuj je zgolj delna lastnica stavbe, v kateri se odvija ta dejavnost. S strani lastnikov podjetja smo bili seznanjeni o možnih nadaljnjih postopkih. Vsi izhodi pa vodijo v smer ukinjanja te dejavnosti na tej lokaciji. Nobeden od sedanjih lastnikov in upravljavcev podjetja namreč ne verjame, da je predvajanje filmov možno nadaljevati. S strani MO Ptuj smo lastnike seznanili z našimi načrti, ki so povezani predvsem s tem, da bi te prostore namenili mladim za različne oblike kreativnega ustvarjanja. V tem trenutku čakamo na odgovor lastnikov in upravljavcev podjetja na naša razmišljanja. Hkrati pa se dogovarjamo z drugimi investitorji, ki načrtujejo izgradnjo večnamenskih prostorov, v katerih bi se odvijala tudi filmska dejavnost."
Št. tednik: Kakšen bo vaš odgovor na pobudo Matevža Cestnika iz MČ Ljudski vrt o delitvi te četrti na dva dela? MČ Ljudski vrt je največja MČ v MO Ptuj, ima 6400 prebivalcev, po številu prebivalcev daleč prekaša vse novoustanovljene občine na Ptujskem, izvzemši Ptuj.
Dr. Š. Čelan: „Matevž Cestnik nas je seznanil s svojimi razmišljanji o možni delitvi sedanje MČ Ljudski vrt na več manjših četrti. Seznanili smo ga s formalnopravnimi postopki, ki morajo biti izpolnjeni za ustanavljanje novih mestnih četrti. V kolikor bodo ti postopki izpeljani v skladu z zakonom in bo večinska volja tam živečih ljudi te namere tudi potrdila, bomo v MO Ptuj sledili izraženi volji občank in občanov."
Stroka podala rešitev za krožišče Suha veja
Št. Tednik: Gospod župan, kaj lahko poveste o urejanju krožišča Suha veja, tam se zapleta, de-
narja v višini 70 milijonov za ureditev ni, kot se je prvotno načrtovalo, do spremembe pa je prišlo ali prihaja tudi po strokovni plati. Zakaj, ali se ni že na začetku vedelo, da projekta v želeni obliki ne more biti?
Dr. Š. Čelan: „Pobudo za ureditev prometa v obliki krožišča so podali svetniki mestne četrti Breg. Ko smo to pobudo posredovali prometni stroki, je ta izrazila več pomislekov. Prvi se nanaša na število vstopnih in izstopnih cestišč. Stroka trdi, da je kro-žišče smiselno delati le, če so vsaj štiri vstopna in izstopna cestišča, pri Suhi veji so v naravi le tri cestišča. Glavni razlog za izgradnjo krožišča naj bi bil v omejevanju hitrosti. Stroka dokazuje, da bodo do krožišča hitrosti skozi naselja enake ali celo še večje. Zato je podala drugačno rešitev, ki smo jo svetnikom mestne četrti že predstavili. Gre za trikotno preusmeritev prometa z dvema enosmernima cestiščema. Na prosto površino med cestišči pa bo postavljena okrasna cvetlična greda z večjo oglasno tablo. Ta rešitev je veliko cenejša in z vidika stroke tudi prometno utemeljena."
Št. Tednik: Letošnje ku-rentovanje se vrača v mesto, kako to, je za to podpora tudi v mestni oblasti, včasih niste bili za to, da bi bili šotori v mestnem jedru.
Dr. Š. Čelan: „Osebno nisem nikoli nasprotoval temu, da bi kurentovanje potekalo v mestu. Organizatorje sem vedno opozarjal le na številne kritike, ki so jih izrekali prizadeti občani, ker jih je motil hrup koncertnih prireditev v šotoru. Vedno pa sem bil skeptik, ko je šlo za vprašanje, ali je pomembnejše kurento-vanje ali prirejanje glasbenih koncertov. Prepričan sem, da je pustna kulturna dediščina tisto izvirno in originalno narodovo bogastvo, ki lahko Slovence zapiše na zemljevid prepoznavnih narodov. Prirejanje koncertov pa je rutinski projekt, ki ga lahko izvajamo ob vsakem času na prav izbranih lokacijah. Verjemite mi, da nas v svetu, zaradi organizacije in izvedbe pustnih koncertov, ne bo nihče ocenjeval kot izviren in kulturno bogato ustvarjalen narod. V imenu vseh tistih, ki cenimo in spoštujemo to tradicijo, pa lahko povem, da smo jo in jo bomo spoštovali in negovali ne glede na to, ali bo v času pusta organiziran kakšen koncert ali ne.«
MG
Od tod in tam
Ptuj • V knjižnici karikature in aforizmi
V četrtek, 12. januarja, se je že s peto knjigo aforiz-mov predstavil haloški aforist Milan Fridauer - Fredi (njegove aforizme prebiramo tudi v Štajerskem tedniku oziroma v prilogi TV okno). Ta knjiga nosi naziv Aforizmi za vsako noč, v njej pa je (i)zbranih 366afo-rizmov z erotično vsebino. Doslej so izšle že štiri knjige Fredijevih aforizmov: Aforizmi za vse dni, Mislim, torej s(m)em, 222 aforizmov Milana Fridauerja Fredija in Najboljši aforizmi. Milan Fridauer je leta 1998 na Trienalu satire in humorja dobil prvo nagrado zlati aritas. Knjigo Aforizmov za vsako noč je s svojimi karikaturami ilustrirala Aljana Primožič, ki se je na predstavitvi knjige predstavila tudi z razstavo karikatur. Aljana dnevno prispeva karikature za Slovenske novice, letos pa je bila nominirana za Slovenko leta.
Predstavitev knjige so popestrili pevci Mladi veseljaki iz Cirkulanpod vodstvom Franca Lačna.
Fl
Ptuj • Razstavlja Sabina Hameršak
V petek, 13. januarja, so v galeriji Magistrat odprli razstavo tekstilij Ptujčanke Sabine Hameršak. Sabina je absolventka oblikovanja tekstilij in oblačil. Na razstavi so na ogled dela, ki kažejo posamezne faze izdelave oblačil, deli krojev in materialov, ki so nam navzven običajno nevidni in se skrivajo pod lupino oblačila. S kroji je Sabina oblačilo secirala do drobovja. Ker gre za razumevanje krojaških postopkov in plastenja, še preden se da oblačilo v oblačilno rabo, je avtorica razstavo poimenovala Zunanja notranjost.
O delu Sabine Hameršak je na odprtju razstave spregovorila Almira Sadar, specialistka za oblikovanje in docentka na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani, ki je tudi Sabinina mentorica pri diplomski nalogi.
Za popestritev odprtja razstave sta poskrbeli violinistka in pevka Andreja Klinc in pianistka Klavdija Zorjan Škorjanec. Razstavo je odprl župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
Fl
Popravka
Destrnik • Letos 500 let fare
Pred tednom smo v Štajerskem tedniku pisali o občini Destrnik in zapisali, da bodo naslednje leto praznovali 500-letnico fare. Članek je nastal namreč konec leta 2005, zato je že v naslovu napaka, ki pravi, da bo Destrnik slavil naslednje leto 500-letnico fare. Ta jubilej bo namreč letos, torej leta 2006. Za napako se opravičujemo.
Markovci • Še o meji z občino Videm
V sestavku "Markovčani dosledno spoštujemo mejo, ki jo je določil državni zbor!", objavljenem prejšnji petek, je pri podnapisu k sliki zemljevida občine Mar-kovci iz prostorskoureditvenega načrta pomotoma napisana letnica 1094 namesto 1994. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Foto: Fl
Foto: Fl
Ormož • O občinah in premoženju
Podžupana zbirala podpise?
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci Koalicije Slovenija je beseda tekla predvsem o nujnosti ustanovitve novih občin, komentirali pa so tudi sodbo vrhovnega sodišča o prodaji občinskega premoženja.
Alojz Sok je poudaril potrebo po ustanovitvi novih občin in svoje prepričanje, da bodo referendumi 29. januarja uspešni. Za občino Središče ob Dravi se mu za njen razvoj zdi nujno potrebno, da končno realizira načrt oblikovanja obrtne cone, pri Sv. Tomažu pa bodo morali nadoknaditi velike zaostanke v infrastrukturi, predvsem cestni. Nepotrebna se mu zdita referenduma v Obrežu in Ključarovcih, kjer bodo krajani lahko izbirali tudi, ali se želijo pridružiti KS Ormož, saj je razpoloženje med ljudmi naklonjeno novim občinam in bosta po njegovem mnenju neuspešna. Po-
vedal pa je tudi, da naj bi podpise za pridružitev KS Ormož pri krajanih Obreža in Ključa-rovcev od hiše do hiše zbirala podžupana Tramšek in Čurin. Pri tem je podvomil, ali je to njuna naloga. Sploh pa bi se lahko takšnim igračkanjem z denarjem in živci ljudi izognili s preprosto anketo, ki bi hitro pokazala, kakšna je volja ljudi, je prepričan Sok. Na vprašanje, koliko bodo referendumi stali, je Sok povedal, da zanje v proračunu sploh ni zagotovljenih sredstev, tako čez prst pa naj bi nepotrebna referenduma stala okrog 2 milijona SIT.
Alojz Sok je poudaril, da ne prevzema krivde za razbijanje
občine in pravi, da jo je treba iskati pri županu Viliju Trofe-niku, ki že tri mandate vodi občino ter ima v rokah škarje in platno, ki pa ga očitno ni znal rezati tako, da bi bila vsa okolja zadovoljna.
Branko Šumenjak, predsednik SDS v Ormožu, je povedal, da je doslej bila njegova stranka do ustanavljanja novih občin doslej prostodušna, na sestanku pri Sv. Tomažu pa je slišal kopico argumentov, s katerimi so ga prepričali tam gostujoči župani. Še najbolj mu je ostalo v spominu, da bi občina Ormož, če bi se razdelila leta 1994, od države pridobila za 10 milijard več sredstev.
Sveta Trojica • Zbor krajanov
Najprej je župan Vogrin predstavil argumente, zakaj nasprotuje razdružitvi občine Lenart in poudaril, da se z novimi občinami ustvarjajo novi birokrati in od samostojne občine Sv. Trojica bo imelo korist samo petnajst funkcionarjev v morebitni novi občini. Za občane Sv. Trojice pa bo to samo finančno breme. Med argumenti je navedel, da se z novimi občinami veča birokracija in samo občinska uprava bo stala občane nove Sv. Trojice okrog 30 milijonov tolarjev, k temu je treba prišteti še dodatnih 20 milijonov ostalih stroškov. Z večanjem števila občin se v Sloveniji povečuje tudi centralizacija. Povedal je, da je zbor sklical kot župan in to je njegova pravica in dolžnost in kar nekajkrat je poudaril, da ne more podpreti razdelitve občine Lenart. Začudil se
je tudi, kaj na zboru počneta poslanca državnega zbora Franc Pukšič in mag. Janez Kramberger. Franc Pukšič, ki je zbranim spregovoril o prednostih nove občine, je povedal, da je poslanec vseh državljank in državljanov ter predstavil prednosti, ki jih za male občine na ptujskem prinaša skupna občinska uprava. Mag. Janez Kramberger je povedal, da se je zbora udeležil kot občan občine Lenart in vlagatelj pobude za novo občino Sv. Trojica. Oba sta govorila, da v danem trenutku mala občina prinaša prednosti, in obljubila, da bosta v državnem zboru spoštovala na referendumu izraženo voljo krajanov Sv. Trojice.
Prisotni na zboru so povedali, da se je v zadnjih letih premalo storilo za razvoj njihove krajevne skupnosti, zato so se odločili za samostojno
Tako so menda po delitvi ptujske občine imeli veliko več denarja. Nova ptujska občina je imela enako velik proračun kot takrat, ko je bila še nedelje-na, vseh šest novih občin pa še vsaka svoj proračun.
V zvezi z delitvijo so se dotaknili tudi predvidenega letošnjega zadolževanja občine Ormož, ki po spremembi zakona letos prvič predvideva
zadolževanje za 640 milijonov SIT. Sok je zagotovil, da se občina ne bo mogla zadolžiti, saj od Ministrstva za finance ne bo mogla dobiti potrebnega soglasja, ker je takšna zakonska podlaga.
Kaj se je dogajalo s pošto?
Glede tožbe, v kateri je vr-
hovno sodišče razsodilo v prid župana Vilija Trofenika, tožnika nista imela dosti pripomb. Vseeno pa sta povedala, da je dobil župan sporočilo in sodbo kar pet dni prej kot Sok in Šumenjak, ki tako nista imela možnosti zadeve komentirati. Pri sami sodbi, ki je dokončna, naj bi po mnenju Branka Šumenjaka manjkal tudi pravni poduk. Sama prodaja Komunalnega podjetja Ormož se jima zdi še vedno sporna, zato sta zaprosila občinski nadzorni odbor, naj opravi revizijo prodaje in poda svoje mnenje. Sporna naj bi bila tudi cenitev, ki je delež ocenila na 92 milijonov SIT, zato naj bi k temu podal mnenje Inštitut za revizijo. Šumenjaku se je zdelo vprašljivo tudi to, kako je lahko podjetje akumuliralo toliko sredstev, da je kupilo samo sebe. viki klemenčič ivanuša
Na zboru so krajani delovali enotno
V nedeljo, 15. januarja, je župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin sklical zbor občanov za območje krajevne skupnosti Sv. Trojica. Zbora so se ob nekaj več kot sto krajanih udeležili tudi krajan Sv. Trojice in državni svetnik Darko Fras in poslanca državnega zbora mag. Janez Kramberger in Franc Pukšič.
Poslanec mag. Janez Kramberger se je čudil, zakaj ne bi smel biti prisoten na zboru, saj je občan občine Lenart. Ob županu priznanje, ki ga je Ivan Vogrin vrnil turističnemu društvu Sv. Trojica.
pot. V kolikor bo nova občina Sv. Trojica ustanovljena, pa želijo s sosednjo občino Lenart dobro sodelovati. Župan Vogrin je povedal, da se bodo tudi v novi občini, v kolikor bo do nje prišlo, srečevali z nezadovoljstvom in poudaril, da je do sedaj delal profesionalno in tako bo tudi naprej. Poudaril je, da so nekateri v dvorani pozabili, kaj so govorili in delali v preteklih letih in je turističnemu društvu Sv. Trojica vrnil priznanje, ki ga je prejel leta 2000 za prispevek k ureditvi kraja Sv. Trojica. Nekateri krajani in predstavniki turističnega društva so župana pozivali, naj vzame priznanje nazaj, kajti takrat so res dobro delali, vendar je župan vztrajal pri svoji odločitvi. Predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko je ob koncu povedal, da so v preteklih letih kar precej naredili, saj so asfaltirali 15 kilometrov cest, uredili so dve parkirišči, ponosni so na nove orgle v cerkvi in urejene stopnice in da ima pri teh investicijah velike zasluge župan Ivan Vogrin, vendar želijo več. Ob koncu je še poudaril, da si želijo samostojno občino in v kolikor bo ustanovljena, želijo tudi dobro sodelovati s sosednjo občino Lenart.
Zbori krajanov bodo tudi to nedeljo, 22. januarja. Sklicuje jih predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko. Ob 9. uri bo zbor pri Sv. Trojici, ob 14. uri v Gočovi in ob 16. uri v Oseku.
Zmago Šalamun
Komunalno podjetje Ormož je bilo v minulih mesecih pogosto predmet najrazličnejših političnih debat, pa tudi ponedeljkove tiskovne konference Koalicije Slovenija.
Obrež • Grozilno in žaljivo pismo
Referendumska temperatura se dviga!
Strasti vseh udeleženih v prizadevanjih za nastanek novih občin ali proti njim so v zadnjih dneh dosegle presenetljive in tudi kaznive razsežnosti. Med drugim so med ljudmi začela krožiti anonimna pisma, pa tudi pisma z grozilno in žaljivo vsebino.
Nekaj dni nazaj je krajan KS Sv. Tomaž na okrogli mizi prisotnim pokazal anonimno pismo, ki je bilo napisano v žaljivem tonu. Jože Šef iz Obreža 109 pa je na božični
Jože Sef iz Obreža je le eden izmed posameznikov, ki so prejeli neokusno grozilno pismo.
večer namesto voščilnice z lepimi željami prejel pismo s čudno vsebino. Kot podlaga je bilo uporabljeno besedilo, objavljeno v Poročevalcu Občine Ormož, in zadeva sklep občinskega sveta, da se razpiše referendum, kjer se bo referendumsko vprašanje glasilo: Ali ste za to, da se območje naselja Obrež izloči iz KS Središče ob Dravi in priključi h KS Ormož in tako ostane naselje Obrež v občini Ormož? Na spodnjem delu lista je bil objavljen tudi obrazec, s katerim so volivci lahko izrazili svojo podporo za razpis omenjenega referenduma. Preko obrazca je bilo zapisano »Vsi talci izdajalski pocrkajo kot prasci!«, podpisan pa je bil Odbor zavednih Obrežancev. Na drugi fotokopiji istega obrazca pa mrgoli prostaških izrazov, ki žalijo naslovnika in
župana Vilija Trofenika, narisana pa je tudi mrtvaška glava in grožnja s smrtjo. Jože Šef je mnenja, da se ne žali le njega, ampak tudi preteklost kraja.
Jože Šef je izrazil svojo podporo, da ostane Obrež v ormoški občini in je to uradno potrdil tudi na Upravni enoti. V Obrežu je namreč nastal iniciativni odbor za ohranitev Obreža v ormoški občini, ki je zbral 10 % podpisov vseh volilnih upravičencev. Podobna pisma je menda dobila večina teh krajanov. Jože Šef je prepričan, da je pismo nastalo iz nemoči in da prihaja iz vrst tistih, ki niso za to, da Obrež ostane v ormoški občini.
O pismu z grožnjo smrti je obvestil tudi pristojne organe in Šef je prepričan, da se krog osumljenih vedno bolj oži.
viki klemenčič ivanuša
Foto: vki
Hajdina • S hajdinskim županom ob začetku leta 2006
Letošnji proračun je investicijsko naravnan
Leto 2006 bo za občino Hajdina prelomno leto, prvič v svoji zgodovini bo dobila občinsko središče, ki ga bodo kmalu odprli. Prvič v svoji zgodovini pa bo občina dobila tudi svojo dostavno pošto. Leto 2006 je v ptujski porodnišnici pričela mala Hajdinčanka Nika. O tem in še drugih pomembnih vprašanjih za hajdinsko občino v tem letu smo se pogovarjali s hajdinskim županom Radoslavom Simoničem.
Št. tednik: Gospod župan, kako ste v občini Hajdina začeli leto 2006, s kakšnimi pričakovanji? Kako potekajo priprave na selitev v novo občinsko središče? Kdaj boste formalno ključe zdajšnjih prostorov občinske stavbe predali DU občine Hajdina?
R. Simonič: »Leto 2006 pričenjamo predvsem z analiziranjem dogodkov iz preteklega leta. Nadaljujemo z odprtimi projekti iz leta 2005, ki jih želimo dokončati v letošnjem letu, pripravljamo se na javne razpise po proračunu novega, tekočega leta. V sklopu opravil in najrazličnejših postopkov pri izgradnji Poslovno-stano-vanjskega centra Hajdina potekajo tudi priprave na selitev v nove upravne prostore Občine Hajdina. Vsi prostori so že danes dodelani do takšne faze, da bi bila delna vselitev že mogoča. Vendar bomo s selitvijo počakali na uporabno dovoljenje in kvaliteten prevzem prostorov. Od pisarniškega pohištva bomo letos nabavili le najnujnejšo opremo. Izbiramo med opremo iz serijske proizvodnje, pri kateri se vedno, predvsem pa v zimskem času, pojavljajo najrazličnejša znižanja. Kombiniramo med funkcionalnostjo opreme in ceno. Sedanje prostore bomo predali Društvu upokojencev Hajdina po dogovoru. Smo takorekoč v vsakodnevnem stiku s predsednikom Društva
upokojencev Hajdina. Skupaj smo ugotovili, da se nobenemu ne mudi zaradi kakršnihkoli občinskih ali društvenih dejavnosti.«
Št. tednik: Katere so najpomembnejše investicije letošnjega proračuna občine Hajdina, ki je debel 646 milijonov tolarjev?
R. Simonič: »Proračun za leto 2006 sestavljajo prihodki v višini 571 milijonov tolarjev, planirana zadolžitev znaša 75 mio tolarjev, odhodki 646 mio tolarjev. Proračun občine Hajdina za letos je zelo investicijsko naravnan. Njegovi največji investicijski odhodki so zaključek I. faze PSC Hajdina, dokončanje pogodbeno oddanega dela kanalizacije v Dražencih in Zgornji Hajdini, obkanalska cesta Skorba-Haj-doše-Slovenja vas in pričetek izgradnje pločnika ob Mariborski cesti na Spodnji Hajdini, na odseku Kancler-bistro Art-OŠ Hajdina. Zraven teh velikih, projektno in finančno zahtevnih projektov, vsebuje proračun še več manjših projektov, ki niso zanemarljivi, za občane pa so prav tako pomembni.«
Podžupan le v primeru izrednih dogodkov
Št. tednik: V proračunu za letos je tudi postavka za podžupana, gre za sred-
stva v višini en milijon in petsto tisoč tolarjev. Je v tem trenutku že mogoče natančneje povedati, kdaj bo občina Hajdina dobila novega podžupana. Doslej sta to funkcijo opravljala Viktor Markovič in Martin Turk.
R. Simonič: »V tem trenutku novega podžupana ne morem napovedati. Po pogovorih z večino članov občinskega sveta je bilo zaznati, da je najbolje, da se podžupan do konca tega mandata ne imenuje. Do lokalnih volitev ostaja še slabih 10 mesecev. Imenoval ga bom le v primeru kakšnih izrednih dogodkov, ki pa jih za zdaj ni na vidiku.«
Št. tednik: Katera javna dela bodo letos potekala v občini Hajdina, koliko delavcev bo vključenih in kakšna bo njihova vrednost?
R. Simonič: »V pomoč našemu »miniaturnemu« režijskemu obratu, v katerem zaposlujemo le enega delavca, dodajamo delavce s področja javnih del. Vzamemo pa lahko le tiste, ki izpolnjujejo pogoje pri Zavodu za zaposlovanje. Prednostno obravnavamo prosilce iz občine Hajdina, kjer pa največkrat takšnih težko zaposljivih oseb ne najdemo, zato jih vzamemo iz drugih občin na Ptujskem. Stroške javnih del, skupaj s stroški informativne pisarne za zaposlovanje v letoš-
Foto: Črtomir Goznik
Zupan občine Hajdina Radoslav Simonič čestita mamici prvorojenke Nike v letu 2006 Metki Matja-šič iz Slovenje vasi.
njem letu planiramo v višini 5.250.000,00 tolarjev, od tega računamo na refundacije na prihodkovni strani v višini 2.550.000,00 tolarjev. Glede na obseg in zahtevnost najrazličnejših potreb tovrstnih del bom pri rebalansu proračuna za leto 2006 predlagal redno zaposlitev vodje režijskega obrata. Tako bosta v letu 2006 v režijskem obratu zaposlena 2 delavca. V pomoč pa jima bodo razpoložljivi delavci iz programa javnih del.«
Št. tednik: Leto 2006 se je v ptujski porodnišnici
začelo s prvorojenko iz občine Hajdina, ki ste jo ob tej priložnosti tudi obdarili. Občina Hajdina pa tudi sicer izkazuje pozornost z denarno pomočjo za vsakega novorojenca, ki se je rodil staršem s stalnim prebivališčem v občini Hajdina.
R. Simonič: »Da, z velikim veseljem sem prejel novico direktorja Splošne bolnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Lojzeta Arka, dr. dent. med., spec. čeljustne kirurgije, da letošnja prvorojenka prihaja iz občine
Hajdina. To se je zgodilo prvič v 8-letni zgodovini občine Hajdina. Niko Šerdoner, prvoro-jenko in tudi svojo prvorojen-ko, je povila Metka Matjašič iz Slovenja vasi. V občini Hajdina imamo v Odloku o denarni pomoči za novorojence v občini Hajdina določilo, po katerem starši novorojenca dobijo ob tej priliki denarno pomoč v višini 40.000,00 tolarjev iz občinskega proračuna. Želja vseh v občini Hajdina je, da nas takšni srečni in veseli dogodki čim večkrat obiščejo.«
MG
Slovenja vas • Na Košicenbalu v Martinovi fari
Luščili koščice belice
V društvu žena in deklet občine Hajdina so novo leto začeli s tradicionalnim, letos šestim Koši-cenbalom in že drugič je bil ta v Slovenji vasi. Vaščani fare sv. Martina so povabilo za v petek, 13. januarja, vzeli zares in se bala udeležili v velikem številu, za luščenje bučnic pa je bilo spretnih rok več kot dovolj.
Hajdinske žene in dekleta so v ohranjanju tradicije, s tem pa tudi mnogih, skoraj že pozabljenih običajev in navad, zelo zavzete. Starejše članice se nekaterih vaških običajev, še posebej tistih, ki so jih nekdaj prirejali v zimskih mesecih, dobro spominjajo. Mednje spada nekdaj zelo priljubljeno zimsko opravilo - luščenje bučnic in zanimivo je to, da so si ljudje na kmetih nekdaj celo priredili prave košicenbale. Tudi v fari sv. Martina je bilo tako, nam je zaupala članica Angela Mlakar, ob tem pa dejala, da se dogodka vsako leto znova lotijo z velikim veseljem, še prej pa nekatere članice poskrbijo za zadostno količino prav posebnih bučnic za luščenje. Pravijo jim belice, ime naj bi dobile kar po svoji skorajda beli barvi, in so malo drugačne od bolj poznanih golic. Za letošnji Košicen-bal so gospodinje pripravile okrog 30 kilogramov bučnic in le dobra ura je bila potrebna, da so jih izluščili, iz njih pa naj
bi kmalu iztisnili še bučno olje in ga koristno porabili.
»Kdor bo bučnice jedel, bo uši dobil«
Posebej zanimivo pa je bilo prisluhniti tudi šalam na račun bučnic. Za kaj neki so dobre bučnice in pri čem vse pomagajo, je že dodobra znano, zanimivo pa je bilo slišati tole, da kdor bo bučnice jedel med luščenjem, ta bo zagotovo uši dobil. No, vsaj tako je bilo včasih, kako pa je danes z ušmi, pa je že druga zgodba.
Seveda pa so tisti, ki tudi letos niso izpustili priložnosti biti v družbi udeležencev Ko-šicenbala, lahko uživali tudi ob nastopu hajdinskih pevk in pev-
cev, ljudskih pevk iz Skorbe, ki so zbranim zapele za svečnico, nastopila sta tudi muzikant Benjamin Sluga in pesnica Marija Markovič, v skeču Ivan Ogrinc in Tilen Abraham, posebej zanimiva v narečnem skeču pa sta bila Berta Šlamberger in Ignac Skaza.
Takoj po luščenju bučnic so gostitelji mize še bogato obložili, potem pa se je pelo, igralo in plesalo še dolgo v noč. Nekaterim se je tožilo po starih dobrih časih, čeprav so se strinjali, da danes tudi ni slabo. Tradicijo košicenbala bodo v društvu žena in deklet občine Hajdina še ohranjali in morda z dobro voljo čez leta obudili še kak pristen vaški običaj.
TM
Bučnic belic je bilo dovolj, spretnih rok za luščenje pa tudi.
V stari kmečki izbi je bilo slišati pristno slovenjevaško narečje.
Foto: TM
Vinarstvo • Poslanci in državni svet zrušili zakon o vinu
Bodo vseeno tri vinorodne dežele?
Konec prejšnjega tedna je po tem, ko je veto na predlagan zakon o vinu že decembra sprejel državni svet, večina poslanskih skupin odločitev sveta podprla. Najbolj sporna oz. vroča točka zakona, zaradi katere je slednji tudi »padel«, je govorila o tem, da naj bi Slovenija poslej imela le dve vinorodni deželi, in sicer: Primorsko in Vzhodno Slovenijo.
V prvotnem predlogu zakona je še veljala dikcija o treh vinorodnih deželah (Primorska, Podravje in Posavje), vendar je odbor za kmetijstvo pri DZ kasneje, v postopku sprejemanja, takšno razdelitev spremenil z določilom o zgolj dveh vinorodnih deželah. Jasno je, da se Dolenjska
in Bela krajina, zlasti še Po-savje, s takšno razdelitvijo nikakor ne strinjajo in pojasnila kmetijske ministrice Lukačeve, da se izvaja anketa na tem območju (Posavja), ali želijo dve ali tri vinorodne dežele, ne more pokazati drugega, da Posavci želijo oz. hočejo svojo vinorodno deželo. Za-
kon o vinu, ki govori o le dveh vinorodnih deželah, je podprlo zelo malo poslancev oz. poslanskih skupin. Proti je bil DeSUS in SLS, premislila si je tudi SDS in zakona ni podprla, prav tako ne LDS in ne SNS, ki je že predlagala ponovno uvedbo treh dežel. Za takšen zakon oz. za dve vi-
Slovenija bo očitno še naprej država s tremi vinorodnimi deželami.
norodni deželi pa sta bili SD in N.Si. Skupno je tako proti zakonu glasovalo 45 poslank in poslancev, za zakon pa le sedem.
So prevladali čustveni in politični razlogi?
Za mnenje o takšnem razpletu (ne)sprejetja zakona smo povprašali vodjo poslanske skupine N.Si Alojza Soka: »Zakon o vinu je bil poleg rešitev, ki jih je bilo potrebno sprejeti zaradi EU, koncipiran na odstranjevanju birokratskih ovir, kar nedvomno veliko število vinorodnih dežel in vinorodnih okolišev je. Iz tega razloga se je število vinorodnih okolišev s 14 zmanjšalo na 8 in število dežel s tri na dve. Najbolje bi seveda bilo, če bi Slovenija bila ena vinorodna dežela, kar pa žal ni možno zaradi predpristopnih pogajanj, ko je bila Slovenija razdeljena na dve coni, in sicer cono C in cono B. Razlika je v možnostih dosladkanja mošta, ki v coni C ni dovoljena in tudi ni potrebna.«
Po prepričanju Soka argumenti za zavrnitev zakona
niso bili racionalni in ekonomski, ampak, kot pravi, žal le emocionalni in politični: »Treba je povedati, da cviček, ki naj bi bil razlog za nasprotovanje vinorodni deželi z imenom Vzhodna Slovenija, v ničemer ne bi bil ogrožen, ker je že sedaj zakonsko zaščiten in ga je možno pridelovati le desno od Save. Enaka zakonska zaščita velja tudi znotraj EU. Že sedaj je osnovna entiteta, na kateri temelji vsa evropska vinska zakonodaja, vinorodni okoliš in ne dežela. To, kar se je zgodilo v parlamentu, je dokaz, kako je možno z nekaj poli-tikantskimi prijemi ne slediti trendom, ki veljajo v pogojih svetovne globalizacije. Vsi, ki želijo odgovoriti na izziv prihodnjih let, morajo danes, in to takoj, storiti določene poteze, če hočejo obstati. Zdi se, da je slovenska predelovalna industrija žalosten primer nezdruževanja in na drugi strani pričakovanja, da država pomaga vedno, ko jo je potrebno reševati pred propadom. Dejstvo pa je, da je romantičnih časov na področju vinarstva konec in da je konkurenca na tem področju neizprosna.«
Alojz Sok nadaljuje, da bo
potrebno sedaj zakon seveda ustrezno popraviti, kar pomeni, vanj ponovno vnesti tri vinorodne dežele: »Seveda bo potrebno najti tudi ustrezna imena, ker večina misli, da poimenovanje Posavje in Podravje ni več ustrezno. Najverjetneje bosta to SV in JV Slovenija. Seveda ob predpostavki, da se bodo vinogradniki, ki imajo različne poglede, poenotili. V bistvu smo pa tako in tako zelo majhni in v nacionalni ekonomiji celotno kmetijstvo ne predstavlja veliko, kaj šele vinogradništvo. V resnici gre bolj za način življenja in ohranjanje naše kulturne identitete, tako da iz tega razloga ni preveč pomembno, ali imamo dve ali tri vinorodne dežele.«
Državni zbor, kot je še povedal Sok, je pripravljen zakon o vinu popraviti, kar pomeni, da bo naslednjič v obravnavi že zakon s tremi vinorodnimi deželami. Če se potem le ne bo še krepko zalomilo okoli poimenovanja posamezne dežele; recimo v stilu: zakaj je Primorska lahko Primorska, ostali dve deželi pa naj bi bili poimenovani po legi v Sloveniji ^
SM
Podravje • Vse več rejcev se odloča za kontrolirano rejo
Drobnica postaja vse pomembnejša
Samo v zadnjem letu se je po podatkih selekcijske službe ptujskega KGZ reja drobnice povečala za približno 20 odstotkov, najbolj na področju Haloz in na Koroškem. »Reja drobnice je dobrodošla zlasti na kmetijah v hribovitih predelih, saj popase strmine, ki jih je težko strojno obdelati. Vse bolj pa postajajo cenjeni tudi meso in mlečni izdelki,« pravi Greta Pernat iz selekcijske službe ptujskega KGZ.
Drobnica je čez leto prosto na paši, za zimsko krmo pa potrebuje krmo in silažo. »Če osnovna krma ni primerna, je potrebno dodajati še močno krmilo, za dobro zdravstveno stanje pa je priporočljivo dodajati mineralno-vitaminske dodatke, sol in lizalne kamne,« priporoča Pernatova, dodaja pa še, da je za rejce bolje, da se odločajo za kontrolirano rejo: »Rejci, ki želijo imeti živali v kontroli porekla in proizvodnje, se lahko prijavijo pri naši službi. Na območju KGZ Ptuj imamo zdaj v kontroli porekla in proizvodnje 33 kmetij z rejo ovac in 12 kmetij z rejo koz. Živalim v kontroli spremljamo proizvodne rezultate, znano imajo poreklo, s čimer se preprečuje parjenje v sorodu in morebitno širjenje bolezni. V reji je zelo pomembno, da se oven oz. kozel menjata, ko pridejo v trop njune hčere. Moške živali, ki so kupljene v kontrolirani reji (s poreklom), se lahko menjavajo med različnimi rejami.«
Označevanje drobnice je nujno ne glede na kontrolirano rejo
Živali lahko v kontrolo sprejme selekcioner, ki z rejcem podpiše pristopno izjavo. Rejec mora nato imeti popoln nadzor nad živalmi v hlevu in na paši: »To pomeni, da jih mora takoj po rojstvu začasno označiti, da je do prihoda kontrolorja zagotovljena sledljivost porekla. Kontrolor nato žival označi s trajno teto-važo v desno uho in plastično znamko v levo uho.«
Seveda mora kmetija voditi tudi hlevsko knjigo, za prodane živali pa izpisati Izkaz o poreklu.
Sicer pa se morajo rejci zavedati, da je označevanje živali (ne glede na kontrolo) nujno in obvezno za vse v skladu s Pravilnikom o registraciji in identifikaciji drobnice. »Živali v ekstenzivnih rejah na prostem se morajo označiti najkasneje do starosti devetih mesecev. Jagnjeta in kozliče, ki so namenjeni
za zakol pred 12. mesecem starosti in ne gredo na trge EU ali pa za izvoz v države, ki niso članice EU, označujemo z eno ušesno znamko. Živali, ki ostajajo na kmetiji za ple-
me, pa je potrebno označiti z dvema ušesnima znamkama. Vsak imetnik drobnice mora tudi sam voditi register drobnice z vsemi potrebnimi podatki. Pav tako je potrebno
Greta Pernat: »Na območju KGZ Ptuj imamo zdaj v kontroli porekla in proizvodnje 33 kmetij z rejo ovac in 12 kmetij z rejo koz.«
vse premike živali opremiti s spremnim listom, za prodajo oziroma zakol pa v letošnjem letu ni več potrebno imeti zdravstvenega spričevala, ampak izjavo o prehranski varnosti. Rejci, ki morebiti še nimajo registra za drobnico in spremnih listov, jih lahko naročijo preko naše službe.«
Nerešena težava: (pre)nizke cene za volno
Glede na pogoje reje je na našem območju najbolj priporočljiva jezersko-solčavska in oplemenjena jezersko-sol-čavska pasma ovc, med kozami pa sta najbolj primerni pasmi burska in srnasta.
Jezersko-solčavska pasma ovc velja za našo avtohtono pasmo, namenjeno predvsem za prirejo mesa in volne. »Ta pasma se oplemenjuje z ro-manovsko pasmo. Tako dobimo tip ovce, ki je primeren za intenzivno prirejo mesa in gospodarsko križanje. Križanke so lažje, manj je težkih
jagnjitev in imajo boljšo plodnost,« pojasnjuje prednosti križanja Pernatova.
V kozji reji srnata pasma velja za izrazito mlečno pasmo. Teh je sicer več vrst, razlikujejo pa se le po barvi dlake. Burska koza je bele barve, njena značilnost oz. prednost pa je dobra plodnost. V intenzivnih rejah lahko te koze jarijo trikrat letno.
Kljub temu da je porast prireje drobnice vedno bolj viden, pa se rejci srečujejo še vedno z istimi, lahko bi rekli začetniškimi težavami. Še vedno je namreč povsem neurejen in neorganiziran odkup volne. Edino podjetje daleč naokoli, ki volno odkupuje, je Soven, d. o. o., iz Selnice ob Dravi. Uradno priznane cene pa so vse prej kot zadovoljive; gibljejo se namreč od 50 do 110 tolarjev na kilogram. Greta Pernat zato predlaga rejcem, da lahko, če se jim prodaja ne izide, od-striženo volno kompostirajo, saj je po kakšnem letu dovolj kvalitetno gnojilo za zemljo.
SM
Foto: SM
Kidričevo • V Talumu ogorčeni
Je bila afera s fluoridi podtaknjena?
Potem ko je italijanski laboratorij Chelab 19. decembra lani sporočil, da je v analizi krmne silaže iz polj v neposredni bližini Taluma prišlo do napake, oziroma da so v drugi analizi ugotovili bistveno nižje vsebnosti fluorja, ki so v zakonsko dopustnih mejah, so v sredo, 18. januarja, na tiskovni konferenci v kidričevskem Talumu predstavili tudi svoje ugotovitve in dogodke v zvezi z omenjeno afero.
Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek
in vodja delovne enote Kontrola kakovosti dr. Marko Homšak sta predstavila vrsto dejstev in ugotovitev, do katerih so prišli v Talumovih laboratorijih in so se od vsega začetka bistveno razlikovali od tistih iz referenčnega laboratorija Chelab v Italiji ter dunajskega laboratorija. Zaradi ogromne gospodarske in druge škode, ki so jo po Toplekovih besedah utrpeli in jo še vedno trpijo v Talumu, ne bodo dopustili, da bi šlo to kar tako mimo njih, zoper domnevne "akterje" te fluorske afere pa bodo vložili tudi kazenske ovadbe in odškodninske zahtevke.
Kot je uvodoma dejal dr. Marko Homšak, dogodki o domnevnih prekoračitvah fluoridov v krmi v okolici Kidričevega narekujejo podrobno obrazložitev stanja z različnih vidikov. Zato je predstavil vse možne izpuste iz naprav, oziroma emisije v zraku, jih primerjal z veljavno zakonodajo ter dodal možne vplive na tla in vegetacijo oziroma poljščine. Poleg rednega monitoringa vseh emisij v Talumu že 10 let redno spremljajo plinske fluoride, tudi v bližnji okolici Taluma, kjer so za to izbrali 20 naključnih točk.
Pri tem je dr. Homšak poudaril: "Korekcija italijanskega laboratorija Chelab po popravku obeh analiz je po ugotovljeni pomoti laboratorija maksimalno 30 % zakonsko določene meje. Rezultati na certifikatih Veterinarske fakultete niso bili izraženi na ustrezen 12 % delež vlage, kot je to v pravilniku. Delež fluoridov ugotovljen v pridelkih je pod 45 mg/kg, oziroma pod mejo 80 mg/ kg, čeprav lahko gre tudi pri tem za dvomljive rezultate. Meritve koncentracij akumuliranih fluoridov v vegetaciji zunaj ograje, v 1,5-kilometr-skem pasu od Taluma kažejo, da so vrednosti pod 100 mg/ kg za skupne fluoride in pod 80 mg/kg za akumulirane plinske fluoride v izbranem vegetacijskem obdobju.
Analize našega laboratorija so bile vse na ravni koncentracij opravljenih rezultatov silažne koruze, tako da je pravilnost izbrane metode in usposobljenost našega osebja dokazana.
Tud koncentracijski nivo emisij znotraj ograje Taluma je na ravni 3 mikrogramov
na kubični meter, kar bi odgovarjalo 100 do 200 mg/kg v fluoridih akumuliranih v vegetaciji. Zunaj naše ograje pa pravzaprav vpliv fluo-ridov ni možen oziroma je izražen le na posebno občutljivih vrstah. Mejna emisijska koncentracija je zapisana, logična posledica vsega, kar smo ugotovili in povedali, pa je ustavitev vseh postopkov državnih organov."
Svojo ogorčenje zaradi izkrivljenih podatkov in vseh poznejših dogodkov v zvezi s tem je novinarjem predstavil tudi predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek, ki je poudaril: "Želimo, da ta dogodek ne gre kar tako mimo nas, češ, pustili so se ometati z blatom, pa se niti ne poskušajo oprati. Za preveč resno zadevo gre, ki nam je povzročila in nam še povzroča ogromno škodo. Poslovni partnerji so izredno občutljivi na to, s kom poslujejo, od nas zahtevajo izpolnjevanje vseh, ne samo kvalitetnih, ampak tudi okoljevarstvenih in drugih standardov, pomembnih za zdravje vseh. To moramo izpolnjevati in dokazovati, zato smo bili v tej fluoridni aferi močno oškodovani.
O tem govori vrsta nejasnosti. Začelo se je z veliko domačnosti pri odvzemanju in transportu vzorcev. Kar v polivinilnih vrečkah so jih nosili na občino in jih pozneje pošiljali naprej. Kaj se je dogajalo s temi vzorci, kako so bili odvzeti in kdo je imel nadzor nad njimi, nam ni znano. Zato imamo vso pravico, da sumimo, da zadeva ni bila korektna.
Moti nas tudi vehement-nost Kmetijsko svetovalne
Ugotovitve in dogodke v zvezi s "podtaknjeno fluorsko afero" sta Taluma mag. Danilo Toplek (desno) in dr. Marko Homšak.
Foto: M. Ozmec
predstavila predsednik uprave
službe. Tudi mi smo si ogledali tista polja, ko se je začelo govoriti, da rjavijo. Še največjemu bebcu bi bilo jasno, da bi se vprašal, zakaj so ene njive s koruzo enake vegetacije rjave, druge pa zelene. Kako to, da je meja med njimi potekala po parcelnih številkah oziroma tam, kjer so bile meje med njivami. Ali mislite, da bi se plin, če bi res uhajal iz tovarne, širil selektivno, da bi enemu njivo porjavelo, drugemu pa ne. Dejstvo pa je, da je bila ena njiva zelena, druga rjava. Gospod iz Kmetijsko svetovalne službe pa je mirno ugotovil, da agrotehnični ukrepi za to že ne morejo biti krivi. Briga ga, kakšno je seme, kje je bilo kupljeno in od koga, še manj, kako je bilo sejano in s čim škropljeno. Kar določil je, da so krivi fluoridi, in to brez kakršnihkoli analiz. Kako je mogoče, da človek s takšnim znanjem izključi vse
druge možnosti in ukrepe.
Moti me tudi, da so bili v poročanjih zamolčani izsledki poročila gozdarjev, nikjer se niso pojavili, čeprav je bilo jasno zapisano, kje je po njihovem vzrok v tem, da so bile določene iglice rjave. To poročilo je izginilo, vendar ga mi imamo. Zanima me tudi, komu služi napihovanje površin, ki naj bi bile onesnažene. Začelo se je z koli 100 ha in nadaljevalo vse do okoli 400 ha. Če mi te napake ne bi odkrili, bi verjetno bile onesnažene površine vse do Rogaške. Vprašanje je tudi, zakaj je VURS uporabil italijanski laboratorij, ki je menda že bil vpleten v nekatere dvoumne interpretacije rezultatov. A to ni naše vprašanje."
V Talumu so reagirali že na prvo analizo Chelaba
Foto: M. Ozmec
Koruzni kruh iz moke z domnevno kontaminiranega območja, ki so ga postregli novinarjem.
Na vprašanje, kakšen je bil odziv po prvih podatkih italijanskega laboratorija, mag. Danilo Toplek odgovarja: "Poleg vsega kar počnemo v rednem monitoringu, smo takoj preverili podatke o proizvodnji in morebitnih incidentnih dogodkih, če je prišlo do česa, kar izstopa iz normalne proizvodnje. Naša ugotovitev je bila, da je proizvodnja potekala brez težav oziroma nepravilnosti. Kot sem povedal, smo si tudi sami ogledali domnevno onesnažene površine in jih fotografirali, saj smo se čudili, kako bi se lahko fluoridi širili tako selektivno. In ker smo poznali dolgoletne rezultate akumuliranja fluora tudi na teh območjih, vremenske razmere v tistem času, smer vetrov, ker smo vedeli, da je bilo dosti dežja, ko fluor še hitreje pade na zemljo, smo izključili možnost, da bi bili vzrok kakršnikoli fluoridi iz naše proizvodnje.
In čeprav so akterji te zgodbe do tedaj neznanega povzročitelja pričeli imenovati Talum, nismo reagirali, saj smo se zavedali omejenosti naših sporočil v taki situaciji, na drugi strani pa smo bili prepričani, da bodo laboratorijske raziskave dokazale, da fluor ni razlog za nenadno sušenje nekaterih poljščin. Lahko si predstavljate, kako smo bili presenečeni, ko smo dobili podatke o takih blaznih vsebnostih, tudi do 1500 oziroma celo 1700 mg/kg. Že takrat nismo verjeli v popolno korektnost akterjev, zato smo si priskrbeli vzorce koruzne silaže od tistih kmetov, ki so opazili rjavenje, vendar se niso želeli udeležiti množičnega
iskanja krivca. Imeli so trden argument. Testi našega laboratorija so bili seveda popolnoma drugačni, vsi v mejah normale, torej bistveno drugačni od italijanskega laboratorija.
Dva vzorca smo celo namerno kontaminirali s fluorom, verjetno ni treba razlagati, kaj nas je do tega privedlo, presenečeni pa smo bili, kajti po analizi so bile ugotovljene vsebnosti fluora le 20 do 30 % od tistih maksimalnih, ki jih je v prvi analizi ugotovil italijanski laboratorij. Da bi ugotovili, kaj počno v tem laboratoriju in kako, smo z njimi navezali stike in se dogovorili, da jim pošljemo te vzorce. Zahtevali smo njihovo ponudbo z opisom metod, po katerih delajo, navedbo aparatur, ki jih uporabljajo pri analizah, kako vrednotijo rezultate ter še nekatere podrobnosti.
In naenkrat je bila vsa komunikacija prekinjena, telefoni so zvonili v prazno, elektronska pošta je bila brez odziva. Čez 10 dni pa se je na VURS nenadoma pojavilo sporočilo, sicer bolj na skrivaj, češ da so se zmotili, vsebnost fluora ni bila 1400, ampak le 33 mg/kg.
Danes mirno trdim, da laboratorij svoje napake - pod narekovaji - ne bi nikoli priznal, če ne bi iz naših zahtev spoznali, da smo jim na sledi. Naše analize so dokazale, da imamo zelo dober laboratorij z vrhunskimi strokovnjaki, saj do sedaj še nismo izgubili nobene pravde ali soočenja z drugačnimi rezultati.
In ker smo utrpeli in še trpimo ogromno gospodarsko škodo, bomo zoper osebe, ki so vse to spodbudile, in jih bomo kmalu ugotovili, vložili kazenske ovadbe. Zoper tiste, ki so svoje profesionalno delo dopustili za časopisno prerekanje, bomo vložili odškodninske tožbe, vso pomoč pa bomo nudili tudi vsem oškodovanim kmetom, da tudi oni iztržijo povrnitev škode od tistih, ki so krivi zanjo," je ob koncu poudaril predsednik uprave mag. Danilo Toplek. Svoje razmišljanje je sklenil z mislijo: "Šele ko napako odkrijemo in jo odpravimo, se izkaže, da je ni bilo", nato pa je vsem novinarjem postregel s svežim koruznim kruhom, izdelanim iz moke v domnevno kontaminiranem območju, iz Lovrenca.
M. Ozmec
Ptuj • V imenu športa
Perspektivni športniki na ekonomski šoli
Na ekonomski šoli na Ptuju že vrsto let dijaki pripravljajo ob mentorstvu profesorice Barbare Bezjak priložnostne razstave. Tokratna razstava je namenjena športu in športnikom in se imenuje v Imenu športa. Na panojih se predstavljajo mladi perspektivni športniki, ki smo jih obiskali na šoli ter z njimi pokramljali.
Jasmina Belšak je učenka prvega letnika ekonomske šole, športno pa se udejstvuje na področju atletike, in sicer v Atletskem klubu Drava Ptuj. Je nadarjena mnogobojka, saj se ukvarja s tekom, skokom v višino in daljino ter metom žogice, krogle in kopja. Že od četrtega razreda osnovne šole naprej atletiki posveča pravzaprav ves svoj prosti čas, saj štiri dni v tednu tre-
nira, lepe rezultate je dosegla že na državnem nivoju. Za atletiko so jo navdušili že na Osnovni šoli Dornava.
Sanja Potočnjak, dijakinja tretjega letnika ekonomske šole, je rokometašica pri ptujskem prvoligašu Mer-cator Tenzor Ptuj. Izhaja iz znane rokometne družine, pravi, da sta jo za rokomet navdušila oče, ki je tudi njen trener, in stric; z rokometom
se ukvarja že enajst let. Sanja je tudi državna reprezentantka pet let. Kot kadetinja je nastopila na mediteranskih igrah, kjer so bile prve, na olimpijskih igrah četrte, tako kot na evropskem prvenstvu. Rokomet je začela igrati v Ormožu, od tam je šla igrat v Celje, kjer so bile državne prvakinje v svoji kategoriji, sedaj pa igra pri ptujskem prvoligašu. Z rokometom se
Janez Druzovič, Jasmina Belšak, Sanja Potočnjak in Andrej Čuš pred razstavnim panojem na Ekonomski šoli Ptuj
ukvarja pravzaprav vsak dan, saj imajo trening petkrat na teden, v soboto ali v nedeljo pa so tekme. Sedaj nastopa za mladinke in tudi za članice.
Andrej Čuš je Ptujčan in se ukvarja z judom. Tudi njega trenira oče, Vlado Čuš, pri Judu klubu Ptuj. S tem športom se ukvarja že devet let, tekmuje za slovenski pokal in na mednarodnih tekmah, letos mu je glavni cilj, da bi se uvrstil v reprezentanco za evropsko prvenstvo. Upa, da bo dosegel določeno normo, to so pa ustrezni rezultati na domačih in tujih tekmovanjih. Tekme bodo v Romuniji, Nemčiji, Avstriji, Madžarski in v Franciji. Doslej je dosegel tretje mesto med kadeti v slovenskem pokalu, enako mesto je dosegel na državnem prvenstvu osnovnih šol. Sedaj obiskuje prvi letnik ekonomske šole. Ptujski Judo klub se uvršča v sam vrh slovenskega juda, imajo tudi državnega reprezentanta, klub je četrti najboljši slovenski klub.
Janez Druzovič prihaja iz Vitomarcev, obiskuje četrti letnik ekonomske šole, ukvarja pa se z nogometom. Je član ptujskega prvoligaša, torej ptujske Drave. Včasih trenira že s člani, saj ima kot perspektivni mladinec s klubom pogodbo. Pravi, da je velika razlika med treningom mladincev in članov, kot je razlika, ko je prišel od kadetov k mladincem. Treninge obiskuje štiri- do petkrat tedensko. Za nogomet ga je navdušil njegov oče že v osnovni šoli, ki jo je začel obiskovati v Vitomarcih, kasneje pa je nadaljeval na Mladiki na Ptuju. Na Ptuju je začel redno trenirati nogomet. Je obrambni igralec, cilj pa je, da bi se z nogometom ukvarjal profesionalno.
Vsi mladi perspektivni športniki so povedali, da kljub rednim treningom nimajo problemov v šoli, tudi profesorji so razumevajoči.
Fl
Ptuj • Naravoslovje in tehnika, sedanjost za bodočnost
Predstavili so se mladi tehniki
Šolski center Ptuj je v letošnjem letu uspel pridobiti projekt vseživljenjskega učenja PHARE 2003 - Naravoslovje in tehnika, sedanjost za bodočnost, ki ga izvajajo ob finančni pomoči Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport. Vrednost projekta znaša približno 63 milijonov tolarjev - 260.000 evrov.
Kot nam je dejal vsebinski koordinator projekta Franc Vrbančič, so ciljne skupine otroci in starši osnovnih šol, dijaki gimnazij, osipniki, težje zaposljivi, brezposelni in že
zaposleni z neustrezno izobrazbo. Izvedba projekta temelji na medsebojnem sodelovanju različnih partnerjev, ob upoštevanju potreb na trgu dela, s poudarkom na vseživljenjskem
Mladi tehniki iz OS Ljudski vrt s svojim mentorjem
učenju, prenosljivosti in fleksibilnosti znanj in uporabi sodobnih informacijskih sredstev. Posebno se izpostavlja enakost med spoloma na področju naravoslovja in tehnike.
V okviru projekta se zavzemajo, da bi tehniko in naravoslovje približali mladim in starejšim in ju zajeli v koncept vseživljenj-skega izobraževanja, saj bo brez tega Slovenija v globalni konkurenci težko preživela.
Gre za pilotski projekt, v katerem Šolski center Ptuj sodeluje s preko 30 partnerji s področja gospodarstva, lokalnimi skupnostmi in z zavodi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem, zaposlovanjem ter z vzgojo in izobraževanjem iz celotne Slovenije.
Trenutno sodeluje v projektu preko 2000 dijakov in učencev, predvsem s pomurske, podravske in zasavske regije, ter preko 200 strokovnjakov, učiteljev in profesorjev.
V torek smo obiskali Osnovno šolo Ljudski vrt, kjer so bile tržnice, ki so le ena izmed aktivnosti projekta, kjer se zavzemajo, da bi tehniko in naravoslovje približali mladim in starejšim in ju zajeli v koncept vseživljenjskega izobraževanja. Na tržnicah so se predstavljale srednje šole, ki se ukvarjajo s tehniko, sodelovali pa so tudi predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda za zaposlovanje.
Zanimive tehnične dosežke so predstavljali tudi učenci šole.
Sicer pa tržnice niso bile zgolj v OŠ Ljudski vrt, temveč tudi v Mladiki, na Grajeni, Hajdini in na Bregu.
Na tržnicah predstavlja informacije 18 srednjih šol in gimnazij, vodja projekta pa je Rajko Fajt, ravnatelj poklicne in tehniške elektro šole na Ptuju.
Fl
Tednikova knjigarnica
S kruhom pomazano
Naj mi oprosti kulinarična degusta-torska družina Ilo-varjevih v tedniku Mladina, a njihov ocenjevalni slogan si izposojam v naslovu današnje knjigarnice. Kmalu vam bo jasno, spoštovani bralci, čemu uporabljam prehranjevalno cenitev za bralni zalogaj, ki vam ga toplo priporočam.
Nevarna kuharija se glasi naslov knjige, ki mi je šla v slast te dni, ko svoj emšojevsko degradiran, izmučen del okostja, namenjen držanju in obračanju glave, nekoliko popravljam in krepim v termah na Ptuju. Mimogrede:prvič sem v naših toplicah, odkar so prenovljene, in se čudim, kako malo pravzaprav znamo ceniti in izkoristiti to, kar je bilo starim Rimljanom zakon. Ptujske Terme so sicer premajhne in božemili, kako tesni so šele prostori za fizioterapijo, a osebje je zelo prijazno, garaško, predvsem pa čez-mejno potrpežljivo. Takšna gneča je tam, da doktorja fiziatra niti nisem upala vprašati v tisti miniaturni ordinaciji, če imam težave z vratom morda zaradi nepozornosti pri obračanju le-te. Zdelo se mi je namreč, da bom porabila preveč kisika zdravniku v sobici brez oken, če malo pretiravam.
Torej, želim vam priporočiti drobno (116 strani), nenavadno leposlovko grškega avtorja Andreasa Staikosa Nevarna kuharija, ki je pred kratkim izšla pri založbi Tuma iz Ljubljane. Ne rečem, da je navedena knjiga literarna poslastica, ki je odrasli knjigoljubi nikakor ne smejo zamuditi, vendar sem jo sama občutila prav slastno. Seveda, ker mi je prišla knjiga pod oči v pravem času! Presita sem bila knjig za otroke, otežena z velikimi temami in stilno markantnim branjem, utrujena od zgodb, ki glodajo dušo, preobremenjena s številnimi novitetami, ki mi nekako niso bralno ustrezale Ja, kaj lahkotnega bi se mi prileglo. A kaj, ko so mi premnoga lahkotna branja slabo prebavljiva.
Pa me doseže ta ljuba Nevarna kuharija (hvala založbi), ki jo je prevedla iz grščine Klarisa M. Jova-nović - prevajalka, ki jo izjemno cenim, tudi kot enkratno, svojstveno glasbeno ustvarjalko (pred časom je imenitno nastopila tudi na decembrskem pravljičnem večeru v ptujski knjižnici in očarala publiko). Naslov knjižne zbirke, kamor je Nevarna kuharija uvrščena, je Beri globalno. No, besedica globalno mi ni všeč, a knjige, kakor filmi, ki ne prihajajo iz angleškega govornega področja, mi takoj vzbudijo pozornost.
V Nevarni kuhariji so le trije literarni junaki, natančneje junakinja in dva junaka. Njej je ime Nana, Dimitris in Damoklis se kličeta onadva. Celotna zgodba daje vtis dramske igre, kraj dogajanja je zdaj stanovanje prvega moškega, zdaj stanovanje drugega, ki se sprva, čeprav soseda v šestem nadstropju bloka v ulici Averof 18 v Atenah, ne poznata. To se jima zgodi zaradi Nane, ljubice z odličnim in pre-finjenim apetitom. Zaradi nje, ki strastno motivira oba moška, da tekmujeta v svojih kulinaričnih spretnostih, se spoznata in spoprijateljita. Kakšna ljubezen - erotična in kulinarična!
Avtor popelje bralca skozi ljubezenske, predvsem pa kulinarične prizore. Avtor, duhovit lisjak (se mi zdi), kije grške narodne jedi in dušo odlično aranžiral v nenavadno ljubezensko zgodbo. Le-ta pa nevsiljivo potrkava na grško izročilo.
Knjiga ima sedemnajst štetih, naslovljenih, kratkih poglavij: Peteršilj, ki pleše v ponvi; Jajca morskih ježkov, ki se utapljajo v žlici vode iz Egejskega morja, Grahova zrna, ki te na mah pokončajo . In vsakemu poglavju sledijo recepti za jedila, ki sta jih snubca pripravljala! Same kuharske spretnosti obeh moških pa je avtor tako popisal, da se mi še zdaj, ko to pišem, sline cedijo.
Dimitris in Damoklis sta pravzaprav antijunaka, saj je njuna Nana poročena, ali pa tudi ne. Preberite Nevarno kuharijo in poiščite svoje odgovore, gotovo vam bo prijalo.
Liljana Klemenčič
Foto: Fl
Foto: Fl
Ormož • Reorganizacija Varstveno-delovnega centra
VDC od novega leta v sestavi dornavskega zavoda
V začetku leta se je zgodila sprememba organiziranosti ormoškega Varstveno-delovnega centra, ki je iz okvira Centra za socialno delo Ormož prešel v delovno enoto VDC Dornava, ki deluje v sklopu Zavoda za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja Dornava.
Direktor zavoda mag. Milenko Rosić je povedal, da si država kot ustanoviteljica večine VDC-jev po Sloveniji že kakšnih 15 let prizadeva urediti in vzpostaviti mrežo VDC-jev v državi. VDC-ji so se v preteklosti ustanavljali pri različnih institucijah - ustanavljale so jih osnovne šole s prilagojenim programom, centri za socialno delo, zavodi za varstvo in usposabljanje, nekateri pa so bili tudi samostojni pravni subjekti. »Da bi strukturirali te procese v nekem formalnem prostoru, so se odločili, da bi se VDC Ormož, ki je bil ustanovljen pri CSD, združil z VDC Do-rnava in s tem postal eden od sestavnih delov. Večina VDC-jev je doživela to spremembo in ormoški je najbrž zadnji, za katerega država meni, da se mora formalno reorganizirati,« je pojasnil mag. Rosić.
Ormoški VDC bo tako postal delovna enota Ormož v sestavi VDC Dornava. Pri tem ne gre le za organizacijske, ampak tudi pravne spremembe, ki jih obenem doživlja tudi zavod v Dornavi. Tam se razvijajo trije centri - za usposabljanje otrok in mladostnikov, za institucionalno varstvo odraslih oseb in tretji center za izvajanje programa varstva in zaposlovanja oseb pod posebnimi pogoji. Vsak od teh treh centrov ima svoje delovne enote. Direktor pravi, da imajo ta trenutek veliko dela od formalnih opravil do opravil, ki se tičejo po-
Mag. Milenko Rosić, direktor zavoda za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja v Dornavi, zatrjuje, da se za varovance v ormoškem VDC-ju ne bo nič spremenilo, vsaj na slabše ne.
slovanja in ki se nanašajo na programe. Delovna enota v Ormožu šteje 23 varovancev ter ima štiri zaposlene. Ker še ni potrjen statut zavoda, bo potrebno na novo urediti sistematizacijo in do takrat še ne morejo govoriti o »čvrstih modelih«. Sprememba pa bo enaka za celoten zavod.
Za varovance se ne bo nič spremenilo tako, da bi jim bilo slabše, če se bo kaj spremenilo, bodo morda boljši zaposlitveni in delovni pogoji, zagotavlja mag. Rosić. O delovnih pogoji v ormoški enoti direktor pravi, da nimajo vseh značilnostih, da bi v njih bilo možno razviti vse zaposlitvene procese. Kot prioritetno nalogo pa vidi
ureditev bivalne skupnosti, o čemer se v Ormožu razmišlja že lep čas. Seveda pa je vse odvisno od volje varovancev in svojcev ter seveda ustanovitelja, ki mora za to zagotavljati denar. Delovni prostori bodo tudi prišli na vrsto za preureditev, v igri je več variant, izbira pa tisti, ki bo plačal - država.
Na vprašanje, ali se lahko zgodi, da bi sčasoma enoto v Ormožu ukinili in bi varovance vozili v zavod v Dornavo, je Rosić kategoričen: »Fantazije ljudi so zares neomejene. Obstajajo načela, po katerih se organizira delo v zavodih. Eno izmed njih je načelo manjših skupin in čim bližjega bivanja domu.« Za vse dele
sistema veljajo ista pravila in isti programi. Dornava je sistem s 407 varovanci in 365 zaposlenimi. »Ormožani imajo nekatere dobre programe - uokvirjanje slik, izdelava ključev, turističnih spominkov, kooperacijska dela - to vse se bo razvijalo naprej, verjetno pa bodo dobili še nekatere druge vsebinske elemente. Kakšen izdelek iz asortimana 250 izdelkov, ki jih delamo v Dornavi.«
Za svoje delo varovanci dobijo nagrado. Tako bo ostalo tudi naprej. Uskladiti bo treba le pravila za dodeljevanje, saj je zavod pravkar v fazi spreminjanja sistema, ki določa nagrade.
viki klemenčič ivanuša
Kidričevo • Še o gradnji novega vrtca
Svet staršev se distancira do ravnanja in odločitve svetnikov
V soboto, 14. januarja, smo z elektronsko pošto prejeli dopis sveta staršev Vrtca Kidričevo, v katerem nas prosijo, da seznanimo širšo javnost z njihovo najnovejšo odločitvijo, do katere so prišli, ker rešitvam problemov zaradi lokacije novega vrtca v Kidričevem po enem letu prerekanj še vedno ne vidijo konca.
V dopisu so zapisali, da se je svet staršev Vrtca Kidričevo v preteklem letu zavzemal za sodoben, otrokom prijazen vrtec na lokaciji ob sedanjem vrtcu. Žal pa ugotavlja, da to prizadevanje ni bilo uspešno in da se je svet občine Kidričevo odločil za gradnjo vrtca na novi lokaciji pri osnovni šoli.
"Zaradi tega smo se člani sveta staršev odločili, da se
distanciramo do ravnanj in odločitev občinskega sveta in tudi ne prevzemamo soodgovornosti za prihodnje odločitve ter aktivnosti občinskega sveta v zvezi z izgradnjo vrtca. Spremljali pa bomo potek projekta, zato želimo, da nas o tem Občina Kidričevo redno obvešča. Apeliramo na ministrstvo za šolstvo in šport, da analizira in spremlja
zakonitosti ravnanja Občine Kidričevo pri tem projektu. Upamo in želimo, da bo svet občine Kidričevo sprejemal vse pomembne odločitve v dobro naših otrok in otrok naslednjih generacij," so zapisali v omenjenem dopisu, pod katerim je zapisano Svet staršev, pod tem pa so s tiskanimi črkami zapisana imena: Štefica Cicmanović - Zimet,
Brigita Dobrajc, Nataša Fridl, Marjeta Kamenšek, Goran Kozjak, Štefka Macuh, Lilijana Medved, Tomislav Valenko in Janko Žnider. Z omenjenim stališčem pa naj bi svet staršev Vrtca Kidričevo seznanil tudi Občino Kidričevo, di-rektorat za vrtce in osnovne šole ter ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera.
-OM
Namesto uvoda
Sporočilo osrednje državne slovesnosti ob prvem državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini 15. septembru se je navezovalo na boj primorskih Slovencev pri ohranjanju narodne identitete, na domoljubje in njihovo navezanost na rodno grudo.
Prireditev meje navedla k razmišljanju, kaj vse so storili primorski Slovenci tudi na Ptujskem, ko so kot begunci prihajali na naše območje. Njihov prispevek k razvijanju in utrjevanju narodne zavesti je neizmerljiv, še zlasti, ker so se na Ptujskem srečevali z nestrpno nacistično nemško ideologijo.
Kar nekaj let je že od tega, ko sem raziskovala zgodovinski delež Primorcev na Ptujskem. Pripravljeni sestavek sem namenila 7. Ptujskemu zborniku, ki naj bi po izdaji 6. Ptujskega zbornika leta 1996izšel tri leta pozneje.
Kolikor vem, je gradivo za 7. Ptujski zbornik še vedno pripravljeno za tisk in čaka v nekem predalu na finančna sredstva, potrebna za izdajo. Slednje mi je povsem nerazumljivo, saj so zborniki le prikaz raziskovalne dejavnosti na kateremkoli področju, proračunska sredstva za izdajo takih edicij pa so več kje po občinah stalnica. Veliko več razumevanja kažejo nekatere naše sosednje občine, ki se lotevajo zbiranja gradiva o svojem kraju in se pripravljajo na izdaje publikacij (nekateri so to že storili), da bi tako krajane bolje seznanile z domačim okoljem. Kje seje na Ptuju zataknilo, ne vem natanko.
Sprotno izdajo Ptujskega zbornika pojmujem kot prezen-tančno edicijo: ta predstavlja dosežke občine na vseh področjih družbenega življenja, predstavlja dosežena spoznanja na področju znanosti in kulture v določenem času.
Po desetletnem premoru bo morda 7. Ptujski zbornik prihodnje leto le zagledal luč sveta! Do tedaj se prepustimo času in le razmišljajmo, kaj so hoteli povedati stari Rimljani z besedami: »Littera scripta manet!«
Naj se lotim pisanja o naših Primorcih. Navajam seveda le nekaj podrobnosti in dejstev, ki jih v bodočem zborniku, nisem v taki meri obravnavala.
Sestavek je zgodba o ljudeh, katere je vihra prve svetovne vojne pregnala z njihovih domov in takih, ki so po vojni zbežali pred italijanskim fašizmom.
O priselitvi primorskih Slovencev na ptujsko območje nam fragmentarno ohranjeni viri ne ponujajo celostne podobe. Odkriva se nam le relativni prikaz življenja in dela primorskih priseljencev, ki so k nam prihajali z Goriške, s Tržaškega in iz Istre; med njimi so bili tudi Tolminci, Kraševci, Idrijčani, No-tranjci idr.
Casovno tudi ni moč natančno opredeliti njihove naselitve. Večji val Primorcev je k nam vsekakor prihajal med letoma 1915-1917, torej po pristopu Italije k antantni zvezi in odprtju soškega bojišča (pred prvo svetovno vojno le redki priseljenci, zaposleni pri Južni železnici). Omenjeni val primorskih beguncev je mnoge vodil v begunsko taborišče Wagnapri Lipnici in celo na Ceško.
Vir: Iz zasebnega arhiva L. S.
Vojaško oporišče na skalnatem Sabotinu (609 m) med najhujšimi boji na soški fronti od junija 1915 do marca 1916. Primorski begunci so morali zapuščati svoje domove.
O bivanju Primorcev v ptujskem političnem okraju med prvo svetovno vojno pričajo njihovi odzivi na deklaracijsko gibanje v prvih mesecih 1918. leta. Med podpisniki majniške izjave Župnijskega urada in trške občine Ptujska gora najdemo npr. goriške begunce. Izjave se simbolično končujejo z Gregorčičevimi verzi //«Prost mora biti, prost naš rod/Na svoji zemlji svoj gospod/« in z besedami: »To hočemo, to moramo, to bomo .^«//, kar lahko razumemo kot izliv domoljubjapre-gnanih Primorcev.
Vir: Iz zasebnega arhiva L. S.
Razdejana železniška postaja v Gorici, ki so jo Italijani v gori-ško-soški fronti uspeli osvojiti šele v šesti ofenzivi v začetku avgusta 1916. ()
Foto: vki
Ptuj • Kje začasna tržnica?
Redni plačniki bodo tudi februarja lahko tržili
V tem tednu so tudi prodajalci na ptujski tržnici dobili podrobno informacijo o tem, kje bodo lahko prodajali februarja, ko bo njihovo stalno prodajno mesto na ptujski tržnici zasedel eden od karnevalskih šotorov.
Vseh stojnic je 78, od tega ima pogodbe za prodajo sklenjenih 60 prodajalcev, je povedal vodja dejavnosti komunalnih storitev v Komunalnem podjetju Ptuj Janko Bohak, univ. dipl. inž. gr. Od 4. februarja 2006, ko bo zadnji prodajni dan na ptujski tržnici pred izpraznitvijo in postavitvijo karnevalskega šotora, pa do 6. marca bodo
stojnice začasno namestili na dveh lokacijah v bližini. Za živilski del, predvidevajo, da bo deset stojnic dovolj, saj je pozimi teh prodajalcev manj, bo začasno prodajno mesto prostor pred sedežem Kmetijske zadruge Ptuj, za ostale prodajalce, največ je tekstila in bižuterije, pa na prostoru med Big bangom in gostilno Pošta. Stojnice bodo postavi-
li za vse tiste, ki bodo imeli poravnane vse obveznosti iz naslova tržnine in rezervacije stojnic na tržnici, poravnane obveznosti za leto 2005 in polletne pogodbe za prvo polletje 2006. Nove pogodbe bodo s prodajalci pričeli sklepati prihodnji teden.
V tem času bo na Ptuju potekal tudi pustni sejem, stojnice bodo namestili med
Blagovnico in gostinstvom Perutnine. Z organizatorji kurentovanja pa bodo sklenili pogodbe za uporabo tržnice v času, ko bo na njej karnevalski šotor oziroma za plačilo stroškov, ki bodo nastali v zvezi z izpraznitvijo in ponovno namestitvijo stojnic ter čiščenjem. V tem trenutku pa še ne vedo povedati, kako bo s prodajalnama Perutnina in Žerak, ali bosta odprti ali ne, z organizatorji se Komunalno podjetje Ptuj, ki je upravljavec tržnice, dogovarja o tem, da je potrebno dostop do teh prodajnih mest omogočiti z enega in drugega dela mesta, s Slomškove in Miklošičeve ulice. Predvsem pa je v ospredju varnostni vidik uporabe tržnice v prireditvene namene, decembrsko dogajanje pred diskoteko Lipa bo večni opomin, kaj se lahko zgodi, če budnost popusti.
MG
Ptuj • Vprašljiv odlok o ustanovitvi Knjižnice
Bo potrebno ponoviti razpis?
Ministrstvo za kulturo je ustanovitelje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, to je enajst občin na Ptujskem, opozorilo na z zakonom neusklajen Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.
Inšpektorica-svetnica je namreč opravila nadzor na podlagi dopisa predsednice strokovnega sveta Knjižnice in pri tem zahtevala vpogled v besedilo razpisa za delovno mesto direktorja Knjižnice. Svoje ugotovitve je posredovala Ministrstvu za kulturo, ki je dolžno izvajati nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz svoje pristojnosti.
Tako inšpektorica med
drugim ugotavlja v zvezi z določili o imenovanju direktorja knjižnice, da knjižnična zakonodaja določa, da mora direktor knjižnice, ki je hkrati strokovni vodja, izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca. Strokovni delavec pa je tisti, ki izpolnjuje dva pogoja: ima ustrezno strokovno izobrazbo in opravljen bibliotekarski izpit. V ptujskem primeru je v odloku predvideno, da mora oseba, ki se
zaposli kot strokovni vodja in nima opravljenega strokovnega izpita, le-tega opraviti v dveh letih. Inšpektorica sodi, da je to v nasprotju z zakonom o knjižnicah, saj zakon za strokovnega vodja izrecno določa, da mora biti strokovni delavec, torej mora že imeti opravljen strokovni izpit.
Ministrstvo za kulturo predlaga ustanoviteljicam, to so Mestna občina Ptuj ter občine Destrnik, Gorišnica,
Izola • Posvet in obletnica SDM
Najboljši v letu 2005
Konec leta je v Izoli potekal posvet in 16. obletnica Slovenske demokratske mladine, ki je bila prva demokratična politična organizacija mladih v Sloveniji.
Foto: arhiv SDM
Damir Zerak, podpredsednik SDM Ptuj, Alenka Jeraj, predsednica SDM, Milan Zver, podpredsednik SDS ter minister za šolstvo in šport, Andrej Korpar, predsednik SDM Ptuj, in Eva Irgl, poslanka DZ
Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Majšperk, Videm, Zavrč in Žetale, da v roku treh mesecev uskladijo Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj z veljavno zakonodajo ter o tem obvestijo Ministrstvo za kulturo.
Očitno zapletov v zvezi z imenovanjem direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj še ne bo konec!
Franc Lačen
Zadnji posvet pred kongresom se je končal s skupnim zaključkom, da SDM za svoje potrebe potrebuje povečan izvršilni odbor, ki bo zmogel pokriti vedno pomembnejše področje mednarodnega sodelovanja, še posebej sodelovanja z evropskimi institucijami. Po zaključku posveta se je več kot 200 članic in članov SDM iz celotne Slovenije zbralo na obletnici, ki so se je udeležili številni visoki gostje, med drugim tudi dr. Milan Zver, podpredsednik SDS ter minister za šolstvo in šport. Tudi tokrat so izbrali najboljši odbor leta. Izmed več kot 60 odborov si je za leto 2005 ta naslov zaslužil mestni odbor SDM Ptuj s številnimi projekti, med katerimi sta najbolj izstopala Državljanska vzgoja, pri katerem je SDM Ptuj peljala 80 dijakinj in dijakov na ogled parlamenta, ter Boom mladosti, tabor za socialno ogrožene otroke, pri katerem sta skupaj sodelovala SDM Ptuj in SDM Ljubljana. Zraven projektov so se člani ptujskega odbora udeleževali številnih aktivnosti drugih SDM odborov po vsej Sloveniji, manjkali pa niso niti pri mednarodnih aktivnostih, kot so bile obisk evropskega parlamenta v Bruslju, udeležba na konferenci mladih političnih voditeljev atlantske zveze v Beogradu ter srečanja s predstavniki podmladka vladajoče francoske stranke UMP v Parizu.
A.K.
Od tod in tam
Ptuj • Biserna poroka zakoncev Voda
Biserno poroko sta 7. januarja 2006praznovala Veronika in Maks Voda iz Mestnega Vrha 95 pri Ptuju. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki Veronika in Kristina. Imata tudi 4 vnuke in 8 pravnukov, ki jima lepšajo dneve. In ki so jima ob visokem jubileju zaželeli še veliko zdravih in lepih dni.
Ur
' Z baklami skozi temno noč
Učenci 2. a- in 2. b-razreda Osnovne šole Mladika so se podali na zimski pohod po poteh okoli ptujskih Term. Na sprehod z učiteljicama, starši in svojimi brati in sestrami so šli, ko je bila že noč, zato so si svetili z baklami. Bilo je lepo in takih srečanj si vsi še želijo, so nam sporočili.
Ur
Sv. Trojica • Antonova nedelja
V nedeljo, 15. januarja, je bila župnijska slovesnost sv. Antona puščavnika na podružnici Device Marije Vnebovzete v Podlehniku. V ljudskem izročilu je sv. Anton kot čudodelnik zaslovel že v času življenja, še bolj pa po smrti. Na njegov god, 17. januarja, so vezani ljudski običaji, povezani s čaščenjem sv. Antona. Žegnanjska slovesnost je bila pri pozni maši. Ob tej slovesnosti se ohranja stara in lepa navada, da se na ta dan darujejo suhomesni izdelki, predvsem klobase, saj je sv. Anton zaščitnik živali in mesarjev. Po maši smo se zbrali pred cerkvijo. Premrle roke smo si ogreli ob kuhanem vinu godovnjaka Antona. Zaigrali so sosedje Ansambel bratov Belšak. Takšne slovesnosti kljub hladnemu vremenu poskrbijo za druženje in za ohranjanje starih tradicionalnih običajev.
Zdenka Golub
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je daroval: Milan Murko, s. p., CNC obdelava kovin, Špindlerjeva ulica 27, Ptuj - 100.000,00 SIT. S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku inje naložba za prihodnost. Delavci in bolniki Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke na transakcijski račun številka 01100-6030278670pri UJP Urad Slovenska Bistrica.
Direktor Lojze Arko
Foto: Arhiv
Foto: S. P. P
Foto: ZG
Rokomet
Alen Blaževič že podpisal za Jeruzalem Ormož Stran 16
Rokomet
Vseh pet ekip RŠ Ptuj med prvimi tremi
Stran 16
Sport v številkah
Vsega zagotovo niste vedeli ...
Stran 17 Športnik leta MO Ptuj
Kdo bo športnik/športnica leta 2005?
Stran 17
Smučarski skoki
Zanimiva tekmovanja v Jiršovcih in Belavšku
Stran 18
Šport mladih
Rezultati področnih tekmovanj
Stran 19
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Nogomet
tednik
ptuj-0n.net
www. ptuj-on. net
E-mail: sport@radio-tednik.si
Na Portugalsko po rezultat In reprezentante A
Slovenska nogometna reprezentanca B se je zbrala na Brdu pri Kranju, kjer se bo do sobote pripravljala, po prosti nedelji pa v ponedeljek odpotovala na 6. turnir Vale de Tejo na Portugalsko. Na tekmovanju reprezentanc B (igrajo lahko nogometaši do letnika 1979 in trije starejši), na katerem bo sodelovala tretjič, bo odigrala dve tekmi. V torek ob 19.15 proti gostiteljem, nato pa v četrtek ob 15. uri proti zmagovalcu ali poražencu druge tekme med Belorusijo in Slovaško. Med potniki na Portugalsko bo tudi obrambni igralec ptujske Drave Matjaž Lunder.
Seznam
B-reprezentance:
Vratarja: Jasmin Handa-novič (Koper), Mitja Pirih (Gorica)
Branilci: Janez Aljančič
(Triglav), Branko Ilič (Domžale), Janez Zavrl (Domžale), Matjaž Lunder (Drava), Matej Mavrič (Molde), Andrej Peč-nik (Sigma Olomouc), Marko Šuler (Gorica)
Vezisti: Dominik Beršnjak (CMC Publikum), Sebastjan Gobec (CMC Publikum), Bojan Jokič (Gorica), Saša Ranič (Gorica), Simon Živec (Gorica), Miha Kline (Domžale), Zoran Zeljkovič (Domžale)
Napadalci: Valter Birsa (Gorica), Miran Burgič (Gorica), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Gorazd Zajc (Maribor) Selektor Brane Oblak je ob tem povedal: »Vsekakor bomo skušali iztržiti ugodna izida, tekmi pa bosta tudi nekakšno sito za reprezentanco A. V njej so neke zadeve odprte, najmanj trije ali štirje igralci imajo vse možnosti, da z najboljšo vrsto odpotujejo na februarski turnir na Ciper.«
STA
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Lunder si je poziv v reprezentanco prislužil z dobrimi igrami v dresu Drave.
Atletika
Nogomet • NK Drava
V Poreč odpotovalo 28 nogometašev
Nogometaši ptujske Drave so včeraj dopoldne krenili na sedemdnevne priprave v hrvaško Istro, in sicer v Poreč. Na pot je krenilo 28 nogometašev, na katere v ptujskem prvoligašu računajo v
drugem delu prvenstva, ter nekaj nogometašev, ki so na preizkušnji.
Odločitev, da se gre v kraje, kjer so boljši pogoji za delo, je povsem na mestu, saj na Ptuju in okolici ni pravih možno-
sti za vadbo nogometašev, ki nastopajo v slovenskem elitnem nogometnem razredu. Tako bodo imeli nogometaši in strokovno vodstvo veliko več možnosti za delo in pa vpogled v trenutno formo
Nogometaši Drave danes že trenirajo v Poreču.
Nogomet • NK Aluminij
nogometašev. Priložnosti za dokazovanje bo dovolj, predvsem pa bo to priložnost za vse tiste, ki so na preizkušnji, da pokažejo svojo vrednost in morebitno angažiranje pri ptujski Dravi.
Drava - CMC Publikum 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Naprudnik (55), 1:1 Javier (66), 2:1 Javier (79)
DRAVA: Štelcer, Petek, Krušica, Berko, Lukus, Mali-čič, Zečevič, Letonja, Ošaj, Javier, Bencek. Igrali so še: Pre-jac, Bosilj, Bešič in Đakovič. Trener: Milko Đurovski.
Nogometaši ptujske Drave so odigrali prvo pripravljalno srečanje, in to v Ljubljani na igrišču na Ježici, kjer imajo igrišče z umetno travo. Njihov nasprotnik je bil celjski CMC Publikum, Ptujčani pa so nastopili brez svojih najboljših nogometašev. Glavni namen srečanja je bil ta, da vidijo na delu nekatere nogometaše, ki so na preizkušnji pri ptujskem prvoligašu.
Danilo Klajnšek
Novinci Eterovič, Kuserbajn In Tomažič
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v ponedeljek pričeli priprave na spomladanski del tekmovanja v 2. SNL. V 14 jesenskih krogih so zbrali dvajset točk, kar jih uvršča na 5. mesto, imajo pa
lepo izhodišče za naskok na drugo mesto, ki še vodi v 1. ligo.
Pod vodstvom trenerja Edina Osmanoviča in pomočnika Tomislava Grbavca redno vadi 21 nogometašev.
Klub sta zapustila Nejc Repi-na (Malečnik) in Matej Ozim (tujina), mogoč pa je tudi prestop Marka Vtiča in Denisa Toplaka. V svoje vrste pa so Kidričani pridobili Denisa Kuserbanja, Mateta Ete-
roviča in Dušana Tomažiča. Vadba poteka v športnem parku Kidričevo, kjer imajo nogometaši odlične pogoje za delo.
Danilo Klajnšek
Vindiš najboljši veteran v Sloveniji
Začetek leta, ko je čas za obračun s preteklim, je najuspešnejšemu ptujskemu športniku Mirku Vindišu prinesel novo priznanje. Na podlagi rezultatov iz svetovnih veteranskih iger v Kanadi, kjer je, kot smo že poročali v Štajerskem tedniku, osvojil tri zlate kolajne, ga je združenje atletskih veteranov pri Atletski zvezi Slovenije na slovesnosti v Tržiču razglasilo za najuspešnejšega veterana minulega leta. Nadaljnja potrdi-
tev njegovega dela in ugleda, ki ga uživa v slovenski atletiki, pa je prišla z izvolitvijo v upravni odbor združenja. Kot prioriteto so začrtali še večji razmah veteranske atletike v Sloveniji, vse sile pa bodo napeli za čim boljšo izvedbo evropskega veteranskega prvenstva 2008 (EVACS) v Ljubljani. Vindiš bo na njem nastopal v dvojni vlogi - kot pomočnik pri organizaciji in kot tekmovalec.
Uroš Esih
Mirko Vindiš
Nogometaši Aluminija pred treningom v Kidričevem
Foto: DK
Foto: UE
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
TUdi Blazevic bo dokazoval rek »na mladih svet stoji
Pri rokometnem klubu Jeruzalem se lahko pohvalijo z lepim številom mladih najperspektivnejših rokometnih igralcev na slovenski sceni. Bezjaku, Bojanu Čudiču, Koražiji, Ivanuši se bo v naslednjih šestih mesecih kot posojeni rokometaš Gorenja pridružil še 19-letni Alen Bla-žević. Blažević, letnik 1986, je svojo rokometno pot pričel v rojstnem kraju Našicah, kjer ga je opazil bivši trener Ivanca (17 let na klopi Ivanca), danes Čakovca ter hrvaških mlajših selekcij, Vladimir Ca-njuga. Tisti, ki ste kdaj zašli
na tekme Ormoža, Velike Nedelje, Gorišnice, Drave proti Ivancu ali danes Čakovcu, veste, da je to tisti »mali«, ki ga je nemogoče utišati in ki zmeraj po koncu vsake tekme ostane brez glasu ter se skrega s sodniki. No, prav Canjuga je v Blaževiću prepoznal velik rokometni talent in ga pripeljal v Ivanec, kjer je Čiro zrasel v pravega rokometaša. Pot pa je Blaževića pripeljala do slovenskega udeleženca Lige prvakov Gorenja. Kot kadet je Blažević svoje znanje dokazoval na kadetskem EP v Beogradu 2004, kjer je
«
s Hrvaško osvojil 2. mesto in na kadetskem SP v Katarju 2005, kjer so južni sosedje zasedli 3. mesto. V pol sezone se 198 cm visok Hrvat v Velenju pri Dancu Larsu Walt-herju ni naigral, saj je zbral le šest nastopov in le enkrat zatresel mrežo nasprotnikov. Vseeno je Blažević na širšem izboru selektorja članske reprezentance Line Červarja, sicer pa je zabeležil svoj prvi nastop za člane na Super pokalu na Švedskem 2004. S hrvaško člansko zasedbo se je pripravljal tudi na SP v Tuniziji 2005, a Tunizije po-
Rokomet • Prijateljske tekme
Uspešni v prijateljskih tekmah
Jeruzalem - Petrinja 46:25 (19:14)
Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko, Dogša; Lukaček 2, Koraži-ja 7 (1), Bezjak 6, Klemenčič 6 (4), Ivanuša 2, B. Čudič 4, Korez 3 (1), Bogadi 1, Grizolt
2,	Blažević 9, Rajić 3, Potoč-njak, Hrnjadović 1. Trener: Saša Prapotnik.
Rokometaši Jeruzalema so proti Petrinji, šestouvr-ščenemu moštvu 2. hrvaške lige - zahod, odigrali prvo pripravljalno srečanje. Ekipo Petrinje kot trener vodi bivši rokometaš Ormoža Dean Vučić, ki je sodeloval pri prehodu Ormožanov iz 1. B- v 1. A-ligo. Na seznamu pripravljalnih tekem (Celje, Gorenje, Čakovec, Split, Trogir, Metko-vič) je tekma proti Petrinji veljala po moči nasprotnika za najlažjo preizkušnjo. Tako se je tudi izkazalo, saj so se gostje Ormožanom do neke mere solidno upirali le v 1. polčasu. Trener Prapotnik je dal priložnost vsem igralcem, zelo dobro pa so ponujeno izkoristili Cvetko, Klemenčič, Korez, Lukaček in ostali, ki bodo v prihodnosti dobivali vse več priložnosti, na njih pa je, da ponujeno dobro izkoristijo. V kar lepo popolnjeni dvorani za pripravljalne tekme na Hardeku (100 gledalcev) se je prvič v solidni luči predstavil novinec Alen Blažević, ki bo pol sezone kot posojeni rokometaš Gorenja preživel v Ormožu. Ormožani v soboto gostujejo v Čakovcu.
UK
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Ivanec 29:21 (14:6)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič, Kelenc, Prapot-nik 1, Jaušovec 4, Majcen 1, Ramšak 2, Strmšek 3, Šijanec
3,	Hameršak, Lazarev 2, Po-točnjak 2, Kalan 3, Raškovič 6, Derčar 4. Trener: Neno Po-točnjak.
Pred zelo pomembnim gostovanjem v Ribnici, kjer bodo nastopile proti ekipi
r
L»
là,

Foto: Črtomir Goznik.
Gorišničani so na prijateljski tekmi premagali Veliko Nedeljo; pomembnejša pa bo seveda prvenstvena tekma.
Anubis iz Kočevja, so ptujske rokometašice odigrale pripravljalno srečanje s hrvaškim 1. B-ligašem iz Ivanca. Skozi vso srečanje so bile domačinke boljši nasprotnik, trdno držale vodstvo, ob tem pa preizkušale razne variante v igri, tako v obrambi kakor napadu. Prednost, ki so si jo priigrale v prvem polčasu, so znale ohraniti tudi v nadaljevanju. Drugi polčas se je končal z neodločenim izidom. Nova okrepitev v ekipi MT Ptuj na desnem zunanjem položaju Vanja Raškovič je dosegla šest zadetkov in pokazala, da bo prava okrepitev v drugem delu tekmovanja v 1. A SRL za ženske.
Gorišnica - V. Nedelja 33:31 (19:13)
GORIŠNICA: T. Valenko, Šterbal, Bratuša, Kelenc, Štor-man, Horvat, I. Ivančič, Zorli
I,	Lozinšek 3, Buzeti 3, Sok 5, Vincek 5, Halilovič 1, M. Valenko 2, Pisar 4, Žuran. Trener: Marjan Valenko.
VELIKA NEDELJA: Kova-čec, Kvar 2, Mesarec 4, Han-želič 1, Krabonja 1, Planinc
II,	D. Ivančič 6, Vrečar, Kor-par 2, Kumer 2, Bales, Plohl, Masten, Prejac, Munda, Ku-kec 1, Cimerman 1. Trener: Ivan Hrupič.
Pripravljalno srečanje lokalnih rivalov je prišlo prav obema strategoma, da sta preverila trenutno formo svojih rokometašev, ki bodo
11. februarja pričeli drugi del tekmovanja v 1. B SRL. V prvem polčasu so gledalci lahko gledali zanimivo rokometno predstavo, uspešnejši pa so bili domačini, ki so si priigrali prednost šestih zadetkov. V drugem polčasu so gostje iz Velike Nedelje sicer veliko eksperimentirali, na koncu pa občutno zmanjšali vodstvo Gorišnice. Če bi Gorišničani tako igrali tudi v prvenstvu, potem obstanek v 1. B SRL ne bi smel biti vprašljiv.
Gorišnica - KP Maribor 32:31 (22:15)
GORIŠNICA: T. Valenko, M. Valenko, Šterbal, Kelenc, Štorman 1, Horvat, R. Žuran, I. Ivančič 6, Zorli, Lozinšek 4, Sok 10, Vincek 2, Halilovič 6, Majcenovič, Pisar 3, S. Žuran, Bratuša. Trener: M. Valenko.
Rokometaši Gorišnice so težko premagali močno okrepljeno ekipo Klima Petek iz Maribora. Podobno kot na tekmi z Velikonedeljčani so si v prvem polčasu priigrali razliko sedmih zadetkov, kar je bilo dovolj, da so tudi v ne preveč posrečeni končnici obdržali prednost iz 1. polčasa. Sicer pa je bila igra dinamična in lepa na oko, tako da so bili maloštevilni gledalci zadovoljni s prikazanim rokometom. Pri domačih je bil strelsko izredno razpoložen Tadej Sok, ki je dosegel deset zadetkov.
Danilo Klajnšek
Alen BlaZević, Čiro
Rojen: 29. marec 1986, Našice
Poklic: ekonomski tehnik Višina: 198 cm, teža: 99 kg Igralno mesto: levi zunanji Dosedanji klubi: Našice, Ekol Ivančica Ivanec Začetek igranja leto: 1995 Reprezentanca: 3. mesto na kadetskem SP v Katarju 2005, 2. mesto na kadetskem EP v SiČG 2004, Superpokal Švedska 2004
Alen Blaževič v dresu Jeruzalema Ormoža
leg Lackovića in Dominiko-vića na levem zunanjem ter osvojenega srebra ni videl. O prvih vtisih, pridobljenih s prihodom v Ormož, je Blaže-vić dejal:« Čeprav je mesto malo, se nisem še najbolje znašel, toda pomaga mi moj cimer Domagoj (op. p. Rajić). Z ekipo sem začel trenirati šele v pone-
deljek in faza spoznavanja še traja. Upam, da se bom dobro znašel, zelo všeč mi je ekipa, ki je tako mlada in mislim, da bo Ormož v nadaljevanju prvenstva pokazal svoji pravi obraz.« O svojih ciljih v prihodnosti je Blažević še povedal: »Vse moje misli bodo v naslednje pol leta posvečena
le Ormožu, nato se želim v čim boljšem stanju vrniti v Velenje, s katerim imam triletno pogodbo. Dalje bomo videli,« je bil kratek Alen, ki upamo, da bo v Ormožu potrdil besede rokometnih strokovnjakov, da gre za izjemen rokometni diamant, ki pa ga je potrebno še zbrusiti. Ja, drži, da svet na mladih stoji in da je mladost norost. Ob takem številu mladih perspektivnih rokome-tašev in ob pomoči starejših izkušenejših bo drugi del prvenstva v Ormožu zagotovo nor. Ali tako ali drugače.
Uroš Krstič
Igrajmo rokomet - Celje 2006
Vseh 5 ekip RŠ Ptuj med prvimi tremi
Močnega turnirja v Celju (40 sodelujočih ekip) se je udeležilo kar pet ekip RŠ Ptuj.
S svojimi igrami so naši mladi igralci dokazali, da redno in kvalitetno delo uvršča naše društvo med rokometne sredine, kjer se z mladimi igralci dela najbolj načrtno in kvalitetno, saj tako rekoč ni več ekip, ki bi nas v teh starostnih kategorijah lahko popolnoma nadigrale, kar se nam je pred kratkim še pogosto dogajalo.
Z malo več izkušnjami in kančkom sreče, bi lahko še dva neodločena rezultata obrnili sebi v prid, kar bi pomenilo, da bi kar tri naše ekipe uspele osvojiti prvo mesto.
Vsem igralcem in trenerjem, ter ostalim spremljevalcem in navijačem ekip iskreno čestitamo!
REZULTATI:
Letniki 1994, skupina
A: RŠ PTUJ - Kočevje 7:4, RŠ PTUJ - Krim Ljubljana 10:6, RŠ PTUJ - Rudar Trbovlje 7:7, RŠ PTUJ - Radovljica A 13:5. Uvrstitev RŠ Ptuj: 2. mesto med 6.ekipami (vodja ekipe: Tomaž Pšajd).
Letniki 1994, skupina B: RŠ PTUJ - Celje PL 5:6, RŠ PTUJ - Radovljica B 9:4, RŠ PTUJ - Mavrica Rače 10:4, RŠ PTUJ - Dol Hrastnik 2:5. Uvrstitev RŠ PTUJ: 3. mesto med 6.ekipami (vodja ekipe: Mitja Žuran).
Letniki 1995, skupina A: RŠ PTUJ - Ribnica 9:8, RŠ
PTUJ - Radovljica 8:7, RŠ PTUJ - Prevent Slov.Gradec 7:6, RŠ PTUJ - Celje PL-A 12:5. Uvrstitev RŠ PTUJ: 1. mesto med 5. ekipami (vodja ekipe: Rado Vnuk).
Letniki 1995, skupina B: RŠ PTUJ - Celje PL-B 9:10, RŠ PTUJ - Ajdovščina 11:14, RŠ PTUJ - Branik Maribor 11:6, RŠ PTUJ - Ribnica C 14:9. Uvrstitev RŠ PTUJ: 3. mesto med 5. ekipami (vodja ekipe: Robi Krasnič).
Letniki 1996, skupina A: RŠ PTUJ - Dol Hrastnik 8:7, RŠ PTUJ - Krim Ljubljana 10:5, RŠ PTUJ - Ribnica A 9:9, RŠ PTUJ - Radovljica 8:5. Uvrstitev RŠ PTUJ: 2. mesto med 6. ekipami (vodja ekipe: Maks Žuran).
RŠ Ptuj
Ekipa RS Ptuj, letniki 1995, je v A-skupini osvojila 1. mesto.
Foto: arhiv RŠ Ptu
Ptujski šport v številkah
Vsega zagotovo niste vedeli
■■■
-	najbolj obiskana športna prireditev lanskega leta je bil tretji Poli maraton, ki je privabil približno 6000 udeležencev.
-	največ gledalcev je na tribune privabila nogometna tekma Drava - Maribor, saj je nogometaše iz tribun bodrilo skoraj 3000 navijačev.
-	na Ptuju so najboljšega športnika prvič izbirali leta 1958, ko je bil najuspešnejši kegljač Viktor Hodnik, dve leti kasneje je prvič najboljši športnik Ptuja postala ženska, rokometašica Jelka Kostajn-šek.
-	ptujski šport se v lanskem letu lahko pohvali s štirimi zlatimi olimpijskimi medaljami. Na Olimpijadi za veterane v Kanadi je tri osvojil atlet Mirko Vindiš, na Olimpijadi mladih je bila najboljša judo-istka Lea Murko.
-	v mestni občini Ptuj ima veljavno kategorizacijo 34 športnic in športnikov, od tega jih je kar 12 kategoriziranih športnikov mednarodnega razreda, trije perspektivnega, štirje državnega in 15 mladinskega razreda.
-	skupno število kategoriziranih športnikov nas uvršča na zavidljivo 18. mesto med vsemi 112 občinami v Sloveniji, ki imajo kategorizirane športnike.
-	ptujske odbojkarice so se
V letu 2006 si želimo še več takšnih trenutkov.
v spomladanskem delu borile za obstanek v ligi, po jesenskem delu pa prepričljivo zasedajo vrh druge državne lige. Po osvojenih 856 točkah so šele na devetem mestu, po 32 osvojenih nizih pa na prvem.
-	najuspešnejši ptujski teniški igralec Toni Hazdovac je na 837. mestu mednarodne ITF lestvice do 18 let.
-	Golf klub Ptuj je edina ptujska ekipa, ki je državni na-
Odbojka
Ptujcanke bodo branile jesenski naslov
Minulo soboto se je pričel tretji del prvenstva v 1. ženski odbojkarski ligi, jutri pa se bo z dvoboji 12. kroga pričel drugi del prvenstva v drugoligaški moški in ženski konkurenci.
Odbojkarice Benedikta so v prvem krogu nadaljevanja pr-voligaškega prvenstva tesno s 3:2 v nizih na domačem parketu odpravile ljubljanski Slo-ving Vital. V domačem taboru so proti Ljubljančankam pričakovali vse tri točke, z optimizmom pa so čakali dvoboj, saj so se pred nadaljevanjem prvenstva okrepili. Prvič sta namreč uradno tekmo za Benedikt odigrali Marja Veit, ki je doslej nastopala za Formis Bell, in Hajdi Hauptman iz mariborske ekipe Nova KBM Branik. Kljub dobri igri obeh novink, predvsem Veitove, ki igra na poziciji libera, pa so gostiteljice morale oddati eno točko. »Proti Sloving Vi-talu smo prvič igrale v taki postavi, na začetku tekme pa sem imela kar precej treme. V nadaljevanju prvenstva pričakujem še boljšo igro in uvrstitev med štiri najboljše ekipe,« je med drugim po tekmi povedala Hauptmanova, ki s preostalimi odbojkaricami Benedikta vadi že od začetka sezone, vendar zaradi administrativne napake ni smela zaigrati prvenstvenih tekem. Proti Ljubljančankam se je v vrstah Benedikta izkazala
tudi Aleksandra Klasinc, ki je v obdobju nekoliko slabše igre prve »violine« Benedikta Gane Kutsay uspela dosegati točke in poskrbeti za preobrat. Prihajajoči konec tedna odbojkarice Benedikta čaka počitek, saj bo zaradi pokalnega tekmovanja prvoligaški prvenstveni premor, bodo pa jutri igrali drugoligaši.
Za ljubitelje odbojke ob reki Dravi bodo v središču pozornosti ptujske odboj-karice, ki so po prvem delu drugoligaškega prvenstva na vrhu dvanajstčlanske lige in branijo jesenski naslov. Jutri ob 18. uri bodo gostovale v novi športni dvorani v Miklavžu pri ekipi Formis Bell, ki je v prestopnem roku ostala brez sester Veit. Ptujčanke so Formis Bell v svoji dvorani premagale brez izgubljenega niza, tudi tokrat pa proti ekipi, ki je na devetem mestu s štirimi zmagami, pričakujejo polni izkupiček.
Uspeha se jutri nadejajo tudi odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice. V prvi tekmi drugega dela prvenstva se bodo v domači dvorani pomerili s Kočevjem, dvoboj pa se bo prav tako pričel ob 18. uri. Svit je po jesenskem delu na petem mestu z 22 točkami, Kočevje pa je enajsto z vsega osmimi. Bistričani so prvo tekmo na Dolenjskem dobili s 3:0.
Miha Šoštarič
slov osvojila tako v ženski kot v moški kategoriji.
-	boksar Dejan Zavec je lani petkrat stopil v ring in petkrat zmagal, kar ga uvršča med 10 najboljših boksarjev sveta v velterski kategoriji.
-	najboljši ptujski judoist je Klemen Ferjan, ki je na Mediteranskih igrah za Slovenijo osvojil srebrno medaljo.
-	Ptujčani smo imeli v preteklem letu osem reprezen-tantov v kolektivnih športnih panogah; pet rokometašic (Derčarjevo, Strmškovo, Cio-ro, Potočnjakovo, Brumnovo) in tri nogometaše (Lundra, Drevenška, Kronavetra).
-	13 kolesarjev Perutnine Ptuj je letos prevozilo približno 320.000 km, kar je enako
osmim krogom okoli sveta po ekvatorju. Ekipno so v kategoriji Continental med 128 ekipami osvojili tretje mesto, med posamezniki so se Mitja Mahorič, Matija Kvasina in Borut Božič uvrstili med sto najboljših.
-	Danilo Piljak iz namizno-teniškega kluba je osvojil 2. mesto na državnem prvenstvu mlajših članov, enkrat je nastopil tudi za reprezentanco Slovenije. Srebrno medaljo sta prav tako osvojili strelka Majda Raušl, ki je za izbrano vrsto nastopila šestkrat, ter tenisačica Urška Jurič, ki pa še ni nosila reprezentančnega dresa.
-	Sabina in Aleksander Ko-lednik sta najuspešnejši družinski tandem, saj sta oba nastopila na svetovnem prvenstvu v kikboksu. S petim mestom je bila Sabina uspešnejša od brata, ki je bil dvanajsti.
-	Košarkaški klub Ptuj so poleti zapustili štirje mladi slovenski reprezentanti: Miha Sajko, Siniša Bilič, Peter Mar-čič in Ervin Kanlič.
-	atletinja Nina Kolarič je kot mladinka osvojila naslov državne prvakinje med mlajšimi članicami v skoku v daljino, na evropskem prvenstvu je bila v svoji kategoriji trinajsta.
-	športna plezalka Mina Markovič je postala državna in svetovna mladinska prvakinja ter državna prvakinja v balvanskem plezanju med članicami. Je slovenska reprezentantka v obeh starostnih kategorijah.
-	Mitja Žalar in Srečko Maj-cenovič sta bila v lanskem letu uspešna na področju invalidnega športa. Kot udeleženec evropskega prvenstva je prvi osvojil 7. mesto v avtomatskem kegljanju, slednji pa 5. mesto v streljanju.
Uroš Gramc
Boks • Dejan Zavec
Novi dvoboj 25. februarja
Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec je očitno dobro saniral poškodbo, zaradi katere v decembru ni nastopil na napovedanem dvoboju. »Privoščil« si je malo odmora, ki je bil nujno potreben za odpravo poškodbe, potek pa sta budno nadzorovala dr. Sašo Vogrin in osebni zdravnik Iz-udin Kanlič.
Znan je že datum novega dvoboja, ko bo naš boksar prekrižal pesti z Joelom Mayo; to se bo zgodilo 25. februarja. Zavec bo takrat branil naslov medcelinskega prvaka po verziji WBO, kjer trenutno zaseda 10. mesto. Njegov na-
sprotnik je že tri leta avstrijski državljan, njegove korenine pa segajo v Čile. Očitno gre za izkušenega nasprotnika, ki je imel do sedaj 41 dvobojev, od tega jih je 35 dobil, šestkrat pa je ring zapustil sklonjene glave.
Dejan sedaj že trenira, priprave pa zaenkrat potekajo na Ptuju, seveda po natančnih navodilih trenerjev; zaključni del priprav bo spet opravil v Nemčiji. Za novo zmago se bo moral Dejan potruditi tako kot na vseh dosedanjih dvobojih (bilo jih je 18).
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec
Športnik leta MO Ptuj
Kdo bo športnik/ športnica leta 2005 v MO Ptuj
Samo še šest dni nas lod od slovesne razglasitve Športnik leta 2005 v MO Ptuj. Gost prireditve bo telovadec Mitja Petkovšek, športnil leta 2005 v Sloveniji.
Po izteku uspešnega leta za ptujski šport, bogatega po številu dosežkov, žlahtnih odličij in odmevnih zmag, bo sledilo še zaključno dejanje. Na prireditvi »Izbor najboljšega športnika in športnice v mestni občini Ptuj za leto 2005« v kulturni dvorani Gimnazije, bodo v četrtek, 26. januarja 2006, ob 18. uri proglašeni najboljši. Strokovna komisija za izbor športnika leta 2005 je za tesno zaprtimi vrati na seji v petek, 13. januarja, že izbrala najboljšega športnika in najboljšo športnico v letu 2005, ob tem so izbrali tudi najuspešnejšo moško in žensko ekipo leta.
Na prireditvi bodo proglašene tudi najuspešnejše srednje šole, državni prvaki in re-
prezentanti, trenerji in zaslužni športni delavci klubov in društev mestne občine Ptuj, najuspešnejši na področju športa invalidov, podeljena bodo priznanja za vrhunske dosežke na področju športa, ki jih prejmejo najuspešnejši ptujski športniki, ki trenirajo in tekmujejo v tujih klubih, ter posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa.
Organizatorji, sodelavci Športnega zavoda Ptuj, so lani postavili nove standarde v organizaciji tovrstnih prireditev, zagotovo pa lahko vsaj podoben nivo pričakujemo tudi letos. Poseben športni gost bo letos zlati telovadec Mitja Petkovšek (lani Vasilij Žbogar), ki je bil proglašen za športnika leta 2005 v Sloveniji.
JM
Foto: Langerholcj
Kdo bo nasledil Nadjo Šibila, Aleksandra Kolednika in Tatjano Majcen, ki so priznanja za najboljše prejeli za leto 2004?
Športnik leta
Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 26. januarja razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in Športnih novic in poslušalci Radia Ptuj (v sobotni oddaji od 20. ure dalje, lahko tudi preko SMS-ov), izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in
športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
Lahko vam že namignemo, da so v dosedanjem glasovanju največ glasov dobili Nina Kolarič (atletika), Mina Markovič (plezanje), Marko Bezjak (rokomet), NK Drava, NK Zavrč, Lea Murko, Jože Šimenko (oba judo), Dejan Zavec (boks), Mladen Dabano-vič (nogomet) ... Komu pa boste svoj glas namenili vi?
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8«98,S«I04,3
ŠPORTNIK LETA - SPODNJEGA PODRAVJA - 200S
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_
ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
Ime in priimek: _
Naslov: _
Poštna številka, kraj:_
IZPOLNJEN KUPON POŠUITE NA NASLOV: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ
RADlO-TEDNlK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI. ^ŠPORTNENOVICE
Foto: UG
Strelstvo • First liga, 3. liga puška
Teodor Pevec na Ptuju še vedno neporažen
Mednarodna First liga
Simon Simonič ostaja v vodstvu
V četrtem krogu mednarodne First lige, ki jo je preteklo soboto organiziral SD Jože Kerenčič iz Miklavža pri Ormožu, je zmagala ekipa ŠSk Coal Petišovci s 1686 krogi, v kateri strelja tudi domačin Aleksander Ciglarič. Le-ta je je zmagal tudi v konkurenci posameznikov, dosegel je 575
krogov. Druga je bila hrvaška ekipa SD Alzas iz Čakovca s 1680 krogi pred SD Juršinci s 1665 krogi. Domača ekipa SD Jože Kerenčič je dosegla 1546 krogov, kar je njihov letošnji ekipni rekord, in zasedla dobro 7. mesto. Med posamezniki je Simon Simonič dosegel 559 krogov (7. mesto), Mirko Moleh je s 554 krogi dosegel 9. rezultat dneva, Rok Pučko s 552 krogi 12. (vsi SD Juršinci), Bojan Mir s 537 kro-
gi 18., Peter Kaučič s 518 krogi 20. (oba SD Jože Kerenčič), Dušan Krajnc s 505 krogi 22. (SD Juršinci) in Tomaž Viher (SD Jože Kerenčič) s 501 krogom 24. rezultat dneva.
V skupnem seštevku ekip je po štirih krogih v vodstvu ekipa ŠSK Coal Petišovci z 38 točkami tesno pred ekipo SD Juršinci, ki je zbrala 36 točk. Ekipa SD Jože Kerenčič je do sedaj zbrala 14 točk in zaseda 7. mesto.
V	skupnem seštevku posameznikov ostaja v vodstvu še vedno mladinec Simon Simo-nič, ki ima velikih 24 krogov prednosti pred zasledovalci.
3. liga puška
Dober odpor domačinov
V	torek je na Ptuju potekal četrti krog 3. državne strelske lige s puško med domačo ekipo SK Ptuj in gostujočo vodilno ekipo 3. lige, ekipo SD Impol iz Slovenske Bistrice. V prvem povratnem srečanju drugega dela 3. lige so slavili favorizirani gosti z rezultatom 1655:1613. Pri posameznikih ostaja še vedno neporažen na domačem strelišču Ptujčan
Smučarski skoki • ŠD Destrnik
Skakalca dosegla 20-metrsko znamko
V nedeljo, 15. januarja, so člani Športnega društva Des-trnik pripravili v Jiršovcih tekmovanje v smučarskih skokih. Tekmovalci so bili razdeljeni v šest kategorij, ločeni so bili po vrsti smuči (skakalne, alpske) in po starosti; v vseh kategorijah je nastopilo skupaj 39 tekmovalcev. Najdaljši skok dneva je meril 20 metrov, dosegla pa sta ga Boris Keršič (dvakrat) in Boštjan Murko.
Rezultati (skakalne smuči):
-	do 10 let: Matevž Samec, 2. Aleks Fras, 3. Andrej Ketiš
-	od 10 do 18 let: 1. Benjamin Murko, 2. Darko Domjan, 3. Janez Lackovič
-	od 18 do 33 let: 1. Boris Keršič, 2. Boštjan Murko, 3. Dejan Glavica
-	nad 33 let: 1. Milan Potočnik, 2. Stanislav Sel, 3. Marjan Škripec
Alpske smuči:
-	do 28 let: 1. Jure Horvat, 2. Martin Domjan, 3. Ervin Mur-šec
-	nad 28 let: 1. Bogo Gajser,
Foto: Črtomir Goznik
Tekmovanja v smučarskih skokih v Jiršovcih se je udeležilo 39 skakalcev; na fotografiji je Dejan Glavica, ki je v kategoriji od 18 do 33 let dosegel 3. mesto.
2. Toni Brumen, 3. Roman Po-lanec
Jože Mohorič
Tenis • Zimska liga 2005/06
2.	liga
REZULTATI ZADNJEGA, 5. KROGA: Okrepčevalnica Patruša - Tigri 3:0, Sortima, d. o. o. - TK Štraf 3:0, TK Gorišnica - TO Kidričevo 0:3.
VRSTNI RED: 1. Sortima, d. o. o. 13, 2. Okrepčevalnica Patruša 12,
3.	TO Kidričevo 8, 4. TK Štraf 6, 5. TK Gorišnica 4, 6. Tigri 2 točki. V ligo za prvaka sta se uvrstili ekipi Sortima, d. o. o., in Okrepčevalnica Patruša.
Na podlagi uvrstitev v prvem delu v obeh ligah bodo v nadaljevanju v 1. ligi (kjer bodo igrali za naslov prvaka) ekipe startale s takšnim izhodiščem: Skorba 5, Nedog, s. p. 4,
TK Neptun 3, TO Luka 2, Sortima, d. o. o. 1, Okepčevalnica Patruša 0 točk.
V 2. ligi, kjer bodo igrali za uvrstitve od 7. do 12. mesta, pa je vrstni red pred nadaljevanjem naslednji: Veterani 5, Skorba gadi 4, TO Kdri-čevo 3, TK Štraf 2, TK Gorišnica 1, Tigri 0 točk.
1. liga
LIGA ZA PRVAKA - sobota, 21. 1., TO GOYA: Okrepčevalnica Patruša - TK Skorba (9.00), Nedog s.p.
-	Sortima d. o. o. (9.00), TO Luka
-	TK Neptun (12.00).
DK
Ekipa TK Skorba
Slalom, smučarski skoki
V Belavšku več kot 60 tekmovalcev
V Belavšku je ob čudovitem vremenu in pred približno 350 gledalci uspela prireditev v smučarskih skokih in slalomu, ki jo vsako leto prirejajo smučarji Belavška. V slalomu je sodelovalo 39 tekmovalcev. Najboljši trije so bili nagrajeni s pokali, do sedmega mesta pa s praktičnimi nagradami.
Slalom člani: 1. Denis Mlakar (Belavšek), 2. Zvonko Po-lanec (Zgornji Leskovec), 3. Roman Skela (Žetale).
Slalom do 15 let: 1. Tadej Drevenšek (Podlehnik), 2. Ta-
dej Mlakar (Belavšek), 3. Aleš Mlakar (Podlehnik).
V smučarskih skokih je sodelovalo 22 tekmovalcev. Gledalci so videli odlične skoke na 25-metrski skakalnici.
Smučarski skoki: 1. Silvo Vindiš (Zgornji Leskovec; 23,5 m, 23,5 m), 2. Sandi Mlakar (Podlehnik; 23,5 m, 23 m), 3. Denis Mlakar (Belavšek; 23 m, 23 m)
Prizadevni organizatorji iz Belavška bodo v februarju priredili še nočni slalom.
Ur
Foto: Simeon Gonc
Med dvobojem SK Ptuj in SD Impol. Na sliki (z desne): Teodor Pevec, Rok Furman, Marjan Zupanič, Milan Osovnikar in Marjan Gril
Teodor Pevec, ki je tokrat dosegel 562 krogov in za krog premagal najboljšega posameznika gostujoče ekipe Boštjana Vidmarja s 561 krogi. Tretji je bil Rok Furman, SD Impol, s 558 krogi pred domačinom Marjanom Zupaničem, ki je
s 537 krogi popravil svoj osebni rekord in se uvrstil tik pred Milana Osovnikarja, SD Im-
pol, ki je dosegel 536 krogov. Dobro se je odrezal tudi domačin Marjan Gril, ki je dosegel 514 krogov.
Simeon Gonc
Športni napovednik
ROKOMET
1.	A SRL ŽENSKE
PARI 13. KROGA: Kočevje Anubis - Mercator Tenzor Ptuj, Polje Maks - Inna Dolgun, Europrodukt Brežice - Oeleia Žalec, Loka kava KSI - Izola, Burja - Krim Mercator.
PRIJATELJSKA TEKMA
V soboto, 21. 1., se bosta ob 19. uri v Veliki Nedelji v prijateljskem srečanju pomerili ekipi Velike Nedelje in Ivanca iz Hrvaške.
ODBOJKA
2.	DOL ŽENSKE
PAR 12. KROGA: Formis Bell - Ptuj, Partizan Škofja Loka - Ču-lum, s. p., Valšped, Braslovče - Prevalje, Savinjska Šempeter - ŽOK Kočevje, Ecom Tabor - Broline Kamnik, Oomet Zreče - Mislinja
2. DOL MOŠKI
PARI 12. KROGA: Svit - MOK Kočevje, Termo Lubnik - Prigo Brezovica, TAB Mežica - Telemach Žirovnica, Kekooprema Žužemberk
-	SIP Šempeter, Logatec - Astec Triglav, Hoče - Partizan Fram
KOŠARKA
2. SKL VZHOD - MOŠKI
Pari 14. kroga (21. 1.): Prebold - Ilirija, Ruše - Ptuj-Haloze, Janče
-	ŽKK Maribor, Nazarje - Pivovarna Laško mladi, Grosuplje - Ježica.
KEGLJANJE
2.	SKL VZHOD ŽENSKE
PARI 8. KROGA: Drava - Nafta (sobota 13.30 v DETA centru), Miroteks III - Impol, Fužinar - Šoštanj
3.	SKL - VZHOD
PARI 10. KROGA: Drava - Piramida (sobota 17.30 v DETA centru), Agroruše - Lokomotiva, Fužinar - Žalec Petrol, Interokno - Radenska, Impol - Krško.
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
KIDRIČEVO - V nedeljo s pričetkom ob 14. uri bodo nogometaši Aluminija iz Kidričevega gostili ekipo Maribor Pivovarna Laško.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET
1. SLMN
Pari 11. kroga (20. in 21. 1.): Tomi Press Bronx - Tomaž, ŠD Extreme - Oplast Kobarid, Dobovec - Nazarje Glin IPP, Puntar - Svea Lesna Litija, Gip Beton MTO - Slovenica AG. Kravos
LIGE MNZ PTUJ
SOBOTA, 22. 1.: 13.00 Joeles - Olub 13, 13.40 Mark 69 Pub Monte Oristo - Rožice, 14.20 Poetovio Petlja Vitomarci - Juršinci, 15.00 Kozminci - Hobit Pub Apače, 15.40 ZOO Trans Lancova vas - Klub ptujskih študentov, 16.20 Gerečja vas - Podgorci
NEDELJA, 23. 1: 9.00 Dolina Winettu - Draženci, 9.40 Oafe bar Furči - Jure MTS Hajdina, 10.20 Rožice - Draženci, 11.00 Olub 13 - Mark 69 Pub Monte Oristo, 11.40 Bar Saš Buldog - Joeles, 12.20 Podlehnik - Majolka, 13.00 Zimica - Ptujska Gora, 13.40 Jado - ŠD As.
ZLMN Ormož
Razpored za soboto, 21. januarja 2006: Mlada Slovenija - Bel-cont (10.45), Avtošola Prednost - Črni ribič (11.35), Kog - Zidarstvo Čurin (12.25), Avtoservis Zidarič - Kog SK Računalništvo (13.15), Trgovišče Plečko - Borec (14.05), Oarrera Optyl - Invest (14.55), Bar Texas - Svetinje (15.45), Mladost Miklavž II - Nova Slovenija (16.35), Avtošola Prednost - Tomaž (17.25), Zidarstvo Čurin - Joker Ivanjkovci (18.15), KOŠ - Črni ribič (19.05), Belcont - Mladost Miklavž (19.55), Mlada Slovenija - Kog (20.45).
UK
Šolski šport • Košarka
Učenci in učenke OS Olge Meglič v četrfinale
Učenke OS Olge Meglič so zmagale na področnem turnirju v Destrniku.
Foto: arhiv Športnega tavoda Ptuj
Področno prvenstvo oS v košarki za starejše učence
Bistričani in Ptujčani v četrtfinale
Ptuj - Silovit začetek, še boljše nadaljevanje košarkarjev iz Prešernove in rutinirana končnica gostov iz Slovenske Bistrice bi v kratkem povzeli zadnjo predstavo, v kateri smo verjetno vsi uživali. Prav vse se je poklopilo - atraktivna tekmeca, ambient, ki nosi, pa odlična izvedba v vseh fazah igre.
Izidi: OŠ Olge Meglič Ptuj - OŠ Oplotnica 57:47, OŠ Po-
horskega odreda Slov. Bistrica
-	OŠ Dornava 45:43.
Za 3. mesto: Dornava -Oplotnica 48:50 Za 1. mesto: OŠ Olge Meglič
-	OŠ Slov. Bistrica 45:50.
Področno prvenstvo oŠ v košarki za starejše učenke
Upravičile vlogo favorita
Destrnik - Košarkarice OŠ Olge Meglič so pod taktirko Dušana Lubaja in na krilih nadarjenih mladih igralk ter ob bučni podpori sovrstnic spravile na kolena spoštovanja vredne tekmice iz OŠ Oplotni-ca in OŠ Destrnik - Trnovska
vas. Z gostiteljicami so odigrale pravo košarkarsko lepotico in na koncu visoko dvignile zmagovalni pokal.
Za vzorno organizacijo se je treba zahvaliti ravnatelju Dragu Skurjenemu in Športnemu zavodu Ptuj, ki sta z veliko posluha za šport mladih stala ob strani vsem, ki so se potrudili, da je bilo tekmovanje prijetno in v znaku fair playa.
Izidi: OŠ Destrnik-Trnovska vas - OŠ Oplotnica 19:25, OŠ Oplotnica - OŠ Olge Meglič 21:25, OŠ Olge Meglič - OŠ Destrnik-Trnovska vas 28:15.
Končni vrstni red: 1. OŠ Olge Meglič, 2. OŠ Oplotnica, 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas.
Ivo Kornik
Foto: arhiv Športnega tavoda Ptuj
Učenci oŠ Olge Meglič so se z drugim mestom na področnem prvenstvu OŠ v košarki uvrstili v četr-finale DP.
Šolski šport • Odbojka
Napredujeta OŠ Laporje in OŠ Podlehnik
Področno prvenstvo OŠ v odbojki za starejše učence letnik 1991 in mlaj. (8. in 9. razred)
Organizator: Športni zavod Ptuj; Izvajalec: OŠ Laporje; vodja tekmovanja, Igor Van-ček, športni pedagog.
Na turnirju so igrale prvo-in drugouvrščene OŠ z medobčinskega tekmovanja Ptuj (OŠ Juršinci, OŠ Podlehnik) in medobčinskega tekmovanja Slovenska Bistrica (OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, OŠ Laporje).
REZULTATI TEKMOVANJA (ekipa OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica se tekmovanja ni udeležila): OŠ Laporje - OŠ Juršinci 2:0, OŠ
Foto: arhiv Športnega tavoda Ptuj
Odbojkarska ekipa OŠ Laporje je na področnem prvenstvu pokazala največ znanja.
Laporje - OŠ Podlehnik 2:1, OŠ Podlehnik - OŠ Juršinci 2:0.
Končni vrstni red: 1. OŠ Laporje, 2. OŠ Podlehnik, 3.
OŠ Juršinci.
Prvi dve ekipi se uvrstita v četrtfinale državnega prvenstva.
IK
Šolski šport • Nogomet
Bistričani pred ekipo OS Majšperk
Področno prvenstvo OŠ v nogometu za starejše učence letnik 1991 in ml.
Organizator: Športni zavod Ptuj; izvajalec: OŠ Oplotnica; vodja tekmovanja: Karli Adamič, športni pedagog.
Pravico nastopa so imele prvo-, drugo- in tretjeuvršče-ne OŠ z medobčinskega tekmovanja Ptuj (OŠ Majšperk, OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ Kidričevo), prvo- in
drugouvrščene OŠ iz medobčinskega tekmovanja Slovenska Bistrica (OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, OŠ Oplotnica) in prvouvrščena OŠ iz Ormoža (OŠ Ormož). V okviru PC Podravje je sodelovalo na medobčinskih oz. občinskih tekmovanjih 32 osnovnih šol iz 17 občin. Rezultati:
Skupina A: OŠ Oplotnica
-	OŠ Ormož 3:3, OŠ Ormož -OŠ Majšperk 1:8, OŠ Majšperk
-	OŠ Oplotnica 3:0. Skupina B: OŠ Kidričevo
-	OŠ Destrnik-Trnovska vas 3:3, OŠ Destrnik-Trnovska vas
-	OŠ Pohorskega odreda 4:5, OŠ Pohorskega odreda - OŠ Kidričevo 1:0.
Finale: OŠ Majšperk - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 0:1.
Vrstni red: 1. OŠ Pohorskega odreda, 2. OŠ Majšperk, 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas, 4. OŠ Kidričevo, 5. OŠ Oplotni-ca, 6. OŠ Ormož.
V četrtfinale sta se uvrstila prvi dve ekipi.
IK
Nogomet • "Rad igram nogomet - U-8"
Mladi Ptujčani in Kidričani zmagovalci skupin
»Rad igram nogomet«
Organizator: MNZ Ptuj - inštruktorska služba; vodja tekmovanja: Stanko Podvršek, športni pedagog OŠ Juršinci
Rezultati:
Skupina 1: NŠ Poli Drava a - NŠ Dabanovič a 4:0, NŠ Poli Drava b - NK Aluminij b 7:2, NŠ Dabanovič a - NK Alu-
minij b 1:1, NŠ Poli Drava a - NŠ Poli Drava b 5:1, NŠ Poli Drava b - NŠ Dabanovič a 0:2, NK Aluminij b - NŠ Poli Drava a 0:4.
Vrstni red: 1. NŠ Poli Drava a, 2. Mladen Dabanovič a, 3. NŠ Poli Drava b NŠ, 4. NK Aluminij b.
Skupina 2: Juršinci - NŠ Poli Drava c 2:1, NŠ Poli Drava d - NK Aluminij c 3:10, NŠ Poli Drava c - NK Aluminij c
1:3, Juršinci - NŠ Poli Drava d 3:2, NŠ Poli Drava c - NŠ Poli Drava d 2:2, NK Aluminij c - Juršinci 6:0.
Vrstni red: 1. NK Aluminij c, 2. OŠ Juršinci, 3. NŠ Poli Drava c, 4. NŠ Poli Drava d.
V drugo stopnjo tekmovanja se uvrstita prvaka skupin: NŠ Poli Drava a in NK Aluminij c.
IMarodte
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
.AROČILNKAZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Raičeva 6	|
2250 Ptuj	I
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
mE IN PRIIMEK
Maijana Toplak
anadinska 4,8388 Kidričevo
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
Ptuj • Na kratko z ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž
Kličejo Zvonček, Spomincica in Macice
V novem šolskem letu Vrtec Ptuj nadgrajuje projekt Domačije, s katerim bodo otroke popeljali v različne domove in kulture otrok po svetu. Najbolj pa si želijo, da bi se končno pričela dolgo pričakovana vlaganja v prostor za predšolsko dejavnost. O tem in še nekaterih drugih projektih, ki jih bodo v letošnjem letu izvajali v Vrtcu Ptuj, smo se pogovarjali z ravnateljico Boženo Bratuž.
Št. tednik: S katerimi željami je Vrtec Ptuj vstopil v leto 2006? Na praznovanju v enoti Marjetica smo slišali, da si želite večjo dvorano, da bi lahko vsi skupaj praznovali, vrtec Zvonček že dolgo kliče po novogradnji, že dolgo se govori tudi o novem vrtcu ob Osojnikovi cesti, pa še bi lahko naštevali. Kaj pa je tisto, kar je realno pričakovati v letu 2006, da se bo kljub vsemu pomanjkanju denarja zgodilo?
B. Bratuž: »V novo leto smo vstopili z vsemi aktualnimi nalogami našega letnega delovnega načrta in željami, da v tem letu vendarle uspemo uresničiti že tako dolgo pričakovana vlaganja v prostor za predšolsko dejavnost. Prednost v teh pričakovanjih ima vsekakor vrtec Zvonček, želimo si, da bi v tem letu lahko uresničili težko pričakovano investicijo. Pričakujemo pa tudi, da se bodo pričele aktivnosti za nadomestno gradnjo vrtcev Spominčica in Mačice, saj bo sicer potrebno večje vlaganje za ureditev vrtca Mačice. V skladu z veljavnim pravilnikom za prostor in opremo pa bi morali imeti v vsakem vrtcu večji večnamenski prostor, ki bi omogo-
čal zaposlovanje in druženje večjega števila otrok, staršev in zaposlenih. Žal nobena naša enota nima takšnega prostora. Te prostorske stiske bo potrebno reševati postopno, tudi z adaptacijami obstoječih prostorov. Trenutno so vsi oddelki napolnjeni do zgornjega normativa in še ne omogočajo večjih posegov v razpoložljivi prostor.«
Št. tednik: Ptujski vrtec je mentorsko središče, skupaj s še nekaterimi si prizadevate za certifikat kakovosti, znani ste tudi po številnih projektnih delih. Kateri pa je vodilni projekt šolskega leta 2005/2006?
B. Bratuž: »V tem šolskem letu nadaljujemo oziroma nadgrajujemo projekt Domačije, s katerim bomo otroke popeljali v različne domove in kulture otrok po svetu. Tema projekta je povzeta iz ponujenih vsebin dela Unesco ASPnet vzgojno-izobraže-valnih zavodov. Svoje aktivnosti v tej asociaciji združujemo v Unescovem središču Ptuj. Nadaljujemo pa tudi z vsemi uspelimi projekti prejšnjih let, vendar različno po enotah. Nekatere so obdržale projekt klasificiranja in ravnanja z odpadki, nekatere
projekt Moje mesto, nadalje Mladi posvojijo spomenik, vedno pa je prisotna preventivna zobozdravstvena vzgoja, v okviru starih obzidnih mest pa bomo skupaj s Škof-jo Loko in Piranom sodelovali v projektu Z igro do prvih turističnih korakov. Skupaj z osnovno šolo Mladika in Gimnazijo Ptuj sodelujemo v pilotskem projektu Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja. Upamo, da nam bo z vsemi aktivnostmi uspelo pridobiti certifikat kakovosti. Tudi v tem letu smo ohranili naloge mentorskega središča. V vseh teh projektih pa nastajajo najlepše stvaritve v oddelkih, kjer otroci iz vseh danih pobud ustvarijo neprecenljive izdelke in vsebine. Z njimi sodelujemo na vseh občinskih, državnih in mednarodnih natečajih.«
Z igro do prvih turističnih korakov
Št. tednik: Ptujski vrtec je že veliko pred drugimi v Sloveniji pričel vzgajati naše najmlajše v turističnem duhu, da bodo imeli svoje mesto radi, da se bodo že v najnežnejšem obdobju zavedali bogastva, ki jih obdaja. Zdaj pa
Foto: Črtomir Goznik
Letos je v sodelovanju s Smučarskim klubom Ptuj prve organizirane smučarske korake naredilo okrog 150 otrok.
nastaja projekt slovenskih vrtcev Z igro do prvih turističnih korakov, ki ga Turistična zveza Slovenije pripravlja v sodelovanju s Skupnostjo vrtcev Slovenije. Kaj lahko poveste o konkretnem projektu?
B. Bratuž: »Zagotovo bomo s številnimi izkušnjami, ki smo si jih ustvarili v času trajanja projekta Moje mesto lahko lažje sodelovali v tem projektu. Skupaj s Piranom
in Škofjo Loko bomo sodelovali v razpisanem projektu, Tudi sicer nam danosti našega starega mesta omogočajo veliko priložnosti za vzgojo spoznavanja, negovanja in cenjenja kulturne dediščine neposrednega okolja in domovine.«
Št. tednik: Kaj pa projekt Vrtca na snegu, ki je že dolgoletni projekt?
B. Bratuž: »Letošnja zima nam je omogočila, da smo
lahko organizirali tudi smučarski tečaj. Kljub mrazu nam je prejšnji teden uspelo realizirati smučarski tečaj za skoraj 150 otrok. Pohvaliti moram pridne otroke in njihove spremljevalke kot tudi izredno dobre vaditelje Smučarskega kluba Ptuj. Če nam ne bi velikokrat ponagajala mila zima in hitre odjuge, bi lahko praznovali lepo obletnico - 30 let iger na snegu.«
MG
Ptuj • S srečanja upokojencev KZ
Veliki načrti tudi v letošnjem letu
Upokojenci ptujske Kmetijske zadruge so se prejšnji petek zbrali na tradicionalnem srečanju; tokrat prvič z novim vodstvom KZ, ki je bilo izvoljeno lani. Direktor Marjan Janžekovič je ob tej priložnosti zbrane seznanil z novostmi in cilji v letošnjem letu.
»Lansko leto je bilo leto velikih sprememb. V okviru zadruge smo izvedli temeljito kadrovsko in strukturno reorganizacijo s ciljem čimbolj učinkovitega poslovanja. Med pomembnejšimi dosežki je bil prav gotovo naš prvi nastop na radgonskem kmetijskem sejmu skupaj s hčerinskim podjetjem Štajersko sadje in zelenjava. Prav tako smo lahko ponosni na nakup framske oljarne, kjer so prvi bilančni podatki za lansko leto že pokazali, da je šlo za uspešno poslovno potezo. Gotovo se spomnite tudi praznovanja visoke obletnice obstoja KZ, 105. obletnice ustanovitve, ob tem pa smo zamenjali še grafično podobo firme, decembra pa ustanovili novo hčerinsko podjetje Zadružna oskrba. To podjetje se bo ukvarjalo z veleprodajo kmetijskega repromateriala, kar postaja ena finančno najmočnejših
dejavnosti v okviru zadruge. Lani smo namreč na tem področju ustvarili približno 1,6 milijarde tolarjev. Naš letošnji cilj pa je doseči štirimilijard-ni prihodek,« je najpomembnejše mejnike lanskega leta zbranim predstavil direktor Janžekovič.
Nakup
predelovalnega obrata
Nekoliko manj uspešno se je lani za KZ končalo pogajanje o pripojitvi zadruge iz Cankove, vendar pa to namer o širitvi ptujske KZ ni ustavilo, saj že tečejo pogovori o priključitvi druge zadruge, ki pa je Janžekovič še ni želel imenovati. »Razvojna strategija naše KZ je v oblikovanju skupine podjetij in v letošnje leto že stopamo s tremi hčerinskimi podjetji, ki se ukvarjajo s specializiranimi podro-
čji dela. Eno od teh podjetij je že uveljavljeno Štajersko sadje in zelenjava, ki je letos pred zahtevnim projektom, in sicer je v načrtu nakup obrata za predelavo domače zelenjave, saj je že znano, da se v ETl Kamnik dogajajo velike spremembe.«
Vedno manjšo vlogo v po-
slovanju KZ, vsaj s finančnega vidika, pa ima temeljna dejavnost: kmetijska proizvodnja: »V skupnem prihodku zadruge predstavlja prihodek iz tega naslova le še nekje med 20 in 25 odstotki. Seveda pa to ne pomeni opuščanja te dejavnosti, treba jo je le postaviti na drugačne, trdnejše
Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič: »V načrtu za letos je nakup obrata za predelavo domače zelenjave ter zagon hčerinskega podjetja Zadružna oskrba za veleprodajo kmetijskega repromateriala.«
temelje, ki bodo omogočali preživetje in uspehe v današnjih pogojih trga. Zato smo že začeli uvajati petletne pogodbe o sodelovanju, saj se moramo vsi dokazovati kot resni dolgoročni partnerji.«
Janžekovič je sicer minulo leto, kljub težavam, označil kot uspešno, kar bo po njegovih besedah pokazala tudi bilanca poslovanja.
Obnove in
novogradnje trgovin
Načrti in cilji KZ pa tudi v tem letu niso majhni: »V teku je adaptacija naše ptujske trgovine Zadružnik, prav tako bo adaptirana trgovina v Pesnici. Takoj po novem letu je KZ prevzela tudi dve Mercatorjevi franšizni trgovini v Bukovcih in Markovcih. Trgovino v Bukovcih bomo preuredili tako, da bo večji del namenjen špeceriji, manjši pa kmetijskemu programu.
Prevetriti bo treba celotno našo maloprodajno mrežo in se odločiti, kje so trgovine smiselne in profitabilne, kje pa jih bo potrebno ukiniti. Med večjimi projekti je še ureditev zadružne trgovine v Dornavi, pogovori pa tečejo tudi v občini Gorišnica.«
Janžekovič je v nadaljevanju omenil še denacionaliza-cijske postopke, v katerih naj bi bila zadruga precej uspešna glede vračanja nepremičnin, težave pa so seveda zaradi pritožb sedanjih lastnikov.
»Kot vidite, je ciljev veliko, prav toliko in še več pa bo treba volje ter truda za njihovo uresničitev. Verjamem, da bomo vse zastavljeno dosegli; navsezadnje to hočemo in moramo,« je nagovor zaključil Janžekovič, zbranim upokojenim članom zadruge pa še zaželel veliko zdravja ter prijetno druženje.
SM
Foto: SM
Kog • Počastili praznik svojega zavetnika
Na antonovo je veselo
Na Kogu imajo dva patrona, sv. Bolfenka in sv. Antona. Antonovo so minule dni na Kogu počastili z več prireditvami. Osrednje je bilo nedeljsko proščenje in obisk okrog 100 gostov iz Ljutomera.
V soboto zvečer se je pričelo antonovanje s priložnostnim koncertom božično-novolet-nih pesmi, ki jih je pripravila vokalno-instrumentalna skupina Kog, ki jo vodi Romana Perc. Skupina deluje že leto dni in šteje 16 članov. Enajst je pevcev, spremljajo pa jih
glasbeniki na dveh klaviaturah, dveh violinah in na kitari. Zanimiva je tudi starostna sestava članov skupine, saj šteje najmlajši član le pet let. Romana Perc je povedala, da je skupina nastala na pobudo cerkvenega pevskega zbora. Tako so pričeli s prepevanjem
cerkvenih pesmi, kasneje pa so jim dodali tudi zabavne. Nastopajo za večje praznike v cerkvi. Enkrat na mesec imajo v cerkvi sv. Bolfenka, ki jo vodi Janez Mohorič, tudi mladinsko mašo in takrat poje mlada zasedba. Člani skupine so glasbeno nadarjeni in veli-
Ptuj • Lekova dobrodelna akcija
Lek ne "izginja"
Farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz, je z novoletnimi dobrodelnimi prireditvami obdarila vse otroške oddelke slovenskih bolnišnic.
Za hospitalizirane otroke so organizirali ustvarjalne delavnice, vsi otroci, ki se bodo letos zdravili na otroških oddelkih slovenskih bolnišnic, bodo prejeli celoletno naročnino na revijo Petka, z denarjem, ki so ga prav tako prinesli z novoletno dobrodelno prireditvijo, pa bodo igralnico otroškega oddelka ptujske bolnišnice obogatili z novim televizorjem in glasbenim stolpom, ker je oboje že dotrajalo.
Novi predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice, mandat je nastopil prvega novembra lani, Andrej Levanič, dr. med., spec., se je za donacijo najiskreneje zahvalil. Povedal je, da otroški oddelek ptujske bolnišnice pokriva območje, na katerem živi okrog 26 tisoč otrok, letno pa se pri njih zdravi okrog 1500 otrok. Gravitacijsko območje se povečuje iz leta v leto tudi na račun vse večje kvalitete dela, saj se celotna ptujska bolnišnica trudi biti ena najprijaznejših slovenskih bolnišnic. Porodnišnica pa se že vrsto let ponaša z naslovom Novorojencem prijazna porodnišnica. Že več kot 10 let pa v okviru oddelka deluje tudi vrtec, vzgojiteljica Vanja Žuran se trudi, da bi otrokom
čas, ki ga preživijo v bolnišnici, čim kvalitetneje potekal. Tudi Lek se pridružuje tem prizadevanjem, da bi ob kvalitetnem zdravljenju mali bolniki preživeli preostali čas čim bolj ustvarjalno, da bi jim vsaj za trenutek uspeli preusmeriti misli na lepše trenutke v življenju, je povedal Aleš Sussinger, sicer domačin s Formina. Skrb za kakovost življenja, predvsem za mladi rod, je tudi ena od Le-kovih prioritet. Vsako leto med drugim omogočajo organizirano letovanje številnim otrokom. "Farmacevtska družina Lek v Sloveniji že 60 let skrbi za izboljševanje in ohranjanje zdravja ter kakovosti življenja. Na številnih področjih je vpeta v družbeno okolje, saj aktivno deluje na humanitarnem in zdravstvenem področju ter pomaga na športnem, kulturnem izobraževalnem in znanstvenoraziskovalnem področju. Letošnja novoletna dobrodelna akcija pomeni še en prispevek k Lekovemu udejanjanju družbeno odgovorne vloge kot dela svojega poslanstva." Lek zaposluje več kot 3000 ljudi v različnih regijah, v letu 2004 je dosegel skupno prodajo v višini 746,5 milijona ameriških dolarjev. Aleš Sussinger je v pone-
ko jih obiskuje tudi glasbeno šolo. Svoj prvi nastop so imeli za miklavža leta 2004, nastopili so na dnevih turizma, ob dnevu samostojnosti in drugih priložnostih. Vaje imajo vsako soboto.
Na koncertu so kot gostje nastopile članice godalne skupine studia Klavdija iz Ormoža. Zadonele pa so tudi domače orgle, ki bodo kmalu v celoti obnovljene. Večer je z izbranimi besedili povezovala Milena Orešnik, na platno praznično okrašene cerkve, pa so projici-
rali fotografije, ki so podčrto-vale povedano. Koncert je bil brezplačen, zbrane prostovoljne prispevke pa bodo namenili za sofinanciranje ozvočenja za maldo skupino.
Antonovo kegljaško tekmovanje
V torek, na sam dan sv. Antona, pa so Kog preplavili upokojenci, ki se sedaj že tradicionalno na ta dan zberejo na kegljanju. Tokrat jih je bUo v veselem vzdušju zbranih nad 140. Pomerilo se je 23 ekip, od tega letos prvič tudi dve policijski. V moški konkurenci so slavili domačini, drugi so bili kegljači iz Miklavža in tretja ekipa Ivanjkovcev. Med ženskami pa so bile najboljše Ivanjkovčanke, druga je bila ekipa Ormoža in tretje upokojenke s Koga. Druženje so pričeli s kulturnim programom, ki ga je pripravil upokojenski pevski zbor Za-
rja, ki ga vodi Darja Horvat Žganec. Goste je na Kogu v imenu krajevne skupnosti pozdravil predsednik Slavko Perc, priznanja najboljšim pa je podelil predsednik domačega društva upokojencev Ivan Luci. Najuspešnejši tekmovalci so prejeli pokale, drugi pa tolažilne nagrade v obliki buteljke, kar je veljalo za precej dobro tolažbo. Za pogostitev so ponovno poskrbeli domači člani združenja prašičerejcev Ormož, ki na dan zaščitnika prašičereje vedno velikodušno poskrbijo za prave domače koline.
Za vse te prireditve je bilo treba veliko priprav, tudi prostovoljnih akcij. Prostovoljci so namreč v soboto popoldne z lopatami očistili sneg v središču vasi, ker sicer gostje ne bi imeli kje na Kogu parkirati avtomobilov. Organizatorji se jim za pomoč še enkrat zahvaljujejo.
viki klemenčič ivanuša
deljek na Ptuju tudi povedal, da informacije, ki so se v zadnjem času pojavile v slovenskem časopisju, da bo Lek občutno odpuščal, da bo blagovna znamka Lek izginila, da v Sloveniji ne bo več razvoja in podobno, ne držijo. Res pa je, da bo prišlo do odpuščanj v režiji, kjer je preprosto nekaterih delavcev preveč, na primer tajnic.
Lojze Arko, dr. dent. med., spec. čeljustne kirurgije, je povedal, da so zelo ponosni na dobro delo otroškega oddelka, prav tako na delo vzgojiteljice Vanje Žuran, ki je "podaljšana" roka ptujskega Vrtca. V bolnišničnem vrtcu pod njenim vodstvom nastajajo številna dobra dela, za uporabo celotne bolnišnice so v prednovoletnem času izdelali 500 novoletnih voščilnic, s katerimi so voščili svojim poslovnim partnerjem vse najlepše v letu 2006, med njimi je bil tudi Lek. Za letošnji maj pa je napovedal odprtje prvega otroškega igralnega parka pri kakšni od slovenskih bolnišnic. Prva igrala so že namestili, ptujski akademski slikar Tomaž Plavec pa je stene bolnišničnih objektov, ki park obkrožajo, že olepšal z novimi ptujskimi mozaiki.
MG
Vokalno-instrumentalna skupina Kog deluje že leto dni In združuje mlade In male ljubitelje glasbe.
Cerkvenjak • Skupnost občin Slovenije
Cerkvenjaski med najlepšimi
Skupnost občin Slovenije je pripravila akcijo izbire najlepšega in najzanimivejšega snežaka, s katero je k sodelovanju pozvala vse občine. Pogoj za prijavo na akcijo je bila fotografija, na kateri je zraven skupine izdelovalcev snežaka tudi župan občine.
Foto: Črtomir Goznik
Vanja Zuran, vzgojiteljica na otroškem oddelku ptujske bolnišnice, Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice, Aleš Sussinger, direktor prodaje in marketinga Slovenije v Leku, in novi predstojnik otroškega oddelka Andrej Levanič na ponedeljkovi priložnostni slovesnosti ob predaji letošnje Lekove donacije otroškemu oddelku ptujske bolnišnice
Občina Cerkvenjak se je odzvala na akcijo in prijavili so se kot četrti po vrsti. Iz Skupnosti občin so jih obvestili, da je njihov snežak do sedaj največji. Njegov obseg meri 13 metrov, v višino pa seže kar 7,5 metra. Snežaka so izdelali mladi občani iz Žu-petincev.
Kot nam je povedal župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, so snežaka gradili kar nekaj dni in zraven snega so porabili tudi 40 litrov kuhanega vina, krepčali so se pri bližnjem gospodarju, kjer so imeli koline. Po županovih besedah je snežak prava atrakcija, saj si ga vsak dan pride ogledat več ljudi iz različnih krajev in se zraven snežaka fotografirajo. Na vprašanje, kaj bodo storili, če se kje pojavi višji snežak, pa so izdelovalci povedali, da že pripravljajo načrte, kako ga bodo še povišali za kakšen meter.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Izdelovalci snežaka skupaj z županom občine Cerkvenjak Jože-tom Kranerjem
Kuharski nasveti
Limone
Limona je sadež, ki spada v veliko skupino agrumov. Zaradi aromatične kisline ponujajo limone veliko možnosti pri pripravi. Značilni sadež z jajčasto obliko in rumeno barvo, ki ga nekateri še vedno uporabljajo le za krepitev imunskega sistema in v času prehladov. Limone so v kuhinji cenjene tudi kot dišava, kapljica limoninega soka zaokroži okus mnogim pikantnim jedem, prav tako je nepogrešljiv dodatek pri sladkih jedeh.
V Franciji pripravljajo iz limone veliko sladkih pen in omak, v Britaniji slovijo limonini želeji, naši sosedje Italijani pa pripravljajo limonine torte. Pri nas pa lahko uporabimo limone pri pripravi vsake skupine jedi. Nepogrešljive so pri pripravi ribji jedi, školjk in rakov, prav tako tudi pri pečeni svinjini in perutnini, z limoninim sokom pogosto izboljšujemo okus slanim in sladkim omakam, juham in zelenjavi. Limonin sok uporabljamo tudi pri pripravi sadnih mešanic in napitkov, kjer preprečuje oksidacijo oz. porjavenje sadja in vpliva na boljši okus končne jedi.
V kvašah, ki vplivajo na aromatičnost in videz jedi pri ribah in divjačini, pogosto kis zamenjujemo z limoninim sokom. Z limonami izboljšujemo okus tankim rezinam surovega mesa, ribe pa postanejo mehke in krhke, če jih potopimo v limonin sok. Limone lahko tudi konzerviramo v soli in kisu, pri neslanih dietah pa limonin sok nadomešča sol. Zaradi čvrstosti in lepe barve so limone tudi pogosta dekoracija različnih jedi. Za dekoracijo bi jih bilo smiselno
uporabit le takrat, kadar limona s svojim okusom in barvo dopolnjuje in izboljšuje jed.
V Grčiji pripravljajo še limonino juho z dodatkom jajc in riža. V Franciji si kot hladno uvodno jed pripravljajo gosti namaz z dodatkom limoninega soka, surovega masla, sladkorja in rumenjakov. Zelo znan je še biskvitni kolač, prelit z limonino kremo, nato prekrit z beljakovo maso in gratiniran v pečici. Ko iz limone pripravljamo omako iz celih limon, ne samo z limoninim sokom, moramo najprej odstraniti zunanjo rumeno lupino in notranjo belo lupi-nico, nato limono narežemo na kolobarje.
Še vedno bolj pogosto iz limone ali limoninega soka pripravljamo sladke jedi, kot so limonin sladoled, torta, krema, pena, strnjenka in podobne jedi. Enako cenjene so tudi limonine omake in zelenjavni narastki s koščki narezane limone, ki jih ponudimo kot prilogo k mesnim jedem. Limone so nepogrešljiva sestavina zelenjavnih solat, kok-tejlov, sadnih in mesnih solat, kot so perutninska in ribja solata. Pri vseh naštetih jedeh je lahko limona kot sestavina ali osnovna dišava.
Iz limone pa si lahko pripravimo tudi svinjsko ribo v limonini omaki. Svinjsko ribo
Mokri smrček
Parvo virus
Vprašanje bralca Demetrija iz Ptuja: Pred kratkim smo izgubili mladega psa. Kuža je pričel bruhati, imel je krvavo drisko in je kljub veterinarski pomoči poginil. Naj bi šlo za parvovirozo. Zanima me, kakšna bolezen je to in kako se prenaša, saj smo imeli psička samo v stanovanju.
narahlo solimo, popramo in pokapljamo z limoninim sokom. Nato meso na hitro opečemo v vroči maščobi z obeh strani. Cel kos mesa damo na krožnik, na preostali maščobi pa pripravimo omako, tako da najprej dodamo 1 do 2 žlički sladkorja, sladkor pražimo toliko, da karamelizira, nato dodamo fino sesekljano čebulo, ko narahlo porjavi, dodamo dve žlici moke, narahlo pre-pražimo in zalijemo s hladno vodo. Nato damo v omako nazaj meso in na kolobarje narezano limono, ki smo ji odstranili rumeno in belo lupino. Po potrebi začinimo s soljo in poprom ter primešamo še eno žličko gorčice z vodo. Posodo pokrijemo in dušimo do mehkega. Nato vzamemo meso iz omake, ga narežemo na rezine, prelijemo s pripravljeno omako in na vsaki kos mesa damo vsaj eno zdušeno rezino limone. Zraven ponudimo skutne cmoke ter dekoriramo z limono, dekorativnim peter-šiljem in kislo smetano.
Pripravimo pa si lahko tudi limonino strnjenko, ki jo pripravimo tako, da pristavimo liter vode, dodamo 15 deka-gramov sladkorja, neškrop-ljeno limonino lupino in pustimo, da zavre. Ko zavre, odstranimo limonino lupino in v vodo zakuhamo podmet
Odgovor: Hudo vnetje črevesja, ki ga spremlja močna praviloma krvava driska, povzroča droben izredno odporen virus, imenovan parvo virus. Virus se sicer prenaša z iztrebki, vendar lahko preživi pri sobni temperaturi več mesecev. Povzročitelj je v tesnem sorodstvu z virusom, ki povzroča mačjo kugo, bolezen pa lahko pri psičkih poteka v dveh različnih oblikah. Psički,
iz 5 dag čistega škroba. Škrob razmešamo z 2 decilitroma belega vina. Kuhamo dobrih 10 minut. Nato odstavimo, nekoliko ohladimo, primešamo 2 dekagrama stopljene želatine, ki jo raztopimo v decilitru vode, primešamo še sok dveh limon. Tako pripravljeno zmes damo v model, ki smo ga splaknili s hladno vodo, pokrijemo in damo v hladilnik, da se strdi. Za popestritev barve in okusa lahko dodamo v zmes na male kocke narezan poljuben biskvit, koščke svežega sadja, kot so limone, oranže, kivi in mandarine, še boljše pa koščke suhega sadje. V kolikor uporabimo sveže sadje, ga dodajmo res malo količino, saj kislina v osnovni zmesi in kislina v sadju lahko povzroči nestrjevanje želatine. Od suhega sadja uporabimo v rumu namočene rozine, fige in suhe slive. V osnovno zmes za strnjenko pa lahko dodamo tudi dva decilitra tol-čene sladke smetane in dobimo bolj penasto strnjenko.
Če kocko sladkorja drgnemo po limonini lupini, se izloči eterično olje, ki ga sladkor vpije. Zdrobljeno ali v raztopini raztopljeno kocko lahko uporabimo za dišavo pri napitkih.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
mlajši od treh do štirih mesecev, zbolijo za hudim vnetjem srčne mišice, medtem ko starejši kužki kažejo predvsem hudo obliko vnetja prebavil (prizadeto je tanko črevo), hude driske, apatija, bruhanja, dehidracije (izgube elektrolitov) in pogin živali. Obstaja verjetnost, da ste virus zanesli v stanovanje s čevlji oz. se je kuža okužil zunaj - na sprehodu. Za preprečitev okužbe s parvovirusom je pomembno ustrezno zaščitno cepljenje psic in mladičkov, ki jih cepimo pri starosti med 7. in 9. tednom starosti.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA AAALE ŽIVALI
V.M.V
s 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrtna narava še v globokem zimskem snu
Kot je v pozni jeseni vrtna narava mirno legla k zimskemu počitku, tako naj varno pod snežno odejo prezimuje do valentina, ko se bodo ponovno pričela odklepati vrata h koreninam.
Še je nekaj časa, da za toplim zapeč-kom prelistamo kakšen vratarski priročnik za obogatitev znanja, opravimo načrtovanje za letošnje vrtnarjenje in že ob čas za začetek predpomladanskih vrtnih opravil.
V SADNEM VRTUpo odjugi, ko nočne temperature več ne zdrknejo pod ledišče, za potrebe cepljenja iz matičnih dreves narežemo cepiče, v starejših drevesih, namenjenih za precepljanje, pa izberemo veje, kamor bomo vložili cepiče in jih že sedaj, ko so še v zimskem mirovanju, krajšamo do polovice ali dveh tretjin, da nas kasneje ne prehitijo rastlinski sokovi pri pretoku iz korenin v veje.
O času rezi sadnega drevja in grmovnic velja pravilo, da z zgodnjo rezjo drevnine pospešujemo v rasti, s pozno pa oviramo, kar temelji na dejstvu, da so se do pozne rasti rastlinski sokovi, ki jih rastlina potrebuje za brstenje in začetno rast, že pretočili v veje, z rezjo pa so zavrženi, za rastlino izgubljeni, rastlina pa je pri začetku vegetacije motena. Zimsko rez lahko pričnemo le pri starejšem sadnem drevju. Najprej izrežemo stare, izrojene, suhe, bolne in poškodovane veje, nato odstranimo ali krajšamo veje, ki se v krošnji križajo in zasenčujejo, ali so se v rasti usmerile v napačno smer osnovni vzgojni obliki, sosednim drevesom ali moteče v okolju. Po potrebi veje pomladimo s krajšanjem. Pri izrezovanju in krajšanju vej naj bo rezna ploskev pravokotna na smer rasti veje ob osnovi, tesno ob deblu. Pri izrezovanju vej nepovzročajmo daljših štrcljev, kerprično trohneti, preden se rana zaraste. Drevesne rane zgladimo in zama-žemo z ustreznim premazom. Odmrlo lesno lubje z debla in ogrodnih vej ostrgamo in sežgemo, da uničimo tamkaj prezimujoče škodljivce.
V vrtu sredi zime, ko drevnine, okrasne trajnice in ozimni posevki vrtin mirujejo pod snežno odejo, nimamo tod kaj početi in jih motiti. Od časa do časa se po vrtu sprehodimo in pogledamo stanje prezimljajočega rastja. Rastline, ki so polegle pod težo snega, rešujemo z otresanjem in odmetavanjem snega, to pa opravimo, ko rastline niso v zmrz-lem stanju, tedaj so namreč krhke in lahko lomljive.
Globoko kop - rigolanje manjših površin in kop globokih sadilnih jam v vrtu opravimo v tem zimskem času, ko za druga opravila to ni primerno. Sneg odmečemo. Ce bi ga zakopali, se dalj ohrani, takšna zemlja pa se spomladi dolgo ne ogreje. Zmrznjene grude pustimo na površini, da premrznejo, po odjugi pa razpadejo v drobne grudice. Z rigolanjem zemljo globoko zrahljamo in premešamo njene plasti tako, da vrhnjo plast namestimo na dno, spodnjo mrtvico pa na površini prepustimo delovanju vremena in zmrzali. Sadilnih jam ne zasipavamo mnogo pred sajenjem, da se zemlja bolje prezrači, pod vplivom vremena pa spremeni zlog. Korenine in druge ostanke rastlin ter koreninske plevele pirnice, medvedje šape, ščavje in podobne do popolnosti poberemo, posušimo in na kraju samem v jami sežgemo.
Še mesec dni in zima se bo pričela podirati. V zemlji in zraku bo zadišalo po pomladi, ko se bo rastlinje pričelo prebujati iz zimskega sna. Pred prihajajočo pomladjo naj bodo za vrtno pridelavo in urejanje zelenega okolja pravočasno opravljeni setveni načrti z ustreznim kolobarjenjem in razvrstitvijo posevkov in nasadov, pričnemo se oskrbovati s semeni, gnojili in pripravki za varstvo rastlin ter se oskrbimo s potrebnim orodjem in opremo.
Semenje vrtnin in cvetlic za zgodnejšo vzgojo sadik seje-mo v korita in setvenice, kmalu pa bo tudi potrebno presajati cvetlice lončnice, kar počnemo v različne lončke iz različnih materialov, oblik in velikosti, med katerimi so tudi že rabljeni. Za ponovno uporabo jih poribamo in umijemo v vroči vodi, ki smo ji dodali lužine, ko pa so osušeni, pa jih le razkužimo, da bomo v njih vzgojili zdrave sadike.
Miran Glušič, ing. agr.
í2Ú.'26.L 2006
20-Petek	21-Sobota i>	22-Nedelja	23-Ponedeljek m
24-Torek	25-Sreda	26-Četrtek	
Pregled globalnih trgov v letu 2005!
D
Ali drugače:
ali me tudi v letu 2006 zanimajo izjemni donosi?!
Optimistične ekonomske napovedi so prihajale praktično z vseh koncev sveta. Izredno rast gospodarstva in seveda delniških indeksov so zabeležili v Indiji, kjer je BSE-30 od začetka leta zrasel za okoli 50 odstotkov. Vzpodbudna gospodarska gibanja beležijo tudi Japonci, ki se jim bo, kot kaže, iz dolgotrajne gospodarske krize končno uspelo izvleči. Tako je Nikkei 225 v tem letu pridobil 40 odstotkov.
Draženje nafte in ostalih surovin so dvignili dobičke podjetij iz držav, bogatih s surovinami. Tako je brazilski indeks Bovespa letos porasel za 30 odstotkov, daleč najbolje pa se je odrezal ruski indeks RTS. Zaradi dviga cene nafte se je rusko gospodarstvo, ki je med tremi največjimi izvoznicami nafte, razcvetelo in borzni indeks je letos višji za 80 odstotkov. Med evropskimi indeksi je že drugo leto zapored največ pridobil avstrijski indeks ATS, ki je pridobil 50 odstotkov. Med velikimi evropskimi gospodarstvi je največ pridobil (in sicer 30 odstotkov) nemški Dax-30. Če ste imeli srečno roko in ste na trg kapitala vstopili pravočasno, ste v povprečju glede na razpršenost kapitala zaslužili okrog 45 odstotkov, kar znaša 45.000 evrov novega kapitala na vloženih 100.000 evrov. Ni slabo, še posebej če ste kapital razpršili preko treh držav (potrebno je bilo le odpreti trgovalni račun), ki našo davčno ne obveščajo o vaših kapitalskih donosih! S tem ste prihranili v lanskem letu do 70 odstotkov unovčenega dobička, ki bi ga sicer morali plačati državi v obliki obdavčitve na kapitalski dobiček in dohodninsko osnovo!
V žargonu lahko rečemo, da so trgi v dobri kondiciji in zaenkrat še ni videti nikakršnega ohlajanja! Jasno je, da rast delniških indeksov ni premočrtna, da po vsaki večji rasti pride tudi do unovčevanja dobičkov in korekcije, vendar če bodo svetovna gospodarstva nadaljevala z vsaj zmerno rastjo, bo denar še naprej pritekal na trg.
Torej bodo delniške naložbe po vsej verjetnosti še naprej nakupni hit, ugotoviti bomo morali le, v katerem delu sveta bodo indeksi rasli najhitreje. Zanimivo bo spremljati azijska gospodarstva, kot so Kitajska, Tajvan, J. Koreja, Tajska, Japonska in Indija. Njihov strm gospodarski vzpon bo še naprej povečeval potrošnjo po surovinah, potrebe po transportu in seveda mnogo drugih dobrin. Gospodarstva, bogata s surovinami, ki so v glavnem razvijajoča se gospodarstva, bodo tako lahko še naprej napredovala. Med njih štejemo predvsem Rusijo, ki je med surovinami prva velesila na svetu. Možnosti za investiranje v Rusijo je nešteto. Njihova infrastruktura je v tem trenutku v samem startu razvoja, tako da se po prognozah sodeč njihov trg s surovinami ne bo ohladil še kar nekaj časa. Z razvojem svetovnega gospodarstva bodo rasla tudi velika globalna podjetja oziroma mul-tinacionalke, ki izvirajo v glavnem iz zahodnih gospodarstev in povečujejo svoje investicije ravno v razvijajočih se gospodarstvih.
Na vprašanje, kaj kupiti, se da odgovoriti s »pravim« odgovorom. Kupujte tiste delnice, ki bodo rasle, tistih delnic, ki pa ne bodo rasle, pa ne kupujte! Pa veliko srečne roke pri izbiri pravih investicij!
Mitja Petrič,
neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321
E-mail: mitjapetric@yahoo.com
Astrolog svetuje
LEV
(23. julija do 22. avgusta)
Ženska rojena v znamenju Leva je močna in intenzivna ženska. Dobro se je zavedati, da se z njo ni dobro igrati. Je ljubiteljica lepih in razkošnih stvari. Že od nekdaj jo privlači življenje na veliki nogi. Godi ji tako pohvala kot tudi priznanje, in če je ne dobi, je hitro užaljena in prizadeta. Zanimivo pa je, da ima nekoliko tanjši čut za humor in na svoj račun šal ne posluša. Res pa je, da je vdana žena in skrbna mati. Intelektualno pa je drzna in pogumna. Ne pozna pa polovičarstva, ali ljubi ali pa ne - in ne prenese dvojnosti.
Moški rojen v tem znamenju je močne postave in skoraj se ga ne da zgrešiti. Po naravi je očarljiv, čeprav pa včasih preveč govori. V očeh ima nek zanimiv pogled in tako ženskam godi in je pri njih priljubljen. Seveda rad posluša zgodbe o tem, da je pravi moški in dober ljubimec - kar lahko tudi je, čeprav pa se mora za to potruditi. Godi mu pohvala, priznanje in občudovanje. Rad je tudi v sre-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
dišču pozornosti, in če mu to uspe, je zelo srečen. Splošni nasveti: Ko se boste odločili, da bi ga radi osvojili, bodite izvirni in naravni, najti morate način, ki bo drugačen in tako boste našli ključ do srca. Vedno pa bo pomembna tudi pohvala, priznanje in občudovanje. Najbolj jih boli, če niso v središču pozornosti.
Lev - Oven
Čutiti je močan naboj in usodno privlačnost. Oba sta ognjeni znamenji in s tem imata močan temperament in sta vsak po svoje zavarovana v svoj prav. Seveda pa imata veliko skupnih povezav in tako se avantura, ki je zelo uspešna, razvije v srečen in ljubeč zakon.
Lev - Bik
Skupaj sta prišli dve trmasti znamenji; po eni strani sta tudi romantika, vendarle pa le s težavo najdeta mirne besede, ampak se raje obmetavata s pridevniki. Lev hoče biti glaven in Bik mu tega ne dovoli. Bik je umetnik in ga vznemirja Levo-va zapravljivost. Avantura da, resno razmerje - premislek.
Lev - Dvojčka
V primeru, da se Dvojček dovolj sprosti in prilagodi, Leva ujame v svojo mrežo. Seveda je voda sprva nemirna, toda brez skrbi, Dvojček je spreten krmar in barčico mirno pripelje v pristan. Levova je zadnja beseda
in tako je napoved dobra, tako za avanturo kot za zakon.
Lev - Rak
Lev išče zabavo, Rak pa varnost, tako se težko zmenita, kdo ima bolj prav. Telesno se še kar ujameta, nekaj težav je v intimnih odnosih, saj je Rak bolj nežen, Lev pa želi vladati. Lev hoče pohvalo, ampak Rak mu je ne more dati, če tega ne čuti. Tako gresta vsak svojo pot.
Lev - Lev
Našla sta se kralj in kraljica, vsak zase pomembna. Ker se dovolj dobro poznata, si lahko zelo dobro pomagata in se dopolnjujeta. Seveda pa se znata prizadeti tam, kjer najbolj boli. Ko se ljubita, se ljubita, ko se sovražita, se sovražita. Za srečen zakon morata najti ravnovesje.
Lev - Devica
Devica je nemirna in ima rada mir in ne prenese glamur-ja. Lev je ravno nasprotje in mu godi vse to, kar Devica ne mara. Težko se zmenita, kdo bo glavni, Lev meni, da je to njegova naravna danost in Devica ima drugačno mnenje. Zakon ne, skrivna ljubezen da.
Lev - Tehtnica
Odlično se ujameta v nakupovanju, čeprav je Tehtnica nekoliko bolj romantična in Lev neposreden. Lahko se odpravita na kakšen izlet, skupno jima je tudi zapravljanje in uživanje. Lev ne sme izzivati njenega potrpljenja in tako so obeti dobri in iskra zakona srečna.
Lev - Škorpijon
Privlačnost se čuti že od daleč, skupni imenovalec je strast, silovitost in predrznost. Nekoliko težje se zmenita, kdo bo koga nadvladal, saj imata oba izjemno moč. Škorpijon mu že ne bo laskal, zakaj le, in mu raje postavi meje. Skupen zakon je kletka, strastna avantura sprostitev.
Lev - Strelec
Vsak po svoje se zabavata in
Vsako jutro je kot nepopisan list papirja, od nas pa je odvisno, kaj bomo nanj napisali. Odločitev je naša: ni pomembno, s katero nogo vstanemo, kaj nas boli, kakšne obveznosti nas čakajo. Pomembno je, da se odločimo, da bomo danes srečni, da bomo delali, kar so naše obveznosti in dolžnosti in da bomo uživali v vsakem trenutku, ki nam je na voljo.
Ne pozabimo na hvaležnost. Dan se lepo začne, če, preden vstanemo, z mislimi objamemo vse, ki jih imamo radi, vse, s katerimi živimo in katerih naše oko ne more doseči. Hvaležni bodimo njim, da jih imamo, za priložnosti, ki so nam dane, da lahko naredimo vse, kar se od nas pričakuje in kar želimo sami. Hvaležni smo lahko za veliko stvari, ki jih imamo, ki jih drugi nimajo, za vse, kar smo, kar drugi niso ter za veliko lepih občutkov, ki jih poklonimo sebi, ko z zaupanjem stopimo v nov dan. Nov dan, ki ga lahko oblikujemo samo mi.
Dan, ki je pred nami, naj se prične z ljubeznijo v srcu, z nasmehom na obrazu. Vsakogar, ki ga bomo srečali in pozdravili, se mu nasmeh-
nili in mu dali prijazno besedo, bomo osrečili, lahko ga pohvalimo, če vidimo kaj takšnega, kar nam je všeč. Ni pomembno, kaj ga pohvalimo, pomembno je, kaj nam pride na misel, ko ga gledamo, čutimo in se z njim pogovarjamo. Vsak rad sliši pohvalo, polepšajmo drugim dan tako, da ga pohvalimo. Razveseljujmo ljudi, saj je možnosti ogromno. Nekaterim je dovolj le nasmeh, drugi potrebujejo milijone. Pomembno je le, da dajemo tisto, kar imamo. Ni pomembno, da ima to veliko vrednost. Lahko je zastonj, kot je nasmeh, pozdrav in lepa beseda.
Ljudje bodo zadovoljni in hvaležni, ker jih opazimo s tem, ko jih pohvalimo. Vse tako hitro mine, zakaj ne bi polepšali dneva nekomu s tem, da mu namenimo nekaj, kar potrebuje.
Lahko je to pozdrav, nasmeh, pohvala, pozornost na drugačen način. Velikokrat rečemo »rad te imam« ljudem, ki jih imamo radi. Naj ne bo to samoumevno. Pomislimo, kako lahko razveselimo osebo, ki jo imamo radi, na način, ki bo enkraten in neponovljiv. Zjutraj lahko presenetimo svo-
Duševno zdravje
Poroka zgolj zaradi nosečnosti?
Tone je lep in zabaven 25-letnik, ki se je poročil pred dvema letoma zaradi partnerkine nosečnosti. Čeprav so mu domači poroko odsvetovali, ni želel razočarati partnerke. Po dveh letih ugotavlja, da je iz dneva v dan bolj nezadovoljen, rad bi se ločil, hkrati pa bi zelo težko prenesel ločitev od otroka, na katerega je zelo navezan. Da bo mera polna, se že pol leta sestaja z mladim dekletom, ki je šele začelo obiskovati univerzitetni študij in ne ve, daje poročen. S strahom pričakuje, da ga bosta ženski razkrinkali. Kaj mu je storiti, da bi bila bolečina čim manjša, saj se ne zna odločiti? Rad ima obe.
Ne bi rekel, da ima Tone rad obe, saj se je poročil zgolj zato, da ne bi razočaral svoje partnerke, ki je zanosila z njim. Navadil se je življenja z njo, dvomim pa, da bi jo ljubil, saj je komaj sedaj, pri 25 letih, toliko čustveno in osebnostno dozorel, da lahko zreleje izkazuje svoja čustva, ki so usmerjena k mlademu dekletu. Moral se bo odločiti v skladu s tem, kar čuti, se razvezati in dogovoriti tudi stike s svojim otrokom. Naučiti se mora biti iskren in tudi mlademu dekletu mora povedati, da je poročen, seveda pa tudi ženi, da ima drugo. Razkrinkati se bo torej moral sam in zrelo prenesti vse posledice. Škoda, da je prepozno ugotovil, da je pravzaprav razočaral tudi sebe.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
ljubezen je naravna tehnika sproščanja. Dobro se ujameta v intelektualnem smislu in znata drug drugega spodbujati in motivirati. Lev bo Strelca naučil, kaj pomeni pojem zvestobe, in če bo vrvica dovolj zateg-njena, bo zakon uspešen. Lev - Kozorog Kozorog, je tisti, ki naj bi vedel, kaj je to realnost in Leva le tega tudi uči. Močna značajska razlika vnaša prepad in hkrati neko usodno privlačnost - kot voda, ki gasi ogenj. Kozorog postavlja Levu zahteve in je manj srčen od njega. Skok v posteljo uspešnica, zakon pa rajši ne. Lev - Vodnar Vodnar zna Levu zaigrati
na take strune, da takoj dobi srčke v oči. Vedno odkrivata, kaj novega, drugačnega in zanimivega. Tako v zasebnem kot tudi intimnem življenju. Seveda pa Lev dela analize in s tem Vodnarja jezi. Avantura prinaša uspeh, zakon pa je nemogoč.
Lev - Ribi
Lev je za Ribo nekoliko preveč direkten in zaradi tega se težko dohajata. Vsak po svoje sta osebi, ki raje prejemata kot dajeta. Riba rabi tolažbo in Lev jo je ne zna dati. Poleg tega Lev težko prenese njene čustvene izbruhe. Zalomi se že pri avanturi!
Tadej Šink,
horarni astrolog
Svetovanje za otroke in mladostnike
Danes je nov dan
Včeraj je današnji spomin, jutri je današnji sen. Resničen je samo ta trenutek, v katerem smo sedaj.
je starše in jim povemo, da jih imamo radi, lahko jim zaželimo prijeten dan. Prav gotovo se bodo počutili dobro in naša misel jih bo spremljala v službi. Ko bodo imeli naporen dan v službi, se bodo spomnili naših besed in se nasmehnili - moj sin ali hči mi je danes zaželel prijeten dan, saj tako tudi bo. Ne čakajmo zmeraj drugih, da nam pokažejo, zaželijo nekaj dobrega. Bodimo mi tisti, ki bodo drugim želeli dobro in tudi drugi se bodo začeli uravnavati po nas. Če si z nekom, ki ga srečaš, prijazen in mu nakloniš pozornost, tudi on ne more biti nesramen do nas. Če pa bomo srečali znanca in se že v naprej držali mrko, bo takšen tudi njegov odziv. Tudi v šoli je tako. Nekateri učitelji pridejo v razred nasmejani, dobre volje, pa jih ujezi pogled na razred, kjer so razmetane krede, prevrnjeni stoli, dva se lasata ^ Nič čudnega, da nam začne govoriti, kako to ni v redu ^ Saj, če sami pomislimo, tudi sprevidimo, da ne bi marali tega, če bi bili na njegovem mestu. Ali, če bi si pospravili svojo sobo, pa bi prišel mlajši brat in bi nam vse razmetal. Vsi
smo ljudje in vsak ima rad svoj red, pa si žal tega včasih nočemo priznati. Nekateri govorijo, da jim je boljše, da imajo svojo sobo nepospravljeno, pa ni tako, samo skrivajo se za tem, da jim ni potrebno poskrbeti za red. Zamislite si, da v razred pride učitelj, ki je nasmejan, tudi vi ga radostno sprejmete in pozdravite. Vesel je, da lahko poučuje takšne učence, ki ga poslušajo in sprejemajo. V eni uri se lahko naučite in sprejmete več snovi kot v dveh urah, ko vas mora nenehno opominjati in vmes prekinjati razlago. Če bi vse potekalo tako, kot smo si zamislili, ne bi bilo treba doma mnogo ur presedeti pred knjigami, saj bi snov, ki smo jo z zanimanjem poslušali, spoznali že med uro in bi nam ostalo več prostega časa zase, za igro in ostale stvari, ki nas razveseljujejo. Večkrat nas obhajajo dvomi, da nas ima učitelj na piki, da ravno nam daje najtežja vprašanja, da mu nismo všeč. Vendar so to samo naše misli. Nikomur ne vidimo v glavo in zato ne delajmo sodb po nepotrebnem. Zadamo si lahko druge misli. Zamislimo si, da ima ravno nas učitelj najrajši, zamislimo si, da nam bo dal lahke naloge, da nam bo prizanesel pri manjši napaki ali nerodnosti. Glejmo ga s pozitivnega vidika, tudi on je samo človek. Zakaj bi ravno nas med vsemi učenci zafrkaval? Ne, tega si ne bomo dovolili. V svojih mislih si ustvarimo sliko prijaznega in dobrodušnega učitelja, ki nam da lahka vprašanja in mi
z veseljem odgovarjamo, ker vemo, da se nam ne more nič zgoditi. Vemo, da lahko učitelju zaupamo in da nam bo pravično ocenil naše znanje. Če se nismo dovolj pripravili, če ne obvladamo učne snovi, pa smo sami krivi in ne učitelj. Ko začnemo na učitelja gledati drugače, bolj prijazno, to tudi on sprejme kot našo pripravljenost na sodelovanje in se tudi odziva drugače, bolj prijazno. Spet ne čakajmo, da nam bo on naklonil prijazno besedo, lepo gesto, dajmo mi vzpodbudo za dober odnos. Z dobrim razumevanjem, prijaznim odnosom pa lahko dosežemo vse. Še tako zaprt človek nam prijaznosti ne bo odrekel, če smo dovolj vztrajni in bomo to mislili resnično, ne samo narejeno.
Izkoristimo vsak trenutek za prijaznejši odnos do drugih ljudi. Danes je ta čas, danes lahko naredimo to, kar smo si zamislili včeraj. Danes recimo nekomu, da je prijazen, da ga imamo radi, danes podarimo nasmeh, danes bodimo naklonjeni sebi in vsem ljudem okrog sebe.
Danes je ta dan, ki nam lahko prinese lepšo prihodnost, danes je ta dan, ki nam bo prinesel jutrišnji san. Zato se je vredno potruditi in sedaj, v tem trenutku, narediti nekaj, da nam bo vsem skupaj lepše, da bomo vsi lahko imeli lep dan, da nam bo vsak dan sijalo sonce, čeprav se včasih skrije za oblake.
Milena Jakopec,
Društvo Feniks - kvaliteta življenja
Info Glasbene novice
Spiski in seznami z napovedjo novih pesmi in albumov za leto 2006 so se že pojavili na nekaterih spletni straneh in v glasbenih časopisih. Čeprav velja mesec januar za skop mesec, kar se tiče nove glasbe, so spiski zanimivi in najboljše nove zadeve sem zajel v tokratnem sestavku.
Glasba osemdesetih let bo ostala zakon za vse večne čase in v sredini teh let se je na sceni pojavila zasedba A - HA. Nenavadno ime in postavni mladeniči so se v trenutku stopili pred vodilnimi možmi založbe WEA in ta jim je z močno reklamo pomagala uspeti s skladbo Take On Me. Trio se je v karieri kar nekajkrat razšel, a vnovično združitev je napovedal lani na koncertu Live 8, ko so nastopili v Berlinu. Njihova "come-back " pesem je bila Celice in ji sledi ANALOGUE (ALL I WANT) (***), ki ima komično besedilo in dober mehakpop/rock ritem.
Škotski band TEXAS je svoje nove zadeve spravil na zgoščenko Red Book. Kljub slabim odzivom poslušalcev je plošča zares "luštna" in prijetna za poslušanje, kar sta dokazala prva dva singla Getaway in Can't Resist. Tokrat je kvartet zelo ustavil tempo v melodični popevki SLEEP (****), v kateri karizmatični pevki Sharleen Spiteri dela vokalno družbo pevec Scott Paul Buchanon.
MARK OWEN je tisti srečnež, kije v začetku devetdesetih poplesaval in bore malo pel pri skupini Take That. Kvartet (pred tem še kvintet skupaj z Robbiejem Williamsom) se je na vsesplošno presenečenje vrnil lanskega novembra z zbirko Never Forget in za letos napovedal novo turnejo ter ploščo. V solo svetu se Marku ni godilo najbolje in je še najbolj poznan po baladi Child. Idejno malo podobna je tudi njegova nova pop/ rock balada HAIL MARY (***).
Kanadski umetniki iz zasedbe NICKLEBACK obvladajo situacijo s super uspešnico Photograph in plato All The Right Reasons. Prvič je masovno publika zanje slišala pred leti, ko so se povzpeli do vrha lestvic s skladbo How You Remind Me. Sila pozitivno presenečenje prinaša skladba FAR AWAY (****), saj ima prefinjene akustične kitarske rife in večpomensko za-kompilcirano, vendar realno življenjsko besedilo.
Verjetno vam zastavljam hudo težko vprašanje, če vas povprašam po najlepši ljubezenski pesmi skupine BEE GEES? Ufff, boste dejal in začeli razmišljati. Menije najbolj všeč How Deep Is Your Love. Legendarna trojka je ob koncu lanskega leta ponudila kompilacijo Love Songs, kije dopolnjena tudi z že malo kičastim ljubezenskim pop napevom LOVERS & FRIENDS (***), v katerem sodeluje tudi Ronan Keating in je bil posnet že leta 1999.
WILL YOUNG je bil do pred meseca dni najpopularnejši britanski popstars zvezdnik, ki pa ga je s svojo prvo popevko That's My Goal prehitel mladenič Shayne Ward. Verjamem, da se Will ne sekira preveč, saj je še zmeraj kar uspešen z zadnjim malo drugačnim singlom Switch It On in za povrhu se je preizkusil tudi kot igralec v filmu Mrs Henderson Presents. Popularen izvajalec je nakazal, da se odmika od "slinastega" popa in je posnel čudovito, zahtevno in popolnoma umirjeno pesem ALL TIME LOVE (****).
Ameriški deloholik JAMIE FOXX je zares blestel v vlogi Raya Charlesa v izjemnem filmu Ray. Ob snemanju filmov si je pevec vzel nekaj časa in posnel nenavadno veliko ploščo Unpredictable, ki je bila prejšnji teden na vrhu ameriške lestvice po prodaji albumov (www.billboard.com). On je šele četrti dobitnik oskarja, ki mu je to uspelo in pred njim so bili Frank Sinatra, Dean Martin in Barbra Streisand. Svoj pevski talent je gospod Foxxpred kratkim posodil tudi raperju Kanyeju We-stu, s katerim sta skupaj posnela hit Gold Digger. Igralec, pevec in raper je pristaš starih trših r&b melodij in njegov aktualen komad UNPREDICTABLE (***) ima groovy r&b osnovo z raper-sko dopolnitvijo priznanega Ludacrisa.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Eminem - Curtain Caii
(2005 - Interscope - Multimedia)
Iz detroitskega zakotnega geta in skupine D - 12 se je v nekaj letih prebil na prestol rapa Marshall Mathers III. oziroma Eminem. Kompilacija Curtain Call je sama smetana njegovega ustvarjanja. Neverjetno je, da beli raper že leta premaguje svoje temnopolte kolege tako po prodaji plošč kot tudi po popularnosti. V ozadju so škandalčki in konstantna medijska podpora, ki "furajo" izvajalca zmeraj znova v prvi plan. Sam njegov rap stil ni nič blaznega, če dam roko na srce, lahko zapišem, da je sila povprečen MC, vendar za njim stoji glasbena industrija, ki je "furala" njegove komade naprej proti najstniški nezahtevni publiki. Seveda je Eminem imel tudi veliko sreče, ko ga je s svojimi slengovskimi izkušnjami, produkcijo in poznavanjem biznisa podprl sam Dr. Dre. Ja, za raperjevimi hiti se idejno skriva genialni Dr. Dre. Kombinacija izkušenj in talenta je ustvarila takoj razpoznavno glasbo, ki je osnova za zbirko Curtain Call, na kateri je dvanajst mega hitov in trije novi komadi.
Verjeli ali ne, Eminem je do sedaj zabeležil le en No 1. hit v ZDA! Kateri? To je po osnovnem
beatu grob in ''zafustriran'' Lose Control iz njegovega filma 8 Mile. Sicer pa je prvič opozoril na sebe s komičnim in dinamičnim My Name Is. Ta idejna osnova se je nato nadaljevala kot računalniška funkcija za kopiranje, saj so ji na nek način po tempu in interpretaciji zelo podobne Without Me, The Real Slim Shady in Just Lose It. Osnova je poskakujoč ritem, atraktiven refren in hudo nakladanje kar tja v tri dni. Hit, ki je presegel meje pričakovanega, je nedvomno Stan. Prvič zaradi fantastičnega in fanatičnega besedila o obsedenem oboževalcu nekega glasbenika. Šokanten tekst je tudi po mojem mnenju umetnikov vrh ustvarjanja in ta mojstrovina se z instrumentalno podlago navezuje na pesem Thank You britanske izvajalke Dido, ki je pomagala vokalno Eminemu k zasluženemu uspehu. Na albumu se nahaja Stan tudi kot dodatek, saj jo je raper v živo pred leti izvedel s samim Eltonom Johnom. Ni kaj, izredna in popolna koncertna izvedba. Podoben trik kot za Stan si je ustvarjalec omislil v pesmi Like Toy Soliders. Čeprav je tematika zelo osebna, saj sta glavni osebi
Filmski kotiček
Megla (Tlie fog)
Ste si tudi vi kot najstnilc ali najstnica ogledali grozljivko Megla in vas je srh po malem spreletel vsakič, ko ste v povsem zasebnem življenju nekje zagledali belo meglico, pa najsi je bilo to na jezeru, na smučišču, med vožnjo ali zgolj zvečer ob pogledu skozi okno? Če je tako ali ne, si morate novejšo različico Megle vsekakor ogledati. Zato, ker so grozljivke tako neminljiv žanr. Ker so vedno aktualne. Ker nas včasih s strahom, ki ga pustijo za sabo še dolgo potem, ko ugasnemo televizor ali odidemo iz kina, držijo v šahu. Povzročajo adrenalinske bombice, ki jih v vsakdanjem življenju tako zelo potrebuje-
y / A- STICKWITU - PussycatvDOllš\_\_X X X / 73yDON'T BOTHER - Shakira ÎÎ'fIrSt day of my life - Meiaine 5. lOVE'GENERATION - Bob SinClar 6. ADVERTASING SPACE - Robbie Williams 7. UGLY - Sugababes -§jmy humps - Black Eyedieas 9. WHEN I'M GONE - Eminem^ /HEN YOJI TELL ME THAT YOU love ME - Westlife & Diana Ross
Vsab srfidi? in nedfiL^ mfid \9.\0 in 20. uw
K, NAGRADNO
______________1 iq ™Sanje
Odgovor;_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Čuček Milan, Belski vrh 86c, 2282 Cirkulane. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poiljite do torka, 24. Januar/a, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raiieva 6,22S0 (za Info).
The Fog
grozljivka Dolžina: 100 min Leto: 2005 Država: ZDA
Režija: Rupert Wainwright Scenarij: Cooper Layne po zgodbi Johna Carpenterja in Debre Hill Igrajo: Tom Welling, Maggie Grace, Selma Blair, DeRay Davis, Kenneth Welsh, Adrian Hough idr.
r 4
EMIN3M
večine tekstov njegova hčer in žena, je Eminem z lahkoto vzel sample hita Toy Soliders pevke Martike in ponovno zmagal. Bolj ''skuliran'' repertoar sestavljajo na plati še uspešnice Sing For The Moment, Mockingbird in Cleanin' Out My Closet. Izmed novih komadov iz projekta Cur-tan Fall se je na lestvicah najprej znašel When I'm Gone. Gre za presenetljivo čustveno izpoved, ki zveni, kot da bi prebirali pismo. Groovy r&b in rap sestavljata komad Shake That, v katerem naklada tudi priznani Nate Dogg. Po uvodu oziroma intru vas takoj na albumu čaka šok v komadu FACK, v katerem raper bomban-dira poslušalca s sočnimi izrazi
in kletvicami. Huda zadeva!
Do sedaj je Eminem prodal že 65 milijon albumov in z zgoščenko Curtain Call bo nadaljeval uspešno pot. Kompilacija vsebuje vse prave hite z lestvic in mogoče je malo zameriti založnikom, saj so mogoče nalašč, mogoče pa tudi ne, izpustili komade, kot so Rock Bottom, Mosh, Criminal, Renegade ali pa kakšen komad iz Eminemove prve plošče Infinite, ko še ni bil uspešen in popularen. Škoda. Res pa je, da je plata pravi prerez raperjevih uspehov in to je glasba, ki ima v Sloveniji omejeno število konzumentov, vendar so ti toliko bolj pristni in zagreti.
David Breznik
mo. In film Megla sodi vsekakor med omenjeno 'elito' srh zbujajočih dogodkov. Zgodba niti ni tako pomembna, pomembna je meglica, ki se v temi potiho priplazi skozi še tako majhno, očem nevidno špranjico. Toda megla v Megli ima poseben pomen. Z njo namreč prihajajo na plano stari grehi štirih ljudi, ki so z zločinom prišli do bogastva in postavili mesto, ki v času dogajanja filma dobesedno cveti in se bohoti. Prav zato se to malo ameriško otoško mestece z velikim zanosom pripravlja na počastitev 100. obletnice začetka razcveta. Toda dva človeka, ribiča, po naključju na morskem dnu s sidrom dregneta v že davno potopljeno skrivnost, v staro morsko vrečo, in na obalo začne naplavljati najrazličnejše predmete ljudi, ki so morali v krutem zločinu leta 1871 umreti. Predmeti seveda pridejo v roke ljudem, okrog katerih se potem odvija cela zgodba, ki je popestrena še z raznimi mini ljubezenskimi oziroma čustvenimi zapleti
med temi ljudmi. Ob vsem tema pa se seveda iz morja dviguje skrivnostna megla in z njo grozljivi stvori, ki za storjene krivice od potomcev ustanoviteljev mesta terjajo pravico. Ne opravičila, ampak kar kri po principu zob za zob. Gre torej za klasično zgodbo o nemirnih duhovih, ki želijo nekakšno krvno maščevanje. Antonio Bay se spremeni v prizorišče groze, strahu in trepeta. V plus pa lahko sami zgodbi štejemo tudi to, da se znotraj nje prepletajo še druge zgodbe - od tega, da si prebivalci niso enotni, kako ob obletnici razcveta mesta porabiti občinski denar, pa do zgodbe duhovnika in njegovega pradeda, do neizpolnjene ljubezenske zgodbe (ki ni
CID vabi!
prav nič posiljena, za razliko od številnih filmov, ki ljubezensko tematiko obravnavajo in v zgodbo vključujejo nekako 'po sili'), pa zgodbe lastnice lokalne radijske postaje ^ In vse te zgodbe se v filmu povezujejo v celoto. Tako da bi lahko rekli, da je nova različica Megle nekakšna sestavljanka, precej bolj dovršena od izvirnika (ki ga je režiral John Carpenter) iz leta 1980.
Gregor Kavčič
Sobota, 21. januarja, ob 10. uri: Začetek tečaja španščine. Tečaj bo potekal štiri vikende, ob sobotah in nedeljah, v skupnem obsegu 32 ur. Vodila ga bo študentka španščine Ana Fras. Cena celotnega tečaja je 6000 SIT.
Sreda, 25. januarja, ob 17. uri: Magic karte. Srečanje
ljubiteljev magic kart in igranje z njimi.
Razstave
Še vedno je na ogled razstava slik akademskega slikarja Tomaža Plavca. Pripravljamo
Praznovanje rojstnih dni za otroke od 6. do 11. leta. Praznovanje bo možno ob sobotah popoldan v CID Ptuj. Vsako praznovanje bo trajalo 2 uri, vodili ga bosta 2 animatorki. Program bo obsegal ustvarjalno delavnico, obdarovanje, igre, pesmico za slavljenca, ples, fotografiranje ob torti. Sprejemali bomo skupine do 16 otrok. Cena je odvisna od števila udeležencev. Zainteresirani starši naj pokličejo v CID na tel 780 55 40 ali 041 604 778 med 8. in 15. uro. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid. si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
KRAJ PRI KOSOVSKI MITROVICI
Štajerski TEDNIK
ZVEZDA V OZVEZDJU LOVSKIH PSOV
ČETRTI RIMSKI KRALJ (MARCIJ)
NEDOLŽNOST
RAZGRAJANJE, NEMIR
Štajerski TEDNIK
MESTECE V DALMACIJI
HRV. POP SKUPINA
TEKOČINA V ŽILAH
AGRIJEVA ŽENA
NAŠA GERONTOLO-GINJA (... ZUPANC)
Štajerski TEDNIK
PRIPADNICA ARAMEJCEV
POŽREŠNICA
HEKTAR
MOSK. TISK. AGENCIJA
NAŠ IGRALEC ZALOKAR
DRŽAVA V AFRIKI
RIBA Z BRKI
POSLEDICA GORENJA
ZMAGOVALKA EVROVIZIJE 2004 LIŽIČKO
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (SEAN)
LIDIJA OSTERC
MUSLIMANSKO MOŠKO IME
SL. SVETNIK V DRŽAVNEM ZBORU
Štajerski TEDNIK
IZMUČENOST
OTOK NA JADRANU
JADRANSKI OTOK
ZVONKO TKALEC
PRITOK SAVINJE
RASTLINSKE BODICE
ŽIVALSKA MAŠČOBA
AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE)
ZOBOZDRAVNIK
POD
AZIJSKA PUŠČAVA GOBI (KITAJSKO)
TONE NOVAK
ASINHRONI ZAPOREDNI VMESNIK
PEROCI
ROD RJAVIH ALG
PLEME, RASA
LISA NA PERJU
FRANCOSKI FILMSKI
(PIERRE)
RUDICARRELL
VEČANJE
NATRIJ
REAKTOR V FRANCIJI
OLGA ENGL
NASILNIK
Štajerski TEDNIK
MEŠČANI
MAJDA ARH
GR. MITOLOŠKA NIMFA
URADNI SPIS
ARMENSKA GLASBENA SKUPINA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: stropnica, pripravek, ostra moka, pekač, dir, agava, Anu, DL, eranos, Co, ASK, lev, MR, omehčava, Touggourt, vitara, par Randers, Stipe, Alaska, Rinka, IT, Lvov, Evandro, čer, kenijska kava, Gerald, Artnet, Corap, Anja. Ugankarski slovarček: ALARIJA = rod rjavih alg; ARAX = armenska glasbena skupina, ETAIX = francoski filmski komik (Pierre, 1928-), PASITEA = grška mitološka nimfa, RAKOŠ = kraj pri Kosovski Mitrovici, RIA = moskovska tiskovna agencija, SIDIK = muslimansko moško ime, STROM = pastirska koča na Goriškem, ŠAMO = kitajsko ime za puščavo Gobi, UART = asinhroni zaporedni vmesnik.
Zanimivosti
Tudi v Afriki o črni listi letalskih prevoznikov
Pretoria (STA/AFP) - Tudi Afrika bo sestavila črno listo letalskih prevoznikov oziroma tako imenovanih »letečih krst«, kot imenujejo zastarela letala, ki jih nekatere afriške države še vedno uporabljajo. Po besedah predsednika Komisije afriškega civilnega letalstva (AFCAC) Tshepo Peegea bodo državam, ki morajo urediti letalsko varnost, ponudili logistično in finančno pomoč. V primeru, da problematične države in letalske družbe ne bodo izboljšale varnosti, jih bodo javno imenovali ter na ta način osramotili. »Kot potnik na letalu si želiš odleteti kot potnik in se vrniti kot potnik, ne pa kot tovor v črni vrečki,« je dejal. V Afriki je potovanje z letalom bolj nevarno kot kjerkoli drugje, saj se je lani na tej celini zgodilo kar 13 letalskih nesreč, večini pa so botrovala nevarna zastarela sovjetska letala.
Moldavka prepisala 607 strani Harryja Potterja
London (STA) - 15-letna Moldavka Sandra Luc-hian je na roko prepisala 607 strani dolgo knjigo »Harry Potter - Princ nečiste krvi«, ki ji jo je posodil prijatelj iz Velike Britanije. Prepisovanje ji je, kot je dejala, vzelo okoli mesec dni, v tem času pa je popisala pet zvezkov. Mlada Moldavijka se je za ta nenavaden ukrep odločila, potem ko v Molda-viji nikjer ni dobila želene knjige, pa tudi, ker si ni mogla privoščiti, da bi ji knjigo postali po pošti, je poročala britanska televizijska mreža BBC.
Z genitalijami povlekel tovornjak
Los Angeles (STA) - 50-letni Tu Jin Sheng iz Fremonta v ameriški zvezni državi Kalifornija in »veliki mojster« kitajske borilne veščine qigong, s katerimi si je mogoče okrepiti notranjo energijo, je na nekem parkirišču pred dvajsetimi ljudmi povlekel sedemmetrski tovornjak samo s koščkom blaga, privezanim za svoje genitalije. Za ogrevanje pri tem podvigu je imel Jin Sheng sicer prav posebno metodo: asistent ga je kar se da močno brcnil v mednožje. Jin Sheng je sicer vodja lokalne skupine qigong in je znan kot »Železno mednožje«. Za skupino je tudi značilno, da okoli 60.000 njenih pripadnikov po vsem svetu verjame, da krepitev genitalij povečuje energijo.
O. Newton-John nagrada za življenjsko delo
Los Angeles (STA/AP) - Avstralska pevka in igralka Olivia Newton-John, ki se je leta 1978 proslavila s kultnim filmom Briljantina, v katerem je zaigrala z Johnom Travolto, je na nedavni prireditvi »Avstralski teden« v Los Angelesu, ki ga vsako leto organizirajo kot promocijo avstralskega turizma, prejela nagrado za življenjsko delo. »Zelo sem vznemirjena,« je ob tej priložnosti dejala 57-letna Olivia. »Živela sem več življenj. Mislim, da je to eno. Zato sem zelo vznemirjena. Uživala bom v vsakem trenutku, namesto, da sem nervozna. Uživala bom v vsaki sekundi, ker je življenje kratko in minljivo in dobrih trenutkov je malo, zato sem zelo srečna,« je še povedala. Pevka se je rodila v britanskem Cam-bridgeu, vendar pa je nato odraščala v Avstraliji. Prireditve so se udeležili številni njeni avstralski prijatelji, med drugim člani rock skupine INXS, pa tudi John Travolta z ženo Kelly Preston.
Lujzek • Dober den vsoki den
Pa smo že v drugi polovici mesca januara, ki marsiku-mi finančne žifce para, ko Udje kumer čokajo na ploče in penzijun, ko je moja Mica provi vohun, kak preživeti do kunca mesca in naši čuniki poiskati provega meresca. Čuneka smo že zaklali, ga v tunko dali, se na svinjski sedmini mastili in svinjski rod častili. Ker vem, da mlodi rod v mesti in žal tudi na deželi ne ve, kdo je meresec, naj povem, da je to mož od tete svinje, ki naredi male pujčeke, nam ludekom pa bodoče pečenkice
Tejko o svinjski fizolofiji, zaj pa gremo k človekologiji, ki je običajno boj svinjska kak človeška in običajno tudi boj peklenska kak nebeška. Če pogledamo v našo gospodarsko in politično štalo, nam ostone pametnega boj malo. Vloda in tovariš gospod Janša, ki se mu podpora ljudstva i, po tekočem traki zame-kadre, ki nemajo črne krvi pa se pri tem ne zavedajo, da se jim lehko čez leto ali dve enako ali pa isto godi. Ministri,
ki običajno niso preveč bistri, so pod vplivom svojega šefa in morajo tak plesati, kak predsednik vlode špila, da jim je (ne)sreča mila. To neje nič novega, saj je že v prejšnjem sistemi bilo tak, da so upogibali hrbte, saj bi jih drgačik vzeja vrag..
Adijo politika, zove me moja Micika, kikiriče kokot, ki rad skoče čez plot, zaj pa še toga več ne sme, saj mu je kurja gripa porezala peruti, ga zaprla v kurečji azil z jegovimi piškami vred in se ne počuti več kak provi kurečji ded . Ki, ki, ri, ki, rešite me kurjega betega in zapora, da bo nočna mora boj prijazna, da bom lehko vjutro kikirikal in mojim putkam perje štrikal . Čujete, kak spopevle stori kokot, ki več nemre skokati prek krez domočiplot. Smili se mi kak sam sebi jaz, ki me je Mica v hišo zaprla, da me ne bi kokšna jarkica s kurečjim betegom ali pa ajcom v večne višave podrla..
Evo ti ga na, hopsasa, pa nega več lala-tra, moja malena, poišči si drugega, saj od Lujza nede več provega haska-ka . Mica zapri dveri in mi nič ne zameri, saj tvoj stori kokot ne vujple več skokati čez plot.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 21. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
NEDELJA, 22. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PONEDELJEK, 23. januarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žu-
nec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
TOREK, 24. januarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 25. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
ČETRTEK, 26. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost.
17.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PETEK, 27. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www. radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Vse preveč ste živčni zaradi poslovnih zadev. Namesto da si pulite lase, kako boste vse skupaj uredili v tako kratkem obdobju, se raje zberite in začnite od začetka. Ne boste niti prvi niti zadnji. Delajte počasi, postopno; druge rešitve v tem trenutku preprosto ni.
BIK
Veselite se dni, ki prihajajo, čeprav zapletov, ki prihajajo, poprej niste niti slutili, niti videli. Sedaj se jih enostavno lotite in pri tem boste zelo uspešni. Malo še potrpite, potem pa boste zopet polno uživali vse dneve.
DVOJČKA
Pripovedovanje vašega znanca bo sicer teklo gladko, lepo in neprotislovno, vendar o vsem ne boste čisto prepričani. Nekaj vas bo motilo, saj se bo zdelo vse preveč mirno in nesporno. Pri vsem tem vas bo pestil občutek, da vam nekaj prikriva in verjetno boste imeli kar prav.
RAK
V	teh dneh niste ravno najbolj zadovoljni. Pri tem imate občutek, da vas znanci in sodelavci
razumejo povsem napačno. Morda je tako tudi res, krivi pa ste sami, saj jim doslej stvari še niste opisali dovolj natančno. Potrudite se in videli boste, da vam bodo pomagali.
LEV
V	zadnjem času vse bridkeje ugotavljate, da je življenje prevelik napor in premajhna zabava. Pri vsem tem bi se morali malo več poglobiti v sebe in ugotovili boste, da ja kakšna stvar tudi v vaših rokah. Takrat povlecite niti. Videli boste, da vam bo lažje. Poskusiti ni greh.
DEVICA
Dovolj imate nepotrebnih del. Glede tega se morate čimprej pogovoriti s sodelavcem, saj vas je več kot očitno zopet potunkal v neko zadevo in se ji je sam na široko izognil, kar ni ravno lepo. Ravno zato je pravi čas, da mu razložite, kaj vse vam ne ustreza in vam ni všeč.
TEHTNICA
Sodelavec se vedno vede tako, kot da razume vaš problem in da bo treba nekaj spremeniti, a potem se na žalost nič ne zgodi. S tem samo kupuje čas, ne da bi pri tem nameraval karkoli tudi storiti. Najbolje je, da mu vse to poveste in namignete, da tako ne gre več.
ŠKORPIJON
V	teh dneh resnično trdo delate. Zakaj se pri tem ne vprašate, zakaj se toliko naprezate? Samo v
svojo korist gotovo ne, čeprav se v takšnih kriznih trenutkih sprašujete, kako bi spremenili svet. A že v naslednjem hipu veste, da ste nemočni. Takšno je pač življenje, tu ne morete nič.
STRELEC
Čeprav sami ne dopuščate nobenemu, da bi vam solil pamet, sami to kaj radi počnete. Tukaj ste včasih malo protislovni. Nič ni narobe, če občasno upoštevate tudi tuj predlog. Tako boste lažje šli skozi življenje in tudi ljudje vas bodo boljše sprejemali.
KOZOROG
Žalostno je, s kakšnimi stvarmi se ukvarjajo ljudje v vaši okolici, za vašim hrbtom. Pri vsem tem ste trenutno nemočni. Včasih vas prime, da bi se spustili na njihov nivo igre, ampak to vam ne leži. Bodite raje v danem trenutku poraženi kot pa pri tem podobni njim.
VODNAR
Čeprav vam oseba, ki je vse zavozila, ni bila ravno najbolj simpatična, ste ji vseeno zaupali. Sedaj pa ste spoznali, da glede simpatičnosti niste bili ravno pretirano krivični. Seveda se bo še vedno našel kdo, ki bo zaradi te osebe čisto prevzet. Tudi on bo dobil 'klofuto', kot ste jo vi.
RIBI
Od znanca boste pričakovali, da bo končno priznal, kar je že vsem očitno, vendar se bo zopet na žalost pokazalo, da ne pozna samokritike. Pri tem pa je zelo težko komunicirati z nekom, ki se ima vedno za žrtev. Pri tem se morate samo vprašati, če se sploh splača nadaljevati.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Iščete svoj stil
Milena je očarala s športno-elegantnimi oblačili
Milena Horvat se je za akcijo Iščete svoj stil prijavila še pod dekliškim priimkom Kapun. Po poklicu je upravna tehnica, zaposlena v občini Trnovska vas.
Prostega časa ima zelo malo, rada se sprehaja, uživa na kavču pred televizorjem, del svojega prostega časa pa preživi tudi s sestričninim otrokom. Njena trenutno največja želja je imeti lasten dom zaposlitev za nedoločen čas. Za akcijo se je prijavila zaradi želje po spremembi. Ker sama še nima dovolj poguma, so ji željo izpolnili sodelavci akcije Iščete svoj stil. Na koncu je bila zelo zadovoljna.
V kozmetičnem salonu Neda so pri Mileni ugotovili mešani tip kože. Postopek nege so izvedli s preparati, ki ustrezajo njenemu tipu kože. Kožo so ji površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice in na koncu nanesli vlažilno kremo. Uredili so ji obrvi in priporočili globinsko čiščenje kože.
Za Milenino novo pričesko je v Frizerskem salonu Stanka poskrbela frizerka Danica Zorčič. Njene skodrane lase je nekoliko skrajšala in zmeh-
kolektiv salona
mmmm
îïjosKO m tensKo
FÏÎIZeKSCVO SlDmábava 22
10 % popust v januarju
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Milena prej..
. in pozneje.
čala z drsnim striženjem, da mehko padajo v obliko, ki si jo je zamislila. Pobarvala jih je v temno čokoladno rdečo s prelivajočimi rdečimi prameni. Posušila jih je s ploščato krtačo, zlikala, na koncu pa še stilizirala.
Make up je Minka Feguš začela z nanosom tekočega pudra, ki ga je fiksirala s pudrom v prahu. Oči ji je poudarila v temno zeleni, zlati in oranžni barvi, ličnice v oranžnem tonu, ustnice pa v naravno rdeči barvi.
Stilistka Sanja Veličkovič je oblačila za Mileno izbrala v trgovini Mura, bluzico v črtastem vzorcu, kjer se med seboj menjavajo temno siva,
svetlo siva, rdeča, rjava in oker barva. Zraven bluze, ki je lahko tako športna kot elegantna, je izbrala ravne hlače v oker barvi, ki jim je dodan rjav pas z veliko zlato zaponko. Za hladnejši čas pa je izbrala še rdeč kratek plašč, ki je s svojo barvo popestril celotno podobo. V trgovini IN je našla še zanimiv tanjši šal rdeče barve, ki služi kot detajl, ki ga ovijemo okrog vratu, s tem zakrijemo globlji vratni izrez bluze in ga pod bluzo pustimo prosto viseti. Mileno je treba tudi obuti, da se bo lahko odpravila na daljši sproščen sprehod. Čevlji za udobno hojo so iz prodajalne Alpina. Odločila se je za rdečo barvo, ki se ujema tako
s plaščem kot tudi s črtami v bluzi in šalom, kar pomeni, da se bodo oblačila ujemala, tudi če se bo Milena odločila po sprehodu zaviti na kakšno kavico, kjer si bo plašč slekla. Torbica je rjave barve kot pas na hlačah, v njo pa bo lahko skrila tudi kakšno čokolado ali energijsko tablico, če ji bo med sprehodom ali po njem zmanjkalo moči.
Stilistka Mileni svetuje, da se pri izbiri svojih oblačil drži športno-elegantnega stila. Lahko si privošči kar pestre barve, saj se lepo podajo barvi njenih las in polti. Glede na svojo višino naj pri izbiri čevljev pazi na višino pete, da ne bo delovala previsoko, ko za to ne bo primeren trenutek. Pri izbiri hlač naj se drži čim bolj ravnega kroja. Če se odloči za krilo, pa lahko le-to sega v svoji dolžini nekaj centimetrov nad kolenom ali pod njim, pri tem pa naj bo krilo krojeno na A v svoji osnovni obliki, k čemur pristajajo tudi čevlji z nizko peto.
V Športnem studiu Olimpic bo Milena v izbranem programu brezplačno vadila en mesec. Poudarek bo na oblikovanju želene postave in vzdrževanju mišičnega tonu-sa, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Milena v modnih oblačilih iz ptujske prodajalne Mura na Mestnem trgu, čevljih iz prodajalne Alpina in z modnimi dodatki iz trgovine IN.
Pisma bralcev • Pri izgradnji kanalizacije v Dornavi je nekaj hudo narobe
Oglašam se z majhno zamudo, do katere prihaja ravno zaradi testiranja vakuumske kanalizacije v slovenskih pogojih obratovanja. Z ozirom na objave v vašem Štajerskem tedniku z dne 7. junij 2005, 1. julij 2005 in 21. oktober 2005 po vprašanju izgradnje vakuumske kanalizacije v Dornavi - Mezgovcih zaradi korektnosti na navedene podatke in boljšega razumevanja podajam nekaj svojih pogledov.
Z ozirom na številne telefonske klice na našo Gradbeno fakulteto v Mariboru in neposredne pogovore so me prebivalci Dornave - Mezgovcev vključili v problematiko izgradnje kanalizacije v svojem okolju. Vprašanja, ki so se zastavljala, so bila usmerjena na izbran sistem vakuumske kanalizacije ter rezultata javnega razpisa za najugodnejšega izvajalca z višino potrebnih finančnih sredstev. Ves čas sem sogovornikom zatrjeval, da je izgradnja kanalizacije in čistilne naprave za Dornavo in Mezgovce izjemno pomembno vprašanje, ki bo ostalo zapisano tudi v zgodovini razvoja občine. Priznam, da sem bil več čas tega prepričanja, da izgradnja kanalizacije v Dornavi - Mezgovcih ne poteka tako, kot sta ga dokončno razložila sam gospod župan Franc Šegula in gospod Franc Maleiner v vašem Štajerskem tedniku dne 21. oktobra 2005. Očitno je pri izgradnji kanalizacije v Dornavi - Mezgovcih postalo nekaj hudo narobe, in to pri občanih deluje zelo moteče. Na eni strani čutijo nelogičnosti in na drugi strani se posredujejo odgovori dvomljive kakovosti. Ne morem se spuščati v problematiko izbire najugodnejšega izvajalca kanalizacije v Dornavi - Mezgovcih, nisem bil član ustrezne komisije. Želim verjeti v razlage gospoda odvetnika Branka Resnika, da je bilo vse po zakonu korektno, vendar se kljub najboljši volji ne morem izogniti vprašanju odstopa dveh strokovnih članov komisije. Tudi osebno poznam delo gospoda Jerneja Šoemena in če bi bil na mestu
odvetnika gospoda Branka Resni-ka, bi se resno zamislil, zakaj ravno takšna strokovna oseba izstopa iz komisije. Končno gre za osebo, ki je na strokovnem področju znana ne samo na Ptuju, temveč širši strokovni javnosti. Njegova utemeljitev po možnosti cenejše izvedbe kanalizacije v Dornavi - Mezgovcih prav gotovo zahteva tehten premislek. Upam, da izvedba cenejše membranske in tehnološko sodobnejše vakuumske kanalizacije v Dornavi - Mezgovcih ni moteč element? Pri tem je prav gotovo neprimerno, da odvetnik v javnosti opravičuje izbiro kanalizacijskega sistema, saj bi se lahko zamislil o svoji strokovni izobrazbi.
Zamenjava prvotno izbrane batne tehnologije Quavac s podobno bistveno dražjo batno tehnologijo Airvac - PRT Rohrtechnik GmbH opozarja na velike pomanjkljivosti, ki ne morejo biti ravnodušno sprejete s strani bodočih plačnikov. Logično se zastavlja osnovno vprašanje nepotrebnega bistveno višjega plačila. Osebno bi si zelo rad pri tem ogledal izdelano tehnično dokumentacijo in hidravlično utemeljitev takšne odločitve. Prav tako ne bi rad, da se me napačno razume, kako zagovarjam samo strokovno komisijo brez prisotnosti pravne stroke. Tudi sam sodelujem s slovenskimi podjetji v pridobivanju dela v Sloveniji in prav tako še več v tujini in vedno prosim za pomoč tudi pravno stroko. Prepričan sem, da je popolnoma neprimerno v zagovor izbiri dražjega batnega vakuumskega kanalizacijskega sistema PRT Rohrtechnik GmbH povabiti zastopnika za prodajo vakuumske kanalizacije gospoda Franca Maleinerja (PRT Rohrtechnik GmbH, Vakuumka-nalisation in der PREUSS-Gruppe, 3. 1. 2005) in pri tem izpustili možnost več recenzentov tehnične dokumentacije. Kljub dolgoletni praksi še nisem slišal, da bi zastopnik za prodajo negativno predstavljal svoj izdelek, ki ga zastopa pred stranko, ki je hkrati potencialni kupec in zato pričakuje
izplen provizije.
zastopnik za prodajo gospod Franc Maleiner v tabeli o številu vgrajenih batnih ventilov Airvac v primerjavi z membranskimi ventili, imajo lepo povedano lepotno napako. Primerjava navedenega števila batnih ventilov v tabeli se namreč močno razlikuje navzgor od podatkov, ki so navedeni v Airvac Valve Totalslisted by Country in Airvac vacum sewer project z dne 5. 11. 2005. Predlagam, da se zastopnik za prodajo gospod franc Maleiner, PRT Rohrtechnik GmbH, Memmingen in sam Airvac Inc. USA dogovorijo, katero število batnih ventilov je primerno uporabljati v javnosti. Izvedba vakuumske kanalizacije, ki jo predlaga gospod Franc Maleiner, ni originalna izvedba Airvac Inc. USA, temveč je to sestavljena rešitev batnih ventilov Airvac in tehnološke rešitve PRT Rohrtechnik GmbH, kar je po mojem prepričanju slabše od originalne rešitve Airvac Inc USA. Kdo je priložil referenčno listo vakuumske kanalizacije, Airvac Inc. USA in PRT Rohrtech-nik GmbH, Memmingen?
Tudi navajanje velikih številk za obdobje desetih let opozarja direktno na veliko napako investitorja. Resni investitorji, ki želijo graditi pod ekonomskimi pogoji, pri izbiri sodobne tehnološke rešitve zahtevajo od ponudnikov tehnološki pregled realiziranih projektov za čas zadnjih dveh do treh let. Ali je to možnost občina Dornava izkoristila za primerjavo sodobnejše in stare tehnologije? Prav tako se zastavlja vprašanje, zakaj je batna vakuumska kanalizacija poražena od strani membranske v svetovno odmevnem arabskem projektu Palm Island (Dubai), ki je ravno v izvajanju. Slovenska podjetja, ki nastopajo ta trenutek v Bosni in z njimi sodelujem za pridobitev izvedbe vakuumske kanalizacije, ponujajo membransko rešitev in ne batno. Odgovor in zahteva iz Bosne je slovenskim ponudnikom zelo direktna: »Naša izbira je membrana, Bosna ni
odlagališče stare batne tehnologije«. Ali se pri takšnih izjavah v Sloveniji in dogajanju v občini Dornava lahko zamislimo?
Prav tako je nesprejemljiva trditev gospoda Franca Maleinerja o življenjski dobi membranskega ventila s 30 000 vklopov v primerjavi z Airvacovi-mi, ki imajo 100 000 vklopov. Vsi testi tricolskega Roediger membranskega ventila so pokazali številko večjo od 242 000 vklopov. Zaradi tega se strinjam o primernosti kontrole uporab-ljenihpodatkov o batnih in membranskih ventilih v širši strokovni zasedbi. Prav tako predlagam v ogled vsem zainteresiranim vakuumsko kanalizacijo v industrijski coni pri Logatcu in v občini Turnišče.
Komentar investitorja, ki sva ga z direktorjem komunalnega podjetja slišala o vakuumski kanalizaciji pri Logatcu, iz kulturnih razlogov ne sodi na strani tega časopisa.
To stališče je tudi znano dobavitelju opreme vakuumske kanalizacije PRT Rohrtechnik GmbH. Kljub večkratnemu obisku te vakuumske batne kanalizacije skupaj z direktorjem komunalnega podjetja Logatec, mi ostaja nerazumljiva izvedba objekta vakuumske postaje. Kakšen je to referenčni objekt? Predstavnike PRT Rohrtechnik GmbH je potrebno vprašati, kdo bo plačal stroške razbijanja objekta, če pride do defekta in zamenjave večjih delov na vakuumski postaji? Upam, da to ne bo plačal ponovno slovenski nosilec investicije, ampak dobavitelj opreme, in to sta gospod Franc Maleiner ter PRT Rohrtechnik GmbH. Prav tako mi je nerazumljiva elektroinstalacija v jaških nad gladino fekalne vode cca. 10 cm. Ob zadnjem obisku z direktorjem komunalnega podjetja Logatec je jašek poln fekalne vode prisilil v strahu pred poplavo elektroinstalacije, da direktor gospod Igor Petek poseže direktno v njegovo praznjenje. Z veseljem bom sprejel vsa strokovna pojasnila od strani PRT Rohrtechnik GmbH, saj verjetno gre
za njihov referenčni objekt v Sloveniji, na katerega so ponosni. Očitno so težave pri Logatcu ne samo na elektriki, temveč še na drugih mestih. Prav je, da se opravi ogled in tudi razgovor z investitorjem vakuumske kanalizacije v občini Turnišče, kjer je zastopana Roediger membranska tehnologija.
Iz navedenih podatkov lahko povzamemo, da je kljub manjšem profilu za 12,7 mm, kar ni zanemarljiva dimenzija pri vakuumu, membranski ventil 2,5 cola (63,5 mm) hidravlično ugodnejši od večjega batnega ventila 3 cola (76,2 mm). To jasno potrjuje krajši čas pretoka za isto količino odpadne vode, kar pomeni hkrati večjo vlečno silo v profilu. Ali ima proizvajalec batnih ventilov Airvac v svojem proizvodnem programu ventil 2,5 cola? Iz kakšnih razlogov PRT Rohr-technik GmbH ponuja samo 3-colski ventil ob upoštevanju hidravličnega preračuna kanalizacijskega omrežja? Zgornja primerjava je narejena ob pogoju konstantnega vakuuma. V kanalizacijskem omrežju lahko nastopi sprememba vakuuma zaradi različnih razlogov. Paralelne meritve 3-colskih vakuumskih ventilov Roe-diger, Airvac in Quavac z dne 15. 11. 2005 pokažejo, da sta batna ventila Airvac in Quavac pri vakuumu 0,12 minimalno odprta in je s tem njihovo obratovanje onemogočeno. Membranski ventil Roediger pri vakuumu 0,008 še dela normalno. Prav tako pri meritvah časa odpiranja in zapiranja vakuumskih ventilov za 10 sekund so izmerjeni časi pokazali zelo natančen čas zapiranja pri membrani in daljši čas zapiranja pri batnih ventilih za cca. 25-30 %. Daljši čas odprtega ventila pomeni višje obratovalne stroške. Bistvena hidravlična prednost mem-
batnim je med drugim tudi odpiranje in zapiranje membrane v sredini profila na mestu, kjer nastopa maksimalna hitrost pretoka v profilu in maksimalna vlečna sila. Ravno to je zelo pomemb-
no. Pri batnih ventilih je to odpiranje in zapiranje na steni ventila, kjer je hitrost pretoka ob steni enaka nič in minimalna vlečna sila.
V Sloveniji je jasno že danes, da slovenski prostor ni primeren za zastarelo tehnologijo. Priporočilo, ki prihaja od strani gospoda Franca Maleinerja: »Vgrajujmo batno in membransko tehnologijo v kanalizaciji, pa bomo videli, kaj bo praksa pokazala,« je popolnoma napačno. V Sloveniji moramo graditi vakuumsko kanalizacijo, ki ima sodobne rešitve, in to prav gotovo niso rešitve fekal-nih jaškov z vakuumskimi batnimi ventili. Dejstvo, da stara tehnologija, ko ji ne preostane drugega, ponuja lepe besede s frazami, vendar bi bilo bistveno boljše, če bi se odločili ponuditi sodobnejšo rešitev. Zavzemal sem se in se bom tudi v bodoče, da Slovenija ne postane odlagališče stare tehnologije. Verjamem, da so navedena dejstva vsaj delno že znana tudi gospodu Francu Maleinerju, saj je bil njegov prvotni namen zastopati membransko tehnologijo v kanalizaciji. To dejstvo mu lahko štejem v dobro, vendar se s svojimi referencami v Nemčiji ni kvalificiral pri Roedigerju in je pristal pri stari batni tehnologiji Airvac - PRT Rohrtechnik GmbH. To je osebno njegov problem in njegova odločitev za zastopanje zastarele tehnologije.
Z ozirom na celotno dogajanje pri izgradnji kanalizacije v Dornavi, pozivam ministra za okolje in prostor gospoda dr. Janeza Podobnika, da se aktivno vključi v kontrolo racionalne porabe državnih sredstev, namenjenih izgradnji kanalizacije. Ponovno je potrebno prekontrolirati višino investicijskih vlaganj, pravilnost izbire najugodnejšega ponudnika, višino dodeljenih državnih finančnih sredstev za izgradnjo kanalizacije ter na kraju s pravilno vodenim postopkom znižati celotne investicije. Kanalizacijo moramo graditi kot osnovni del našega kulturnega okolja, vendar pod tehnično-ekonomskimi pogoji. Prof. dr. Eugen Petrešin
Knjiga meseca
Srečko Kosovel:
Ikarjev sen
Tokrat sem izbral knjigo, ki po letnici ni čisto nič nova in sveža, saj je izšla že leta 2004, je pa sveža po svoji tematiki in vsebini, ki jo obravnava - ta je brezčasna in za našo, slovensko kulturo, večna, saj govori o enem najbolj izdelanih pesnikov v slovenski kulturni zgodovini.
Ime in priimek Srečko Kosovel vsakemu od nas zbudi kako asociacijo. Med ljudmi, kjer sem spraševal, kako ga doživljajo, česa se spomnijo ob tem imenu in priimku, sem dobil številne odgovore, vsi pa se spomnijo njegovega koščenega obraza in značilnih očal, spomnijo se tega, da je pisal precej moderne pesmi, da je mlad umrl, da je bil rojen in zavezan kraški zemlji in pokrajini. Nekateri so se spomnili tudi kake njegovih pesmi, jo zrecitirali in dodali, da je bil to res žalosten, depresiven in melanholičen pesnik, kar seveda ne drži. Že če pogledamo, kako je opisal Sežano, svoj rojstni dan, v katerem se je rodil leta 1904, vidimo, da je bil upornik, da je v njem gorel ogenj, ki ga je dvigal v kulturnega glasnika, misleca in pesnika: »Moj rojstni kraj, ubožni rojstni kraj! Tihoten jeseni, še bolj tihoten v svojem trpljenju. Zares, od kamna se ne da živeti. A ljudstvo, veliko v trpljenju, ne joče. Ne govori o svojem trpljenju; tišina je zanj simbol moči, ti pusti pašniki simbol zdravja, in spopad z življenjem je zmeraj zmaga človeka, ki s to zmago izvojuje upravičenost do obstoja.«
Gorel pa ni samo za pesem, za besedo, bil je družbeno, kulturno in politično angažiran, sodeloval je v takratnem tisku, se udeleževal literarnih večerov, se družil s pomembnimi ljudmi tistega časa, nem pa ni ostal niti, ko je šlo za bližajočo se katastrofo svetovnih dimenzij, ko je čutil bližanje vojne in jo nato tudi doživljal. Prva svetovna vojna mu je dala poseben pečat, da se je po ekspresionistično lotil človeka, družbe in stiske. To so pesmi tesnobe, mraka in groze.
Sicer pa je knjiga Ikarjev sen, ki sta jo uredila Aleš Berger in Ludwig Hartinger, razdeljena v tri poglavja, in sicer: Dokumenti, Rokopisi in Pričevanja.
V	prvem tako spoznamo vse pomembne kose iz pesnikovega življenja. Dokumenti se pričnejo z rojstnim listom in končajo z mrliškim, v katerem je moč prebrati, da je bil pesnik res sila mlad, ko je umrl za meningitisom. Štel je le 22 let, 2 meseca in 9 dni, pokopali pa so ga v Tomaju.
Rokopisi nam izdajajo njegov način pisanja, grafični pogled na njegove pesmi, sicer pa so pomembni dokument, saj so med njimi nekatere najvplivnejše pesmi, ki so prelomnica ne le v njegovem osebnem ustvarjanju, pač pa tudi v širšem literarnozgodovinskem, kot so: Jesen, Negativni total, Nisem sam, Moja pesem, Bori, Slutnja, Ekstaza smrti, Integrali in seveda Kons(i), ki jih je v knjigi veliko. Pogled v rokopise nam pokaže še nekaj - kako širok, razgledan, vsestranski je bil, kako močan je bil njegov izraz, po koliko poteh je pesnil, pa je bil še tako mlad, da vsega skupaj marsikdo skoraj ne more verjeti. Njegovo pesništvo lahko namreč razdelimo v več smeri: na impresionistično, ekspresionistično in konstruktivistično, vse pa kažejo na to, da je dobro poznal zgodovino, filozofijo, naravoslovje, zlasti matematiko.
V	poglavju Pričevanja pa najdemo pomemben študijski dokument, saj gre za razmišljanja in pisanje o Kosovelu nekaterih literarnih poznavalcev. Tako najdemo zapise Bratka Krefta, Josipa Vidmarja, Antona Ocvirka, Alfonza Gspana in dr. Jožeta Mahniča.
Da je to knjiga, ki je nepogrešljiva za učence, dijake, študente in strokovnjake s tega področja, ni potrebno posebej obešati na zvon, je pa dobrodošla tudi pri vseh nas, ki lahko v tem velikem človeku najdemo mnoga spoznanja in resnice. Ob tem pa boste našli še zanimivosti, kot to, da je bil pesnik ob rojstvu dobro razvit, da si je njegova družina nekoč ogledala predstavo cirkusa Charles ali pa še to, da je pesnik nadvse občudoval znamenitega skladatelja Beethovna.
David Bedrač
Literarno kolo • Janja Vidmar - 1
Kako v petem razredu postati junak
Pred nekaj meseci smo dočakali! Mario Galunič se je spet spomnil literarnih ustvarjalcev. Pravzaprav mu gre čestitati, saj je med množico estradnikov gostil tudi vrsto odličnih slovenskih pisateljev in pesnikov. Tako smo lahko med obrazi Slavka Pregla in Toneta Pavčka ali pa priletne gospe Neže Maurer tokrat zagledali tudi obraz pisateljice Janje Vidmar. Sicer malo resnejšega, kot smo vajeni, pa vendar še vedno dovolj »otročjega«, zabavnega in duhovitega.
Ko sem pred leti sedel z njo za klopmi velike predavalnice, sploh nisem vedel, da je prav ona Janja Vidmar, da so se ji takrat na veliko začela odpirati vrata založb, da so otroci in mladi naravnost oboževali njene knjige, njene duhovite, a hkrati napete in marsikdaj pretresljive zgodbe. Bila je preprosta, niti malo ni izstopala.
Pa se je začelo, nekako takole: »Prijatelji Miha, Špela, Polona, Jaka in Tine so na izletu na Bledu zaradi skrivnostnega kovčka nehote zapletejo v mrežo mednarodnih kriminalcev. Zapletom kar noče biti konca. Junaki zgodbe pa vendarle postanejo pravi junaki petega razreda. Kako?«
Seveda! Govorim o eni najbolj priljubljenih mladinskih serij na nacionalni televiziji pred leti in knjigi, ki je sledila priljubljenemu scenariju. Pisateljica ga je napisala leta 1993 in se takrat ustrelila v literarno orbito z vso silo in močjo, njeni ustvarjalni sateliti pa so se množili in množili, otroci in mladi so - in še vedno - zelo pogosto in z velikim veseljem posegali po njenih knjigah.
V njih je namreč ob dobrem poznavanju mladine tudi duhovito približevanje le-tej. Ni kaj, Janja zna! Nič je ne ustavi. Spozna se na vse »finte«, ki jih danes mladi ušpičijo, zna se postaviti v njihov svet, za njihovo oko. Tudi na oddaji Spet doma je povedala, da rada posluša glasbo mladih, da ji in-
Kaj se bere?
ternet ni tuj in podobno.
Junaki petega razreda so na prvi pogled ponovitev že videnega - skupina mladih, skrivnost, akcija, zapleti, dogajanje. Skupno z vsemi podobnimi mladinskimi romani, katerih najtežji plaz je gotovo sprožila znamenita Enid Blay-ton s slavnimi Pet prijateljev in vrsto zgodb, ki jih je nato razvijala in izdala na to temo. Pa vendar je ta knjiga zanimiva, po svoje drugačna, saj je pisateljica zadostila mnogim zakonitostim, ki jih je znala spojiti v napeto in zabavno zgodbo. Tudi na platnicah knjige je moč prebrati vrstice, ki povsem držijo: »Pisateljica Janja Vidmar je to napeto zgodbo spretno napisala v svežem mladostniškem jeziku današnjih osnovnošolcev, bila je napisana tudi za TV-nadaljevanko. Ob prebiranju zgodbe si boste sami, na svoj način, s svojo domišljijopred-stavljali priljubljene junake.«
Junaki so vsi starosti otrok,
Priljubljeno med bralci
Sprehod po več slovenskih knjižnicah bi nam pokazal, kako in koliko berejo slovenski bralci. Pravzaprav ne malo. Ljudje se - mnogi - spet vračajo h knjigi. Internet, film in televizija knjige niso izrinili do te mere, da bi umrla in ne bi več segali po njej. Če pogledamo, kaj ljudje berejo, so naslovi več ali manj jasni, vendar pa brskanje po takih seznamih prinese tudi več presenečenj, ki so naravnost navdušujoča in nadvse zanimiva.
Tako še vedno velja, da najraje berejo otroci in mladi. Knjigo otroci vzljubijo, a je vse odvisno od staršev in kasneje seveda učiteljev, kako bodo knjigo otroku približali, predstavili. Če bo ta zanje nekaj dolgočasnega, zamorjenega, resnega, nekaj, kar ti »jemlje vid« in je sploh brez veze, potem je od otroka težko pričakovati pozitiven odnos do knjige. Zato je izjemnega pomena, kako knjigo približati, saj lahko mladega bralca kaj hitro pridobiš na svojo stran.
Med odraslimi prevladuje trivialna literatura, povezana s filmsko industrijo in zabavo, s čimer še zdaleč ni nič narobe, saj nas lahko tudi taka knjiga bogati, a kar je navdušujoče, je, da najdemo med pogosto izposojenimi tudi mnogo zahtevnejše knjige, take, ki so literarno zahtevnejše in od nas terj'ajo več bralnega napora, a tudi užitka, ko se prebijemo skoznje.
Naslovi se tako menjujejo skozi leta, a nekako ostaja jedro, ki je zadnja leta bolj ali manj brano. Med mladimi izstopajo slovenski avtorji, kot so: Desa Muck, Janja Vidmar, Ivan Sivec in nekateri tuji, odrasli pa posegamo v zadnjem času zlasti po knjigah z bolj fantastično, od realnosti odmaknjeno tematiko, se zatekamo v nove, sanjske svetove in podobno.
Le kdo bi nam lahko zameril, ko pa nam informativne oddaje ne postrežejo več z ničemer drugim kot vojnami, parlamentarnimi in političnimi zdrahami ter ptičjo gripo, ki preži iz zraka?
David Bedrač
ki jim je knjiga nadalje namenjena, govorijo aktualno, slen-govsko, a še vedno v dobro zastavljenem knjižnem jeziku. Janja namreč skrbi tudi za dediščino jezika, morda ne z nekakšno dolgočasno in strogo zbornostjo, ki v romanih za mlade ne vzdrži ali pa zelo težko, marveč z ustvarjalnim, fleksibilnim in tekočim jezikom, ki ga mlad bralec srka in se z njim nedvomno bogati in plemeniti. Pet junakov, in sicer Špela, Miha, Polona, Jaka in Tine, so tako lahko kateri koli otroci te starosti; otroci, ki nosijo glave z bogato domišljijo in svetovi, ki se jim splača prisluhniti. Pa še na nekaj avtorica s temo, ki je seveda skrajno resna, opozori: Otroci danes niso neumna, odvisna, neodgovorna, nesposobna in neuka bitja, kakor to odrasli mnogokrat poudarjajo, temveč marsikdaj delujejo zrelejše od nas odraslih, pa tudi njihovim idejam in pestri domišljiji mi pogosto nismo kos.
Problem nasilja in kriminala, ki je danes še kako pereča tema avtorica predstavi skozi oči petošolcev, kako doživljajo, kako sprejemajo in nenazadnje, kako se spoprijemajo s problemi, kako čutijo, če jim uspe. Prvine torej, ki so lahko dobra popotnica tudi odraslim bralcem, saj že dolgo velja, da mladinski roman ni le za mlade in otroke, temveč tudi za odrasle - da se povrnemo nazaj, da dojamemo, kar smo pozabili in potem nam bo mnogo lažje razumeti otroke in mladostnike.
Njeni prvi in najzvestejši bralci pa so nedvomno otroci, ki jim je spisala še vrsto knjig in zanimivih naslovov. Če trčimo samo ob nekatere od njih: scenariju Junaki petega razreda je sledil še scenarij za nadaljevanko v petih delih z naslovom Moj prijatelj Arnold, temu so sledili Blues za Saro, Princeska z napako, Aknožer, Peklenske počitnice, Vrtiljak čudežev, Klovn iz Strahovske-ga dola in razvpita Debeluška. A marsikdo ne ve, da je Janja izdala tudi dve kriminalki Ameriški prijatelj in Kdo je ubil Emilijo K.? ter zbirko afo-rizmov Pametnejši odneha, kasneje pa se v glavnem posvetila pisanju za mlade.
Naj bo to njeno literarno kolo malo raztreseno, nedosledno, brez pravega reda, kot je na prvi pogled svet mladih. Namenoma ne bom začel na začetku; romanu Junaki petega razreda bom pristavil lonček z danes vse bolj perečo vsebino - položaj otroka v tej hitri, nervozni reki življenja, reki, ki je marsikdaj nabruše-na in ostra, nevarna, reki, ki se histerično preliva in od otrok terja vse mogoče. Govorim o dveh prelomnih naslovih - Princeska z napako in De-beluška.
Kjer koli začeti, vseeno - v obeh primerih gre za mlado osebo, ki se znajde v težkem, brezizhodnem položaju, ki jo premetavajo tokovi sem in tja, a prave rešitve skorajda ni!
Pomislimo, kako se počuti človek, ko mu porušijo dom, ko ga vržejo iz zadovoljitve ene temeljnih potreb, to je potrebe po varnosti, ko se gnezdo razleti, ko svet ni več zavetje, temveč prežeče stvarstvo! Še odraslim je vse to često nedojemljivo, kako naj vse to razume otrok, ki velikokrat to razume celo kot kazen in občutek krivde nosi vselej s seboj. Britko izkušnjo je pisateljica napisala s čutom in objektivnim sočutjem, če je slednje sploh smiselno in mogoče. Za roman je prejela - in to povsem upravičeno! - dve prestižni nagradi: nagrado večernica v letu 1998 in zlato medaljo v italijanskem Trentu leta 1999.
Gre za psihološki spopad otroka s sistemom, za doživljanje izgube, ločevanja, strahu, drugačnosti, zatiranja ^ Občutki, ki marsikateremu danes živečemu otroku niso tuji, temveč ga spremljajo na vsakem koraku.
Preden se poglobim v prejšnji naslov, pa vendarle še nekaj o drugem, prav tako zgoraj zapisanem, o romanu Debeluška. Pisateljica se loti pereče teme, ki je bila še desetletje nazaj precej nejasna, neznana. Problem anoreksije, ki je menda vse pogostejši in ob deklicah zadnje čase zbo-levajo tudi fantje, je še kako resna stvar. Problem, s katerim se ukvarjajo starši, šole, psihologi in psihiatri in še mnogi drugi, a kot nam pisateljica razodene, je temelj v pehanju, v perfekcionistični drži otroka, ki jo ta posname od svojih, marsikdaj nemogočih in preambicioznih staršev. Seveda pa so lahko vzroki tudi drugje, a ne glede na vzrok je tem otrokom še posebej pomembna pozornost, ljubezen, sočutje. Tako roman Debelu-ška ni ukvarjanje z anoreksijo kot tako, temveč je poseganje v vodnjak mlade duše, ki kloni in se drobi pod težo družbenih pritiskov in pritiskov staršev. je knjiga travm, ki lahko privedejo k skrajnemu in bridkemu koncu ^
David Bedrač
Ptuj • Nova cvičkova vojna?
TUdi cviček eden od predvolilnih adutov?
Cviček je eno najbolj poznanih rdečih vin, Dolenjska je po njem še najbolj znana. Gre za suho vino, v največji meri pridelano iz rdečih sort, v manjši meri pa iz belih. Največ je žametne črnine, zatem modre frankinje, od belih sort pa laškega rizlinga, zelenega silvanca in rumenega plavca. Prav to ubrano zlitje sort mu daje izrazitost, ki je tako priljubljena. Po vsebnosti alkohola je lahko vino, ki se odlično prilega k vsem dobrim jedem, zaradi česar mu pripisujejo še poseben gastronomski, pa tudi zdravilni pomen. O tem je veliko pisal dr. Peter Kapš.
Osemdeset odstotkov vsega stekleničnega cvička prihaja na slovenski trg iz Vinske kleti Krško. Slovenski vinski posebnež, dolenjski nabritež, je namenjen ljudem, ki vinu pristopajo dobrovoljno, odprtih misli in brez posebnih predsodkov. Dolenjski posebnež je poleg toskanskega kjantija namreč edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja.
Dolenjcem je dokončno uspelo zaščititi cviček šele 22. februarja leta 2001, ko je državni zbor sprejel novelo zakona o vinu, ki je prinesla zaščito vina z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP). S sprejemom vinske novele pred skoraj petimi leti se je zaključilo obdobje dolgoletnega dokazovanja in prizadevanj dolenjskih ljubiteljev cvička, da je pravi cviček lahko le tisti z desnega brega Save, torej z dolenjskega vinskega območja. Z novelo zakona o vinu je takrat Državni zbor Republike Slovenije končal odmevno cvičkarsko pravdo, s katero so med vina z zakonsko zavarovanim geografskim poreklom vključili tudi dolenjski cviček in kraški teran. Cviček je hotel imeti kot svojo blagovno znamko tudi Mercator, a je boj izgubil.
Na prvi letošnji izredni seji je državni zbor po ponovnem glasovanju zavrnil zakon o vinu, s tem pa tudi dve vinorodni deželi v Sloveniji. Zdravko Mastnak, glavni
enolog Vinske kleti Krško, je prepričan, da je parlament ravnal napačno, saj je cviček že zaščiten kot kočevski medved, zaščiten je že kot okoliš. Tudi v evropski zakonodaji je tako, da je okoliš osnovna entiteta, na njem temelji vsa evropska vinska zakonodaja. Tudi za cviček velja, da na etiketi ne sme biti napisana dežela, odkar je priznano tradicionalno poreklo PTP. Cviček v nobenem primeru ne more izgubiti, četudi bo Slovenija imela dve ali tri vinske dežele. Bolj ali manj poznavalci razmer, tisti, ki poznajo vinogradništvo in vinarstvo, opozarjajo, da zdajšnja razklanost glede vinorodnih dežel v nobenem primeru ne bo prinesla toliko želen večji prodajni oziroma trženjski uspeh slovenskih vin. Dolenjska letno pridela okrog 10 milijonov litrov cvička, od tega ga Krška klet, ki je nosilka konzorcija pridelave cvička z enajstimi pridelovalci, proda okrog 2 milijona litrov. Zadruga Konzorcij cviček, z. o. o., je bila ustanovljena leta 2004. Cviček konzorcija je prepoznan po steklenici z na-vojnim zamaškom, na vsakem zamašku je logotip z napisom Konzorcij cviček in natisnjena številka steklenice.
Cuckovec, fukovec ...
Cviček ni sorta, je vino, ki je posebej zaščiteno, in izraža tradicijo nekega območja. Ni
nastal v grajskih vinogradih, temveč je domena preprostih ljudi, malih vinogradnikov, preprostih dejanj. Cviček je nastal skozi generacije, skozi sto in več let. Prvič se ime cviček pojavi v letu 1887, prej so dolenjsko rdeče vino različno poimenovali, je na prvem januarskem grajskem vinskem večeru povedal glavni enolog Krške vinske kleti Zdravko Mastnak, od cuckovca do fukovca in podobno. Cviček je neverjetno popularen povsod tam, kjer je doma tradicionalni krožnik (domače koline, meso na žaru, v Ljubljani pa ga skoraj obvezno priporočajo in tudi pijejo v enormnih količinah pri klasični srbski hrani. V zadnjem času se je cvičku zgodila tudi Gorenjska, saj skorajda ni planinske koče, ki ga ne bi prodajala. Poda pa se tudi k zelo zahtevni kulinariki. Če je bilo včasih slabo imeti cviček v svoji ponudbi, danes velja za slabo gostilno vsaka tista, ki ga ne ponuja. Stroka je bila pri njegovi uveljavitvi prva violina, potem je sledilo vse ostalo, kar je pospešilo njegovo prodajo in veljavo, da danes lahko govorimo o drugačnem cvičku, ki je bolj piten, bolj gladek, prijeten k hrani. Za glavnega enologa Krške vinske kleti Zdravka Mastnaka pravijo, da je oče modernega cvička. Danes ga zaradi vsega dogajanja okrog dveh ali treh vinorodnih dežel, zaradi česar so vinski zakon poslanci
	
	Fi
	i a t.
Glavni enolog Vinske kleti Krško Zdravko Mastnak In Janez Vrečer na prvem januarskem grajskem vinskem večeru, ko so predstavljali dolenjskega posebneža cvička, je prepričan, da ima cviček že danes eno največjih zaščit, podobno kot velika evropska vina. Že skoraj pet let so pridelava, nega in stekleničenje vpisani v Bruslju kot tradicionalno ime in geografsko poreklo: cviček - Dolenjska. To pomeni, da je čisto vseeno, v katero vinorodno deželo sodi.
državnega zbora na predlog državnega sveta zavrnili, ker bi se morala po prepričanju »populistične« politike zgoditi še tretja vinorodna dežela, spremlja grenkoba, ker se mešajo hruške z jabolki. Gre za nepotrebno demagogijo, ki so jo zakuhali politiki, ki ne poznajo stroke, vinogradništva in vinarstva. »Deset tisoč zidanic na Dolenjskem pomeni tudi 30 tisoč potencialnih volivcev. Stroka je povedala svoje, največja pravna zaščita je okoliš, cviček z dvema vinorodnima deželama ne izgubi ničesar. Nesramno
je zapeljevati malega človeka. Cviček je način življenja za marsikaterega Dolenjca. Ne morem razumeti, kako nekdo hoče delati iz tega politiko. Ne gre prezreti tudi dejstva, da bodo mali pridelovalci kmalu najbolj udarjeni, ko bo novi evropski vinski tržni red neizogibno udaril tudi v Sloveniji. Še enkrat poudarjam, da ima najvišjo pravno zaščito okoliš.«
Politika, ki je v primeru cvička pokazala svoje »neznanje«, pa srečanja na prvem januarskem grajskem vinskem večeru ni zmotila. Spoznava-
nje z vinskim posebnežem Dolenjske je potekalo nemoteno, prijetno vzdušje je za klavirjem pomagala ustvarjati Mojca Slana iz Prvencev, študentka psihologije. Da pa ni vse »kislo«, kar prihaja iz Dolenjske, je pokazalo spoznavanje z modro frankinjo iz Sremiča, ki pooseblja eno zelo lepih vrhunskih rdečih vin.
27. januarja se bo v Grajski kavarni prestavil »Brezčasni Jeruzalem« z gostoma Danilom Šnajderjem in Božom Grabovcem.
MG
Prejeli smo • Kje pa smo mi?! (2)
Markovci • Srečanje modelarjev
(Odgovor na pismo Irene Cvetko, prof. RP, v Štajerskem tedniku 17. januarja 2006, v rubriki: Prejeli smo)
Mestna občina Ptuj je 2005 izdala knjižico, v kateri predstavlja prednostne razvojne projekte Mestne občine Ptuj med 2004 in 2010. Že iz naslova je razvidno, da so predstavljeni projekti opredeljeni kot »prednostni«, župan Ptuja pa tudi v svojem nagovoru v prvem stavku pove (citiram): »Pred vami je dokument, ki predstavlja povzetek razvojnih pogledov in prioritet iz dolgoročnega razvojnega programa Mestne občine Ptuj Ta knjižica nikakor ne zajema vseh predlaganih projektov in prioritet Mestne občine Ptuj, še manj pa projekte, ki so vključeni v dokumentu »Regionalni razvojni program funkcionalno zaključene regije UE Ptuj in UE Lenart«, v katerem je na 19. strani navedenih vseh 5 osnovnih šol MO Ptuj; na strani 156, Program IV, Podprogram IV.1: Zagotavljanje ustrezne infrastrukture za izvajanje izobraževanja in usposabljanja ter izvajanje podpornih dejavnosti na področju razvoja človeških virov, je predvideno investicijsko vzdrže-
vanje v OŠ dr. Ljudevita Pivka.
Zaenkrat je MO Ptuj resnično še edina ustanoviteljica te šole, na prvi redni seji v mesecu marcu bo sprejet Odlok o ustanovitvi javnega vzgojnoizo-braževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka. Člen 7 tega Odloka pravi: »Zavod je ustanovljen za zadovoljevanje vzgojnoizobraževalnih potreb otrok s posebnimi potrebami za šolski okoliš, ki obsega območje občin: Mestna občina Ptuj, Des-trnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Maj-šperk, Markovci, Videm, Zavrč in Žetale.« To pomeni, da bodo vse omenjene občine ustanoviteljice te osnovne šole. Novo stanje je posledica podpisane delitvene bilance med občinami, nastalimi iz bivše Občine Ptuj.
Toliko v pojasnilo tistim, ki problematike ne poznajo v podrobnosti. Kako pa v bodoče?
Popolnoma se strinjamo, da je potrebno nekaj storiti, toda ne samo s stavbo, ampak tudi z načinom vključevanja teh otrok v družbo, in sicer na način, ki ne bi več tako ostro ločeval otrok s posebnimi potrebami od sovrstnikov. MO Ptuj se najbolj nagiba k skandinavskemu modelu,
kjer šole s prilagojenimi programi niso fizično ločene od ostalih šol in kjer v določenih programih sodelujejo prav vsi otroci. To je verjetno najučinkovitejše izvajanje načela »VSI DRUGAČNI - VSI ENAKOPRAVNI«. Seveda pa bodo o tem morali svoje povedati tudi strokovnjaki. Pozvali bomo Društvo ravnateljev ptujskega področja in jih povprašali za strokovno, pa tudi programsko mnenje.
Zdi se nam in veseli smo, da je knjižica, ki je sprožila ta pogovor, na neki način le dosegla svoj namen. Kajti, da povzamemo besede župana (citat): »(Si) želimo, da bi vsebina (tega) dokumenta postala predmet vaših razmišljanj. Veseli bomo vaših mnenj in predlogov Sami namreč ocenjujemo, da je sprejeti dokument le skupek strateških usmeritev, kijih je potrebno prilagajati sprotnim zahtevam vsakodnevnega življenja«. Lepo bi bilo, če bi prihodnjič podali tudi svoje rešitve in konstruktivno razmišljanje. Tanja Ostrman Renault, predstavnica za stike zjavnostmi in mednarodne odnose
Pozimi kar v dvorani
Vsako leto, drugo soboto v januarju, se modelarji dobijo v telovadnici Osnovne šole Markovci, kjer že tradicionalno poteka srečanje ptujskih modelarjev in modelarjev iz drugih društev. Organizatorja tekmovanja sta Vinogradništvo in vinarstvo Turčan ter Modelarsko društvo Aviotech.
Letos se je zbralo 27 modelarjev iz Slovenije in Hrvaške. V letošnjem, že enajstem srečanju, so bile izpeljane tri tekme: dve s papirnatimi modeli, klasična in menedžerska, ter ena z jadralnimi drsalci (gliderji) - modelčki, narejenimi iz balse, maksimalne velikosti 150 mm. Tekma je bila zabavnejše narave, čeprav je bilo tekmovalno vzdušje čutiti od začetka do konca.
Mladi modelar Grega Urbančič je odmore popestril z letenjem z radijsko vodenimi modeli in pokazal izjemno spretnost upravljanja modela na tako majhnem prostoru.
V zimskem času letenje na prostem zaradi nizkih temperatur ni najprijetnejše, zato se modelarji raje zadržujejo v delavnicah, kjer snujejo in ustvarjajo nove modele za prihajajočo sezono. Takšno srečanje omogoči izmenjavo idej
in izkušenj za nadaljnje delo.
In še rezultati: klasična tekma: 1. Irena Prelog; 2. Grega Urbančič; 3. Damir Kosir; me-nedžerska: 1. Damir Kosir; 2.
Irena Prelog; 3. Boris Urbančič; jadralni drsalci - gliderji: 1.
Damir Kosir, 2. Vinko Marhl, 3. Matjaž Marhl.
Anja Prelog
ik
Foto: arhiv MD Aviotech
Prva trojica v klasični tekmi: Grega Urbančič, Irena Prelog, Damir Kosir
Foto: MG
petek • 20. januarja 2006
Oglasi in obvestila
StajerskiTnïïOK 29
Mali oglasi
STORITVE
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak. si.
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507._
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol. net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
NA PTUJU ODDAM enosobno opremljeno stanovanje. Tel.: 051 356 346.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finan~no svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomo~ pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finan~ni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
i
RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in društva. Nataša Mernik s.p. , Štuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031
873-769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splošno kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Dušan, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
SPOŠTOVANI KMETOVALCI! V skrbi za čistejšo naravo smo vam pripravili ugodnejšo ponudbo umetnih gnojil v rinfuzi (pakirano v jumbo vrečah po 1200 kg) po občutno nižjih cenah od 50-kg PVC vreč. Prihranite lahko tudi do 5.000,00 SIT na tono. Naročila in inf. v prodajalni POLJE-DOM, d. o. o., poslovalnica Kidričevo, tel. 799 00 85.
sinus ne
LUNAi
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in kune!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
INSA^
DELO
NESNICE, rjave, grahaste pred nesnostjo in kletke za nesnice. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01._
KUPIM bikce simentalce od 100 do 150 kg. Tel. 031 443 117._
PRODAM drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
PRODAM solčavsko jezerske ovce z mladiči in plemenskega ovna, starega leto in pol. Tel. 764 58 21 ali 031 438 732.
KUPIM gozd v okolici Ptuja, oddaljenost do 15 km. Tel. 041 441 954.
JABOLKA za ozimnico sorte jona-gold in idared prodajamo. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM slamo v balah ter seno v okroglih balah, zgrabljalnik za seno, delovna širina 2,80 m, znamke Rau, ter roto brano s paker valjem in vmesno hidravliko, delovna širina 3 m, znamke Rau, in trosilec umetnega gnoja, 800 kg, znamke Rau. Tel. 031 251 967.
PRODAM tri 150-kg prašiče za zakol. Tel. 757 05 21._
BELE KOKOŠI in peteline, težke od 4 do 5 kg, po 700 SIT za žival. Naročila na tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM telico simentalko, brejo 7 mesecev. Telefon 745 70 31.
KUPIM bučnice. Pridem na dom. Telefon 041 730 866.
PRODAM prašiča domače reje. Telefon 02 764 07 61, 031 482 628.
PRODAM prašiče domače reje, težke okrog 150 kg. Telefon 041 875 779.
PRODAM drva z dostavo. Telefon 041 544 270._
PRODAM večjo količino sena in otave za govedo v štirih oglatih balah. Telefon 02 751 26 21._
KUPIMO bikce in teličke simentalce ter kravo za zakol. Telefon 041 263 537.
PRODAM pujske. Marija Kukec, Muretinci 5, 2272 Gorišnica, Telefon 740 86 02.
NEPREMIČNINE
ZAPOSLIMO dva zidarja in gradbenega delavca. Miran Tajhman, s. p., Štuki 29 a, Ptuj. Inf. na tel. 041 730 815.
MOTORNA VOZILA
DAEWOO Nubira 1,6, letnik 97, ohranjen, prodam za 460.000,00 SIT. Tel. 031 654 863._
PRODAM renault 19 chamade 1,7, letnik 90, kov. siv, zimske in letne gume, radio, ohranjen, reg. do 18. 1. 06, 135.000 km, nov izpušni lonec z garancijo. Cena 230.000 SIT. Tel. 041 574 120.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.

Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
DO 45% ZNIŽANJE avtoplaščev. Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
Iffi
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRAIA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst
IvanArnušsp.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ TeL: 02ff8W)0-81, Gsm: 041/390-576
RAZNO
UPOKOJENEC, 79 let, želi spoznati žensko za preživljanje jesenskih dni, iz okolice Slovenskih goric ali okolice Ptuja. Stara bodi od 70 let naprej in se oglasi na telefon 041 496 559 od 13. ure naprej.
SLIKE Albina Lugariča, olje, zima, l. 1972, prodam. Tel. 041 518 112.
«lože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci TbI: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
TOP 3: zazidljive parcele: Ptuj, 645 m2, za 10 mio, ID 682; Krčevina pri Vurbergu, 648 m2, za 6 mio, ID 615; Kukava, 800 m2, za 2,5 mio, ID 574. Informacije na 7777 777, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj._
PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem ali prodam. Tel. 051 336 307.
KUPIM parcelo relacija Ptuj-Trnovsk-a vas. Telefon 041 884 841._
PRODAM hišo v Njivercah pri Kidričevem. Telefon 772 28 71.
nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
PRODAH/IO vogalno vrstno hišo PTUJ Center, 400 m2 površ. +194 m2 zemlj., v pritličju posl. prostor, etaža in urejeno podstrešje, odlična lokacija, takoj vseljiva: CENA: 55,000 mio SIT (šifra 861)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s . s i
INSAd.o.o.. Mariboreka cesta 40. Šentilj v SI.Goricah
DOM-STANOVANJE
ENOSOBNO stanovanje, 42 m2, dam v najem, v novem bloku v Kidričevem. Tel. 771 73 01._
STANOVANJE, 1,5-sobno, v Ptuju v Arbajterjevi ulici, prodam. Telefon. 051 424 600.
Občina Podlehnik objavlja na podlagi 45. člena Uredbe o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03) in sklepa Občinskega sveta Občine Podlehnik, sprejetega na 11. seji dne 10. 3. 2005
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za prodajo nepremičnin na območju občine Podlehnik
I.	Prodajalec: Občina Podlehnik, Podlehnik 21, 2286 Podlehnik, telefon 02/7884060, faks: 02/7884065
II.	predmet prodaje in izhodiščna cena: 1. Zazidana stavbna zemljišča:
•	Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem na Gorci 88 - parc. št. 166.S, k. o. Gorca, stavbišče s stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje v izmeri 719 m2, po izhodiščni ceni 3.500.000,00 SIT
•	Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Dežnem 36 - parc. št. 96/9, k. o. Dežno, stanovanjska stavba z dvoriščem in gospodarskim poslopjem v izmeri 747 m2, po izhodiščni ceni 3.000.000,00 SIT - stanovanjska hiša je zasedena z najemnikom za nedoločen čas.
III.	Pogoji sodelovanja: Ponudbo za nakup zemljišča lahko dajo fizične in pravne osebe, ki položijo varščino v višini 10 % izhodiščne cene posamezne nepremičnine na TRR Občine Podlehnik pri Banki Slovenije, št. 01372-010017567, s pripisom »Varščina za nakup nepremičnine«. Prodajalec plačane varščine ne bo obrestoval. Ponudnik mora ponuditi izhodiščno ali višjo ceno.
IV.	Vsebina ponudbe: Ponudba mora vsebovati točen naziv in naslov oz. sedež ponudnika, navedbo zazidanega stavbnega zemljišča, za katerega je ponudnik zainteresiran, in ponujeno ceno. Ponudbi mora biti priloženo:
•	potrdilo o plačilu varščine,
•	fotokopija izkaznice za fizične osebe,
•	izpisek iz sodnega registra pravne osebe oz. za samostojne podjetnike priglasitev pri pristojnem davčnem uradu,
•	potrdilo davčne uprave o ID za DDV oz. davčno številko, matično številko in številko TRR ter enoto banke za primer vračila varščine,
•	pisno izjavo o strinjanju s pogoji javnega razpisa.
V.	Plačilni in ostali pogoji prodaje: Nepremičnine se prodajajo po sistemu videno-kupljeno. Ponudnik je vezan na ponudbo še 60 dni po poteku roka za oddajo ponudbe. Izhodiščna cena vsebuje DDV, ne pa davka na promet nepremičnin in ostalih stroškov. Kupec plača vse davščine v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost in Zakonom o davku na promet nepremičnin, stroškov pri notarju ter zemljiškoknjižnega prenosa lastništva. Tečaj EUR bo veljal po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v 30 dneh po prejemu poziva prodajalca. Plačilo se opravi v roku 8 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe na TRR Občine Podlehnik, pri čemer se varščina šteje v kupnino. Če izbrani ponudnik ne sklene kupoprodajne pogodbe oz. odstopi od pogodbe ali če ne plača kupnine v predpisanem roku, ima prodajalec pravico odstopiti od pogodbe oz. razdre že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. V vseh primerih iz prejšnjega stavka se varščina kupcu ne vrne. V tem primeru lahko prodajalec sklene pogodbo z naslednjim najugodnejšim ponudnikom brez novega razpisa. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v 8 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb. Nepremičnina preide v last in posest kupca po plačilu kupnine in vseh ostalih stroškov. Prodajalec si pridržuje pravico, da z nobenim prijavljenim ponudnikom ne sklene pogodbe, oziroma lahko začeti postopek ustavi kadarkoli do sklenitve pogodbe, pri čemer ponudnikom ne priznava stroškov v zvezi s pripravo ponudbe.
VI.	Postopek: Ponudniki svoje pisne ponudbe v zaprti kuverti pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo osebno do vključno 20. februarja 2006 na sedež Občine Podlehnik, Podlehnik 21, 2286 Podlehnik z oznako »NE ODPIRAJ - ponudba o nakupu zemljišč« s pripisom zgoraj navedene zaporedne številke pri posamezni vrsti nepremičnine. Osebno prinesene ponudbe je treba do navedenega datuma do 14. ure oddati v sprejemni pisarni Občine Podlehnik.
VII.	Javno odpiranje ponudb: Pravočasno prispele in na zaprti kuverti pravilno označene ponudbe bo javno odprla in pregledovala komisija, in sicer v torek, 21. februarja 2006, ob 9. uri na sedežu Občine Podlehnik. O izidu javnega zbiranja ponudb bodo ponudniki pisno obveščeni v roku 8 dni od dneva javnega odpiranja ponudb.
VII. Merila za izbor najugodnej{ega ponudnika: Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je cena. V primeru enakih ponudb se bo med ponudniki opravila javna dražba.
IX. Dodatne informacije in ogled: Kontaktna oseba je Miran Krajnc, ki v času uradnih ur daje informacije na sedežu Občine Podlehnik ali na telefonu št.: 02/7884067.
Občina Podlehnik Občinska uprava
Petek, 20. januar
16.00
18.00 19.00
19.30
Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, Pravljična ura in ustvarjalna delavnica
Gorišnica, dvorana, dobrodelni koncert za otroke vrtca Dornava Dornava, dom krajanov, območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, Pozdrav sosedu, 1. del Maribor, SNG, Opera za tri groše, StaDvo, za abonamje Drama vikend 1, 2, 3, 4, 5 in izven 19.30 do 21.00 Ormož, prostori Gimnazije, odbojka 20.00 Ptuj, KPŠ, Navtični potopisni večer, gosta večera bosta Andraž
Mihelin in Kristian Hajnšek -	CID, pripravljamo praznovanje rojstnih dni za otroke od 6. do 11.
leta, z animatorji, dodatne informacije na telefon 780 55 40.
Sobota, 21. januar
8.30 do 11.00 Ormož, jedilnica Doma za starejše občane, Muzejska
delavnica za otroke 9.45 Podgorci, zbiranje pred dvorano, Vincencovanje s pohodom v Zamušanski Vrh
10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke in starše, otroci
si bodo ob pomoči staršev izdelali topel šal 10.00 Ptuj, CID, začetek tečaja španščine 15.00 Bratislavci, smučišče, dnevno-nočna tekma, veleslalom 18.00 Podvinci, v prostorih gasilskega doma, 59. občni zbor PGD Pod-vinci
18.00 Muretinci, v vaško-gasilskem domu, 72. redni občni zbor PGD Muretinci
19.00 Vitomarci, dvorana, premiera komedije, Podnajemnik, predstava KUD Vitomarci
19.00 Maribor, SNG, Rigoletto, VelDvo, za abonma Opera sobota in izven
19.00 Hajdoše, dvorana PGD, območna revija pevcev ljudskih pesmi in
godcev ljudskih viž, Pozdrav sosedu, 2. del 19.30 Maribor, SNG, Opera za tri groše, StaDvo, za abonmaje Drama
vikend 6, 7, 8, 9, 10 in izven 21.00 Ormož, prostori Hotela, vinoteka, Karaoke
Nedelja, 22. januar
10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke in starše, otroci si bodo ob pomoči staršev izdelali topel šal Dolena, vinograd stare domačije Franca Pajnkiherja na bregu, vinogradniška delavnica Rez vinske trte, delavnico bosta vodila specialista za vinogradništvo iz KGZ Maribor inž. Roman Štabuc in iz KGZ Ptuj inž. Andrej Rebernišek
Maribor, Narodni dom, Muzikalčkov zaklad, VelDvo, red Kekec in izven
Maribor, SNG, Rigoletto, VelDvo, za abonma Opera popoldanski in izven
Vitomarci, dvorana, komedija, Podnajemnik, predstava KUD Vito-marci
Ptuj, KPŠ, projekcija filma, Skupna varnostna cona Maribor, Narodni dom, Jamski človek, VelDvo, za izven
11.00
17.00
17.00
18.00
20.00 20.00
Ponedeljek, 23. januar
18.30 do 20.00 Ormož, prostori gimnazije, dvoranski hokej 20.00 Maribor, Narodni dom, Get Famos or Die Trying. Elizabeth 2, MalOd, red Črni in izven
TV PTUJ
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Novoletni Video-meh, 2. del. Nastopajo: Nuša Derenda, Čuki, Modrijani, Vandrov-ci, Boris Kopitar in Viktorija, Slapovi. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
KINO Ptuj
Od petka, 20. januarja, do nedelje, 22. januarja, ob 18.00 Jamski stvor. Ob 20.00 Kot v nebesih.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 20. januar, ob 15.30 Mali pišček. Ob 16.10, 18.20, 20.30 in
22.40 Cmok cmok, bang bang. Ob 17.25, 19.10, 20.50 in 22.30 Uglaševanje. Ob 17.30, 19.40, 21.50 in 00.00 Žaga II. Ob 16.25, 18.55 in 21.30 Marinec. Ob 16.50, 19.00, 21.10 in 23.20 Norčije z Dickom in Jane. Ob 16.05 Srečkolov. Ob 17.20, 19.30, 21.40 in 23.50 Megla. Ob 16.00 in 18.10 Prekletstvo Strahouhca. Ob 18.15, 21.00 in 23.40 Zvesti vrtnar. Ob 21.20 in 23.30 Kot v nebesih. Ob 17.00 in 20.40 King Kong. Ob 20.20 in 22.45 Nova v družini. Ob 15.40 in 18.30 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara.
Sobota, 21. januar, ob 13.30 in 15.30 Mali pišček. Ob 14.00, 16.10, 18.20, 20.30 in 22.40 Cmok cmok, bang bang. Ob 14.05, 15.45, 17.25, 19.10, 20.50 in 22.30 Uglaševanje. Ob 17.30, 19.40, 21.50 in 00.00 Žaga II. Ob 14.30 Čarovnik Howl in gibljivi grad. Ob 13.55, 16.25, 18.55 in 21.30 Marinec. Ob 14.40, 16.50, 19.00, 21.10 in 23.20 Norčije z Dickom in Jane. Ob 13.45 in 16.05 Srečkolov. Ob 17.20, 19.30, 21.40 in 23.50 Megla. Ob 13.50, 16.00 in 18.10 Prekletstvo Strahouhca. Ob 18.15, 21.00 in 23.40 Zvesti vrtnar. Ob 21.20 in 23.30 Kot v nebesih. Ob 17.00 in 20.40 King Kong. Ob 20.20 in 22.45 Nova v družini. Ob 12.50, 15.40 in 18.30 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Ob 14.00 Roboti.
Nedelja, 22. januar, ob 13.30 in 15.30 Mali pišček. Ob 14.00, 16.10, 18.20 in 20.30 Cmok cmok, bang bang. Ob 14.05, 15.45, 17.25, 19.10 in 20.50 Uglaševanje. Ob 17.30, 19.40 in 21.50 Žaga II. Ob 14.30 Čarovnik Howl in gibljivi grad. Ob 13.55, 16.25, 18.55 in 21.30 Marinec. Ob 14.40, 16.50, 19.00 in 21.10 Norčije z Dickom in Jane. Ob 13.45 in 16.05 Srečkolov. Ob 15.10, 17.20, 19.30 in 21.40 Megla. Ob 13.50, 16.00 in 18.10 Prekletstvo Strahouhca. Ob 18.15 in 21.00 Zvesti vrtnar. Ob 21.20 Kot v nebesih. Ob 17.00 in 20.40 King Kong. Ob 20.20 Nova v družini. Ob 12.50, 15.40 in 18.30 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara.
Ponedeljek, 23. januar, ob 15.30 Mali pišček. Ob 15.35 in 17.50 Cmok cmok, bang bang. Ob 17.25, 19.10 in 20.50 Uglaševanje. Ob 17.30, 19.40 in 21.50 Žaga II. Ob 16.25, 18.55 in 21.30 Marinec. Ob 16.50, 19.00 in 21.10 Norčije z Dickom in Jane. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Megla. Ob 16.00 in 18.10 Prekletstvo Strahouhca. Ob 16.45 in 21.55 Zvesti vrtnar. Ob 21.20 Kot v nebesih. Ob 17.00 in 20.40 King Kong. Ob 20.20 Nova v družini. Ob 15.40 in 18.30 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Ob 19.30 Legenda o Zorru. Ob 20.00 Njegovi tastari.
30 ŠtajerskiTEUHlK
Poslovna in druga sporočila
petek • 20. januarja 2006
/CIDv AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo ly\r<š Tel.: 02/799 04 30 VlLy Faks: 02/799 04 31
©caiDso m "m/M m
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Traionova 1, Ptui (ob Moribonki cerii), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
UGODNA POSOJILA^
[C02/2280n0
SollSd...a 1
Razlagova 24, Maribor]
KARATE-DO KLUB PTUJ| ^
TAl JI QUAN
Tradicionalna kitajska telovad^^
Karate-do klub Ptuj vpisuje v začetni tečaj Tai či čuana, vsak torek ob 20.30 uri nad tribuno nogometnega igrišča Drava Ptuj, v ritmični dvorani. Mesečna vadnina znaša 3.800,00 SIT, k vadbi pa se lahko priključite brez predhodne prijave.
Ostale informacije: 041 699 639
NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo@siol.net www.belcont.si
Energijsko varčno okna
PVC, LES, ALU.
okna vrata senčila strešna okna zimske vrtove garažna vrata Izolacijske steklene fasade in industrijska vrata.
DANA BESEDA OBVEZUJE

ercator
MercatorSVS, d.d. Ptuj
OBVESTILO KUPCEM!
Mercatorjeve dežurne prodajalne ob nedeljah v mesecu januarju 2006
SP VELIKA NEDELJA
Mihovci 10, Velika Nedelja Dežurna samo; 22.1 ■ 2006
od 8- do 12. ure!
SP PANORAMA in
Vlčava 49, Ptuj
SP BOGOZNICA
Slovenskogorlška 15, Ptuj
Datumi dežurstira; 22.1. in 29.1. 2006
Od 8. dO 12. ure!
^ ftíexewXwnajboljši sosed ^
Rabljena vozila
		NA
TIP	LETNIK	MESEC
		SAMO
CLIO 1,2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE	2004	30.188 SIT
FORD 6ALAXY 1,9 TOI	2000	45.023 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1.9 DC1100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1,4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1,6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2.5d MTR
1999
28.331 SIT
Viiina msediega obroka Je izrabinana na podlagi kredita dm mb NOM 7.45 na dobo 84 mesecev.
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za dolojlena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
BMW 5231	1996	1.460.606	SREBRN
CnRDENXSARA 1,61 SK KAKAV.	2D01	1.650.606	KOV. SIVA
C[in0ENXSARAPICAS02,0HDI	2062	2.290.606	KOV. SIVA
CITROEN C31,1	2604	1.960.606	KDV.SV.MDDRA
FIATDUCATa2,8D	2060	1.980.606	BEIA
FORD FOCUS 1,6 IKARAV.	2062	1.896.606	SREBRN
FORD MONOE01,816VLIMUZ.	2601	1.980.606	KDV.ZIATA
HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS	1997	650.606	KOV. ZELENA
MAZDA DEMI01,4 i SP	2060	1.170.606	SREBRN
OPEL ASTRA 1,616VLIMUZ.	1999	1.420.606	KOV. ČRNA
OPEL VECTRA 1,616VLIMUZ.	1999	1.340.606	SREBRN
RENAULT MEGANECABRIO	2060	1.950.606	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDIKARAV.	1995	760.606	KOV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDIUMUZ.	1999	1.696.606	BEIA
VW PASSAT 1,9 TDIKARAV.	2062	2.720.606	KOV. MODRA
Na zalogi preko 40 vozil.
jZimn še trnju!
POSKRBITE,
DA VAM BO TOPLO!
Sezonska razprodaja štedilnikov, peči, električnih radiatorjev
15% POPUST
za štedilnike na trda goriva Fekonja za štedilnike na trda goriva Plamen
10% POPUST
za kamine, oljne peči, kalorlferje, plinske peči, el. radiatorje
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogoiniska 7, tel; 02/749 18 00
mm
imljaza
sac(Jarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• pmogo
V januarski številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med
ostalim preberete o škrlupu pri jablani, obremenitvi pri sorti chardonnay, o rezi vinske trte, v prilogi Vrtnine pa o ekološki pridelavi paradižnika.
Revija Sad - 17 let z vami. Naročiia: 040 710 209.
r d.=
www.smlgoc.si
SALON
POHliTVA
SPUHLJA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Fails: 02/ 775 41 05
iCLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-588
Izdelujemo In montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski Izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske In stropne obloge
-	laminati, lesene stopnice
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
www.tednik.si
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Nogometni klub Ptuj
Čučkova ulica 7, 2250 Ptuj
razpisuje prosto delovno mesto za
marketing - piar.
Pogoji so:
-	komunikativnost,
-	zaključena sedma stopnja ekonomske smeri ali marketing,
-	znanje angle{~ine in nem{čine.
Pro{nje po{ljite na sedež kluba, Nogometni klub Ptuj, Čučkova ulica 7, 2250 Ptuj, v osmih dneh po objavi oglasa.
VIDEOTEKA
n.
Potrčeva : tel.&faks: 02 775-09-61
Tovarniška 7, Kidričevo, telefon: 031 709 432
RAZPRODAJE
nLMOV NA DVD IN VHS že od 500 StT da||el
PRAZNUJE
15 LET
zato vam od 15.1.06 do 15.2.06 podarjamo
15% POPUSTA
NA IZPOSOJO
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	
RENA[]IXMEGANE1,4RL	1996	640.000	KOV. VIŠNJA
OPEL ASTRA 1,416V COUPE	1999	1.170.000	KOV MODRA
VOLKSWAGEN POLO 1,7 SOI	2000	1.280.000	MODRA
RENAUIIMEGANE 1,6 l6V KARAV.	2004	2.960.000	KOV VIN. RDEČA
8ENAI]IIMEGANE1,4ERN	1999	995.000	KOV MODRA
DAEWOO NEXIA 1,5 IGL	1996	380.000	KOVZLAft
MERCEDES BENZ A160	1999	1.860.000	RDEČA
PEUGEOT 206 2,0 HDI	2002	1.780.000	KOV ČRNA
FIAI PUNTO 55 SOLE	1999	690.000	KOVVIJOLA
CITROEN XSARA PICASSO 1,61	2000	1.840.000	KOV MODRA
MERCEDES BENZ A160	1998	1.680.000	BELA
VOLKSWAGEN SHARAN 1,8 T	1998	1.560.000	KOV SREBRNA
SEAT IBIZA 1,4	2003	1.630.000	RDEČA
SEAT IBIZA 1,0	2000	1.220.000	KOV MODRA
FORD FOCUS 1,616V	2003	2.260.000	KOV SREBRNA
MAZDA 323 C 1,51	1996	780.000	KOV ČRNA
RENAUH CUO 1,416V DYNAMIQUE	2001	1.440.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 2061,1 XR	2000	1.320.000	KOV SIVA
8ENAUIX lAGUNA 1,9 DO EXR KAR.	2002	2.550.000	KOV MODROVI[.
8ENAUIX MEGANE SCENIC 1,9 RXE	2000	2.250.000	KOV SREBRNA
CTTROEN XSARA 1,41 COUPE	2000	1.400.000	KOV VIŠNJA
PEUGEOT 3061,6 BREAK	2001	1.620.000	KOV SV MODRA
FIAP PUNTO 1,2 SX	2001	1.150.000	RDEČA
SEAT LEON 1,4 SIGNO	2001	1.970.000	RDEČA
FL«rMAREAl,616VSX	1997	780.000	KOV SREBRNA
FUT PUNTO 55S	1999	745.000	KOV 7M,RNA
AUDI A41,9 TDI	1998	1.850.000	ČRNA
RENAUH MEGNE COUPE 1,6 l6V	2000	1.490.000	KOV MODRA
RENAUH MEGANE COUPE 1,6 e	1996	790.000	KOV MODRA
FUT PUNTO 1,2 l6VACnV	2002	1.350.000	KOV SREBRNA
RENAUIX THAUA 1,4 EXPRESSION	2002	1.190.000	RDEČA
RENAUIX MEGANE 1,616V	2005	3.240.000	KOV ČRNA
petek • 20. januarja 2006
Oglasi in objave
StajerskiTnïïOK 31
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
TORKOVO IZDAUO
». ui
RETKOVO IZDAUO
DO ČETTRTKA ZJUTRAU DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Končal svoje kratko si življenje in dotrpel tudi grenko si trpljenje, odšel si tja, kjer ni več gorja.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 21. januar 2005, ko nas je za vedno zapustil dragi
Ivan Bauman
IZ PODLOŽ 32, PTUJSKA GORA
Hvala vsem za vse.
Vsi tvoji najdražji
Tu se srečujemo živi in mrtvi, tu si povemo, kar duše teži, žive in mrtve.
(T. Kuntner)
SPOMIN
V nedeljo, 22. januarja, mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila draga sestra in botrca
Ana Kolar
IZ LESJA 2
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete sveče.
Brat Janko z ženo Pavlo in nečakinja Tatjana
z družino
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
SPOMIN
19. januarja 2006 mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi
Franci Krajnc
IZ TRŽCA 40
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, podarite cvet in prižgete svečko.
Mama in sestri in ostali, ki ste ga imeli radi
Ko pride čas, trenutek slovesa, takrat se vse umiri, ostane tišina.
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Hojnika
IZ DORNAVE 129/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo Domu upokojencev Ptuj, DU Dornava, govornici ge. Slavici, molilki ge. Mariji, organistu, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma.
Žalujoči: vsi njegovi
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, od 8. do 12. ure Lejla Kusanovič, dr. dent. med.
v ZD Ptuj
mm
VETKilNdliV'sHSKI sË î PRIHODNOSTV'iNGELSKIH KARTAH t^ PRIHODNOSVCIGANSKIHKARTAH ^ PRIHODNOSTVIGRALNIHKARTAH !
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
www.tednik.si
že leto dni v grobu spiš, v najinih mislih še živiš, spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares ne boš odšel, dokler bom jaz, boš z mano ti. Le lučka vedno ti gori in rožica ti grob krasi,
a če bi tebe solza obudila,
ne bi tebe, dragi ati, črna zemlja krila.
V SPOMIN
19. januarja je minilo eno leto žalosti, ko si naju mnogo prerano in za vedno zapustil, dragi ati in fant
Franci Krajnc
IZ TR@CA 40
1975 - 2005
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žalujoča: sin Denis in punca Brigita
Nenadoma si se odločil... Tvoje neizpete sanje vztrajno želijo v tisti večni dan. Vanj si vstopil z glasom zvona in s krvavo perutjo skalnega petelina.
IN MEMORIAM Vlado Viher
21. januar 1996 - 21. januar 2006
Hvala vsakemu, ki z lepo mislijo postoji ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Rada si živela, iskreno ljubila, znala si delati in potrpeti, sedaj pa si v svetu tišine, kjer ni trpljenja, ne bolečine.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče
Ljubice Lacko
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 90
Zahvaliti se želimo Patronažni službi v Ptuju, zdravstvenemu osebju bolnišnic v Ptuju in Mariboru, ki so ji nesebično nudili zdravniško pomoč in lajšali bolečine. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, nam izrekli ustno ali pisno sožalje in jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena zahvala godbeniku za odigrano Tišino, govornicama Ljubici Suligoj in Mariji Sumandl za tople besede ob slovesu, pevcem Društva upokojencev Rogoznica za občuteno odpete žalostinke in Pogrebnemu zavodu Komunalnega podjetja Ptuj za opravljene storitve.
Njeni najdražji
Mama, ni te več na pragu, ni te več v hiši.
Nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
SPOMIN
V torek, 17. januarja, je minilo 5 let, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča in stara mama
Marija [migoc
IZ GRADIŠČA 3, ZG. LESKOVEC
Grenko je spoznanje, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečo in počastite spomin nanjo.
Tvoji najdražji
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni.
V SPOMIN Zlatki Merc
IZ PTUJA
Boleč in žalosten je spomin na 17. januar 2005, ko sva te za vedno izgubila, draga zaročenka in mamica. Hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate sveče in prinašate cvetje, ki krasi grob prerani.
Žalujoči: Jože in Natalija ter tudi njeni najdražji
Odšel na pot si brez slovesa, tja gor v nebo do njega, ki čaka duše lahke kot peresa, da mir jim večni da z neba.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi
Ludvika Srdin{ka
IZ DEŽNEGA PRI PODLEHNIKU 1/C
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje, sveče in dobre misli. Se posebej hvala družinam Feguš, Toplak in Plajnšek za pomoč v teh težkih trenutkih, p. Janezu Ferležu za opravljen obred in sv. mašo zadušnico, sosedu Petru za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali.
Žena Irena, sin Branko, hčerki Danica in Vera z družinami
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še vedno živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Franca Kolari~a
IZ FORMINA 10 A, GORIŠNICA
1933 +2006
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani: sorodnikom, prijateljem in znancem. Prav iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste prišli od blizu in daleč in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo PGD Formin in ostalim gasilskim društvom, govornikoma Ivanu Kelencu in Robiju Marinu, pevcem, g. župniku in podjetju Mir. Hvala vsem za izrečena sožalja in besede sočutja, za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter dar cerkvi. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Ptuj • Uresničevanje pogodbe za Gajke
Napovedan sprejem aneksa umiril duhove
46. seja sveta MČ Jezero, ki je bila 16. januarja, je bila napovedana že dober mesec prej. Za konec decembra lani je bila tudi napovedana »zapora« CERO Gajke, če ne bodo dobili odgovorov od MO Ptuj na vprašanja, ki zadevajo uresničevanje pogodbe, ki sta jo oktobra leta 2002 podpisala takratni župan MO Ptuj Miroslav Luci in Marija Cvetko, takratna predsednica sveta MČ Jezero.
Ker so krajani tega območja sprejeli v svoje okolje deponijo, naj bi v zameno dobili v krajšem roku kot sicer številne infrastrukturne objekte v vrednosti 1,5 milijarde tolarjev. Pri uresničevanju pogodbe pa vse ne gre tako, kot je bilo zapisano, predvsem se odmikajo roki, krajani zaradi tega bolj ali manj upravičeno izražajo dvom, ali bo pogodba sploh realizirana, pojavljajo pa se tudi nove zahteve. Na ponedeljekovi seji, MO Ptuj so zastopali župan dr. Štefan Čelan, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj Janko Širec, direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar in namestnica predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar, so dobili vrsto odgovorov, ki so jih postavili na 38., 39. in 43. seji sveta četrti, pogledali pa so tudi v proračun MO Ptuj v delu, ki se nanaša na postavke iz pogodbe za Gajke. Napovedan sprejem aneksa je umiril duhove.
Največkrat postavljeno vprašanje v zvezi z Gajkami je bilo v zvezi s koncesionarjema. Iz pogodbe izhaja, da bosta dva, eden za zbiranje odpadkov na terenu, drugi za upravljanje deponije. Izbirala pa se bosta na javnem razpisu. Čisto mesto, ki se sedaj ukvarja z ravnanjem z odpadki, dejavnost upravlja še vedno na podlagi več kot desetletje stare pogodbe. V tem trenutku so zadeve tako daleč, da bo že v februarju ali marcu prišlo do razpisa koncesije. Na razpis se bo zagotovo prijavilo tudi podjetje Čisto mesto, ki se že petnajst let ukvarja z ravnanjem z odpadki in je tudi na državni ravni prepoznavno kot strokovno dobro podjetje, je povedal direktor Andrija Koter, ki je tudi povedal, da morebitni vstop avstrijskega Saubermac-herj'a v lastniško strukturo Čistega mesta ne bo ničesar spremenil, saj so lastniške spremembe nekaj povsem običajnega tudi v takših podjetjih, kot je Čisto mesto. Na 38. seji je bilo eno od vprašanj člana sveta četrti Jeze-
ro Janka Čuša, kakšna je bila zakonodaja ob podpisu pogodbe za CERO Gajke, ali je omogočala dva koncesionarja ali ne. Alenka Korpar, namestnica predstojnika Skupne občinske uprave, je odgovorila, da so predpisi že ob sklenitvi pogodbe, in tako je še danes, omogočali sklenitev več koncesij za dejavnost zbiranja in prevažanja odpadkov ter dejavnost odlaganja odpadkov, ne pa tudi za upravljanje odlagališča, kjer postopek podelitve koncesije ni predviden, investitor in upravljavec o tem skleneta upravljavsko pogodbo. Danes je področje ravnanja z odpadki zakonsko tako urejeno, prav tako je vzpostavljen učinkovit nadzor, vsako vrsto odpadka spremlja evidenčni list s točnimi podatki o vrsti, količini, izvoru ter vrsti predaje v nadaljnjo obdelavo, predelavo ali odlaganje, da bi dva konce-sionarja, ki bi v bistvu kontrolirala delovanje drug drugega, dejansko pomenila le dodaten strošek za uporabnike storitev. Franc Kelenc, član sveta četrti Jezero, ki je v začetku lanskega leta bil tudi pobudnik sklica za ureditev razmer na Ormoški cesti, se vseskozi zavzema za to, da bi bili do brezplačnega odvoza odpadkov upravičeni tudi prebivalci do kapele. Ker mu je bilo pojasnjeno, da se pogodbe za Gajke ne more spreminjati, čeprav se sedaj dela na njeni dopolnitvi, tudi ponedeljkova razprava je šla v smeri priprave aneksa, enega koncesionarja ne podpira, prav tako ne Marija Cvetko, podpisnica pogodbe za MO Ptuj za CERO Gajke. Druga točka 4. člena pogodbe se bo spremenila tako, da bo koncesionar eden, za to je glasovalo pet članov sveta. Kar pa zadeva samo Ormoško cesto, je v pogodbi zapisano, da se bo prometna problematika na Ormoški cesti, ki je vpadnica v sam center mesta in naprej preko mostu čez Dravo, uredila ob izgradnji Puhovega mostu in na-vezovalnih cest.
Tudi na 39. seji so imeli člani
Ker se je zataknilo pri zbiranju papirjev za gradnjo drugega odlagalnega polja v CERO Gajke, je center založen z odpadki, bale se trenutno kopičijo na dvorišču centra. Zdaj so zadeve že urejene, gradnjo bodo pričeli brž, ko bo vreme to dopuščalo.
sveta MČ Jezero več vprašanj v zvezi z izgradnjo »pogodbene« infrastrukture na območju četrti. Nanje je poskušal kar najpo-drobneje odgovoriti Janko Ši-rec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj. Gre za parkirna mesta ob starem Ro-gozniškem pokopališču, kapelo ob Rogoznici, avtobusno postajališče na Ormoški cesti ped odcepom za Ranco, čiščenje vodotokov Rogoznice in Grajene, varno pot v šolo, igrišče v Budini - Brstje in v Spuhlji. Na cesti Na Tratah, od Tamesa do Drave, pa želijo krajani postaviti na cesti grbine. Pri obeh igriščih gre za »odmik« od pogodbe, saj se zdajšnja koncepta ureditve razlikujeta od dogovorjenega s pogodbo, čemur v MO Ptuj ne nasprotujejo. Za igrišče v Spuhlji je ptujski župan dr. Štefan Čelan predlagal, da se zgradi objekt želene kvalitete, ki bo imel vse potrebne prostore, ki jih mora imeti nek športni objekt, ne pa brunarice, kot so si jo zamislili v odborih za gradnjo. Letos naj bi uredili igrišča, ograje, graditi
Napoved vremena za Slovenijo
če na Mncenca (22.) sonce sije, obilo vina v sode vlije.
Danes bo sprva precej jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. Čez dan se bo prehodno zmerno pooblačilo, ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo v alpskih dolinah do -14, drugod od -9 do -4 in na Primorskem okoli 8 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo delno jasno. V nedeljo bo na Primorskem pihala šibka burja.
pa bo mogoče šele v letu 2007. Da jih ne bi ponovno prepeljali žejne čez vodo, pričakujejo, da bo še sedanji mestni svet te zadeve papirno uredil, da novi ne bo imel nobenih izgovorov, da teh športnih objektov ne bi začel graditi v letu 2007, ko bodo tudi podane zakonske podlage za začetek gradnje, urejeni prostorski dokumenti. Pri tem je še posebej vztrajal Ljubo Jurič.
Kdo si je izmisli krožišče?
Glavna investicija iz proračuna MO Ptuj iz pogodbe za Gajke za letos naj bi bila gradnja večnamenske dvorane v Spuhlji, zrasla naj bi na parcelah ob zdajšnjem gasilskem domu, ki je dotrajan, kjer pa naj bi se pojavil novi problem, problem vključevanja v promet, v to pa so člani sveta MČ Jezero upravičeno podvomili. Glede na to, da so vsebino dvorane in vse okrog nje, velika naj bi bila 1000 m2, do potankosti razde-lali, bodo zavihali rokave tudi pri cestni povezavi, ki je začu-da zdaj postala sporna, je med drugim povedal Edvard Strelec, predsednik sveta MČ Jezero. Vsa društva v Spuhlji in gasilci so glede dvorane soglasni, zato se jim zdi zahteva Direkcije za ceste, da bi se moralo zgraditi celo krožišče za izvoz na cesto,
ODŠKODNINE ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
malo čudna. V tem tednu se bodo člani odbora za izgradnjo dvorane sestali s predstavniki MO Ptuj, zatem pa bodo skupaj šli na Direkcijo za ceste, da bodo videli, v katerem grmu tiči zajec. »Zapeljati« se ne bodo dali, vztrajajo pri tem, da se letos pripravi vse papirno za začetek gradnje doma, ki se mora pričeti graditi v letu 2007, stala pa naj bi okrog 350 milijonov tolarjev. Skrbi pa jih tudi, da v proračunu za letos ni denarja za gradnjo, tudi zato se hočejo zavarovati, zahtevajo jasne sklepe v zvezi s tem.
Na karto določila v delu, ki se nanaša na področje infrastrukture v pogodbi za Gajke, je tudi na 46. seji »igrala« Marija Cvetko. Spomnila je na zapisano, da zahtevki iz točke b (področje infrastrukture) ne odvezujejo MO Ptuj do dodelitve sorazmernega zneska MČ Jezero ob delitvi proračunskih sredstev mestnim in primestnim četrtem. Gre za to, da bi izpolnili obljubo iz prejšnjih let, da bi kanalizacijo še v tem letu pripeljali tudi do preostalih devetih hiš ob Ribiški cesti.
MG
Zanimivosti
Schwarzenegger "persona non grata" v mehiški zvezni državi
La Paz (STA/AFP) - Parlament mehiške zvezne države Baja California je kalifornijskega guvernerja Arnolda Schwarzeneggerja razglasil za nezaželeno osebo. Tako so se odločili v protest proti njegovim stališčem do priseljencev iz Mehike, ki delajo v zda. "Terminator je pozabil, da je tudi sam v ZDA prišel kot priseljenec, zdaj pa podpira rasistično politiko proti priseljenskim delavcem," je ob tem dejal poslanec Arturo Pena Valle. Schwarzenegger namreč nasprotuje zakonskemu predlogu, po katerem bi v Kaliforniji priseljencem, ki delajo na črno, podelili začasna vozniška dovoljenja. Poslanci so ob tem obsodili tudi predloge v ameriškem kongresu, po katerih naj bi na meji med ZDA in Mehiko postavili zid, da bi preprečili nezakonito priseljevanje.
Španski heker ogrozil varnost ameriškega oporišča za podmornice
Madrid (STA/dpa) - De-
vetnajstletni španski heker je vdrl v bazo podatkov ameriške mornarice in s tem ogrozil varnost enot za vzdrževanje jedrskih podmornic v Kaliforniji. Mladeniča so prijeli 11. januarja, potem ko je služba za preiskavo kriminala ameriške mornarice obvestila Španijo o omenjenem vdoru v pomorsko bazo Point Loma z računalnika v španski Malagi. Heker je, kot so dejali, "resno ogrozil pravilno delovanje in varnost" suhega doka za jedrske podmornice v pomorski bazi, kjer je nameščenih šest podmornic in ki nudi podporo ameriškemu tihomorske-mu ladjevju. Kot so poročali španski mediji, je bila edina želja mladega "raziskovalca" preizkusiti lastne sposobnosti rušenja varnostnih sistemov. Policija je v zvezi z incidentom zaslišala še štiri osebe, ker menijo, da je skupina vdrla v več kot 100 računalniških sistemov in povzročila škodo za približno 500.000 dolarjev. Sicer pa vdori v agencije ameriške vlade niso nič neobičajnega. Zaradi podobnega vdora in rušenja sistema v ameriškem obrambnem ministrstvu je bil maja 2005 na 21 mesecev zapora obsojen 21-letnik iz Indiane.
^ifiiiinrof
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ABA
PT
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊKI, GARAŽNA VRATA
átUld26a ISmerGraJeníy
IMtlan iinii s.|i. Tel.! 02 787-86-70, 041 716-251
PE PTUJ, Trstenjakova 5 iii.ni.>.M.i.«M.i
18 17
STE BILI POŠKODOVANI
P^^AVna^ V PROME^^^
—^ ■ ^ NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
PE PTUJ, Vodnikova 2