80 Ime in priimek avtorja: Naslov prispevka STROKA IN PRAKSA Funkcija šolske knjižnice pri načrtovanju medpredmetnega pouka za maturitetni tečaj na Gimnaziji Moste The Role of the School Library in Planning Cross-curricular Classes for the Matura Course at the Grammar School Moste Key words: library, Library Information Knowledge (LIN), cross- curricular connections, learning, sources, dLib, matura course, knowledge Abstract The article presents the planning and implementation of the cross-curricular connection between the library and Sociology, using the portal dLib.si (Digital Library of Slovenia) and COBISS+, with students participating in the Matura course. Connecting information knowledge with Sociology and other subjects supports students’ creative and independent work, reflected in the final product. The skill to recognize the benefits and weaknesses of various information sources provides them with a critical and integrated knowledge of sociology. By applying library information knowledge, students participating in the Sociology Matura Course showed that they can select and analyse information, verify their validity and interpret the newly acquired knowledge. Cross-curricular connections allow students to actively gain quality knowledge in a certain field as well as the general knowledge that they can then apply in their lives. Ključne besede: knjižnica, KIZ, medpredmetno povezovanje, učenje, viri, dLib, maturitetni tečaj, znanje Izvleček V članku je predstavljeno načrtovanje in izvedba medpredmetne povezave knjižnica – sociologija ob uporabi spletnega portala dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije) in sistema COBISS+ pri dijakih maturitetnega tečaja. Povezovanje informacijskega znanja s sociologijo in drugimi predmetnimi področji omogoča ustvarjalno in samostojno delo dijakov, ki se izkaže tudi v končnem izdelku. Poznavanje prednosti oziroma pomanjkljivosti različnih informacijskih virov omogoča kritičnost in celostno znanje o pomenu sociologije. Uporaba knjižničnega informacijskega znanja pri dijakih maturitetnega tečaja pri sociologiji je pokazala, da tečajniki znajo izbrati in analizirati informacije, preveriti njihovo verodostojnost ter interpretirati novo pridobljena znanja. Dijaki z medpredmetnim povezovanjem aktivno pridobivajo kakovostno področno znanje in hkrati splošnejše znanje za vse življenje. Katarina Jesih Šterbenc STROKA IN PRAKSA 80 UDK: 027.8:37.091.3 81 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 2/3, 80-85 UVOD Na Gimnaziji Moste poleg programa splošna gimnazija izvajamo tudi enoletni program maturitetni tečaj, ki vključenim omogoča pripravo na maturo. V ta program se lah- ko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali srednje poklicno, srednje strokovno izobra- ževanje oziroma tretji letnik gimnazije, če so prenehali z izobraževanjem najmanj za eno leto. Ravno tako se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno zaključili osnovnošolsko izobraže- vanje ter uspešno opravili preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije. Predmetnik je sestavljen iz predmetov, ki jih dijaki opra- vljajo na maturi (slovenščina, matematika, angleščina, sociologija, geografija in, če je dovolj prijav, tudi zgodovina in biologija). Na Gimnaziji Moste deluje tudi šolska knjižnica, ki s svojim delovanjem in gradivom dijake ter ostale uporabnike navaja na samostojno uporabo knjižnega gradiva. Ker je knjižnica del vzgojno-izobraževalnega procesa, izvaja tudi program Knjižnično informacijsko znanje (KIZ). Tako se neposredno, ob sodelovanju s profesorji, vključuje v pouk in sodeluje pri uva- janju novih oz. drugačnih metod in oblik dela, s katerimi dijaki dosegajo zastavljene cilje in se navajajo na samostojno učenje. Ravno tako so knjižnične storitve na voljo tudi vpisanim na maturitetni tečaj. V nadaljevanju bo podrob- neje opisan takšen primer dobrega sodelova- nja knjižničarke in profesorice sociologije na maturitetnem tečaju. PRIMER POVEZAVE KNJIŽNIČNEGA INFORMACIJSKEGA ZNANJA IN SOCIOLOGIJE ZA DIJAKE MATURITETNEGA TEČAJA Izhodišče za program knjižničnega informacij- skega znanja so cilji šole, namen pa predvsem učinkovito in uspešno doseganje ciljev na področju opismenjevanja in učenja. Učenje v knjižnici poteka v okviru knjižničnega informa- cijskega znanja, ki »je splošno znanje o informa- cijskih virih, njihovi izbiri in uporabi za dolo- čene namene. Dijaki ga usvojijo do ravni, ki jim omogoča samostojno pridobivanje in uporabo informacij tudi po končanem formalnem izobra- ževanju, ne glede na to, katero stopnjo šole so končali« (Kurikul, 2008, str. 8). Cilji s predlaga- nimi vsebinami opredeljujejo nivo informacijske pismenosti, ki naj bi ga obvladal vsak za vstop v svet informacij, in možnosti za njeno razvijanje. Informacijska pismenost je sposobnost opredeli- tve informacijske potrebe, pridobivanja, razu- mevanja, vrednotenja in uporabe informacij iz različnih virov. Za doseganje vsega naštetega je v kurikulu izpostavljena raba knjižničnega gradiva in informacijskih virov ter profesionalnega znanja knjižničarjev v izobraževalnem procesu (usposobljeni knjižničarji so pomembni, saj sodelujejo pri pouku obveznih in izbirnih pred- metov, v dnevih dejavnosti, obveznih izbirnih vsebinah, interesnih dejavnostih). Naša gimna- zija nudi ustrezne pogoje za obogaten pouk in medpredmetno sodelovanje, zato že vrsto let zelo dobro sodelujeva profesorica sociologije in knjižničarka. Najino sodelovanje je že pripeljalo do marsikatere dobre rešitve in uspešno izpelja- nih medpredmetnih povezav, zato sva se v tem šolskem letu odločili, da bova najino medpred- metno sodelovanje predstavili v okviru maturi- tetnega tečaja, pri predmetu sociologija. Dijaki pri sociologiji spoznajo temeljne sociološke ideje, metode in pojme, ki jih lahko s pomočjo knjižničnega informacijskega znanja kritično vrednotijo in primerjajo različne informacijske vire (Gerbec, 2010). Učenje knjižničnih in infor- macijskih spretnosti je uspešno, če je ustrezno in osmišljeno skozi izobraževalne vsebine. Zaradi tega je uporabo knjižničnih storitev smiselno vključiti v pouk, tako da profesorji, ki so stro- kovnjaki na svojih področjih in dijakom omo- gočajo uspešno učenje vsebin svojih predmetov, sodelujejo s knjižničarjem, ki je strokovnjak za organizacijo in pridobivanje informacij. Tovr- stno sodelovanje združuje vidike različnih strok, kar je za izobraževanje izjemnega pomena. Med izvajanjem pouka sva ob razlagi ter opa- zovanju tečajnikov s kolegico opazili in izvedeli, da se tečajniki ogibajo knjižnic, uporabi njenih storitev, uporabi COBISS-a ter ostalih digital- nih zbirk. Ravno tako sva spoznali, da njihovi maturitetni izdelki niso na nivoju, kot je bilo Učenje v knjižnici poteka v okviru knjižnično informacijskega znanja, ki »je splošno znanje o informacijskih virih, njihovi izbiri in uporabi za določene namene. Učenje knjižničnih in informacijskih spretnosti je uspešno, če je ustrezno in osmišljeno skozi izobraževalne vsebine. STROKA IN PRAKSA 82 Katarina Jesih Šterbenc: Funkcija šolske knjižnice pri načrtovanju medpredmetnega pouka za maturitetni tečaj na Gimnaziji Moste zastavljeno oziroma pričakovano. Po pregle- dovanju izdelkov in opravljenih pogovorih sva ugotovili, da jim velikokrat težave povzročajo že sama navodila za izdelavo seminarske naloge, ki so zapisana v Predmetnem izpitnem katalogu za sociologijo. Dijaki maturitetnega tečaja so opredelili soci- ološke probleme in si naredili načrt reševanja le-teh že v sklopu rednih ur sociologije. Tako so že veliko vedeli o določenem družbenem pojavu, skupaj pa smo s pomočjo oz. kombina- cijo različnih informacijskih virov (COBISS+, dLib, DKUM, DiKUL …) in njihovim primerja- njem uspeli priti še do racionalnejše presoje teh pojavov. Naučili so se analizirati in interpretirati novo pridobljeno znanje, ugotoviti smiselnost in praktično uporabo pridobljenega znanja in ne nazadnje ugotovili, ali znajo s pomočjo različnih informacijskih virov racionalneje presojati druž- bene probleme. Tako kot je v svojem članku zapisala kolegica Usenik, je portal dLib.si (in ostale podobne zbirke) »knjižica na spletu, ki je na voljo vsem – kadarkoli, kjerkoli, prek raču- nalnika ali mobilnega telefona. Do nje lahko do- stopamo prosto, brez vseh omejitev. V naš dom, na delovno mesto, univerzo ali šolo prinaša pisne kulturne zaklade Slovenije, redkosti, ki jih hranijo v NUK-u in v drugih slovenskih knjižni- cah. Hkrati nam omogoča dostop do aktualnih strokovnih člankov in drugih celotnih besedil« (Usenik, 2014, str. 35). Digitalne zbirke podat- kov so za dijake 1 maturitetnega tečaja, ki so za svoj izbirni maturitetni predmet izbrali sociolo- gijo, zelo dober pripomoček, saj jim omogočajo takojšnjo uporabo polnih besedil, slik, multime- dije in poročil. Velika prednost portala je stalna dostopnost ne glede na kraj in čas. Učno uro sem začela s predstavitvijo osnovnih informacij o sistemu COBISS+, nato sem pred- stavila še digitalne zbirke dLib, DKUM, DiKUL. Ko sem jih uvedla v sistem, so se lotili iskanja gradiva za konkretne naslove svojih nalog. Določeni dijaki so imeli zelo specifične teme in je bilo potrebno poglobljeno iskanje (izbirno iskanje z več omejitvami). Na kratko sem jim predstavila tudi sistem dela splošnih knjižnic in 1 Nabor tem in naslovov dijaških seminarskih nalog je zelo raznovrsten in razvejan. aplikacijo mCobiss. Po letih opažanj vidim, da je uporaba sistema COBISS+ med dijaki, kljub našemu knjižničarskemu trudu in poučevanju, še vedno premajhna (dijaki tega sistema eno- stavno ne uporabljajo). Hkrati pa sva s sodelav- ko ugotovili, da sta dve uri medpredmetnega sodelovanja premalo, zato sem vsem prisotnim sporočila, da imajo možnost individualnega dela z menoj v šolski knjižnici še nekaj časa po že izvedeni medpredmetni povezavi. Primer dela z viri – torej kako so se dijaki sreče- vali z iskanjem – prikazujejo tudi slike zaslona v nadaljevanju. Najprej so si pod vodstvom in na- potki ogledali COBISS+: kako in kje dostopajo do katalogov, kako izberejo bazo oziroma knji- žnico, kjer bodo iskali gradivo. Najbolj smiselno je bilo, da so iskanje začeli v knjižnici Gimnazije Moste (akronim GMLJ), kar so vpisali v vrstico knjižnice. Najprej so za vajo v iskalni niz napi- sali ključno besedo oz. pojem sociologija. Nato so spoznavali urejenost zaslona, kako se znajti pri vrstah vsebin, vrstah gradiva ter vseh ostalih elementih ter kaj vse sploh pomeni. Nekateri so bili vešči uporabniki, drugi so sledili, nekaj pa jih je imelo več vprašanj. Skupaj so ugotovili, da je pomembno iskanje strukturirati ter omejiti na svoje iskalne zahteve (v nasprotnem primeru so dobili preveliko število zadetkov, med kateri- mi se je bilo težko znajti). V nadaljevanju so se seznanili z iskanjem znotraj portala dLib, kjer so morali poiskati vire za svoje naloge. Učili so se osnovnega in naprednega iskanja. Začeli so s širokimi pojmi in nadpomenkami, a so kmalu ugotovili, da je potrebno iskanje ožiti oz. zastaviti podrobneje, da ne dobijo v pregled preveč zadetkov, ki jih ni možno enostavno in hitro pregledati. Od dijakov sem dobila tudi povratne informa- cije, ki mi bodo služile pri nadaljnjem delu in usmerjanju: • ob samem iskanju so nekateri dijaki v dLibu pogrešali določene iskalne funkcije (npr. iskanje oz. omejevanje rezultatov po jeziku vira), kar so uporabljali pri iskanju gradiva s pomočjo COBISS+, Iskanje je pomembno strukturirati ter omejiti na svoje iskalne zahteve (v nasprotnem primeru dobimo preveliko število zadetkov, med katerimi se je težko znajti). 83 Slika 2: S pomočjo izbirnega iskanja so iskali natančneje in bolj pregledno. Slika 1: Iskanje v osnovnem načinu s pomočjo ključne besede je prikazalo veliko število zapisov. Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 2/3, 80-85 STROKA IN PRAKSA 84 Katarina Jesih Šterbenc: Funkcija šolske knjižnice pri načrtovanju medpredmetnega pouka za maturitetni tečaj na Gimnaziji Moste Slika 3: Osnovno iskanje v dLib s pojmom sociologija – dijaki so kmalu ugotovili, da se je treba iskanja lotiti drugače in bolj natančno. Slika 4: Napredno iskanje v dLib s pomočjo ključne besede in letnice (krajšanje letnice z zvezdico, kar so se naučili že pri iskanju v bazi COBISS+). 85 • nekaterim je bil bolj uporaben dLib, saj so imeli takoj na voljo polna besedila in je bilo dostopnih več gradiv (ne samo na- menski računalniki) kot na COBISS+, kjer so v bistvu iskali zgolj gradivo, če obstaja v knjižnici, in šele nato ugotovili, če je sploh na voljo na policah ali je izposojeno. SKLEP V prispevku sem želela predstaviti eno izmed možnih povezovanj knjižničarja in profesorja na gimnaziji ter ob tem osvetliti pomen knjižni- ce za učenje in posameznikov razvoj. Najino medpredmetno sodelovanje je bilo časovno umeščeno v mesec december, ko imajo dijaki že izbran naslov za svojo seminarsko nalogo, kar je pomenilo, da je vsebina dana in smo se lahko posvetili orodjem za iskanje (COBISS+, dLib in drugo). Medpredmetno povezovanje je izjemnega pomena: poleg rednega dela vsi priso- tni vsaj enkrat skupinsko spoznajo knjižničarko, da vedo, kdo ta oseba je in jo tudi lažje poiščejo ter poprosijo za nadaljnjo pomoč. Vsi, ki so za to zainteresirani, lahko namreč pridejo v šolsko knjižnico vsak dan pred začetkom pouka, kjer z individualnim pristopom rešujemo težave, ki so nastale (od iskanja virov do elementov seminar- ske naloge, citiranja in navajanja virov). Opazila sem, da zaradi takšnega načina dela tečajniki šolsko knjižnico tudi pogosteje obišče- jo. Kljub temu da je osip dijakov skozi šolsko leto zelo velik, tisti, ki ostanejo, dejansko postanejo redni uporabniki knjižnic, kar se odraža tudi na njihovih pisnih izdelkih. Ti so kvalitetnejši, te- meljijo na literaturi, ki so jo dejansko prebrali, in vsebujejo vse elemente dobre seminarske naloge. Ob tem naj dodam še, da imajo dijaki skozi šolsko leto določene okvirne datume za oddajo etapnih delov naloge. Zaključna naloga mora biti oddana v predpisanem roku, ki ga predpi- še RIC. Za opravljeno nalogo dobijo oceno, ki predstavlja največ 20 % celotne ocene na matu- ri. Naloge sem pred končno oddajo pregledala in ugotavljala, ali so pravilno izbrali vire, ali so znali argumentirati uporabo določenih virov, ali so znali uporabiti informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter ali so znali pravilno citirati in navajati uporabljeno gradivo. Viri in literatura Gerbec, M. (2010). Pomen knjižničnega informa- cijskega znanja za razumevanje in pojasnjevanje družbenih pojavov pri sociologiji. Šolska knjižnica, 20 (2), str. 115–124. Jesih Šterbenc, K. (2016). Timsko delo knjižničarja na dveh delovnih mestih in izgorelost. Šolska knjižnica, 25 (1-2), str. 33–39. Kurikul. Knjižnično informacijsko znanje: gim- nazija: splošna, klasična, strokovna gimnazija, 2008. Dostopno na: http://eportal.mss.edus.si/ msswww/programi2019/programi/media/pdf/ un_gimnazija/k_knjizn_inf_znanje_gimn.pdf. Maturitetni tečaj (2018). Dostopno na: https://gimoste.si. Posodobitev kurikularnega procesa na osnovnih šolah in gimnazijah sklop: Posodobitev po- uka na osnovnih šolah in gimnazijah (2013). Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-XPYBDC0G/015a67e2-633e- -4f2a-aa4c-e23ecb5f340f/PDF. Pravila za izdelavo naloge pri splošni maturi (2014). Dostopno na: https://www.ric.si/mma/2015%20 Naloga/2014090209131052/[online]. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo. Sociologi- ja (2012). Dostopno na: https://www.ric.si/mma/M- SOC-2014%20ISSN/2012092610043336/[online]. Usenik, S. (2014). Knjižnično informacijsko znanje z Digitalno knjižnico Slovenije – dLib.si. Šolska knjižnica, 24 (1), str. 35–42. KATARINA JESIH ŠTERBENC je šolska knjižničarka na Gimnaziji Moste in Gimnaziji Poljane. Naslov: Gimnazija Moste, Zaloška cesta 49, 1000 Ljubljana; Gimnazija Poljane, Strossmayerjeva ulica 1, 1000 Ljubljana E-naslov: katarina.jesih@guest.arnes.si Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 2/3, 80-85