Posamezna številka stane 1 din. Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Insegati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Masa St ra ✓ m &U in petek. Uredništvo in upravništvo je v nari-boru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. le vračajo. „,v. Sle O daÌS en političen list %a slovensko ljudstvo Nezaprte reklamacije so «NEhe proste. Telefon interurban št. 113. 53. številka MARIBOR, dne I. julija 1925. Letnik I. £ca Stanojevič. Na političnem odru v Beogradu se je večkrat pojavil Aca M. Stanojevič v vlogi nekakega svetovalca in posredovalca, a ko je zopet izginil, se nikdar ni vedelo, kako je pravzaprav igral svojo vlogo in v čem je ta obstojala. Igral jo je vedno neslišno za javnost in samo to se je doznalo, da je vsakokrat imel par razgovorov na dvoru in v predsedništvu vlade. Aca Stanojevič se pojavlja ob priliki vsake politične krize, ali z drugimi besedami tedaj, kadar zajde situacija po beograjsko rečeno — v »ćorsokak«, kar pomeni toliko kot v zagato. Aca Stanojevič pride, sprejmejo ga na dvoru, sprejme ga Pašič in ko potem zopet odide, se na »situaciji« navadno ne opazi kaka posebna sprememba. Aca Stanojevič je star in kratkotrajne njegove pojave, zavite v tajnost in nejasnost, so napravile iz njega nekakšno mistično politično osebnost, ali vsaj simptom trenutne važnosti in pomembnosti. Sedaj, ko se že tako dolgo napovedujejo in pričakujejo važni politični dogodki, je seveda zopet nastopil Aca Stanojevič in ko je bil najprej v avdijenci na dvoru in pri Pašiču, je [conferirai tudi s predsednikom hrvatskega seljačkega kluba, Pavle Radičem. Situacija je zares težka. Mnogo se pričakuje in potrebuje, odlični radikali že dolgo časa dajajo izjave, ki še morajo ali uresničiti ali pa dementirati, Pašič je povrh še bolan, mnogo se ugiblje in razmišlja o njegovem nasledstvu in tako je v nejasnosti vsega tega neizogibna tudi pojava dosedanjega »deus ex machina.« Ta pojava ali ta nastop ni izostal, a še danes, ko je na pozorišču že več dni, še ni jasno, kako se udejstvuje. Aca Stanojevič živi poleg Pasica kot edini od prvih vodilnih radikalov. Nekdaj je bil večkrat kot dolgoletni poslanec, predsednik radikalnega kluba ali pa predsednik narodne skupščine. Bil je tudi med onimi, ki so pod Obrenovičevo vlado vodili upore ter v beograjski ječi težko okovani čakali na svojo usodo, dočim je bil pravi vodja Nikola Pašič že aa varnem ter je sam po svojih načrtih že pripravljal preokret stranke iz radikalnega zastopanja ljudskih pravic in odpora proti samovoljnim oblastnikom v radikalno vladno stranko. Kot zadnji radikalni prvohojevnik in voditelj je umrl Stojan Protič in sedaj sta torej eš samo dva: Nikola Pa sič 'in Aca Stanojevič. Razumljivo bi bilo, da Pašič v svoji visoki starosti in v svojem starostnem naziranju nima dosti zaupanja v mlado generacijo ter da kljub svoji znani molčečnosti od časa do časa le čuti potrebo temeljitejšega razgovora. Mogoče je, da v teh trenutkih vedno povabi svojega vrst nika in tovariša Aco Stanojeviča ter da njemu zaupa vse svoje skrivne namene. Mogoče je pa tudi nekaj dru gega! Pašičev vrstnik Aca Stanojevič že dolga leta ni niti kandidiral in ko živi ves čas prav skromno daleč od Beograda v timočkem okraju, bi se to lahko tolmačilo tudi tako, da Pašič ni hotel njega v klubu. Pašičevo razmerje do pokojnega sovrtsnika in tovariša Stojana Protiča daje dovolj povoda za mišljenje, da Pašič sploh ne mara sovrstnikov za trajno okrog sebe. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da zovejo radikalnega prvaka Aco Stanojeviča ob vseh krizah v Beograd drugi in da se Pašič temu hočeš nočeš ukloni, zlasti ker se doslej še ni videlo, da bi Aca Stanujevičevi obiski in nasveti delali kake posebne zapreke njegovi politiki. Dejstvo, da je Stanojevič eden od onih zelo redkih radikalnih prvakov, ki si v politiki niso pridobili premoženja, bi govorilo končno tudi za to, da mož. ne prihaja v Beograd radi Pašiča in radi ljudi, ki se štejejo med njegove današnje naj ožje zaupnike. Pa naj ho tako ali tako, gotovo je vendar to, da se stari Aca Stanojevič, ko prihaja iz svojega timočkega tuskuluma v politično areno, ne more učinkovito udejstvovati ne v eni in ne v drugi smeri. Ima sicer precej dolgo sivo brado, a ko bi imel kot drugi najstarejši radikalni prvak tudi precej vpliva, bi bil: ali važna osebnost v radikalnem klubu, ali pa bi se bil že davno javnosti podobno pokojnemu Stojanu Protiču izkazal z ide jami. ki so bile lastne nekdanji pravi narodni radikalni stranki. Na j si dela za Pašiča ali proti njemu, pri vseh njegovih nastopih dobiva javnost le ulis, da mu politični pokoj, timočko zatišje, in vse drugo ne daje dovolj nega in potrebnega obzorja. sws" Nov vozni rod im veljaven od 5. junija 1925, je pravkar izšel ter se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena je komadu D 1.50. ! c ^ ; k>| k > I JxTjwv v ^ Tj I R. direktori) in R. R. pogajanja. Direktorij radikalne stranke. O zadnji svoji seji je izdal radikalni poslanski klub sledeče obvestilo: »Predsednik vlade g. Pašič je poslal dne 27. junija j predsedniku kluba pismo, v katerem ga prosi, da obve- j sli klub, da je radi zdravljenja in slabosti določil, da ga zastopajo v vseh strankarsko-politienih poslih predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič, predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič in zastopnik pred- j sednika vlade Marko Gjuričič, minister za socijalno po- ; liliko. Oni ga informirajo o poteku dogodkov. Noben važnejši sklep se ne srne storiti brez odobrenja samega : kluba.« Iz tega obvestila se da sklepati, da je Pašičevo sta- : nje sicer resno, a da on »situacije« š.e noče dati iz svo- j jih rok. i Pašič je imenoval svoje namestnike prav enostavno, kakor se imenujejo n. pr. veliki župani in kakor se pri teh ne vpraša, če je ljudstvo z njimi zadovoljno, tako tudi to »imenovanje« ne more biti v skladu z razpoloženjem med radikalnimi poslanci. Ta Pašičeva gesta je prav taka, kakoršni so bili vsi njegovi dosedanji nastopi. Nekaj časa se je govorilo, da bo radikalno stranko vodil stari radikal — Pašičev vrstnik Aca Stanojevič, potem je pa o tem vse utihnilo. Ravno ob času imenovanja direktorija je pa prineslo radikalsko »Vreme« sledeč« vesi o RR pogajanju: »Kakor smo izvedeli iz zanesljivih virov, se je Pašič odločil, da se z radičevci oficijelno pogaja. Kot delegati radikalne stranke so določeni v to svrho Ljuba Živkovič, Marko Trifkovič in Marko Gjuričič. Od radi-čevcev Pavle Radič, dr. Superina in dr. Nikič. Veruje, da bodo ta pogajanja privedla zelo hitro do rezultatov. Misli se, da so tla za sporazum popolhoma pripravljena in celo, da je sporazum v načelu že gotov. Pri teh oficijelnih pogajanjih bodo določili podrobnosti sporazuma in bodo končno formulirali besedilo pisane pogodbe. Radi tega se pričakujejo v prihodnjih dneh zelo važne spremembe v političnem življenju. Pogajanja se vodijo na tej podlagi, da stopijo radičevci takoj v vlado. Delajo se že razne kombinacije o sestavi vlade, katero bi sestavil Pašič. Samostojnih demokratov v tej vladi ne bi bilo. Radikali se trudijo, da pregovorijo samostojne demokrate, da bi šli sami iz vlade in da bi stopili v lojalno opozicijo.« V tem poročilu imenovani zastopniki obeli strani? so že imeli en sestanek na Pašičevem stanovanju. Kako pogajanja napredujejo, se do danes še ni dalo zvedeti. Haši posllnci proti razmetavanju davčnega denarja. Proti »Pantheonu.« (Odvojeno mišljenje Jugoslovanskega kluba in Jugosl. Muslimanskega kluba.) Projekta zakona o narodnem priznanju zaslužnim za domovino ne moremo odobriti. Izražamo sicer veliko zahvalo junaškim borcem, ki so žrtvovali svoje najdražje, da otmejo domovino, ali ne moremo odobravati načina, kako hoče vlada in vladna večina izvesti načrt lirama — spomenika, in kako hoče nagraditi posameznike. Za zgradbo »Pantheona« in za nadaljne stroške te ustanove bo kakor predvideva projekt zakona, vsako leto chiava žrtvovala 10 milijonov dinarjev, kar za naše slabe finančne razmere in težko gospodarsko stanje ni ravno mala svota. Stanje naših državnih financ je gotovo kritično. Dokaz temu, da finančni minister domala pri vsakih dvanajstinah pride z novimi predlogi o novem in povišanem obdavčenju nižjih in srednjih slojev. Ogromni dolgovi naše države, ki po izjavi našega finančnega ministra samega znašajo nad 35 milijar dinarjev, nadalje leteči dolgovi posameznih ministrstev, nas opominjajo, naj se vendar neba z izdatki, ki niso absolutno nujni. Davčni vijak postaja vsak dan hujši, tako da radi preogromnih davčnih bremen, taks, carine in drugih dajatev ne propada samo kmet, ampak tudi že industrija, domača obrt in trgovina. Delavstvo pa je vsak dan v večji bedi. Položaj naših davkoplačevalcev je žalostnejši, nega si ga predstavlja g. minister financ in cela vlada. Dan za dnem se radi neznosnih davkov vršijo prisilne prodaje posestev, konkurzi itd. Vse to bi moralo resno opominjati vlado: prenehajte z izdatki, ki res niso absolutno potrebni. Morda pride kedaj do- I. «»m- ba, ko bo naša država financijelno jačja, tedaj se ne bomo protivili, da se postavi dostojen skupen spomenik našim zaslužnim možem vseh treh jugoslovanskih narodov, ki so žrtvovali svoje življenje ali pa so se na kak drug način proslavili za našo skupno domovino! Naše mnenje je tudi opravičeno, če pomislimo, da je še nerešeno invalidsko vprašanje. Gotovo je stokrat bolj nujno, da vlada in parlament najbednejšim v naši, državi, ubogim invalidom, ki so žrtvovali v svetovni vojni svoje zdrave ude, določi potrebno denarno pomoči in pomaga njihovim sirotam. Velika beda je tudi med staropenzijonisti in milo-ščinarji. Za te reveže, ki so celo življenje pošteno in zvesto služili domovini, vlada ne dovoli sredstev, da bi> lahko brez gladu živeli zadnja svoja leta. Državni nastavljenci ali železničarji zamanj čakaj« že poldrugo leto na razliko, ki jim jo dolguje država: po novem uradniškem in železničarskem zakonu. Stanovanjska beda je po celi državi postala neznos na. Mnogo bolj bi proslavili sebe in svoje zaslužne može, ako bi vlada, oziroma parlament svoto 10 milijonov: dinarjev vsako leto uporabil za zgradbo stanovanjskih! hiš za državne in železničarske uradnike in uslužbence? v krajih, kjer je stanovanjska beda največja, pa dal tam vzidati primerne spomin}.ske plošče. Brezposelnost zavzema v naši državi široke dimenzije. Vsaki dan je število onih, ki za sebe in svojo dec« nimajo zaslužka, večji. Ako vlada namesto za »Pan-« theon« določi primerno svoto za vzdrževanje revežev, bo storila veliko dobro delo. Iz vseh teh razlogov, prav posebej pa še radi finančne šibkosti, v koji se nahaja naša država, naš klub ne more glasovati za predloženi predlog. ----:-----------—^---|--7-irr-[iYii rrrnfu rmiiiaii mn miiiiMiM— ihimuiiim« m n m mmm Politične vesti. Verifikacija hrvatskih mandatov. Na skupščinski seji v soboto je končno le prišla na vrsto verifikacija preostalih hrvatskih mandatov. Skupščinski predsednik Trifkovič je kratko naznanil, da je na dnevnem redu poročilo verifikacijskega odbora o verifikaciji pod anketo stoječih radičevskih mandatov. Ker se k lej točki ni javil nihče za besedo, je dal poročilo na glasovanje. Bilo je soglasno vzeto na znanje. Na ta način so verificirani mandati vseh radičevskih poslancev in je tako končana komedija, ki se je vlekla nad tri mesece. O »RR sporazumu« pravi »Slobodni Narod«, glasilo demokratske Davidovičeve politike, da bo prišlo v najboljšem slučaju med radikali in radičevci do vladne koalicije na gotovem delovnem programu. Dobra stran tega bi bila ta, da bi bili gotovi zakoni manj reakcionarni, kot so se nameravali. O kakem programu pravega končnega narodnega sporazuma, ki bi razčistil naša notranja vprašanja, pa za enkrat še ni govora in bi bila RR vlada samo prehodno stanje z mnogimi dobrimi izgledi, kateremu zato ni treba delati zaprek. Po svetu. Prevrat v Grčiji. Naposled je v Grčiji prišlo do dolgo pričakovanega vojaškega prevrata, ki pa je to pot p« tekel 'mirno in nekrvavo. Dne 26. junija je zahteval vodja nezadovoljnih oficirjev, general Pangalos, odstop vlade Mihalokopulosa. Predsednik republike Kondurio-lis je temu ultimatu ugodil ter poveril sestavo nove vlade Papanastasiu. Prevrat se je v Grčiji v vojaških krogih že dolgo pripravljal. Po porazu v Mali Aziji s« prevzeli politiko v svoje roke generali, dokler ni prišel na vlado Mihalokopulos, ki se je znal odtegniti vplivu vojaških krogov. Pridobil je na svojo stran tudi del vojaštva ter mislil, da si je svoj položaj popolnoma utrdil. Vojaški politiki pa so na tihem pričeli pripravljati nasilen prevrat. V generalnem štabu so sedeli sami nasprotniki Mihalokopulosa. Od tu se je začela agitacija proti vladi med armado in mornarico. Ko je Mi-halopokulos pričel trgovska pogajanja z Jugoslavijo, ki bi priznala slednji gotove ugodnosti v Solunu in na železniški progi Gjevgjelija—Soluti, so smatrali zarotniki ,da je prišel ugoden trenutek, da ga izrinejo iz vlade. Ljudstvo so hujskali proti vladi s proglasom, da ho Iče prodati državne* interese Jugoslaviji, nato pa so poslali predsedniku republike že omenjeni ultamat, vt katerem so zahtevali L razpust parlamenta, 2. novcu oborožitev armade z materijalom in municijo, 3. ureditev begunskega vprašanja, 4. nov zakon o zaščiti republike, 5. strogo kazen za povzroòilce pöraza v Mali Aziji in 6. obnovitev pogajanj med Jugoslavijo in Grčijo ne sme škodovati interesom grške države. — Ker Papana-stios ni uspel s sestavo nove vlade, je prevzel misijo sam Pangalos ter sestavil vlado sledeče: predsednik in vojni minister general Pangalos, minister za mornarico in zunanje zadeve admiral Hadžikirijakos, notranje zadeve general Parna j otopulos, prosveta in vera poslanec Hadžikirijaku, finančni minister Kosinos, narodno gospodarstvo in pravda Bubulis, promet Tavularis, poljedelstvo m socijalna politika Stambulis. Najvažnejše re-sorte so si zadržali generali, ki imajo v vladi tudi odločilno besedo. Novi predsednik Pangalo*š je po prevzemu vlade izjavil novinarjem, da je kriza čisto politične narave, ne pa kaka revolucija. Bivša vlada je sama podala ostavko, kakor se to dogaja tudi v drugih državah. — Odnošaji med našo državo in Grčijo se bodo radi prevrata sigurno izpremenili. Po naši državi sovražnih izjavah nekaterih voditeljev revolucijonarnega pokreta v Grčiji je soditi, da se bodo prijateljski stiki, ki so do-sedaj vladali, znatno ohladili. Kritičen dan francoske vlade. Dne 26. junija se je vršilo v francoskem parlamentu glasovanje za sprejem sanacijskega načrta finančnega ministra. Glasovanje za ta načrt je pomenilo tudi zaupnico za celo vlado, kajti pričakovalo se je, da bodo socijalisti izstopili iz sedanje vladne večine ter glasovali proti. Socijalisti so postali hudi nasprotniki finančnega ministra Caillauxa, kateremu očitajo, da ščiti francoski kapitalizem, ker noče pristati na njihov načrt, da se izvede sanacija francoskega državnega gospodarstva z oddajo premoženja. Tudi politika sedanje vlade v Maroku je povzročila nevoljo v vrstah socijalistov. Zadnjega glasovanja za zaupnico finačnemu ministru so se socijalisti vzdržali, izjavili pa so, da ostanejo za enkrat še v kartelu levice ter }>odo do nadaljnjega politiko sedanje vlade podpirali. S to izjavo je bila francoska vlada rešena preteče krize v bloku levice. REVOLUCIJONARNO GIBANJE NA KITAJSKEM. Delavstvo največjih tovarn, ki se nahajajo pod niu nicipaino upravo, zaščiteno v prvi vrsti od Anglije, je poslalo nedavno angleški vladi svoje zahteve. Te zahteve vsebujejo samo štiri točke, ki imajo za najvišje že to, kar je domačemu angleškemu delavstvu že davno da no kot temeljna last in pravica. Zahteva se tudi odprava stvari, ki jih Evropa že sploh ne pozna več od srednjega veka. Tako se poleg svobode govora, tiska in zdru ževanja zahteva tudi odprava nasilnega pritegovanja delavskih žen in otrok k delu pod najnižjimi plačami in najtežjimi okolnostmi. V odgovor na vse te najupravi-čenejše zahteve so pa kolonijske uprave še povečate to svoje nasilje v zaupanju na pomoč velesil. V primer suženjstva kitajskega delavstva pod podjetniki-tujci naj sledi par amerikanskih glasov. Že leta 1928 je pisala ameriška publicistika Harrison o razmerah v šanghaj-skih tovarnah v amerikanskem listu »The World To-morov« sledeče: »Pogled, ki se nudi v industrijskem kraju vsak dan ob šestih popoldan ali ob šestih zjutraj, je prava sramota. Kdor se hoče prepričati na lastne oči o vplivu nočnega dela, dolgega delovnega časa in otroškega dela, ima tu ob tem času najlepšo priliko zato. Če stoji človek pri tovarniškem vhodu in opazuje prihajajoče nočne delavce, od katerih je velik del otrok izpod 14 let, je človek presenečen nad strahoto sistema.« Pisateljica je obiskala veliko bombaževo predilnico ob treh zjutraj: Mnogo mož, žen in otrok je skoro popolnoma prevzemal spanec, zrak je bil strupen, jedilne priprave so stale pod stroji v prahu in umazanosti. Med dvema vrstama strojev je ležal otrok napol speč, napol budeč. Kmalu po tem obisku je bilo citati v listih: Včeraj je bila izvršena preiskava radi v Anglo Cinese Cotton Mill zaposlenega otroka, ki je tragično izgubil svoje življenje; u-gotovilo se je, da ga je pri nogi zagrabil stroj, ko je zaspal od utrujenosti ob štirih zjutraj. V tovarnah inozemskega šanghajskega okraja ne dela nič manj kot 22.500 otrok izpod 12 let. Uradno poročilo pravi dalje: »Delovni čas znaša v splošnem 12 ur z enournim odmorom za kosilo. Otroci morajo skoro ves čas dela stati. Dnevno in nočno delo je skoro pra- j vilo in sicer po 12 ur.« i *cf Amerikanec Nipps piše o zdravstvenih razmerah v kineskih tovarnah: »Za obvarovanje svile mora ostati ozračje toplo in vlažno. Okna in vrata so zato stalno zaprta in zrak je neprestano poln prahu in smrdljivih plinov. Delavci so nad pasom goli. V množici jih takoj spoznaš po njihovih bledo-zelenih obrazih. Vsi delavci morajo živeti v tovarnah. Oni, ki dovršijo svoje dnevno delo pred večerom, gredo, kamor hočejo, ali ob mraku se morajo vrniti. To pomeni, da jih le malo pride iz tovarn. Ko zvečer dokončajo svoje delo, razvijajo svoje »postelje« in spijo na tleh, po klopeh in v vežah. Ob jutranji zori vstanejo, zavijejo zopet svoje odeje in jih do noči spravijo v kak kot. Tako delajo, jedo in spijo v Istih prostorih.« Da se ob takih razmerah in krivicah ogorčenje né da poleči, je več kot razumljivo. Kitajski revolucionarji imajo na čelu najboljšo, z evropskimi razmerami in z evropsko kulturo popolnoma seznanjeno inteligenco in po celi ogromni državi je razpletena organizacija za podpiranje bojevnikov za pravico. Revolucijonarni val odstranjuje tudi one funkcijonarje pekingske vlade, ki ne kažejo dovolj smisla za upravičenost pokreta. To se opaža celo v inozemstvu in tako poročajo ber linski listi o zanimivem in značilnem spopadu med kitajskim poslanikom in med kitajskimi dijaki in delav- Zdravnik Di. VILKO MARIN se je vrnil in od 1. julija t. J. zopet redno ordinira vsak dan od 10.—12. ure dopoldne in od 2.-4. ure popoldne v Mariboru, Razlagova ulica it. 15. Telefon 205. D® ®®BS® SS®® 0® @®[ ci v Parizu. Ko so izbruhnili prvi nemiri na"Kitajskfm, so začeli v Parizu' bivajoči kitajski dijaki zbirati svoje j rojake vseh slojev ter pošiljati na poslaništvo svoje dr . žave deputacije z zahtevo, naj se jih točno obvesti o po- j ložaju v domovini. Poslanik, star kitajski aristokrat, ki je zastopal najprej carsko, potem pa republikansko via do, se je pred svojimi rojaki v pravem pomenu besede zaprl in je vzbudil s tem seveda veliko ogorčenje. Neke ’ noči so kitajski dijaki silno previdno in spretno, kakor znajo to pač najboljše Kitajci, organizirali okupacijo kitajskega poslaništva. Pred palačo, kjer poslanik stanuje in uraduje, je prišlo od raznih strani vse polno najetih avtomobilov, iz njih so se pa izkrcali kitajski delavci in dijaki, ki so_ neopaženo od francoske policije prišli v palačo, zasedli vhode in izhode ter zalotili poslanika ravno pri večerji. Mirno in resno so mu predložili spomenico, ki manifestira popolno kitajsko neodvisnost ter protestira proti tujemu izkoriščevanju, z zahtevo, naj jo podpiše. Mirno, a zelo resno so mu povedali, da je popolnoma v njihovih rokah in da ne gredo poprej, dokler se ne uda. Poslanik je hočeš nočeš vse podpisal in ko je končno francoska policija le zvede la slučajno, da se nekaj posebnega godi v kitajskem poslaništvu, je moral še pred policijo svoje nočne obiskovalce in strahovalce predstaviti kot svoje goste, da so se zopet nemoteno razpršili na vse strani. Cela stvar je ostala tako dolgo v tajnosti, dokler se ni iz Šanghaja in Kantona, kamor je bila od pariškega kitajskega poslanika podpisana spomenica poslana, vse doznalo. KDO JE ABD-EL-KRIM? Ko so se tudi Francozi zapletli v vojno z voditeljem Marokancev Abd-el-Krimom, je vladalo začetkoma po pariških šetališčih, kavarnah in tudi po nekaterih političnih klubih precejšnje zadovoljstvo, češ, zdaj-bodo pa videli Marokanci, kaj se pravi upor in vojska, Španci so za nič, mi Francozi jim bomo pa že dali vetra. Gotovi vojaški in vojni strokovnjaki so se tudi veselili, da se bode dalo na marokanskih bojiščih prav dobro poizkusiti nove strupene pline, novo municijo in vse drugo moriino orožje in orodje, o katerem se na sejah Društva narodov sicer mnogo razpravlja, da bi se prepovedalo ali vsaj omejilo, a se za Afriko le lahko uporabi in poskusi kljub vsemu temu. Ko je tolkel Španjolce, so se razširile vesli, da je umrl Abd-el-Krim in da bo njegovo vodilno mesto pre vzel njegov brat, ki pa jako ceni Evropejce. To vse skupaj je bilo zlagano. Abd-el-Krim je čil in zdrav v polni moški dobi okruglo 10 let. Ko se nanj nanašajo pred stave in pripovedke o divjih in fantastičnih afrikans-kili šejkih, je vse skupaj prav smešno, ker Abd-el-Krim nima nobene podobnosti s tem, kar se čita po Evropi v najrazličnejših romanih. On je evropejsko izobražen, študiral je najprej na evropejski šoli v Fe-zu, potem je pa v študijske svrhe mnogo potoval po Evropi. Leta 1909 je bil sodnik v Melili in je veljal za izbornega pravnika. Udejstvoval se je tudi kot pisatelja in novinar ter je v hvaležnosti za evropsko kulturo in naobrazbo sodeloval pri mnogih francoskih listih kot dopisnik iz Afrike in kot urednik arabskega dela listoV, ki so izhajali v francoskih kolonijah. Ker je bil med sorojaki zelo priljubljen in upliven, je postal ali pa se je zdel Francozom že početkom svetovne vojne sumljiv in nevaren. Na več let so ga zaprli pod pretvezo, da je na severu afriške obali podpiral nemško mornarico, dasi so to prav očitno delali Španci. V čutenju in mišljenju visoko kulturnega Afrikanca je v tem času gotovo mnogo valovilo in končno tudi dozorelo. Mož se v veliki meri navzame evropske vede in kulture, spozna vsa etična načela, o katerih se v Evropi toliko govori in piše, Evropejci mu dajaj o priznanja, da je poleg visoke kulturnosti tudi dober pravnik, ko pa Evropo zgrabi vojni bes, ga pa z zasmehom ne S samo vseh etičnih, ampak tudi vseh pravnih načel in predpisov vržejo v ječo. Abd-el-Krim je šele po koncu svetovne vojne začel politično delovati in organizirati svöje rojake. Vodile so ga pri tem bridke izkušnje, da so evropskim oblastnikom lepa načela samo plašč za izkoriščanje in da se politiki in profitu brezobzirno pod vržejo najosnovnejša načela pravice in človečanstva. Ker Evropo dobro pozna, ima pa gotovo tudi prepričanje, da se s takim pojmovanjem pravice in morale prav mnogi in zelo važni činitelji v Evropi tudi ne strinjajo. Iz Slovenije. Bog blagoslovi pošteno rokodelsko delo. Ob 701etni-ci kat. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, 28. junija 1925. Proslava se je začela na predvečer s predstavo Calderonovega »Stanovitnega kraljeviča«, iz-j vedeno v opernem gledališču po samih članih rokodelskega društva pod režijo Danila Cererja. Pri skoraj raz I prodanem gledališču (ostalo je samo okoli 50 vstopnic.) je bila proizvedba prvovrstna in obče priznana, samo mnenje je bilo, da bi igra bila primerna za večjo prireditev, n. pr. za katoliški shod. — Pred službo božjo j v uršulinski cerkvi je preč. g. predsednik kanonik Stroj i v kratkem pa jedrnatem govoru orisal pomen Kolpin-gove ustanove za preteklost, pa tudi za prihodnjost. , Med sv. mašo (celebriral preč. g' stolni prošt dr. Andrej Kalan) je društveni pevski zbor krasno izvajal Ned ve- I dovo mašo z dvema Marijinima pesmima, tenorsolo g. Kovača. — Ob 10. uri se je začelo slavnostno zborovanje v Rokodelskem domu z zvišeno kantato »Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo«, besede dr. Krekove, napev Ferjan čiča, zložena za 501etnico društva. Na kantatino besedilo je oprl g, predsednik svoje pozdravilne besede, o pomenu in uspehu društva v 70 letih in povdarjal, da je današnja slavnost vprizorjena, da se določijo nadalj- i ne smernice društvenega delovanja. Prebral je besedilo ' brzojava na Nj. V. kralja Aleksandra ter na Nj. Sv. j papeža Pija XI., dalje pismo ljubljanskega škofa, ki je i bil službeno zadržan, pozdravil zastopnike zunanjih j društev in razne dostojanstvenike. Nato so društvo po- : zdravili zastopnik delavske zbornice, gerent in g. Liko- i zar v imenu ljubljanskega mesta. Dobili so besedo gg. ; slavnostni govorniki: narodni poslanec profesor inž. Sernec je razvijal zgodovino katoliških društev rokodel- s skih pomočnikov, njih nastanek, vzrok in pomen.za preteklost in prihodnjost. Omenil je, da naj društvo tudi priklopi strokovno izobražene industrijske delavce, ker tudi taki slišijo v njegov delokrog. (Med tem je prišel brzojavni pozdrav gg .dr. Korošca in dr. Gosarja iz Beograda.) Drugi govornik g. profesor dr. Val. Rožič je razvil širokopotezni spored potrebnega prihodnjega dela v katoliških rokodelskih društvih, kolikor se že v j večjih društvih ne izvajajo. Novi časi, nove potrebe. { Skrb je potrebna tudi za člane v času, ko so odsotni, n. pr. pri vojakih. G. minister n. r. Gostinčar je v svojem z navdušenjem' sprejetem govoru o potrebi organizacije vseh slojev in strok pokazal, da brez take organizacije ni mogoče uspešno delovati. Od vseh govornikov se je J povdarjala potreba strokovne in stanovske izobrazbe. Opoldne je predsednik s prisrčno zahvalo posameznim govornikom prekinil zborovanje do 3. ure popoldne. Popoldansko zborovanje je bilo posvečeno pozdravom. Pozdravili ali čestitali so ljubljanskemu društvu v daljšem ali krajšem govoru: podpredsednik rokodelskega j društva v Zagrebu, predsednik društva mariborskih ka- j toliških mojstrov, predsednik Prosvetne zveze v Ljubljani, mariborsko kat. društvo pomočnikov, vrhniški ! podpredsednik, novomeško društvo in Krekova mladina v Ljubljani. Konec zborovanja je obsegalo posvetovanje, kako bi se kat. društva rokodelskih pomočnikov okrepila in slabša poživela in se je sklenilo, da se ustanovi najprej agitacijski odbor v Ljubljani, obsegajoč * predsednika, podpredsednika, dva kat. mojstra, dva kat. pomočnika in eventualno tudi dva vajenca, kateri odbor naj vse potrebno pretehta, svoje sklepe ..ostalim društvom naznani, kjer se potem enaki odbori ustanovijo in vsi skupaj stopijo v zvezo, ki po potrebi enkrat ■ ali večkrat skupno zborujejo in vse potrebno ukrenejo, — Po štiriurnem zborovanju je bila seja zaključena i» začela se je vrtna veselica, pri kateri je svirala operna godba in društveni pevski zbor proizvajal razne pesmi. Zaključek cele slavnosti pa je bil na Petrovo izlet v Jesenice, Vintgar in Bled, katerega so se mnogi domači člani in gostje udeležili. — V jeseni obhaja zagrebško djetinsko (rokodelsko) društvo svojo 701etnico in meseca decembra bi moralo obhajati isto slavnost katoliško društvo rokodelskih -pomočnikov v Mariboru. Pa kako? Vsa društva v Sloveniji imajo svoje lastne domove, mariborsko pa nima tačas še svoje sobe, kjer bi se člani . zbirali po končanem dnevnem ' delu, da bi se med seboj razvedrili, zabavali, imeli časnike in časopise na razpolago. Ni čudno torej, da je tudi zanimanje za društvo v primeri z drugod izredno majhno, ko je ravno Maribor kot obmejno mesto tudi za katoliške rokodelske pomočnike izredne važnosti. Kat. društvo rokodelskih po- ? močnikov, ki je organizirano posebno lepo v Nemčiji in tudi v Avstriji, se ni preživelo, ampak je še vedno iste važnosti, kot pred 75 letmi, ko je Ad. Kolping društvo ustanovil. Tudi zanaprej še bode za mlade rokodelce najboljše izobraževanje potovanje in zato so najpriprav nejša sredstva katoliška rokodelska društva s svojimi . ustanovami in hišami. Zato se še število društev vedno množi. Zato pa: Bog blagoslovi pošteno rokodelsko de- ! lo----Bivši Kolpingijanec. Nameravana ukinitev vinarske šole v Mariboru. — Upit narodnega poslanca dr. Josipa Hohnjeca na ministra poljedelstva. Po slovenskih .časnikih gre te dni' vest, da misli ministrstvo poljedelstva s L avg. 1925 ukiniti nižjo vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Ta vest se mi ne zdi docela verjetna, ker si ne morem misliti, da bi poljedelsko ministrstvo moglo ukiniti šolo, katera je 53 let z velikimi uspehi delovala za povzdi-go kmetijstva v Sloveniji ter si je pridobila popolno zaupanje slovenskega kmetskega ljudstva. Šol tega tipa ne kaže odpravljati, marveč je potrebno, da bi se jih v Slovenji še več ustanovilo, ker so najbolj primerne in potrebne. Nimamo prav ničesar proti srednji sadjarski in vinarski šoli, katero namerava vlada v Mariboru u-stanoviti. Ne moremo pa dovoliti, da bi nižja sadjarska in vinarska šola morala prenehati, da bi vlada mogla dobiti prostore, kjer bi namestila srednjo šolo. Imamo dokumentarno zagotovilo vlade, da se nižja sadjarska, in vinarska šola v Mariboru ne bo ukinila. Ko je namreč bila srednja kmetijska šola, katero hoče ministrstvo sedaj opustiti, v Mariboru ustanovljena, sem se obrnil na ministrstvo poljedelstva ter apodiktično zahteval, da se nižja sadjarska in vinarska šola v Mariboru ne srn® »NASA STRA2A«. Stran 3. 1925. odpraviti- Ministrstvo mi je takrat dalo pismeno zagotovilo. da se to ne bo zgodilo. Ako vlada sedaj misli roti danemu zagotovilu nižjo sadjarsko in vinarsko v i ('Mariboru opustiti, moramo proti tej nameri v imenu slovenskega kmetskega ljudstva naj odločnejše protestirati. Vprašam gospoda poljedelskega ministra: t Ali so vesli o nameravani preosnovi vinarske m sadjarske šole v Mariboru istinite? 2. Ali je istina da'misli vlada nižjo sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru opu ■stiti? Prosim, da mi blagovolite takoj dati odgovor! Orlovska prireditev v Rušah v nedeljo, dne 28. jun. je izpadla pri še dokaj povoljnem vremenu dobro. Posebno telovadbo popoldne istega dne je poseli o veliko gostov iz Maribora, med drugimi udi mariborski župan dr Leskovar. Zbrane Orle in Orlice je v ognjevitih besedah pozdravil predsednik mar. ori. okrožja, dr. Veble. Občudovanje in pohvalo občinstva so posebno želi telovadci na drogu, bradlji in skakači. Pri prireditvi je požrtvovalno sodelovala godba mariborske kat. Omladine. Ciril-Metodove kresove zažgimo v soboto zvečer! Pred vojno so nas čudovito budili k verski in narodni zavesti. Naj iznova oživijo in nas spominjajo, da sta nam sv. apostolska brata kot verska in narodna pro-svetitelja naša največja dobrotnika za Bogom in da hočemo njuno dedščino: sv. katoliško vero in krščansko prosveto zvesto čuvati in vedno lepše gojiti kot njuni iskreni učenci. Nedeljski njuni praznik pa bomo obhajali najslovesnejše kot eden naših največjih verskih in narodnih praznikov. V soboto zvečer pa naj oživijo naše gore, naši hribi, naše ravnine po plamtečih Ciril-Metodovih kresovih! Izlet na mednarodno razstavo dekorativnih umetnosti v Pariz, ki ga priredi potovalna pisarna »Vera« v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8, se vrši dne 28. julija 1.1. z brzim vlakom sem in tja v II. ali III. razredu preko Jesenic, Podrožčice, Buchs, Sargans, Zürich, Brugg, Basel. Potovanje traja 10 dni. Potni list si mora preskrbeti vsak sam; potrebne inozemske vizume preskrbi »Vera.« Potni načrt dobi vsak prijavljenee pravočasno. Stroški za vožnjo, prenočišče, hrano in vodstvo znašajo; vožnja v II. razredu 3300 din., v III. razredu 2600 din. Prijave sprejema »Vera« do vključno 12. julija, kamor naj se obenem pošlje prvi obrok v znesku 1300 din. Izven Ljubljane bivajoči udeleženci morajo sami kupiti do državne meje Jesenice-Podrožčica cel vozni listek, id bo veljal za brezplačni povratek na vstopno postajo. Pismenim prijavam naj se priloži 5 din. za odgovor, tudi v znamkah. Dnevne novice. Z bombo nad srezkega poglavarja. V beograjski o-kolici je sedel dne 27. junija pred kavarno v Gackern ! rsrezki glavar Vladimir Živanovič. V glavarjevi družbi je bila tudi njegova žena z otroci, občinski predstojnik in neki časnikarji. Celi družbi se je približal neznanec j in vrgel pred mizo, krog katere so sedeli zgoraj imemo-! vani, bombo. Bomba se je razpočila ter na mestu ubila devetletno glavarjevo hčerko, težko pa ranila soprogo glavarjevo in 131etno hčerko. Težje in lažje ranjeni so bili vsi člani družbe, izvzemši Živanoviča, kojemu je bila v prvi vrsti namenjena bomba. Atentator je neznano kam pobegnil. Romar krog sveta v naši državi. Romanje krog sveta je nastopil dne 4. aprila t. 1. iz Berlina nemški časnikar August Abel. Abelova ekspedicija sestoji iz avtomobila, kojemu sta priklopljena dva. voza, 1 konja, na katerem jezdi Abel in iz petero oseb, ki so se Abelu pridružile že v Berlinu. V Carigradu bo dobil Abel še dva spremljevalca profesorja, od katerih je eden geolog, drugi pa zoolog. Z ekspedicijo potuje en kinofoto-graf, ki pripravlja poseben film kot spomin na to potovanje krog sveta. Potovanje finansira Abel sam s svojim časnikarskim dopisvanjem raznim berlinskim, dunajskim, angleškim in amerflcanskim listom. Občno občudovanje vzbuja Abelov konj, ki ima za seboj že 1400 km poti, a je čisto zdrav in svež. Abelovo potovanje krog sveta je preračunano na približno šest let. Kakor , že omenjeno, so ti romarji začeli svojo pot krog sveta iz Berlina, preko Leipziga, Prage, Dunaja, Pešte, Beo-I grada, Sofije, Carigrada, Teherana (Perzije), Lazč (Ti-- **!)> do Šanghaja. Iz Šanghaja preko morja v San. ’> Frančiško, potem na avtomobilu v New-Jork, z ladjo . do Lisabone, z avtomobilom preko Madrida—Pariza nazaj v Berlin. Namen tega potovanja je, narod potom A časopisja informirati o krajih, narodih, njihovih šegah ter navadah in to osobito iz onih krajev, ki so za na-j! vadnega človeka nedostopni. Abelova ekspedicija se je gl mudila te dni v Srijemski Mitroviči. Abel je izjavil do-u pisnem »Jutarnjega lista«, da mu posebno ugaja prijaz a nos ter gostoljubnost, katero uživa na potu skozi našo «ržavo. Jugoslovanski konzulat v Berlinu je dovolil g. J ~beJa> da se lahko nemoteno giblje po raznih mestih in __ Kraph naše države do 21. avgusta t. 1. ‘a ,, .D°bro zamišljeno — a ni se mu posrečilo. V zaporu h preživlJa dosmrtno ječo delavec Franjo Tur- in Kovic’ kl si je zaslužil dosmrtno kazen radi roparskega ki ^f°ra in kakih šest drugih razbojništev. Te dni je že j- bll° !se Pripravljeno, da bo Turkovič pobegnil iz zapoga f°y- lz \aiP°va je dospel na njegov naslov zaboj,, na ja fea,ter^m Je bl\° označeno, da vsebuje 1 kg slanine. Kazao f-nncški paznik, kojega naloga je, da pregleda vse na k» aznJen ' Vs* 'fcAs. jv** ‘'vSr' 1 vs« Marna s?. Cirila y Maribora. Za poljske kx»i£e sl mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrb 1« Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Fjer se dobijo po sledečih cenah: 63 cm veliki po 350 D, 73 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm vebki 1700 D. Stenski kpiži z leseno podobo (korpusom) stanejo: "Velikost 80 cm po 42 in 77 D, 23 cm po 83 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D 40 cm po UQ D, Stenski križi s kovinasto podobo stanejo v raznih veliko-* stih po 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi križi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikost, a in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solid ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, is» kupi v Tisk. sv. Cirila v Maribor«, • •> : J * * 1. » - iA/ l »k A ž» *-*!,*/. : -v- f/S(» j »v« i #v* | »v* i «y* i Ulil* ft * k k i "dk 'j J I. j k J ka ti'*! v-*- dV: Hoške klobuke najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki Anica Tràumi Maribor, Grajski trg I Kurie oli. o >—* S» «n o-ö u. a> 3 P9 55 ZaSčitnl enak. 2» Dobi se v lekarnah ln drogo-rijah aU naravnost v tovarni in glavnem skladišču N. Hrniak, Marnar Sisak. ^a®®®®aBS®s®®®B®@EE®®ESEB®SEi5is3i!i v ; r v i rv j r m i r.tirjt i r.M j I j jr-* jr_M ir> jr,! i r.M r . - r . -, » „ ’ r . ;, •. -1 -. ; t ■A ■ W A I k A I k. A I k AI ha AIV ^ ki 1 k-*|k A MI m r.T f,41 r^t r v i r.i k9A 1 ki ki \kmA ' k'i k'i ki k'i k i I k i ! k*i E E S E a a s a s s a a El Kreditno društvo Mestne hranilnice v Mariboru dovoljuje trgovske ter obline kredite po zelo nizki obrestni meri za sedaj 16 odstotkov proti vknjižbi ozr. menicam. Sprejema tudi vloge na tekoči račun po dogovorjeni obrestni meri, za katere jamči tudi Mestna hranilnica kot taka in konečno celo mesto z vso davčno močjo. Podrobneje informacije je dobiti v društveni pisarni, palači Mestne hranilnice, to je Miklošičeva ulica 2 — pritličje na levo. £ S a» 0 s a ,15. a a a a a SSESBSSSBBBBBBEBEBBBBBBBBEESEB& najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici t Maribora, StOlaa nlica M. 6 r.nm, Stoka ulica št. 6 ki obrestuj« hranilne vloge po 1% in 3LO% oziroma po dogovora. - v ! fin i rj. ir v i r.v I r vi-i i r.v i r.v | r.i i r,. r v | n i I r v, r.' i r-1 r.v i r.v I r- ,n ; r.v ri V1KI kV r*v ! kV kV I «■> I k'v I kV I kVlkVlkVlkVlkV I kV ! kV ! kV ! kV ! k j IvV l kV ' kVfk » Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti ie edino ST0EWER-REC0RD X-.TTIZB.4kI3-A.GhA. Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni papir vedno v zalogi. ■n r -v r-5:.r.-v r:.V r. ■v r -v., .r r . i k * À ... 'i ■•■k“^- k k J- -41* - * k. k* t r.N ,r viri.rv r-'v- .j ra-v i ri r r n r, n r -s • r « r > > . .ikTwl/-'! WJ AkV' k.*A'\ 4;i v A !>, A ;.K A k 4 vj \ kV wr^'h.‘jr. i'ì Zadružna gospodarska banka d. d PiNirnznlca v Maribora. gyy- y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta S, pred frančiškansko cerkvijo, "HHi Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! —■ Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Poobliièeal prodcjalee «reck drtw'v»« raasr® loterije* Tisk Tiskarne sv. Ciriia v Mariboru, Odgovorni urednik: Januš Goleč, Izdaja konzorcij »Naše Straže«. ■