8. štev.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1910.
Leto II.
Napredno kmetsko glasilo,
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev.
Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust.
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo a uredništvo .Slovenskega Doma* v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5.
I.	nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina in oglasi se naj pošiljajo upravniitun ..Slav Duma" vLjubljani.
Škof Anton Bonaventura v tožbah.
Škof Anton Bonaventura je v eni stvari velik: zna namreč zapravljati denar tako, kakor morda nihče drugi na Slovenskem.
Znano je, da ima ljubljanska Škofija veliko posestvo v Gornjem gradu na Štajerskem.
Ta graščina je dajala svoje čase ljubljanskim škofom okroglo 80.000 K rednih dohodkov na leto. Tudi škof Jeglič je sprva vlekel ta znesek iz gornjegrad-ske graščine.
Toda ta ogromna vsota mu je bila premajhna, hotel je imeti naenkrat milijone.
Zato je napravil z nekim laškim Židom kupčijo, o kateri je mislil, da mu bo nesla milijone.
Toda Zid ga je pošteno speljal na
led.
Zid je pač imel pri kupčiji dobiček dveh milijonov, zato pa se je škof zadolžil za 4 milijone, ki jih je najel na gorenje-gradsko graščino.
Torej mesto stalnih dohodkov v znesku 80.000 K na leto, se je zadolžil za 4 milijone!
Kaj ne, lepo gospodarstyo!
A to mu še ni bilo zadosti!
Zadolžiti se je hotel še za 2 milijona.
Za mešetarja pri tem posojilu si jo najel nekoga Zida, Daniela, ki mu je res ta dva milijončka tudi preskrbel.
Toda to pot škofu sreča ni bila mila.
Vlada mu namreč ni več dovolila to zadolžitve, ker bi sicer morala iti na boben gornjegradska graščina.
Škof torej ni dobil denarja, pač pa jo moral šteti teške tisočake imenovanemu židu za mešetarenje.
A sedaj je zadela prevzvišenega Antona Bonaventuro še druga nesreča.
Ko je videl, da mu oskrbnik Dičenta v Gornjem gradu ni mogel izprešati iz graščine nobenega denarja več, je moža
kratkim potom odpustil, čeprav je imel z njim veljavno pogodbo.
Oskrbnik pa se seveda ni dni kar tako meni nič tebi nič vreči izpod strehe, marveč je tožil škofa za odškodnino v znesku 132.000 kron.
Prv-a obravnava na to tožbo je bila pretekli teden. Ker jo oskrbnik predlagal celo vrsto prič, je bila obravnava preložena in se bo vršila skoro gotovo šele meseca aprila. Kakor vse kaže, bo škof pogorel in treba, mu bo šteti okrog poldrug stotisoč svetlih kron. Kje jih bo dobili
Zložile mu jih pač bodo zopet njegove pohlevne ovčice, ki jih je že itak oskubel skoro do krvi.
Ubogo ljudstvo!
A škof ima na vratu še drugo tožbo.
Lani je umrl župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, Rozman. Pokojnik jo splošno veljal za premožnega moža. Toda, ko je umrl, je bil ubog, kakor cerkvena miš.
Vse, kar je imel, denar, hranilne knjižice, ki jih je imel shranjene, vse je na čuden način izginilo brez sledu.
Med izginolimi stvarmi je bila tudi hranilna knjižica v znesku okrog 4600 K last župnikove nečakinje.
Ko je revica izvedela, da je izginilo vse njeno premoženje, je popolnoma zblaznela.
Ubožica že preje ni bila prav pri pameti, zakaj, to bi morda vedel povedati bivši šentjakobski kaplan Nadrah.
Sodišče je dekletu postavilo skrbnika ali kuratorja v osebi nekega posestnika v Hotederšici, kjer je dekle doma.
In ta kurator je poizvedel, da ima baje dekletovo hranilno knjigo škof Anton Bonaventura.
Ker mož ni plašljivec in je tudi vnet za blagor svoje varovanke, je škofa tožil.
In škof je moral priti dajat odgovor sodišču — iz Rima, kamor se je šel poklonit papežu Piju.
Kako se je škof zagovarjal, ne vemo natanko. Pravijo, da je zatrjeval, da mu je rajni župnik daroval omenjeno hranilno knjižico, ko je bil še živ.
Ali ni ta zagovor nad vse značilen?
Škof ve, da je hranilna knjiga last ubogega umobolnega dekleta, a je vendar neče izročiti njeni lastnici!
Jn to bi naj bil maziljenec Gospodov in namestnik božji?!
Bog nas varuj takšnih božjih namestnikov !
Slovenski kmet, spominjal se, da so klerikalci napravili za vod el ja det. bolnice Nemca Nebenltthrerfa, da so imenovali za deželnega stavbnega svetnika Nemca Geilbolerj*, za nadučitelja v Beli peči pa Ne nea Krau-landa; spominja] se, da so oddali napravo deželnega vodnsga katastra nemški tvrdki Berger in da so sprejeli v deželnem zboru tak volilni red za mesto Ljubljano, s katerim pridejo v mestno zbornioo zopet Nemci I Pre-vdari vse to ln premisli, ako še moreš imeti zaupanje v klerikalne poslance I
Novo breme kmetu in davkoplačevalcu.
Kdor je pogledal proračun kranjskega deželnega zbora, je izprevidel, da klerikalna večina denar kar siplje za razne klerikalne namene. Nad stotisoč kron bodo dobili samo samostani na Kranjskem. Lep znesek, za katerega nimajo klerikalci nobenega pomisleka, kje bodo dobili za to potrebni denar. Ako bi imeli klerikalci večino še deset let, bodo izdali v tem času milijon za samostane. Kmet in davkoplačevalec, veselita se! Pa to še ni vse! Ker so sedaj razni duhovniki pri deželni blagajni, hočejo tudi gospodje duhovniki dobiti svoje delež. Kar tako denar iz blagajne ne morejo jemati, ker bi nastal prevelik hrup. Zato so pa iznajdljivi gospodje našli sedaj vzrok, da bodo deželno blagajno vsako leto oropkali za 'poldrugi stotisoč kron.
Dosedaj so duhovniki veronauk učili po šolah brezplačno, kar je nekaj obsebi umevnega, ker pouk v šoli spada med du-
hovske dolžnosti ali v duhovsko službo. S*±daj pa ti prijatelji ljudstva hočejo tudi za poučevanje veronauka biti plačani.
Mislijo si:	Sedaj	so naši ljudje pri
deželni blagajni, zakaj ne bi dežela nam tudi plačevala, ker smo taki reveži, da se bogu usmili.
In res! Načelnik šolskega odseka v deželnem zboru, kamniški dekan Lavrenčič, je že obljubil duhovnikom, da bodo dobili plačilo za verouk vsako leto, tako, kakor dobivajo učitelji za poučavanje drugih reči. No, mi bi ne zinili besedice, če bi duhovnike za to plačali dekan Lavrenčič, Krek in Lampe iz svojega žepa, ali tu bode zopet deželna blagajna cvilila in žepi davkoplačevalcev se bodo pritisnili, da bodo več dali.
Koliko bi vse veljalo ? Na Kranjskem poučuje približno 300 duhovnikov krščanski nauk v šoli. Približno bi vsak dobil povprečno 500 K (gospodje so namreč precej dragi za krščansko delo), to bi zneslo na leto 150.000 K. Pa račun bode gotovo še višji, ker gospodom se denar davkoplačevalcev posebno ne smili. Premisli, davkoplačevalce, da bodeš plačeval poldrugi stotisoč kron vsako leto duhovnikom za to, ker v šoli uče krščanski nauk, to je, za delo, katero je njihova duhov* ska dolžnost!
Poglejte tisti nespametni volilci, ki ste volili v deželni zbor take poslance, ki so jih duhovniki priporočali, kakšno šibo ste si spletli, pa ne samo sebi, še drugim, ki so se upirali proti tem poslancem, spletli ste šibo svojim otrokom, ki bodo za vami morali se pokoriti in plačevati du-liovniko, da bodo lažje rogovilili proti vam samim.
O duhovniki, ti vas znajo! Verjamete jim vse, zaupate jim vse, pustite jim vse, sedaj pa imate! To se bodete prijemali za lase čez nekaj let, a bode prepozno, duhovniki bodo lepo molzli kronice iz deželne blagajne, vi bodete pa za svoje klerikalno grehe plačevali, da vam še za sol ne bode ostalo. Mi pri tem le še stavimo upanje v mestne poslance, ki se morajo na vsak način upreti, da bi duhovščina deželo tako izkoriščala. Duhovniki bodo seveda tajili, da ne mislijo dobiti plačila, a dokazano je v časopisu »Slovenski učitelj«, ki ga pišejo duhovniki. Tam stoji črno na belem, da je dekan Lavrenčič obljubil duhovnikom plače za učenje krščanskega nauka.
Videli boste, kako bodo vaši kmetski poslanci Demšar, Zabred Dimnik, Per-havc itd. prikimali za to. Saj morajo, drugače se bodo pa duhovščini zamerili, potem gredo pri prihodnjih volitvah kot poslanci v penzijon. Učitelji so prosili samo par sto kronic izboljšanja, pa so vpili dr. Šušteršič, Lampe, Krek: dežela nima denarja! No, vidite, za samopašnost duhovščine, in to na leto poldrugi stotisoč kron, bode pa dežela imela denar. — Davkoplačevalci, bolela vas bo glava od dobrot, ki vam jih klerikalci obetajo, duhovniki se
bodo pa v pest smejali, in ko pridejo volitve, vas bodo pa zopet gnali na volišče volit take poslance, ki bodo glasovali za podpore samostanom in plačilo duhovnikom.
Mi, pametni davkoplačevalci, ki smo pa pri volitvah v manjšini, le obžalujemo, da tudi mi moramo trpeti za vaše grehe.
Napreden kmet.
politični pregled.
Avstrija.
Z obljubljeno spremembo v ministrstvu, kakor vse kaže, ne bo nič. Ministrski predsednik baron Bienerih Slovanom samo ob-Ijubuje, kadar bi pa imel svoje obljube tudi izpolniti, pa se sklicuje na cesarja, češ da je on nasproten vsaki spremembi v ministrstvu. „Slovanska Enota“ je sedaj že sita Bienerthovih obljub ter zahteva z vso odločnostjo, da Bienert stori to, kar je že tolikokrat obljubil. Ker to pot tudi Poljaki podpirajo zahteve ..Slovanske Enote", je mogoče, da se bo Bienerth končno le uklonil ali pa bo prisiljen, da odstopi s celokupnim ministrstvom. Že prihodnji dnevi že ne mara prineso v tem oziru odločitev
Hrvatska.
Nesrečni baron Rauch je končno izginil s političnega površja in vladne vajeti je vzel v roke novi ban dr. Nikola pl. Tomašič. Novi ban obljubuje, da bo vladal strogo po ustavi in da bo skrbel za pošteno upravo. Če bo to obljubo tudi izpolnil, bo pokazala bodočnost. Dne 21. t. m. se ima sniti sabor (deželni zbor), ki že ni zboroval nad dve leti. Ena izmed najvažnejših nalog, ki ga čaka, je volilna reforma. Do sedaj je bilo na Hrvatskem okroglo 48.000 volilcev. Vlada bo sedaj predložila saboru volilno reformo, ki bo razširila volilno pravico tako, da bo poskočilo število volilcev od 48.000 na 250.000.
Bosna in Hercegovina.
V petek je bila po dolgih porodnih bolečinah končno obelodanjena ustava za Bosno in Hercegovino. Ustava je tako nazadnjaška, kakor je nimajo nikjer pod soln-cem. Povsem naravno je torej, da to skrpucalo ustave ni po volji nobeni izmed bosanskih strank. Prve deželnozborske volitve v Bosni bodo baje meseca maja, deželni zbor pa se sestane meseca junija.
Rusija.
Pfotekli teden so bila v Petrogradu važna posvetovanja, ki so se tikala prireditve vseslovanskega shoda v Sofiji. Teh posvetovanj so se udeležili poleg sklicatelja češkega poslanca dr. Kramara, zastopniki Rusov, Poljakov in Bolgarov. Sklenilo se je, da se ima še letos ustanoviti slovanska banka, ki bo imela temeljno glavnico 20 milijonov rubljev, in da se priredi vseslovanski shod v Sofiji dne
7. julija. Na dnevnem redu tega shoda bodo med drugim te le važne točke: Gospodarski položaj v slovanskih deželah, rusko - poljski spor in jugoslovansko vprašanje.
Vstaja na Grškem.
Na Grškem že vre več mesecev, a te dni je izbruhnila na polotoku Peleponezu pravcata vstaja. Ljudstvo je prihrumelo v mesta ter se uprlo oblasti. Na več krajih so uporniki razdejali železniško progo, da se je moral ustaviti ves promet. Ker so vstaši porezali tudi brzojavne žice, ni o dogodkih nobenih zanesljivih vesti, a še tiste vesti, ki jih je vlada dobila v Atene, jih čuva za-se in jih neče razglasiti. Zato nihče prav ne ve, kaj se pravzaprav godi na Peloponezu.
Kdo je pravi zastopnik ljudstva to je kmeta in delavca?
V seji, dne 31. januarja je v imenu naprednih poslancev predlagal gospod E. Gangl, naj se odpravijo poslanske dijete, ki znašajo vsako leto najmanj 50.0(10 Iv, In kaj je voditelj klerikalne stranke dr. Šušteršič na to rekel? — I)a ni za odpravo dijet, zakaj brez dijet bi ne bilo prida poslancev, ne prida deželnih odbornikov in ne prida deželnega glavarja. — Volilec, sedaj pa sodi sam, kateri poslanci so boljši ljudski zastopniki, klerikalni ali napredni? — Napredni poslanci hočejo ljudstvo zastonj zastopati in tako davkoplačevalcem na leto najmanj 50.000 kron prihraniti, klerikalni poslanci pa ljudstvo zastopajo samo za dobre mastne plače.
Rozjled po Slovenskem.
r Dr. Tavčar častni meščan ljubljanski. Mestni občinski svet ljubljanski je v svoji seji pretekli torek soglasno in med splošnim odobravanjem izvolil na predlog župana Ivana Hribarja deželnega poslanca in deželnega odbornika drja. Ivana Tavčarja za častnega meščana ljubljanskega v priznanje njegovih zaslug, ki si jih je s svojim požrtvovalnim javnim delovanjem pridobil ne samo za mesto Ljubljano, marveč v prvi vrsti za celokupni narod slovenski.
r Narodni kolek „20./IX. 1908“ in „Ptuj“ je državno pravdništvo nedavno tega zaplenilo. Založnik tega kolka »Slovenski Branik" se je proti temu pritožil, na kar se je vršila v torek prizivna obravnava pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Drž. pravdnik je utemeljeval zaplembo s tem, da je zatrjeval, da ščuva kolek „20./IX. 1908.“ proti vojaštvu, kolek „Ptuj“ pa proti Nemcem. Državnega pravdnika je imenitno pobijal odvetnik dr. Fran Novak. Sodišče je končno zaplembo imenovanih narodnih kolkov razveljavilo. To je menda bila po dolgem času edina pametna razsodba ljubljanskega sodišča!
Stran 3.
-..........M.
r Cene oglasom v našem listu
je upravništvo znatno znižalo. Odslej stane vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka pa 6 K. Pri večkratnih oglasih se dovoljuje znaten popust. Somišljeniki, poslužujte se ..Slovenskega Doma" pri oglasih! Svoji k svojim!
r Kolinsko kavno primes, izdelek Kolinske tovarne v Ljubljani, prav toplo priporočamo našim gospodinjam.
r Za Ciril-Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili: 558. Pavlina Seidl, c. kr. prof. soproga v Gorici (plačala 200 K). 559. Neimenovani v Ljubljani (plačal v papirnati renti 200 K). 560. Vesela družba pri Rožu v Hrastniku. 561. Viktor Meden, trgovec v Ljubljani. 562. Miha Malik, trg., Ajdovščina. 563. Skupina rodoljubov v Skednju pri Trstu (plačali 160 K). 564. Neimenovani v Ljubljani (plačal 200 K). Neimenovani 10 kamnov pod štev. 991, 992, 993, 994, 995, 996. 997, 998, 999, 1000.
r ,,Slovenec<( dela reklamo za družbo sv. Cirila in Metoda s svojo „CiriI-metodarijo": Omizje pri „Belem volku'1 v Ljubljani je vplačalo 3. pokroviteljnino družbi vsled „Slovenčevega“ nesramnega napada. — G. Pikel iz Postojne je poslal družbi 23 K — naročnine na „Slovenec", ker ga ni hotel več sprejeti radi nesramnega članka „Cirilmetodarija“. — G. F. J., nadučitelj, je poslal K 5’— v ..pohleven odgovor slovenskemu Efijaltu“. Bog odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. — G. Lavoslav Bučar v Kostanjevici je nabral, oziroma sam daroval K 10-—, kot odgovor na nesramni napad v „Slovencu“ dne 7. svečana t. 1. na našo dično družbo, ki je edina narodna organizacija na Slovenskem. — Družbi prihajajo pozivi, naj založi narodni kolek „7./2. 1910“. Živeli, zavedni rodoljubi!
r Rabljene poštne znamke dobivajo v družbi sv. Cirila in Metoda vedno več prijateljev takih, ki jih darujejo in takih, ki jih kupujejo. Nekatere teh pošiljatev so naravnost dokument strogo rednega darovalca, ker so čuda lepo sortirane. Sicer nimamo navade, da bi te vrste darove, oziroma darovalce redno in imenoma izkazovali, — prav mnogim bi to tudi všeč ne bilo, — omeniti pa moramo zahvalno g. Fr. Petana, kontorista v Ljubljani, ki,je daroval družbi cel svoj album znamk. Hvala!
r Slovenci v Ameriki so pa tajniku I. Ciril-Metodove podružnice v New. Yorku, g. Iv. Zupanu, že zopet poslali naši družbi K 400-—, katerim je sledilo pismo ognjevito rodoljubno. Pomislite ni: Od 4. julija 1909 so že poslali naši rojaki iz Amerike K 1800 naši družbi, ustanovili so podružnic 20, ki štejejo člane čez 900, število pa se vsaj to leto podvoji. Dragim rodoljubom v Ameriki iskrene Ciril-Metodove pozdrave in zahvalo. — Družba sv. Cirila in Metoda je bila navajena šteti naprej, da se preje paralizira Rosseggerjev nevarni naskok, štejemo sedaj tudi od tisoč nazaj. Neimenovan rodoljub
na Štajerskem si je namreč prilastil številke 991 do 1000 incl., prijavivši se na te številke za C. M. brambovca. Častitemu rodoljubu 2000kratna hvala!
r Nabori na Kranjskem. Dne 1. in 2. marca nabor v Višnji gori za istoimenski sodni okraj. Dne 4., 5. in 7. marca nabor v Litiji za istoimenski sodni okraj. Dne 9. in 10. marca nabor v Kamniku za istoimenski sodni okraj. Dne 12. in 14. marca nabor na Prevojah za sodni okraj Brdo. Dne 15. marca nabor v Radečah za istoimenski sodni okraj. Dne 17. in 18. marca nabor v Krškem za istoimenski sodni okraj. Dne 21. marca nabor v Mokronogu za istoimenski sodni okraj. Dne 23. in 29. marca nabor v Kostanjevici za istoimenski sodni okraj. Dne 30., 31. marca in 1. aprila nabor v Rudolfovem za istoimenski sodni okraj. Dne 2. aprila nabor v Žužemberku za istoimenski sodni okraj. Dne 5. aprila nabor v Trebnjem za istoimenski sodni okraj. Dne 7. aprila nabor v Metliki za istoimenski sodni okraj. Dne 9. aprila nabor v Črnomlju za istoimenski sodni okraj. Dne 11. in 12. aprila nabor v Kočevju za istoimenski sodni okraj. Dne 14. in 15. aprila nabor v Ribnici za istoimenski sodni okraj. Dne 16. aprila nabor v Vel. Laščah za istoimenski sodni okraj. Dne 18., 19. in 20. aprila nabor v Škofji Loki za istoimenski sodni okraj. Dne 22., 23. in 25. aprila nabor v Kranju za istoimenski sodni okraj. Dne 26. aprila nabor v Tržiču za istoimenski sodili okraj. Dne 28., 29. in 30. aprila nabor v Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora. Dne 7., 8. in 9. aprala nabor v Ljubljani za mesto Ljubljana. Dne 11., 12., 13. in 14. aprila nabor v Ljubljani za sodni okraj Ljubljanska okolica. Dne 16. in 18. aprila nabor na Vrhniki za istoimenski sodni okraj. Dne 30. in 31. marca nabor v Idriji za istoimenski sodni okraj. Dne 2. aprila nabor v Logatcu za istoimenski sodni okraj. Dne 5. aprila nabor v Ložu za istoimenski sodni okraj. Dne 6. aprila nabor v Cerknici za istoimenski sodni okraj. Dne 7., 8. in 9. aprila nabor v Postojni za sodna okraja Postojna in Senožeče. Dne 11. in 12. aprila nabor v Vipavi za istoimenski sodni okraj. Dne 14. in 15. aprila nabor v Ilirski Bistrici za istoimenski sodni okraj. Za mesto Ljubljano se vrše nabori 7., 8. in 9. aprila. Dne 7. aprila je nabor za I. in II. razred domačih, dne 8. aprila za III. razred domačih in I. razred tujih, dne 9. aprila za II. in III. razred tujih nabornikov.
Dolenlsbl novlčar.
Jz Krmelja pri Št. Janžu.
d Častno spremstvo (?) V spremstvu svetlih bajonetov je zapustil znani kantinski junak Kopriva s teškim srcem Krmelj. Kako dobro se je počutil pri nas, se vidi iz tega, ker nas ni hotel zapustiti.
Godilo se mu je tu kot tičku v kletki; delal je s kantinskim blagom, kar je hotel; no, in te svoje pravice se je poslužil v polni meri. Pri računu se je pokazalo, da manjka v blagajni okrog 2000 K. Zadnje dneve je spal v sobi za delavce, dočiin je še pred kratkim pisal gosp. L., ko ga je ta opominjal za neki dolg, da ni »navaden delavec«, da bi se ga smelo tako terjati, ^o, in danes1? Oasi so se spremenili in z njimi tudi Kopriva. Še za pot mu je moral neki delavec posoditi, dočim je preje delal z denarjem kot prvi kapitalist. — O. Omeinerju pa čestitamo k tej svoji pridobitvi; ima sicer lmje fin nos pri izbiri ljudi, ali navadno se vedno ogoljufa. Vsi so mu izvrstni in pošteni, le »die windischen Gauner« so mu ljudje nižje vrste. Pa menda bo še tudi njega to naziranje minilo, če preje ne, pa takrat, ko bo sam zapustil naše kraje.
d Značilna sodba. Pa tudi g. Fla-tschat, znani obratovodja, jih je že dobil nekaj za spomin za svoje poševanje. Prvo klofuto je dobil lani, ko je tožil delavca Gučeka, a je bil Guček oproščen. Ko pa je Guček obrnil ost ter vložil tožbo proti rudniku odnosno Flatschatu, je bil zadnji obsojen. Razprava se je vršila dne 9. t. m. Že v št. 24. »Slovenskega Doma« od 25. decembra 1909 je Guček jasno odkril svetu, kaj se godi delavcem pri šentjanškem rudniku, za kaj se jih smatra in kako se z njimi ravna. Podkrepil je svoja izvajanja z javnimi dokazi. No in 9. t. m. je o tej stvari govorilo tudi sodišče v Radečah. G. Flatschat se je brzojavno opravičil, češ, da so rudniški konji oboleli in da se ne more pripeljati. Peš pa taka »mogočnost« kol je g. Flatschat pač ne bo šel. No, sodnik se na bolezen konj ni nič oziral, temveč je le konstatiral, da obtoženca ni, ter ga je vsled kontumaciranja potom Gučeka obsodil, da mora plačati Gučeku 44 kron ter vse pravdne troske. S tem je za-clobil delavec Guček sam, a tudi mi ostali delavci, častno zadoščenje, da je vendar še kje pravica na svetu in da ljudem, četudi so slučajno kaki Flatscliati e tutti quanti, ni vse dovoljeno.
d Boben poje ... Na pustni torek so si privoščile pri nas tri maske svoj »špas«. Ena je bila oblečena v knapovsko uniformo, ki je vodila nevesto; a spredaj je šel tambor s starim piskrom, na katerega je silno razbijal. Hudomušni ljudje so se smejali temu prizoru ter rekli, da pomeni ves ta nastop prednaznanilo, da gre naš rudnik »na boben«, čudnega ne bi bilo nič, ako bi se to zgodilo, posebno, če se opazuje delovanje pri našem rudniku.
d Proga Trebnje - Št. Janž. Nevenlji-vo slavo si je pridobila naša premogokop-n a družba z grajenjem to proge. Grajena je tako »solidno«, da padajo vsak čas ogromne skale na tir in s tem zapro promet, zlasti v Zijavnici. Značilno pri vsem
tem jo pa to, da še danes niso dobili kmetje določene jim odškodnine za posestva, ki so jih morali prepustiti za progo. — Kmetje so pričeli že dvomiti, če bodo sploh kdaj kaj dobili. Mislimo pa, da so še oblasti na svetu, ki bodo zadevo uredile, ako jo prizadeti sami nečejo.
d Iz Vač nam pišejo: Že v nekaterih številkah »Domoljuba« je stresal nekdo svojo sveto jezo na nas Vačane. Ker ga pa niti postni čas ni poboljšal, smo mu primorani za danes prav kratko odgovoriti. Ker pravi, da ga ne moremo izvohati, mu povemo, da nam je prav dobro znana kovačnica, v kateri kuje on in njegovi pomočniki, naj si bodo že v krilu ali v hlačah, svoje dopise, in če želi, mu lahko postrežemo z imeni te kompanije. Privoščil si je že večkrat gospoda nadučitelja, ki mu je pravi trn v peti, to pa le s škodoželjnim namenom, ga spraviti v kako neljubo nepriliko. Ker je pa širokoustni dopisun zašel na pot beračenja, naj bi raje povedal, da je naš kmet primoran dati raznim osebam iz njegove vrste svoj teško zasluženi pridelek. Te je videti z vrečo na rami. To je po našem mnenju beračenje, ne pa, če imovit gospod seže v žep ter prostovoljno položi dar v prospeh sokolstva. Vemo, da izvira to iz krščanske nevoščljivosti, ker je vaš cink, cink vedno bolj prazen kljub temu, da se agitira za vas z vsemi sredstvi. Pritožujete se, da je gospod nadučitelj kriv porazom, ki ste jih doživeli v zadnjem času. Tu pa si denite roko na srce ter odkrito priznajte, da je krivo temu le vaše dosedanje delovanje in gospodarstvo. Zato bi bilo bolj možato, da molčite, nego da radi svojega propada javkate, zakaj vsi »Domoljubovi« predali vam ne prinesejo prejšnje nadvlade. — Opominjamo vas, da ne sejite še nadalje vetra, kajti želi boste vihar. Če nas primorate vzeti v roko metlo, pomedli bomo temeljito pred vašimi pragi, zakaj smeti imate dovolj. Dan 13. t. m. naj vam priča, da se bomo tudi nadalje borili proti vsaki zlorabi našega skromnega imetja. Zato zavračamo vsak nadaljni poduk s strani »Domoljubovega« dopisnika, saj smo domačini in poznamo težnje in delovanje posamnikov, zato se oklepamo tistih, ki imajo srce in voljo delati za nas, ne pa za lastni žep. — Zavedni kmetje.
d Iz Črnomlja. Pred kakimi šestimi meseci se je v našem, dosedaj še precej mirnem mestu naselil penzioniran bivši policijski komisar, sedaj klerikalni advokat dr. Karel Šturm, rodom iz Metlike. Ob svojem nastopu je zatrjeval strankam, da je nad strankami, ni klerikalec, ni liberalec, zato so ga tudi tukajšnja društva sprejela med svoje člane, tako narodna čitalnica, kakor tudi Sokol. Vsak mu je po svoji moči šel na roke, da si mož pridobi kolikor mogoče veliko klijentele, saj je
belokranjski rojak in pa advokat začetnik. Toda mož je kmalu pokazal svojo barvo — razkrinkal se je, da je pravi pravcati klerikalec — po kopitu klerikalizma, ki vsebuje vse« one lepe čednosti, katere tudi njega dičijo. Najprvo se je sprl z inteligenco, potem se je spravil na črnomaljske sodnike, čez katere v javnih lokalih zabavlja tako nesramno in na podel način, da se le čudimo, da ga le ti še do danes niso izročili roki pravice. Pa prišel bode čas, ko bo potrpežljivosti konec — in takrat, oj Šturm — pihal boš- na svojo krasno družbo in jo tožil in preklinjal svojega zvestega oprodo župana Skubica, Mož je takorekoč v Črnomlju nemogoč — saj ga je moral celo njegov koncipijent tožiti radi žaljenja na časti — pri kateri je bil, čujte — dr. Karel Šturm obsojen radi častikraje na 200 K denarne globe ali pa 10 dni zapora. Kako blamažo je doživel v tožbi proti tajniku Blažonu v dveh instancah, je pa karakteristično za presojo klerikalne značajnosti. Dr. Šturm je tožil Blažona, ker mu je le-ta očital, da je častno besedo prelomil. — Crnomeljsko sodišče, kakor tudi okrožno sodišče kot prizivna oblast so obtoženca Blažona oprostile, ker mu je dokazal, da je res dr. Karel Šturm častno besedo prelomil. Sedaj nastane vprašanje, da li zamore imeti advokat dr. Karel Šturm zaupanje strank, ko še svoje pravde napram nejuristu izgubi1? Kako bo sodila o teh slučajih odvetniška zbornica, prepuščamo njej sami, belokranjskemu Sokolu v Metliki pa čestitamo, da ima med svojimi člani besedolom-ca —, kajti črnomaljska narodna društva so se tega možakarja že otresla, izstopil je, ker je vedel, da ga sicer izbacnejo. — Napredni denarni zavodi in naprednjaki v celi Beli Krajini, iščite pravne pomoči no pri besedolomcih advokatih, marveč pri mož besedah značajnih naprednjakih.
d Z Iga se nam piše: Ni še dolgo, kar smo dobili novega kaplana, pa hoče že vse ugnativkozji rog. Posebno je hud na Iško Loko. Pravi, da so Ločani sami surovinci. Mi pa dobro vemo, zakaj je naš kaplan hud na Ločane. Zato je hud, ker med njimi ne more dobiti nobenega »Cuka«, kajti vsi fantje, ki jih veseli telovadba, so pri »Sokolu«. Ločani, kot odkriti fantje, ne marajo hinavsko - farizejskih »čukov«. Tudi na loška dekleta ima kaplan hudo piko. Rad bi jih spravil v svojo Marijino družbo, za katero pa dekleta ne marajo. Loška dekleta žive brez Marijine družbo bolj pošteno, kakor pa ona dekleta, ki so v Marijini družbi in se vlačijo po farov-žih. Saj še celo župnik Mauring ve, da čim bolj je dekle oddaljeno od farovža, tem bolj je nedolžno. — O nekem pretepu v mežnarjevi »gostilni« smo že poročali. »Čuki« so napadli dotičnega moža zato, ker se je govorilo, da hoče postati cerkveni ključar. »Čuki« so mu izruvali lepe, velike brke ter s tem preprečili, da bi se mo-
žu izpolnila njegova želja, kajti pri nas Ižancih mora imeti vsak »cekmošter« lepe brke. Sicer smo pa prepričani, da g. A. M. ne bo prav nič žal, ako ne bo cerkveni ključar.
d Strašna nesreča. Iz Zagorja ob Savi nam pišejo: Jožef Peterlin, ključavničar iz Podkraja, roj. leta 1850 v Mokronogu, je šel pri tukajšnjemu rudniku po noči — 12. t. m. — ob pol 10 popravljat stroj, s katerim se drobi kamenje v prah, s kterim se potem napolnjujejo prazne premogovske jame, da ne vpada zemlja. Dal je znamenje, naj stroj začne delati, v tem hipu ga je stroj zgrabil za levo nogo, ga potegnil v zmečkovalne priprave, in mu telo vkljub temu, da so stroj takoj ustavili, popolnoma zmel do trebušne votline. Umrl je na licu mesta. Prejšnji dan je pa neki opokojeni preinogar sekal v bližini rudnika smreko, ki je padla nanj in ga ubila.
d Iz Št. Lovrenca ob Temenici. Na naš dopis v „Slov. Domu“, v katerem smo opisali postopanje našega župnika ob smrti Piškovega Petra, je priobčil župnik Anton Oblak v šesti številki „Domo-ljuba“ nekakšen popravek. V tem popravku se skuša župnik Oblak oprati, kar se mu pa pred njegovimi farani ni posrečilo, ker vsakdo ve, kako se je takrat godilo. Iz njegovega popravka smo spoznali, da župnik ni posebno velik prijatelj resnice. Njegov »popravek" moramo torej resnici na ljubo tako popraviti, kakor se je v resnici zgodilo. Župnik trdi v „DomoljubuK da je dekla Antona Saje rekla, da ne bo (Peter) tako hudo bolan, resnica pa je, da je dekla prosila, naj župnik takoj gre k bolniku. Župnik je res prišel, pa ne ob 11. uri, kakor sam trdi, marveč šele popoldne. Ni res, kakor trdi župnik, da je pri slovesu gospodinji naročil, da če bo bolnik slabši, da naj ga takoj pokličejo, res pa je, da je obljubil, da ga pride drugi dan takoj po maši obhajat. Ker je bil bolnik slab, je šla ob 9. uri Marija An-dolšek po župnika, katerega pa je srečala že na potu. Rekla mu je, da je bolnik silno slab, župnik pa kljub temu ni prav nič pospešil svojih korakov, menda zato ne, ker je vedel, da bo Peter še dve uri po smrti živ. Ko so možje povedali župniku, da je že prepozno prišel, je samo zmigal z ramami ter hitel mrliča devat v poslednje olje. Ko je bil s svojo ceremonijo gotov, je rekel župnik: »Vse smo dobro napravili, saj je še dve uri življenje in duša v njem", kar lahko s prisego potrdi več ljudi. Mi sicer ne vemo, ali se je hotel župnik norčevati iz nas kmetov, ali pa župnik ne verjame, da ima človek dušo, ki se po smrti loči od telesa. Tega še nismo nikdar čuli, da ostane duša dve uri po smrti v telesu. Take modrosti naj obdrži župnik Oblak sam zase, če jim verjame. Sicer smo pa že parkrat imeli priložnost, da smo se prepričali, da župnik z mnogo večjim veseljem opravlja svojo službo pri bogatinu kakor pa pri revežu. Ko je bila v Žabjeku bolna Ana Kaferl, je bil župnik
vedno pri njej. Njegov irud seveda ni bil zastonj, ker je dobil hranilnično knjižico za 200 kron. Ravno tako je tudi z mašami pred pogrebom. Kadar on pričakuje kaj več kron, takrat lahko čaka z mašo, kadar pokupuje reveža, takrat se vedno mudi. Čas je denar, tako pravi Amerikanec, kaj ne gospod župnik, in po tem se ravnate tudi vi, kakor tudi marsikak vaš sobrat, kateremu je denar vse, bog pa postranska stvar. — Ako se hoče župnik Oblak oprati, potem bo moral nastopiti drugo pot; če se bo pral v lažnjivem „Domoljubu“, bo še bolj umazan.
d Izžrebani porotniki. Za novomeško poroto, ki se začne 28. t. m., so izžrebani ti - le porotniki: Perpar Anton, posestnik na Dobravi; Klobučar Ivan, posestnik v Jelševniku; Lokar Anton, posestnik in župan na Polju; Panjan Peter, posestnik in gostilničar v Dragovanji vasi; Stariha Matija, posestnik v Kašči; Arko Anton, mizarski mojster v Ribnici; Vidmar Leopold, posestnik na Straži; Majzelj Frane, posestnik in župan v Belicerkvi; Zevnik Ivan, posestnik v Dol. Skopicah; Majcen Ivan, posestnik na Bistrici; Jonke Jožef, trgovec v Gornjem Mozlju; Oražem Jakob, ključavničarski mojster v Ribnici; Bartol j Ignacij, gostilničar v Ribnici; Rueck Franc, posestnik in kleparski mojster v Kostanjevici; Šular Anton, posestnik v Trbincu; Pehani France, gostilničar v Žužemperku; Šutej Jure, posestnik in trgovec na Brezovici; Volovec Martin, trgovec in posestnik v Št. Jerneju; Knez Alojzij, posestnik in župan v Skovniku; Miiller Ignacij, trgovec v Črnomlju; Štefane Franc, posestnik na Ratežu; Doga-noč Ferdo, trgovec v Vel. Laščah; Režek Jože, posestnik v Bojanji vasi; Fugina Jurij, trgovec v Starem trgu; Kek Jože, posestnik in župan v Pljuski; Lackner Andrej, posestnik in hotelir v Črnomlju; Jaki Jože, posestnik in gostilničar v Št. Rupertu; Gnidovec Jože, posestnik v Vel. Lipovcu; Simončič Ivan, poest iik v Hote-mežu; Zesser Franc, posestnik in Irgovec v Krškem; Sitar Ivan, posestnik in gostilničar na Toplicah; Lovšin Anton, gostilničar v Ribnici; Potečar Franc, posestnik v Stari vasi; Sturm Otmar, posestnik v Metliki; Samide Ivan? posestnik in gostilničar v Starem logu; Krhin Ivan, posestnik v Gor. Gradišču. — Nadomestni porotniki so: Kenda Franc, trgovec v Novem mestu, Murn Gustav, posestnik in svečar v Novem mestu; Kastelic France, posestnik v Št. Joštu; Dular Ivan, posestnik v Valtivasi; Kos France, gostilničar v Novem mestu, Pauser Adolf, posestnik v Novem mestu; Berlec France, posestnik v Kandiji, Pavček Ivan, posestnik na Cegelnici; in Hočevar Anton, posestnik in tovarnar v Novem mestu.
Somišljeniki, narodnjaki, naročajte in širite »Slovenski Dom!“
Gorenjski noulčnr.
Ilovice iz Št. Vida nad JCjubljano.
g Nova šola. Komandi iz farovža in Klanfarije sledi več duševno zaslepljenih možakarjev, ki po gostilnah ter sploh med našimi farani na vse mogoče načine delajo na to, da bi razburjeno ljudstvo radi tako drage Vovkovine pomirili. Samoobsebi umevno, da pri tem naletijo na velik odpor ter končno sami priznajo, da je Vov-kovina predraga za stavbni prostor nove šole. Da pa je po Zabredu vsled njegove neizmerne bahavosti in maščevalnosti nad svojimi nasprotniki sklenjena tako draga kupčija z Vovkom ter res za nas nepremišljena, oziroma iz gotovega namena napravljena, hočemo Vam dragi občinci zadevo bolj natanko pojasnili. Komisija okrajnega šolskega sveta iz Ljubljane je določila, ako se na Vovkovem svetu (ki je že sedaj premajhen) zgradi nova šola, se bode moralo osem metrov od sedanjega roba c. kr. državne ceste odstopiti državi v ta namen, da se bode regulirala c. kr. državna cesta. Koliko bode tedaj odpadlo na naš račun kupljenega sveta, si lahko vsak zračuna, ako povemo, da je Vovko-vina 72 metrov dolga. In vendar bodemo morali mi ta svet plačati po 35 kron štir-jaški seženj. Seveda prostor pred Kralji-čevo hišo v vrednosti na naš račun pove-potreben. Ali smo mar mi dolžni našemu presvitljenemu dušnemu pastirju Kralji-čevo hišo o vrednosti na naš račun povišati. Da bi Klanfar kot zastopnik občine Zabretu za to nakano ugovarjal, še misliti ni, kajti potem je več ko gotovo, da ne bi Klanfar za noben vinar pleha ne odstrigel za novo šolo. In znalo bi se tndi zgoditi, da bi Tine zahteval, da mora Klanfar pred ceikvijo cerkveno ograjo nazaj postaviti, kjer je svoj čas stala, katero je Klanfar brez dvoma v ta namen, da ima pred svojo hišo več potrebnega prostora, od državne ceste nazaj proti cerkvi postavil, ter tako cerkev za svet prikrajšal. Ta človek ima res čudne kremplje. Iz tega tedaj sledi, kakšno vest imajo in kako si ti ljudje podajajo roke. In kmet, ti pa vpij »živio« ter ponižno molči in plačuj davke, dokler jih boš sploh mogel, ker drugače si pa liberalec, brezverec itd. človek, ki gleda le za svoj žep, ne pa za blagor svojega bližnjega, je podoben pijavki in nikakor ne sodi za občinski zastop. Torej ljudstvo, spreglej in videlo boš ravno sedaj v pravi luči tvoje osrečevatelje. In to nekateri Šentvidčani že davno, davno vidijo. In ravno tu je tista sila, ki jih vleče proč od teh ljudi, ki, sodeč jih po njih delovanju, nimajo pravega smisla za nas kmete, obrtnike, ter sploh davkoplačevalce. Oči se Vam Šentvidci morajo tembolj odpreti, ko vidite, da ravno oni pošteni, značajni možje, ki se ob vsakem slučaju potegujejo za blagor davkoplačevalca, in ki vsled tega nočejo ubogati in delati vse točno po
komandi iz farovža, so proglašeni za brezverce, liberalce, in tem se je celo iz prižnice napovedal boj do uničenja. Zato pa svetujemo onim možem, molite torej in prosite:	»O gospod, odpusti jim, saj ne
vedo kaj delajo!«
g Judita je postala zopet krviželjna. To pot se je spravila na našega spoštovanega, vestnega in obče priljubljenega gospoda poštarja. A sedaj se ji je pa nož tako zakrivil, da se je urezala v svoje lastne kremplje. Vsled tega je bila tako razdražena, da je od same jeze primorala Pagat-lja, da se je vpisal v »tretji red«. Paga-telj je baje zelo pohlevno počenil, ko ga je Judita devala na »vrvico«. O Pagatelj, kajne, kaj se mora vse pretrpeti, da se za-more jesti Juditin kruh!
g Za kratek čas. Jože:	Ali že veš
Miha, da bodo dobili naši »Ouki« zopet nove znake? — M i h a: Res, nisem vedel. Kakšne pat Gotovo bodo imeli ti znaki zopet kake križe ali druge božje podobe. — J o že: Kaj še! Novi čukarski znaki bodo narejeni tako, da bodo nosili na eni strani vpodobljene vitrilie, na drugi strani pa vino v steklenicah.
g Iz Šniartna pod Šmarno goro nam
pišejo. Dosedaj smo tukaj v temi živeli. Brali smo malo in le »Domoljuba« ali pravo rečeno: »Lažiljuba«. Sedaj pa v našo faro prihaja že več izvodov »Slovenskega Doma«, ki ga vsako soboto komaj pričakujemo, da vendar kaj koristnega in podučljivega izvemo. Seveda to pa našemu župniku ni povolji, ker list piše resnico. Tako je nekemu naročniku i-ekel: »Kako morete to cunjo brati, ko vendar veste, da je ta list zoper vero?« Mož mu je neustrašeno odgovoril, da nič ne najde v listu zoper vero. Nato je Ribničan zagrozil: »Ako lista ne opustiš, Te bom uničil!« Taki so Kristusovi namestniki. Vsakega, ki ne pleše popolnoma po njih ukazih, hočejo uničiti. »Slovenski Dom« je za kmeta kakor za delavca res dober in podučljiv list in je dolžnost vsakega, ki zamore na leto tri krone žrtvovati, da si ^a naroči. Cim več naročnikov bo imel, tem boljši in obširnejši bo »Slovenski Dom«. »Slovenski Dom« piše resnico, in resnica bode v oči in zato je naš Ribničan tako hud na ta list. Naprednjaki, ki znamo brez župnika misliti in kar nas ni farških podrepnikov, pa bomo »Slovenski Dom« brali, če se on tudi na glavo postavi. Tudi v Šmartnem se je začelo daniti.
g »Sokol« na Bledu ima svoj redni občni zbor dne 20. svečana ob 3. popoldne v gostilni gospe Potočnikove v Gradu. — Spored: Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. Volitev odbora. Slučajnosti.
g Podružnica sv. Cirila in Metoda* za jeseniško občino ima v nedeljo, dne 20. t. m. ob 3. popoldne v restavraciji pri »Sokolu« svoj redni letni občni zbor s sledečim sporedom:	1.	Pozdrav predsednika;
2.	poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. volitev odbora; 5. volitev delegatov k glavni skupščini in 6. slučajnosti.— Olane, ki so dobili že posebna vabila, tem potom še enkrat vabimo, da se občnega zbora točno in zanesljivo udeleže.
Gostilničarski tečaj na Bledu.
Dobra kuhinja je podlaga vsake dobre gostilne in tudi domače hiše. V ta namen se je udeležilo 20 učenk III. gostilničarskega tečaja na Bledu, ki se je vršil v hotelu »Toplice« od 1. januarja do 12. februarja. Gospodične so bile doma: 6 z Bleda, 2 iz Gorij, 5 iz ostalega radovljiškega okraja, 4 iz kranjskega okraja, 2 iz postori jskega okraja, 1 s Koroškega. Voditeljica tečaja je bila gdč. Fani Reisenauer, seminarna učiteljica z Dunaja, kuhinjski šef g. Jan Fiala, nauk o serviranju je imel g. Ivan Kenda, hotelir v Ljubljani, in pouk o gostilničarskem zdravoznanstvu gospod dr. Hočevar z Bleda.
Pretekla četrtek so bili načelniki tukajšnjih uradov, kakor tudi deželni odbor, trgovska zbornica, okrajni glavar itd. povabljeni na kosilo, da se osebno prepričajo o uspehih tečaja. Iz Ljubljane je prišel gosp. obrtni nadzornik, iz Kranja zastopnik »Gorenjca« in domači povabljenci. Da je bilo kosilo izborno, menda ni treba omenjati. Šest gospodičen iz tečaja je streglo gostom, da praktično pokažejo svojo izurjenost. Načelnik društva za promet tujcev na- Bledu, g. J. Peternel, je v svojem govoru poudarjal važnost takega tečaja in veselje, da so bile gospodične tako gotove, da jih hvalijo njihovi učitelji, ki pravijo, da še niso imeli tako poslušnih in vestnih učenk. Tudi državni nadzornik, direktor Hess z Dunaja, ki je obiskal tečaj, jih ni mogel prehvaliti. Izrekel je v imenu društva iskreno zahvalo ministrstvu, deželnemu odboru in trgovski zbornici, ki so omogočili tečaj. Zahvalil je tudi učitelje in vse, ki so sploh pripomogli, da se je tečaj tako častno izvršil.
V imenu udeleženk se je zahvalila gdč. Zinka Tavčarjeva z Bleda, društvu, ki jim je dalo priložnost, da so se mogle v kuharski stroki in sploh kar je z njo v zvezi, tako dobro izobraziti. Gospod župan Rus je prepričan, da bo ta tečaj obrodil, posebno kar se tujskega prometa tiče, dober sad in je želel gopodičnam, naj nesejo svoje znanje v kuharstvu po vsi slovenski domovini. Gospod hotelir Kenda je omenjal, da je bilo v celi Avstriji do-zdaj samo pet takih gostilničarskih tečajev, in med temi trije tekom enega leta na Kranjskem. Še nobeno društvo za promet tujcev ni priredilo takega tečaja kakor edino društvo na Bledu. Zato mu čestita in mu želi, naj gre po začrtani poti naprej v prospeh Bleda in cele naše domovine. Po obedu so si ogledali gostje razstavo kuharskih izdelkov, ki so jih izvršile ime-
novane gospodične. Vsi so bili polni hvale nad krasno prireditvijo. Le škoda, da si niso domačini gostilničarji s svojimi ženami drugi dah v večjem številu ogledali te imenitne razstave za nje. Marsikateri, ziroma marsikatera bi mogla to, kar bi tukaj videla, v svojo lastno korist uporabiti s pridom pri svojem poslu v poletnem času.
Hotranjslil nsvEčor.
Joviče iz Hotedršice.
n »Slovenski Dom« radi berejo po naši vasi, ker vedno prinaša mnogo zanimivih novic. Kleiakalci se seveda jezijo nad njim, a to mu ne škoduje, ker ljudje trdijo: »Slovenski Dom« je pošteno pisan, »Domoljub« pa laže, obrekuje in krade čast poštenim ljudem. Tako dajejo kmetje zasluženo brco »Domoljubu«.
n Cerkveno petje je pri nas postalo po novem letu nekaj posebnega. Kdor rad posluša »lepo« ubrano petje, ta naj pride ob nedeljah v našo cerkev. Vprašamo gospoda organista, ali ne more dobiti boljših pevcev? Cas je že, da te, kot so sedaj (razun ene pevke) pošlje v »penzijon«, da ne bodo vsaj ljudi motili v molitvi.
n Čudnega »policaja« opažamo že nekaj časa sem v naši cerkvi. To človeče bi rado tudi v cerkvi zapovedovalo naši mladini, kje naj stoji med službo božjo, a ta se mu hudomušno posmehuje in brije burke iz njega. Tudi mi mu povemo, da v cerkvi ne bo nobeden zapovedoval, kje naj stoji kdo, najmanj pa še kak tujec, ki ni dal za cerkev niti vinarja!
n Zime v našem kraju volk ne poje, pravi pregovor, in res je tako. Koncem minulega meseca je padlo en meter snega. Nekateri se ga veselijo, češ, bodemo vsaj pri kidanju nekoliko zaslužili.
n Velikodušna darila. Pred kratkim umrli gospod Franc Dekleva iz Slavine je volil v svoji oporoki med drugim naši šoli 300 K; tukajšnji reveži pa so dobili 400 K. Blag mu spomin!
n Poštni sel. Še do danes nimamo poštnega sela, dasi je že skrajni čas za to. Tukajšnja pošta je pač prejela že pred več kot pol leta dva nabiralnika in dve torbici za raznašanje — a vse to brez vsakega dopisa. Cela okolica pričakuje nestrpno poštnega sela, seveda gospodom pri direkciji se nič ne mudi, da gre le njim vse po redu.
n Dva vloma smo imeli pri nas pretečeni teden. V Britofu so vlomili v pi-arno premogokopa »Adria« in odnesli en revolver, stensko uro, kompas, svetilko in še kako malenkost, denarja nič. Na Gornjih Ležečah pa je bilo vlomljeno v sobo nekega Obreza. Vlomilec je pobral iz kov-čega 370 K, katere je podedoval Obreza pred kratkim. Zaprli so nekega domačega fanta kot osumljenca vloma, pa najbrže
po uedolžnem; tako se vsaj splošno govori. Zapreti koga je kaj lahko — težje je dokazati.
n Naš preniogokop »Adria« počiva že čez eno leto, vsled česar pogrešajo ljudje dober zaslužek, ki so ga imeli pri njem. Oe bi sedanji najemnik poslušal odišlega ravnatelja in se oziral na njegove nasvete, bi se izvažalo več vagonov premoga na dan — ljudje bi pa pri tem imeli dober — trajen zaslužek. Škoda, da hoče najemnik samo molzti.
ftovice iz Žirov.
n Iz Žirov. Frencinov Pavle kaznuje vsakega otroka, ki le prestopi prag »Sokolskega doma« v Zireh; krščanski nauk uči le malo, pač pa se norčuje in sramoti otroke, ki hodijo v »Sokolski dom«. Cuki smejo vse početi v šoli in zunaj nje, njim se nič ne zgodi. Pavle pravi, da sokolske srajce ne more videti, a ravno Sokol Tavčar ga je spravil toliko naprej, da dela sedaj prepir in sovraštvo v Žireh, drugače bi krave pasel, ali pa svojemu staremu očetu pomagal poljansko pošto samotež voziti v Loko.
»Sokol Tavčar te je podpiral, ko si gimnazijo študiral, zato Sokole zdaj črtiš, propasti, smrti jim želiš«. .
Tudi se pred otroki norčuje iz smrti pokojnega Dovanka in Trohovga Šimona. Zakaj pa o Bolantaču molčiš; saj je naglo nepreviden na tleh v veži umrl. Zakaj ne govoriš o tem, kako je osem dni proklinjal svojo lastno mater, da so se vsi ljudje po Dobračevi zgražali nad njegovim govore-njem. O njem seveda molčiš zato, ker je bil »Culi«. Povedal bi tudi o svojem stricu in birmanskem botru »Šurltu«, kako je obisltaval vse hiše žirovslte in lcako so ga nekega jutra dobili na neki njivi na koncu Poljan mrtvega. Tako je Perko, ti pusti nas in naše otroke pri miru, saj ne boš nič opravil. Naši otroci so in bodo hodili v »Sokolski dom«, pa če si vsi čuliovslii voditelji: Štrikar, Zajčk, Zunar in Sladka slina razbijete ob njihovem zidovju svoje butice.
n Gasilno društvo v Vipavi je priredilo dne 6. svečana t. 1. ljudsko veselico z igro in plesom. Obisk je bil zelo povoljen. Dasi je dvorana g. župana Petrovčiča jako prostorna, je bila vendar nabito polna, tako /la so nekateri tudi odšli, ker niso dobili več prostora. Prišlo je tudi nekaj občinstva iz okolice ter pokazalo s tem svoje simpatije do gasilnega društva. Tistim, ki so vstopnice poslali, oziroma preplačali, izreka se tem potom iskrena zahvala. Posebno se imamo zahvaliti se gospodu županu Petrovčiču, ki nam je prepustil uporabo dvorane brezplačno, kakor tudi vsem cenjenim družinam, ki so nam posodile razno opravo za dekoracijo. Moramo se zahvaliti tudi vsem igralcem in
igralkam, ki so s posebno požrtvovalnostjo dosegli, da se je igra »Cvrček« prav dobro proizvajala. Občinstvo je z vidnim zanimanjem sledilo raznim resnim, kakor tudi humorističnim prizorom ter se prav neprisiljeno zabavalo. Po igri je bil ples, pri katerem se je mladina prav pridno vrtela. Nadejamo se, da nas slavno občinstvo počasti pri našili prireditvah tudi v prihodnje s svojim pohodom. Nabrala se je tudi mala svotiea za družbo sv. Cirila in Metoda. V prid pevskega društva v Vipavi se je prodalo na dražbi par zelo koristnih predmetov za hišo, kar je vzbudilo pri občinstvu obilo smeha. Igra se bode ponavljala dne 19. marca, to je na praznik sv. Jožefa, ob 3. popoldne in sicer radi te-gii, da se je lahko udeleži tudi ljudstvo iz bližnjih vasi.
n Za »Sokolski dom« v Postojni so darovali: postojnski planinci, zbrani na sla-nikovi pojedini, darovali 3 K 70 h; gosp. Fran Rebec, mestni uadstražnik, nabral v veseli družbi gostilne br. Iv. Kodele, 4 K; ga. županova Marija Pikel nabrala za šopke iz Gorice 3 K. — Vsem cenj. darovalcem in nabiralcem iskrena hvala! — Živeli! Na zdar!
n Posebno učno metodo ima postojnski katehet Ažman, da namreč ubija otrokom nauke svete vere s pulenjem las v glavo. Ker je inkvizicija že davno odpravljena, vprašamo deželni šolski svet, kaj pravi on k temu"? Ali je res klerikalcem in nemškemu Volksratu vse dovoljeno v naši ljubi deželi enakopravnosti? Tako ne more iti dalje! Prizadeti starši pa bodo že storili potrebne korake, da poučijo tega izvrstnega vzgojevatelja, kaj je dovoljeno in kaj ne.
n Novo zimo s snegom smo zopet dobili v Postojni. Danes zopet prav pošteno sneži. Sv. Valentin, kakor kaže, še ni prinesel ključev od korenin.
n Novi okrajni sodnik, g. dr. Jakob Doljan, je te dni nastopil svojo novo službeno mesto v Postojni.
n Iz Logatca. Živahen je bil letošnji predpust v našem kraju. Plesne veselice — večje in manjše — so se kar vrstile in povsod sc je sukalo in vrtelo, da je bilo veselje. Našemu prevzvisenemu smo se s tem najbrže zelo zamerili in bogve, če ne izda izjemoma poseben pastirski list za logaško župnijo! Toda odkar celo kardinali posečajo take »pohujšljive« prireditve, se seveda ne moremo več ozirati na tozadevno mnenje našega najvišjega dušnega pastirja, ki žal še ne nosi kardinalskega klobuka. — Vrteli smo se torej tudi letos po stari navadi naših prednikov. Povsod je bilo prijetno, ali najbolj zadovoljni smo bili na plesnem venčku našega »Sokola«. Zopet ona vesela, neprisiljena, domača zabava, kakor na Silvestrovem večeru! Ni čuda, da Kramarjevi prostori skoro niso zadostovali številnim gostom in prijateljem »Sokola«. Vrlo uradništvo in na-
predna naša inteligenca sta znova pokazala, da vesta ceniti nalogo, ki jo vrši »Sokol« v Logatcu. Številna udeležba pri-prostega ljudstva je pa dokaz, da tudi pri nas že ljudje ne verujejo slepo vsega, kar jim kdo — četudi duhovnik — natveza o raznih »brezverskih« društvih, temveč, da presojajo vsako stvar po svojem lastnem prepričanju in ne po mnenju drugih. — V okusno ozaljšanem salonu se je pri poskočni godbi »Postojnskega šramelna« kmalu razvil najživahnejši ples, katerega je otvoril br. starosta z g. Sicherlovo. Okoli 10. ure je iznenadilo plesalce lepo število prav čedno opravljenih mask, med njimi dve domini ter brhek par v narodni noši. Seveda je pri takem navalu kmalu zmanjkalo šopkov, serpentin in drugih podobnih predmetov, katere je »Sokol« nabavil za ta večer. Veselo vrvenje je trajalo do ranega jutra. — »Sokol« je letos prvikrat priredil plesno veselico, ki ga je morala v vsakem oziru zadovoljiti. Vsled tega pa tudi upamo, da bo odslej plesni venček »Sokola« stalna predpustna prireditev v Logatcu. Na svidenje torej na prihodnjem plesnemu venčku 2. svečana leta 1911!
n Logaškemu »Sokolu« je podaril gospod Ivan S i c h e r 1, posestnik in špediter v Dol. Logatcu, večjo množino premoga, za kar mu izreka odbor najtoplejšo zahvalo.
n Vodstvo »Javne ljudske knjižnice in čitalnice« v Dol. Logatcu je bilo na zadnjem občnem zboru poverjeno br. A. Deg-leria ml., ki bo opravljal ta posel popolnoma samostojno. Ta umesten sklep bo gotovo zelo povoljno vplival na razvoj naše knjižnice, ki dobiva vedno več obiskovalcev.
n Iz Trnovega je nam poslal vrl napredni mladenič to - le mično pesmico: Tu v Trnovem »Orli« baje svoje gnezdo si pleto, a seve veliko raje za dekleti letajo.
Njih načelnik, ki jih vodi, v letanju, je kakor vsi; otročički to so mladi, z brkami ni en’ga ni.
Žal, ker mladi so neuki, pravi jim hudobni svet:
»Orli« niso, ampak »Cuki«, iščejo zdaj sove spet.
To so mladi otročiči* stari pravijo ljudje, kaj norijo ti fantiči1?
Tebe Ludvik škoda je.
Najbolj priden Šliiidov Tone je med vsemi, že leti; v žepu stresa svetle krone, če »košarico« dobi.
Še en par je drugih zraven, skoraj videti jih ni . . .
Naj je gubast, krumpast, raven, »Cuk« je »Cule«, tu »Orla« ni.
Drugič zopet vam poročam, kdo si sovo spet dobi, in pozdrave vsem izročam:
Polde biti »Cuk« želi.
Na zdar!
n Trnovski fantje obljubimo, da se bode »velezasluženi« gospod župan Per-kan pomnil, zakaj ni dal dovoljenja za javni ples na pustni torek. Bal se je, da ne bo nobenega človeka v njegovo gostilno, iz katere pa vsakega vrže, ako se mu le pusti. Kaj menite, da smo vaši hlapci? Fantje in možje iz sosednjih vasi, potegnite z nami ter vsi sklenite: Niti eden ne več v Perkanovo gostilno! Po prihodnjih občinskih volitvah bode pač druga sapa vlekla čez vašo streho in dvorišče gospod Perkan. Dovolj je vaše oblastne komande. Ko je lonec prepoln, rad vzkipi. — Trnovski fantje.
n Občni zbor možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Idriji se vrši v soboto dne 19. svečana t. 1. ob 8. zvečer v prostorih »Slovenskega delavskega bralnega društva«.
n Telovadno društvo »Sokol« v Idriji je imelo dne .12. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni ti - le bratje: Jan Gruden, starosta; Fran Tau-zes, podstarosta; Julij Novak, načelnik; Franc Dežela, blagajnik; Rafael Troha, tajnik; Jožef Tratnik, knjižničar; Franc Krčnik, Vekoslav Kobal in Josip Šebenik, odborniki. Da je to naše velepomembno društvo pod spretnim vodstvom navdušenih narodnjakov, razvidimo iz števila članov, katerih je bilo koncem leta 1909 nad 200. Smemo pač biti ponosni na to našo vrlo narodno gardo, ki je ena najmočnejših na Kranjskem. Na zdar!
n Dne 10. februarja so se vršile v Idriji nove volitve cestnega odbora za skladni okraj Idrija. V novi odbor, ki je bil dosedaj v naprednih rokah, sta prišla sedaj dva narodnjaka in štirje klerikalni kirnovci. Da je ta volitev tako slabo izpadla, je kriva le brezbrižnost nekaterih oseb, ki se niso niti toliko zanimale za stvar, da bi ob razpoložitvi volilnega imenika reklamirale izpuščene volilne upravičence. No, bomo pač videli, kako bodo te klerikalne zvezde vodile to važno delo.
n Iz občine Dole nad Idrijo nam pišejo: Dolgo že nismo brali iz našega kraja nobenega dopisa v »Slovenskem Domu«. Ker pa vemo, da naši občani najrajši či-tajo domače, novice, hočemo na kratko malo popisati naše domače razmere. V jeseni smo imeli nove volitve članov za krajni šolski svet na Gori in v Zavratcu. Na Gorah so dosedaj kraljevali v kraj. šol. svetu trije klerikalni kimovci na čelu jim g. župnik kot predsednik. Ker se pa niso hoteli nič pobrigati v korist novozgrajene šole, se je večina obč. odbora odločila, izvoliti v gorski kraj. šol. svet bolj odločne može, ki bi se naj za novo šolo bolj zanimali, in vendar enkrat prisilili pristojna oblastva do kolavdacije. Obč.
odbor je to tudi storil v svoji tozadevni seji ter izvolil kot nova uda g. župana K. pl. Premersteiila in g. Frana Eržena. Ker pa se je s tem omajal predsedniški stolec g. župnika - učitelja, se je le - ta proti tej izvolitvi pritožil, češ, da nista izvoljena všolana na Gore. In seveda je c, kr. okraj, šol. svet v Logatca tej pritožbi ugodil. Nato se je morala vršiti nova volitev ki je bila koncem meseca decembra. Pri tej vo-litvi je predlagal neki klerikalni odbornik, naj se izvolita stara člana. Kljub temu jako modremu in dobro »pogruntane-mu« predlogu sta se izvolila odločna naprednjaka g. Anton Pelhan iz Jeličnega-vrha in g. Anton Seljak iz Idrška. Izid volitve se je takoj naznanil g. predsedniku, ki je pa vendar mirno sedel na svojem predsedniškem stolcu še od novega leta pa do 13. t. m. Na ta dan je razpisal na pritisk c. kr. okraj. šol. sveta volitev predsednika in je bil izvoljen za predsednika g. Anton Likar, gostilničar na Gori; za namestnika g. Anton Pelhan in za odbornika g. Anton Seljak. Tako je vendar enkrat prišla po dolgih ovinkih ta za nas važna postojanka v napredne roke. Dosedanji predsednik je bil vsled svojega nepričakovanega padca nad vs potrt. V kraj. šolski svet v Zavratcu sta pa bila izvoljena stara uda g. Urban Bogataj in Jožef Leskovec, oba iz Potoka. Pri volitvi predsednika je bil izvoljen za predsednika g. Urban Bogataj, za namestnika g. Josip Leskovec in za odbornika g. Matija Gantar (iz Potoka), vsi odločni in pošteni možje. — Dolan.
n Iz Zavratca se nam poroča: Tukaj čujemo, da so združeni klerikalni Zavrat-čani in Gorjani že postavili kandidate za prihodnje občinske volitve, ki se bodo vršile spomladi. Značilno na tej govorici je, ker so se baje ti kandidati postavili po nasvetu gospe »Mrljišce«. To morajo biti pač »vzormožje«. — Zavratčan.
n Okrog 20 naročnikov ima »Slovenski Dom« v naši občini in naši branja zmožni občani kaj pridno prebirajo vsebino tega naprednega lista. Ker pa to ni po volji našemu g. gorskemu župniku, se je začel jeziti na prižnici na ta krepko se med nami razširjajoči list,ter rekel, da bodo vsi »ferdamani«, ki ga bero in da jim ne bo dal odveze pri spovedi ali celo ob zadnji uri. — G. župnik! To je le reklama za »Slovenski Dom«, ker si ljudstvo misli po teh vaših besedah: »Kaj pač mora biti v tem listu tako pregrešnega pisano, da bomo vsi »ferdamani«? In vsled tega ga še bolj z vnemo bero in celo pravijo, da je »Slovenski Dom« še vseeno bolj pošten list kot pa lažnjivi »Domoljub«. Za enkrat hvala za reklamo! Citatelji in naročniki »Slovenskega Doma« pa naj skrbe za to, da se bode ta poučni list kar najbolj mogoče razširjal med zavednim ljudstvom. Da bi pa bil kateri vsled tega »ferdaman«, o tem pa niti govoriti ni treba. Ker to neumnost le radi tega oznanjajo, ker jim
ni ljubo, da se v tem listu razkrinkujejo početja raznih »svetih« mož. — Ljubo-m i r.
n Poka, poka, pa ne led, ampak kon-snm v Šmihelu pri Št. Petru. Kakor se čuje, je že začel peti boben pri kmetih, ki so dolžni tej »vzorni in premišljeni« klerikalni gospodarski napravi. Kar lasje so se mi ježili, ko sem poslušal v neki gostilni grozne kletve in druge značilne psovke od prizadetih kmetov na račun kolovodij omenjenega konsuma. Nam se ubogi, zaslepljeni kmet resnično smili, ko tako drvi čez drn in strn za klerikalnimi sleparji. Noben naš dobrohoten nauk se ga ne prime in šele v taki nesreči, ko je že vse prepozno, nam pride potožit in prosit za svet in pomoč. Zapomnite si kmetje, da le v naši nesebični stranki je vaša rešitev, nikdar pa v klerikalni, katera vam na vseh koncih in krajih moli svojo bisago brez dna.
Dopis iz Amerike.
Slavno uredništvo ..Slovenskega Doma“!
Pred dobrim mesecem sem Vam poslal dopis iz Amerike. Poslal sem ga, ker me je nekako raztogotilo, da je v dopisu omenjeni urednik ..Clevelandske Amerike“ zasramoval časnikarstvo in sploh slovenski narod v stari domovini. Bil sem užaljen radi tega, ker je časnikarstvo najvažnejše sredstvo, ki vodi vsak narod do večje izobrazbe in do večjega napredka v vsakem oziru. Časnikarstvo naroda je ono neprecenljivo sredstvo, ki spodbuja narod, da se zaveda in se poteguje za svoje pravice. Naj si bo časnikarstvo liberalno, klerikalno, socijalno ali kakršnoli si bodi; vsak časnik deluje po svoji moči v korist svoje stranke.
Nadejal sem se, da bo odmev mojega dopisa treščil ob skalovje pri „Clevelandski Ameriki1', da bi odmevalo čez hrib in plan, a kaj podobnega se ni zgodilo. Moj dopis' je. zadel v pravi kraj. Omenjeni urednik ..Clevelandske Amerike", ki je svoječasno obsojal in zasramoval slovensko časnikarstvo in slovenski narod sploh v stari domovini, je izprevidel, da je bolje, ako ignorira moj dopis, ki je menda posegel v jedro mlado-like duše njegove. Gotovo se je kesal svojega napačnega koraka ter izprevidel, da je tudi on, po človeški naravi, včasih na napačni poti.
Tudi jaz priznam, da mi je skoro žal, da sem moral kaj podobnega spisati; na drugi strani si pa mislim, da sem s tem storil le svojo dolžnost do naroda, ker v onem slučaju se je šlo za narodno čast, katero si pa štejem v dolžnost vedno z vso silo zagovarjati.
Ker je omenjeni urednik ..Clevelandske Amerike" obmolknil, je s tem pokazal, da se kesa svojega prestopka, ter začel kar
natihoma moliti „Mea culpa". Bodi
mu torej odpuščeno. Naj ide naprej in----------
„nikar več ne greši".
Sodimo pravično in nepristransko. Vsaka stvar /n vsaka stranka ima' poleg svojih vrlin tudi včasih — grbasto lice. Ne sodimo celote po malenkostih ; ne obsojajmo celega naroda radi ene osebe.
Delujmo skupno za narod, ne oziraje se na slabosti posamnikov. Poskušajmo od-stranjati neprijetnosti po svojih močeh, ker le na ta način bodemo dosegli naš zaže-ljeni cilj.	Ameriški Slovenec.
0 vinskih boleznih in napakah.
Napisal L. Bučar.
(Dalje.)
¥fečEjtwost
se najraje pojavi pri mladih, ne čist o po kipelih vinih, v katerih je ostalo še dokaj nerazkrojenega sladkorja; posebno pa, ako vino nima dosti čreslove ali druge kisline, in še ni bilo pretočeno.
Torej zopet posledica površnega ravnanja pri spravljanju mošta in poznejšem kletarskem opravilu. — Bolezen opazimo na tem, da postane vino — akoravno čisto — sluznato in se toči kakor olje ali sirup.
Provzročitelj pa je ravnotako majhna glivica, kakor že opisana oetova bakterija.
Pod vplivom te glivice se v vinu nahajajoči, še ne pokipeli sladkor izpremeni v sluznato tvarino, katera napravlja vino vlaknasto in vlečljivo, ne da bi se pri tem izpremenila barva ali čistost vina. Tudi na okusu se tako vino ne izpremeni mnogo.
Vlečljivost ni nevarna bolezen, ker se jo posebno v pričetku razvoja lahko, odstrani s segrevanjem na 60 stopinj ali pa z večkratnim pretakanjem v zažvepljane sode. Da se nadaljni razvoj vlečljivosti sigurno repreči, je dodati vinu na hektoliter po 10 gramov tanina t. j. kemično čiste čreslove kisline. Ko se je sluznata tvarina na dnu soda sesedla, se vino zopet pretoči.
Tako ozdravljeno vino je potem najbolje pustiti pokipeti na svežih tropinah, da povre ves ostali sladkor.
Najlažje pa se te bolezni ubranimo s tem, da skrbimo že v jeseni za to, da mošt dobro pokipi in ga potem ko se je malo vlegel in očistil, kmalu pretočimo.
Zavraika.
Izmed mnogih vinskih bolezni smatramo zavrelko za najbolj nevarno. V slovenskih pokrajinah jo ljudje dobro poznajo še iz prejšnjih časov, ko je bilo vsled slabega kletarstva najti zavrelko skoraj v vsaki kmečki kleti.
Kakor druge vinske bolezni, provzroča tudi zavrelko zelo majhna bakterija, ki je v stanu razkrojiti v prvi vrsti vinsko kislino in vinski kamen.
Ako se je bolezen razširila, pa lahko razkroji tudi alkohol, beljakovino, barvilo in druge vinske sestavine. Na ta način se
vino popolnoma pokvari in ni za nobeno rabo.
Najraje zavre vino, ki še ni bilo pretočeno in leži še na prvotnih drožali.
Osobito pa, ako se pri trgatvi v jeseni ni odbiralo gnilega od zdravega grozdja in in se je vse skupaj zniastilo. Zato pa oni vinogradnik, ki dobro in pravilno spravlja mošt in mlado vino pravočasno pretaka, ne bode nikdar poznal zavrelke. —
Po navadi se zavrelka pojavi v poletnem času ali pozni pomladi. Vina, ki imajo malo alkohola, kisline in čreslovine pa dosti beljakovin, so najbolj podvržena tej bolezni.
Po zavrelki napadeno vino izgubi prvotni okus in duh, izpremeni barvo, postane motno in diši po gnilem sadju. Belo vino porjavi, rdeče pa dobi nekako rumeno-rdečo barvo in to vsled razkrojenega barvila. Tako vino postane popolnoma neužitno in se more le malokaterikrat porabiti za žganje.
Ako zapazimo zavrelko precej izpočetka, v prvem razvoju, jo je mogoče ustaviti, ako vino takoj pretočimo v dobro zažvepljan sod ali pa pasteriziramo t. j. segrejemo na 60 stopinj. Potem se vino čisti z žolico ali želatino.
Pri tem pa je dobro dodati vinu do 20 gramov na hektoliter tanina ali čiste čreslovine, da čistilo bolje prime in ker čreslovina tudi ovira nadaljni razvoj zavrelke.
Od zavrelke napadeno vino izgubi — vkljub temu, da se je bolezen precej ustavila — kolikortoliko na alkoholu in kislini. Zaradi tega je potrebno, da se tako ozdravljeno vino cepi s kakim močnejšim in ki-slejšim vinom. Prihodnjo jesen pa je vse skupaj pustiti, da pokipi na svežih tropinah, da dobi zopet poln okus in duh.
Ako je vino posebno trpelo na alkoholu ali kislini, se mu lahko doda vinskega cveta ali finega špirita do 1 litra na 100 litrov in kemično čiste vinske kisline do 100 gramov na hektoliter. Vse to je po novem vinskem zakonu v takem slučaju brezpogojno dovoljeno.
Najenostavnejše pa je, da se zavrelke že v naprej ubranimo s pravilnim kletarstvom, snago in s pozornim in natančnim delom že pri trgatvi kakor tudi mastenju in stiskanju moštne drozge.
Od zavrelke pokvarjena posoda se ne sme več rabiti za zdravo vino, ker je nevarnost, da bi se vsako vino, ki pride v tako posodo, tudi pokvarilo.
Grenko vino
je tudi bolezen, ki jo provzroča majhna glivica. Na ta način se pokvarijo samo rdeča in črna vina. Pri nas je ta bolezen še nepoznana in so jo dosedaj opazili večinoma samo pri francoskih črnih vinih, osobito
burgundcu.
Ako je vino hudo napadeno, postane grenko, kakor žolč in se ne more za drugo rabiti, kakor za žganje.
Če se zapazi bolezen v njenem početku, se zdravi vino, kakor pri zavrelki s segre-
vanjem ali pretakanjem v zažvepljano posodo.
Priporočljivo je tudi tako vino vnovič pokipeti na svežih tropinah iz črnega grozdja, katere pa se preje ne smejo preveč iztisniti.
Kakor je iz navedenega razvidno, napadajo vse bolezni večinoma vina, ki imajo malo alkohola, vinske kisline, čreslovine in so premalo poki pel a ali niso bila pretočena.
Zato naj se vsak vinogradnik ravna po pravilih umnega .kletarstva, pa bode tudi šibka in mehka vina ohranil zdrava in čista.
Naš najbližji sosed-mesec.
(Črtica iz zvezdoslovja.)
Gotovo si že neštetokrat v svojem življenju opazoval mesec. Videl si ga na nebu, kako izpreminja svojo obliko, ki jo imenujemo zaporedoma prvi krajec, polno luno, zadnji krajec in mlaj. Cul si tudi pripovedko o kovaču v luni. Toda gotovo se nisi, dragi čitatelj, povprašal, kaj in kakšno je to telo. Pa poglejva nekoliko v duhu na naš najbližji svet — na luno. Ne bova se morda vozila s pomočjo kakega modernega stroja, ki bi naju po-bliskovo nesel v svetovje, ne, v te nebeške daljave naju popelje najhitrejša sila— svetloba; opazovala bova z zemlje naš mesec s pomočjo daljnogleda.
Daši je mesec zemlji najbližji sosed, je vendar še tako daleč, da si človek ne more predstavljati te daljave. Astronomi so izračunali, da meri daljava meseca od zemlje 384.400 km. Kako daleč je to? Ko bi mogli napraviti tako velikanski top, da bi vstrelili proti mesecu, bi rabila topova krogla do njega celih 63/4 dni. Sedaj v 20. stoletju bi se lahko tudi poslužili brzo-vlaka, a ta bi rabil, da bi prepihal to daljavo, celih 220 dni, pešec pa celih osem let. Kakor že omenjeno, je svetloba najhitrejša; v eni sekundi preleti 300.000 km, tako da rabi do lune samo 1V4 sekunde. In kaj je daljava lune od zemlje nasproti drugim svetovom, kakor so solnee in zvezde! Da se razvidi pravo razmerje teli nebeških daljav in velikosti teles, kakor našega meseca, planetov, sol ne,a in zvezd, naj omenim nekaj primerov, da si bo možno predstavljati, kje in v kaki oddaljenosti od naše bore zemljice se nahajajo druga nam vidna nebeška telesa.
Kakor rečeno, je od naše zemlje do ln ne 384.400 km. Da bi si mogli to daljavo primerjati na naši zemlji, ki ima v premeru samo 12.756 km, ni mogoče, ker je naša zemlja za to premajhna. V boljšo primerjavo pa si zmanjšamo vse, za naše telesne oči tako ogromne daljave v toliko, da naj pomeni vsakih 100.000 km v naravi ' en centimeter ali 10 milimetrov, ali pa vsakih 10.000 km v naravi en milimeter našega merila. Poglejmo tedaj s tem merilom svetovne daljave! Naša zemlja bi imela potemtakem velikost prosenega zrna, to
je T2 mm premera in od tega zrnca se nahaja luna v daljavi približno štirih centimetrov kot majhno zrnce, debelo samo 0'34 mm. Naše solnee pa bi bilo od zemlje oddaljeno celih 15 metrov, in bi imelo premer 1 dm 38 mm. In gospodarstvo našega solnca sega še do najoddaljenejšega nam znanega planeta Neptuna po zgorajšnji primeri v daljavi 450 m, kot majhne kroglice 5 milimetrov debele. A najbližja nam zvezda se nahaja v tem razmerju šele v daljavi 9 tisoč kilometrov kot kroglica v velikosti 1 decimetra! — Že iz tega se razvidi, kako ogromne so oddaljenosti v svetovju. Kako velika so druga nebeška telesa, kakor zvezde, in kako majhna v primeri z zvezdami naša zemlja; a še manjši je mesec, ki je tako velik, da bi lahko naredili iz naše zemlje celih petdeset mesecev. In kako velik je nasproti nam, ki smo le majhni zemeljski črvički 1
Družina, v katero spadata zemlja in mesec, se zove naš solnčni sestav (sistem). In kje, v katerem delu tega sestava se nahaja naša zemlja in njen otrok mesec? Mislimo si v duhu neskončen prazen prostor. V tem prostoru se nahaja žareča obla, naše solnee, po našem primeru v velikosti 138 mm. V oddaljenosti šestih metrov kroži okrog solnca majhno zrnce — planet Merkur. Za tem se vrti v daljavi desetih metrov naša večernica — planet Venera v velikosti prosenega zrna. V večji daljavi petnajstih metrov pa se suče naša zemlja in okrog zemlje naš mesec. V velikosti naše zemlje pa kroži okrog solnca v daljavi 24 metrov čudoviti planet Mart. Še v večji daljavi, približno 75 metrov od solnca, se vrti cel roj majhnih planetov (planetoidov), gotovo nad 600 po številu, katerih največji je tolik, kakor naš mesec, a najmanjši je krogla v premeru šestih kilometrov. Še v večjih razdalj ali se pa sučejo okrog solnca še ostali planeti, kakor Jupiter, Saturn, Uran in kot zadnji še nam poznati planet v daljavi 450 metrov planet Neptun.
Kakor že omenjeno, ima naša zemlja spremljevalca na svojem potu okrog solnca — luno. Oglejva si nekoliko natančneje našega soseda.
Gotovo se ti čudno zdi, da spreminja luna vsak mesec svojo podobo. Kako nastane to? Ako postaviš na mizo svetiljko, ki naj pomenja solnee in se oddaljiš nekoliko korakov proč, predstavljaš si takt') zemljo. Primi z obema rokama kakega svojih prijateljev ter ga zasuči okrog sebe tako, kakor otroci, če se igrajo kolo; tedaj predstavljaš ti zemljo, tvoj prijatelj pa gledaje tebe mesec. Ker pa svetiljka obseva vaju obadva, opaziš, da je lice tvojega prijatelja (meseca) razsvetljeno od luči, in sicer, če se zasuče proti luči, da je ves obraz razsvetljen (polna luna), a kadar se zasuče okrog tebe in je napol razsvetljen, tedaj je prvi ali zadnji krajec, če pa on kaž hrbet luči, tako da je njegov
obraz nerazsvetljen, tedaj imamo mlaj. Ako ti pa prijatelj zakrije luč (solnce) s svojo glavo (mesecem), tedaj imamo solnčni mrak, a če ti njemu zakriješ s svojo glavo pogled na luč tako, da pade senca tvoje glave (zemlje) na glavo prijatelja (luno), tedaj imamo lunin mrak.
Pot okrog zemlje napravi luna v enem mesecu ali v 29V2 dneh. Obenem se pa luna pomakne še z našo zemljo vred okrog solnca v dobi enega leta. — Ako pogledamo luno s prostim očesom, opazimo, da ima podobo okx*ogle plošče v velikosti solnca. Prosto oko nam ne odkrije ničesar drugega, kakor nekaj temnih lis, ki so med ljudstvom znane kot kovač v luni. Kaj so te lise in kakšna je podoba lune1? Na to vprašanje nam d& odgovor edinole astronomski daljnogled in sploh znanost o zvezdah ali astronomija. En sam pogled nam sedaj odkrije nebeška čuda, ki so bila našim prednikom tisoč in tisočletja prikrita, prikrita do tedaj, da jo bil iznajden y sedemnajstem stoletju daljnogled. Ta nam je šele pokazal naše nebeške sosede-planete, solnca in repatice v pravi podobi. Zato se tudi midva, dragi prijatelj, poslu-živa daljnogleda, ki nama pokaže pravo resnično podobo — sicer nam vsakdanje, a dosedaj nama še nepoznane lune.
Dalje.
LISTEK.
Francon.
(Konec.)
Ob nedeljah popoldne so prišli k njemu tudi kmetje iz vasi in so mu prinesli žganja. Prišel je kmet Boštjan, ki se je spominjal Francona še z mladega. Vedno je imel tobak v.ustih, in med zobmi se mu ju cedila rjava, jedka slina in se ob robu ustnic zlivala po bradi.
»Kako, kako*?« je izpraševal in grizel ustnice. »Ali še ni poslal Turk zlatega trona? Fronkov bi potlej ne bilo treba več plačevati, saj bi imeli kralja sami.«
Francon pa je pil in vzdihoval:
»Menim, da mu babnice ne puste. Sto jih ima, da ga skubijo.«
Obiskal ga je tudi kmet Lorin, ki je bil skop in nezauijljiv človek ter je izkoriščal ljudi, kolikor je mogel. Znal je dobx'o brati, in bi bil rad župan, pa ga kmetje niso marali, ker jih je odiral ob vsaki px'iliki. Pravil je, da mu je Francon pred tridesetimi leti, ko je bil še samo-srajčnik, podaril bakren četrtak, ixx zato se ga je spomnil xxa stara leta, ko ga xxiso hotele več nositi ixoge. Prinesel mu je s sabo steklexxico zelenega žganja.
Francoxx je vzel steklenico in jo nagnil. Grgralo mu je v grlu, s tako po-željivostjo in žejo je požix’al grenko in pekočo pijačo. Potem se je oddahnil z dolgim vzdihom, in oči je imel krvave in zalite s solzami.
Razvezal se xxxu je jezik in spomnil se je svoje poti po turški zemlji.
»Še enkrat bi rad videl cesax*ja. čudo lepo hišo ima in dvanajst belih kobil. Pisal bi mu, pa ne morem.«
Kmet Boštjan pa je imel študiranega sina, in možje so se znxenili, da bo pisal turškemxx cesarju. Tako bo dejal, da je tukaj tisti Francon, s katerim je svoj čas pil bratovščino, in da čaka na zlati tron, ker še vedno xxi vstal kralj Matjaž in odrešil knxeta. »Ako ga mi pa ne pošlje tvoja gnada, bom zalučil konjsko podkev, ki jo je izgubil sv. Peter, v tvojo glavo.« Tako so rekli, bi zapisali, in že prav na konoxx mu poslali pozdrav iz kranjske dežele in mxx obljubili vrč brinjevca za tran.
Vsi trije so pili iz steklenice, in ko je zmanjkalo, so poslali otročaja na cesti, da je stekel k Vdovčku zopet po žganja.
Boštjamx se je kmalu zmedlo v glavi; zavalil se je na Fraixcona in oba sta padla na zemljo. V rokah je držal steklenico in zgrabil Francona za brado. Razklenil mu je usta in začel vlivati pijačo v grlo. Stari prihajač je hropel in požix-al, oči so mu stopile iz jamic. Nato je zaprl oči ixx žga-xxje se mu je začelo razlivati iz ixst ixx po sivi, ščetinasti bradi. Boštjan je prijel steklenico in jo zagnal za plot!
Fraxxcon ni več govoril. Jezik se mu je zapletal, ko je hotel spraviti besedo iz ust. Prenesli so ga v svisli in vrgli na slamo, kjer je ostal pri njem Lorin do noči. Ko se je ozrl nanj, se mu je zdelo, da diha Franconu iz ust zelen ogenj. Zelo se je prestrašil in zbežal domov.
Drugo jutro je bil Francon mrtev. Ležal je ves mrzel in siv ter z zevajočimi ustmi; spredaj je gledal dolg, rjav zob iz bele čeljusti. Skrižano čelo se nxxx je še svetilo od smidnega znoja.
Sosedje so ga gledali nekaj časa, potem so mu odločili za mrtvaški oder star, prazen uljnjak na bratovem svetu. Tam so postavili dva tesarska stola, položili čez dve deski, za zglavje podložili borovo butaro in jo pregimili z rjuho iz txxlj. Star kmet je Francona umil, ixx položili so ga na oder. Zavili so ga v prt in mu zakrili obraz, samo bose noge so štrlele po goli deski. Dekleta iz vasi so xxastavile svetih podobic po truplu, vse polno, ob zglavju je bil Franconov klobuk, rjav in vegastih okrajev. V kotu je bil postavljen polomljen stol, na njem je gorela zakajena svetilka, večna luč. Poleg nje je ležala svetinja, nekaj žveplenk in trije krajcarji, zapuščina rajnkega.
Čez dan je bila pri njem neumna Lenka. Z glavo je kimala, gugala se na pragu in se smejala:
»Ali že spiš, golobica?«
Kak otrok se je oddaleč ustavil in s strahom, pogledal proti uljnjaku, a takoj plašixo pobegnil. Muhe so se pasle na Franconu, s ceste so škripali vozovi, s polja so odmevali klici. Okoli uljnjaka so šumele stare hruške tiho in nekako skriv-
nostno. Polagoma je miixeval dan. Skozi lino v uljnjaku se je videl beli, mrtvaški prt na trdem truplu.
Zvečer so pripeljali rakev, sirovo, samo pooblano. Dva kmeta sta prijela mrliča in ga položila vanjo. Vaščani so prihajali kropit xxirliča, ki je imel pri nogah skledico z blagoslovljeno vodo in pušpanovo vejico. Moški so kadili, ženske pa so pele pesmi od vic in zadnje sodbe.
Dx*ugo jutro so naložili Francona na voz in ga odpeljali iz vasi. Bili so že na pokopališču, ko se je zasmejalo solnce s prvimi žarki v grob prihajaču.
Ciril Gavril.
Listnica uredništva.
G. dopisniku v Postojni. Poročilo o maške-radi na svečnico ste nam poslali 16. t. m., torej polnih 14 dni kasneje. Uvideli boste sami, da ga nam sedaj ne kaže več priobčevati.
Izdajatelj in urednik Rasto Pustoslemšek.
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 12. februarja 1910. Trst:	35,	54,	1,	24,	84.
Line:	38,	8,	63,	2,	85.
Dvignjene v sredo, dne 16. februarja 1910. Praga: 34, 10, 50, 82, 39.
Na prodaj!
Izvrstna v dobrem glasu sloveča gostilna v večjem trgu na Spod. Štajerskem se
zaradi preselitve takoj proda. Po želji se odda tudi lepo polje s sadonosnikom.
Kje, pove upravništvo „Slov. Doma.“
11 3-3
m
»C?
«/*
ra
N
ra
o
M 03 >
03 M
o c
0
03
1 z
g £
N O
fO g O)
2 fr"*
-o
03	>
M
03
>
O
O)
03
o
C CN
£2	<5"^	e
g.
O
O-'
CJ s
c/)
s
rt o
£ e
S® ' 2
ra a> ŠP
s g!
= rt a-rt c o
vi >0 oj rt u u .0 rt
O N ! JEJO • ’= rt
2 **
7Z CO
*a ^ a>. u ^
c
rt
C
0 £> lO G*
Oh
.2 8 C O.
%/%
O
r X
\
F > L rt
k
o
o.
o
CL
Eng. Franchetti
v Ljubljani, Sodnijska ulita 2, nasproti kavarne „Evropa“
priporoča svojo elegantno in higijenlčno urejeno —	»-	I	-v	«n i	_____
in prodajo raznih dišav in kozmetističnlh predmetov.
Svoji h svojimi	20	52-32
WJT • ■ dosežejo odrasli in otroci, 1% | 1 f bolni in zdravi. — Polo-'	*	vico stroškov prihranite v
ja*	v |	gospodinjstvu na kavi,
/VI	f* f	sladkorju in mleku, ako
ivivr v •	pijete jpjg. SIADINi Ta,
nt \	•	g to je dr. pl.
Zdravje!;:;:'""
En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po .•. povzetju pod naslovom v glavni zalogi. .-.
Lekarna pl. Trnkdczy
, •. v Ljubljani zraven rotovža. . •.
n
o
c
>u
O
■_»
o
OJ
S A O © <u C l_ <u
o. <•>
C C
>
(d
u
O.
O
O.
’V o •o
“t
w
<
o -o
n “j 3 n
© S-
• cr
m
X
n
O
n<
a
o
I
3 52-8
somi m 1102011
domačega izdelka priporoča
Josip Vidmar
= v Ljubljani =
Pred Škofijo 19,	Stari	trg	4,
Prešernova ulica 4.
■M Q ■M
«5
«a#
3—* 3 T8-* 3»
fal
8. g »
> o -
© «* ©
45 © >«»
M H
• O
3 3
«8 K«
Cržne cene v Ljubljani
		Cena		
	od		| do	
	K	h	K	h
1 kg govejega mesa 1. vrste . .	1	14	1	40
	1	—	1	20
1	III. „ • •	—	90	1	12
1 „ telečjega mesa		1	40	1	72
1 „ prašičjega mesa (svežega) .	1	68	1	92
1 „ „ „ (prekajenega) 1 „ koštrunovega mesa . . .	1	80	2	—
	1	08	1	121
1 „ jagnjetovega mesa .... Prašiči na klavnici		—	—	—	—
	1	20	1	36
1 kg masla		2	40	2	60
1 ,, masla surovega		2	10	3	20
1 ,, masti prašičje		2	—	2	20
1 „ slanine (Špeha) sveže . . .	1	80	1	96
1 „ slanine prekajene ....	1	90	2	—
1 „ sala		1	80	1	96
1 jajce		—	6	—	8
1 l mleka		—	20	—	—
1 „ „ posnetega		—	10	—	—
1 „ smetane sladke		—	—	—	—
1 „ ,, kisle		—	80	—	90
1 kg medu		1	20	1	40
1 piščanec		1	50	1	60
1 golob		—	40	—	50
1 raca 		—	—	—	—
1 gos		—	—	—	—
1 kapun 	 1 puran		6			7	—
100 kg pšenične moke št 0 .	46			—	—
100		 „ 1 . .	45	50	—	—
100 „ „ „ „ 2 . .	45	—	—	—
100 „ „ „ 3 . .	44	—	—	—
100		 4 . .	43	—	—	—
100		 5 . .	41	—	—	—
100 „ „ „ „ 6 . .	39	—	—	—
100 „ „ „ „ 7 . .	33	—	—	
100 „ „ „ „ 8 . . 100 „ koruzne moke ....	16	—	—	—
	21	—	—	—
100 ,, ajdove moke .... I.	39	-	—	—
100 ,, ajdove moke . . . .11.	37	—	—	—
100 „ ržene moke		33	—	—	—
1 / fižola			20	—	32
1 „ graha	 1 „ leče			—	—	—
		44	—	48
1 „ kaše 			20	—	22
1 „ ričeta		—	20	—	—
100 kg pšenice		29	—	—	—
100 „ rži		20	—	—	—
100 „ ječmena		18	—	—	—
100 „ ovsa 		18	—	—	—
100 „ ajde		17	20	—	—
100 „ prosa belega		18	—	—	—
100 „ „ navadnega . . .	—	—	—	—
100 „ koruze 		15	80	16	60
100 „ krompirja		6	--		—
Lesni trg. Na trgu je bilo — voz in — čolnov z lesom Cena trdemu lesu od 10 K — h do 11 K 50 h za m3. Cena mehkemu lesu od 9 K — h do — K — h za m3. Trg za seno. slamo in steljo. Na trgu je bilo — voz sena 		10		10	70
— „ slame		8	—	10	40
— stelje				—	—~	
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
m m m m m m m m & $ $ * m
m
m m m
Del. glavnica K 3,000.000.
S
/i Podružnica v Spljetu. i/
^ Sprejema vloge na knjižice in na H tekoči račun ter jih obrestuje od 3$	dne vloge po čistih
$
Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu.
Rezervni fond K 300.000.
Podružnica v Trstu.
41/2°/o
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
52 52-25
AGRO-MERKUR
osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v Cjubljani
3K.	'M.	Ktm	V..
Ljubljana, Janez Terdinova ulica št. 8.
Skladišče tudi v Trstu.
Agro-Merkur dobavlja svojim članom vse potrebščine za gospodarstvo ali za obrt, kakor poljedelske in druge stroje, umetna gnojila (superfosfate, tomaževo žlindro, soliter, kalijevo sol itd.), modro galico, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno in špecerijsko blago itd.
Agro-Merkur prodaja pridelke in izdelke svojih članov.
Agro-Merkur se posebno p:-poroča za nakup bizeljskih in dolenjskih, istrskih, dalmatinskih in goriških jan:čeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke._
Agro-Merkur ima jako obširne 'n ugodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako dobro in hitro postreže.	10	48-3
amSiC9*r
Ustanovljena 1882.
Pošt. hranllnlčni račun št. 828.406.
Telefon štev. 185.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, V Ljubljani
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa K 71,417.344-75
upravnega premoženja K 17,519.983-93.
Obrestuje hranilne vloge
po 4'/2 %
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Uradne ure vsak dan
id 8.-12. in od 3.-4.
domu.
v lastnem zadružnem
... ■.?- . . ■
i'-:	’	j.f:
H V,-:
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908
kron 17,102.911'27.
Posojuje na zemljišča po 5'/4°/0 z */a°/o na amortizacijo ali pa po 5'/4% brez amortizacije. Na menice pa po 6°/o- Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga
Uradne ure vsak dan
od 8.-12. in od 3.-4.
2 52-8
V
S
Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.
/