SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnino in oznanila (inierate) T8[>rejema upntvnlMvo ln ekspedielja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., ta pol leta 8 gld « za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: { Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 fld., za pol lel.a 6 jld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. T ,, . ... „ ,„ „ r, ... , . .... .. , *. ' , " Vrednistvo je v SemenlBklh ulicah 8t. 2, I., 17. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. ' Posamne Številke po 7 kr. ! Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telef6n-itev. 74. & tev. 193. V Ljubljani, v petek 26. avgusta 1898. Letnils XXVI Svoji — proti svojim. (Dopis z Notranjskega.) Mi Slovenci se večkrat pričkamo o tem, zakaj no napredujemo gospodarski tako, kakor drugi sosedni narodi. Naposled prihajamo pa vedno do zaključka, da smo na tem mnogo sami krivi. Mi Slovenci se prav za prav v nobenem oziru ne izpoznamo, nočemo ali pa ne znamo iz-poznati za samostojen narod, ki bi moral živeti na lastnih nogah. Vsled te svoje slabosti lazimo ob vsaki priliki za tujcem, ki je pomešan med nami, nosimo mu svoj denar in mu dajemo dobička, na ljudi svoje narodnosti pa nemarno pozabljamo. Nasprotno pa se nikoli ali pa redkokedaj zgodi, da bi prišlo na misel tujcu, nesti svoj denar k nam, dajati dobička Slovencu. In zakaj ? Tujec, bodisi Nemec, Italijan ali Mažar, se v prvič prav debro zaveda svoje narodnosti in dela 7-vesto v smislu gesla »Svojim k svojim!«, drugič pa črli Slovana toliko za vsako priliko posebej, da mu ne privošči tudi ne mrvice kakega dobička iz svojega žepa. V tem tiči gospodarsko zatiranje Slovanov od strani naših nasprotnikov in dejstvo, da se mi Slovani, in Slovenci še posebej, ne moremo dvigniti do gospodarske samostojnosti. Zakaj je toliko slovenskih tvrdk po naših mestih navezanih tako rekoč na tujce, tvrdk, katerih lastniki so pravi, zavedni in kremeniti značaji slovenski? Jedino le zato, ker smo Slovonci tako kratkovidni, da si vedno domišljamo, da kupimo pri tujcu bolje ali vsaj za isto ceno, kakor pri domačinu, in ker si domišljujemo, da si »ubogi« Slovenec ne more omisliti tako dobrega blaga in tako velike izbire, kakor »bogati« tujec. Ako bi delali tako tujci, recimo Nemci, da bi prezirali svojega človeka Nemca, ker je domačin, prav gotovo bi so ne bliščalo v naši sredi toliko velikih nemških tvrdk. A oni si vedo pomagati in vrediti svoja podjetja. Zakaj pišem te vrstice ? Te dni sem bil v Trstu. Poiskal sem slovenskega trgovca, ki ima velike zaloge blaga, ka-koršnega potrebujem v svoji prodajalnici doma za razprodajo na drobno. Pogovor naju je pripeljal na naše odnošaje v gospodarskem oziru. Trgovec mi je tožil, da ga Slovenci zanemarjajo, letajo k tujcem in še pod nos mu dajejo take, da ga mora kot pravega rodoljuba boleti srce. Dejal mi je: ako bi me Slovenci hoteli obiskovati, lahko bi izhajala trgovina ob samih Slovencih, moja in vseh, ki so še v Trstu. A tako letajo k tujcu, morda v prvi vrsti oni, ki po listih najbolj kriče: »Svoji k svojim!« Slovenci mi pravijo : »čemu bi kupovali pri Vas, ker pri tujcu dobodemo za isto ceno?« Torej zato gre k tujcu, ker mu Slovenec ne da zastonj?! — Slovenski trgovec je torej dolžan dajati zastonj zato, ker je Slovenec? Torej si nekateri mislijo, da se izvaja slovensko načelo tako, da mora trgovec kupcu dajati blago brezplačno, da ga mora takorekoč — obdarovati ? Zopet drugi trgovec v Trstu mi je dejal : čemu naj se izpostavljam s svojim narodnim mišljenjem, ker si s tem samo škodujem ? Slovenci se ne brigajo za me in hodijo raje k tujcu, tujec pa je toliko samoljuben, da ne bode kupoval pri meni, ako se mu kažem narodnega nasprotnika. Od tod torej prihaja, da mora toliko slovenskih trgovcev tržaških zatajevati pred tujcem svoj narodni čut in ponos, v zavesti pa, da je Slove- nec, ugrizniti se z bridkostjo v jezik. Ni čudo, da se blešči po tržaških prodajalnicah vse polno laški popačenih slovenskih lirm in da ne veš, ali se pod to tirmo skriva pristen narodnjak ali le potujčena reva ? Do tega bridkega spričevala pritirali smo jo sami, ker mrzimo domače in bezljamo k tujcem in Židom, kjer smo navadno opeharjeni. Mi torej nočemo, da se naši trgovci svobodno gibljejo in razvijajo, ker jih nočemo podpirati in jih oteti odvisnosti. Potem pa še zabavljaj kdo, da Slovenec v Trstu nima toliko poguma, da bi pisal svojo firmo slovenski! Vsak brani svojo kožo in naj slovenski trgovec propade s svojo družino vred, samo da bo tako zaveden, da jc tako pogumen, da piše svojo lirmo v svojem jeziku, vi pa ga puščate na cedilu ! To sem napisal za stotine naših ljudij, ki se krčevito drže gesla : »Svoji — proti svojim !« Politični pregled. V Ljubljani, 26. avgusta. O položaju piše v »Narodnih Listih« neki poslanec: »Po konferencah v Islu so začeli ob-strukcijski listi oznanjati, da sc pripravlja novi tok proti levici in da bode vlada preklicala jezikovni naredbi. Na podlagi zanesljivih inlormacij moremo z gotovostjo trditi, da se levičarska poročila ne strinjajo z istino. V odločilnih krogih ni govora o notranji politiki, ker vlada vso pozornost obrača na obravnave z Ogersko. Tudi je neresnična vest, da bi vlada preklicala jezikovni naredbi. Nasprotno; z gotovostjo rečemo, da jc načelna jednakopravnost češkega jezika definitivno zavarovana. V letošnjem jubilejskem letu se no- LISTEK. Izza visokošolskega shoda. Gospod vrednik! Ni me zastonj tolikanj mikalo na shod slovenskih visokošolcev. Toliko lepih in tolažbe polnih izjav za naš narod že davno ni prišlo iz liberalnih ust, kakor baš na tem shodu. Ženske imajo dandanes povsod prednost. Zato naj tudi jaz najprvo pohvalim izborni »govor« odlične slovenske dame pri komersu. Govo-vorila je kratko, jeden sam stavek, a ta je bil zlata vreden! Tako krasne napitnice delavskemu stanu zares še ni bilo iz nežnih, ženskih ust! Razven tega ženske niso nič govorile. Zato že lahko preidem do liberalnih možkih govorov. (Op. Kdor je že dolgo z gimnazije, prikliči si zopet v spomin razloček med možkim in možatim!) Gosp. stud. phil. Nachtigall je vse možko-napredno govorjenje izvrstno označil, rekoč: »Slišala so se danes filozofska razmotrivanja in teoremi, kateri pričajo o nezrelosti.« Izborno! O nezrelosti je pričala pred vsem krasna definicija dvoboja, ki nam jo je »pogruntal« g. stud. phil. Reisner. Le-ta se je meni zdela ravno taka, kakor če bi kak kmetski »junak« tako le opredelil pretep: »Pretep je splošen običaj, katerega se tudi fantje poslužujemo. Dokler ga svet no odpravi, tudi mi ne.« Genus proximum in differentia ultima, oba sta izredno dobro pogojena; ob jednem pa kaže ta definicija tudi že, kako lepa in koristna reč je pretep, in kako grozni predsodki leže na očeh njemu, ki se ne vpiše v društvo pretepačev v blagor in prospeh slovenskega naroda! O nezrelosti so pričale nadalje one besede, ki jih je, žal (žal, pravim, ker je mož sicer pametno govoril) za praškim vseučilisčnim profesorjem pobral gospod stud. phil. Lončar: »Vi na jugu sto tako naivni, da se zaradi vere pobijate, opuščate pa važnejše stvari!« Takega ocvirka pa še ne, kar smo zadnjič klali! Le-ta, mislil sem si, jo je pa res dobro povedal, šo boljše nego poganski modrijani, ki so bili pa vsi jedini v tem, je vera v bogove prva in najvažnejša zadeva človekova. O nezrelosti, skrajni nezrelosti je pričalo glasovanje proti krščanski podlagi občedi-jaške organizacije. Gospod urednik, denimo šale na stran ! Odkrito povem vam in vsemu slovenskemu narodu, da se je ob tem žalostnem dejstvu v meni nekaj — utrgalo. O krščanski podlagi, o krščanskih načelih in vodilnih idejah nočejo ničesar slišati krščeni otroci krščanskih sta- rišev, sinovi krščanskega slovenskega naroda ! Niti slišati nočejo o njih, kaj še, da bi po njih mislili, po njih sodili, po njih uredili svoje složno delovanje v čast domovini! In ti ljudje še govoro o organizaciji — vprid, vblagor, v p o -v z d i g o slovenskega naroda ! Gospoda, tu notri je nezrelost vašega razuma, da ne uvidite, da človek, ki je zatajil, javno pred svetom zatajil svojo vero — da tak človek nikdar koristen ud svojega naroda biti ne more! In taka nezrelost se potem še odobrava na način, kot jo je odobraval gospod župan Hribar pri banketu ! — Kako pomilovalno je govoril o »strančici«, ki se je drznila očitno spoznati pred svetom svoje katoličanstvo, v svesti si besed Od-rešenikovih: »Kdor bode mene spoznal pred svetom, njega bodem spoznal tudi jaz pred svojim Očetom!« Kako so jc čudil »pretiranosti m teh ljudij« (javno spoznavanje vere tam, kjer je na mestu, to je po g. Hribarju — pretirano s t: zopet krasna definicija!) in klical na pomoč preblazega nam vladiko, prav kakor da bi bil hotel zares apostolskega našega vladiko za pričo klicati gosp. stud. med. Ferlanu za ono odločno izjavo, na kateri je potem obstala vsa hvalisana solidarnost naprednjakov v vprašanju o organizaciji, ono sramotno izjavo : »O k r š č a n - tranja politika ne obrne ne na levo, ne na desno. Istotako so neosnovane govorice o premembi ustave. Novi župan na liekl je nenadoma našel skupno ogersko-roško srce. Dr. Valončič, rodom Slovenec, je razvil svoj program in odkril svoje mažaronsko srce, ki gori za tesno združenje reškega mesta z Ogersko. V okviru »modernih zahtev in zakonov« prične se za Reko zlata doba v — ogerski gali. Sultanov jubilejni dar. Le na tihem si pripovedujejo politični krogi na Dunaju, da misli turški sultan pokloniti našemu cesarju kot jubilejno darilo — zasedeni deželi Bosno in Hercegovino. Sicer je vsa stvar še jako negotova, vendar bi ne bilo nemogoče, da bi sultan mogočnemu jubilantu na ljubo hotel to zadevo slednjič urediti. Da se mora stvar konečno vendar v istem smislu uravnati, je naravno, ker velesile so prepustile Avstriji upravo teh dežela brez kacega obroka, in Avstrija tudi ni brez namena toliko trosila za te dve deželi. — lz tega stališča tudi lahko razumemo avstrijske vnanjo politiko gledo grsko-turškega vprašanja, zlasti pa postopanje zunanjega ministra z ozirom na blokado Krete, ki je takoj po grško-turški vojni pozval avstr. ladije nazaj. Mnogi so takrat hudo zamerili Goluchouskemu to postopanje, toda z omenjenega stališča, glede Bosne in Hercegovine namreč, je minister le jako oprezno ravnal, da bi ne zmešal prijateljskega razmerja s Turčijo. — To so sicer le kombinacije. ki se pa utegnejo le obistiniti. Aleksandru II., ruskemu carju - oslobodi-telju, bodo odkrili te dni v Moskvi spomenik. Vršijo se veličastne priprave. Ulice moskovske bodo lepše okrašene, kakor ob kronanju. Kmečke deputaeije iz vseh krajev Rusije so že v Moskvi, in zdaj prihajajo tudi deputaeije iz mest in gradov. Prišle bodo tudi deputaeije vseh ruskih polkov ; mej drugimi tudi general Verder, nekdanji nemški poslanik v Petrogradu, katerega je pokojni car jako ljubil. Prisostvoval bode odkritju tudi car Nikolaj II. Španski parlament se snide dne 5 sept., Ja pritrdi mirovnim pogojem Zjedinjenih držav. Sagasta se je upiral, da bi parlament razsojal o miru, ker bodo pri tej priliki republikanci in kar-listi ostro napadali vlado, ki bode z ozirom na rastočo ameriško predrznost imela jako težko stališče. Predsednik Kinley zahteva od Filipinskih otokov vsaj Luzon, ki šteje do 3'/s milijona prebivalcev. Poleg tega je Luzon jako važna postojanka, katere si Španci ne bodo dali iz lepa iztrgati. In v tem oziru bodo špansko vlado gotovo podpirale vse stranke. Cerkveni letopis. Posvečenje cerkve in velikega altarja na Goričici. Ko je pred štirimi tedni počil veseli glas, da pride presvetli knez in škof posvetit našo cerkev, se je takoj začelo govoriti o vrednem škofovem ski podlagi nočemo ničesar slišati!« To je vender skrajna predrznost! Gospod urednik, kaj pravite vi k temu ? — In kaj pravite k naslednjim besedam, katere je hotel gospod župan Hribar pritisniti menda kot nekak obliž na vse, kar je poprej govoril, k besedam : »Krščanstvo je med nami klic na boj! Preveč je še med nami katoličanstva in premalo krščanstva!« Kaj se to pravi? Ali je katoličanstvo samo nekaka podvrsta krščanstva? Ali jo le to nekak genus, ono pa spccies ? Quos ego —! Eno samo krščanstvo je in to je katoliško — zapomni si to, komur se ti pojmi mešajo! če nam je torej res krščanstvo klic na boj, potem je to katoliško krščanstvo, ker druzega ne poznamo, ker druzega Kristus ni prinesel na svet — potem je to k a t o 1 i č a 11 s t v o ! In če je med nami premalo krščanstva, to je zato, ker je tudi premalo (ne preveč!) katoličanstva. Bodi ga več, bodi! — Gospod urednik! Oprostite, da sem se malo razvnel. Stvar je resna — »Im Schoos der Zeit liegen noch viele Begebenheiten, die zur Geburt wollen.« — (Sliakesp. Oth. I., 3.) Resnico treba včasih tudi resno povedati: >Uer Feige stirbt schon vielmal, eh' er stirbt!« (Jul. Caes. II., 2.) —e— sprejemu in o dostojnem okinčanju okoli cerkve in po vaseh. Vse je bilo na nogah. Fantje in možje so vozili mlaje, jih belili in j>ostavljali. Samo okoli cerkve jih je stalo čez sto. Dekleta in žene so krasile mlaje z venci in zastavami. Vsaka vas je spletla več sto metrov dolgih vencev, tako da je bilo vse z venci prepreženo. Zastav na mlajih in hišah je kar mrgolelo. V soboto popoldne so je pa kar trlo okoli cerkve in po vaseh. Odrašeni so imeli še čez glavo dela, otroci pa, to se razume, so imeli svoj semenj. Proti večeru je začelo pritrkavati, ljudstvo je vrelo skupaj in prenesli smo slovesno »svetinje« in pre-sveto Rešnje Telo iz cerkve v bližnjo kapelico Matere Božje, kjer so popred naredili šotor, katerega so dekleta jako okusno okinčale. Po opravljenih duhovnih molitvah, začelo je ljudstvo moliti in prepevati pri šotoru in prav v obilnem številu vstrajalo celo božjo noč. Oj, sveta noč, oj, blažena noč! Ko sem okoli polnoči šel k šotoru pogledat, približal se mi je jako vpliven mož, ter mi skoraj jokaje in tresočim glasom zatrdil: Nebeški prizor! Kje je človek, da bi ga to ne pretreslo ? Toliko ljudstva pri Jezusu, Mariji in svetinjah mučenikov in vse navdušeno prepeva, da se razlega po celi občini. Komaj je dobro ura polnoči odbila, oglasili so se zopet zvonovi in pri-trkavalo je tako vbrano in milo, da so ljudje vstajali in hiteli molit k šotoru. Topiči so pokali in gromeli glasno, in ob štirih je bilo zopet več sto ljudstva ter so molili in prepevali lepo Marijine pesmi do prve sv. maše, ki je bila ob petih. Kmalo po sv. maši vreli so ljudje kar trumoma na prijazno Goričico, od koder smo šli ob sedmih presvetlemu knezu in škofu do prvega slavoloka naproti. Nismo dolgo čakali, kar zagledamo v meglenem zraku, da drdra nekaj voz proti nam in vse je zaupilo: So že tukaj, so že tukaj ! In res, v prvem vozu so bili Presvetli z g. tajnikom Le-vičnikom, v drugem provincijal p. Konstantin in župnik p. Hugolin, v tretjem profesor dr. Svetina in katehet Šarabon, v četrtem naš g. nadžupnik Ivan Zoreč in potem še nekaj drugih voz. Pri slavoloku pozdravi prvi presvetlega kneza in škofa domači duhovnik benelicijat J. Strupi. Pozdrav je bil kratek a jako prisrčen, v katerem je povdarjal, da so Presvetli prišli med dobro ljudstvo ter je končal svoj govor z besedami: Bodite prepričani in preverjeni, Presvetli, da nismo zastonj in tje v en dan, ampak polni notranjega čutila zapisali na ta skromni slavolok besede : Mladi in stari podajamo Vam roke in srce. Milostljivi so na to odgovorili v kratkem, da verjamejo, da tukaj prebiva dobro ljudstvo in da zato tudi oni nam podajajo roko in da njihovo srce bije tudi za nas. Drugi je spregovoril besedo g. župan ter pozdravit Presvetlega v imenu domžalske občine, potem g. nadučitelj, učenka, gasilno društvo po svojem podnačelniku, ravno tako veteransko društvo, državni poslanec g. Kušar in slednjič naše »krščansko del. podporno društvo«. Nato pomikal se je sprevod po krasno okinčani vasi Stob. Na sredi te vasi stal je drugi slavolok z besedami: Ljubljenec naroda, Bog Vas sprimi! Največ ljudstva sešlo se je pri kapelici lurške Matere Božje, kjer so bile zbrane domače dekleta, deloma v narodni noši, in kjer so delali špalir majhni »marinarčki« od štirih do šestih let, vsi v jednaki oblekci. Tukaj pri Mariji je Presvetlega pozdravila v imenu vseh domačih deklet prva cerkvena pevka z razločnimi in krepkimi besedami. Lepo, do solz ginljivo je bilo slišati, ko je govornica povdarjala, da so se dekleta namenoma tukaj pri Mariji zbrale in da Jih hočejo prav tukaj pri Mariji pozdraviti, ker jim je znano, da so Presvetli velik častilec Marijin. Milostljivi so bili vidno ginjeni in so pozneje sami priznali, da je ta pozdrav izmed vseh drugih na Njih napravil naj-globokejši vtis. Potem smo šli skozi umetno napravljena vrata proti cerkvi. Med sprevodom je navdušeno in jako lepo svirala domžalska godba. Predno se je duhovščina nagnila jiroti duhovski hiši, stal je zopet mogočni slavolok : Presvetli naš dušni vladar Posveti nam cerkveni vel'ki altar! (Konen slčdi.l__ Dnevne novice. V Ljubljani, 26. avgusta. (Presvetli cesar) je naznanil svojo zahvalo raznim občinam kočevskega okraja za čestitke povodom vladarske petdesetletnice. (Vseslovenska delavska slavnost.) Blagoslov- ljenje zastave »slov. krščansko-socijalne zveze« ob priliki vseslovenskega delavskega shoda izvršil bode v svoji veliki prijaznosti sam knez in škof dr. Anton Bon. Jeglič. Tudi govor v nunski cerkvi ob tej priliki prevzel bode Presvetli. (K vojaškim vajam) pri Postojini je danes zjutraj odšel domobranski polk št. 4. Vaj se udeležujejo pešpolki št. 27, 87 in 97 ter brambovski polk št. 3. Navzoči bodo: Nadvojvoda Rainer, lžm. knez \Vindischgraetz in podmaršal vitez Buss. (Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Gg. A. Kovačič v Šmartin pri Vurbergu, Fr. Ka-kuška v Dobovo, Jož. Janžekovič v Št. Peter pri Radgoni. Gg. novomašniki: Mart. Agrež v Št. Vid pri Planini, Jan. Ivane v Luče, Janez Jurko v Slivnico pri Celju, Jož. Poplatnik v Malonedeljo, Gregor Potokar v Dobrno, G. Ferme v Ljubno, Ant. Kocbek v St. Ropert v Slov. goricah. (Sv. maša na Rožniku.) V nedeljo dne 28. t. m. praznuje tukajšno delavsko kozumno društvo 4. obletnico svojega obstanka; v ta namen bo na Rožniku sv. mafa ob 9. uri, h kateri se vsi člani in prijatelji uljudno vabijo. (Za Prešernov spomenik.) V korist fondu za Prešernov spomenik v Ljubljani priredile so bile narodne dame povodom županskega shoda v »Narodnem domu« bazar. Čisti dobiček tega bazara znaša 211 gld. 56 kr. (Lepo knjigo) z naslovom: »V Marijinem C e 1 j u«. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Marijinem Celju dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru, je preč. kn. šk. lavantinski ordinarijat z odlokom od dne 15. avgusta 1898, št. 2938. »prav rad in s pohvalo« odobril. Knjiga se že razpošilja in prosto ljudstvo, kateremu je ravno namenjena, si jo prav marljivo naročuje. Ker je bilo pri \8akratnem romanju v Marijinem Celju tudi mnogo Kranjcev z lavantinci, si isti s to knjigo lahko pridobijo trajen spominek na marijinoceljsko božjo pot. Knjiga, ki obsega 176 strani zelo ukus-nega tiska, stane 30, s pošto 35 kr. llz Unca.! Presvetli cesar nam je podaril za novo brizgalnico 80 gld., katero smo napravili pred dvema letoma. Zelo smo bili potrebni tega orodja, vendar pa bi bili še bolj potrebni, ako se nas bodo res kedaj usmilili z napravo vodovoda. Kaj pomaga, ako bi imeli še več brizgalnic na razpolago, ako bi se pa pripetila nesreča, vode bi pa nič ne bilo, kakor se to pri nas mnogokrat zgodi, posebno v poletenskem času. Vsakemu človeku, kateremu so razmere le količko kaj znane, je jasno, da smo dobro pitne vode zelo potrebni, posebno za živino. Prigodi se pa, da še slabe vode zmanjka in potem je primoran ubogi kmetič vodo voziti iz Planine 1 uro daleč in to se pripeti največkrat, kadar ima kmet največ opravila na polju. Kaj pa bi bilo začeti, ako bi v takem času bu-knil ogenj, ko bi bili vsi vodnjaki prazni? — Da bi bilo pač kmalu kaj bolje. (Iz Besnice) se nam poroča: Zadnjo nedeljo zvečer za naš zgornji konec ob cerkvi ni bilo prijetno. Od Kranja gori sem črez sv. Jošt pri-drvili so se črno temni oblaki v naš konec, ki so plesali godrnjaje ravno nad cerkvijo. Ko parkrat silovito trešči, vsuje se debeli dež, kateremu se kmalu pridruži še debelejša toča, katera ajdo, repo in proso prav dobro sklesti in na tla po-mlati. Ker je bil ob jednem tudi hud veter, ležalo je potem tudi mnogo sadja po tleh. Še okna v cerkvi so zelo razbita, kar je za nas še hujše, ker nimamo denarja za napravo novih, cerkvi primernih in čednih oken. Bil je velik strah zato, ker je pri nas rada huda nevihta. (»Šulferajn«) je sklenil, da ustanovi še letos v Slatini na Štajerskem novo past za slovenske otroke, t. j. da napravi svojo šolo. (Idrijski visokošolci) prirede dne 3. septembra koncert v korist podpornih društev za slovenske visokošolce na Dunaji in v Gradci. Obljubila je prijazno svoje sodelovanje tudi gospica Anica La-pajne in gospica Antonija Janochna. (Nesrečni Pistor.) Dne 18. t. m. je hotel v St. Ilju v Slov. Goricah župan Pistor na prav poseben način proslaviti cesarjev rojstni dan. Zbral je nekaj trdih Nemcev okoli sebe, med njimi tudi nekaj žensk, ter zasadil ob državni cesti z vznesenim nagovorom — Bismarkov hrast. Tako srečen je bil Pistor po tem činu. Prepričan je bil, da bodo se njegovi pravnuki sedeli pod blagodejno senco njegovega hrasta in se spominjali blaženih src njega in — Liismarka. Toda, kdo naj opiše njegovo žalost in presenečenje drugi dan ? ! — Zvečer je nekdo odrezal mladi hrastič in pustil le majhen iz zemlje žalostno štrleč konec. Toda to še ni vse! Zloba tega človeka je bila še večja: zasadil je na istem mestu črno-žolto zastavo! — »Tagespost« imenuje to »ein sloveniscbes Jesuitenstiick«. (Zdravje v Ljubljani.) Od 14. do 20. avgusta bilo je IB novorojenih, 21 jih je umrlo, med njimi 1 za tiluzom, 7 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled samomora, 11 za različnimi boleznimi, med njimi 5 tujcev, 8 iz zavodov; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer 1 za tifuzom. (Štajerske novice.) Vlada je na pritožbo slovenskega odvetnika dr. Brumna razveljavila volitve v okrajno bolniško blagajno ptujsko, ker so se vršile nezakonito in ni prišel noben Slovenec v odbor. Razpisane bodo v kratkem nove volitve. — Pri Sv. Juriju ob Taboru so bile oni teden občinske volitve. Izvoljen je bil stari odbor z županom Fr. 1'anžičem. — Vseh šest občin župnije Sv. Trojice v Halozah se je izreklo za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Naj bi jih posnemale vso slovenske občine. — Cesarske slavnosti se vrše po vseh slovenskih štajerskih občinah. (Zuižaue vozne cene za dijake pri skupnih izletih.) Vodstvo državnih železnic je izdalo sledečo odredbo : Učencem in učenkam, ki obiskujejo katerikoli javni šolski zavod, in ki napravijo pod nadzorstvom učiteljskim izlet v II. in III. razredu običajnih osebnih vlakov (brzovlaki so izvzeti), se je dovolilo 50 odstotno znižanje normalne cene, in sicer neglede na daljavo in na število udeležencev. Isto tako velja ta polajšava za spremljajoče učiteljstvo. Naznaniti se morajo taki izleti najmanj 24 ur poprej na dotični postaji. Kaka posebna prošnja na železnično ravnateljstvo ni potrebna. (Tržaški odnošaji.) Ker namerava pevsko društvo »Hajdrih« na Proseku prirediti prihodnjo nedeljo veliko veselico, katere čisti dohodek je deloma namenjen za družine zaradi političnih izgredov zaprtih okoličanov, se že drgnejo lahonski listi ob to veselico in jej podtikajo politične namene. V »Sera« piše nek »Prosečan«, da noben občinar proseški ne pojde na to veselico, katera ima namen, zopet pokvariti dobre odnosaje mej mestom in okolico itd. Kam v teh besedah proseški pes taco moli, je takoj razvidno. Pevsko društvo »Hajdrih« je že staro in pošteno slovensko društvo, na katerem ni nobenih madežev, kakoršnih je dobiti obilo na izvestnih italijanaških društvih. Da bi to društvo lahonski obrekovalec, kakoršnih se žalibog nahaja pomešanih po vsej okolici med slovenskim ljudstvom, da zdražbe delajo, nekoliko oblatil, podtika mu politične namene, češ, da hoče podpirati »politične zločince« in razburjati dobre odnošaje med mestom in okolico. Kadarkoli se imenujejo v Trstu zaradi političnih dogodkov zaprti okoličani, vsikdar zapeče tržaške lahone, kakor zažge vest morilcu spomin na njeuovo žrtev. Kajti to jih boli, da se Slovenci usmiljeno spominjajo žrtev lahonske zlobe, ki je prav po nedolžnem spravila toliko okoličanov za mesece pod ključ, mesto da bi bili doma v podporo kmetijstvu. Tisti zlobni zloglasni državni pravdnik F r a u š , ki se je na zatožbah penil ljubezni do Slovencev in prav za prav provzročil vso nesrečo, se nahaja zdaj med turškimi čuvaji na carigrajskih tleh, kamor zares tudi sodi, a oko-ličanski Slovenci morajo še britko čutiti nasledke njegove zlobe. Ako tržaški Slovenec čuti usmiljenje s svojo krvjo in podpira s svojim krvavo prisluženim denarjem one nesrečnike, ki trpe vsled znanih, od lahonske strani uprav satansko izzvanih izgredov, podtikajo lahoni temu početju usmiljenja — politične namene. Po mnenju te so-drge bi noben Slovenec ne smel prsta ganiti v pomoč bednim in pustiti, da poginejo. To bi bilo hladilo za črno sovraštvo te klike, ki nima primere na vsem širokem svetu več! (Konec sledi.) Društva. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kropo Kamnogorico-Dobravo) priredi v nedeljo, dne 28. avg. 1898. 1. veselico v Podnartu. Vspored: 1. Pozdrav. 2. SreČkanje. 3. Prosta za- bava. Med posameznimi točkami poje Kroparski moški zbor pod vodstvom g. J. Zupana. Začetek ob '/«4. uri popoludne. Vstopnina 10 kr. Ker se veselica vrši v prid prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda se preplačila hvaležno vsprejemajo. K obitni udeležbi vabi uljudno odbor. (čitalnica Vič in Glince) ima svoj izredni občni zbor v nedeljo dne 28. avgusta t. 1., ob l/i 2. uri popoludne. (Vabilo) h koncertu, katerega priredi Slovensko bralno društvo v Tržiču v nedeljo, dne 28. avgusta 1898. leta v gostilni g. J. Avsenika v Begunjah. — Začetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnina 20 kr. za osebo. — Čisti dohodek je namenjen za Prešernov spomenik. — Pri neugodnem vremenu se koncert preloži na prihodnjo nedeljo 4. septembra. — K obilni udeležbi vabi odbor. iPevsko društvo »Adrija« v Bar kov-1 j a h.) Vabilo na slavnostno obletnico v spomin odpretja »Narodnega doma« v Barkovljah, katera se bode vršila z veliko vrtno veselico v nedel|o dne 28. avgusta 1898. na okrašenem vrtu »Narodnega doma«. — Na slavnostni veselici bodo sodelovali: Novo pomnoženi moiki in mešani zbor pevskega društva »Adrija« pod vodstvom g. H. Ražem - a. — Oddelek veteranske godbe pod vodstvom gosp. F. Majcen a in društveni diletantje. — Začetek točno ob 5. in pol uri popoldne. — Vstopnina: Na veselico za odraščene 25 nvč., za otroke do 10. leta 15 nvč. Na ples za gospode 40 nvč., za gospe 20 nvč. — Ker je namen veselice jako blag, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Harodno gospodarstvo. Statistično poročilo o letini sa 1. 1897. (Konec.) V tostranski polovici so pridelali tekom leta 1897 na 62.070 ha 900.119 hI. prosa (14-5 hI. na 1 ha); na 155.429 ha 1,856.292 bi. ajde (prve in druge setve, povprečno po 12 hI. na 1 ha); na 278.388 ha 3,009.285 hI. fižola (108 hI. na 1 ha), slame 131,153.122 q; na 82.871 ha 183.993 q (2-2 q na 1 ha) lan enega semena in 400-047 q (4-8 q na 1 ha) lan enega p rediva; na 34.739 ha 46.680 q (14 q na 1 ha) konopljinega semena in 184.494 q (5-3 q na 1 ha) p r e d i v a. Krompirja so vsadili na 1,160.378 ha in ga pridelali 80,010.949 q (69 q na 1 ha). Za peso in repo so porabili 154.211 ha zemlje in pridelali 24,335.635 q (157 8 q na 1 ha). Zelja so nasadili na 70.969 ha in dobili 6,736.642 q (94'9 q na 1 ha). Za drugo sočivje so porabili 13.316 ha. Druge detelje in otave je bilo v vsi tostranski polovici na 934.282 ha 34,165.073 q (36-6 q na 1 ha) in na Kranjskem na 18.037 ha 741.668 q (4P1 q na 1 ha). Mešanice so pridelali na 181-945 ha 6.597.920 q (36 3 q na 1 ha), na Kranjskem pa na 480 ha 14.850 q (29 9 q na 1 ha). Semenske detelje so nakosili pri drugi košnji v naši kronovini na 1.343 ha 3771 q (2 8 q na 1 ha), v državni polovici pa na 43.359 ha 76.420 q (1-8 q na 1 ha). Travnikov je bilo v pretočenem letu 3,008.813 ha z 91,279.287 q (30-3 q na 1 ha) sena, na Kranjskem so dobili mrve na 171.200 ha 4,203.831 q (24*6 q na 1 ha). Sadja ni bilo mnogo na Kranjskem: Jabolk in hrušk za 33.820 q, čespelj za 12 715 q in orehov za 7180 q. V celi tostranski državni polovici je bilo jabolk in hrušk 557.726 q, čespelj 597.288 q in orehov 25.785 q. Vina so pridelali na 252.984-5 ha vinogradov 2,774.949 hI (109 hI na 1 ha), in sicer I,105.283 hI belega, 1,417.658 rudečega in 252.008 hI mešanega. Zraven tega so prodali grozdja za 11.060 q. — Kranjska je pridelala na II.631 h ji 59-839 hI belega, 6543 hI rudečega, 72.490 hI mešanega vina (skupaj 138.872 hI, t. j. 12 hI. na 1 ha) in grozdja 245 q. Koliko se pridela vina še le v kleti, ni zapisano v letnem poročilu. Na Kranjskem je 11.631 ha vinogradov, med njimi 8789 ha okuženih. Vinska letina za 1. 1897 jo dosegla dobrih 90 odstotkov povprečne letine tekom zadnjih 20 let. Torej je bila nekoliko boljša od predlanske letine. Vino je bilo boljše. Deloma je napravila škodo toča v vinogradih sod-nijskih okrajev Postojina. Bistrica, Senožeče, Krško, Metlika in Vipava. Če primerjamo na Kranjskem posamezna okrajna glavarstva z ozirom na pridelek, zapazimo, da so največ pšenice (28 202 q) pridelali v kranjskem okr. glavarstvu. Relativno največ (10- avid sta se pripeljala v Melinje. Potresi v Trilju se ponavljajo. Praga, 26. Zadnja seja češkega katoli-liškega shoda je veljala socijalnemu vprašanju. Vsprejel« so se resolucije, zadevajoče rešitev tega vprašanja. Shod se je izrekel tudi za narodno jednakopravnost ter pozivlje češke katolike, krepko in vstrajno delovati za pravice krone sv. Vaclava in za češko državno pravo. Dunajski Ceh Pavek je omenjal žalostnih razmer čeških katolikov na Dunaju, ki nimajo zadosti čeških govorov v cerkvah. Shod je v tem smislu vsprejel predloženo resolucijo. Krefeld, 26. avgusta. Katoliški shod je v včerajšnji seji rešil raznotere predloge. Namestni škof je v daljšem govoru priporočal bratovščino sv. Mihaela ter naglašal potrebo linančne neodvisnosti sv. Očeta, ki je pogoj neodvisnosti v politiki rimskega stola. V zadnji javni seji je predsednik p re- cital telegram sv. Očeta, ki je podelil apostolski blagoslov vsem zborovalcem. Belgrad, 26. avgusta. Srbski poslanik v Carigradu je dobil nalog, naznaniti turški vladi, da Srbija zahteva jednega člana v komisiji za preiskavo silovitostij, katere so Ar-navtje provzročili proti Srbom v vilajetu Kosovo. Petrograd, 26. avgusta. Pri odkritju spomenika carju Aleksandru II. bode avstr. cesarja zastopal veleposlanik princ Liechtenstein; slovesnosti se udeleži tudi deputacija avstrijskega ulanskega polka št. 11, ki na večne čase nosi ime Aleksander II. Na povelje carjevo bodo deputacijo v Moskvi slovesno vsprejeli. Kronberg, 26. avgusta. Grški kraljevič in soproga sta se odpeljala v Moskvo, da se udeležita odkritja spomenika carja Aleksandra II. Iz Moskve se odpeljeta na Dansko. Pariz, 26. avgusta. „Gaulois" poroča, da je general Pellieux pred preiskovalnim sodiščem glede Esterhazyjevega zasebnega življenja izpovedal jako obtežilne stvari. Imenovani list trdi, da bodo tudi Esterhazyja črtali iz imenikov armade. Rim, 26. avgusta. Obsedno stanje je preklicano v pokrajinah Pisa in Grosseto. New-York, 26. avgusta. „Herald" poroča, da je na otoku Haitan izbruhnila vstaja. Misijonarji in krščanski domačini so zbežali. Newyork, 26. avgusta. Danski parnik „Norge" je 20. t. rn. zadel ob francosko ladijo „La Coquettew, ki se je takoj potopila; kapitan in 8. mož se je rešilo, 16 mož je utonilo. Tu) o i. 24. avgusta. Pri TJoydu. Blasig iz Ronč. — Vičerina iz Trsta. — Perše iz Rovinja. — Narmolja iz Mirnega. — Mauri z Reke. — Hočevar iz Ortneka. — \Vilfan iz Pulja. Pri Juinem kolodvoru: Fiscber iz Sarajeva. — Zirkounig iz Trsta. — Kunstelj z Vrhnike. Meteorologidno poročilo. Vižina nad morjem 306'2 m. a « čas opa-lovania Staaje barometru v snuj Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 11« > a ' ■S** TJ » a. ^ 25 9. zvečer 737 0 19-8 sr. vzh. oblačno 26 7. zjutraj 2. popol. 738 ti 7388 182 240 si. ssvzh. sr. jjvzh. del. jasno skoro oblč. 0'0 Srednja včerajšnja temperatur« 19 5", za 1-7° nad ooimaious Radi smrti zatvorjena bode prodajalniea c. kr. glavne tobačne zaloge v Ljubljani v soboto, dne 27. t. m., ob polu 4. uri popoldne. 578 1-1 Tomo Tollazzl iz Logatca toplo priporoča iz svoje zaloge 566 3—3 ' " ' ~ Tl.ria:. na primer laika, istrijanska itd. Postrežem tudi rad z vzorci. JEL JV JZL JJEL JXL JZL JL JJl JV JU AU JL JJL Vb Jt tttttttttttttttttt Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemikem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. •€3fK3Q€3£J€3« Sričar <5 dfiejač, JSjuBtjana, Prešernove ulice štev. 9 priporočata: 3&2ŠT Obleke za gospode. 507 6-6 SCC^T Površnike. Haveloke. JUGsr* Sacco iz listra ali grebenaste tkanine. JUKST" Telovnike za pranje. Otroško obleko. Sploh vse v zalogi nahajajoče predmete po xni-žanej eeni. fwyvywwwww^ Razglas. 576 3-2 Na dan pred Malo gospojnico ali Malo mašo in v soboto pred belo nedeljo bo vsako leto v V Zagradcu blizu Žužemberka i u r m i iS V S' >J ,9 To sta stara semnja, ki se bodeta obnovila. Ker leži Zagradec ob cesti in blizu železniške postaje Zatičina, pričakuje se mnogo živine, krame, a tudi mnogo kupcev. Prvi semenj bo toraj letos prihodnji mesec in to 7. septembra. Županstvo ot>eiiie Zagradec, dne 23. avgusta 1898. Zupan: Jožef Papež. Med. uniy. doktor Ivan Geiger okrožni zdravnik v Krškem uljudno naznanja, da ordinuje vsaki dan, izvzemii nedelje in praznike popoldne, od 9. do 11. ure predpoldne in od 2. do 4. ure popoldne. 570 3-3 I> u n a j s k a T> o i- z a . s&SSS- Dne 26. avgusta. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4"/0, 200 kron Ogersiia zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... 20 mark...... "0 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... . 101 gld. 70 k > 55 . 121 > 50 . 101 > 40 . 120 > 65 . 98 > 55 . 909 > — » — . 120 » — j. 58 > 82'/, 11 > 75 > 53 > 30 > 64 Dne 25. avgusta. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem -kred.banke 4°/0 Prijotitetne obveznice državne železnice . . » > južne železnice 3% . » » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/„ 164 gld. 50 kr. 169 » 50 » 193 » 25 » 99 » 35 » 140 » - > 130 » - » 109 > 50 » 112 » — > 98 » 50 > 98 » 50 » 225 » 75 » 180 » 60 » 127 » 50 » 99 » 50 » Kreditne srečke, 100 gld. Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 203 gld. 50 kr. 165 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 19 > 40 . 26 > 50 > — > 20 . 60 » — . 23 > 25 . 157 > 20 r. 3395 > _ . 444 > _ . 77 » _ . 111 > _ . 165 » 60 . 171 > _ 127 > 10 JUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E IS C I II" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila "Sta v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti &T n a, 1 o >. e 11 i li }f 1 a v n i c. TL3K