vt fO Leto XIX številka 12 cena 1,46 EUR 22. december 2017 Utripke leta 2017.......................................................................................................8 Če se ne bi imela rada pri 150 kg, podviga ne bi zmogla.........................................24 n® 1 I Darila L darilom za najmlajše in poi/ej zgodbo doživljajska darila za use generacije T: 068159 616 • Petrovče 217 • www.povejzgodbo.si Časopis Utrip Savinjske doline odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče in Prebold. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Božiček razveselil otroke Prazničnega časa se gotovo najbolj veselijo otroci. Božiček že od prejšnjega vikenda potuje po dolini in obdaruje otroke. Mudil se je že na gradu Komenda na Polzeli. Prav tako je minulo soboto obiskal otroke na kmečki tržnici v Preboldu, nocoj pa bo na prireditvenem prostoru na Šlandrovem trgu obiskal žalske otroke. Božičku sta v Preboldu "po- magala" Božičkova vila in nagajivi škrat, ki sta navduševala otroke in se skupaj z njimi veselila prihoda Božička. Božiček je otrokom delil bombone in jih obdaril, marsikdo je dobremu možu sedel v naročje in mu zapel pesmico, vsi pa so se nato posladkali s slastnimi palačinkami in se zadržali ob prijetnem druženju. Na Polzeli so si skupaj z Božičkom otroci ogledali predstavo Muca copatarica, v Žalcu pa bo živahno nocoj od 17. ure dalje, ko bo na sporedu predstava Ho, ho, ho ... Božiček, to pa to ... s pravim Božičkom, ki bo s spremjevalci razveseljeval otroke na Šlan-drovem trgu pri drsališču. D. N. Otroci v Preboldu so Božičku zapeli pesmico. Navodila za leto 2018? Ob pisanju poslednjega uvodnika v letu 2017 sem naletela na množico zanimivih ponudb, predpraznični čas jih je hudo poln. Zdaj je pa res mogoče že vse kupiti! Za nekaj deset evrov namreč lahko dobiš tako rekoč usmeritve, navodila, kako živeti leto, katere dni moraš ven, katere ostaneš doma, kdaj gledaš po potencialnih partnerjih, kdaj je bolje, da mižiš, koga se je bolje izogibati, koga pa poleg pozdrava lahko varno povabiš na kavo, kdaj nekaj kupiti, kdaj pa je bolje, da evrčke skriješ v nogavico, kdaj je potrebno migati, kdaj raje počivati, ker se ti lahko kaj zgodi ... Za naš posel pa tudi, kdaj je pametno vprašati, kdaj je bolje biti tiho, kdaj zapisati, poročati o dejstvih, kdaj raje ne, kdaj ..., ker ti zvezde, planeti, angeli, avra in še kaj v vesolju niso ali pa so naklonjeni. Kaj, kdaj in kje moraš kaj narediti, da boš imel tako rekoč idealno novo leto ... Pa to je super! Za kar solidno ceno rešim na pragu novega leta celo leto, ki je pred mano! Ne bo se mi treba toliko »matrati« vse leto, odločati, iskati poti, tudi kaj popravljati, kajti samo priročnik za ravnanje dobim, pa smo! Si predstavljate, kakšen prihranek časa bi bil to? Končno bi se lahko posvetili kakšnemu hobiju, nečemu, kar nas bi razveseljevalo. Končno bi se lahko izognili spornim situacijam, ker bi enostavno že vnaprej vedeli, kako se jim izogniti in kdaj. Pa to je preventiva »v nulo«! Ljudje moji, sreče in vseh pozitivnih občutij bi naenkrat zmanjkalo, ker bi jih naenkrat uživali vsi. V izobilju pa bi ostajali nesreča, težave, spori ... Ja, če verjameš, bi bilo res idealno. Slaba stran tega ideala bi bila, da bi bilo naenkrat veliko brezposelnih, med prvimi bi bili to odvetniki, potem farmacevti, ker bi prodali veliko manj zdravil, ki so posledica stresnih življenjskih situacij, ki zamajajo zdravje, pa še kdo, ki bi se mu drastično razpolovila prodaja. Razmišljam, če bi potem še potrebovali parlamentarni sistem in stranke, ker ne bi imeli težav, nestrinjanj, uf, zanimiva dilema . No, nastali bi novi poklici, ampak se bojim, da še zdaleč ne tako dominantni. Že ko sem zapisala prvi dve skupini poklicev, mi je bilo jasno, da bi, če bi bil ideal možen, zlobirali, da ga ne bi bilo več. Ker ni interesa, ker potem ne bi bilo dobičkov, ker je bolje tako, kot je, jih več bolje zasluži! Vsi pa ne morejo postati pisci priročnikov za idealno življenje in ravnanje, saj bi potem zmanjkalo uporabnikov . Torej, instant nasveti, ki si jih privoščimo namesto kakšnega drugega darila pod smrekico, nas sicer lahko pobožajo in nam ponudijo kakšen sladkorček, ampak kaj bolj celovitega v življenju moramo pa lepo kar sami odbrenkati. Pa saj znamo! Vsak zase, po svojih močeh se potrudimo, da kaj naredimo za to, da bo naše življenje v letu 2018 krenilo na bolje. In verjamem, da nikoli nismo prepozni. Začnemo lahko z odgovornim odnosom do lastnega telesa, lastnega življenja, ravnanja, nadaljujemo z odnosi do bližnjih pa tudi do tistih, s katerimi prihajamo v stik zaradi različnih vlog v svojem življenju. No, naj pripomnim, da ni odgovorno, če se zjutraj pogledamo v ogledalo in si toliko časa ponavljamo laž, potem pa verjamemo, da je postala resnica in o tem tekom dneva prepričujemo druge! Odgovorno je, če si priznamo, da smo iz mesa in krvi, sposobni ogromno dobrega, ampak da ga kdaj tudi pokronamo. Da smo lepi, kolikor imamo lep odnos do sebe, in zaradi tega ne ogrožamo lepote drugih, ampak jo spoštujemo. Človeško je, da priznamo. Človeško je, da naredimo napako, da rečemo kaj komu, kar kasneje obžalujemo, ampak še bolj človeško in ja, odgovorno, je, da znamo to priznati in popraviti, kolikor se da. Biti lepi ne zaradi popolnosti ali zaradi neke moči, avtoritete, ki jo imamo ali nam je dana, ampak zaradi nepopolnosti, zaradi katere znamo biti odgovorni kot ljudje do sebe in drugih. Kar precej lepote, dogodkov in dobrih praks vam razkrivamo tudi v zadnji številki tega leta, vzemite jo kot naš poklon na pragu leta, ki prihaja. Iz uredništva Utripa Savinjske doline vam želimo iskrenih stiskov rok in objemov ter praznovanj z ljudmi, s katerimi se čutite. Ob tem vam želimo odgovorno leto 2018. Želimo vam, da boste z vašim letom zadovoljni, kot da ste imeli zanj zapisana navodila, le da bodo navodila in ravnanja vaša, na kar boste lahko še posebej ponosni! Lucija Kolar Razstavni salon v Žalcu Hausenbichlerjeva 9 Mob.: 031 629 769 www.steklarstvo-leskosek.si STEKLARSKI CENTER LESKOŠEK ŽE 50 LET Izdelujemo in vgrajujemo: - kuhinjska stekla (barvana, s fototapeto) - tuš kabine, vrata in stene po meri - steklena notranja vrata (krilna, drsna) - predelava starih lesenih oken in vgradnja izolacijskih stekel - steklene ograje, namizna stekla, ogledala VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2018! 9771580096004 2 december 2017 OBČINA ŽALEC _SaAMAii&be/. datine/S Zaključek leta s prostovoljci Luč miru iz Betlehema tudi pri nas S podelitve priznanj prostovoljcem v Hiši Sadeži družbe Žalec Luč miru so šempetrski taborniki ponesli tudi žalskemu županu Janku Kosu. V torek, 19. decembra, se je župan Občine Žalec Janko Kos že drugo leto zapored v Hiši Sadeži družbe Žalec zahvalil več kot 90 aktivnim prostovoljcem žalske občine, ki delujejo v društvih, ki se ukvarjajo s socialno in humanitarno dejavnostjo v celotni savinjski regiji. Slovesnosti, ki so jo pripravili prostovoljci Slovenske filantropije in Občina Žalec, so se udeležili predsedniki in prostovoljci 20 društev in organizacij iz žalske in polzelske občine ter mestnih občin Celje in Ljubljana. V Hiši Sadeži družbe Žalec že četrto leto podeljujejo priznanja prostovoljcem Slovenske filantropije. Največ prostovoljcev je bilo na slovesnosti iz Hiše Sadeži družbe Žalec, ostali prostovoljci so bili člani Društva prijateljev mladine Občine Žalec, Medobčinskega društva invalidov Žalec, Medgenera-cijskega društva Mozaik generacij Polzela, Društva Klub zdravljenih alkoholikov Žalec, Medobčinskega društva Sožitje Žalec, Koronarnega kluba Savinjska dolina Žalec, Društva ledvičnih in dializnih bolnikov Celje, Društva Plemenitosti Ljubljana, Centra za socialno delo Žalec, Združenja multiple Letošnji 31. maj prebivalcem Ponikve pri Žalcu ni prinesel mirnega spanca, saj je zagorelo poslopje tamkajšnjega zadružnega doma, kjer pripravljajo razne kulturne in družabne dogodke. Nastalo škodo pa so že odpravili. Zamenjali so streho doma in prepleskali fasado, kar je uredila KZ Gotovlje, ki je tudi lastnik objekta. Krajevna skupnost, Občina Žalec in nekateri do- skleroze Slovenije in VGC Planeta generacij UPI Žalec. Prostovoljcem sta se za opravljanje dobrih del zahvalila župan Občine Žalec Janko Kos in vodja Hiše Sadeži družbe Žalec dr. Barbara Lužar, vodja Urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka pa je vsem prostovoljcem v zahvalo podelila knjigo z županovim posvetilom. Prijeten dogodek je z glasbo popestril glasbenik Rok Mlakar, s plesom pa plesalke trebušnega plesa. Prireditve se je udeležilo več kot 100 obiskovalcev, župan pa je potrkal na vest vseh nas, da je potrebno v današnjem času še posebej spodbujati pomoč drugemu in 1 natorji pa so povsem obnovili dvorano in oder, na novo so napeljali elektriko, namestili reflektorje in vrata ter prepleskali vse poškodovane prostore. Kot nam je povedal predsednik Sveta KS Ponikva pri Žalcu Srečko Lednik, je vrednost obnovitvenih del okrog 20.000 evrov. Obnovljene prostore pa bodo uradno predali namenu 6. februarja v okviru kulturnega praznika. D. N. medgeneracijsko solidarnost in tudi v času, ko nam gre bolje, pomisliti na tiste, ki so še vedno odrinjeni na rob družbe in potrebujejo našo nesebično pomoč. T. Tavčar V torek, 5. decembra, je v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu potekala slavnostna prireditev s podelitvijo listine Zveze delovnih invalidov Slovenije »Občina po meri invalidov«. S tem je Občina Žalec pridobila še eno visoko priznanje, med vsemi letošnjimi, hkrati pa tudi obvezo, da nadaljuje z dejavnostmi tega projekta, ki omogoča invalidom prijaznejše in lepše življenje v občini. Pobudnik za vključitev Občine Žalec v projekt Zveze delovnih invalidov Slovenije za pridobitev listine Občina po meri invalidov je bilo Medobčinsko društvo invalidov Žalec na čelu s predsednikom Janezom Me-gličem. Slovesnost, s katero so počastili tudi 3. december - mednarodni dan invalidov, je začel Mešani pevski zbor MDI Žalec pod vodstvom Vesne Turičnik Popovski. Moderator Tone Vra-bl je uvodoma pozdravil župana Janka Kosa, predsednika MDI Žalec Janeza Megliča, predsednika Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borisa Šušteršiča, predsednika projektnega sveta ZDIS za projekt Občina po meri invalidov Rajka Žagarja, predsednika Sveta za invalide Občine Žalec Marijana Turičnika in ostale udeležence ter predsednika Državnega sveta RS Mitja Bervar-ja, častnega gosta in slavnostnega govornika. O tem, kako pomembna je aktivnost invalidov samih pri obvladovanju njihovega položaja, je zbranim spregovoril predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Boris Šušteršič in med drugim povedal, da povezuje njihov nacionalni svet (NSIOS) 22 reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni in združujejo več kot 118.000 invalidov v več kot 220 lokalnih društvih. Taborniki rodu bistre Savinje iz Šempetra so v predbo-žičnem času že večkrat obiskali Dunaj, kjer vsako leto sprejmejo plamen luči miru iz Betlehema. Njihov namen je, da bi plamen, ki simbolizira mir, povezovanje in enotnost, do božiča gorel v čim več domovih in da bi njihovo sporočilo doseglo čim več ljudi. Luč miru so prinesli tudi na Občino Žalec, kjer jih je sprejel župan Janko Kos s sodelavci, se jim zahvalil za vsakoletni obisk ter jim zaželel lepe praznike, srečno novo leto in jih simbolično obdaril. Luč iz svetega mesta Betlehem, ki so jo letos k nam prinesli že 27. leto zapored, so ponesli tudi na OŠ Šempeter, Zavod Petka, KS Šempeter ... Dejal je, da je projekt Občina po meri invalidov koncipiran tako, da spodbuja k aktivnemu odnosu vse občane, med njimi tudi same invalide. Tako lokalna skupnost v tesnem sodelovanju z občinskimi organi in prebivalci humanizira splošne življenjske pogoje, ob tem pa ustvarja povsem nove možnosti za invalide glede njihovega enakovrednega življenja v domačem bivalnem in delovnem okolju. Pri tem je posebej dragoceno, da vsi ti dosežki v mnogočem koristijo tudi starejšim, ki se s staranjem vedno pogosteje srečujejo s podobnimi ali celo enakimi težavami kot invalidi. Po recitaciji dveh pesmi avtorice Nuše Ilovar je zbrane nagovoril slavnostni govornik mag. Mitja Bervar. Uvodoma je izpostavil 25-letnico resolucije Generalne skupščine Združenih narodov, ki je 3. december razglasila za mednarodni dan invalidov. Kot je dejal, so to storili z namenom, da bi v vseh državah sveta spodbudili razumevanje invalidnosti, dvignili zavest o njihovem dostojanstvu, pravicah ter zavest o koristih integracije invalidov v politično, družbeno, gospodarsko in kulturno življenje. V nadaljevanju je poudaril, da se prva stopnica k integraciji začne na najnižji ravni družbene organiziranosti, na nivoju lokalne skupnosti. Vsako leto spremlja akcijo Luč miru iz Betlehema novo geslo, povezano z dobroto, mi- »Občina Žalec in seveda vse občanke in vsi občani ste zaslužni za to, da ste se v letošnjem letu pridružili tistim slovenskim občinam, v katerih se invalidi bistveno lažje vključujejo v družbo kot enakopravni občani in državljani. S tem ste postali vzor vsem, ki si za to še prizadevajo. Z izvajanjem nalog, ki jih tako zahteven projekt zahteva, ste v vašem okolju dvignili zavest o tem, da med nami živijo ljudje, ki potrebujejo nekaj več, drugačno pozornost, drugačne prilagoditve, drugačno in višjo kakovost življenja. In če hočemo biti zares prijazna družba, se moramo tega zavedati na vsakem koraku. Odnos celotne družbe in vsakega posameznika je ogledalo nas samih, naše srčnosti in človečnosti,« je poudaril mag. Mitja Bervar. Ob koncu svojega govora je čestital županu in ostalim pobudnikom rom in dobrimi željami, letošnja poteka pod geslom Pustiva se vneti! T. Tavčar projekta za pridobljeno listino in vsem zaželel vse najboljše ob prihajajočih praznikih in v prihodnjem letu. Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril tudi predsednik projektnega sveta ZDIS za omenjeni projekt Rajko Žagar in podal obrazložitev za podelitev listine, nato pa predsedniku MDI Žalec Janezu Megliču ter županu Janku Kosu izročil posebno priznanje - skulpturo Občina po meri invalidov, županu tudi listino Občina po meri invalidov. Janez Meglič pa je ob tem povedal, da si bo naslednja od spodnje-savinjskih občin za pridobitev listine prizadevala Občina Prebold. Slovesnost so s svojimi nastopi zaključili pevski zbor Glasbene šole Risto Savin z Biljano Ann Novak in Željko Kolenc ter učenci I. OŠ Žalec pod mentorstvom Tine Strahovnik. D. Naraglav Srebrna zbora Na regijskem tekmovanju odraslih zborov in malih vokalnih zasedb Od Celja do Koroške, ki je 2. decembra potekalo v Celju, sta nastopila tudi dva zbora z našega območja, in sicer MoPZ Savinjski Zvon Šempeter in APZ Risto Savin. Po mnenju strokovne komisije sta si oba zaslužila srebrno priznanje. L. K. Žalec ¡Src VOŠČITE SRČNO IN PODARITE NEKAJ LEPEGA! Vrček Zeleno zlato, ki gaje oblikoval priznani Industrijski oblikovalec Oskar Kogoj, je praktično in lepo darilo, ki bo vedno razveselilo. Če je opremljen s čipom, prinaša še posebno doživetje: pokušlno piv na Fontanl piv Zeleno zlato v prihodnjem letu. Za obdarovanje smo ga spravili v lično praznično embalažo. TIC Žalec, Trgovina Zeleno zlato in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Nova podoba doma Dom z novo streho in na novo prepleskano fasado Prejem listine Občina po meri invalidov Med nagovorom predsednika nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borisa Šušteršiča da vam zdravje bi služilo in razumevanje ne zapustiCo.« Cepe praznit^ in srečno 20IS vam žeCi (io[efit.iv ZaCsfciii fefcarn. _SaAtiriisAe/.daiitte/S OBČINA ŽALEC december 2017 3 Zelo intenzivno na področju gospodarstva Tanja Razboršek Rehar, Janko kos in Nataša Gaber Sivka na decembrski novinarski konferenci imajo v Žalcu izbranega izvajalca in podpisano pogodbo in izdano gradbeno dovoljenje, še ne smejo začeti graditi strehe. Še vedno namreč niso prejeli odločbe AKTRP, čeprav imajo že sklep o izboru projekta na razpisu LAS Spodnje Savinjske doline. Če odločbe ne bodo prejeli do konca januarja, potem bo gradnjo do odprtja nove sezone fontane piv nemogoče zaključiti. Vse točilne naprave fontane piv so na rednem remontu pri podjetju Etra, ponovno pa bodo nared ob odprtju fontane 31. marca. L. K. Župan Janko Kos je na novinarski konferenci 4. decembra povedal tudi, da je dr. Hano Šuster Erjavec po imenovanju na mesto direktorice JZ Zdravstvenega doma Jožeta Potrate razrešil z mesta podžupanje Občine Žalec. Še vedno pa ostaja žalska občinska svetnica. Župan je povedal tudi, da je dr. Hana Šuster Erjavec poslej na občini pooblaščena za mednarodne odnose in za pomoč pri komuniciranju, to delo pa bo opravljala brez honorarja. Občina Žalec je konec novembra podpisala pogodbo o opremljanju, na osnovi katere bo investitor zgradil manjkajočo gospodarsko javno infrastrukturo v Poslovni coni Arnovski gozd v vrednosti 1,8 milijona evrov. Investitor ima že pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo po-slovno-logističnega centra na površini okrog 13 hektarjev z objektom v velikosti 56 tisoč m2 v vrednosti več kot 50 milijonov evrov, ki bo končana v prvi polovici leta 2019 in bo prinesla občini okrog 120 novih delovnih mest. To so povedali na novinarski konferenci Občine Žalec v začetku decembra in predstavili še druge aktivnosti, s katerimi občina ustvarja pogoje za razvoj gospodarstva v občini. Čeprav je Tanja Razboršek Rehar na novinarski konferenci pojasnila, da želi končni investitor velike investicije v Arnovskem gozdu ostati skrivnost, pa je povedala tudi, da je pogodba o opremljanju tri-partitna, saj se je občina hotela posebej zavarovati. Podpisala sta jo trenutni investitor, podjetje Toming inženiring Tomaža Ročnika, in končni investitor. "Toming je posrednik za tujo trgovsko verigo. Takoj, ko bodo nakazana sredstva, bodo dali vlogo za spremembo glavnega investitorja in tisti bo tudi gradil. Pogodba o opremljanju je tripartitna, tako da imamo dvojno varovanje. Če ta, ki je pridobil gradbeno dovoljenje, morda ne bo zgradil gospodarske javne infrastrukture, jo bo sočasno z objektom zgradil tr- Občinski svet Občine Žalec se je včeraj sestal na zadnji letošnji seji. Na dnevnem redu 22. redne seje je bila tudi obravnava predloga terminskega programa dela občinskega sveta za leto 2018 s poročilom o realizaciji programa dela za leto 2017. Po predlogu programa dela občinskega sveta naj bi se žalski svetniki v letu 2018 sestali na štirih rednih sejah, in sicer februarja, aprila, maja in junija, v počastitev občinskega praznika pa tudi 6. septembra. Kot določa pred kratkim sprejeta novela zakona o lokalnih govec. Če je še on ne bi, pa bo to namesto komunalnega prispevka zgradila občina," je pojasnila direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek Rehar. Po navedbah časnikov Delo, Večer in drugih gre za veletr-govsko podjetje Lidl Slovenija. Janko Kos je poudaril, da so v Žalec s tem privabili investicijo, vredno polovico vrednosti investicije Magne Steyr v Hočah, zaradi katere se je nedavno dvigalo ogromno prahu. Prva etapa gradnje manjkajoče gospodarske infrastrukture na tem območju obsega po 3 izdanih gradbenih dovoljenjih gradnjo parkirišča za okrog 100 osebnih vozil, dve cesti v okvirni vrednosti 1,3 milijona evrov. V drugi etapi pa bodo zaradi gradnje povezave med Arnovskim gozdom 1 in 2 prestavili potok Vršca in visokotlačni plinovod ter zgradili most čez Vršco, če bo Občini Žalec uspelo pridobiti vsa zemljišča in gradbena dovoljenja za vse prestavitve. Urejajo tudi južno ob železnici V Občini Žalec so v velikem razcvetu tudi nekatere druge investicije v gospodarstvu, za katere so že konec lanskega leta sprejeli prostorske dokumente. Gre za OPPN južno ob železnici in OPPN Žalec 1/12. Da bodo vsi trije načrtovani objekti na tem območju na izdana gradbena dovoljenja dobili tudi uporabna dovoljenja, pa je potrebno zgraditi še manjkajočo infrastrukturo. Gre za investicijo v vrednosti volitvah, bodo lokalne volitve drugo novembrsko nedeljo, zato po septembru ni več predvidenih rednih sej občinskega sveta. Na dnevnem redu je bil tudi odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje PO 3/2, ki je bil v drugi obravnavi. Prav tako so obravnavali predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zahodni del območja Mala Pirešica MA-1. Veljavni odlok je na tem območju predvideval dejavnost prevozništva, novi lastnik zemlji- 1,4 milijona evrov v krožišče s krakom »V« na južni obvoznici ter rekonstrukcijo dela ceste ob železnici, ki jih je občina prijavila na razpis ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo in pričakuje odločitev še ta mesec. Za potrebe investitorjev v sklopu OPPN južno od železnice pa Občina Žalec pridobiva gradbeno dovoljenje za gradnjo ceste, ki bo omogočala priključitev na to cesto dvema industrijskima objektoma, med drugim podjetju Tehnos. Vrednost tega dela ceste je 250 tisoč evrov. Po končanih investicijah je predvidenih 32 novih zaposlitev. Tik pred sprejetjem pa je tudi odlok o OPPN MA-1, ki bo omogočal gospodarski družbi, ki se ukvarja s transportom, spremembo namembnosti objekta, v katerem je bila nekoč prašičja farma. V postopku so tudi spremembe in dopolnitve odloka o OPPN Arnovski gozd iz leta 2003, ki bodo omogočale umestitev nekoliko spremenjene lokacije in velikosti motela ob avtocesti ob avtocestnemu izvozu Ar j a vas. Na javni dražbi v postopku stečaja je bil uspešno v celoti prodan kompleks Aero Šempeter. Postopek še ni uradno končan, je povedala Tanja Razboršek Rehar, zato še ne razpolagajo z informacijo, kdo je kupec. Ob tem pa opozorila, da stari in še vedno veljaven zazidalni načrt iz leta 1988 zahteva gradnjo obvozne ceste na zahodni strani naselja. Sedanji dostop do tega industrijskega kompleksa preko Šolske šča pa na tem območju načrtuje drugačno dejavnost. Tudi žalski svetniki so na zadnji seji v letu potrdili novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2018, ki se bo glede na vrednost v letu 2017 nekoliko povečala, s čimer naj bi občina prejela za 1,4 % več prihodkov v občinski proračun. Na dnevnem redu je bila tudi potrditev elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini. Javno komunalno podjetje Žalec je v in v nadaljevanju Tovarniške ulice za tovorni promet ni več primeren. Še PC Arnovski gozd 3 Na novinarski konferenci so še povedali, da je povpraševanje potencialnih investitorjev po stavbnih zemljiščih za gradnjo še naprej precejšnje, zato je občina pristopila k izdelavi podrobnega prostorskega načrta v nadaljevanju PC Arno-vski gozd, ki bi jo lahko poimenovali PC Arnovski gozd III. Gre za območje 13 hektarjev zemljišč, za katerega bodo program opremljanja in gradnjo potrebne GJI prijavili na enega od naslednjih razpisov ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo ali v 2. razpis dogovora za razvoj regij. Za potrebe turizma še naprej Na novinarski konferenci sta župan Janko Kos in Nataša Gaber Sivka izpostavila tudi aktivnosti za potrebe razvoja turizma. Trenutno poteka v sodelovanju s projektanti z Dunaja in dobaviteljem opreme iz Nemčije preverjanje tehničnih pogojev za gradnjo tobogana iz objekta EXIM. Za območje Ribnika Vrbje je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo dodatnih 18 parkirnih mest za avtodome. Pripravljajo pa tudi dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenje za gradnjo bazena in kampa v Vrbju. Območje so poimenovali Center zdravja in aktivnega življenja. In čeprav lanskem letu doseglo pozitiven poslovni rezultat, iz elaborata pa je razvidno, da so ugotovljene razlike med potrjenimi in obračunskimi cenami znotraj dopustnega odstopanja. Žalski svetniki so se seznanili tudi s pristopom Občine Žalec k projektu »Zero Waste občina«, z informacijo o stanju na področju stanovanjskega gospodarstva, o realizaciji akcijskega načrta Občina po meri invalidov in o škodi zaradi močnega vetra, snega, dežja in poplav od 9. do 14. decembra. Škoda na stanovanjskih, poslovnih in gospodarskih objektih v žalski občini je ocenjena na približno 34 tisoč evrov, na nekategoriziranih cestah in javnih poteh v katastrskih občinah Železno, Studence, Gotovlje, Zabukovica in Kasaze približno 260 tisoč evrov, na lokalnih cestah, mostu čez Savinjo proti Grižam in nekategorizirani cesti pa približno 370 tisoč evrov. Gasilsko poveljstvo Občine Žalec je 12. decembra posodilo avtocisterno gasilcem v Zgornji Savinjski dolini, kjer je bilo divjanje narave še hujše. K. R. Prijazna invalidom, mladim in branju Občina Žalec je prejela nazive Mladim prijazna občina, Občina po meri invalidov in Branju prijazna občina, so povedali na nedavni novinarski konferenci Občine Žalec, ki je s tem letošnjim priznanjem s področja turizma dodala še priznanja, ki so odraz aktivnosti za dobro življenje v občini številnih ciljnih skupin. Priznanja in aktivnosti je na novinarski konferenci predstavila Nataša Gaber Sivka, priznanje Občina po meri invalidov pa so predali na posebni slovesnosti, o čemer poročamo na str. 2. Certifikat Mladim prijazna občina je Občina Žalec prejela za uspešno izvedene ukrepe s področja vertikalnih in horizontalnih mladinskih politik. Ukrepi so usmerjeni v integracijo vedno novih generacij mladih (med 15. in 29. letom), v spodbujanje čim prejšnjega osamosvajanja mladih. Tak certifikat je prejela že leta 2013. Takrat so pripravili Lo- kalni program mladih v Občini Žalec v obdobju med 2014 do 2020. Občina je v skladu s tem sprejela pravne podlage za spodbujanje dejavnosti mladih, v vsakem letnem proračunu pa so na voljo finančna sredstva za izvajanje ukrepov za mlade. Od leta 2005 deluje Mladinski svet Občina Žalec, v zadnjem mandatu občinskega sveta pa tudi komisija za mladinska vprašanja. Občina je naklonjena mladinskim organizacijam in delovanju mladih na vseh področjih in nudi mladim možnost opravljanja prakse v občinske upravi, v stanovanjskem programu pa je opredelila ukrepe posebej za mlade in mlade družine. Podpira in financira mlade tudi v sklopu drugih dejavnostih (športnih, kulturnih, socialnih in drugih). Občina Žalec je 4. decembra prejela tudi naziv Branju prijazna občina, kar si je prislužila med drugim tudi zaradi nekaterih svežih pristopov k spodbujanju bralne kulture (bralni kotiček pri fontani, projekt menjave knjig ipd.). L. K. 0 OBČINA ŽALEC Spoštovane občanke in občani! Želim vam vesele božične in novoletne praznike, zdravo in SReČNO leto 2018. Janko Kos, župan Občine Žalec s sodelavci Obarvajte svoje življenje v barve prijateljstva H in nepozabnih doživetij. Vsaka beseda, pogled, vsako dejanje in nasmeh lahko prinesejo srečo med ljudi. Vesele božične praznike in veliko srečn trenutkov v novem letu 2018! SV- u Svet Krajevne skupnosti Griže s predsednikom Marjanom Vodebom Žalski svetniki zadnjič letos 4 december 2017 OBČINE _SoAtlnis&e/. datine/S V desetih mesecih 45 novorojenčkov Podžupanja z novorojenčki Starši s svojimi novorojenčki in organizatorji srečanja Podžupanja Danica Tanjšek v družbi novorojenčkov in njihovih staršev Župan Občine Prebold Vinko Debelak je letos pripravil dva sprejema za starše in njihove novorojenčke, in sicer prvega v mesecu juniju v času občinskega praznika, drugega pa v veselem decembru. Na decembrsko srečanje, na dan sv. Miklavža, so bili povabljeni starši z novorojenčki, rojenimi od 1. maja do 31. ok- tobra letos. V tem obdobju se je rodilo 31 otrok, in sicer 17 deklic in 14 dečkov, skupaj do 31. oktobra pa že 45 otrok. Do konca leta bo ta številka še narasla in bo število rojstev približno enako zadnjim letom, ko se je v povprečju rodilo od 53 do 58 otrok, rekordno po številu rojstev pa ostaja leto 2011, ko se je rodilo kar 72 otrok. Na srečanju so starše in njihove novorojenčke nagovorili župan Vinko Debelak, ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič ter vodja Vrtca Prebold Ljudmila Podgoršek. Predstavnica občinske uprave Tjaša Skočaj Klančnik pa je skupaj z županom staršem podelila priložnostno darilo in vrednostni bon v višini 150 evrov. D. N. Sanacija nabrežja Ložnice Sanacija nabrežja Ložnice V polzelski občini urejajo vodotok Ložnica. Dela izvajajo v okviru sanacijskega programa po poplavah avgusta 2016. Sredstva za izvedbo del je Občini Polzela letos dodelila Vlada Republike Slovenije na podlagi popisa škode po poplavi avgusta 2016. Neurja s povišanimi pretoki so povzročila škodo na obravnavanem vodotoku, kjer je prišlo do povečanja obstoječih poškodb, ponekod je zasulo strugo, naplavine in poplavni čep pa zmanjšujejo pretočnost struge. Ogroženi so bili vodni režim, javna infrastruktura (most, cesta, električni drog), stanovanjski objekt na naslovu Založe 70 in priobalna zemljišča. Načrtujejo dela na petih prioritetnih lokacijah v Založah, nekaj sto metrov gorvodno in dolvodno od vtočnega objekta v razbremenilnik Ložnice. Predvideni so sanacija brežin, izvedba talnih pragov, čiščenje naplavin, posek odvečne in polomljene zarasti ter odstranitev plavnih čepov. Odstranili bodo tudi gradbene odpadke, ki so jih ljudje nezakonito odložili na brežino Ložnice. Vsa dela * "h v Simona že 25 let Pregledi vida so v torek, 9. 23. in 30. 1. 2018. Naročite se vsak dan od 8. do 18. ure! Kratke čakalne dobe in 10 % gotovinskega popusta na korekcijska očala! Vesel božič in srečno 2018! Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si V Občini Braslovče pripravijo letno dva sprejema za novorojenčke in njihove starše. Na tokratnem sprejemu sta novorojenčke, rojene v obdobju od 1. maja do 31. oktobra letos, in njihove starše zaradi odsotnosti župana Občine Braslovče Bra-nimirja Strojanška sprejeli podžupanja Danica Tanjšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt. Sprejema v Domu kulture Braslovče se je skupaj s starši udeležilo 23 novorojenčkov. Od januarja do konca oktobra letos so v občini obdarili že 38 otrok. Zbrane je ob tej priložnosti nagovorila podžupanja Danica Tanjšek in v svojem nagovoru otrokom zaželela vse dobro na njihovi življenjski poti, brezskrbno otroštvo in da bi postali odgovorni in ponosni občani in državljani, staršem pa je zaželela čim več lepih trenutkov pri rasti in v vzgoji otrok. Starši so ob rojstvu otroka prejeli enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov, otroci pa slikanico in igračko. T. Tavčar Izbrali »Šentjurski zvonček V taborski občini bodo prihodnje leto dobili pitnik vode, ki ga bodo v sklopu ureditve jedra Tabora postavili med gospodarskim poslopjem, cerkvijo sv. Jurija in občinsko stavbo. Komisija za javni natečaj za izbor idejne zasnove za pitnik, ki jo je imenoval župan Anton Grobler, je že pregledala in točkovala vloge štirih vlagate- ljev idejne zasnove. Največje število točk je dosegel predlog Župnije sv. Jurij ob Taboru, ki je kandidirala z idejno zasnovo »Šentjurski zvonček«. Ime pitnika so izbrali na osnovi oblike, ki simbolizira elemente grba občine: zastavo, zvon in obrambni zid. Pitnik bo predvidoma izdelan iz naravnega kamna, na zgornji strani pa bo zastava občine. Na njegovem « zgornjem delu bodo nameščene štiri iztočne pipe: dve bosta namenjeni neposrednemu pitju vode s curkom v loku, dve pa polnjenju steklenic. Pipe bodo usmerjene po straneh neba. Sredstva za izvedbo postavitve pitnika so predvidena v predlogu proračuna za leto 2018, ko se bo iztekel mandat sedanjemu občinskemu svetu in županu. D. N. Tekmovali najboljši biologi bodo izvajali skladno z dovoljenjem za poseg v naravo, saj ima Ložnica status naravne vrednote. Investitorica je Direkcija RS za vode pri okoljskem ministrstvu. Vrednost del, ki jih izvaja podjetje Hidrotehnik skupaj s podizvajalcem Nivo EKO, je 258 tisoč evrov. T. Tavčar V petek, 1. decembra, so se na osmih lokacijah po Sloveniji že štirinajsto leto zapored v znanju biologije na državni ravni pomerili osnovnošolci. Tema letošnjega Proteusove-ga tekmovanja je bilo poznavanje rib slovenskih celinskih voda. Učenci širše celjsko-ko-roške regije so tekmovali na OŠ Polzela, ki je gostila kar 143 učencev in 37 mentorjev. V kratkem kulturnem programu so se s plesnim in z glasbenim prispevkom predstavili učenci šole gostiteljice, tekmovalce in njihove mentorje pa so nagovorili ravnateljica polzelske osnovne šole Bernardka Sopčič, podžupan Občine Polzela mag. Marjan Močnik in mentorica tekmovanja, prof. biologije Doroteja Smej Skutnik. Poleg merjenja moči znanj so se učenci medsebojno družili in spoznavali. V naši regiji so 4 učenci od 45 osvojili zlato Proteusovo priznanje, in sicer predstavniki OŠ Gustava Šiliha Velenje, OŠ Šalek, OŠ Kozje in OŠ Blaža Arniča Luče. Šola gostiteljica pa se je veselila dveh srebrnih priznanj, ki sta ju osvojila Julija Trobina in Tilen Riosa Novak. T. T. 100. seja GPO Polzela Gasilsko poveljstvo Občine Polzela se je v torek, 12. decembra, v sejni sobi PGD Polzela sestalo na 100. seji. Jubilejne seje so se udeležili tudi župan Jože Kužnik, direktorica občinske uprave Alenka Kočevar in poveljnik GZ Žalec David Krk. Pomembnejše teme te seje so bile intervencije v preteklem obdobju s poudarkom na neurju 11. in 12. decembra, načrtovanje večjih investicij v nasle- dnjem desetletnem obdobju in načrt obveščanja ter aktiviranja operativnih gasilskih enot. Poveljnik GPO Lado Košec je podrobno predstavil omenjeni načrt in smernice, ki jim GPO sledi vse od ustanovitve, dosedanji rezultati pa potrjujejo ustreznost preteklih odločitev. Potrebno je poudariti, da se vsa tri prostovoljna gasilska društva zavedajo, da so skupaj odgovorna za uspešno interveniranje na celotnem območju občine. Strokovnost, ustrezna oprema, medsebojno sodelovanje in zaupanje so ključni temelji za uspešno izvajanje reševalnih akcij. Ob koncu seje sta se poveljnik GPO Lado Košec in župan Jože Kužnik zahvalila vsem gasilcem za konstruktivno delo in nesebično pomoč vsem, ki so pomoči potrebni, in izrazila željo, da bi s takim načinom dela nadaljevali tudi v prihodnje. T. T. _SaMÍnishe/.dotine/\ OBČINE december 2017 s Po 50 letih nova obleka Vetrolom tudi v Savinjski dolini Stanovalci bloka z Bernardo Prevoršek (v sredini z otroki), Albino Kmecl in izvajalcem del Igorjem Kotnikom (skrajno desno) Blok Na Zelenici 2 v preboldski občini je bil zgrajen in predan namenu leta 1967. V vseh teh letih se je marsikaj spremenilo. Ob stanovanj -skih blokih nekdanje tekstilne tovarne so zrasli novi in nastalo je naselje, ki je po poimenovanju ulic dobilo ime Na zelenici. Zastavo najstarejših stanovanjskih blokov Na zelenici nosita stavbi nasproti gasilskega doma. Eden od njiju je to jesen že zasijal v novi obleki, kar so stanovalci bloka pod vodstvom Bernarde Prevoršek, predsednice hišnega sveta, ki se je s starši vanj vselila pred 50 leti, slovesno proslavili natanko v mesecu vselitve prvih stanovalcev. Energetska sanacija »brata dvojčka« pa bo končana v prihodnjem letu. Na slovesnosti je zbrane stanovalce in goste nagovorila Bernarda Prevoršek, ki si je skupaj z ekipo treh mlajših sostanovalcev, Juretom Joštom, Miranom Čepinom in Matejo Rotar, trudila uresničiti zastavljen projekt. Predstavila je petdesetletno zgodovino bloka in njene stanovalce, med katere se je po 20 letih odsotnosti znova vrnila tudi sama in je zdaj že tretji mandat predsednica hišnega sveta. Naključje je, da je dolga leta to funkcijo opravljal njen pokojni oče Peter. Ob tem je povedala, da so o energetski sanaciji razmišljali že pred dvema letoma, a takrat še ni bilo prave volje, da bi se tega lotili. Aprila letos se je ponovno lotila projekta in skupaj s svojo mlado ekipo režijskega odbora zagnala kolesje investicije. S pomočjo upravnika stanovanj, ki je pridobil evropska sredstva za energetsko sanacijo stavb, in z denarjem, ki so ga v sorazmernem deležu, glede na velikosti stanovanja, pri- spevali etažni lastniki, je vse skupaj steklo. Za izvajalce del so izbrali podjetje Gradnje in slikopleskarstvo Kotnik, Igor Kotnik, ki je skupaj z režijskim odborom uskladil barvo fasade. Ta je bela z lepo zelenim dodatkom, ki poudarja in ohranja nekdanjo zeleno barvo bloka in tudi ime stanovanjske soseske Na zelenici št. 2. S prerezom traku so simbolično predali namenu obnovljen blok. Trak je ob pomoči najmlajših stanovalcev prerezala predsednica bloka, spominsko ploščo pa je odkrila najstarejša stanovalka Albina Kmecl, ki v bloku živi že od samega začetka. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril izvajalec del Igor Kotnik ter izrazil veselje in zadovoljstvo, da so uspešno izpeljali zastavljeni projekt, in ob tem izrekel vse priznanje Bernardi Prevoršek in vsem stanovalcem, ki se zavedajo pomena tovrstne investicije. D. Naraglav Vetrolom, ki je v začetku prejšnjega tedna prizadel večino Slovenije, ni prizanesel naši dolini. Gasilci gasilskih društev Gasilske zveze Žalec so bili v torek, 12. decembra, že od zgodnjih ur na terenu in so do večera odpravili precej škode, ki jo je povzročil močan veter. Najbolj prizadeto je bilo območje Dobrovelj, kjer je bilo neprevoznih veliko cest. Gasilci 17 gasilskih društev z območja Gasilske zveze Žalec so s cest na območju doline ta dan odstranili več kot 80 dreves in pomagali pri sanaciji 63 objektov, ki jim je veter odkril strehe. Pri tem so opravili 770 prostovoljnih ur. Nekaj dejavnosti v zvezi z odpravo škode so gasilci opravili tudi še v sredo, 13., in četrtek, 14. decembra. Poleg tega je 20 gasilcev Gasilske zveze Žalec v torek, 12. decembra, ko je bilo najhuje, s štirimi vozili in avtolestvijo priskočilo na pomoč gasilcem v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so že dopoldne zaprosili za dodatno pomoč, saj sami niso obvladovali razmer na terenu. T. T. Na kmetiji Vodušek, pri cerkvi sv. Urbana na Dobrovljah, je močan veter odkril del strehe na gospodarskem poslopju. Sneg in veter sta na Dobrovljah povzročila škodo tudi v gozdovih. Ostajajo pri dosedanjem sistemu Na zadnji, 28. redni seji Občinskega sveta Občine Prebold so se svetniki največ časa zadržali pri drugi obravnavi odloka o določitvi volilnih enot in obravnavi elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode za leto 2018 in subvencij za tovrstno odvajanje in čiščenje. Pestra je bila razprava o subvenciji omrežnine za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Ta naj bi se na predlog župana znižala z dosedanjih 65 na 30 odstotkov. Predlog za znižanje subvencije je župan utemeljil s tem, da se ne zvišujejo cene storitev s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Z znižanjem subvencij bi bilo v prihodnjih proračunih Občine Prebold na voljo več sredstev za izvajanje projektov na področju komunalne infrastrukture ter za investicijsko vzdrževanje, posledično pa bi bilo na voljo tudi več sredstev za druge investicije, saj ne bi bilo potrebno na področje komunal- ne infrastrukture preusmerjati toliko sredstev iz drugih virov. Prav tako se višina subvencije po tem predlogu približuje subvencijam v drugih občinah, ki jih pokriva JKP Žalec in so nižje kot v preboldski občini. Že na odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe si člani niso bili enotni glede znižanja, saj bi to dodatno obremenjevalo občane. Prav tako so temu v večini primerov nasprotovali svetniki oziroma so predlagali različne rešitve, od znižanja na 50 odstotkov do postopnega zniževanja po 10 odstotkov na leto, da bi prišli čez čas do predlagane rešitve (30 % subvencije), ki naj bi po sedanjem izračunu prinesla v občinski proračun 87.830 evrov več sredstev. Na koncu so svetniki sprejeli sklep, da ostaja subvencija za omrežnino pri 65 odstotkih. So pa potrdili elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v predlagani obliki in tudi obstoječe cene izvajanja dejavnosti tovrstne oskrbe in storitve, povezane z greznicami, ki veljajo od 1. 1. 2018 dalje. V zvezi z odlokom o določitvi volilnih enot v Občini Prebold v drugi obravnavi pa je bilo povedano, da uvaja predlog odloka eno samo volilno enoto v Občini Prebold namesto dosedanjih treh. Glavni razlog za sprejem tovrstne spremembe je v tem, da ena sama volilna enota omogoča razširitev odgovornosti za enakomeren in skladen razvoj občine na vse člane občinskega sveta, enako veljavo glasov vseh občanov na volitvah in delno poenostavitev volilnih opravil. Tak volilni sistem deluje na primer v žalski občini. Na pobudo župana in komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so v osnutku odloka že pred obravnavo na občinskem svetu izvedli javno posvetovanje, o katerem so bile obveščene vse politične stranke v občini in občinski svetniki. Osnutek so obravnavali na občinskem svetu in ga posredovali v javno razpravo, ki je trajala do 15. novembra. Odzivi so bili različni, tako strank in krajevnih odborov kot svetnikov. Podobno se je zgodilo tudi na drugi obravnavi, kjer so z glasovanjem zavrgli predlagano spremembo in bodo tako prihodnje volitve v preboldski občini potekle po dosedanjem volilnem sistemu s tremi volilnimi enotami. Svetniki so v drugo obravnavali tudi predlog pravilnika o spodbujanju malega gospodarstva v občini za programsko obdobje 2015-2020. Pravilnik bo omogočil pospeševanje razvoja malega gospodarstva in pridobitne dejavnosti podjetnikov v občini, zmanjševal brezposelnost v občini, povečeval investicijske aktivnosti podjetij in vzpostavljanje boljših možnosti za promocijo podjetij znotraj Slovenije in zunaj nje. Svetniki so se seznanili tudi z navodilom o delovanju skupnih predstavnikov občin Bra-slovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko v organih upravljanja javnih zavodov in ga tudi sprejeli. V naslednji točki so dali soglasje k sistematizaciji delovnih mest v Vrtcu Prebold za šolsko leto 2017/18, ki bo brez dodatnih zaposlitev. V nadaljevanju seje so se seznanili s poročilom za kopalno sezono 2017, ki je bila dokaj uspešna. Bazen je obratoval 70 dni, od tega je bilo 62 kopalnih. Prihodek od prodanih kart je znašal 28.890 evrov brez DDV, stroški, ki vključujejo tudi investicijo v višini nekaj manj kot 19.000 evrov, pa znašajo 54. 896, tako da je razlika med prihodki in odhodki nekaj manj kot 7.200 evrov. To je bilo pričakovati, saj tovrstni zunanji bazeni ne morejo biti donosni in jih brez pomoči (v tem primeru Občine Prebold) ni mogoče vzdrževati. V zadnjem delu seje so svetniki sprejeli sklep o podelitvi priznanj Občine Prebold na področju kulture v letu 2018, ki ga bodo podelili ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tej priložnosti bodo podelili plaketo Antona Schwaba ali Janka Kača. Po nekaj vprašanjih in pobudah se je seja končala, pod točko razno pa so se dogovorili tudi za zaključno srečanje. D. Naraglav OBČINA PREBOLD Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi, vse, kar je dobro, pa naj v novem letu zaživi! Občankam in občanom Občine Prebold želimo vesele božične in novoletne praznike ter vse dobro v letu 2018 Občina Prebold OBČINA BRASLOVČE V dneh, ko se poslavljamo od starega leta in polni pričakovanj zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznike, vse lepo v letu 2018 in čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Župan s sodelavci občinske uprave Občine Braslovče in svetniki občinskega sveta 6 december 2017 PO DOLINI V volilnem letu živahen investicijski ciklus ^ÏZufa, Leto 2018 bo volilno leto, saj bodo jeseni lokalne volitve, še prej pa se junija obetajo parlamentarne volitve, kar bo gotovo precej vplivalo na vsebinski potek leta. Spodnje-savinjski župani, ki so, razen taborskega župana Antona Groblerja, župani že vsaj dva mandata in več, imajo za leto 2018 še veliko načrtov v svojih občinah. Zaprosili smo jih, naj spregovorijo o glavnih ciljih in pomembnih naložbah v prihajajočem letu. Janko Kos Janko Kos, župan Občine Žalec: »Veseli nas, da se v naši občini poleg turističnega razcveta, ki ga v veliki meri gene-rira inovativna fontana piva, vse bolj kaže tudi gospodarski razcvet. Na valovih splošne gospodarske rasti in ugodnih razmer se v naslednjih dveh letih obeta preko 100 milijonov evrov naložb v naši občini. Na področju negospodarskih investicij moramo dokončati energetsko sanacijo in celovito prenovo OŠ Šempeter s telovadnico ter na koncu poskrbeti za najnujnejšo sanacijo občinske stavbe, kjer domujeta tudi žalska upravna enota in geodetska uprava. Po vseh krajevnih skupnostih in mestni skupnosti bomo nadaljevali z novogradnjo in obnovo cest ter komunalne infrastrukture. Podpirali in izvajali bomo ukrepe za varno in čisto okolje. Ponosni smo na prejete nazive invalidom prijazna občina, mladim prijazna občina, branju prijazna občina. Vse te nagrade, še posebej pa zlato priznanje o urejenosti mest in krajev Entente florale Europe 2017, nas zavezujejo k trajnemu in odgovornemu ravnanju v naslednjih letih. Naj bodo čarobni decembrski prazniki polni lepih trenutkov, ko širimo dobro voljo in se posvečamo družini, sodelavcem in prijateljem. Le združeni in povezani si lahko naredimo lepšo prihodnost. SREČNO!« Branimir Strojanšek, župan Občine Braslovče: »Pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek prenove starega doma kulture v Braslovčah v javno--zasebnem partnerstvu za 11 neprofitnih stanovanj za stanovalce z območja bivšega kmetijskega posestva Žovnek, pridobitev gradbenega dovoljenja za prizidek k OŠ Braslovče z začetkom gradnje leta 2019, realizacija projektov Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (»Doživljaj narave na Branimir Strojanšek Braslovškem jezeru«), Evropskega sklada za regionalni razvoj (»Skupn'plac« - vsebinska ureditev prireditvenega prostora v Braslovčah) in meddržavnega projekta INTERREG SLO-HR (»Veronika - mit romantične ljubezni«), nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja, v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo izvajati predvidene obveznosti po protokolu o ureditvi medsebojnih razmerij pri reševanju cestne problematike v braslovški občini, ki je povezana z razvojem državne cestne infrastrukture, izdelati elaborat upravičenosti celovite obnove oziroma vzdrževanja 95 km lokalnih cest s ciljem podelitve koncesije ali najemom dolgoročnega kredita, izdelava projekta Vizija in strategija razvoja Občine Bra-slovče na podlagi stalne participacije in vrednot občanov za področje gospodarstva, kmetijstva, turizma, prometa, okolja, izobraževanja, športa, kulture, zdravstva, sociale in varnosti.« Vinko Debelak Vinko Debelak, župan Občine Prebold: »V zadnjem letu tega mandata bo naše delo usmerjeno v dokončanje zastavljenih nalog, upoštevaje v letu 2017 izdelano vizijo in strategijo razvoja Občine Prebold. Gostota poselitve in pozidave z industrijskimi objekti je že tolikšna, da je zaradi ohranitve primerne kakovosti bivalnega okolja ne smemo povečevati. Zato pa moramo učinkovito vzdrževati in hitreje modernizirati obstoječe prometno omrežje, prenoviti urbanistične in arhitekturne pogoje urejanja ter zastaviti prenovo centra občine. V letu 2018 so naši pomembnejši in večji projekti naslednji: sprejem sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, izvedba druge od treh faz gradnje vodo-oskrbe Golave in Burkelčevega hriba, modernizacija vsaj dveh cestnih odsekov v Veliki Reki in enega v Sv. Lovrencu, razširitev cestnega odseka mimo igrišča v Sv. Lovrencu, sprejem rešitev v zvezi z ureditvijo starejših objektov ob regionalni cesti v Preboldu in Dolenji vasi, sodelovanje z Direkcijo RS za infrastrukturo pri ureditvi križišča v Dolenji vasi, izvedba prvega projekta LAS in začetek drugega (turi-stičnoinformacijski predstavitveni center ter medgeneracijski in samooskrbni center s postajališčem za avtodome). Občina Prebold mora nadaljevati po poti vizije in strategije razvoja občine in biti tudi ob koncu leta 2018 in izteku tega mandata še vedno med desetimi najprodor-nejšimi slovenskimi občinami. Imeti mora finančno vzdržen obseg proračuna, ki bo hkrati primeren nadaljnjim potrebam vzgoje, izobraževanja, športa, kulture in društvenega življenja v občini. Nikogar ne bomo pozabili in nikogar pustili ob strani. Osnovna vrednota naše občine mora ostati solidarnost. V letu 2018 želim vsem občankam in občanom Občine Prebold in Savinjske doline zdravja in obilo uspehov.« Jože Kužnik Jože Kužnik, župan Občine Polzela: »Nadaljujemo z novim investicijskim ciklusom, s katerim smo začeli pravzaprav že v letu 2016 s pripravo projektnih dokumentacij za rekonstrukcijo občinskih cest s pločniki, Kulturni center Polzela in energetske sanacije. S pripravo projektne dokumentacije pristopamo tudi k ureditvi nivojskih prehodov čez železniško progo. Seveda imamo pripravljenih še precej manjših projektov. Žal se moramo pri izvedbi opirati le na lastna sredstva, saj v tej perspektivi ni na vidiku kakršnegakoli infrastrukturnega sofinanciranja z evropskimi sredstvi. Ker pa gre za dolgoročne projekte, sem vendarle optimist tudi glede tega. Natančneje bodo projekti predstavljeni v dolgoročni strategiji razvoja Občine Polzela, ki jo bomo sprejeli na naslednji seji občinskega sveta. V letu 2018 bomo dali prednost cestam in pločnikom, ker se zavedamo, da je varnost pešcev, predvsem otrok, najpomembnejša. S tem želimo spodbuditi tudi ostale občane, da naredijo kakšen korak ali dva peš v smislu trajno-stne mobilnosti. Zgradili bomo več pločnikov v centru Polzele, pri gradu Komenda, pripravili pa tudi projektno dokumentacijo za pločnik Breg-Ločica. Kot rečeno, bomo nadaljevali z rekonstrukcijo občinskih cest v Ločici in na Bregu in energetsko sanirali Vrtec Polzela in športno dvorano.« Franc Sušnik Franc Sušnik, župan Občine Vransko: »Občina Vransko je v letu 2018 namenila za investicije okrog 697 tisoč evrov. V okviru prometne infrastrukture predvidevamo rekonstrukcijo lokalne ceste Prapreče-Lipa v vrednosti 192 tisoč evrov in rekonstrukcijo dotrajanega cestnega odseka z izvedbo spodnjega in zgornjega ustroja, gradnjo meteorne kanalizacije z odvodnimi jarki in namestitev prometne signalizacije. Prav tako gradnjo dovozne ceste z mostom do poligona v vrednosti 79.380 evrov. Investicijski stroški predstavljajo zaključek gradnje mostu in navezavo na obstoječe cestno omrežje. Ureditev osrednjega dela trga Vransko s parkirišči v vrednosti 115 tisoč evrov bo trajala dve leti. V okviru varovanja okolja in naravne dediščine je predvidenih 72.450 evrov. Ta postavka vključuje dokončanje kanalizacije V dvorani Jakličevega doma v Dobrepolju je potekala slovesnost ob 120-letnici izhajanja Gasilca, glasila slovenskih gasilcev. Prva številka je izšla 6. februarja 1897. S tako dolgo tradicijo se lahko pohvalita le še dve slovenski glasili, Planinski vestnik in Čebelar. Med prejemniki priznanja sta bila tudi Sabina Sorčan in Franc Čretnik iz Gasilske zveze Žalec. Priložnostne slovesnosti so se poleg številnih gasilcev iz vse Slovenije (med njimi tudi predstavniki Gasilske zveze Žalec in Gasilske zveze Prebold) udeležili ministrica za obrambo Andreja Katič, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan, v. d. predsednika in poveljnik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik in Franci Petek. Slavnostna govornica je bila ministrica Andreja Katič, ki je v nagovoru poudarila, da so vrednote, kot so pomoč sočloveku v stiski, prizadevanje za strokovni razvoj, tovarištvo, solidarnost, domoljubje, skrb za slovenski jezik in krepitev narodnostne zavesti, vrednote, na katerih te- po Zavrteh, subvencioniranje stroškov pri gradnji malih komunalnih čistilnih naprav, začetek del na dograditvi čistilne naprave Vransko II. faza in stroške dokončanja del za črpališče fekalnih voda v Brodeh. V okviru prostorskega načrtovanja in stanovanjsko komunalne dejavnosti je predvidenih približno 204 tisoč evrov, kar vključuje izdelavo sprememb in dopolnitev OPN Vransko. Na področju oskrbe z vodo načrtujemo vlaganja v obnovo vodovodov Jakov dol in Prekopa pa tudi obnovo mrliške vežice in zunanjo ureditev v višini 51 tisoč evrov. Na področju kulture je predvidena obnova Schwentnerjeve hiše v višini približno 98 tisoč evrov, ki zajema obnovo strehe, zamenjavo stavbnega pohištva in obnovo fasade.« Anton Grobler Anton Grobler, župan Občine Tabor: »Za nami so že tri četrtine mandata, ki so zelo hitro minile. Lokalna skupnost se je rešila zapadlih obveznosti, hkrati pa končuje in se pripra- vlja na projekte, ki bodo poskrbeli za naše okolje in varnost nas občanov. Tudi v naslednjem letu bomo nadaljevali z vlaganji v varne poti, gre za gradnjo nekaj krajših odsekov pločnikov in pešpoti med naseljema Ojstriška vas in Tabor. Z Direkcijo RS za ceste smo dosegli omejitev hitrosti skozi naselje Tabor 40 km na uro in podobno nameravamo doseči za naselji Ojstriška vas in Pondor, kjer poteka tudi državna cesta. Kaže se potreba po širitvi oziroma povečanju učilnic vrtca. V načrtu je obnova primarnega voda vodovoda iz zajetij Suhi potok in Križnikov mlin v sodelovanju z občinama Braslovče in Prebold, sami pa bomo obnovili del vodovoda v Spodnji Kapli. V sodelovanju z občani bomo obnovili in asfaltirali dva cestna odseka. Intenzivno delamo odmere in prenose kategoriziranih cest na lokalno skupnost. Lokalna skupnost bo še naprej sodelovala z vsemi društvi in jim namenila tudi več sredstev. Stekle so priprave na proslavljanje jubilejnih obletnic prostovoljnih gasilskih društev in podpisan je dogovor o vlaganjih. Menim, da smo doslej dobro opravljali svoje delo in da bomo uspešno nadaljevali tudi do konca našega mandata. Vsem občankam in občanom naše občine in tudi sosednjih občin želim, da bo praznovanje božiča in novega leta za vse nas pestro in nepozabno, v novem letu pa veliko sreče, zdravja, zadovoljstva in poslovne uspešnosti.« L. K., D. N., T. T. Priznanje savinjskima gasilcema Udeleženci slovesnosti iz savinjsko-šaleške regije z ministrico za obrambo RS Andrejo Katič melji slovensko gasilstvo. Povedala je, da so to vrednote, ki jih glasilo Gasilec (danes revija) že 120 let utrjuje med slovenskimi gasilkami in gasilci ter jih razširja med širšo javnost. Poudarila je, da je revija Gasilec neprecenljiv dokaz o vlogi gasilstva na Slovenskem in predstavlja izjemno povezovalno vez med gasilskimi društvi, zvezami, regijami ter krovno gasilsko organizacijo. Na slovesnosti so bila podeljena priložnostna priznanja vsem, ki se trudijo in pripomorejo, da revija Gasilec skozi vse leto s strokovnimi ter povezo- valnimi vsebinami nagovarja zveste bralce in širšo slovensko javnost. Med prejemniki sta bila tudi Franci Čretnik in Sabina Sor-čan iz Gasilske zveze Žalec, ki že vrsto let pripravljata za revijo prispevke o delu gasilcev na našem območju. Ob slovesnosti so izdali jubilejno številko Gasilca. T. T. VSTOPNICE PREKO SPLETA BtBBBHBRI _SoMinishe/.dotine/\ PO DOLINI december 2017 7 Misliti kiparstvo: Eduard Salesin V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je na ogled pregledna kiparska razstava del Eduarda Salesina z naslovom Misliti kiparstvo: med konstruktivno sintetično skulpturo in poetičnim realizmom. Razstava je poklon družine in Savinjske doline umetniku, ki ob zahtevah materialnega sveta ni v polni meri izživel svoje ustvarjalnosti, kljub skromnemu opusu pa sodijo njegova dela med najboljša v slovenskem modernističnem kiparstvu. Leta 1910 v Zasavju rojeni Eduard Salesin se je po končani osnovni šoli v Trbovljah najprej učil slikarskih in de-koraterskih veščin pri mojstru Antoninu Švajglu in se leta 1930 vpisal na kiparsko in rezbarsko šolo Probuda v Ljubljani. Leta 1933 je opravil sprejemne izpite na Kraljevi umetniški akademiji v Zagrebu, kjer so ga poučevali veliki mojstri kiparstva: prof. Me-štrovič, prof. Frangeš-Miha-novic in prof. Kršinic. Kot je ob odprtju razstave povedala umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar, je po diplomi leta 1937 s skromno štipendijo takratne Dravske banovine odšel na specializacijo restavra-torstva in kiparstva v Rim, leto pozneje pa se je vrnil in postal redni član društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani in bil gost društva Lada, ki so ga umetniki ustanovili leta 1904 v Beogradu. »Razmere v času med obema vojnama pa za umetnost niso bile ugodne, še posebej ne za kiparje. Intelektualci naprednih idej so bili razseljeni po celi Jugoslaviji, daleč od kulturnih centrov. Tako so Sa- lesina, potem ko se je vrnil iz Rima in ko je že kazalo, da bo imel v domačih krajih možnost dela, z državnim dekretom premestili v Trebinje, v Hercegovino. Dobil je mesto učitelja risanja na tamkajšnji gimnaziji. Čeprav je bilo Trebinje industrijsko razvito mesto, prave priložnosti za ustvarjanje tam ni bilo. Čas tik pred izbruhom vojne in zato ekstremne okoliščine so Salesinov ustvarjalni elan povsem onemogočili. Ne gre le za izgubljena leta, temveč tudi za vse izgubljene kipe,« je ob odprtju razstave povedala Milena Zlatar. Eduard Salesin se je leta 1945 vrnil domov v Novo Celje in najprej deloval kot samostojni umetnik. Dobil je začasno službo učitelja risanja na celjski gimnaziji, leta 1947 pa redno službo učitelja likovnega pouka na osnovni šoli v Žalcu. Kmalu so mu zaupali tudi nekaj zahtevnih restavratorskih del na Attemsovem baročnem gradu v Štatenber-gu, dobro desetletje pozneje je obnavljal baročne skulpture v Novem Celju. Sodeloval je tudi pri nekaterih javnih naročilih (portret Tita in Stalina, izdelava portretov narodnih herojev in herojinj pred šolami), ukvarjal se je tudi z dekorativnimi rešitvami fasad na modernističnih arhitekturah in tudi na starih meščanskih hišah, njegove so bile freske na fasadah zadružnih domov v Preboldu in Petrovčah ter na Kmetijskem kombinatu Žalec. Skromna javna naročila portretnih plastik politikov in kulturnikov, ki jih je sicer vešče izpolnjeval, seveda niso zadovoljila njegovih zahtevnejših kiparskih hotenj, je Umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar (desno), ob njej Salesinovi hčeri Alenka in Evelin Portreti otrok še danes vzbujajo občudovanje. poudarila Milena Zlatar: »V premišljevanju je v zavetju doma nabiral moči, da je lahko v šoli med svojimi učenci izživel svojo nadarjenost in poklicanost. Ustvarjalnost je prenašal na mlajše rodove, z restavriranjem je ohranjal kulturno dediščino.« Vsi njegovi upodobljenci imajo poduho-vljen izraz in se zdijo globoko zamišljeni in tudi sam je bil samoten mislec, vsestransko izobražen in prej občutljiv opazovalec kot pa aktiven soustvarjalec družbenega dogajanja tistega časa. »Življenje ga je utrudilo, a ostal je Kipar. To pa je poklic in poklicanost, ki še danes prinaša veliko možnosti, da umetnik izživi svoj ustvarjalni nemir in poslanstvo. Kljub temu pa je to medij, poetika, ki jo negujejo vedno nove in prihajajoče generacije. Zdaj se je Salesin dvignil v spominu novih generacij in nam spregovoril skozi številčno skromen, a umetniško dovolj prepričljiv opus, ki ga pre-učevalci slovenskega kiparstva ne bomo mogli več prezreti,« je predstavitev zaključila Milena Zlatar in dodala, da ume- tnostne zgodovinarje čaka še precej dela pri obravnavi povojnega kiparstva. Eduard Salesin velja za enega od spregledanih povojnih umetnikov, zato je pregledno razstavo v Žalcu podprlo tudi ministrstvo za kulturo. Razstava je v veliki meri delo družine Eduarda Salesina, ne le njegovih hčerk Alenke in Eveline (sin je že pokojni), ampak tudi njegovih vnukov ter drugih družinskih članov. Poleg kipov so na ogled fotografije, študijske risbe in kiparsko orodje. Alenka Domjan, ki je kot umetnostna zgodovinarka še posebej skrbela za očetovo dediščino, je povedala, da so za večino del vedeli, kdo jih hrani, vendar pa vseh niso uspeli pridobiti za razstavo, saj se lastniki umetnin le težko ločijo od njih. Po njenih besedah so otroci vedno lahko obiskovali očetov atelje, njegov ne v celoti uresničen ustvarjalni zanos pa se je pozneje odrazil tudi v razmišljanju otrok o umetnosti.« Eduarda Salesina so se spominjali tudi številni obiskovalci odprtja razstave, ki jih je poučeval likovno umetnost. Kot Ubrane strune na akustičnem koncertu V Domu kulture Svoboda Griže se je prejšnji petek na svojem akustičnem koncertu predstavila glasbena skupina Ubrane strune, ki je začela s svojim delovanjem pred 35 leti. Že od samega začetka izvaja predvsem ljudsko in ponarodelo slovensko glasbo, kar je bilo slišati tudi na tokra- tnem koncertu, ki je potekal v sklopu tradicionalne prireditve Zlate Citre. V teh letih se je v skupini zamenjalo kar nekaj članov, v začetnih letih pa so skupino sestavljali Robert Cimperman, Valčka Gnus, Fani Lapajne, Cita Pospeh, Trezika Žuža in Božo Trnovšek. Najplodnejša leta so bila od leta 1995 dalje, ko so člani skupine pri Miru Klincu v Li-bojah posneli dve kaseti. Takrat je skupina delovala v zasedbi Valčka Gnus, Cita Pospeh, Maks Malovrh, Vili Golavšek, Januš Grobelnik, Tilen Trnov-šek in Božo Trnovšek. Današnji sestav tvori trio v zasedbi Božo Trnovšek (citre, vokal), Januš Grobelnik (kitara, vokal) in Tilen Trnovšek (bas kitara, trobenta). Na tokratnem koncertu so gostili Radivoja Kota, ki jih je spremljal z vi- olino, in harmonikarja Davida Goričana. Občinstvu so se predstavili v treh sklopih, in sicer z ljudskimi skladbami, za-bavljicami ter zabavnim in na-rodno-zabavnim programom. Na prireditvi, ki jo je povezovala Danica Veligošek, so člani skupine v drugem delu poskrbeli tudi za stilsko preobrazbo, saj so se predstavili v oblačilih, ki so jih moški nosili v prvi polovici prejšnjega stoletja, za kar je poskrbela šivilja narodnih noš Marjetka Škorjanc. D. N. pedagog je bil strog, a pravičen in dober, so povedali. Razstavo je odprl župan Janko Kos, za glasbeno popestritev večera pa so poskrbeli učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. + jj» frfRAZj -v. Razstava bo v Savinovem likovnem salonu na ogled do 21. januarja, januarja pa bo izšla tudi monografija o Edu-ardu Salesinu. K. R., foto: T. T. . < jp. # » .__ 22.12. // Ho, ho, ho. Božiček, to pa to, šlandrov trg, 17.00 23.12.2017—1.1. 2018 // Razstava Jaslice Savinjske doline, gasilski dom Drešinja vas, 9.00-19.00 24.12.—26.12. /, Ogled osvetljenih jasli na Sv. Jedrt, 18.00—21.00 24.12. /t Koncert skupine MJAV in Sama Kališnika, Zavrh, 22.30, po koncertu ob 23.00 skupinski odhod z baklami k poinočnici v Galicijo 25. in 26.12.11 Božična skrivnost v Jami Pekel, 15.00—18.00, zadnji vstop ob 17.30 25.12. // Praznična predstava za najmlajše z obiskom Božička, Dom kulture Svoboda Griže, 16.00 25.12. // Božično-novoletni koncert Godbe Liboje, gostje mažoretke Liboje, Kulturni dom Liboje, 18.00_ 26.12. // Blagoslov konj, Galicija, 11.00 26.12. // Božično-novoletni koncert ŽePZ »Savinjski cvet« in MoPZ Gotovlje, župnijska cerkev Gotovlje, 18.00 26.12. // Božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica z gostjo Laro Tanšek, OŠ Griže, 18.00 26.12. // Tradicionalni božični koncert, cerkev sv. Pankracija, Ponikva pri Žalcu, 19.00 26.12. // Moški so z Marsa, ženske so z Venere, Špas teater. Dom II. slov. tabora Žalec, 18.00 27.12. // Medenka, predstava za otroke. Dom II. slov. tabora Žalec, 17.00 28.12. // Pričarana smrečica, predstava za otroke, Dom II. slov. tabora Žalec, 17.00 29.12. // Lili v cirkusu, predstava za otroke. Dom II. slov. tabora Žalec, 17.00 29.12. // Z Isaacom Palmo v praznično novo leto, Šlandrov trg, 18.00 30.12. // Praznična nogavička, predstava za otroke; prihod Dedka Mraza s spremstvom, Dom //. slov. tabora Žalec, 17.00 31.12. // Silvestrska predstava: Buh pomagej, komedija, Dom II. slov. tabora Žalec, 21.00 31.12. // Silvestrovanje na prostem s skupino Power band, Šlandrov trg, 22.00 DOBIMO SE NA DRSALIŠČU NA ŠLANDROVEM TRGU: Brezplačno drsanje: 15.00-20.00 ponedeljek-četrtek, 15.00-21.00 petek, 10.00-12.00 in 14.00-21.00 sobota in počitnice, 10.00-12.00 in 14.00-20.00 nedelja in prazniki. Brezplačna šola drsanja in hokeja (s HK ece Celje): vsak ponedeljek, sredo in četrtek, 17.30-18.30. Disco z DJ-em: vsako soboto, 18.00-21.00 Možnost izposoje drsalk. Člani Ubranih strun so v drugem delu koncerta presenetili s stilsko preobrazbo. SILVESTRSKA PREDSTAVA • 31. 12. 2017 • 21.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC VSTOPNICE: TIC ŽALEC IN WWW.ZKST-ZALEC.KUPIKARTO.SI VEC NA WWW.ZKST-ZALEC.SI ZKjSr jfžalec OBJEMU ZELENEGA ZLATA 8 december 2017 UTRIPKE LETA Turistične priložnosti doline zelenega zlata in fontane piva _SaAMAii&ke/. datine/S Leto 2017 je bilo v naši dolini precej v znamenju turizma in odmevnih projektov. In čeprav je bila številka ena gotovo naša svetovna atrakcija Fontana piva Zeleno zlato, se okoli nje pridno piše širša turistična zgodba, in to različnih avtorjev naše lepe Spodnje Savinjske doline. Okoli fontane so se povezali hmeljarska dediščina, ostali turistični biseri, kulinarične dobrote in drugo. Ker odgovorni načrtujejo tudi spodbudo za tiste, ki bi obogatili nočitvene kapacitete, se nam obeta, da se bodo počasi turisti od blizu in daleč v dolini zadržali tudi kaj več kot en dan. Seveda bo z vsakim dnem postanka postala potreba po zanimivostih večja. Menili smo, da bi kot opazovalci in poročevalci lahko kakšno idejo za alternativne priložnosti turizma ponudili tudi mi. Pravzaprav niti ne, mi smo na teh straneh samo zložili skupaj ideje, ki jih je v letu 2017 ponudila dolina in jih je ujel naš objektiv. Se pa opraviču- jemo, ker smo gotovo prezrli kakšno še boljšo in tudi slabšo. Tisti, ki odločajo, bodo gotovo veseli, če vas spodbudimo k možgančanju in skupaj še kako nagruntamo za leto, ki prihaja. L. K., D. N., T. T. Na najbolj poznano letošnje slovensko turistično mesto je bil letos zagotovo ponosen tudi predsednik mestne skupnosti, kjer stoji fontana, in v tej luči je jasno, da je ponosen tudi na vodjo projekta, ki je dokazala, da je pripravljena. V uredništvu menimo, da je tudi v turizmu, sploh doživljajskemu, zelo pomembno, da ne zanemarimo otroka v sebi in da se znamo tudi igrati. J lw M» J trsu - ' J? , 1 V /f 2 V ' Na eni izmed prireditev nas je navdušila tudi napihljiva simulacija debelega črevesa. Če to ni prava turistična priložnost! A si predstavljate popotovanje po črevesu z nekaj možnimi programi, recimo popotovanje po črevesu po prekrokani noči, še več, po obisku in podaljšanem bivanju na fontani ali potem, ko smo pogoltnili kakšno grenko od našega šefa, ali takrat, ko smo zaljubljeni... Juh, kakšno doživetje! Evo, prava savinjska jahta! In če ne drugače, bi spuste po Savinji lahko zaščitili pod Upamo, da so si odgovorni zapisovali številne iskrice, ki jih je ob obisku ali pa od blagovno znamko Zeleno zlato, saj bi ravnali ekološko, če bi takole reciklirali stare daleč trosil naš ambasador fontane piva Tadej Toš. Tako dobro se je počutil pri kadi . fontani, da bi prav lahko bil tudi njen oskrbnik. Kolesarske poti po dolini že imamo, ampak zakaj ne bi imeli še dvokolesarskih, tega še nihče nima. Pa ne stane veliko! Kukec, Union ali Laško, to je sedaj vpraša Nekateri župani razmišljajo, da bi obudili trubadurski turizem ali podokničarstvo, še sploh če jim na volitvah ne uspe, ali se sploh ne odločijo ponovno kandidirati. LONČAREK Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo prijetne božične praznike ter zdravo, zadovoljno in uspešno leto 2018. Naša uredniška kolegica je ob srečanju z Abrahamom začutila novo poslanstvo in določila dr. Karla Gržana, da bi lahko občasno meril stanje duha in delil odpustke v različnih okoljih po dolini . Lej, če že imamo turiste, a ni idealno, če jih v dolini ustavimo, da veliko potrošijo, pojejo in (čim več) popijejo, potem pa so deležni še meritev stanja svojega duha in glede na izmerjeno še ostalih storitev . UTRIPKE LETA december 2017 9 Ni smešno... Župan Anton Grobler se je s predsednikom Pahorjem dogovoril, da bo vožnja s kočijo v njegovi družbi turistična ponudba za petičnejše goste. Ivan Dolinar: "Gospod župan, premislite, če so karaoke res primerna priložnost za preboldski turizem!" Župan Franc Sušnik se dobro zaveda, da denarja za celovito obnovo Schwentnerjeve hiše ni možno na hitro zbrati, zato se je odločil, da bo poskrbel za najnujnejšo turistično ponudbo, novo stranišče. Najprej zdravje, potem kultura! Braslovški župan se dobro zaveda, da tudi v turizmu "brez nje ne gre" ... knjižnice namreč. Družine doline Ni res, da smo docela pozabili na tiste prave vrednote, kot se zadnje čase velikokrat pritožujemo. Še vedno nekaj pomeni družina. V iztekajočem se letu smo srečevali mnoge zanimive družine, srečne, srčne, složne, polne ljubezni in spoštovanja, zadovoljne. Vse se niso pustile ujeti, druge smo spregledali, seveda nenamerno, ampak tiste, ki smo jih ujeli, so dokaz, da je kaj na tem svetu in v dolini tudi prav, čeprav po svoje. L.K., D. N., T. T. Prva slovenska gejevska poroka govori o tem, da smo Savinjčani odprti za ljubezen. NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) Ko odgovornemu za šport pri ZKŠT Žalec zmanjka tekmovalcev, priskoči na pomoč njegova domača ekipa. ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 NUDIM NEGO NA DOMU. Info.: 041 799 993 (Nataša) MASAŽA, ROČNA LIMFNA DRENAZA, PEDIKURA IN MANIKURA, permanentno lakiranje in podaljševanje nohtov. Moja masaža, Gregor Jeram s.p., Prebold Info.: 041 254 640 (Mojca) Direktor slovenskega JSKD Marko Repnik je poskrbel za podmladek na prireditveh ljubiteljske kulture najprej v lastnih vrstah. TRGOVINA Z AVTODELI Bartog d. o. o., PE Žalec Tomšičeva ulica 15, Žalec Tel.: 713 15 00 www.bartog.si DELOVNI CAS: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure OD 27. DO 30.12. 2017 VSAK DAN OB 17.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC Avtomehanika Dosedla s. p. Ul. Florjana Pohlina 5, Žalec Mob.: 031 608 349, 031 350 119 Fax.: 710 22 01 matjaz.dosedla.@siol.net DIAGONOSTIKA VOZIL • AVTO SERVIS OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL • SERVIS ZAVOR • IZPUŠNI SISTEMI • AKUMOLATORJI • PRIPRAVA VOZILA NA T. P. • VULKANIZERSTVO MEDENKA 28.12. PRIČARANA SMREKICA LIU V CIRKUSU Vsem strankam in poslovnim sodelavcem želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 2018. v OBJEJ PRAZNIČNA NOGAVIČKA IN PRIHOD DEDKA MRAZA S SPREMSTVOM alec WWW.ZKST-ZALEC.SI VSTOP PROST! V OBJEMU ZELENEGA ZLATA 10 december 2017 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SaAjlnis&e/. datine/S Proti razgradnji avtomobilov Tokrat namesto vrat smrekice Na Vranskem so prejšnji torek občinski svetniki na pobudo Franca Sušnika razpravljali o okoljevarstvenem dovoljenju, ki ga je Agencija RS za okolje 5. decembra izdala družbi Global avto za razstavljanje izrabljenih vozil in predelavo odpadkov na območju nekdanjega podjetja KIV v stečaju. Kljub zagotovilom lastnika družbe Global avto Sama Feštanja tudi na seji občinskega sveta, da predelave odpadkov ne bo, in po ogledu hale so občinski svetniki potrdili županov predlog, da se z vsemi pravnimi sredstvi izpodbija omenjeno dovoljenje in da se v peticiji zoper tako dejavnost v središču kraja izrečejo tudi občanke in občani. Že pred sejo občinskega sveta so se na skupni seji sestali člani odbora za gospodarstvo, varstvo okolj a in gospo darske javne službe ter odbora za prostorsko načrtovanje in gospodarjenje z nepremičninami. Župan je člane odborov seznanil z dogajanjem na območju KIV vse od stečaja do okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga je Agencija RS za okolje (ARSO) družbi Global avto pred dnevi izdala za obrat za razstavljanje izrabljenih vozil in predelavo odpadkov. Lastnik tamkajšnjih nepremičnin je podjetje Žonta, družba Global avto je najemnica, lastnik obeh pa je Samo Feštanj. Za okolj evarstveno dovoljenje investitor po predhodni odločitvi agencije ni potreboval okoljevarstvenega soglasja in izdelave presoje vplivov na okolje, s čimer je bila iz postopka izločena javnost. Dovoljenje od investitorja tudi ne zahteva nobenega monitoringa emisij v okolje. Občina Vransko ves čas opozarja, da taka dejavnost, sprva naj bi opravljal le tehnične preglede in prodajal rabljena vozila in rezervne dele, ne sodi v trg Vransko. Tudi pred časom pridobljeno soglasje zavoda za varovanje kulturne dediščine se je nanašalo samo na začasno deponijo vozil. Del obravnavanih nepremičnin je namreč na zavarovanem območju naselbinskega spomenika Vransko - trško naselje. Inšpektorji, ki so opravili več inšpekcijskih pregledov (po besedah župana pa si niso ogledali notranjosti proizvodne hale), pa niso ugotovili večjih nepravilnosti oziroma so izdali samo ureditvene Po stečaju podjetja KIV je kompleks last podjetja Žonta oziroma Sama Feštanja. odločbe. Ko sta si predstavnici zavoda za varovanje kulturne dediščine ogledali območje, pa sta ugotovili neskladja med ugotovitvami ARSO in dejanskim stanjem. Seje občinskega sveta, ki je sledila skupni seji odborov, sta se udeležila tudi lastnik družbe Global avto Samo Feštanj in svetovalka njegovih podjetij Nevena Tea Gorjup, ki sta zanikala, da bi v proizvodni hali potekala razgradnja in skladiščenje izrabljenih vozil, in zagotovila, da kljub okoljevar-stvenemu dovoljenju ne bodo predelovali nevarnih odpadkov. Po besedah Nevene Tee Gorjup je takšna klasifikacija dejavnosti potrebna, da bi po vseh zakonskih določilih lahko na tej lokaciji potekale tri dejavnosti: »S strani družbe Žonta je ena od teh dejavnosti avtovleka vozil, ki se najdejo v težavah na cesti, in pomoč tem voznikom in vozilom v okviru možnosti, druga dejavnost pa je prodaja rabljenih vozil in rezervnih delov. Ta klasifikacija dejavnosti, ki jo vsebuje okoljevarstveno dovoljenje, je potrebna za izvajanje teh dejavnosti, nikakor pa družba Global avto ne namerava na tej lokaciji izvajati uničevanja vozil, ki niso več uporabna.« Na pobudo Franca Sušnika so sejo občinskega sveta prekinili in si skupaj s Samom Feštanjem ogledali notranjost proizvodne hale, ki je bila polna lepo zloženih v prometnih nezgodah poškodovanih avtomobilov. Kljub zagotovilom obeh predstavnikov investitorja, da predelave odpadkov na območju KlV-a ne bo, so svetnice in svetniki sklenili, da se bodo na okoljevarstveno dovoljenje pritožili in da bodo pripravili peticijo ter pozvali občane k podpisu proti razgradnji izrabljenih Nevena Tea Gorjup avtomobilov in predelavi nevarnih odpadkov na Vranskem. Občinski svet je pooblastil župana, da uporabi vsa pravna sredstva za razveljavitev okoljevar-stvenega dovoljenja. Nevena Tea Gorjup je ob koncu te točke dejala: »Mi smo prepričani, da bomo dokazali, da je dejavnost, ki jo družbi Žonta in Global avto želita izvajati v svojih poslovnih prostorih tukaj na lokaciji KIV Vransko, takšna, da ne nasprotuje zakonskim predpisom, in pričakujemo, da bo okoljevarstveno dovoljenje ostalo v veljavi.« Na sedežu Občine Vransko in na spletu so prejšnji četrtek začeli s podpisovanje peticije proti razstavljanju izrabljenih vozil in predelavi nevarnih odpadkov v trgu Vransko. Med argumenti za podpis peticije je tudi navedba, da je ARSO z okoljevarstvenim dovoljenjem na lokaciji sredi Vranskega legalizirala okolju nevarno dejavnost, ki jo (kljub zagotovilom Sama Feštanja, da to ni res) na tej lokaciji izvajajo že od leta 2015. Med drugim je dovolila tudi predelavo naslednjih okolju nevarnih odpadkov: 1650 ton izrabljenih vozil letno, dobrih 28 ton bencina, kurilnega olja in dizelskega goriva ter svinčenih baterij letno. Podpise so zbirali vsak dan do te srede, peticijo pa so naslovili na predsednika republike, predsednika vlade, predsednika državnega zbora, varuhinjo človekovih pravic in komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti državnega zbora. K. R., foto: T. T. Na decembrski 21. redni seji Občinskega sveta Občine Vransko so svetnice in svetniki med drugim obravnavali in potrdili proračun za leti 2018 in 2019. Za prihodnje leto je predvidenih nekaj manj kot 2,7 milijona evrov prihodkov in nekaj več kot 2,6 milijona evrov odhodkov, za leto 2019 pa nekaj manj kot 2,6 milijona prihodkov in dobrih 2,4 milijona evrov odhodkov. Občina bo v letu 2018 za investicije namenila okoli 697 tisoč evrov, še vedno pa bo primanjkovalo sredstev za prepotrebno obnovo približno 120 kilometrov razvejanega lokalnega cestnega omrežja, je med drugim poudaril župan. Svetniki so med drugim potrdili tudi odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje stanovanjske gradnje Podgorica - Dolinšek in elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Kot je povedal direktor JKP Žalec Matjaž Zakonj-šek, se cene same dejavnosti ne bodo spremenile, ker pa so nato svetniki sprejeli sklep, da bo občina še za 20 % znižala subvencioniranje omrežnine za gospodinjstva in nepridobitne uporabnike (delež subvencioniranja v letu 2018 bo tako samo še 10 %), bo to pomenilo nekaj evrov višji znesek na položnicah za povprečno gospodinjstvo, v proračunu pa bo to pomenilo 16 tisoč evrov dodatnih prihodkov. V podjetju Matjaž iz Petrove, ki ga najbolj poznamo po prodaji pomičnih vrat Hörmann, so v okviru novembrskih dnevov inovativ-nosti za sodelavce pripravili prav posebno nalogo. »Devet oddelkov, ki jih imamo v podjetju, smo nagovorili k izdelavi in okrasitvi smrekic. Vsak oddelek je moral izdelati svojo smreko, pri izdelavi pa niso dobili drugih omejitev kot to, da smreka ne sme presegati 1,2 metra v višino,« je povedala vodja marketinga v podjetju Matjaž Nina Dornik. »Zbudili smo svoj tekmovalni duh in takoj na začetku decembra na ogled postavili svoje izdelke. Vse smrekice so izjemne, zdi se, da smo resnično presenetili tudi drug drugega, ko smo ugotovili, kako inovativni smo lahko.« Prav na pragu prazničnega decembra je neodvisna komisija, ki so jo sestavljali trije zunanji člani, ocenila smreke in razglasila tri zmagovalne ekipe. Komisija je imela težko nalogo, a na koncu se je odločila prvo mesto podeliti oddelku nabave, in sicer za smreko, ki visi s stropa in prikazuje ravnovesje, drugo mesto oddelku montaže, ki je izdelal smreko iz odpadnega materiala, tretje mesto pa oddelku skladišča in ličarske delavnice, ki je izdelal smreko iz panelov vrat. »Vsaka smreka ima tudi svojo zgodbo, ki je tako ali drugače povezana z vrednotami našega podjetja. Vsekakor pa vse smreke, ki jih na ogled postavljamo v vseh treh enotah podjetja Matjaž, izkazujejo vložen trud, kreativnost in so res vredne ogleda v živo,« je povedala Nina Dor-nik in ob tem povabila v razstavne salone podjetja Matjaž v Petrovče, Ljubljano in Maribor, kjer si lahko inovativne smrekice ogledate v živo. L. K., foto: arhiv Matjaž 1. mesto si je prislužila viseča smrekica. 2. mesto si je prislužila smrekica iz odpadnega materiala. Smreka iz panelov vrat je bila tretja. Vsi oddelki so se potrudili. To smrekico krasijo portreti sodelavcev. _SaAurUs&e/.daiitte/A PODJETNIŠTVO IN TURIZEM december 2017 n V" Mednarodna nagrada podjetju Odelo V Šempetru še en poslovni objekt Predstavniki Odela Slovenija po prejemu nagrade Podjetje Odelo Slovenija iz Prebolda zaključuje letošnje leto s pomembnimi uspehi. Poleg gradnje 10.000 kvadratnih metrov novih logističnih in proizvodnih prostorov v vrednosti 3,7 milijona evrov in novih zaposlitev je prejelo visoko mednarodno nagrado TMP podjetje leta v kategoriji mednarodnih podjetij. Nagrado »Best TPM Factory of the year« (TPM tovarna leta) vsako leto podeljujeta Medna- . " (g) UNIFOREST želimo vam blagoslovljene božične praznike ter srečno 2018! 051 647 716 | pradajalna@uniforest.sj | www.uniforest.si Razveselite svoje najdražje s posebnim darilom: z darilnim bonom ZKST Žalec! Obdarjenec se bo lahko odločil za ogled predstave in koncerta na našem odru, za obisk muzeja ali pa za nakup izdelkov iz naše pestre ponudbe. Boni so vnovčljivi na vseh naših prodajnih mestih. Prodaja: TIC Žalec, Trgovina Zeleno zlato in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Odelo Slovenija trenutno zaposluje nekaj več kot 1450 ljudi. Leto 2016 so zaključili s 123 milijoni evrov prometa, v letu 2017 pa ga nameravajo povečati na 178 milijona evrov. Krajevna skupnost Šempeter bo prihodnje leto bogatejša še za en poslovni objekt. Njegov investitor in lastnik je pekarsko in slaščičarsko podjetje Brglez Vransko, ki se je odločilo del svoje dejavnosti prenesti v osrčje doline. Podjetje Brglez je imelo v Šempetru 14 let v najemu prostore podjetja Sadeks, kjer so imeli Brglezovi slaščičarsko--gostinski lokal. Že pred odpovedjo najemne pogodbe, ki se je iztekla konec letošnjega septembra, so se v podjetju Brglez odločili za gradnjo lastnega poslovnega objekta, v katerem bodo opravljali slaščičarsko dejavnost, ki jo vodi hčerka Dragica. V tem predprazničnem času so svojo odločitev že začeli Začeli z odstranitvijo stare zgradbe uresničevati. Na svojem zemljišču so podrli star objekt, nekdanjo stanovanjsko hišo, in začeli z gradnjo. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bodo z gradnjo nadaljevali tudi pozimi, tako da bodo čez nekaj mesecev lokal že lahko predali svojemu namenu in znova približali svojo ponudbo Šempe-tranom in drugim gostom. D. N. Ponudbe do konca januarja rodni TPM institut s sedežem v Združenih državah Amerike in revija Instandhaltung. Prejme jo podjetje, ki najuspešneje živi z načeli vitke proizvodnje. Vsi proizvodni centri (timi) v podjetju so uspešno prestali presojo, ki jo je opravil Mednarodni TPM institut, in presegli zahtevane kriterije. To je druga nagrada te vrste. Prvič so jo prejeli že leta 2012. Kot pravijo v preboldskem podjetju, je najpomembnejša prednost organizirane proizvodnje TPM povečanje proizvodne učinkovitosti. To med drugim pomeni za podjetje proizvodnjo večjih količin in dobrih izdelkov, zmanjšanje zastojev, preventivno vzdrževanje, boljše načrtovanje proizvodnje, manj izgub, dobro timsko delo in drugo. Metoda TPM omogoča dolgotrajni razvoj na področju vzdrževalnih sistemov, učinkovitejše sodelovanje s ponudniki storitev, sistematičen pristop pri izvajanju strojnih analiz in boljše pogoje pri drugih projektih vitke proizvodnje. Direktor skupine Odela Muhammed Yildiz in direktor podjetja Odelo Slovenija Davorin Dobočnik sta se ob prejemu nagrade zahvalila vsem zaposlenim in izrazila pričakovanje, da bodo s to nagrado TPM še povečali ugled pri svojih kupcih kot tudi pri dobaviteljih in drugih. Kot sta povedala tudi ob letošnji slovesnosti ob predaji namenu novozgrajene 6600 m2 velike logistično-proizvodnje hale, je ta uspeh plod vlaganj, trdega dela, inovativnosti in dobrega timskega dela. D. N. Nihče ni poslal zavezujoče ponudbe za nakup proizvodnega obrata, trgovine, opreme in blagovne znamke Polzela. Stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec bo zato v tednu dni objavil nov poziv za zbiranje zavezujočih ponudb, ki jih bo zbiral do 31. januarja. Izklicno ceno je z 2,8 milijona evrov znižal za 400 tisoč evrov in znaša zdaj 2,4 milijona evrov. Tudi tokrat Polzelo prodaja v poslovni celoti. Poleg tovarniškega kompleksa, ki meri nekaj več kot 30 tisoč kvadratnih metrov, so naprodaj prodajalne v Ljubljani, Novem mestu, Celju in na Polzeli z vso opremo v trgovinah in tovarni ter blagovno znamko. T. T. Zlatko Hohnjec, stečajni upravitelj Polzele v stečaju / it M, i Ob koncu uspešnega poslovnega leta se zahvaljujemo zaposlenim in poslovnim partnerjem. Zmagujemo skupaj! Želimo vam vesele božične praznike in srečno, zdravo ter uspešno 2018. Hkrati pa ponosno čestitamo vsem zaposlenim za prejem mednarodne nagrade TPM podjetje leta 2017! odelo Automotive Signal Lights 12 december 2017 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SoAtlnis&e/. datine/S Advent v Novem Celju Na prvo adventno nedeljo, 3. decembra, je na sejmu v Dvorcu Novo Celje sodelovalo 19 izbranih razstavljavcev, ki so svoje stojnice okrasili s praznično ponudbo adven-tnih dekoracij ter z izdelki domače in umetnostne obrti. Številnim obiskovalcem so ponujali domač kruh, pecivo, suho sadje, med in druge izdelke. V tem času so v dvorcu pripravili tudi adven-tne koncerte. V imenu organizatorja sejma ZKŠT Žalec je zbrane na prvo adventno nedeljo pozdravila Lidija Koceli, sledil je nastop najmlajših iz 2. in 3. oddelka vrtčevske enote Novo Celje z vzgojiteljicama Lidijo in Polono. Na prvem večernem adventnem koncertu je nastopil Ženski pevski zbor KUD Svoboda Griže, na dru- Advent postreže z živo pisanim okrasjem in domačimi izdelki izpod rok domiselnih ustvarjalcev. Z adventnega koncerta ŽPZ Griže gem smo prisluhnili skupini Šansonet s prijatelji (Vidu Palčniku, Juretu Jordanu Koz-jaku, Nacetu in Neži Pogačar ter Mihi Gradišniku), na za- dnjem v nedeljo, 17. decembra, pa je nastopila Vokalna skupina ZaPet s prešmenta-nima citrarkama Neli in Karmen Zidar Kos. T. Tavčar Priznanje »očetu« drešinjskih jaslic Vaščani Drešinje vasi, člani PGD Drešinja vas in člani Turističnega društva Petrovče so v dvorani Gasilskega društva Drešinja vas na tretjo adventno nedeljo pripravili 14. razstavo jaslic Savinjske doline, ki bo na ogled tudi za praznične dni. Na letošnji razstavi sodeluje 45 razstavljavcev. Vsi so pokazali svojo izvirnost in talente, za oblikovanje jaslic pa uporabili različne materiale, kot so kamen, vosek, les, volna, testo, siporeks, kovina ... »S to čudovito razstavo začenjamo tudi leto Evropske kulturne dediščine, zato se želim zahvaliti vsem razstavljavcem, ki se trudijo in s postavitvijo jaslic ohranjajo kulturno in duhovno dediščino naših prednikov ter jo tako posredujejo našim zanamcem,« je med drugim dejal Jože Stepišnik, ki ima pri tem največ zaslug. Številne, ki so se zbrali ob odprtju in blagoslovitvi jaslic, je nagovoril tajnik Društva ljubiteljev jaslic Slovenije Danijel Bezek. V imenu upravnega odbora društva ljubiteljev jaslic je Jožetu Stepišniku in njegovi družini, ki od leta 2004 organizira razstavo jaslic Savinjske doline in v velikonočnem času razstavo z naslovom Ko zacveti dren in zadišijo potice, podelil priznanje, ženi Heleni pa iko- Prazniki ne minejo brez sladkih in drugih dobrot. Adventni venčki iz naravnih materialov. Podelili priznanja in prižgali svečo I X» Priznanje Jožetu Stepišniku in njegovi družini je podelil Daniel Bezek. Izvirnost postavljavcev ne pozna meja no Matere božjega usmiljenja. Vsem, ki so pripravili razstavo in vedno znova presenetijo z izvirnostjo, se je zahvalila in jim čestitala tudi predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler. Razstavo je blagoslovil župnik, pater Ivan Arzenšek, odprtje pa sta s citrami popestrili Sara in Brina Gabrovec iz Griž. Razstava bo odprta še 23., 24., 25., 26., 30. in 31. decembra od 9. do 19. ure ter 1. januarja 2018 od 14. do 19. ure. Ostale dni do 1. januarja pa si lahko jaslice ogledate po dogovoru na telefonski številki 031 230 021. T. Tavčar Dobitniki priznanj Turistično društvo Ponikva pri Žalcu je 2. decembra v Slomškovem domu na Ponikvi podelilo priznanja za najlepšo hišo, kmetijo, zaselek, poslovni objekt ter objekt kulturne dediščine in verski objekt za leto 2017. »Najlepši zaselek je Brezovo - od Voha do Topolovčana, najlepše hiše Novakova in Govedi-čeva na Vrhah ter Banovškova v Stebovniku, najlepše kmetije pa Dražnikova v Podkraju in Cviklova na Brezovem. Najlepši poslovni objekt je Avtome- hanika Vasle v Podkraju, med verskimi objekti pa Pirčeva kapela v Studencih, Kresnečekov križ v Stebovniku in Lokanov križ v Srednji vasi,« je povedala predsednica TD Ponikva pri Žalcu Nada Jelen, ki je skupaj s predsednico ocenjevalne komisije Štefanijo Kos Zidar podelila priznanja in jih ob slikoviti projekciji tudi utemeljila. V nadaljevanju se je zahvalila vsem, ki kakor koli skrbijo za urejenost kraja in ohranjanje kulturne dediščine. V kulturnem programu so sodelovali najmlajši krajani, otroci Vrtca Ponikva in dekliški pevski sestav Cvetke iz sosednje vasi Šentilj. »Podelitev priznanj že nekaj let združujemo s prižigom prve sveče na velikem adventnem vencu pred cerkvijo in blagoslovom adventnega venca. Venec so spletle članice turističnega društva v delavnici,« nam je še zaupala Nada Jelen. Članice Turističnega društva Ponikva pa so poskrbele tudi za praznično pecivo, čaj in »kuhančka«, ki so obogatili druženje po prireditvi. L. K. AVTos—war ¡¡g AvtoservisRona, Robert Vasle s.p. Zgornje Roje 29, 3311 Šempeter E-pošta: robert.vasle1@siol.net Tel.: 041 411 342 Še ena postavitev jaslic, ki je presenetila. EBSI Želimo vam lepe božične praznike in srečno vožnjo v letu 2018. PO DOLINI december 2017 13 O lažnih novicah z Mojco Štruc V Občinski knjižnici Prebold so v tem decembrskem času pripravili predavanje z naslovom Lažne novice: njihov pojav in kako jih prepoznati. O tej aktualni in nadvse pereči tematiki je predavala novinarka Mojca Štruc, poznavalka delovanja medijev v digitalni dobi in sodelavka Zavoda Časoris, ki je namenjen medijskemu opismenjevanju otrok. Kot je povedala Mojca Štruc, ki je v svojem študijskem in poklicnem času spoznavala delovanje časopisov Dnevnik in Delo, radia Val 202 in televizije v uredništvu 24 ur, lokalno pa časopis Naš Čas in Radio Velenje, so po definiciji lažne novice (angl. fake news), v prvi vrsti lažne, pogosto senzaci-onalistične informacije, ki se širijo pod krinko novinarskega poročanja. Videti so kot novice, delujejo kot novice, delijo se kot novice, ampak niso novice - so laži. »Pripravljene so z namenom podrejanja javnosti za dosego lastnih ciljev oziroma interesov, največkrat finančnih ali političnih. Skrb zbujajoč je podatek, da kar 80 odstotkov uporabnikov spleta ne loči med resničnimi in lažnimi novicami. Večinoma smo prepričani, da je novica verodostojna, če vključuje veliko vsebinskih podrobnosti, fotografijo ali če ima naveden vir informacije. Toda to ni nujno dovolj. Danes obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo izključno s pisanjem lažnih novic in imajo način novinarskega dela tako premišljen, da so vsebine, ki jih objavljajo, prepričljive, tudi če so neresnične. Življenje v digitalni dobi prinaša mnoge prednosti. Pa tudi mnoge zanke. Vsakodnevna zasutost z informacijami nas sili v površno spremljanje medijev in povzroča, da poleg prinašalcev kakovostnih in za nas pomembnih informacij kot medije razumemo vse, kar nas informira. Podatki razkrivajo, da kar polovica aktivnih državljanov vse svoje informacije pridobiva na Facebooku. Da bi ohranili lastno zavest, se moramo nujno naučiti ločevati prave novice od lažnih novic,« poudarja Mojca Štruc, univ. dipl. novinarka, ki že dobro leto dni brska, bere, išče in zbira podatke, govori s strokovnjaki: skratka raziskuje in se izobražuje na področju delovanja medijev v digitalni dobi. Kot je povedala Štruceva, ki je 10 let delala tudi pri Škofiji Celje in hkrati ohranjala stik z mediji, je v tempu življenja, ko je hitrost vplivnejša od resnice, težko pričakovati, da bo vsak uporabnik medijev pri vsaki od novic uspešno prepoznal, kaj je resnično in kaj lažno. Zato je še nujneje, da ukrepamo kot družba. V luči uvida, kako mediji vplivajo na naše življenje in medsebojne odnose, se moramo truditi za prevzgojitev medijske pismenosti posameznika. Za zdaj smo pri tem šibki, kar pa pomeni le, da imamo ogromno možnosti za izboljšanje stanja. In kako se lahko naučimo ločevati prave novice od lažnih? »Pri tem so nam v pomoč lahko koraki za prepoznavanje. Pred dnevi je izšel tudi plakat v slovenskem jeziku, ki govori o teh korakih. Najprej je treba preveriti vir, se pravi raziskati spletni portal, preveriti njegovo poslanstvo in poiskati kontaktne podatke odgovornih. Naslednji korak je, da preberemo celo novico. Največkrat se namreč ustavimo le pri naslovu in prvem odstavku, ki sta lahko zavajajoča, zato moramo prebrati celotno besedilo, da bi izvedeli, o čem novica sploh govori. Pomembno je preveriti avtorja, če je to seveda mogoče in če lahko avtorju zaupamo. Če ni podpisan in ga ne poznamo, morda sploh ne obstaja in je to lahko znak, da gre za lažno novico. Preveriti je potrebno tudi datum, saj so lažne novice pogosto opremljene z nerealnimi ali zastarelimi datumi. Razmisliti je potrebno tudi, ali skuša informacija vplivati Gasilci steber zaščite in reševanja Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Prekopa-Sto-pnik-Čeplje, Vransko, Tešo-va in Ločica pri Vranskem so v ponedeljek, 18. decembra, podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2018. S to pogodbo vsako leto urejajo vsebino, obseg in način opravljanja gasilske službe in njeno financiranja. Uvodoma se je župan Franc Sušnik zahvalil gasilcem in poudaril, da so gasilci steber zaščite in reševanja. Zahvalil se je tudi Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo, poveljnik GPO Vransko Vlado Reberšek pa je povzel dejavnosti v letu 2017 in se prav tako vsem zahvalil za deset uspešno izvedenih posredovanj. V imenu Občine Vransko je pogodbo Med podpisom pogodbe (župan Franc Sušnik, predsednik GZ Žalec Edi Kugler ter poveljniki in predsedniki vseh štirih prostovoljnih gasilskih društev) podpisal župan Franc Sušnik, v imenu GZ Žalec pa predsednik Gasilske zveze Žalec Edi Kugler in se ob tem občini, občinskemu poveljstvu in gasilcem štirih prostovoljnih društev v občini zahvalil za dosedanje uspešno sodelovanje in izrazil željo, da Veliko sreče in lepih sanj naj vam prinese božični dan in novo leto naj zaživi radosti polno brez solz in skrbi. Svetniška skupina Slovenske ljudske stranke Občine Žal« na tvoja čustva in ali morda zaradi svojih prepričanj informacijo dojemaš drugače, kot bi jo nekdo drug. Dodaten vir za preverjanje je tudi, da se prepričamo, če o novici poročajo tudi ostali mediji. Obrnemo pa se lahko tudi na strokovnjake in novico preverimo na porta-lih za preverjanje informacij. Med najzanimivejšimi sta Wiki Tribune in Snopes,« je med drugim povedala Mojca Štruc in nato postregla z različnimi primeri lažnih novic, ki so še posebej aktualne od leta 2015 dalje, ko se je začela ameriška predvolilna predsedniška kampanja. D. Naraglav Mojca Štruc v preboldski knjižnici o lažnih novicah bi tudi v letu 2018 tako uspešno sodelovali. S pogodbo, ki so jo podpisali tudi predsedniki vseh štirih prostovoljnih gasilskih društev v občini, Občina Vransko za izvajanje javne gasilske službe v letu 2018 zagotavlja nekaj več kot 53 tisoč evrov. T. T. OBLJUBE IN DARILA Ho, ho, ho, ho... in že smo v veselem decembru. Toliko idej sem imela, kaj vse vam bom napisala za čim lepše slovo od starega leta in še lepši vstop v novo leto, toda zdaj, ko pišem, se mi nobena ideja ne zdi več tako pomembna. Pomembno pa je, da nas bodo obiskali trije dobri možje. No, eden je že opravil svoje poslanstvo. In ti trije dobri možje, ko pridejo in če pridejo, prinesejo tudi darila. Darila pa je potrebno kupiti. Kje pa se kupujejo darila, pa itak vemo. Vidite in tudi zato morajo biti trgovine odprte ob nedeljah in praznikih, pa naj nekaj »dobrih« mož tam v parlamentu še tako nerga čez nedeljski delovni čas. Seveda, leto, v katerega vstopamo, bo volilno leto, zato je zdaj potrebno biti radodaren, sicer ne ravno z darili v pravem pomenu besede, bolj z obljubami. Pa saj so obljube lahko tudi virtualno darilo, tudi sami se včasih poslužimo fraze »Če boš priden, ti obljubim, da boš dobil...«. In tako nas namamijo z besedami in obljubami, kaj vse bomo dobili, seveda pod pogojem, če bomo pridni in poslušni in če bomo tudi mi kaj dali, vsaj svoj glas. Seveda, naš glas je kot darilo in je pomemben za določene posameznike ob določenem času, drugače pa, kakor je videti, naš glas ni slišan. Ni bil slišan na primer, ko smo na dragem referendumu izglasovali odpravo nedeljskega delovnega časa. Vidite, pa smo spet tam, kjer smo bili. Trgovine so še vedno odprte ob nedeljah in praznikih, še več, odprte so tudi ponoči, pa naj bo navaden dan ali črni petek. Pa saj tako mora biti že zaradi dobrih mož. Kako pa naj bi samo trije možje nakupili tam do dva milijona daril samo med tednom?! Pa smo spet v začaranem krogu. Mislim, če nič ne dobiš, nič ne daš, niti glasu. Vidite, in to se pozna tudi na volitvah, saj razumete. Ko sem že pri trgovinah, bom izkoristila to priložnost in pregorelim trgovkam (in seveda tudi trgovcem) zaželela čim manj stresnih trenutkov in miru v novem letu in čim več tolerantnih strank. Sem pa prepričana, da nam bo novo leto vseeno prineslo kar nekaj dobrega. Vsaj tako kaže. Naš največji klinični center je že dobil novega generalnega direktorja, in to takega, ki bo konkretno znal ločiti seme od plevela. To se mi zdi dobro, saj vsi vemo, da samo iz dobrega semena zraste zdrav sadež in če bomo zraven dobili še realne čakalne sezname v zdravstvu, se nam res obetajo, vsaj na tem področju, boljši časi. In kot kaže in kot je praksa pred volitvami, bomo dobili še veliko novih direktorjev, vodstvenih delavcev, delavcev kar tako, če me razumete, saj bo potrebno nekam spraviti vse lojalne osebke, žlahto in druge paradoksalne privilegirance. In tako bo novo leto za nekatere nekakšno prestopno leto. Prestopno pa bo tudi za tiste dobre žene in može, ki bodo dobesedno prestopali iz ene stranke v drugo s pobožno željo, da bodo mogoče le pristali v pravi stranki, stranki, ki jim bo omogočila, da se obdržijo v sedlu paradnega konja. Danes sem želela napisati samo nekaj lepega za slovo od starega leta, pa me je spet zaneslo. Se bom popravila. Drugič. Obljubim. Torej, naj se vam novo leto začne kar najlepše, naj obljube ne ostanejo dolgovi, predvsem pa, naj vas spremljajo sreča, ljubezen in zdravje, zdrav razum in dobra volja. Pa še to, pozabite vse slabo in pomnite samo dobro! Pa srečno! Ola Mar DeSUS) nežinke tiho prekrijejo sledi, a čas naj ne zabriše dragocenih vezi, ki stkali smo jih do soljudi. Želimo vam vesele božične praznike ,in srečno novo leto 2018! ntHBF ■ i' J - Občinski odbor Desus Žalec k Novo leto je čas novih priložnosti: za dobre poteze in trajne zaveze, prave korake In nove junake. Mile besede in svetle poglede, zdrave sledi In dobre ljudi. stranka SMC ssr93 Z*. •-t iJ-'^Ss^^^^P' • V -iT 14 december 2017 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Ob zaključku leta druženja starejših Predsednica KO RK Galicija Dragica Tratnik med svojim nagovorom S srečanja starejših v dvorani PGD Gotovlje Ob zaključku leta v mnogih lokalnih okoljih krajevne skupnosti, KO Rdečega križa in društva po dolini poskrbijo za srečanja starejših krajanov, Ob tej priložnosti jim zaželijo zdravja in lepih trenutkov v prihajajočem letu in jim pripravijo tudi kakšno drobno pozornost. Nekaj takih dogodkov so pripravili že prejšnji mesec, še več pa v zadnjem mesecu leta. Drugo decembrsko soboto so se krajani, ki so prestopili starostni prag 70 let in več, teh je na Ponikvi 128, zbrali v Slomškovem domu na Ponikvi pri Žalcu. Kar nekaj jih je na Ponikvi že dopolnilo 90 let. Dva od njih, Martin Kru-šič in Ivan Jovan, sta se udeležila tokratnega srečanja, med ženskami pa je bila najstarejša udeleženka srečanja 87-letna Marija Jelen. Srečanje so pospremili s prijetnim kulturnim programom v izvedbi Moškega pevskega zbora KD Ponikva in mladega harmonikarja Luke Šeliha. Zbrane starostnike je najprej nagovoril predsednik Sveta KS Ponikva Srečko Le-dnik, nato še podžupan Občine Žalec Robert Čehovin. Vsi udeleženci so prejeli darila, ki so jih zanje pripravili učenci POŠ Ponikva s svojimi učiteljicami. V KS Galicija je 210 prebivalcev, ki so stari 70 in več let. Med njimi je tudi pet krajank, starih 90 in več let, zastavo najstarejše pa nosi Marija Novak, ki bo dopolnila 95 let. Najstarejši udeleženki srečanja v dvorani novega gasilskega doma na Pernovem sta bili 92-letni Ivana Šmarčan in Elizabeta Ledinek, najstarejši udeleženec pa Ladislav Gmaj-ner, ki bo dopolnil 90 le in je hkrati tudi najstarejši moški v KS Galicija. Organizatorji so ob tej priložnosti poskrbeli za prijeten kulturni program, ki so ga pripravili učenci POŠ Trje pod vodstvom mentoric, pevski oktet Društva upokojencev Velika Pirešica - Galicija s pevovodjem Janom Gro-belnikom, domačinka pevka Monika Razgoršek in učenci OŠ Petrovče. Za pravo veselič-no vzdušje po uradnem delu pa so tokrat poskrbeli Veseli Pruhovčani. Na srečanju so zbrane pozdravili in nagovorili predsednica KO RK Galicija Sv. Miklavž med stanovalcipolzelskega doma Na srečanju v Vrbju je Jože Meh poudaril: »V življenju nam marsikdaj prav druženje prežene skrbi in slabo voljo ...« Dragica Tratnik, predsednik Sveta KS Galicija Peter Vipavc in predstavnica Območne organizacije RK Žalec Božena Kosu. V sodelovanju s KS Šempeter in DU Šempeter je tudi letos srečanje v Šempetru pripravil KO Rdečega križa Šempeter. Zbralo se je okrog 140 starejših krajanov. Zbrane je nagovorila Pavla Artnik. V kulturnem programu so nastopili učenke in učenci OŠ Šempeter pod vodstvom Andreje Plut in Leje Napotnik ter etno glasbena skupina DU Šempeter Šempetrski biseri. Zbrane sta pozdravila in nagovorila tudi predsednica Sveta KS Šempeter Zdenka Jan in sekretar Območne organizacije RK Žalec Matjaž Črešnovar. Kot je povedala Artnikova, je v KS Šempeter 477 krajanov, starih nad 70 let. Kar 168 jih je že dopolnilo 80 in več let, 18 krajanov pa je starih 90 in več let. Najstarejša med njimi sta Angela Gluk v 95. letu starosti in Franc Udrih, stari oče košarkarjev Bena in Sama Udriha, ki bo januarja praznoval 94 let. Za še prijetnejše vzdušje in tudi ples je na srečanju poskrbel glasbenik Gašper Jelen. Od 230 krajanov, starih 70 in več let, živečih v KS Goto-vlje, se jih je srečanja v prostorih tamkajšnjega gasilskega doma udeležila dobra polovica. Uvodoma je zapel Moški pevski zbor Gotovlje pod vodstvom Zdenke Markovič, v nadaljevanju so nastopili učenci POŠ Gotovlje, nekaj svojih pesmi pa je recitirala Neli Kač. Zbrane so nagovorili predsednik Sveta KS Gotovlje Bernard Gojzdnik, predsednica KO RK Gotovlje Romana Breznik - Jordan in podpredsednik Območne organizacije RK Žalec Janez Meglič. Kulturnemu programu, ki ga je povezovala Tanja Trobiš, je sledila pogostitev. V dvorani Doma krajanov Vrbje so se ob letošnjem krajevnem prazniku KS Vrbje srečali krajani, stari nad 65 let. Srečanja se je od 120 povabljenih udeležila tretjina starejših krajanov Vrbja. Udeležence srečanja je v imenu KS Vrbje pozdravil predsednik Sveta KS Vrbje Jože Meh. Za veselo razpoloženje sta poskrbela harmonikarja Nik in Vid, Nuška pa je recitirala pesmici. Za srečanje starejših krajanov pa so ob občinskem prazniku poskrbeli tudi na Polzeli. Najprej so v župnijski cerkvi prisluhnili sveti maši, ki jo je daroval župnik Jože Kovačec, Starejši v Šempetru so uživali ob nastopih šolarjev in glasbi skupine Šembis. Predsednik Sveta KS Ponikva Srečko Lednik je izročil darilo 90-letnemu Ivanu Jovanu. Miklavžev semenj z družabnim srečanjem pa so nadaljevali v bližnjem gostišču. Posebno pozornost je namenila članu upokojenskega društva Karlu Gluku, ki bo v tem mesecu dopolnil 101. leto. Gospodu Gluku je ob tej priložnosti voščil tudi polzelski župan Jože Kužnik in pozdravil tudi ostale. Za praznično vzdušje pa je poskrbel harmonikar Gašper Novak. Varovance Doma upokojencev Polzela vsako leto na začetku decembra obišče sv. Miklavž s svojim spremstvom, ki stanovalcem vedno znova pričara pravo praznično vzdušje in jih popelje v čase, ko so bili še sami otroci in so nestrpno pričakovali, kaj jih bo zjutraj čakalo v peharju. Sv. Miklavž pa je polzelske stanovalce tokrat obdaril z nogavicami, da jih ne bo zeblo v noge, in s sladkimi dobrotami. Za darila je tudi letos poskrbela Karitas. D. N., T. T. Na Waldorfski šoli Savinja v Žalcu so na prvo decembrsko soboto pripravili bogat in pester Miklavžev semenj, v okviru katerega so poskrbeli za veselo in prijetno praznično vzdušje. Šola je bila ta dan kot eno veliko mravljišče, v učilnicah in na hodnikih pa so ponujali v pravem prazničnem in tudi pravljičnem vzdušju razne kulinarične dobrote in druge izdelke, od adventnih venčkov do najrazličnejših predmetov in daril. Ob tej priložnosti so pripravili tudi srečelov. Najmlajši so lahko prisluhnili lutkovnima pravljicama Gospa Pehtra in Janček Ježek, prijeten dogodek pa so popestrili z glasbo, s petjem in predstavitvijo šole z obiskom pouka evritmije. V učilnicah so pripravili tematske in ustvarjalne delavnice, dobro pa je bilo poskrbljeno tudi za kulinarično ponudbo in napitke v kavarni Pri Grudnu, ki je delovala v učilnicah 3. in 4. razreda. D. N. Vsaka učilnica je ponujala nekaj drugega. _SaAtirUsAe/.daiitte/A PO DOLINI december 2017 15 Rudarji počastili svojo zavetnico Lovci gostili veteranske družine Rudarji so v paradi odšli v cerkev k sveti maši. V Andražu nad Polzelo so počastili god svete Barbare. Tudi letos so rudarji v naši dolini počastili god svoje za-vetnice sv. Barbare, ki goduje 4. decembra. Na Ponikvi pri Žalcu so prvo decembrsko nedeljo pripravili 13. srečanje rudarjev s sveto mašo, ki se je je udeležilo 41 uniformiranih rudarjev iz domačega kraja in od drugod. Sv. mašo ob tem prazniku pa je v Andražu nad Polzelo daroval tudi škof Stanislav Lipovšek. Rudarji so najprej v paradi odšli k sveti maši z dvorišča Slomškovega doma na Ponikvi v bližnjo župnijsko cerkev sv. Pankracija. Pred oltarjem so prižgali svečko za mir in srečno vrnitev iz jame. Pred obredom svete maše pa je zbrane nagovoril vodja zbora in parade Srečko Lednik in povedal, da živi v njihovi krajevni skupnosti 57 aktivnih rudarjev, ki delajo v Premogovniku Ve- lenje, in okrog 70 upokojenih rudarjev (med katerimi je tudi sam, op. p.), ter spregovoril o njihovi zavetnici sv. Barbari. Sv. Barbari v čast so rudarji že pred leti v farovški kleti postavili kapelico z njenim kipom. Ob njenem godu prinesejo kip v cerkev, nato pa ga vrnejo v kapelico, ki je postavljena v prirejenem rudniškem rovu s podporjem. Sveti maši, ki jo je ob spremljavi orgel bogatilo cerkveno petje mešenega pevskega zbora župnije, ob koncu pa je zaigral harmonikarski orkester Premogovnika Velenje, je sledilo srečanje v dvorani Slomškovega doma. V Andražu tudi škof Godu sv. Barbare so se poklonili tudi v Andražu nad Polzelo. Tamkajšnje društvo upokojen- V lovskem domu LD Vransko na Tešovi so konec novembra na tradicionalnem srečanju zbrale družine, ki so v času osamosvajanja Slovenije skrivoma hranile orožje Teritorialne obrambe, sekretariata za ljudsko obrambo in milice. Druženje vsako leto organizirata Območno združenje ZVVS Spodnje Savinjske doline in žalski odbor Veteranskega društva Sever v sodelovanju z občino gostiteljico. Letos je bila gostiteljica srečanja Občina Vransko, ki je skupaj z Lovsko družino Vransko in OŠ Vransko poskrbela za prijeten kulturni in družabni program. Srečanja so se poleg veteranskih družin in obeh veteranskih organizacij udeležili tudi župan Občine Braslovče Bra-nimir Strojanšek, podžupan Občine Tabor Ludvik Miklavc, novi podžupan Občine Polze- Letos je bila gostiteljica srečanja družin Občina Vransko. la Marjan Močnik in nekdanji komandir žalske postaje milice Stanislav Veniger. Udeležence srečanja je najprej nagovoril vranski župan Franc Sušnik, v nadaljevanju pa so zbranim spregovorili predsednik OO ZVVS Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer, predsednik žalskega odbora veteranskega združenja Sever Rado Gašperič in predsednik LD Vransko Florjan Rojnik. Vsi so poudarili pomembnost tistega časa, hrabrost družin, ki so skrivale orožje, in pomen tovrstnih srečanj, ki ohranjajo trdno vez med družinami in veteranskima združenjema. D. Naraglav Savinjski čebelarji pri maši v Gotovljah cev inposeben odbor za praznovanje godu sv. Barbare sta prvo decembrsko soboto pripravila praznovanje v čast te svetnice. Rudarji so se v svečanih uniformah zbrali pred cerkvijo, kjer je celjski škof msrg. dr. Stanislav Lipovšek v spremstvu domačega župnika Jožeta Kovačca blagoslovil kip svete Barbare, rudniške svetilke in prapore, nato pa so se v spremstvu Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje odpravili v župnijsko cerkev sv. Andreja. Škof Lipovšek, ki je daroval sveto mašo, pa je v pridigi poudaril zaupanje rudarjev v svojo zavetnico in pomen rudarskega poklica. D. N., T. T. Spodnjesavinjski čebelarji so se drugo adventno nedeljo v župnijski cerkvi sv. Jurija v Gotovljah udeležili tradicionalne Ambroževe maše, ki jo čebelarji vsako leto organizirajo v eni od cerkva Spodnje Savinjske doline. Na ta način se poklonijo svojemu zavetniku sv. Ambrožu, ki goduje 7. decembra. Letos je za mašno slovesnost poskrbelo Čebelarsko društvo Gotovlje, ki ga vodi predsednik Franc Hrastovec. Svete maše so se udeležili čebelarji in somišljeniki vseh osmih čebelarskih društev, ki delujejo v okviru Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline, in domači žu-pljani. Dogodek, ki je hkrati tudi zaključek čebelarske sezone, so obogatili čebelarski prapori čebelarskih družin iz Griž, Šempetra, Braslovč, Tabora, s Polzele in z Vranskega ter prapor Zveze čebelarskih družin Spodnje Savinjske doline. Sveto mašo je daroval domači župnik Branko Zemljak, Ambroževe svete maše so se udeležili tudi praporščaki s prapori, ob tej priložnosti pa so v cerkvi postavili manjši čebelnjak. zbrane čebelarje pa je nagovoril Boštjan Pohole iz Galicije, ki je član ČD Gotovlje. Na kratko je orisal zgodovino in delovanje njihove čebelarske družine, ob koncu pa je namenil nekaj besed bližnji potrditvi Organizacije združenih narodov, da 20. maj postane svetovni dan čebel. Predlog Čebelarske zveze Slovenije je na omenjeni organizaciji prejel polno podporo, zdaj čakajo le še na uradno potrditev na Generalni skupščini OZN v New Yorku. Gre za rojstni dan začetnika modernega čebelarstva Antona Janše (1734-1773). Po končani slovesnosti v cerkvi so se udeleženci zadržali na prijetnem druženju ob stojnicah pred cerkvijo, kjer so se lahko razvajali ob raznih medenih dobrotah, ki so jih pripravili člani domačega čebelarskega društva in tamkajšnje gospodinje. D. N. Urica ljudskih melodij DAVIDOV HRAM Zakladnica vsega dobrega www.davidovhram.si SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Vsem strankam se zahvaljujem za dosedanje zaupanje in jim želim mirne in prijazne praznike ter uspešno leto 2018! Vaški godci iz Andraža in KD Andraž so drugo adven-tno nedeljo v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo pripravili devetnajsto prireditev z naslovom Urica ljudskih melodij in napevov. V dveh urah ljudskih melodij se je predstavilo trinajst pevskih in glasbenih sestavov s Celjskega, Koroškega in iz drugih slovenskih krajev, kjer gojijo ljudsko pesem. Na prireditvi so nastopili tudi učenci POŠ Andraž nad Polzelo s harmonikarjem Žanom Zabukov-nikom. Številni obiskovalci so z burnimi aplavzi nagradili Nastop Vaških godcev iz Andraža pevske sestave. Ob koncu sta se izvajalcem prireditve in poslušalcem v dvorani zahvalila župan Občine Polzela Jože Kužnik in vodja Vaških godcev iz Andraža Milan Zabu- kovnik, prireditev pa je vodila Nina Pižorn. T. T. 16 december 2017 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Prižig prazničnih luči in miklavževanja V Žalcu se je Miklavža razveselilo na stotine otrok. Miklavž na Vranskem je obdaril tudi manj pridne otroke. Miklavž je s svojim spremstvom obiskal tudi otroke v Šempetru. m Na Polzeli so otroci letos željno pričakovali s. Miklavža. Pred zadnjim prazničnim vikendom, ko bo naše domove že obiskal Božiček, se spomnimo na prvega decembrskega dobrega moža Miklavža, ki je tako rekoč odprl praznični december tudi v naši dolini. Skupaj z njim in spremstvom parkljev smo nekaj njegovih postankov po dolini obiskali tudi mi. V Žalcu so skupaj s prihodom Miklavža prižgali praznične luči, povsod po dolini pa je Miklavž obdaril otroke. Na prireditvenem prostoru na Šlandrovem trgu v Žalcu se je v torek, 5. decembra, zbralo več sto otrok s starši. S prižigom prazničnih luči in prihodom Miklavža so tudi uradno začeli s prazničnim decembrskim dogajanjem pod naslovom Praznični december v Žalcu. Prireditve pa se bodo vrstile vse do 31. decembra. Pred prihodom Miklavža in njegovega spremstva je župan Janko Kos prižgal praznične luči. Pri tej prijetni in slovesni nalogi sta se mu pridružila predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar in predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant, na oder pa je župan povabil tudi nekaj najmlajših Žalčanov. Miklavž je tudi letos s svojim spremstvom prišel iz TKD Levec in otrokom razdelil darila. Tradicionalni dogodek so z glasbenim programom popestrili Irena Vrčkovnik s svojimi učenci in ansambel Happy band, k prazničnemu vzdušju pa so prispevali tudi ponudniki različnih izdelkov na stojnicah in gostinci. Sv. Miklavž je na povabilo članov KUD Grifon in KS Šempeter obiskal tudi Šempeter. V prazničnem vzdušju so ga pričakali na dvorišču pred zgradbo KS Šempeter, kjer so se lahko obiskovalci ogreli s kuhanim vi- Miklavž je tudi v Preboldu obdaril pridne otroke. «j * iS« Ji ~rnm ,4 foto: Luka Rojnik Miklavž v Braslovčah je otroke obdaril s praskanko, kompletom za setev božičnega žita, s prazničnimi okraski, čokolado in jogurtom namesto bonbonov. Sveti Miklavž s svojim spremstvom se je v Petrovče letos pripeljal s kočijo. Žalec je od 5. decembra v sijaju prazničnih luči in živžava, ki ga narekuje pestro praznično dogajanje. nom, otroke pa so organizatorji prijetnega dogodka pogostili s čajem in sladkimi dobrotami. Miklavž je otrokom ob pomoči angelov razdelil darila, iz svoje zlate knjige pa jim je prebral nekaj lepih misli in življenjskih naukov. Prijetnega vzdušja niso uspeli pokvariti niti grozni par-keljni. V Petrovče se je sveti Miklavž v spremstvu angelov letos pripeljal s kočijo. Svojo pot je začel v Levcu, se ustavil v Dre-šinji vasi, nadaljeval pot proti Dobriši vasi in nato prispel v petrovško baziliko Matere božje. V cerkvi je obdaroval več kot sto otrok in starše spodbujal, naj bodo zgled dobrote in ljubezni, saj je sv. Miklavž predvsem dobrotnik. Prepevanje otroškega zbora, cingljanje zvončkov in glasni kriki otrok, ki so prihajali iz braslovške cerkve, so tudi letos na svoji poti ustavili Miklavža s spremstvom v Braslovčah. Miklavž je razdelil darila kar 270 otrokom. V darilno vrečko je dal tokrat praskanko, komplet za setev božičnega žita, praznič- ne okraske in čokolado, namesto bonbonov pa se je odločil za zdrav jogurt iz naše doline. Kot vsako leto so mu pri pripravi daril pomagali sodelavci Župnijske Karitas. Miklavža so otroci s pridnostjo in z glasno molitvijo tako navdušili, da jih bo prihodnje leto obiskal brez parkeljnov ali pa bo s sabo vzel samo tiste bolj mirne, tako kot letos. V cerkvi sv. Pavla v Preboldu se je na Miklavžev večer zbralo okrog 300 otrok s svojimi starši, z babicami in dedki. Zbrane je nagovoril župnik Damjan Ra-tajc, otroke pa je v spremstvu angelčkov in parkeljnov obdaril sveti Miklavž. Prijeten dogodek so organizirali člani KD Anton Schwab Prebold, obdaritev pa so finančno podprli Občina Prebold, župnijska Karitas, Župnija sv. Pavel in starši otrok. Polzelska župnijska Karitas je skupaj s sodelavci na predvečer godu sv. Miklavža v župnijsko cerkev sv. Marjete na Polzeli povabila 350 otrok, v Andražu nad Polzelo pa v cerkev sv. Andreja 40 otrok. Na Polzeli so najprej prisluhnili Otroškemu cerkvenemu pevskemu zboru Cekinčki, nato pa je zbrane nagovoril domači župnik Jože Kovačec, ki je pri tem mlade spodbudil k pridnosti, ubogljivosti, prijaznosti, spoštovanju in dobroti, na lastnosti, ki so krasile tudi sv. Miklavža. Mladinska veroučna skupina pod mentorstvom Andreje Lesjak je uprizorila igrico Pričakovanje Miklavža, Miklavž pa je nato otrokom razdelil darila. Sveti Miklavž se je v spremstvu angelov in parkeljnov ustavil tudi v farni cerkvi na Vranskem ter pozdravil in obdaril pridne in tudi malo manj pridne otroke. Od njih je prejel veliko pisem in lepih risbic, ki jih je z veseljem pregledal in prebral. Otroci so ga priklicali s pesmico, sveti Miklavž pa jih je na to nagovoril in obdaril. Po prijetnem druženju in klepetu so veseli odhiteli domov z željo, da se prihodnje leto zopet srečajo. V Taboru vsako leto prihod Miklavža popestrijo z gledališko predstavo za otroke. Letos je v ta namen gledališka skupina Teloh pod režiserskim vodstvom Tanje Kastelic pripravila predstavo Miklavž in kuharski mojster Rozi. Ob koncu predstave je v dvorano prišel Miklavž s svojim spremstvom in obdaril otroke. Miklavževanje je v sodelovanju z Občino Tabor organiziralo Društvo žena in deklet Tabor, ki je poskrbelo tudi za sladke in okusne dobrote. T. Tavčar Medicina dela Krumpak d.o.o. OD JANUARJA NA NOVI LOKACIJI! Na Celjski cesti 8 v Žalcu, nad trgovino Spar v Žalcu, nasproti Olimpusa (selitev iz stare lokacije v Zdravstvenem domu Žalec) Izvajalka zdravstvenih storitev: Darja Krumpak, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa Opravljamo: predhodne preventivne zdravstvene preglede pred nastopom dela, obdobne in druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede delavcev, zdravstvene preglede za voznike motornih vozil vseh kategorij, zdravstvene preglede za posest in nošenje orožja, preventivne zdravstvene preglede športnikov in rekreativcev, preglede pred začetkom šolanja na srednjih šolah in fakultetah, managerske preglede, preglede gasilcev (nosilci dihalnih aparatov), obremenitvena testiranja. _SaAtiriisAe/.daiitte/S NAPOVEDNIK OBČINA ŽALEC Torek, 2. januar, ob 9. uri 20. novoletni pohod; savinjski most-Hom-Brnica; zbirno mesto pri savinjskem mostu v Kasazah. Vsak delovni dan v mesecu od 14. do 17. ure učna pomoč; Hiša Sadeži družbe Žalec. Četrtek, 4. januar, ob 16. uri Humor je resna stvar, srečanje knjižnično bralnega kluba v sodelovanju z UPI - ljudsko univerzo Žalec; Medobčinska knjižnica Žalec. Sobota, 6. januar, ob 6. uri Trstenjakov pohod; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Vsako soboto v mesecu od 8. do 12. ure Podeželska tržnica Žalec. Sobota, 6. januar, od 8. do 12. ure kmečka tržnica pod stoletnimi lipami v Gotovljah; TOD ''Lipa'' Gotovlje. Sobota, 6. januar, ob 20. uri Dekliščina, komedija; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora. Ponedeljek, 8. januar, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; v prostorih OŠ Petrovče. Ponedeljek, 8. januar, ob 18. uri Po pravljici diši, pravljična ura; Krajevna knjižnica Liboje. Vsak torek v mesecu ob 9. uri telovadba tai chi; Hiša Sadeži družbe Žalec. Vsak torek v mesecu ob 17. uri sproščanje s plesom; Hiša Sadeži družbe Žalec. Torek, 9. januar, ob 18. uri predstavitev knjige Očetove pesmi avtorja Branka Zupanca; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Vsako sredo v mesecu ob 8.30 telovadba Okrepimo hrbtenico; Hiša Sadeži družbe Žalec. Sreda, 10. januar, ob 18.30 4. javna produkcija; Glasbena šola Risto Savin Žalec. Vsak četrtek v mesecu ob 9. uri vaje za hrbtenico in jogijske asane; Hiša Sadeži družbe Žalec. Petek, 12. januar, ob 19.30 novoletni koncert Godbe Liboje; Dom II. slovenskega tabora. Sobota, 13. januar, ob 7. uri po poteh pohorskega bataljona na Osankarico; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Sobota, 13. januar, ob 7. uri KK6: Rifnik-Resevna; odhod izpred pisarne PD Žalec; PD Žalec. Sobota, 13. januar, ob 19. uri Hotel ali punčka iz omare, komedija; KUD Šempeter pri Novi Gorici; Dom krajanov Vrbje. Nedelja, 14. januar, od 17. uri Banda citrarska in Klemen Torkar; koncert za citrarski abonma in izven; avla Doma II. slovenskega tabora. Ponedeljek, 15. januar, ob 17.30 365 dni 365 nasmehov; odprtje razstave ob zaključku projekta; razstava bo odprta v času predstav do 19. 1.; avla Doma II. slovenska tabora. Ponedeljek, 15. januar, ob 19.30 Boksarsko srce, Valič teater; za ponedeljkov gledališki abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora. Torek, 16. januar, ob 19.30 Boksarsko srce, Valič teater; za torkov gledališki abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora. Sreda, 18. januar, ob 18. uri Utrip domoznanstva: predstavitev znanstvene revije Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Četrtek, 18. januar, ob 7. uri Primorska; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Četrtek, 18. januar, ob 18. uri predstavitev knjige Ravnovesje na visokih 5-kah avtorice Slavice Biderman; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Petek, 19. januar, ob 20. uri Beraška opera, glasbena komedija; za potujoči abonma in izven; SNG Nova Gorica; odhod iz Žalca ob 17. uri. Sobota, 20. januar, ob 10. uri voden ogled po razstavi »Rubens - moč preobrazbe« na Dunaju; odhod avtobusa ob 6. uri s parkirišča za Domom II. slovenskega tabora. Sobota, 20. januar, ob 18. uri Zimska plesna produkcija; Plesni klub Moove; predstava za izven; Dom II. slovenskega tabora. Torek, 23. januar, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Ponikva. Torek, 23. januar, ob 18. uri Divja Aljaska, potopisno predavanje Barbare Popit; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Sreda, 24. januar, MOJ KINO: 15.30 Vampirček, sinhronizirano, 17.00 Bikec Ferdinand, sinhronizirano, 19.00 Največji šovmen, 21.00 Potnik; Dom II. slovenskega tabora. Četrtek, 25. januar, ob 18. uri (do 17. 2.) odprtje razstave likovnih del Alje Krofl in Konrada Topolovca na temo LINIJA; Savinov likovni salon Žalec. Petek, 26. januar, ob 10. uri BUMfest 12, mednarodni festival tolkalnih skupin; matineja za šole: MAS Percussion - Španija; Dom II. slovenskega tabora. Petek, 26. januar, ob 18. uri BUMfest 12, mednarodni festival tolkalnih skupin; koncert: Radford Ensemble -ZDA, Anika Nilles - Nemčija, Richard Filz - Avstrija; Dom II. slovenskega tabora. Sobota, 27. januar, ob 18. uri BUMfest 12, mednarodni festival tolkalnih skupin; koncert: MAS Percussion - Španija, Anika Nilles - Nemčija, Richard Filz -Avstrija, Sutt - Poljska; Dom II. slovenskega tabora. Torek, 30. januar, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Sreda, 31. januar, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Griže. Sreda, 31. januar, ob 18. uri glasbena pravljica Zgodba na pihala; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec. OBČINA BRASLOVČE Ponedeljek, 1. januar, ob 19. uri tradicionalni novoletni ples; Dom kulture Braslovče; ZIKŠT 3 jezera Braslovče. Torek, 2. januar, 29. novoletni pohod na Mrzlico; odhod s trga Braslovče; PD Dobrovlje Braslovče. Nedelja, 7. januar, pohod do Doma pod Reško planino; odhod s parkirišča OŠ Braslovče; PD Dobrovlje Braslovče. Torek, 9. januar, ob 18. uri potopisno predavanje Barbare Vošnjak o Antarktiki; Občinska knjižnica Braslovče. Sobota, 20. januar, Zdravju naproti na Goro Oljko; odhod s parkirišča OŠ Braslovče; PD Dobrovlje Braslovče. Torek, 30. januar, ob 18. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Braslovče. OBČINA PREBOLD Ponedeljek, 1. januar, pohod na Mrzlico; ŠD Marija Reka. Sobota, 6. januar, od 8. ure dalje kmečka tržnica; Režajeva domačija in dvorišče muzejske zbirke; Občina Prebold in TD Prebold. Torek, 9. januar, ob 18.30 predavanje Nejke Golič o družbenih omrežjih; Občinska knjižnica Prebold. Sobota, 13. januar, pohod na Osankarico; PD Prebold. Sobota, 13. januar, od 8. ure dalje kmečka tržnica; Režajeva domačija in dvorišče muzejske zbirke; Občina Prebold in TD Prebold. Sobota, 13. januar, ob 18. uri 9. koncert z namenom -pomagajmo Tinkari Polanc; dvorana Aninega doma; KD Antona Schwaba. Nedelja, 14. januar, 41. zimski pohod v Marijo Reko; PD Prebold. Nedelja, 14. januar, ob 16. uri Kadar miši ni doma; gledališka predstava za odrasle; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold. Torek, 16. januar, ob 18.30 potopisno predavanje Danijela Žagarja in Dejana Kuserbanja o odpravi na najvišji vrh J. Amerike; Občinska knjižnica Prebold. Torek, 16. januar, od 19. do 20. ure meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori KO RK Prebold. Petek, 19. januar, ob 17. uri Gledališče od A do Ž; otroški abonma; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold. Sobota, 20. januar, od 8. ure dalje kmečka tržnica; Režajeva domačija in dvorišče muzejske zbirke; Občina Prebold in TD Prebold. december 2017 Sobota, 20. januar, pohod Zdravju naproti na Goro Oljko; PD Prebold. Sobota, 20. januar, ob 18. uri koncert Nocoj pa bo en lep večer; Društvo ljudskih pevcev Prijatelji 6 še. Četrtek, 25. januar, ob 17. uri Le kje si, mami? otroška gledališka predstava v izvedbi gledališke skupine Gimnazije Lava; Občinska knjižnica Prebold. Torek, 30. januar, ob 18. uri Prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold. V knjižnici nova aplikacija V Medobčinski splošni knjižnici Žalec bodo januarja 2018 prešli na nov sistem izposoje gradiva v aplikaciji COBISS 3, zato prosijo za strpnost in razumevanje, če se jim bo kdaj in kje zataknilo. COBISS 3 je ime za tretjo generacijo programske opreme, ki vsebuje devet segmentov: katalogizacijo, nabavo, serijske publikacije, elektronske vire, zalogo, izposojo, medknjižnično izposojo, izpise in upravljanje aplikacij. »Sprva smo vse knjižnice delale v COBISS 2, ki je temeljil na terminalskem delu. Z razvojem tehnologije je IZUM razvil COBISS 3, ki temelji na okolju Windows. S tem, ko so razvili COBISS 3, ukinjajo vzdrževanje COBISS 2, zato moramo knjižnice postopoma prehajati na različne segmente v COBISS 3. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo v tem trenutku v postopku prehajanja na segment izposoja, ostale že uporabljamo. Izposoja je vezana neposredno na uporabnike, zato se kljub vsem pripravam in izobraževanjem lahko zgodi kakšen zatik,« je pojasnila direktorica MSK Žalec Jolanda Železnik. L. K. PETEK / 29.12. /18.00 / ŠLANDROV TRG Z ISAACOM PALMO V PRAZNIČNO NOVO LETO t «i Žalec OBJEMU ZELENEGA Z WWW.ZKST-ZALEC.SI VSTOP PROST! Da bi z upanjem in zaupanjem stopali v vsak nov dan in bi bili tudi mi del tega zaupanja. Srečno in ustvarjalno 2018. Kolektiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec 18 december 2017 KULTURA _SoAtlnis&e/. datine/S Razglednice Fotosfere iz Slovenije Zvezdni prah muzikalov Nekaj razglednic z neobičajnimi motivi Na prvi decembrski dan so v razstavno-prireditvenem prostoru KUD Svoboda Griže odprli razstavo članov fotografske skupine Fotosfera, katere član je tudi Žiga Grič-nik iz Griž, soustanovitelj in od leta 2013 tudi predsednik najuspešnejšega slovenskega fotografskega društva Društva fotografov Svit Celje. Tokratni dogodek je bil res nekaj posebnega, saj so bili avtorji del prireditve v svojem kotičku, kjer so sedeli za mizo in uživali ob pijači in hrani. Od občinstva jih je ločeval trak z napisom STOP POLICIJA, a le do takrat, ko je udeležence nagovoril Žiga Gričnik, ki je povedal, da se lahko obiskovalci po mili volji dotikajo razstavljenih fotografij, jih odlepijo, celo raztrgajo ali odnesejo domov. V nadaljevanju je predstavil razstavo in ob tem povedal, da fotografije niso opremljene s podatki o avtorju, ampak svoja dela predstavljajo pod skupnim imenom Fotosfera. Pod tem imenom so se prejšnji mesec predstavili tudi na skupinski razstavi z naslovom Fotografija u regionu v galeriji Artgent v Beogradu. Tokratna razstava Razglednice iz Slovenije odraža kritičen odnos avtorjev do trenutnega stanja v državi. Pestrost motivov lahko uvrstimo v dve širši skupini. Prva skupina obravnava motive, za katere bi si člani skupine želeli, da se ohranijo za naše zanamce, saj imajo pomembno vlogo pri identifikaciji slovenskega Avtorji razstave so poskrbeli za neobičajno sceno ob tem fotografskem dogodku. naroda. Ti motivi prikazujejo dejanja državljanov in odnose med njimi, na katere vse preveč pozabljamo, jih namenoma zatiramo ali pa se jih celo sramujemo. Druga skupina fotografij pa na surov in neposreden način prikazuje motive, ki pri gledalcu vzbujajo grozo, skrb, žalost, jezo in pri marsikom tudi užaljenost. Anuša Petr je o razstavi povedala, da je to zbirka slovenskih scen, ki so nam po eni strani vsem znane in domače, po drugi pa preko izpostavitve v javnem prostoru dosegajo odzive presenečenja in smeha. Fotografi Andrej Potrč, Vid Jakop, Miro Nunič, Jaka Teršek in Žiga Gričnik se pod imenom Fotosfera skupaj predstavljajo od leta 2015. Kot posamezniki so pripravljali samostojne fotografske razstave in razstavljali na različnih skupinskih fotografskih razstavah, prav tako so sodelovali pri različnih fotografskih projektih. Konec leta 2016 so svoje znanje izpopol- Regionalna kulturna naveza Triangel že od leta 2010 povezuje tri velike organizatorje iz Velenja, Žalca in Celja, ki s skupnimi produkcijami in promocijsko platformo utrjujejo kulturno-umetniški status Savinjske in Šaleške doline. Letošnji praznični projekt je bil obenem tudi predstavitev bogate glasbeno-gledališke dejavnosti, ki je skupna tako Festivalu Velenje kot tudi Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec ter Hiši kulture Celje. Na dveh koncertih v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu in Domu kulture Velenje ob spremljavi zasedbe Triangel, ki jo vodi celjski dirigent in umetniški direktor Hiše kulture Celje Simon Dvoršak (instrumentalna spremljava: Luka Vinko (bas), Žiga Vešligaj (sopran in alt saksofon), Simon Dvoršak (klavir), Leon Firšt (klaviature), Gregor Horvat (tolkala)), so nastopili odlični mladi solisti Manca Dremel, Larisa Kom-pan, Klemen Orter, Saša Šižgo-rič, Tanja Ravljen, Boštjan Korošec in Luka Markus Štajer. Na programu so bili znani songi iz muzikalov Lepotica in zver, Čarovnik iz Oza in Aladin. Večer je v duhu prazničnega časa povezoval Luka Marcen. Vsi trije muzikali so v preteklih desetih letih uspešno S prireditve v Žalcu gostovali po slovenskih in tujih odrih, ob tem pa tudi številne produkcije operet, ki so nepogrešljivo povezane z delovanjem žalskega zavoda že desetletja, in seveda zadnja velika uspešnica - muzikal Veronika Deseniška, ki jo koprodukcij-sko podpira tudi Hiša kulture Celje. Gre za edinstveno glasbe-no-gledališko dejavnost, ki se je tako iz Ljubljane in Maribora preselila tudi v regije in povezuje lokalne umetniške potenciale. Lepotica in zver je kot dijaška produkcija pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka nastala v Celju in v letih 2007 in 2008 doživela več kot 20 ponovitev v Celju, Velenju, Žalcu, Ljubljani in Bruslju. Čarovnik iz Oza je nastal v Ve- lenju leta 2010, več kot 70 izvajalcev pa je uspešno razprodalo kar 17 ponovitev, s tolikimi pa se lahko pohvali tudi Aladin, ki je bil v produkciji Festivala Velenje in ob podpori Triangla premi erno izveden leta 2012. Velenjska muzikala je vodil dirigent Miran Šumečnik, nastala pa sta v sklopu projekta Evropska prestolnica kulture 2012. Zvezdni prah muzikalov tako z zanimivim retrospektivnim pristopom ponovno združuje številne ustvarjalce, ki so v preteklih letih sodelovali pri glasbeno-gledaliških uprizoritvah na treh velikih regijskih odrih, z njim pa organizatorji napovedujejo tudi ustvarjalno in zanimivo leto 2018. T. Tavčar njevali pri svetovno znanem fotografu Klavdiju Slubanu. Svoja dela so v epilogu izobraževanja še s preostalimi udeleženci izobraževanja predstavili na skupinski razstavi Iz okvirja v Umetniški galeriji Maribor Studio v Mariboru med letošnjim poletjem. Razstavo z naslovom Razglednice iz Slovenije so na ogled prvič postavili 8. julija v Layer-jevi hiši v Kranju. Razstavljenih je bilo 250 fotografij, ki so bile natisnjene v formatu razglednic 10 x 15 cm. Posebnost te razstave predstavljajo posebej izdelane razglednice, na katere so avtorji reproducirali celotno razstavo in so dopolnjevale razstavljene fotografije v galeriji. Obiskovalci so lahko te razglednice odnesli domov ali jih poslali svojim prijateljem in znancem, s čimer so želeli ne le razstavo, temveč tudi fotografijo približati širši množici. V ta namen je bil tudi v Grižah postavljen poštni nabiralnik. Prireditev je povezoval David Sopotnik, za prijetno glasbeno vzdušje pa je poskrbel domači sestav Ubrane strune. Avtorje in ostale udeležence odprtja razstave je pozdravila in nagovorila predsednica KUD Svoboda Griže Lilijana Jančič in ob tem izrazila veselje, da je njihov razstavno--prireditveni prostor doživel tudi postavitev te nenavadne, a nadvse zanimive razstave, ki ima pomembno sporočilno vrednost. D. Naraglav Revija cerkvenih zborov Nastop zborov pod vodstvom Anite Žolnir Na prvo adventno nedeljo, 3. decembra, je v Župniji Galicija potekala revija cerkvenih pevskih zborov iz župnij žalske dekanije. Vsako leto se namreč na prvo adventno nedeljo zberejo cerkveni zbori žalske dekanije, da drug drugemu polepšajo nedeljsko popoldne in da predstavijo pesmi, ki jih prepevajo v domači fari. Nastopilo je devet cerkvenih zborov, in sicer po en zbor iz Galicije, Gotovelj, Petrovč in Žalca ter dva zbora s Polzele in trije iz Šempetra. Vsak zbor je zapel dve pesmi po svoji izbiri. Ob koncu revije je zbranim spregovoril škof dr. Stanislav Lipovšek, se pevcem, zborovodjem in organistom zahvalil za njihovo sodelovanje in poudaril, da so pevci najstarejši sodelavci duhovnika pri maši. V nadaljevanju so združeni zbori zapeli dve pesmi pod vodstvom zborovodkinje Anite Žolnir, po reviji pa so se pevci zadržali v cerkvi ob ko- zarčku in kosu kruha. Naj sveta Cecilija, zavetnica cerkvenega petja, pomaga našim zborom, da bodo še dolgo prepevali pri bogoslužju. T. T. Posebna bralna značka Skupinica osmih varovancev Sožitja, medobčinskega društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, bo od novembra 2017 do junija 2018 v sodelovanju z žalsko knjižnico opravila posebno bralno značko, namenjeno njim. Na vsakem srečanju bodo spoznali eno avtorsko in eno ljudsko zgodbo ali pesem. Novembra so fantje in dekleta, doma iz Žalca in okolice, poslušali zgodbo o snežaku, ki želi sredi zime najti rože, in ljudsko pravljico Siromakovo zlato. Že med pripovedovanjem so se na zgodbo spontano odzivali, ko so zaznali, da se bliža preobrat, zvijača, smešna ali žalostna situacija. Njihovi odzivi so bili iskreni, razgaljeni in prav zato dragoceni. V knjižnici so počaščeni, da smejo biti del njihovega bralnega opismenjevanja. T. T. Sonca od nas do vas ter prek vseh poti vam kolektiv Medobčinske splošne knjižnice Žalec želi. _SaAurUs&e/.daiitte/A KULTURA december 2017 19 Jubilejni koncert ob 60-letnici glasbene šole Boštjan Romih v pogovoru z nekdanjimi učenkami glasbene šole, Manico Janežič Ambrožič, Ljerko Bizilj, Alenko Bratušek in Z zlatimi lističi je bila na koncu posuta družba nastopajočih nekdanjih učencev, ki so se posebej za to priložnost zbrali in Urško Žolnir. nastopili v različnih sestavih. Zbrane je nagovoril mag. Gorazd Slavnostni govornik župan Janko Kos je posebej čestital ravnatelju mag. Gorazdu Simpatična nova maskota Savinko bo poslej stalna spremljevalka prireditev. Kozmus. Kozmusu. V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je v četrtek, 7. decembra, potekal slavnostni koncert Glasbene šole Risto Savin Žalec, posvečen 60-letnici šole. Množica gledalcev je bila navdušena nad odličnim prepletom scene in podobe dogodka ter glasbene vsebine, ki ga je dopolnjevala. Obiskovalce sta ob prihodu v avlo kulturnega doma pozdravila glasba članov na-rodno-zabavnega ansambla glasbene šole in nova maskota »Savinko«, ki jo bodo po besedah ravnatelja mag. Gorazda Kozmusa lahko občani odslej redno videvali na prireditvah in srečevali na ulicah. Ob vhodu v dvorano in v njej so učenke baleta obiskovalcem delile zastavice z novim logotipom šole, ki predstavlja odprtost in vedrost glasbene šole. Koncert je odprl godalni orkester nekdanjih učencev šole, ki ga je vodil Andraž Slakan. Voditelj koncerta Boštjan Ro- mih, prav tako nekdanji učenec glasbene šole, je na oder povabil ravnatelja šole mag. Gorazda Kozmusa, ki je nagovoril zbrane, slavnostni govornik prireditve pa je bil župan Občine Žalec Janko Kos. Zelo zanimiv je bil pogovorni del koncerta. Voditelj Boštjan Romih je namreč na oder povabil posebne gostje koncerta, nekdanje učenke glasbene šole, ki so s svojim delom postale znane širši slo- venski javnosti, in sicer Manico Janežič Ambrožič, Ljerko Bizilj, Alenko Bratušek in Urško Žol-nir, ki je v imenu vseh pokazala, da še vedno zna zaigrati na klavir. V nadaljevanju so nastopili različni glasbeni sestavi nekdanjih učencev glasbene šole: harmonikarski orkester, ki ga je za nastop pripravila Nataliia Ermakova, kitarski orkester, ki ga je za nastop pripravila Marija Alatič, in pihalni orkester, ki ga je za nastop pripravil Januš Rasiewicz. Ravnatelj mag. Go-razd Kozmus je ob tem dejal, da je bila ideja o nastopu izključno nekdanjih učencev zelo drzna in logistično zahtevna, unikatna v slovenskem prostoru, saj tega na tak način ni izvedel še nihče. Vendar je lepo uspela. Na koncertu se je ravnatelj s podelitvijo spominskih odličij glasbene šole zahvalil vsem, ki so s svojim prostovoljnim de- lom in pomočjo kakorkoli pripomogli k promociji glasbene šole. Ob tej priložnosti so predstavili tudi knjigo, ki je izšla ob 60-letnici šole in je plod dveletnega dela in zbiranja podatkov. Kot zadnji so na koncertu pod mentorskim vodstvom Biljane Ann Novak in ob klavirski spremljavi Željke Kolenc nastopili člani pevskega zbora glasbene šole, ki ga je na oder pripeljala nova maskota šole Savinko. Oder so ob zaključku zasuli zlati lističi, kot se za zlati jubilej in svečanost koncerta spodobi, na odru pa so se zbrali tudi vsi nastopajoči. V avli kulturnega doma je mag. Go-razd Kozmus z župani Spodnje Savinjske doline (na prireditvi so bili prav vsi) razrezal torto, kot se spodobi za rojstni dan, glasbena šola pa je tako stopila na pot proti svoji 70-letnici. T. Tavčar Ščuke pa ni za 40 let Amatersko gledališče Vrba iz KD Vrbje je to jesen v dobrih dveh mesecih na oder postavilo novo gledališko igro - komedijo avtorja Toneta Partljiča Ščuke pa ni. To igro so sicer vrbenski gle-dališčniki igrali na začetku svojega gledališkega delovanja pred 40 leti, takrat pod režiserskim vodstvom Štefana Žvižeja, tokrat pa pod taktirko mladega režiserja in scenarista Jerneja Kobala, sina znanega igralca Borisa Kobala. Predstavo so premierno uprizorili v petek, 8. decembra, v dvorani Doma krajanov Vrbje, ki je ta večer doživela še eno izjemno gledališko igro v dolgi 40-letni zgodovini gledališke ustvarjalnosti v tamkajšnji krajevni skupnosti. Dvorana je bila tudi tokrat povsem polna in občinstvo na čelu z županom Jankom Kosom je uživalo v sodobni GODBA LIBOJE vam vošči vesele praznike in srečno 2018! Hkrati pa vas vabi na T^ NOVOLETNI KONCERT, ki bo v petek, 12. januarja 2018, ob 19.30, v Domu II. slovenskega tabora. sCbe Gost bo Tilen Artač. d družbeno-kritični komediji, ki razkriva dvolično moralo in lažno samoupravnost v izmišljeni delovni organizaciji, lokalnem radiu - podružnici Radia Center. Režiser Jernej Kobal, ki je v gledališkem listu razmišljal o tem, kaj je bolj slovensko od goveje juhe in frajtonarice, pa nam je podal odgovor: »Zagotovo sta to nevoščljivost in prerekanje. Predstava Ščuke pa ni se ukvarja ravno s temi, za Slovence tako značilnimi značajskimi potezami. Na ogled nam jih postavlja v vsem blišču in bedi, predvsem pa z vso privoščljivostjo in metanjem polen pod noge, ki so nam tako domači, da so že del vsakdana.« Od nekdanjih igralcev, ki so to komedijo igrali pred štirimi desetletji, je v tokratni ekipi le Leonora Meh, ki igra napovedovalko Matildo. V vlogi direktorja podružnice Kremžarja je Andrej Čehovin, njegova žena Predstava Ščuke pa ni v izvedbi Amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja in tajnica redakcije je Ingrid Smrkolj. V čevlje Klandra, te-ritorialca in osamosvojitelja (v prvotni zgodbi je to nekdanji partizan, op. p.) je tokrat stopil Milan Vogrinc, njegova žena in gospodinja pa je Breda Šip. Lik novinarja Kadivca je upodobil Frenk Železnik, mlado novinarko Heleno je zaigrala Anita Križanec, v vlogi študenta novinarstva in praktikan-ta Petra pa se je dobro znašel Boštjan Regulj. Kostumografi- nja je Nina Čehovin, tehnično ekipo sestavljajo Marjan Žagar, Frenk Železnik in Srečko Štorman, snemalec zvoka pa je Boštjan Čuvan. Plakat je oblikoval Mladen Melanšek. D. Naraglav 20 december 201Z SPORT _SaAjlnis&e/. datine/S Leto rekordov svetovne vrednosti Šempetranke na zaključni turnir Tako bi lahko na kratko strnili letošnje dosežke 75-letne-ga veteranskega atleta Adija Vidmajerja iz Prebolda, najuspešnejšega metalca med veterani in tudi med najuspešnejšimi v svetu. V tej sezoni je s 4177 točkami dosegel izjemen rezultat tudi v me-talskem peteroboju (kladivo, gira, krogla, disk in kopje), kar je hkrati najboljši letošnji rezultat na svetu. Na prireditvi ob zaključku sezone v Zrečah, kjer so razglasili najboljše atlete veterane, je prejel tri pokale, in sicer pokal za super dosežek sezone, pokal za 1. mesto v metu kladiva, ki ga je vrgel 46,02 metra in osvojil 1279 točk, pokal za najboljšega metalca leta, v tej kategoriji je zbral 2498 točk, in pokal za najuspešnejše veterane, ki so se udeležili vseh večjih tekmovanj po svetu. V letošnjem letu je postavil tri državne rekorde, in sicer v metu kladiva, ki ga je vrgel 46,20 metra, v metu gire, ki jo je zalučal 17,42 metra, in v pe-teroboju, ko je osvojil kar 4177 točk. Ti rezultati so tudi novi Adi Vidmajer rekordi Balkanskih iger. Sicer pa si je na letošnjih Balkanskih igrah v Stari Zagori v Bolgariji Adi priboril dve zlati in eno srebrno medaljo. Zlato medaljo je osvojil za met kladiva, ki ga je vrgel 45,20 metra, in za met krogle, ki jo je zalučal 10,81 metra, drugo mesto in srebrno medaljo pa je prejel za met diska, ki ga je vrgel 31,46 metra. Poleg tega je na srečanju atletov veteranov iz šestih držav (Hrvaške, Češke, Švice, Madžarske, Avstrije in Slovenije) v metu kladiva z rezultatom 45,55 metra zasedel 2. mesto v absolutni kategoriji veteranov. Letošnjo sezono je torej Adi Vidmajer zaključil kar z dvanajstimi naslovi državnega prvaka in naslovom mednarodnega prvaka Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Češke ... Sodeloval je na 14 velikih tekmovanjih, dobro pripravljen pa je zdržal vso sezono, ki je ena najuspešnejših in ga uvršča v svetovni vrh. D. Naraglav Odbojkarice Alianse Šempeter so morale na prvi če-trtfinalni tekmi pokala Slovenije z 1 : 3 priznati premoč Kemi iz Puconcev, zato so morale Šempetranke za preboj na zaključni turnir povratni obračun dobiti s 3 : 0 ali 3 : 1. V prvih dveh nizih sta bili ekipi skoraj ves čas izenačeni, v končnicah so bile bolj zbrane Savinjčanke (25 : 23 in 25 : 22), ki so dobile tudi tretji niz, in sicer 25 : 20 (3 : 0). Sledil je odločilni zlati niz, v katerem so imele gostje iz Pu-concev že dve zaključni žogi (14 : 12), a so se zmage (17 : 15) na koncu vseeno veselile Šempetranke. Polfinalni tekmi in finalno srečanje v Hočah so bile na sporedu po zaključlu redakcije, včeraj in danes, 21. in 22. decembra. V polfinalu so od-bojkarice Alianse Šempeter igrale proti Novi KBM Branik, odbojkarice ekipe Calcit S povratne četrtfinalne tekme med Alianso Šempeter in Kemo Puconci Volley pa proti ekipi Formula Formis. O rezultatih bomo poročali v januarski številki Utripa. T. Tavčar Hopsi nadigrali Laščane Uspešni in zagnani Članice in člani SK Prebold so tudi letos organizirali smučarski sejem. Smučarski klub Prebold bo v sodelovanju s Športno zvezo Prebold in Občino Prebold tudi letos poskrbel, da bodo otroci lahko uživali v smučanju. Najprej so organizirali smučarski sejem, ki je bil letos dobro obiskan in je kar nekaj ljubiteljev belih strmin zamenjalo oziroma kupilo smučar- sko opremo. Ob odprtju letošnje zimske sezone so se 16. decembra odpravili na smučarski izlet na avstrijsko smučišče Obertauern. Naslednja priložnost, ko bodo otroci lahko pridobivali smučarsko znanje in preizkušali svoje smuči in opremo, pa bo med božično-novoletnimi počitnicami od 26. do 30. decembra. SPLOŠNO KLEPARSTVO, KROVSTVO Zabukovica 162,3302 Griže m TESARSTVO GSM: 031/307 780 Kr k U roš, S.p. strehe.krk@gmail.com - izdelava vseh vrst ostrešij -sanacija vseh vrst streh - izdelava in montaža vseh kiovsko- kleparskih del - izdelava in sanacija vseh vrst dimnikov (rosfrei) - pokrivanje streh; Gerard, Isola, Decra, Creaton, Tondadi, Bramac, Trimo, - dobava in montaža strešnih oken - dobava in montaža strelovodov - najem dvigal - delo z dvižno košaro Žalec V OBJEMU ZELENEGA ZLATA I VSTOPNICE PREKO SPLETA HrfffflffBBl Srečno, zdravo in uspešno leto 2018! Hopsi so z zmago doma poglobili krizo Zlatoroga. Vpisali so četrto zmago v ligi Nova KBM in s tem Laščanom zadali peti zaporedni poraz. Zlato-rog ostaja pri eni zmagi in na dnu razpredelnice, Polzelani pa so se po drugi zmagi v dveh krogih utrdili v zlati sredini. Gostje so na Polzelo pripotovali z desetimi igralci. Tudi odlična partija Mihe Lapor-nika, ki je dosegel 30 točk, pa zasedbi Aleša Pipana ni pomagala do uspeha. Ključne so bile uvodne minute zadnje četrtine, ko so Hopsi od zaostanka 51 : 53 prišli do vodstva 60 : 53, ki so ga ob napakah na obeh straneh igrišča ohranili kar nekaj minut, tako da je bil tri minute pred koncem zmagovalec že znan (68 : 56). Pri Hopsih je bil s 23 točkami najuspešnejši Dejan Čup. Izjava trenerja Hopsov Bo- štjana Kuharja po tekmi: »Lokalni derbi je postregel z veliko nervoze na obeh straneh. Kljub temu da smo že v prvi četrtini prišli do prednosti enajstih točk, smo zaradi slabega meta z razdalje tekmo skoraj pripeljali do živčne končnice. V zadnji četrtini smo se zbrali, taktično nadi-grali Laščane in prišli do dveh točk, ki sta zelo pomembni v boju za ligo prvaka.« T. T. Uspešni žalski upokojenci Petdnevni tečaj bo pod strokovnim vodstvom mentorjev in smučarskih učiteljev potekal na RTC Trije kralji na Pohorju. Prav tako bodo organizirali tečaj med februarskimi zimskimi počitnicami, in sicer na Kopah nad Slovenj Gradcem, ob ugodnih snežnih razmerah pa bodo kakšno zimsko dejavnost izvedli tudi na domačem terenu pod Zvajgo. D. Naraglav Člani DU Žalec so v tem letu odlično nastopili na igrah v organizaciji PZDU Celje, ZDUO Žalec in na državnih tekmovanjih ZDUS. Skupno so prejeli 141 medalj, od tega so 104 medalje osvojili moški, 35 medalj pa ženske tekmovalke. To bero medalj dopolnjuje tudi osem pokalov, in sicer prehodni pokal za najboljše športnike v Zvezi Društev upokojencev Občine Zalec za leto 2017, šest pokalov na meddruštvenih tekmovanjih in en pokal za najboljšo moško ekipo v okviru tekmovanj ZDU Občine Zalec. Poleg tega so strelci z zračno puško na državnih tekmovanjih v okviru ZDUS v močni konkurenci zasedli ekipno tretje mesto, med posamezniki pa je bil najuspešnejši Milan Goubar na tretjem mestu. Na državno prvenstvo sta se uvrstili ekipa ribičev in ekipa, ki se je pomerila v metu pikada. S tem zaključujejo zelo uspešno športno sezono v DU Zalec, kar je tudi dobra spodbuda za naslednjo tekmovalno sezono. D. N. Športniki DU Žalec na enem od letošnjih tekmovanj NEDELJA / 31.12. / 22.00 / ŠLANDROV TRG SILVESTROVANJE NA PROSTEM C)/. LU/up/ december 2017 21 ŠPORT Žiga in Maks državna prvaka Mlajše rokometašice na vrhu Konec novembra in začetek decembra sta bila za žalske karateiste zelo uspešna. Najprej so se izkazali na državnem prvenstvu do 21 let za posameznike, ki ga je organizirala Karate zveze Slovenije, kasneje pa tudi na močnem mednarodnem turnirju v Trbovljah. Na državnem prvenstvu, ki se ga je udeležilo več kot 400 tekmovalcev iz 51 klubov in je 25. novembra potekalo v Podčetrtku, sta Žiga Suša med mlajšimi kadeti do 45 kg in Maks Medved med mlajšimi kadeti nad 55 kg osvojila naslov državnega prvaka. Žalski karateisti so osvojili še štiri druga in tri tretja mesta in se v skupnem seštevku klubov uvrstili na 9. mesto. Zelo dobro so tekmovalci nastopili tudi na mednarodnem turnirju 2. decembra v Trbovljah, na katerem je nastopilo 656 tekmovalcev iz 14 držav. Najbolje se je borila Lina Pu-šnik, ki je v kategoriji članic do 68 kg premagala vse nasprotnice in osvojila 1. mesto. Člani KK Žalec so osvojili še eno drugo, štiri tretja in dve peti mesti. L. K., foto: arhiv KK Žalec KK Žalec Starejše deklice A RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom trenerja Aleša Filipčiča so v prvem delu sezone nepremagane. Na zmagovalnem odru Ponovno odlična tudi ju dosegla odlične rezultate vljah je prav tako osvojila 1. Kiti Žalčanka Kiti Smiljan, članica Društva za karate Celje, je v preteklem mesecu v karate- na treh velikih tekmovanjih. Iz Podčetrtka se je mlada Žalčanka vrnila z nazivom državne prvakinje. Na mednarodnem turnirju v Trbo- mesto. Bila pa je tudi del slovenske ekipe, ki je v kategoriji mlajših članic na balkanskem prvenstvu osvojila srebrno medaljo. L. K. Bolgarija open 2017 Prvi del ligaške sezone so sredi decembra odlično zaključile tudi vse mlajše selekcije RK Zelene Doline Žalec. Kar sedem selekcij imajo leto-sv klubu, v njih pa igra okrog 100 mladih rokometašic, od letnic 2008 (mini rokometašice) do 1998 (najstarejše pri mladinkah). Večina je trenutno na vrhu ligaških lestvic svojih kategorij, zasedajo tri prva in dve drugi mesti. Mladinke pod vodstvom Jerneja Rantaha, ki igrajo v okviru partnerskega RK Nazarje, so s štirimi zmagami, enim neodločenim izidom in s tesnim porazom proti Krki (v 1. krogu) po šestih tekmah na prvem mestu lestvice. Kadetinje (l. 2001 in 2002) pod vodstvom istega trenerja so trenutno s šestimi zmagami in dvema porazoma druge. Starejše deklice A (l. 2003), ki trenirajo pod vodstvom Aleša Filipčiča, so po sedmih tekmah še neporažene in so na čelu lestvice vzhod. Starejše deklice B (l. 2004), ki dolgem času ponovno igrajo kot samostojna ekipa, delujejo pa tako kot mladinke v okviru partnerskega RK Nazarje, so s petimi zmagami in enim porazom na 2. mestu v svoji kategoriji. Prvo mesto so osvojile tudi na nedavnem božičnem turnirju v Poreču. Vodenje te ekipe je v sredini prvega dela sezone prevzela nekdanja vrhunska igralka žalskega kluba Vanja Dolar, pred tem pa jih je vodil Jernej Rantah. Mlajše deklice A, B in mini rokometašice so že nekaj let v rokah trenerke Tane Sutaj in prav vse uspešno prebijajo svoje rokometne začetke. Mlajše deklice B (l. 2006) so sicer na 6. mestu lestvice, mlajše deklice A (l. 2005) pa so, podobno kot starejše deklice A, po sedmih tekmah nepremagane in zasedajo trenutno 1. mesto na lestvici vzhod. Minice še ne tekmujejo v ligaškem delu, uspešno pa so nastopile na turnirju v Zagrebu. L. K. Srečanje športnih društev Slovenski taekwondoist na tekmovanju v Bolgariji Ana in Jan Sajtl, Ema Me-šič in Simon Zajec iz bra-slovškega taekwondo kluba Sun so se v sklopu ekipe SLO team udeležili mednarodnega odprtega prvenstva, ki je zadnji novembrski vikend potekalo v mestu Blagoev-grad v Bolgariji. Med tekmovalci iz 13 držav je Slovenija zabeležila kar nekaj odličnih rezultatov, med katerimi so izstopali tudi braslovški tekmovalci. Ema Mešič je v kategoriji starejših deklic borbe do 50 kg osvojila 1. mesto, prav tako tudi Ana Sajtl v kategoriji starejših kadetinj borbe do 55 kg, Jan Sajtl pa je v kategoriji starejših kadetov borbe nad 65 kg osvojil 2. mesto. Simon Zajec je tokrat v izjemno zahtevni kategoriji mlajših mladincev borbe do 69 kg žal izgubil v predtekmovalni skupini in se ni mogel boriti za stopničke. Jan Sajtl je skupaj s slovensko kadetsko ekipo osvojil še tretje mesto v ekipnih borbah, dekleta pa so po treh zmagah in izjemno težkemu finalu osvojile odlično 1. mesto. Slovenski kadeti so v skupnem seštevku osvojili odlično 1. mesto in tako dokazali, da se za slovenski taekwondo ni treba bati. D. N. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je v torek, 19. decembra, potekalo tradicionalno novoletno srečanje članic Zveze športnih društev Občine Žalec (ZŠDOŽ). Srečanja se je od 44 članic ZŠDOŽ udeležila dobra polovica. Prisotne predsednike društev so nagovorili predsednik ZŠD Žalec Sebastjan Cilen-šek, vodja športnega programa ZKŠT Žalec Matej Sitar in vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka. Zbranim so se zahvalili za opravljeno delo in uspehe v preteklem letu ter jim zaželeli obilo uspehov tudi pri nalogah, ki jih čakajo v letu 2018, potem pa so skupaj nazdravili. T. Tavčar NAŠLANDROVEM TRGU V ŽALCU do 6.1. 2018 Brezplačno drsanje: 15.00-20.00 ponedeljek-četrtek, 15.00-21.00 petek, 10.00-12.00 in 14.00-21.00 sobota in počitnice, 10.00-12.00 in 14.00-20.00 nedelja in prazniki. Brezplačna šola drsanja in hokeja: ponedeljek, sreda, četrtek, 17.30-18.30. Disco z DJ-em vsako soboto 18.00-21.00. ^ Možnost izposoje drsalk. >.£„ Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, zkst-zalec.si Udeležence tradicionalnega srečanja članic ZŠDOŽ so nagovorili predsednik zveze Sebastjan Cilenšek in Matej Sitar iz ZKŠT Žalec in Nataša Gaber Sivka iz občine Žalec Šport na kratko KOŠARKA Liga Nova KBM 10. kolo: Hopsi Polzela - Sixt Primorska ODBOJKA 1. DOL ženske 10. krog: Nova KBM Branik - Aliansa Šempeter 3 : 0 2. DOL ženske zahod 10. krog: SIP Šempeter - ZOK Triglav Kranj 3 : 2 2. DOL ženske vzhod 10. krog: Braslovče - ŽOK Ljutomer 2 : 3 2. DOL moški 10. krog: ŠD Braslovče - SIP Šempeter 2 : 3 MALA ODBOJKA V soboto, 16. decembra, so prvič v sezoni 2017/18 v kategoriji mala odbojka stopili na parket dečki letnik 2005 in mlajši OK SIP Šempeter. Mladi šempetrski odbojkarji so prvi krog prvega dela v Braslovčah končali s polovičnim uspehom. Na prvi tekmi so bili boljši od ekipe Šoštanj Topolšica (2 : 0), na drugi pa so bili domači igralci Braslovč boljši od Šempetranov in so slavili zmago z 2 : 0. T. T. 22 december 2017 INFORMACIJE _SaAjlnis&e/. datine/S UTRIPOV HOROSKOP 2018 ♦ OVEN Leto 2018 bo za vas v marsičem presenetljivo. Po sedmih letih bo 15. maja novodoben planet Uran, ki vam je povzročal večja nihanja, zapustil vaše znamenje. Sicer se bo za krajši čas od 6. novembra dalje vrnil zaradi svoje retrogradne poti, zato boste imeli možnost kaj popraviti ali spremeniti. Pomladanski meseci bodo izjemno delovni in tudi uspešni, saj bosta vaš vladar Mars in Saturn, oba bosta namreč v znamenju kozoroga, spodbujala vašo ambicioznost. Kljub temu velja svarilo, da bodite previdni pri denarju. V času retrogradnega gibanja vašega vladarja med 26. junijem in 27. avgustom vam odsvetujemo uvajanje kakršnih koli sprememb. Ljubezen bo v zraku že pred začetkom pomladi. Od zadnje tretjine januarja pa do sredine marca bo strastno, zaradi Venere pa do konca prvega pomladanskega meseca tudi romantično. ♦ BIK Biki boste v leto 2018 vstopili v povsem novi preobleki. Nič vas ne bo moglo ustaviti, saj boste želeli obrniti nov list v življenju. Že takoj na začetku leta bo vaša vladarica poskrbela, da boste mimogrede uravnavali vsa področja svojega življenja. Prva tretjina leta vam bo prinesla kar nekaj sprememb na svojih krilih, do polovice leta pa si boste prizadevali utrditi ljubezenski, partnerski odnos. Saturn, veliki učitelj v znamenju kozoroga, bo tudi na vaše znamenje vplival omejevalno, zato boste morali dobro preučiti vse svoje korake, ki jih boste delali, še posebej v jesenskem času. Obeta se vam kar nekaj velikih in lepih priložnosti, ki jih nikakor ne boste želeli zamuditi. V ljubezni boste težili k varnosti in pripravljeni boste narediti vse za osrečujoče razmerje. Na zdravstvenem področju se izogibajte pretiravanju in več pozornosti namenite prehrani in gibanju. Slednjemu se na daleč izognite, še posebej takrat, ko boste imeli občutek, da se vaša tla rušijo pod nogami. Utrditi morate svoj občutljiv živčni sistem. ♦ DVOJČKA Prijetno in uspešno leto je pred vami. Saturn na vas v letu 2018 ne bo več vplival omejevalno, zato boste bistveno boljše in lažje napredovali. Februarja in na začetku marca se vam bo zvišala raven adrenalina, zato pazite, da ne bo prihajalo do nepotrebnih konfliktov. Pazljivost pri uvajanju novosti velja v času retrogradnega gibanja vašega planeta vladarja Merkurja, to je med 23. marcem in 15. aprilom, 26. julijem in 19. avgustom ter 17. novembrom in 7. decembrom. Še zlasti uspešni boste v poletnih in jesenskih mesecih, takrat boste naravnost blesteli. Kljub temu ne bodite zapravljivi in pazite na svoje finance. Na čustvenem področju bo za iskanje novih razmerij idealen čas do pozne jeseni, še zlasti prva polovica leta. Zadnja tretjina aprila in prvi trije majski tedni pa bodo sploh romantični. Vezani dvojčki boste lahko v tem času nadgradili svoja razmerja. ♦ RAK Veliki učitelj Saturn je že decembra vstopil v nasprotni položaj z vašim znamenjem, in sicer v znamenje kozoroga. V tem letu boste raki v opoziciji izpostavljeni njegovim lekcijam. Vse, kar je preživeto, neuporabno, morate spreminjati. Saturnove lekcije bodo prisotne prav na vseh življenjskih področjih, zato le pogumno uresničujte svoje sanje in se izogibajte vsem zadevam, ki vam jemljejo energijo in prinašajo slabe vibracije. Sonči mrk v februarju bo povzročil spremembo, na katero ne boste računali. Vse do mrka v juliju boste morebiti izgubljali orientacijo, vendar boste kaj kmalu ugotovili, kam vas vodi vaša pot. Še en sonči mrk v avgustu vam bo prinesel nagrado, ki ste si jo tako zelo zaslužili. Konec junija, ko bo Mars prešel v retrogradno gibanje, boste čutili zastoj predvsem na delovnem in poslovnem področju. Zadnja tretjina leta bo idealna za nove podvige, še posebej vroče in toplo bo na ljubezenskem področju, zato se vam obeta veliko lepih in romantičnih trenutkov. ♦ LEV Sezona mrkov v vašem znamenju, ki se je začela letošnjega avgusta, se bo nadaljevala tudi januarja prihodnje leto. Popolni lunin mrk bo nastopil 31. januarja, del- ni sončev pa 15. avgusta. Mrki so znanilci sprememb, ki se ne zgodijo v trenutku, saj predstavljajo samosvoj proces in jih morda sami pri sebi že slutite. Saturn bo močno vplival na vaše delovno okolje, na medsebojne odnose in poslovna partnerstva, v kar boste morali vložiti ogromno energije. Dobro se bo potrebno organizirati in paziti tudi na konkurenco, zlasti v poletnih mesecih. Septembra in oktobra boste odlično delovali, leto pa ne bo najprimernejše za menjavo službe. Na čustvenem področju bo romantično že februarja in marca. V drugi polovici junija in prvi julija boste gostili Venero, zato bo romantika v zraku. Veselite se lahko avgusta, v tem mesecu si organizirajte tudi počitnice, in prijetnega decembra, saj boste zadovoljni s preteklim letom. ♦ DEVICA Leto, v katerega boste vstopili optimistično, se bo za device začelo izredno obetajoče in osrečujoče. Polni elana in notranjih moči boste v mislih načrtovali vse, kar morate narediti. Imeli boste visokoleteče načrte in vaša samozavest bo večja kot kdajkoli prej. Vaš vladar bo retrograden marca, aprila, julija, avgusta, novembra in decembra v ognjenih znamenjih. V tem obdobju nikar ne zapravljajte moči z novimi projekti, ukvarjajte se z zadevami, vezanimi na preteklost. Retrogradni Merkur bo močneje deloval na vaše znamenje, zato vam lahko v tem času povzroči kakšne težave, ki jih bo na prvi pogled težko kar tako rešiti. Še posebno v prvi polovici leta boste device zelo pazile na svoje zdravje, zato boste v svojem življenju upoštevale veliko preventivnih ukrepov. Trudili se boste za spremembe, vendar jih boste lahko aktivirali samo tako, da boste najprej naredili spremembe v vas samih. Konec leta bo obetaven in poln raznih sprememb, ki bodo vplivale prav na vsa življenjska področja. Veselili se boste drobnih malenkosti. ♦ STRELEC Vaš planet Jupiter bo 8. novembra po dvanajstih letih vstopil v vaše znamenje, kar je za vas čudovita novica. Bodite pozorni na vse priložnosti, tudi v povezavi s tujino, oz. si jih ustvarite tudi sami. Do takrat pa je še dolga pot, ki jo boste najuspešneje opravljali v času, ko boste gostili planet Mars, to je med 26. januarjem in 17. marcem. Nekaj zastojev lahko pričakujete v času retrogradnega Merkurja, to je med 23. marcem in 15. aprilom, 26. julijem in 19. avgustom ter 17. novembrom in 7. decembrom. V teh obdobjih ne uvajajte novosti, rešujte stare zadeve. Jesensko obdobje bo delovno in zadovoljni boste z doseženim. Še vedno boste zelo racionalni pri financah, kar je prav. Samskim so za nova razmerja naklonjeni februar, prva polovica marca, druga polovica junija, avgust in prva tretjina septembra. V času med 5. oktobrom in 16. novembrom se lahko zaradi Venere, ki bo potovala retrogradno, oživi zveza iz preteklosti. Ta čas nikakor ni dober za nove začetke v ljubezni. ♦ TEHTNICA Izjemno delovno leto je pred vami. Saturn, planet poslovnosti, bo spodbudno deloval na vas, saj bo dvignil vašo ambicioznost. Nivo zahtev se bo povečal, dela bo iz dneva v dan več. Večkrat boste imeli občutek, da vas nihče ne razume, kar seveda ne bo res. Odličen položaj Marsa v sorodnem znamenju bo prinesel ogromno energije, razen v času retrogradnosti med 26. junijem in 27. avgustom. Vaš trud bo poplačan še pred koncem leta, ko se vam nasmihata utrditev položaja in uspeh. Finančno boste izboljšali svoj položaj že v začetku in drugi polovici leta. V čustvenem smislu bodo odlični mesec februar, prva polovica marca, druga polovica maja in prva junija ter druga polovica septembra in prva novembra. V času med 5. oktobrom in 16. novembrom lahko zaradi vaše vladarice Venere, ki bo potovala retrogradno, zaživi zveza iz preteklosti. Ta čas nikakor ne bo dober za nove začetke v ljubezni. ♦ ŠKORPIJON Škorpijoni boste pod dobrohotnim vplivom planeta sreče Jupitra vse do začetka novembra. Že jeseni 2017 je vstopil v znamenje škorpijona in bo s svojo energijo pomagal izkusiti srečo prav na vseh področjih. Začetek leta bo potekal v želji po napredovanju na poslovnem področju. Lunin mrk januarja in sončni februarja lahko zaustavita kakšne zadeve, vendar hujšega ne bo. Z optimizmom in izredno veliko voljo boste uspešno prebrodili težave. Vstop Saturna v znamenje kozoroga bo pri vas vplival predvsem na partnerska področja. V naslednjem obdobju dveh let in pol bodo vse relacije, ki jih ne boste mogli uresničiti, dobile svoj epilog. V zdravstvenem smislu bi bilo dobro, da umirite svojega duha, da poskrbite za redno prehrano in rekreacijo. Vse napetosti se vam lahko maščujejo, zato hitite počasi. Zadnja tretjina leta bo minila hitro, saj bo vaš vladar poskrbel, da vam resnično ne bo dolgočasno. Leto 2018 bo pustilo lepe sledi na vseh življenjskih področjih, zato boste inventuro, ki jo boste delali, naredili odlično. ♦ KOZOROG Saturn je že decembra vstopil v vaše znamenje in pod njegovim vplivom boste naslednji dve leti in pol. Znebiti se boste morali vsega, kar ni uporabno. Saturn vam bo dajal lekcije, vas usmerjal in od vas zahteval resnico. Prva tretjina prihodnjega leta bo pod okriljem večjih sprememb, ki jih boste počasi vnašali v svoje življenje. Zaradi retrogradnega delovanja se vam lahko v mesecu maju kaj zalomi, vendar boste že do polovice leta uredili vse potrebno, da boste dosegli ravnotežje. Poletni čas bo igriv in poln sprememb, lahko se odločite za kakšno eksotično potovanje ali kako drugače nenavadno preživite svoj čas. Vaš vladar Saturn bo retrograden od sredine aprila do začetka septembra. Pazite, da vam ne bo postavil življenja na glavo. V jesenskem času si boste izjemno prizadevali postaviti nove temelje na delovnem področju. V prihodnjem letu morate paziti na svoje zdravje, Saturn vam bo morda jemal energijo, bolj kot bi si to želeli. Predvsem boste imeli občutljiv živčni sistem, zato boste morali več pozornosti nameniti sproščanju. ♦ VODNAR Najpomembnejša novica za vas je, da bo vaš vladar Uran po sedmih letih menjal svoj položaj. Izstopil bo iz ovna in vstopil v znamenje bika, kar bo za vas predstavljalo tudi veliko možnost, da boste svoje ideje spravili v življenje, jih materializirali. Energije boste imeli več kot dovolj, saj bo Mars v vašem znamenju neverjetno dolgo, od 16. maja do 15. novembra. Velika previdnost velja med 26. junijem in 13. avgustom, ko bo Mars retrograden v vašem znamenju. Ta čas bo lahko zelo konflikten, česar se morate močno zavedati. V letu 2018 bo lahko marsikateri vodnar stopil na samostojno podjetniško pot, drugi pa boste lahko zelo kakovostno utrdili svoj položaj. Najboljše obdobje za čustveno življenje bo v zadnji tretjini januarja in prvi februarja, ko boste gostili Venero. Zelo prijetni bodo marec, druga polovica maja in avgust. Zaradi dolgotrajnega vpliva Marsa boste izjemno aktivni tudi na ljubezenskem področju. ♦ RIBI Polni načrtov in novih idej boste vstopili v leto 2018. Že prva tretjina leta bo idealna za kakšno spremembo, predvsem na čustvenem področju. Od sredine februarja bo Venera, kraljica ljubezni, bivala v vašem znamenju. Na delovnem področju bodite marca, julija in novembra pozorni na gibanje retrogradnega Merkurja. Velja opozorilo, da ne smete v tem času prav z ničimer začeti na novo. Poletni čas bo za ribe nekoliko napornejši na delovnem področju. Paziti bo potrebno predvsem na pozitivno komunikacijo in uravnavati vsa nasprotja, ki bodo rezultat preteklosti. V jesenski čas boste ribice zajadrale nekoliko bolj romantično, saj bo pri marsikom ljubezen nežno potrkala na vrata. V zdravstvenem smislu se je potrebno boriti proti negativnim vzgibom in se potruditi, da boste svojo energijo porabili v pozitivne namene. Obnova vaše energije bo močno povezana z vašim naravnim elementom vode. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). J* _SaAtirUsAe/.daiitte/A MLADI december 2017 23 Ob 100-letnici izida V Dan odprtih vrat II. OŠ Žalec Andrej Godina v vlogi Martina Krpana Na OŠ Braslovče so v začetku novembra letos izvedli že četrto noč branja in jo posvetili 100-letnici izida prve slovenske izvirne slikanice Frana Levstika Martin Krpan. Ob tej priložnosti so na šoli pripravili različne tematske delavnice, pogumni junak pa jih je tudi obiskal in nagovoril. V goste so povabili Andreja Godino iz ekomuzeja v Pivki, ki je s pristno govorico tedanjega časa pripovedoval svoje dogodivščine z Vrha pri Sveti Trojici in zaplete s cesarskim Dunajem. 70 učencev OŠ Braslovče in njenih podružnic Gomilsko, Letuš in Trnava je obiskalo pet bralnih ustvarjalnih delavnic, kjer so s Krpanovo soljo napolnili mošnjičke, pekli dunajske slaščice in jih ob večerni čajanki tudi poskusili, se ravsali, kot se je z Brdavsom ravsal Krpan, raziskovali značilnosti in podobe konjev, re- ševali nagradni kviz in ob pomoči ilustratorke Tanje Pogorevc Novak ilustrirali Krpanovo zgodbo. Ob vsem tem je v avli šole nastajala razstava, ki si jo lahko ogledajo tudi ostali učenci in starši. Noč branja, ki so se je lahko udeležili učenci z že opravljeno bralno značko in primernim vedenjem, so učenci težko pričakovali. S tem dogodkom so hkrati obeležili 3. december - Ta veseli dan kulture. T. Tavčar Dobrodelno za vrtčevski sklad V preboldskem vrtcu so tudi letos v tem predprazničnem božično-novoletnem času s prodajo svojih izdelkov, od ad-ventnih venčkov do voščilnic in drugih prazničnih daril in okraskov, skušali pridobiti nekaj sredstev za vrtčevski sklad. V vrtcu se že kar nekaj let tudi na ta način trudijo zbirati sredstva za lepši vsakdan svojih varovancev in jim s tem omogočiti enake možnosti. Lani so se prvič odločili za izvedbo omenjenega projekt in letos so ga z veseljem ponovno izvedli. Predstavniki sklada, starši in strokovni delavci, so združili svoje ustvarjalne moči in se lotili izdelave adventnih venčkov, okraskov, voščilnic in drugih božično-novoletnih aranžmajev. Na kmečki tržnici so prvo decembrsko soboto svoje izdelke ponujale tudi predstavnice vrtca, ki so zbirale sredstva za vrtčevski sklad. Z izdelki so se prvič predstavili že 2. decembra na preboldski kmečki tržnici in bili veseli prostovoljnih prispevkov. S svojo stojnico so sodelovali na tržnici tudi tretjo decembrsko soboto, ko jih je obiskal tudi Božiček, svoje izdelke pa so ponujali tudi pred vhodom v vrtec. D.N. Predpraznični delavnici V Občinski knjižnici Prebold so tudi letos pripravili ustvarjalni delavnici, namenjeni predprazničnemu času. Medse so povabili otroke in njihove starše, ki so izdelovali razne okraske in novoletne voščilnice. Voščilnice so izdelovali v torek, 12. decembra, delavnico pa je vodila Klementina Slapnik. Nekaj dni prej je Kulturno-umetniško društvo Svoboda Prebold pripravilo tudi ustvarjalno delavnico, ki sta jo vodili Mojca Škrabl in Ana Ajdič. Otroci so skupaj s svojimi starši ustvarjali pisane Ustvarjalna delavnica novoletnih okraskov in drugih prazničnih izdelkov novoletne okraske, nastale pa so tudi papirnate smrečice in risbice s snežaki. D. N. Na II. OŠ Žalec, šoli s prilagojenim programom, so v četrtek, 7. decembra, pripravili tradicionalni dan odprtih vrat, v okviru katerega so predstavili svoje delo. Najprej so obiskovalci v telovadnici prisluhnili kulturnemu programu, obarvanemu s plesom, pesmijo, z glasbo in besedo, ki nas lahko razveseli, nasmeji ali prizadene. Nekaj posebnega je bila tudi scena z božično-novoletnimi lučkami. Udeležence prireditve, med katerimi so bili tudi predstavniki spodnjesavinjskih občin - soustanoviteljic šole, učiteljice in učenci drugih osnovnih šol, starši in drugi gostje, je ob koncu nagovorila ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar in nato obiskovalce povabila na ogled šolskih prostorov, skupno druženje in sodelovanje v različnih tematskih delavnicah. Z veseljem smo si ogledali njihovo delo in ustvarjalnost tudi mi. Ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar nam je ob tem zaupala, da je zelo vesela in ponosna na učence in učiteljice, ki so danes vnovič pokazali, kaj znajo in zmorejo. »Nas je malo, le 58 učencev imamo in tako so praktično vsi vključeni v program in ostale današnje aktivnosti. Ob tej priložnosti bi se rada še posebej zahvalila vsem mentoricam in Brigiti Mršič, Brigiti Pinter, Martini Škoflek, Kaji Horvat in Katji Dvornik, saj je bilo v to vloženega veliko dela in prizadevanj,« nam je še povedala ravnateljica in nadaljevala: »Drugi del današnjega dne je posvečen druženju, kar je zelo pomembno, ker smo mi šola s prilagojenim programom, da se vključujemo v vse dejavnosti in tako najbolj zbližamo redno populacijo šolarjev z našo. V ta namen smo pripravili deset delavnic, v katerih se učenci družijo med seboj. Gre za ustvarjalne, kuharske, športne delavnice ... in potem se prepletajo ta znanstva in poznanstva. Naj bo tako tudi v prihodnje, vsem pa želim lepe praznične dni in vse najboljše v letu, ki je pred nami.« Učiteljica Vlasta Svatina, ki je na predstavitev II. OŠ Žalec pripeljala učence z OŠ Braslov-če, pa je o prireditvi povedala: »Moram povedati, da sem navdušena, saj je imela prireditev res globok pomen in je bila v vseh pogledih izvrstno izpeljana. Vse čestitke učencem in njihovim mentoricam. Nadvse prijetno in zanimivo pa je zdaj tudi v delavnicah.« Na vprašanje, kako doživlja ta čas, pa je odgovorila: »Želim si predvsem mirne praznike z mirom v duši in srcu. Zdi se mi, da je ta praznični čas vedno manj doživet, ker je preveč hitenja, preveč norenja, se premalo umirimo in poglobimo v tisto, kar res prazniki pomenijo. Preveč poudarjamo zunanje stvari, zunanji blišč. Želim si, S predstave o besedah Na eni od delavnic so pripravljali kekse. Ravnateljica Petra Jana Petrovič Pražnikar Semprimožnik da bi bil poudarek na miru, da bi znali videti drug drugega, sprejeti drugačnost in strpno živeti drug z drugim.« Podobne želje ima tudi učenec devetega razreda II. OŠ Žalec Anže Skočir, ki velja za zelo pridnega, vsestransko ustvarjalnega in zgovornega učenca. Tokrat je moral sprejemati, voditi in usmerjati učence ter goste na ogled posameznih delavnic. Na vprašanje, kako doživlja današnji dan, pa je odgovoril: »Vse je zelo lepo. Prireditev je bila zelo lepa, čarobna, tako kot se spodobi za ta čas. Tudi naša šola je zelo lepa, veselo in zabavno je v njej, veliko se naučimo. Sodelujem na raznih področjih, učitelji so zelo prijazni, z učenci se lepo razumem. To je res ena lepa šola, ki ti da za naprej res eno svetlo prihodnost. Kar malo mi je žal, da je to moje zadnje šolsko leto, bom pa šolanje nadaljeval na Šolskem centru Velenje, kjer se bom izučil za kuharja, saj me ta poklic zelo veseli.« Na vprašanje, Anže Skočir Vlasta Svatina kaj si želi v tem prazničnem času, pa nam je z iskricami v očeh povedal: »Upam, da bo ta veseli december res prazničen, čaroben, z veliko smeha in dobrot. V novem letu pa želim vsem veliko zdravja, sreče in ljubezni.« Tudi učenka osmega razreda Jana Semprimožnik z OŠ Vransko si želi podobno kot Anže in nam je ob tem povedala: »Vesela sem, da sem lahko danes tu in da spoznavamo to šolo in njene učence. Priznati moram, da so me zelo navdušili s svojim programom, ki ima res globoko sporočilno vrednost. Kako velik pomen imajo male in preproste besede, s katerimi lahko veliko povemo in dosežemo. Vsi smo posebni, drugačni, prave besede nas lahko osrečujejo, razveselijo, nas delajo srečne. Nezaželene, nestrpne, grde ... pa nas lahko naredijo žalostne, užaljene in tudi jezne. Bodimo prijazni in se imejmo lepo. Prazniki, ki so pred nami, so dobra priložnost za to.« D. Naraglav PETEK / 22.12. /17.00 / ŠLANDROV TRG HO, HO, HO ... BOŽIČEK, TO PA TO ... Pj^p^ x■■* Í • Žalec WWW.ZKST-ZALEC.SI VSTOP PROST! 24 december 2017 SAVINJSKE ZGODBE _SoAtlnis&e/. datine/S Če se ne bi imela rada pri 150 kg, podviga ne bi zmogla Devetindvajsetletna Marjeta Brunšek iz Andraža nad Polzelo se lahko pohvali z neverjetnim rekordom. V dveh letih je namreč izgubila kar 84 kilogramov in povsem spremenila svoj življenjski slog. A dekle z neverjetno močjo duha pravi, da tega podviga gotovo ne bi zmogla, če se ne bi sprejela in imela rada že pri 150 kilogramih, kolikor je tehtala na začetku te dvoletne poti. Po izobrazbi diplomirana likovna pedagoginja, študirala je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, je svojo nekdanjo zavezanost umetnosti in udobnemu življenju na kavču zamenjala za aktivno življenje, usmerjeno v gibanje in zdrav življenjski slog. Trenutno dela v Velenju kot spremljevalka avtistične-mu dečku, saj ni dobila dela v svojem poklicu. A pravi, da je pomembno le, da svoje delo opravlja z veseljem. O svoji preobrazbi pa: »Pomembni sta disciplina in odločnost, da ne obupaš ob prvi priložnosti.« Kdaj si se odločila spremeniti svoje življenje? »Jeseni 2014 so zdravniki ugotovili, da imam na jajčniku dermoidno cisto. To je prirojena cista, ki sicer ni nevarna sama po sebi, če pa poči, se lahko stvari zakomplicirajo. Cista je bila v velikosti rokometne žoge in se zaradi maščobe ni videla. Mislim, da je zavedanje, da si tako debel, da ti ne odkrijejo niti tako ogromne tvorbe v trebuhu, najbolj pripomoglo k temu, da sem se odločila spremeniti življenje. Svoje pa je dodalo tudi dejstvo, da sem zaradi vnetja rane zaradi maščobe morala ostati v bolnici cel mesec. Takrat sem začela spremljati »plus-size blogerke« na svetovnem spletu, ki so me navdihovale in me naučile ljubiti svoje telo. Vedno pravim, da sem začela hujšati takrat, ko sem se pri 150 kilogramih zares sprejela takšno, kakršna sem.« Si imela že pred cisto kakšne težave z zdravjem? »Ne, vedno sem bila pozitivna, več sem dala na karakter kot na zunanjost. Kar se je sicer videlo, čeprav sem vedno govorila, da se zunanjost odraža po notranjosti, čeprav mogoče ne fizično, ampak ti vidiš človeka, ali je vesel, nasmejan, pozitiven ali ne. Cista je bila zgolj začetek. Želela sem se igrati z nečaki, iti po stopnicah, ne da bi se pri tem zadihala ... Povsem praktične stvari.« Kako si potem začela to neverjetno pot »preobrazbe«? »Začela sem s 147 kilogrami, verjetno celo malo več, ampak to je številka mojega prvega tehtanja. Takrat sem začela najprej delati na sebi. Eksperimentirala sem z ličili, začela sem nositi bolj šik obleke, medtem ko sem se prej oblačila v razvlečene kose oblačil, da bi kar se da skrila svoje telo. Oktobra 2015 sem se prijavila na Cindi delavnice zdravega načina življenja v okviru zdravstvenega doma. V sklopu teh delavnic smo 3 mesece hujšali pod zdravniškim nadzorom. Že tam sem se navadila na telovadbo in zdravo hrano. Februarja sem šla še enkrat na te delavnice do marca, nato pa sem hujšala naprej sama.« Kako si spremenila svojo prehrano? »Spremenila sem jo postopoma. Omejila sem »junk food« in sladkarije. Začela sem jesti počasi. Včasih sem zapadla tudi v ekstreme, da sem na primer nehala jesti vse, kar je sladkega, ampak to se mi seveda ni izšlo. Potrebovala sem čas, da sem se navadila in ugotovila, kaj mi ustreza. Prišla sem do zaključka, da predelana hrana ni zame, ker nikoli ne veš, koliko sladkorja in soli vsebuje, da o konzervansih sploh ne govorimo. Prav tako ne pijem več ga-ziranih pijač. Ne bi pa rekla, da se mi je skrčil želodec, ker jem še vedno enako količino hrane, le da je ta bolj zdrava in uravnotežena. Včasih sem pojedla skledo makaronov, danes pojem skledo zelenjave in sadja. Hrana rastlinskega izvora zdaj predstavlja 80 % celotne hrane, ki jo zaužijem, 10 % je hrane živalskega izvora, 10 % pa sem si vseeno pustila za 'junk food'.« A spremenjeno prehranjevanje seveda ni bilo dovolj ... »Sočasno sem začela z rednim gibanjem, ki mi je zelo pomagalo. Naštudirala sem, kaj ustreza mojemu telesu in nadaljevala z zdravim načinom življenja. Vsak dan sem hodila v hribe, telovadila sem, zapisovala sem si, kaj sem pojedla, da sem se imela pod kontrolo, ker mimogrede daš kaj v usta, ne da bi za to vedel. Pot na hrib, ki sem jo na začetku prehodila v 45 minutah, lahko danes pretečem.« Je bil že na začetku cilj, koliko kilogramov izgubiti? »Med hujšanjem sem imela seveda cilj, kakšno težo želim doseči, ta cilj pa se je vedno nižal. Najprej 116 kg, potem sem želela priti pod 100, nato pod 80, ker bi mi pri takšni izgubi teže zavarovalnica krila odstranjevanje odvečne kože. Nato sem hujšala še naprej, ker sem ugotovila, da imam še vedno nekaj rezerve. Sedaj pri 63 kg večam mišično maso, saj mi ta teža ustreza. Med hujšanjem se je spreminjala moja percepcija lepega telesa. Včasih mi je bilo všeč telo v obliki peščene ure, zdaj me bolj privlači mišičasto telo.« Kako pa je z operacijo odvečne kože? »Krije mi jo zavarovalnica, saj sem shujšala več kot 60 kilogramov. Zdaj, ko sem na želeni teži, jo moram eno leto vzdrževati, nato pa so še čakalne dobe, zato bo to verjetno trajalo nekaj let. Včasih sem zelo nestrpna glede tega, takrat se opomnim, da moram biti hvaležna, da jo dobim zastonj in da je vredno čakanja. Prav tako pa, če sem se lahko imela rada s 150 kg, se lahko imam rada tudi z odvečno kožo. Vem, da mi operacija kože ne bi čisto nič koristila, če bi vseeno sovražila svoje telo.« Si bila kdaj deležna stigma-tizacije debelosti? »Ja, seveda, ampak se na to nisem ozirala. Vedela sem, da sem debela, celo hecala sem se iz tega. To je pač bila moja fizična podoba. Me je pa zelo motilo, da so me na cesti naključni ljudje ustavljali in mi svetovali, naj grem na operacijo želodca. Prvič je to moja zadeva, drugič nisem imela problema s hujša-njem in ljudje me ne poznajo, kako lahko sploh govorijo karkoli?! V tem obdobju svojega življenja nisem bila psihično pripravljena na tako operacijo, saj je operacija želodca le začetek, s tem ti zgolj omejijo vnos hrane, ne pomeni pa, da se želodec ne bi raztegnil še enkrat, če bi še naprej jedla enako hrano kot prej. Marsikdo se je po taki operaciji ponovno zredil. To operacijo zagovarjam le v primeru, ko gre za starejše ljudi, ki se ne morejo več gibati. Jaz pa sem bila dovolj mlada na začetku svoje preobrazbe, da sem se lahko gibala in izgubljala težo po naravni poti.« Si bila močna že kot otrok? »Mogoče malo nad povprečjem, ne bi pa rekla, da sem bila debela. Zrasla sem na kmetiji, zato sem veliko jedla, ampak sem se tudi veliko gibala, kot se pač normalni otroci. Bolj sem se zredila šele v srednji šoli in potem na fakulteti. Marsikdo bi rekel, da je to zaradi prekomernega delovanja ščitnice, ampak Spoštovanja vredna preobrazba v samo dveh letih. ne jaz. Ko sem začela jemati tablete za ščitnico, bi morala shujšati oziroma bi se morala vsaj nehati rediti, kar pa se ni zgodilo, zato ni bila kriva ščitnica. Morda je bilo zaradi nje le težje hujšati. Na fakulteti pa sem zelo neredno jedla, vroča čokolada tu, sendvič tam. Najedla sem se zvečer za cel dan nazaj, telo pa si je v strahu pred stradanjem shranjevalo zaloge.« Kako je tvoja družina sprejela hujšanje? »Eden od bratov mi pravi, da sem šla iz ene obsesije v drugo. Mislim, da so malce v šoku. Prej sem namreč cele dneve ležala na kavču in jedla, sedaj pa vsak trenutek, ki ga lahko, izko- ristim za gibanje. Mogoče sem celo že malo tečna, ker stalno poudarjam zdravo hrano in gibanje in tako preganjam domače. Nobenega nisem s tem okužila. Brata sta športnika že celo življenje, priganjam najbolj mamo.« Ali lahko postaneš odvisen od nadzora nad sabo? »Največ sem shujšala pred enim letom, ko sem si štela kalorije in popolnoma nadzorovala pojedeno. Za nekatere je to res strog režim, meni pa je dal občutek popolnega nadzora nad sabo. Vedela sem, kaj, kdaj, kako, koliko pojem ... Zelo mi je ustrezala stroga disciplina, ustrezal mi je urnik, da sem vedela, kaj lahko pričakujem. To je zelo vplivalo na moje družbeno življenje, saj sem porabila veliko časa, da sem si hrano pripravila vsak večer, ampak jaz sem to takrat potrebovala. Me je pa kasneje spreletelo, da mogoče res grem iz ene obsesi-je v drugo. Mogoče sem bila res malo odvisna od tega.« Kako si se obvladovala, ko si prenehala s popolnim nadzorom? »Vedno rečem, da iščem ravnovesje s hrano. Popolno nadzorovanje prehranjevanja je botrovalo temu, da sem nehala poslušati svoje telo. Še vedno se kdaj pa kdaj začudim nad kruljenjem želodca in se moram prav opomniti, da sem lačna, čeprav sem mogoče je- Marjeta pravi, da je ne glede na vse najpomembneje, da se imaš rad. V dveh letih je v celoti zamenjala življenjski slog, a vedno je bila odločno dekle z notranjo lepoto in jasnim pogledom v prihodnost. _SaAurUs&e/.daiitte/A SAVINJSKE ZGODBE december 2017 25 dla pred eno uro. Enako je pri gibanju, kjer se moram včasih prav prisiliti in počivati, kar je zelo težko, a vseeno moram poslušati svoje telo. Torej jem, ko sem lačna, neham jesti, ko sem sita, predvsem pa jem počasi. Seveda mi kdaj to tudi ne uspe, odvisno od dneva in okoliščin. Učim se tudi tega, da si vzamem, ko si nekaj zaželim, ne pa da prestavljam z enega dneva na drugega. Mislim, da sta vzdrževanje teže in psihologija tega težja kot pa samo izgubljanje teže, tudi če govorimo o izgubi 84 kilogramov.« Kakšen je zdaj tvoj ritem? »Telovadim vsak dan, vendar to ni neka naporna vadba, zgolj to, da se malo razmigam. V fitnes grem trikrat na teden. Doma pa tečem, hodim v hribe, se zgolj raztegnem. Imam obdobja ko delam eno, potem drugo, vsake toliko časa se neke stvari naveličam. Na začetku, ko sem začela hoditi v fitnes, sem bila navdušena nad kardiem (najenostavnejša kardio vadba je tek, op. p.), vmes sem vsak dan delala tabate, to so kratke 20-minu-tne vadbe, nekaj časa sem bila obsedena z vajami, ki jih lahko delaš na stopnicah, trenutno pa se navdušujem nad crossfitom in utežmi.« Kaj pa "slabi" dnevi? »Na splošno sem bila zelo disciplinirana, da v večje skušnjave nisem zapadala, sem pa seveda imela slabe trenutke. Takrat sem se usmerila v knjige o zdravju, hrani in gibanju. Brala sem bloge o zdravem načinu življenja, spremljala športne bloge na Youtubu, to me je zelo pritegnilo. Na teh blogih lahko vidiš, da imajo vsi, ki gre-jo skozi enak proces, podobne težave, in ugotoviš, da nisi sam, nisi čuden, kar je v veliko pomoč.« Kakšen je bil odziv prijateljev na tvoj proces spreminjanja? »Imam dobre prijateljice, ki me že od začetka podpirajo. Vedno sem jim lahko zaupala in čeprav sem včasih imela res banalne probleme, so me vedno poslušale in mi pomagale najti rešitev ali pa so me pomirile, da tega problema sploh ni. Obstajajo pa tudi ljudje, ki pač niso več del mojega življenja, ker so bili preveč negativni. Ne vem, ali zaradi zavisti ali česa drugega.« Kaj meniš o resničnostnem šovu The Biggest Loser? »Ni mi všeč, saj se ne strinjam s strategijo šova. Mislim, da je ponižujoča. Ti ljudje so en mesec zaprti v neki hiši, pred kamerami se morajo sleči, ko jih stehtajo, kar je problem že za človeka z normalno telesno maso, kaj šele za pretežko osebo. Kameram so izpostavljeni na vsakem koraku. V hiši imajo neke sterilne pogoje, ki jih v realnem svetu ni, zato je mogoče, da se bodo, ko se bo šov zaključil, spet zredili, saj ne bodo vajeni pogojev v resničnem življenju, kjer imaš na voljo vse ob vsakem času. To me spominja na projekt Minnesota Starvation Experiment, ko so ljudi zaprli v hišo, vsak je na dan vase vnesel zgolj 1600 kalorij. Ko so prišli ti ljudje po pol leta ven, so se začeli nažirati in so imeli ogromno psihičnih in fizičnih težav, saj so razvili nezdrav odnos do hrane. Tudi jaz sem imela obdobja volčje lakote, pa sem hujšala na zdrav način in ne v sterilnem okolju. Zato se mi ta oddaja ne zdi varen način za hujšanje. Menim, da tekmovalci tudi prehitro hujšajo. Pol kilograma do kilogram tedensko je tista zdrava mera, ne pa več. Žalostno je tudi, da je motivacija tekmovalcev pri hujšanju denar.« Kdo vse ti je stal ob strani na tvoji poti? »Poleg družine in prijateljev tudi fitnes prijatelji, ki se ukvarjajo s športom, a veliko dlje kot jaz. Eni od teh so bolj v psihično podporo, drugi bolj za motivacijo in navdih (predvsem trenerji v fitnesu). Na svoji poti do zdravega načina življenja sem presenečeno ugotovila, da se znam zelo dobro tudi sama motivirati, da sem disciplinirana in organizirana. Spodbujam se tudi z gledanjem svojih slik izpred nekaj let, koliko sem dosegla v tako kratkem času, ali je to sploh mogoče. Včasih mi ni jasno, kako sem lahko sploh imela tako veliko kilogramov, ampak mi ni žal. Zdaj mi kdo tudi reče, da sem drobna, pa me to malo ujezi, ker bi bila rada mišičasta. Moj cilj ni bila nikoli manekenska postava, ampak fizična in psihična moč. Preko fizične moči se vidi notranja moč. Sama sebi sem dokaz, kaj vse človek zmore. Sprememba življenjskega sloga me je oblikovala. To sem zdaj jaz.« Misliš, da obstaja možnost, da spet zaviješ s poti zdravega načina življenja? »Mislim, da ne. To je zdaj moje življenje. Ne predstavljam si, da se ne bi mogla več gibati. To sem zdaj jaz. Včasih sem veliko slikala, zdaj tega ne počnem več, saj ne čutim neke notranje potrebe. Včasih sem mislila, da bom živela od umetnosti, danes vem, da bom živela od športa in zdrave hrane. Rada bi se izobraževala o zdravem načinu življenja, o športu, mogoče bi delala kaj glede fi-tnesa. Če pa bi se pojavila priložnost v okviru moje profesije, bi jo pa seveda tudi izkoristila. Za gibanje se vedno najde čas, saj je moja prioriteta.« Je za takšen uspeh potrebnega tudi veliko denarja? »Jaz osebno sem ogromno denarja porabila za obleke, ampak to je zgolj moja hiba, saj imam zelo rada oblačila, moja postava pa se je zelo spremenila od takrat. S 4XL sem prišla na M/S številko konfekcije. Glede prehrane pa je druga zgodba. Zdrava, nepredelana prehrana je cenejša od predelane.« Kakšen nasvet za vse tiste, ki so na podobni poti? »Bodite prijazni do sebe, po tej poti stopajte počasi, brez nestrpnosti. Ne prepovedujte si stvari! Če si nekaj prepoveš, si tega še bolj želiš. Nekaj pač mora biti 'za dušo'. Sprejmite se takšne, kakršni ste. Če vam vaša zunanjost ni všeč, jo spremenite, vendar jo je najprej treba sprejeti. Jaz sem to dosegla tako, da sem se vsak dan postavila pred ogledalo in si rekla, da se imam rada. Na začetku mi je bilo nerodno, nato pa mi je postalo naravno.« Kje se vidiš čez 10 let? »Rada bi se osredotočila na kakšno športno disciplino, mogoče fitnes ali pa crossfit. Zelo rada bi mela majhno hišico z velikim vrtom, kjer bi se sprehajale živali, in prostor, kjer bi si lahko ustvarila malo telovadnico. V bistvu pa sploh ne razmišljam tako daleč naprej, živim leto za letom. Tako kot živim zdaj, mi zelo ustreza. Imam službo, streho nad glavo, družino in super prijatelje ter čas za gibanje in zdrav način življenja. To je dovolj.« L. K., Foto: arhiv Marjeta Brunšek Ljubica se je izkazala kot imitatorka Ljubica Špurej Jazbinšek Osem nastopajočih, Lea Sirk, Marijan No vina, Nika Zorjan, Luka Sešek, Ljubica Špurej Jazbinšek, Anina, Mitja Šinkovec in Klemen Mramor - Clemens, je v četrti sezoni stopilo v čevlje svojih priljubljenih idolov in vsako nedeljo na Pop T V s svojimi nastopi poskrbelo za zabavo. Finalna oddaja je bila tako za nastopajoče kot za žirante Tanjo Ribič, Ireno Yebuah Tiran in Gojmirja Lešnjaka - Gojca in voditelja Denisa Avdica še posebej čustvena, lovoriko najboljšega imitatorja pa je domov odnesel priljubljeni Luka Sešek. Med imitatorji je bila tudi vedno nasmejana Ljubica, ki živi v Miklavžu pri Taboru. Z njo smo se pogovarjali o zanimivi izkušnji, imitacijah, spremembah v moške vokaliste in še in še. Kot nam je zaupala simpatična Ljubica Špurej Jazbinšek, je do sodelovanja v oddaji Znan obraz ima svoj glas prišlo povsem nepričakovano. »Nekega popoldneva je zazvonil telefon in kreativna ekipa oddaje me je povabila k sodelovanju. Sledili so vokalni testi in trije avdi-cijski krogi, ki so me pripeljali do osem izbranih tekmovalcev nove sezone,« je povedala Ljubica in priznala, da je velika oboževalka oddaje in ni niti trenutek oklevala, ko je dobila priložnost nastopiti v četrti sezoni. »Sem velika oboževalka te oddaje in vedno sem se spraševala, kakšen je recept za izbor med najboljših osem. Presrečna in ponosna sem bila sama nase, ko sem izvedela, da sem ena izmed tekmovalk. Še danes se dobro spomnim, kako mi je od veselja razbijalo srce.« Preživela je izjemno naporno jesen, saj so vloge zahtevale predanost na vsakem koraku, od nešteto vaj koreografij do iskanja pravega glasu in včasih izjemnih mask, ki so jih tekmovalci ob nedeljah nosili na sebi. Najbolj naporne in hkrati zabavne pa so bile za pevce nedelje. »Cel dan se družimo in še vadimo zadnje detajle pred vstopom na oder ob osmi uri zvečer. Sicer je tudi čas za prijetno druženje ob kosilu in nedeljski kavici, ki vsaj zame ne sme manjkati.« Za enim samcatim nastopom je ogromno vaj, priznava pevka našega znanega ansambla Zaka pa ne. »Vaj je res veliko. V enem tednu je potrebno osvojiti ko- Ena izmed mnogih preobrazb Ljubica Špurej Jazbinšek kot voditeljica na eni izmed prireditev v Taboru reografijo, karizmo, karakter in seveda skladbo samo. Zamislite si in poskusite. Res ni lahko, ampak z dobro voljo in pozitivno energijo zmoreš še več, kot si sam od sebe pričakoval,« je povedala Luba, kot so jo ljubkovalno poimenovali sotekmo- valci. Ljubica Špurej Jazbinšek in Clemens sta v finalni oddaji postala Diana Ross in Lionel Richie, med finaliste se jima ni uspelo prebiti. A mnogi priznavajo, da je imela ravno Ljubica najtežje naloge. Za en večer je postala Sasha Vrtnar, Jennifer Lopez, Alya, Tanja Ribič, Carmen Miranda, Chubby Checker, Franc Košir, Colonia, Deee-lite, The Prodigy ter Danijela in Kemal Monteno. Naštela je kar 12 preobrazb. »Preobrazbe v moškega še zdaleč niso enostavne, tako da so vse moške vloge zame predstavljale definitivno največji izziv te sezone. Najbolj domače pa sem se vsekakor počutila v narodni noši in škornjih legendarnega Franca Koširja. Najbolj pa sem uživala v vlogi Danijele in Sa-she,« je pojasnila priseljena Sa-vinjčanka. Zelo je ponosna na svoje korenine in kraj Brunšvik, od koder so njeni starši in sestra. »Moj novi dom, kjer živim že pet let, pa je sedaj Miklavž pri Taboru v Savinjski dolini. Sem me je pripeljala ljubezen,« nam je zaupala Ljubica, ki se z glasbo ukvarja že od svojega 13. leta, ko je začela igrati diato-nično harmoniko. » S petnajstimi leti sem prvič okusila, kako je stati na odru. In danes to počnem že debelih 17 let.« Tudi moža je spoznala v glasbeni skupini, v kateri nastopa. Na vprašanje, ali je šlo za ljubezen na prvi pogled, pa je odgovorila: »Simpatija vsekakor. Po treh mesecih ljubeznivih pogledov pa sem vedela, da je v moje življenje vstopila beseda ljubezen - tista ta prava. Gašper, hvala, ker si.« Ker se bliža konec leta, so nas zanimale tudi želje iskrive blondinke za leto 2018. »Ulala, vsako leto iste želje. Shujšat vsaj dve kili in vsak dan zajemati z veliko žlico,« je s prepoznavnim smehom zaključila znana glasbenica. Živa Krušič Gorišek, foto: POP TV 26 december 2017 NASA DEDIŠČINA _SaAjlnis&e/. datine/S Kot advent naših dedkov in babic Luščenje fižola Jasmina Roter Jager v vlogi babice Braslovški Ajnzarji so predstavili svoja glasbila in glasbo. Z Labirintom šepeta, ki je prvi decembrski petek vabil v Dom kulture Braslovče na spoznavanje tradicije adven-ta naših dedkov in babic, so v Braslovčah začeli z adventni-mi dogodki. Ker so lani obiskovalci zelo dobro sprejeli projekt, pri katerem so združili moči Prosvetno društvo Braslovče, Zavod 3 Jezera in Občinska knjižni- ca Braslovče, so organizatorji sklenili z njim nadaljevati, v program pa so vključili tudi Društvo podeželskih žena Braslovče, Braslovške Ajnzar-je in člane skupine Pesemca. Vstopnina je bila doma narejen adventni okrasek. Rdeča nit projekta Labirint šepeta je spoznavanje načinov preživljanja adventa v času naših dedkov in babic. Udeleženci so morali pred vstopom v naslednji prostor labirinta opraviti določeno nalogo (npr. oluščiti fižol, ličkati koruzo). Letos so med programske vsebine dodali učenje plesa, znanega pod imenom rašpla, ki so ga prikazali člani Plesnega gledališča Braslovče, ki deluje pod umetniškim vodstvom Ane Vovk Pezdir v okviru Prosvetnega društva Braslovče. V predzadnjem prostoru labirinta so obiskovalci pod budnim nadzorom članic Društva podeželskih žena Braslovče pripravljali kašo. Izhod iz labirinta so popestrili s spoznavanjem slovenske ljudske pesmi in glasbil, ki so spremljali vsakdanje življenje ljudi ob rojstvu otroka, pri svatbi, ob različnih pra- znikih, delu ... Za predstavitev tega dela dediščine so poskrbeli Braslovški Ajnzarji, ki so predstavili tudi svoja glasbila, ter člani skupine Pesemca. Letošnje presenečenje je bilo srečanje s pripovedoval-ko, domačinko Jasmino Roter Jager, ki je v vlogi babice obiskovalcem približala duh časa, ko je bilo pripovedovanje zgodb del slovenskega vsakdanjika. Duh tradicije je v prostoru zares odlično zaživel tudi po zaslugi učiteljice Damjane Lukman, izvrstne poznavalke slovenske etnološke dediščine. Organizatorji bodo s projektom nadaljevali tudi v prihodnjem letu, do takrat pa bodo seveda oblikovali nove doživljajske trenutke. T. Tavčar Voščilnice nekoč in danes Veni Ferant je ob tej priložnosti podaril nekaj svojih razglednic. Najstarejša voščilnica iz leta 1843 Gost zadnjega letošnjega Utripa domoznanstva v Medobčinski splošni knjižnici Žalec je bil predsednik Filateli-stičnega društva Žalec Veni Ferant, ki je z besedo in s sliko predstavil zgodovino pisanja voščilnic po svetu in na Slovenskem ter namen voščilnic, bonton in pravila pisanja le--teh. Pisanje božično-novoletnih voščilnic je stara navada, da si ob prihodu novega leta želimo kaj novega, dobrega, boljšega, je povedal Veni Ferant. »Takšne želje so nekoč prinašali koledni-ki, ta običaj pa kje še gojijo kot del kulturne dediščine. Iz tega obdobja so še posebej znane novoletne voščilnice z motivi, ki jih je naslikal slikar Maksim Gaspari. Te so tako zanimive, da je še danes veliko zbiralcev teh njegovih voščilnic. Gasparijeve voščilnice je dolga leta zbiral in jih v knjigi objavil pokojni Marjan Marinček, oče velenjske Pike Nogavičke. V njegovi zbirki je bilo preko 400 različnih originalnih Gasparijevih voščilnic,« nam je povedal Veni Fe-rant in v nadaljevanju posegel v zgodovino voščilnic. »Po nekaterih podatkih naj bi se prve na roko narisane voščilnice pojavile že v 15. stoletju. Izdelale so jih nune, ki so se na nek način zahvalile svojim dobrotnikom. Prve tiskane voščilnice naj bi se pojavile v prvi polovici 19. stoletja in so jih najprej prodajali v dobrodelne namene. Prava domovina novoletnih voščilnic naj bi bila nekdanja Avstro--Ogrska, v katero smo takrat spadali tudi Slovenci, zato se lahko pohvalimo, da spadamo med prve narode, ki so pošiljali voščilnice,« je poudaril naš sogovornik in dodal, da je Anglež sir Henry Cole s pomočjo risarja Johna Horseyja prvo božično voščilnico, ki prikazuje veselo druščino, ki nazdravlja s kozarci, poslal svojim prijateljem že leta 1843. S tiskanjem večjih količin božičnih razglednic so začeli tri leta kasneje (1851), velik razmah pa so doživele po letu 1870, ko se je za nezaleplje-ne ovojnice pocenila poštnina. To obdobje velja tudi za rojstvo prvih dopisnic, na našem ozemlju dvojezičnih, imenovanih »listnica«. Poleg nemškega jezika so bile dopisnice tudi v jeziku matičnega naroda, kar je bila zasluga takratne vladavine cesarice Marije Terezije in pozneje njenega naslednika, sina in cesarja Franca Jožefa. »Dopisnice so bile predhodnice slikovno ilustriranih razglednic. Te so imele sprva samo del zadnje strani, namenjen sliki, ostalo pa je bil prostor za sporočilo, saj je bila prva stran namenjena izključno naslovu, poštni znamki in poštnemu žigu. Zelo pogosti motivi, ki se pojavljajo na bo-žično-novoletnih voščilnicah, so zvonovi, smrečica, angelci, ptički, snežni motivi in motivi Kristusovega rojstva. Veseli prizori prikazujejo nazdravljanje v čast novemu letu, uro s kazalci, obrnjenimi na polnoč, pa nagajivo sonce, luno in podobno. Pogosti motivi so še podkev, dimnikar, palčki, sveče, igralne karte, štiripe-resna deteljica in prašički. To so simboli, ki pomenijo srečo in hkrati ščitijo pred nesrečo. Med najpopularnejšimi motivi je bil nekoč sveti Miklavž,« nam je razložil Veni Ferant in svoje pripovedovanje ponazoril s projekcijo. Pisanje in pošiljanje V drugem delu svojega predavanja je spregovoril o današnjem načinu pošiljanja voščil, ki je v času razmaha mobilne telefonije, interneta in mul-timedijskega komuniciranja izgubilo svoj čar. Večina ljudi, ki pošiljajo voščila po teh medijih, ni zmožna sama spesniti besedila, ampak se poslužuje že kje napisanega na spletu. Najlepša, najboljša, osebna in spoštovanja vredna voščilnica je tista, ki smo jo izdelali sami. Obstaja sicer nekaj zakonitosti, ki bi se jih morali pri tem držati. Skrbno velja izbrati motiv, ki naj ne bo preveč dolgočasen, depresiven ali resen. Lahko je tradicionalen, vendar naj bo vesel in optimističen. Ze sam motiv naj pove, kaj želite vošči- ti prejemniku voščilnice. Če se odločimo sami izdelati voščilnice, ne smemo pretiravati z okrasitvami. Nekaj osladnosti je sicer za božične in novoletne voščilnice primerne, a ne preveč. Ni dobro pretiravati z različnimi vrstami materiala, barvami, bleščicami itd. Voščilo moramo napisati na desno notranjo stran voščilnice, in to z modrim ali s črnim črnilom. Potruditi se moramo glede pisave, ki naj bo elegantna in čitljiva, lahko tudi nekoliko izumetničena, da deluje bolj »retro«, je še poudaril Veni in nadaljeval: »Podpisati se velja z imenom in priimkom ali začetnico priimka, razen če ste prepričani, da bo prejemnik tudi le po imenu vedel, kdo ste. »Dohtarska kraca« je najmanj nevljudna. Pri pisanju je treba paziti tudi na slovnico in pravopis. Pri tem moramo vedeti, da se prazniki po slovenskem pravopisu pišejo z malo začetnico (božič, novo leto). Lepo je, da je tudi voščilnica brez napak, popravkov in madežev. Vsebina voščila naj bo iskrena in preprosta, za vsakega prejemnika jo oblikujemo posebej, če imamo le čas za to. Pomembno je, da voščilo odraža naš odnos do človeka, naše dejanske želje povsem določeni osebi. Tako je voščilnica res osebna. V poplavi takih in drugačnih sloganov in poceni verzov bo skrbno izbrano sporočilo zagotovo ostalo prejemniku v spominu. Izberite nekaj lepih verzov, ki niso pogosto rabljeni, saj boste tako naredili boljši vtis. Če se bojite, da boste s sporočilom zgrešili, izberite preverjeno, a nikakor ceneno voščilo iz kakšne ljudske kolednice. Nikar pa ne pesnite po sili, ker se lahko osmešite,« je poudaril Veni, ki je za to priložnost izdelal nekaj voščilnic s fotografskimi motivi in jih podaril udeležencem predavanja. V zvezi s pisanjem voščilnic pa je opozoril, da je nevljudno pošiljati neokusne voščilnice, z natisnjenim podpisom, da je nevljudno, če ne odgovorimo na voščilo, če smo preveč domači ali pokroviteljski in humorni z ljudmi, ki nam niso prav blizu, in če želimo zgolj iz vljudnosti srečo nekomu, s komer se ne razumemo dobro. Nekaj besed je namenil tudi pisemski ovojnici, ob tem pa poudaril, da napišemo podatke o naslovniku prostoročno, da nanje ne lepimo nalepk in ne tiskamo naslovov. Preden je zaključil s svojim predavanjem, je spregovoril tudi o pomenu in zgodovini znamk, ki polepšajo voščilnice in pisma. Prva božična znamka na svetu je izšla 7. decembra 1898 v Kanadi in je prikazovala zemljevid sveta z rdeče obarvano Kanado in njenimi kolonijami po svetu v tistem času. Prve znamke z božičnimi motivi na svetu pa so sredi II. svetovne vojne (leta 1943) izdelali na Madžarskem. Pri nas so prve božične znamke izšle 20. novembra 1992. Lepo pa je, če so znamke označene s čistim poštnim žigom, kar je še posebej pomembno za zbiratelje pa tudi naslovnike, da je razvidno kdaj in od kod je bila poslana razglednica. D. Naraglav Prodajalna Manufaktura Žalec Savinjska cesta 2 a, tel.:03 57 15 635 T ZIMSKI POPUSTI T T DO - 50 % £ NA DOLOČENE IN OZNAČENE ARTIKLE T MOŠKE SRAJCE JAGGER ŽE OD 9,90 EUR ŽENSKE SRAJCE JAGGER ŽE OD 4,99 EUR ¿K. t MOŠKI PULOVERJI ŽE OD 19,90 EUR T T UGODNA PONUDBA LOVSKIH SRAJC IN JOPIC Obiščite nas in se prepričajte o pestri in ugodni ponudbi! Vsem občanom želimo lepe božične in novoletne praznike ter veliko sreče in zdravja v letu 2018! NAŠA DEDIŠČINA / NAGRADNA KRIŽANKA december 2017 27 SESTAVIL Boris RIBA IZ SEVERNIH MORIJ REDEK NEBESNI POJAV ROPARSKA RIBA Z OSTRIMI ZOBMI ZAVRAČANJE MORALNIH NAČEL TANČICA, PAJČOLAN KRAJ PRI ANHOVEM GLINA, ILOVICA MOHAMEDOVA VERA DUŠLIIV PLIN (CL) 3. ENAKE KARTE PRI TAROKU PLIN BREZ BARVE, VONJA IN OKUSA (0) ANTON AŠKERC VLAKNA SVILOPREIKE BLAZINA POLNJENA S SLAMO ATRIJ (LAT.) ZAŠČITA PRED IZSTRELKI ABECEDNA KNJIGA STEKLENA POSODA ZA RIBE ŽELEZNIŠKA PROGA TEK V NARAVI PREMOR (KNJIŽ.) ODŽAGAN KOS DEBLA, HLOD GLAVNO MESTO ANGOLE 1000 KG PRVOTNI PREBIVALCI DANAŠNJE ITALIJE URBAN JARNIK NASVET, PODUK ČASOVNA ENOTA FAZA, SPREMEMBA GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU MERA ZA GLASNOST ZBIRANJE PODATKOV V DOLOČEN NAMEN SUNKOVIT, MOČAN DOTIK NASPROTNIKA 13 MANJŠI OBLOŽEN KRUHEK BLIŽNJI STANOVALEC OKUSNA MORSKA RIBA SNEG, STISNJEN V KROGLASTO OBLIKO 12 GOSTA BOMBAŽNA TKANINA ZA BLAZINE PAKISTANSKI POLITIK ULHAK 14. ČRKA GR. ABECEDE 17 ZAČETNA SKLADBA PESNIŠKA FIGURA SPORNA ZADEVA ARABSKI ŽREBEC 2. NAJVEČJI INDIJSKI EP PLAHTA ZA KAMIONE KOZJE KRZNO LESEN PLUG DELAVEC V PROIZVOD. KOSITHA DUHOVNIKOVA OBLEKA 18 ČEBELJA TVORBA PREMAZ ZA LONCE OMLATEN SNOP ŽITA IGRALEC SIMONČIČ 15 16 OLIVER HARDY OBJEKT PREKO REKE BRITANSKA PEVKA OBDELOVAL. LESA UDAREC Z BIČEM AMERIŠKI FILMSKI VESOUČEK ČINELE PRI BOBNU SEVERNI JELEN Z LOPATASTIM ROGOVJEM VOZNIK RIKŠE KOS SUKANCA POSLOVNO IME PODJETJA IME FRANCOSKE JUNAKINJE ORLEANSKA SLAVNOSTNA DVORANA OLGA NUNČIČ 14 VELIKO MORJE IVAN CANKAR BRISANJE Z GUMICO TOPILO ZA LAKE NERAZLOČNO NAPISANA ČRKA, ČAČKA PTICA SEVERNIH MORIJ, NJORKA, 11 Veliko sreče in [epih sanj, naj Vam prinese božični dan, novo [eto pa naj zaživi radosti polno brez so[za, skrbi in z našimi dobrotami. Srečno 2018 GEflO 1 2 3 4b 5 3 6 7 8 9 4b 5 "g 11 12 1 6 13 2 9 14 15 5 9 16 3 2 17 18 12 Nagradna križanka »BRGLEZ« Rešitev križanke, objavljene v novembrski številki Utripa: TORTE-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI-SADJE V TORTAH-TORTAH-IN-SLADOLETU Izžrebani nagrajenci: 1. Olga Laščak, Čopova 4, Žalec; 2. Barbara Čeh, Drešinja vas 4 b, Petrovče; 3. Milena Reberšek, Latkova vas 42, Prebold. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je Brglez, d. o. o. , Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 22. 1. 2018. Štiri desetletja gledališke ustvarjalnosti Prejemnika častnih Linhartovih značk z županom V Vrbju so v soboto, 9. decembra, slovesno obeležili 40-letnico delovanja gledališke dejavnosti. Že nekaj dni prej so v počastitev jubileja odigrali predstavo Ščuke pa ni. Na tokratni slovesnosti so obudili spomin na svojo prehojeno pot in podelili Linhartove značke. Ob jubileju so izdali bilten in pripravili razstavo, ki ponujata širok vpogled v njihovo gledališko delo. Ledino so začeli orati takratni vrbenski mladinci v okviru republiške akcije ZSMS Naša beseda, ko so pod režiserskim vodstvom Ksenije Bauer pripravili Prešernove balade in romance ter izbrana besedila Ivana Cankarja, ki govorijo o ljubezni do domovine, in Večer ob 150-letnici smrti Ludwiga van Beethovna. Svojo v* 00 T— 0 01 O Z >u LU OC