X>0 SIT 2769 ZAVOD ZA KULTURO KNJIŽNICA £ kulturo knjižnica mozir i.ri bepnikova MOZ/Rjp 530 MO ZI R J 'MVOpHONG Na trgu 7, Mozirje Telefon: 83-90-820 GRABNERJEVA HIŠA POLEG POPOLNE IZBIRE GSM APARATOV VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO HIFI VIDEO TEHNIKE CCS ISSN 0351-8140 0 3 OTVORITEV NOVE SOLE V NAZARJAH ČIGAVI BODO PLANINSKI PAŠNIKS? J ■ K" f Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. ^ KiriAN PRŠUT iKfi 1.539 SIT JETRNA PAŠTETA m 84811 Leto XXXI, št. 20,1. okt< Izhaja vsak drugi petek '' Ustanovitelj: ' Skupščina občine Mozirj« ' ^' WwyOAv novice, Franci Kotnik s.p., 3/83-90-790, 3: 063/83-90-791,XS^NN 810-^85-13016 Franci Kotnik -: X vvSNNxxXxx '-xvv\\ Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savirjj Jože Miklavc, Karolina in E> , Klemše Begič Sodja-Kladnil Zakrajšek, M« Marija Šukalc \kiet jjška svi gozdove :> \\Xv>A\V\''.N čni^.Mai^\\xv c,VesnaRetko, Banjevič, , služba, Zavod za Naslov : Savipiske novice Savinjska cesta 4 Telefon: 063/83-S savinjske.novice@siql.net ;. . \"/-O' Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT - N \ ' v Tisk: ;>\' \ ? Grafika Gracer, Lava 7b, Cefce , x v ; x Rokopise, objave, razpišem oglasejqX potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom XNX Ma podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis V-X$ Savinjske novice med proizvode,. za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne N lektoriramoXXxvX^^'X^^N Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. X'*' s Natančno pet let je minilo, odkar so Savinjske novice postale samostojen časopis. Premalo za veliko slavje, a vendar preveč, da bi okroglo obletnico kar tako prezrli. Nanjo smo vas, spoštovane bralke in bralci, želeli opozoriti na dva načina. Kot boste opazili v notranjosti pričujoče številke, je večina naših sodelavcev ob tej priložnosti zapisala nekaj svojih misli, časopis pa tokrat ni obiskal le naših naročnikov, temveč so ga prejela vsa gospodinjstva v dolini. Vsekakor ne gre za tipično številko, saj je bil tokrat interes oglaševalcev bistveno večji kot običajno. Kako tudi ne, če pa ga bodo držali v rokah tako rekoč vsi Zgomjesavinjčani! Iskreno upamo, da bo naša promocijska poteza obrodila sadove in da bomo v prihodnje število naročnikov še povečali. Vta namen objavljamo naročilnico, ki jo je treba le preprosto izpolniti in že prihodnjič bodo Savinjske novice priromale natančno na določen naslov. Naj vas opozorim, da z naročnino nazgomjesavinjski časopis prihranite 15 odstotkov v primerjavi s ceno, ki jo plačate pri kupovanju na prodajnih mestih, poleg tega pa imajo naročniki tudi 15 odstotkov popusta pri zahvalah in malih oglasih. Vuredništvuže nekaj časa zori ideja o klubu naročnikov, ki bo slej koprej doživela svojo uresničitev. Kot sem zadnjič že zapisal: skupaj smo nepremagljivi! Čutim moralno dolžnost, da se ob tej priložnosti znova javno zahvalim izvršnemu svetu bivše občine Mozirje pod vodstvom Jakoba Presečnika in programskemu svetu SNpod vodstvom prof. Antona Veneka, ki sta nam predpetimi leti zaupala izdajateljstvo. Prepričani smo, da smo zaupanje upravičili. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam na začetku poslovne poti tako ali drugače pomagali. Brez vas ne bi dosegli uspehov, katerih se res ne moremo sramovati. Iskrena hvala tudi vsem sodelavcem, ki ste oziroma še sodelujete pri ust-vaijanju časopisa. Brez vas ne bi bilo 130 rednih in še nekaj izrednih številk Novic, niti Almanaha Zgornje Savinjske doline, niti ostalih produktov, ki so v tem času nastali v naši hiši. Naše sodelovanje bomo v prihodnje še krepili in organizacijsko nadgrajevali, predvsem v dobro vas, cenjene bralke in bralci. Ostanite z nami, mi bomo zanesljivo z vami! cJ. _ VSEBINE: KTCOolte^f Premoženje gre na Posvet o ustanovitvi kmetijsko gozdarske zbornice: Reprezentančni par vladi..............vx5, Ljubljanski pohištveni stgem: Odmevna predstavitev Glinovih podjetij... 6 Nazarje: Otvoritev nove šole...9 Občinski svet Gornji Grad: xO'x nV\ V ospredju komunalna dejavnost........... 9 Menina planina: Čigavi bodo planinski pašniki........•».... 10 Občinski svet Mozirje: združevanje..........11 Loke pri Mozirju: Gradnja mostu po planu. 12 Radio klub Mozirje: 15. srečanje radioamaterjev oldtimerjev ... 15 Predstavitev knjige Zdravka Novaka: v Rečičan za Rečico....17 KD Jury Mozirje: Ekstempore na trdnih temeljih..........17 Sodelavci SN: Pq petih letih.......21 Zgodovina in narodopisje: Kalvarija kmečkih pošlov........... 20 Športne igre obrtnikov: Zgomjesavinjčani po pritožbi prvi........32 Kronika: Huda prometna nesreča motorista v Tiroseku.... 41 Za razvedrilo: 5. obletnica.........48 VAX'-V X v X VX . \ \ X A /v RTC Golte Premoženje gre na dražbo Mačehe, resje, marjetke... vse za ureditev grobov, okrasne čebulnice, drevnine in grmovnice... ustrezna gnojila, substrati, orodja, vinske kvasovke, čistila, merilni pripomočki VSE NA ENEM MESTU IN SAMO PRI NAS vas oskrbimo z vrhunsko hrano za pse in mačke V EUKANUBA, ROYAL CANIN, PURINA J Želje in načrti stečajnega upravitelja rekreacijsko-turis-tičnega centra na Golteh Zvonimirja Kristjana Mirta se niso uresničili. To pomeni, da mu ni uspelo pridobiti nobenega kupca ali najemnika za omenjeni center, čeravno je v določeni fazi kazalo bistveno bolje. Svoje je sedaj reklo celjsko sodiš- oktobra,ob 13.uri,izklicnacenapa če, ki je razpisalo prvo javno dražbo znaša dobrih 125 milijonov tolarjev, za prodajo celotnega premoženja KF RTC Golte. Dražba bo v sredo, 6. Nova trgovina podjetja Bunny Nazarje na Nazorjevi Četrtek pred dvema tednoma je bil prav poseben dan. V strogem središču Ljubljane je bilo malo pred peto popoldne še več ljudi kot sicer. Kako tudi ne, ko pa je podjetje Bunny d.o.o. iz Nazarij odpiralo novo trgovino. Otvoritev se je začela z modno re- Po predstavitvi IXENIE (ženska vijo, na kateri so povabljencem in naključnim mimoidočim (ki pa jih ni bilo malo) predstavili lastno blagovno znamko 2000. Na otvoritvi Kreflove blagovna znamka, namenjena elegantni, poslovni ženski) in VERE KREFL (kolekcija svečanih in zapeljivih večernih in priložnostnih toalet) je imel nagovor še župan Ivan Purnat. Poudaril je pomen Bunnyjevega uspeha, saj so njihovi izdelki plod lastnega razvoja in med potrošnicami vse bolj iskani in cenjeni. Sledila je otvoritev modne trgovine, ki je pravzaprav pravi modni atelje. Trgovina Krefl pa ni pridobitev le za kupce. Za dolino je gotovo še pomebnejše dejstvo, da se na tak način odpirajo nova delovna mesta in ohranjajo stara, hkrati pa je razveseljivo dejstvo, da si lahko zaposleni režejo svoj kos kruha z ustvarjalnim in kreativnim delom, ki presega zgolj obrtni način dela. Edvard Vrtačnik Občina Nazarje Srečanje gospodarstvenikov z Janezom Kopačem Občina Nazarje je v sklopu praznovanja občinskega praznika v torek, 14. septembra, pripravila srečanje direktorjev večjih podjetij in zavodov z mag. Janezom Kopačem, predsednikom odbora za javne finance in monetarno politiko v državnem zboru. Beseda je kajpak tekla o aktualnih dogajanjih v parlamentu in najpomembnejših zakonih, ki so v parlamentarni proceduri. Mag. Janez Kopač je med drugim pojasnil bistvene značilnosti novega deviznega zakona, veliko pozornosti pa je posvetil pripravi državnega proračuna za leto 2000, ki naj ne bi presegel 1.050 milijard tolarjev. Izrazil je zaskrbljenost zaradi finančnih težav, s katerimi se srečujeta pokojninski in zdravstveni zavod, ustavil pa se je tudi pri Slovenski razvojni družbi, ki kljub »globokemu Žaklju« ponekod ne odigra prave vloge. Na vlogo SRD-a je v razpravi opozoril tudi Anton Vrhovnik, direktor Glina Holdinga, ki je menil, da lahko del Glina konča v stečaju, če omenjena institucija ne bo sodelovala pri dokončni sanaciji podjetja. Mag. Kopač je odgovarjal tudi na vprašanja ostalih udeležencev srečanja, ki so na račun odnosa države do gospodarstva namenili precej kritičnih pripomb. Franci Kotnik Udeleženci srečanja z mag. Kopačem (foto: Ciril Sem) Nova turistična organizacija Zavod za trženje in razvoj turizma Več kot dve leti so se odvijale številne aktivnosti za ustanovitev in registracijo podjetja za promocijo, trženje in razvoj turizma Zgornja Savinjska dolina d.o.o.. Zdi se, da je vložen trud zaman. Ne povsem dobesedno, resnica pa je, da so ustanovitelji prekinili prizadevanja za ustanovitev podjetja. Vzrok za to gre iskati v Ljubljani, točneje na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, ki ni želelo izdati licence za takšno obliko podjetja, posledično pa Zgornja Savinjska dolina ne bi mogla dobiti statusa turističnega območja. Pot iz zagate so našli županja in župani, saj so se na seji kolegija županov dogovorili, da bodo ustanovili za vseh šest občin javni zavod za trženje in razvoj turizma, preko katerega bodo vodili tudi skupne promocijske akcije. Savinjčan Posvet o ustanovitvi kmetijsko gozdarske zbornice na Rečici ob Savinji Reprezentančni partner vladi Posvet o ustanovitvi in delovanju Kmetijsko gozdarske zbornice, ki je bil v sklopu mozirskega občinskega praznika minuli petek na Rečici ob Savinji, je vodil državni podsekretar v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervin Kuhar, ki je pri nastajanju zakona o zbornici aktivno sodeloval. Posveta se je udeležil tudi poslanec v državnem zboru dr. Franc Zagožen, ki si za ustanovitev zbornice plodno prizadeva vse od leta 1988. Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici je bil spomladi letos sprejet v slovenskem parlamentu. S tem je po nekajletnih prizadevanjih vzpostavljenaosnova zazačetekorganiziranjazbornice. Kmetijsko gozdarska zbornica je pravna oseba javnega prava, za javnopravni model zbornice je značilno: - obvezno članstvo, ki zagotavlja dolgoročnost in samostojnost zbornice, -daje reprezentančni parmer vladi, to ji zagotavlja dovolj široka volilna baza in večinska zastopanost kmetijstva, gozdarstva in ribištva, - da lahko izvaja javna pooblastila, - pri izvrševanju javnih pooblastil izdaja javne listine, - da daje pripombe in predloge na zakone, podzakonske akte, proračun, delitev proračuna, izobraževalne programe in druge javne dokumente s po-dročjakmetijstva, gozdarstva in ribištva. Glavne naloge kmetijsko gozdarske zbornice so: zastopanje interesov svojih članov, svetovanje, izobraževanje in pospeševanje, izvajanje javnih pooblastil. Kot pravna oseba javnega prava ima zbornica obvezno članstvo, člani zbornice so fizične osebe in pravne osebe. Zbornica bo imela okrog 180.000 članov, ki bodo pridobili enotno interesno organizacijo, ki bo zastopala njihove interese. Dr. Zagožen je poudaril, da zbornica ne bo idealna. Smo v veliki zamudi, saj zbornica še ne deluje, vstopamo pa že v Evropsko zvezo. V Avstriji je imela kmetijska zbornica veliko vlogo pri vstopan- Posvet je vodil državni podsekretar Ervin Kuhar (foto: Ciril Sem) ju države v EU, saj je uspela z dobrim delom avstrijskemu kmetijstvu izpoga-jati dobro pozicijo. Pogajanja za vstop Slovenije v EU se bodo začela prihodnje leto, torej še pred začetkom delovanja zbornice, zato takšne vloge ne bo mogla odigrati. Zbornica se bo učinkovito borila za interese svojih članov, če se bo dobro organizirala. Cvetka Goličnik Dr. Franc Zagožen (drugi z desne) je poudaril, da zbornica ne bo idealna (foto: Ciril Sem) PODJETNIŠKI KOTIČEK 2. REGIJSKO SREČANJE VELIKEGA IN MALEGA GOSPODARSTVA Zgornjesavinjski podjetniški center, Šaleški razvojno podjetniški center, Območna obrtna zbornica Velenje, Območna obrtna zbornica Mozirje in Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica letos drugič zapored organizirajo regijsko srečanje velikega in malega gospodarstva. Na podlagi izkušenj z lanskoletnega srečanja bo letošnje dvodnevno, razdeljeno pa bo v dva dela. V plenarnem delu bo prvi dan tekla razprava s predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti o razvoju slovenskega gospodarstva in predvidenih ukrepih, s predstavniki ministrstva za malo gospodarstvo in turizem o razvoju malega gospodarstva v povezavi z lokalnim in regionalnim razvojem, s predstavniki velikega gospodarstva pa o možnostih vključevanja malega gospodarstva v večje gospodarske sisteme. Drugi dan srečanja, ki bo potekalo v velenjskem hotelu Paka, bo plenarni del namenjen spodbujanju lokalnega razvoja in oblikovanju lokalnih ter regionalnih strategij. Sodelovali bodo predstavniki ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, partnerji lokalnih razvojnih koalicij in razvojne institucije. Oba dneva bodo potekala individualna poslovna srečanja med predstavniki velikega in malega gospodarstva, v Rdeči dvorani Velenje pa bo organizirana poslovna razstava, na kateri bo malo gospodarstvo predstavilo svojo ponudbo in povpraševanje. V podobni funkciji bo na razstavi nastopilo tudi veliko gospodarstvo, svojo ponudbo pa bodo predstavile tudi poslovne banke. Svoje delo bodo predstavili še: podjetniški center, območni obrtni zbornici in Obrtna zbornica Slovenije, območna gospodarska zbornica in Gospodarska zbornica Slovenije ter Združenje podjetnikov Slovenije. Regijsko srečanje velikega in malega gospodarstva bo potekalo v prvi polovici novembra, natančen termin bo znan v prihodnjih dneh. BORZA POSLOVNIH PROSTOROV Oddaja - Mozirje, trgovina, možnost dveh ločenih prostorov, 80 in 50 m2, cena 230.000 SIT. Informacije: ZPC, tel. 49-73-111. Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki proste poslovne prostore nudijo ali potrebujejo, da pokličejo na ZPC, tel. 49-73-111. PRIDOBIVANJE CERTIFIKATOV KAKOVOSTI ISO V Zgornjesavinjskem podjetniškem centru smo se povezali s strokovnjaki za področje standardov ISO, ki lahko nudijo podjetniku oziroma podjetju vso podporo pri pridobitvi omenjenih certifikatov. Pokličite na ZPC, organizirali vam bomo sestanek in vas oskrbeli s potrebnimi informacijami. POROŠTVA ZA ČLANE REGIONALNEGA GARANCIJSKEGA SKLADA CELJE Garancijski sklad, ki deluje v okviru Regionalne razvojne agencije Celje, podeljuje svojim članom poroštva za posojila Banke Celje v višini 50 do 80 odstotkov vrednosti posojila. Članarina v skladu je enkratna in znaša 50 tisoč tolarjev. Podjetnik zaprosi za članstvo v skladu pri Zgornjesavinjskem podjetniškem centru ali regionalni razvojni agenciji Celje. Ker bo kvota sredstev predvidenih za poroštva v bližnji prihodnosti izčrpana, pozivamo vse zainteresirane podjetnike, da nemudoma oddajo vloge s poslovnimi načrti na sedežu ZPC - Savinjska cesta 39 - v Mozirju. Informacije: tel. 49-73-111. ZPC d.o.o.___________________________ ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Ljubljanski pohištveni sejem Odmevna predstavitev Glina K&M in Glina Žagarstvo Prejšnji teden je na ljubljanskem gospodarskem razstavišču potekal tradicionalni pohištveni sejem, na katerem so sodelovali vsi, ki na tem področju v Sloveniji nekaj pomenijo. Kajti biti odsoten s stališča potencialnih kupcev pomeni, da je s podjetjem nekaj narobe. Zato je bila zasedenost sejemskih kapacitet tudi letos izjemno dobra, čeprav so organizatorji prireditev prestavili iz novembra v september. od jutra do večera (foto: KF) Gornji Grad Igra mačke z mišjo? Zgodba pravzaprav ni nova, pogovori o lastništvu kulturnih domov v Bočni in Novi Štifti med lastnikom Zadrugo Mozirje in pristojnimi v občini Gornji Grad, segajo v prvo leto lokalne samouprave. Marca letošnjega leta je upravni odbor zadruge ponudil občinam oziroma društvom v last nekatere nepremičnine, ki so po njihovi presoji lokalnega pomena. V prvi vrsti gre za kulturne domove in nekatere ceste. Podjetje Glin K&M iz Nazarij, ki jev večinski lasti nemškega podjetja K&M Möbel AG, se je na ljubljanski sejem temeljito pripravilo, saj je na njem predstavilo novo blagovno znamko By Pack, ki izraža kvalitetno in moderno obliko. Namenjena je krogu kupcev, ki jim klasika ne zadostuje več. By Pack trenutno zajema tri programe: Lets’go, Apart in Prego, v prihodnje pa jih bo še več. Prav programu Lets’go so na sejmu namenili največ pozornosti. Njegova prilagodljivost nudi neizmerne možnosti pri oblikovanju lastnega stila bivanja, moderni drsni elementi z metalnimi vrati pa zadovoljijo še tako zahtevnega kupca. Osnovni regali so na razpolago v štirih višinah in omogočajo maksimalno izkoriščenost prostora. Vrata in predali so prilagojeni osnovnim dimenzijam regalov. Modra ali alu barva se odlično vključujeta v sodoben način življenja ne glede na to, ali gre za dnevno sobo, otroško sobo ali pisarno. Dodatni elementi omogočajo popolno individualnost pri opremi stanovanja. Podjetje Glin K&M ima skoraj 200 zaposlenih in ustvari letno za 25 milijonov nemških mark prometa. V primerjavi z lesno branžo, kjer znaša povprečen promet na zaposlenega 81 tisoč DEM, razmerje med dobičkom in neto prometom pa tri odstotke, Glin K&M bistveno odstopa navzgor, saj ustvarja 127 tisoč DEM prometa na zaposlenega, razmerje med dobičkom in neto prometom pa znaša pet odstokov. Proizvodni program podjetja zajema predsobe, dnevne sobe, otroške sobe, spalnice, garderobne omare, pisarne, vitrine, regale in računalniške mizice. V minulem letu so v opremo investirali dobra dva milijona nemških mark, v letošnjem letu pa bodo ta znesek več kot podvojili. V letu 2000 naj bi obseg prodaje dosegel 30 milijonov DEM. V Glinu K&M so zastavili tudi novo strategijo trženja blagovnih znamk Glin in By Pack. Pohištvo Glin predstavlja s programi Vario, Narvik, Luna, Adut, Joung, predsobe in računalniške mizice pohištvo za znanega kupca ob manjšem vlaganju v reklamo, na drugi strani pa pohištvo By Pack predstavlja novo blagovno znamko, ki bo podprta z večjimi marketinškimi sredstvi. Glin Žagarstvo se je na ljubljanskem sejmu predstavilo v tradicionalni podobi. Njihovi kupci prisegajo na naravne materiale in temu primerna je bila tudi promocija. Proizvodni program Žagarstva zajema termoizolacijska okna in balkonska vrata različnih oblik in velikosti z možnostjo izbire termo stekla, fiksna in gibljiva polkna, program vrtnih hišic, zložljive vrtne mize in klopi, lepljene plošče, vse vrste masivnih oblog in žagan les. Franci Kotnik V občini Gornji Grad je takratna zadružna ponudba izzvala precej pomislekov, pretežno zaradi stroškov prenosa. Določiti bi bilo potrebno fun-cionalno zemljišče oziroma, kot je dejal svetnik Franc Miklavc iz Bočne, Zadruga želi obdržati pridobitveni del zadružnih domov, ostalo breme pa preložiti na občino oziroma društva. Ponudbo so torej sprejeli s precejšnjim pomislekom, dokončno naj bi se odločali, ko bosta svoje povedali tudi kulturni društvi iz Bočne in Nove Štifte. Tako eni kot drugi so ponudbo sprejeli, povsem razumljivo, za prenos lastništva so si, vsaj v Novi Štifti, prizadevali že vrsto let. Vendar pa se je, kot kaže, ponovno zapletlo na Zadrugi. Zaradi negativnega odmeva, ki ga je bila njena ponudba deležna v lokalnem časopisju in na nekaterih občinskih svetih, ki na ponudbo niti odgovorili niso, je zadružni upravni odbor ponudbo pre- prosto umaknil. Kaj je mišljeno pod lokalno časopisje, ni znano, če so pri tem mišljene Savinjske novice, je potrebno jasno vedeti, da smo zapisali samo mnenja in stališča, izražena na občinskem svetu Gornji Grad. Brez komentiranja ali česa podobnega, ker preprosto za kaj takega ni bilo potrebe. Res pa je, da je negativno stališče Zadruge, ob pripravljenosti Bočne in Nove Štifte, da domova vendarle prevzameta, ponovno izzvalo polemična razmišljanja članov gornjegrajskega občinskega sveta. Od tega, v kakšnem stanju so zadružni domovi, v Gornjem Gradu je problem še posebej pereč, do tega, koliko so v zadnjih letih vlagali v te zgradbe. Na Zadrugo je potrebno pritisniti, je bil mnenja Franc Miklavc, naj pripravi predlog, kaj nudi in kaj zahteva, do takrat pa naj ostane “status quo”. Savinjčan Razstavni prostor Glina Žagarstvo je bil v tradicionalnem naravnem ambientu (foto: F. Kotnik) ŠE MALO, PA BOM MILIJONAR. Modro varčevanje "Vsak mesec sem prihranil 12.999 tolarjev. Po petih letih jih imam že 996.185. Pa naj še kdo reče, da iz malega ne raste veliko." Rastlina vzklije iz semena in skrbno jo je treba zalivati, da zraste v vsej svoji lepoti. Tudi denarje treba negovati in zanj skrbeti, da bo rasel. To pa je mogoče storiti na več načinov. Postopno varčevanje z mesečnimi vplačili je ena najbolj zanesljivih in varnih naložb denarja. Ne glede na to, ali vlagamo velike ali majhne vsote, se naše premoženje nezadržno povečuje iz meseca v mesec. Takšno varčevanje zahteva minimalne napore, prinaša pa maksimalne učinke. Stopite do svoje poslovalnice in povprašajte o modrem varčevanju. Modro varčevanje - rastoče obrestne mere - varčevanje od enega do petih let - možnost prekinitve po prvem letu varčevanja VEDNO VEČ PREMOŽENJA Varčevanje z mesečnimi pologi banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Le pogumno v mrzle dni, da bo toplo -zato poskrbi. NA TRGU 33, MOZIRJE Termovelur že za 1180,00 sit in še veliko toplih tkanin, ki vas bodo grele vso zimo^ odprto 8-12 14-1830 sobota 8-12 TEL 063/833-277 aa.snraasffwiD KVAS®® Na trgu 27, Mozirje Velika izbira zlatega nakita po ugodni ceni. IZDELAVA VSEH VRST KLJUČEV! A GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE, d.d. Jjk Savinjska cesta 4, 3331 NAZARJE Säg, Telefon: (063) 832 325 liipk Fox: (063) 832 371 Odkup lesa Nazarje, tel.:(063) 831-908 GSM: 041 424 171 Odkupujemo vse vrste hlodovine in drugih gozdnih lesnih proizvodov na področju celotne Zgornje Savinjske doline, Šoštanja, Kamnika, Tuhinjske doline in Vranskega. Zagotavljamo korektni prevzem lesa in zanesljivo plačilo, po potrebi predplačilo. Upravičenci pavšalnega nadomestila prejmejo na odkupne cene še 4% nadomestilo. DAVIDOV HRAM Prihova 21, Nazarje Tel: 832-753 833-135 Faks: 833-035 PE GOLDING: Heroja Vednika 22,4270 Jesenice PE ŠEMPETER: Šempeter 21/a, 3311 Šempeter PE LJUBLJANA: Celovška 492,1210 Ljubljana O&prfo '&SM'Z tih 1 1)? %4T€ v % §> § w<š v_____________________________________J Podjetje za urejanje prostora d. d. Koroška 37!b, 3320 Velenje Spoštovani in cenjeni naročniki naših storitev! Tako kot Savinjskim novicam tudi Podjetju za urejanje prostora letos poteka prvih 5 let od ustanovitve oziroma izločitve iz Komunalnega podjetja Velenje. V tem času smo napravili pomembne razvojne korake, kot so: lastninsko preoblikovanje iz družbenega v zasebno podjetje, ustanovitev delniške družbe, preureditev in posodobitev dejavnosti v sodobne gospodarske javne službe(GJS), ureditev koncesijskih razmerij z občinami za večino GJS, razširitev služb v občinah Zgornje Savinjske doline, s čimer sledimo državni strategiji, ipd. Tudi ob ekonomskih kazalnikih dosedanjega razvoja podjetja nam ni treba zardevati: celotni prihodek smo v letu 1998 v primerjavi z letom 1994 več kot podvojili, število zaposlenih smo povečali za 30, število prebivalcev, za katere opravljamo GJS, pa za skoraj 15.000. V tem času smo nabavili 5 najsodobnejših vozil za odstranjevanje odpadkov, vozilo s prikolico za premike, stroj za polaganje asfalta, pometalni stroj, opremo za mokro posipanje cest, vrsto manjših gospodarskih vozil in stroje, ter namestili okoli 11.500 različnih posod za zbiranje odpadkov. Podjetje se je v tem obdobju močno utrdilo in dokazalo s svojimi storitvami, saj je mesto Velenje v zadnjih letih doseglo L, 4., in 2. mesto v tekmovanju za najlepše slovensko mesto, letos pa je prejelo tudi zlato priznanje v evropski konkurenci. To dokazuje, da smo v PUP Velenje sposobni zagotoviti na celotnem področju urejanja in vzdrževanja bivalnega okolja kvalitetne in z evropskimi standardi primerljive storitve. S takimi referencami jih ponujamo tudi drugim občinam v savinjsko-šaleški regiji in širše. Posebej želimo poudariti uspešno sodelovanje z občinami Zgornje Savinjske doline, kjer poleg rednega opravljanja GJS ravnanja z odpadki večkrat opravljamo tudi razne hortikulturne storitve, strojno pometanje cest, čiščenje kanalizacij in podobno, prevzemamo pa tudi posle pri izgradnjah in sanacijah komunalne infrastrukture. V občini Gornji Grad izvajamo sanacijo komunalne deponije Podhom, v občini Nazarje smo izvajali toplifikacijo za šolo, v občini Ljubno vodovod Okonina, v občini Solčava se pripravljamo na izgradnjo kanalizacije, v večini občin pa smo že postavili ekološke otoke. Zupane občin Zgornje Savinjske doline redno seznanjamo z našim delom na njihovem območju in v najkrajšem času odpravljamo opažene pomanjkljivosti. Tako sodelovanje je veliko prispevalo k obejestranskemu zaupanju in krepitvi odgovornosti za prevzeto naročilo. K opisanemu sožitju našega podjetja v savinjsko-šaleškem območju so veliko prispevale tudi Savinjske novice, ki nas vseskozi spremljajo. Za njihovo uspešno delo ter odlično sodelovanje v dosedanjem obdobju jim iskreno čestitamo in jim želimo še veliko jubilejev! Z odličnim spoštovanjem! Direktor Jože MRAZ, ing. str. Podjetje za urejanje prostora, PUP Velenje d.d., Koroška 37/b, 3320 Velenje, p.p. 82; ® 063/898-170, IffJ 063/897-1740, s\dir.: 041/626-655, ŽR: 52800-601-28190, m.št.: 5836387; d.št.: 79812244; Srg.: 97/00580; ŽP Velenje Nazarje Otvoritev nove šole - zgodovinski dogodek Osrednji dogodek drugega občinskega praznika občine Nazarje je bila otvoritev novega šolskega objekta. V navzočnosti številnih uglednih gostov, staršev, učencev in učiteljev so jo opravili v petek, 17. septembra in s tem uresničili dolgoletne želje Nazarčanov, da pridobijo popolno osnovno šolo. V novi šolski zgradbi je našla svoj prostor tudi glasbena šola. Uro pred otvoritvijo se je v dvorani glasbene šole na slavnostni seji sestal nazarski občinski svet. Med ostalimi udeleženci je bil tudi častni občan občine Nazarje Aleksander Videčnik. Po uvodnem nagovoru župana Ivana Purnata so podelili občinska priznanja za leto 1999. Priznanje župana občine Nazarje so za izjemno požrtvovalnost pri odpravljanju posledic lanskoletnih poplav prejela prostovoljna gasilska društva Nazarje, Gorica ob Dreti in Šmartno ob Dreti. Grb občine Nazarje sta prejela Glasbena šola Nazarje - za prizadevno in uspešno vzgojno-izobraževalno delo ter skrb za kulturno življenje v občini Nazarje in B/ Sledila je otvoritev novega šolskega objekta, ki sicer gosti učence že od 1. septembra dalje. Nazarski župan Ivan Purnat je ob tej priložnosti med drugim dejal: »Osnovna šola je prvi in sestavni del občinske politike in daje občini svojo veljavo, zato smo si v občini Nazarje na zahtevo občanov tako vztrajno prizadevali za ustanovitev samostojne osnovne šole, kar nam omogoča tudi zakon.« Purnat je pojasnil koncept gradnje novega šolskega objekta in se ustavil ob telovadnici, ki še ni zgrajena: »Občani - predvsem člani športnih društev-so terjali proučitev možnosti za gradnjo takšne telovadnice, ki bo služila tudi za potrebe rekreacije Novo šolo je ob asistenci Ivana Purnata in Francija Okorna simbolično otvorila Alenka Taštanoska, državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport (foto: Ciril Sem) S/H Hišni aparati d.0.0. Nazarje - za izjemne dosežke pri razvoju podjetja in ohranjanje delovnih mest. Zlati grb občine Nazarje so prejeli Silvo Forštner iz Šmartnega ob Dreti - za dolgoletno aktivno delo v organih, organizacijah in društvih KS Šmartno ob Dreti, Anton Krefl iz Pustega Polja - za dolgoletno aktivno delo v društvih in organizacijah ter pomoč sokrajanom in Srečko Urtelj st. iz Žlabra - za dolgoletno aktivno delo v prostovoljnem in industrijskem gasilstvu v Nazarjah. Izjemen kulturni program, ki je posamezne dele slavnostne seje občinskega sveta povezal v celoto, so pripravili učenci in učitelji Glasbene šole Nazarje. odraslih. Na podlagi soglasja vseh treh krajevnih skupnosti, športnih društev in občinskega sveta se izdeluje nov projekt za telovadnico, ki bo zadovoljevala tudi interese rekreativcev in potrebe drugih občanov.« Vrednost do sedaj opravljenih del znaša 202 milijona tolarjev, vrednost nabavljene šolske opreme in učil 46 milijonov, ostali stroški (zemljišče, idejni in glavni projekt, investicijski program, inženiring) pa 24 milijonov, skupaj torej 272 milijonov tolarjev. Celotnainvesticija - vključno s telovadnico - bo vredna okoli 500 milijonov tolarjev in bo zaključena do občinskega praznika leta 2000. Novi nazarski hram učenosti sta v uporabo pospremila tudi ravnatelj osnovne šole Zvone Smrke in ravnateljica Olga Klemše. Oba nista skrivala zadovoljstva ob novi pridobitvi, saj je jasno, da imajo sedaj učenci in učitelji bistveno boljše pogoje za delo kot prej. Novo šolo je z rezanjem traku ob asistenci mag. Francija Okorna iz sektorja za glasbeno šolstvo in župana občine Nazarje Ivana Purnata simbolično odprla državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Taštanoska. Izrazila je prepričanje, da bo objekt dobro služil svojemu namenu, in ob pomembnem dogodku čestitala krajanom in vsem občanom. Osnovnošolci in učenci glasbene šole so se izkazali s kvalitetnim kulturnim programom, največ aplavza pa je požel mladinski pihalni orkester GŠ Nazarje pod vostvom prof. Stefana Garkova. Slikar Jože Horvat - Jaki je šoli podaril 24 grafik, podjetje Glin K&M Nazarje pa je osnovni šoli namenilo sto tisoč tolarjev. Franci Kotnik Občinski svet Gornji Grad ¥ ospredju komunalna dejavnost Svetniki gornjegrajske občine so prvo popočitniško sejo začeli z obravnavo sklepa o prenosu upravljanja vodovodov v Novi Štifti in Bočni na Komunalo Gornji Grad. Znano je, da je po veljavni zakonodaji voda v državni lasti, vodovodi z najmanj petimi priključki oziroma dvajsetimi uporabniki paimajo status javnih vodovodov. Nato temo je bilo precej besed izrečenih tudi na zborih krajanov, ljudje so pač večino vaških vodovodov gradili z lastnimi sredstvi, vendar jena tem področju zakonodaja povsem jasna. Na podlagi sklepov krajevnih skupnosti so svetniki potrdili prenos, občina oziroma komunala sta dolžni skrbeti za vzdrževanje, porabniki pa bodo odslej plačevali samo vodarino. Nato so svetniki sprejeli spremembo odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in dali Komunali soglasje za najem kredita za sanacijo odlagališča Podhom. Sanacija je sicer v polnem teku, država je obljubljena sredstva porabila v druge namene, svoje je naredil tudi davek na dodano vrednost, tako daje Komunala primorana najeti kredit pri Ekološkem skladu v višini 33 milijonov. Sanacija in vračilo kredita zadeva seveda vse občine Zgornje Savinjske doline (razen Mozirja), ki odlagajo smeti na gornjegrajskem odlagališču. V nadaljevanju so svetniki v prvem branju obravnavali odlok o javnem miru in redu v občini in določili nove cene grobov, ki bodo začele veljati z novim letom. Za enojni grob bo potrebno letno odšteti 2,500 tolarjev, dvojni bo po novem 4 tisoč tolarjev, za večje družinske grobove pa bo potrebno odšteti 8 tisoč tolarjev letno. Določili so tudi ceni za uporabo mrliške vežice, in sicer v Gornjem Gradu 13 tisoč tolarjev, v Bočni pa, kjer mora uporabnik večino stvari urediti sam, 6 tisoč tolarjev. Pod točko, ki je namenjena vprašanjem in pobudam svetnikov, se je Slavko Šinkovec dotaknil perečega problema podjetja Smreka. Po njegovem mnenju je bila občina premalo aktivna pri reševanju delovnih mest, saj je od 26 delavcev, kolikor jih je bilo opredeljenih kot trajni viški, kar 19 iz domače občine. “Sliši se tudi,” je dejal Šinkovec, “da lastniki, konkretno Zadruga Mozirje, intenzivno iščejo novo službo zasedanjega direktorja, namesto da bi skupaj z najožjimi sodelavci odgovarjal za katastrofalne razmere v edini gornjegrajski fabriki. Zadelavce, ki so bili poslani na cesto, se ni nihče zavzel, še manj jim iskal nova delovna mesta,” je bil kritičen svetnik Šinkovec. V odgovor je župan Toni Rifelj dejal, da je občina vseskozi poskušala opozarjati na določene nepravilnosti, kaj več od tega ni v njeni pristojnosti. Vse niti so bile vseskozi in so še v rokah lastnikov z največjimi deleži, s sedanjimi lastniki pa ne bo firma preživela niti leto dni, je bil prepričljiv gornjegrajski župan. Savinjčan Menina planina Planinske pašnike Cerkvi ali pašno-agrarnim skupnostim? Od dne, ko je bil v slovenskem parlamentu sprejet zakon o denacionalizaciji, po katerem naj bi država vrnila vsa protipravno odvzeta premoženja, bodisi v naravi ali preko odškodnin, se slovenska javnost sooča s pretežno načrtnimi manipulacijami, katerih predmet je praviloma največji denacionalizacijski upravičenec Rimskokatoliška cerkev. Bolj ali manj iskreni poskusi urejanja razmer med državo in Cerkvijo ostajajo nedorečeni, nasprotujoči interesi pa se vedno bolj odražajo tudi na nižjih nivojih. Konkretno je vprašanje lastništva oziroma upravičenosti koriščenja planinskih pašnikov na Menini planini in na območju Pašno agrarne skupnosti Ljubno ob Savinji. Problem je seveda star, korenine segajo neposredno pred drugo svetovno vojno. Takrat je bila Ljubljanska škofij a z odločbo banske uprave v Ljubljani razlaščena v korist paš-niških zadrug na območju Zgornje Savinjske doline za 2726,4041 ha planinskega sveta. Znano je, da ustne obravnave in odmere zemljišč, ki so bile pred vojno že opravljene, zaradi svetovnega spopada niso bile zavedene v zemljiško knjigo, zato se lastništvo ni spremenilo. Leta 1997 so pašno agrarne skupnosti naslovile na Upravno enoto Mozirje zahtevo za vrnitev premoženja oziroma vrnitev pravic do brezplačne uporabe pašnikov, pravice do vode za napajanje živine, uporabe dogonskih poti in poseka lesa za vzdrževanje pašnika oziroma naprav na pašniku in odločanja pri posegih v prostor. V zahtevah je bila navedena tudi neizpodbitna resnica, da so pasli na teh površinah še pred podržavljenjem premoženja Ljubljanski škofiji. Zahteva kmetov zaradi nezaključenih postopkov predvojno ni imela pravne podlage, ker pa so pašne skupnosti koristile planinske pašnike že stoletje in več in so na njih zgradili objekte za potrebe pašništva, jih je upravni organ pritegnil v postopek kot stranke. V tem času se je s prenosom lastništva na pašno agrarne skupnosti, z namenom prispevati k ohranjanju visokogorskih kmetij in pomagati demografsko ogroženim področjem, strinjala tudi denacionalizacijska upravičenka Nadškofija Ljubljana. Dejansko izvršitev je preprečila liberalna vlada, vse skupaj pa naj bi imelo, po prepričanju nekaterih predstavnikov nadškofije, precejšen politični predznak. Precej očrnjena Cerkev bi z darilno gesto med kmeti in ostalimi gotovo pridobila na ugledu, zaradi nove formule, katero je izumila vlada in se imenuje povečana vrednost gozdov, do tega seveda ni prišlo. Predstavniki kmetov, ki že desetletja pasejo živino na meninskih in ljubenskih pašnikih, podpirajo vrni- Simbolika na meninskem pašniku: dva teleta pijeta mleko ene krave (foto: Savinjčan) tev zemlje Nadškofiji. Gledano nekoliko ideološko, so pravzaprav njeni naravni zavezniki, vendar, kot pravijo, želijo tisto, kar jim je Cerkev obljubila. To pa je lastništvo nad pašniki, v skrajnem primeru pristanejo tudi na zakupno razmerje, seveda jasno definirano, dogovorjeno in obojestransko podpisano. Pri tem se sklicujejo na besede dr. Rodeta, ki jih je konec lanskega leta povedal za časnik Kmečki glas: “5.000 hektarjev gorskih pašnikov nameravamo podariti kmetom, ki tam pasejo. Mislim, da je naš predlog vladi, od katerega ne bomo odstopili, korekten in da nihče nima pravice govoriti, da je Cerkev sebična, požrešna, pogoltna in da bi rada vse zase. Povejte mi, kdo v Sloveniji je že podaril 5.000 hektarjev zemlje. Cerkev bo to storila! ” je bil jasen ljubljanski nadškof in metropolit. V dosedanjih pogovorih med predstavniki Nadškofije in pašno agrarnih skupnosti otoplitve v smislu nadškofovih besed ni zaznati. Problem je pravzaprav samo v tem, da koristniki planinskih pašnikov terjajo v dogovoru, da si bosta obe strani v primeru zakonske možnosti prizadevali prenesti lastninsko pravico v korist paš-niško agrarnih skupnosti, kar po mnenju Nadškofije trenutno nima nobene pravne podlage. Logično se zdi tudi vztrajanje kmetov, da v primeru odpovedi dogovora o brezplačnem zakupu pašnikov in pašnih gozdov, za tisti del posameznih parcel, ki bi jih Nadškofija Ljubljana potrebovala za lastne potrebe ali za druge potrebe v skladu s prostorsko ureditvenimi načrti, da se to zgodi v sporazumu z pašno agrarnimi skupnostmi. Bojazen prefinjenega dogovora med Cerkvijo in državo, ko je bila za potrebe vojaškega radarja na Šavnic-ah po hitrem postopku vrnjena parcela in takoj zopet odprodana državi, je še vedno zelo živa. Načrti za postavitev vojaškega in civilnega radarja na Menini so še kako aktualni, kmetje in tudi ostali prebivalci Zgornje Savinjske doline ne zaupajo nikomur več, zato je vsebina sporazuma, ki ga bodo prej ali slej podpisali z Nadškofijo Ljubljana, zadeva, ki ima širši, predvsem pa okoljevarstveni pomen. Nekakšna preventiva, pravijo kmetje, čeprav nihče ne trdi, da bi se podobna kupčija ponovila tudi za civilni radar. Pat pozicija torej. Kmetje dogovora brez omenjenih zahtev ne nameravajo podpisati, še vedno pa puščajo odprta vrata za nad-aljnja dogovarjanja, na katerih bi morda uskladili dokončno vsebino dogovora. Ob tem pričakujejo, da se bodo na strani Nadškofije pogovarjali kompententni ljudje. V tem primeru je to gospodarski svet, v nekem smislu škofijsko gospodarsko ministrstvo, katerega vodi ravnatelj Janez Celar. Na Nadškofiji so nad stališči predstavnikov kmetov presenečeni. Ves čas pogajanj je bilo menda jasno, da predloge pogajalske skupine dokončno potrjuje pristojni organ Nadškofije Ljubljana, torej gospodarski svet. Po njihovem je ponudba, ki so jo usklajevali več mesecev dokončna, saj se besedilo vsebinsko od zahtev pašno agrarnih skupnosti ne razlikuje. O odklonitvi ponudbe bo obveščena tudi Upravna enota Mozirje, Nadškofij a bo predlagala, da ta začne postopek odmere pastirskih objektov na pašnih površinah. Nekakšna tiha grožnja torej, podkrepljena z dejstvom, da bo Ministrstvo za kmetijstvo v prihodnjem letu namenilo sredstva iz naslova subvencij le tistim pašnim skupnostim, ki bodo imele urejen svoj pravni položaj z lastnikom zemljišča. Predstavniki pašno agrarnih skupnosti z Menine planine in Ljubnega ob Savinji trdijo, da so vsa dejstva vključno s subvencijami predstavljena vsem članom. Ravno tako zavračajo zlonamerne trditve, da se zavzemajo za velike in premožne kmete. Na planinskih pašnikih, pravijo, veljajo za vse enake pravice in dolžnosti in dodajajo, da bi se brez njih že davno vse zaraslo. Morebiti je interes ravno to. Radi bi samo, da se tudi ustanova, ki naj bi v tej državi edina zagovarjala moralne vrednote, predvsem resnico in poštenje, drži obljub. Takšno je torej stališče kmetov. Kje je ta resnica in do kam sega vprašanje poštenosti, je seveda vprašanje. Zdi se, da trenutna nesoglasja med koristniki planinskih pašnikov in Nadškofijo ne koristijo nikomur. Ali pač? Neuradno smo celo izvedeli, da bi nekateri, v cerkveni hierhiji dovolj pomembni predstavniki, pašnike z veseljem zemljiško knjižno podarili kmetom. Tudi še sedaj, ne samo takrat, ko je namero preprečila liberalno-ljudska vlada. Edi Mavrič - Savinjčan Občinski svet Mozirje Zelena luč za združevanje Na svoji redni deveti seji so se mozirski svetniki sestali v ponedeljek, 20. septembra. Obravnavali so pomen združevanja Zgornjesavinjskega podjetniškega centra s podobnim, ki deluje v šaleški dolini, pridobili informacije o poteku nekaterih večjih občinskih projektov, seznanili pa so se tudi s stanjem brezposelnosti v občini. Po izčrpni predstavitvi dosedanjega delovanja lokalnega podjetniškega centra, ki ga vodi začasni direktor Franci Kotnik, je le-ta svetnikom predstavil smotrnost združevanja tega centra s podobnim v šaleški dolini. Država želi racionalizirati to področje, zato bo po novem zakonu sofinancirala samo tiste podjetniške centre, ki bodo pokrivali območja z najmanj 25.000 prebivalci in vsaj 750 podjetniškimi enotami. Območje zgornje Savinjske doline, ki gapokri-vaZgornjesavinjski center, je premajhno, dabi lahko upalo na kakršnokoli pomoč s strani države. Franci Kotnik je poudaril, da se bodo z vključitvijo dodatnih ustanoviteljev, to je treh občin šaleške doline, razbremenile sedanje ustanoviteljice, torej pet občin in tri podjetja. Po dolgotrajni razpravi so svetniki sprejeli sklep, da mora ZPC podati temeljito poročilo o dosedanjem delovanju, soglašali so z vključitvijo šaleških občin, ki morajo vplačati enake soustanoviteljske zneske kot dosedanji ustanovitelji, financiranje centra naj se vrši po ključu števila prebivalcev, v center pa je potrebno Entente Florale 99 pritegniti tudi občino Solčava. V nadaljevanju seje je direktorpod-jetja Zgornja Savinjska dolina d.o.o. Marko Lenarčič predstavil nujne ukrepe ob uvedbi novega zakona o turizmu. Posamezna območja bodo morala ustanoviti turistične organizacije, bodisi javne zavode ah pa gospodarska interesna združenja. Novi zakon predvideva tudi plačevanje članarine s strani vseh tistih dejavnikov, ki imajo iz naslova turizma kakršnokoli korist Gre za trgovine, gostinske lokale, prevoznike, proizvajalce hrane, pijač, pridelovalce hrane... V mozirski občini je teh subjektov okoli 180, njihova članarina pa bo znašala letno od 10.000 do 150.000 tolarjev. Svetniki so se bolj ogrevali za ustanovitev interesnega združenja, saj le-to predvideva, da morajo ustanovitelji jamčiti z lastnim kapitalom. Na ta način so bolj motivirani, saj lahko ob nepravilnih poslovnih potezah izgubijo vse svoje premoženje. Ob koncu razprave so svetniki v sklepih zapisah, da mora Lenarčič do naslednje seje pripraviti primerjave med eno in drugo obliko organiziranj a ter cilje novo nastale turistične organizacije. Pri naslednji točki dnevnega reda so svetniki sprejeli informacijo o kandidatih za podelitev občinskih priznanj ob občinskem prazniku. Župan je nato svetnikom predstavil stanje na projektu izgradnje osnovne šole na Rečici. Gradbena dela z novim izvajalcem znova potekajo, povečanje prvotne cene zaradi zapletov ob dosedanjem poteku gradnje pa bo šlo predvsem na račun DDV. Predvidena končna cena izgradnje skupno z opremo bo znašala okoli 576 milijonov tolarjev. Občina Mozirje je bila med osmimi izbranimi, ki so na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prijavili razvojne projekte za celosten razvoj podeželja - CRPOV. Projekt bo trajal celo leto, izvajalec pabo firma Negoj iz Slovenj Gradca. V nadaljevanju seje je Janez Janko podal poročilo o aktivnostih okrog projekta mozirske športne dvorane. Za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja je potrebno lastništvo celotnega potrebnega zemljišča. Občina pa še ni odkupila okoli 500 kvadratnih metrov zemlje, ki je še vedno v denacionalizacijskem postopku, upravičenec pa je Nadškofija Ljubljana. Janko računa, da bo to lastništvo pridobljeno že letos ali takoj v začetku naslednjega leta. Dotaknili so se tudi gradnje mostu preko Savinje, ob koncu seje pa so svetniki dobili še informacijo o stanju brezposelnosti v občini in na celotnem področju upravne enote Mozirje. Število brezposelnih oseb se iz leta vleto povečuje, najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je veliko iskalcev prve zaposlitve. Benjamin Kanjir Zgornjesavinjsko govedorejsko društvo Mozirje obvešča, da sejma živine v soboto, 2. oktobra ne bo zaradi premajhnega števila prijavljenih živali. »Zlato« Velenje Ni vse zlato, kar se sveti, je nekoč zapisal Avgust Šenoa in rek je postal nesmrten. To velja tudi za »zlato odličje« mestu Velenje, ki si gaje priborilo v močni konkurenci mednarodne akcije Entente Florale 99-Urejenost Velenja je ocenila zahtevna strokovna žirija in mu dodelila tolikšno število točk, da je zadoščalo za zlato odličje. Delegacija mesta Velenje ga je prejela v Ags-burgu na Bavarskem. Da v Velenju še marsikaj ni tako, kot bi moralo biti, da so načrti še veliki in da vse res ni »zlato«, se zavedajo vsi najodgovornejši funkcionarji uprave in sveta mestne občine na čelu z županom Srečkom Mehom. Hkrati pa dodajajo, da je Velenje mesto priložnosti in da bodo ta županov slogan v prihodnje prav gotovo še temeljito udejanjali. Vendar je to mesto priložnost tudi za mnoge, ki lahko najdejo v središču Šaleške doline marsikatero rešitev za svoje načrte in želje, izobraževanje, kulturo in celo zaposlitev. To velja tudi za številne prebivalce Zgornje Savinjske do- Velenjski župan Srečko Meh s sodelavci na podelitvi priznanj v Nemčiji (foto: Jože Miklavc) line, ki so na nek način z Velenjem in Šaleško dolino že povezani. Vsekakor je imenitno evropsko priznanje za Velenje priložnost za nove načrte ter primerna čestitka mestu, ki v tem mesecu praznuje 40. rojstni dan. Tega so slovesno obeležili v soboto, 18. septembra, z največjo kulturno-glasbeno prireditvijo, različna kulturna in športna srečanja pa so potekala že ves mesec. Jože Miklavc Nazarje Cerkev dobiva nov izgled Cerkve in ostala cerkvena poslopja so tiste zgradbe, ki so zaradi svojih dobrih skrbnikov preživele dolga stoletja in kot takšne ostajajo med najprivlačnejšimi točkami vsakega kraja. V njihovo ohranjanje pa je vloženega veliko truda in denarja. Pater Peter Lavrih, ki je pred časom prevzel vodenje nazarskega frančiškanskega samostana, se je znašel pred velikimi nalogami. Kar običaj je že, da morajo duhovniki poleg pastoralnega dela opravljati tudi ostala dela, s katerimi “ohranjajo pri življenju” cerkvena poslopja in ostale sakralne zgradbe. Temu je seveda tako tudi v Nazarjah, kjer so potrebna mnoga obnovitvenadela. Prav v tem času so se lotili menjave prve polovice kritine na strehi cerkve. Tudi drugo polovico nameravajo zamenjati še letos. Največje delo bo predstavljala obnova cerkvene fasade, ki jo je zob časa že dodobra načel. Cerkveni zvonik je grajen v konus, zato dež pada po fasadi in jo razjeda. Potrebno bo zgraditi tudi nadstreške nad vhodi v cerkev. Veliko delo bo predstavljala tudi obnova oltarja. Oltarji so svojevrstni kulturni spomeniki, zato so kot takšni potrebni še posebne skrbi za ohranjanje. Dobre volje v samostanu ne manjka, najdejo se tudi ljudje, ki so pri posameznih delih pripravljeni priskočiti na pomoč. Kakor smo tega že vajeni, pa je problem z denarjem. Le-tega ni nikoli dovolj, zato je od njega odvisna tudi intenzivnost del. Pater Lavrih se je s svojimi prošnjami obrnil tudi na lokalna podjetja in podjetnike, od katerih upa na konkretno pomoč. Benjamin Kanjir Streha na nazarski cerkvi bo letos v celoti obnovljena (foto: B. Kanjir) gostišče GOAD VRBOVEC xazHoinan andrizntu odličnega goitiiaa Ccdzlto u Ulogu dzužbiE, juLjatzCjzu cdi iodzlavazv fiodlusitč. itzoifnz ipEciafitztz iz trogais ttudinaiLonz ponudbe in veliko mii najSvjcditEtnejlidi ilovenidiA obl. SE PRIPOROČA GOSTIŠČE GRAD VRBOVEC NAZARJE tel. 832-800 Mozirje Gradnja mostu poteka po načrtih S1. avgustom se je pričela pospešena gradnja novega mostu preko Savinje v Lokah. Gradnja zaradi prihajajoče jeseni, ki sedaj že kar običajno s sabo prinaša visoke vode, poteka po načrtu, še bolje, gradbena dela celo prehitevajo planirane roke. Janez Marolt: “Most je za nas življenjskega pomena (foto: B. Kanjir) Dolga leta pričakovanj, ki so rasla z vsakim dežjem in vsako novo bojaznijo, so letošnje poletje končno dobila trdne temelje. Gradbeno podjetje, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, se je držalo dogovorov in z deli pričelo ob dogovorjenem dnevu. Prizadevnost izvajalcev se kaže iz dneva v dan. Tisti, ki gradnjo spremljajo, in domačini prav gotovo jo, saj most dnevno uporabljajo, lahko z veseljem ugotavljajo, da novi most iz dneva v dan dobiva razpoznavnejše oblike in da se konec gradnje nezadržno približuje. Ker se krajani zavedajo pomembnosti tega mostu, so nekateri izmed njih sklenili, da bodo tudi sami, seve- da po svojih močeh, prispevali določena finančna sredstva. Eni izmed njih so tudi Maroltovi, ki imajo v Lokah vulkanizerstvo. Takole pravijanez, ki nadaljuje očetovo tradicijo:”Za nas, Ločane, je ta most življenjskega pomena. Morda vsaj toliko, kot zaRečičane njihova nova šola. Oni bodo šolo pomagali zgraditi preko samoprispevka, nam pa se zdi prav, da bi pri tako pomembni akciji po svojih močeh pomagali občini. Zelo smo zadovoljni z dosedanjim potekom gradnje. Kar nismo mogli verjeti, ko smo avgusta ugledali delovne stroje, ki smo jih čakali dolga leta. Za nas in našo dejavnost ta most pomeni, da bo tovornjak, ki nam dostavlja blago, brezskrbno zapeljal preko Savinje: Prav tako je z ostalimi domačini. Vsakdo ga vsaj dva do trikrat letno potrebuje, ko mu tovornjak dostavi kurilno olje, morda drva ali zemeljski plin. Most vsakodnevno potrebuje tudi tovornjak, ki pobira mleko. Potrebujejo ga tudi gozdarji, ki prevažajo les. Skratka, ta most je za vse nas, ki živimo na tej strani Savinje, življenjskega pomena, zato je prav, da pri gradnji vsakdo pomaga po svojih močeh.” Prav v teh dneh bodo člani gradbenega odbora s svojimi prošnjami obiskali Ločane. Vsakdo bo prispeval, kolikor bo pač mogel. Vsak tolar bo dobrodošel, saj bo tudi pri uresničitvi tega projekta veljalo reklo:” Tolar na tolar palača.” Benjamin Kanjir Gradnja mostu napreduje v skladu z načrti (foto: CS) Avtocenter Meh Koroška c. 7d, Velenje Telefon: 063/ 898 25 19 K\. j j i ‘ ♦Z - Gostilna Štorman ŠEMPETER Telefon: (063)702 220 Faks:(063)702221 Gostilna Štorman LOČICA PRI VRANSKEM Telefon: (063)70012 40 Faks:(063)700 1210 Gostilna Štorman ŽALEC Telefon: (063)7101860 Faks:(063)7101870 Gostilna Štorman VOJNIK Telefon: (063)491 030 Faks:(063)4910731 Gostilna Štorman VELENJE Telefon: (063)897 2150 Faks:(063)8971590 Gostilna Štorman PARIŽLJE Telefon: (063)491 20 80 Faks:(063)491 2090 Hotel Štorman VENIŠE Telefon: (063)839 40 60 Faks:(063)8394061 NOVO: Hotel Štorman CELJE Recepcija: (063) 426 04 26 Faks:(063)4260395 Kuhinja: (063)426 04 21 Restavracija: (063)426 04 21 TRGOVINA KRIM CENTER Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 833-323 PE OKONINA Tel. št.: 841-441 Pridite in se prepričajte, ne bo vam žali Za hladne jesenske dni Vam že nudimo prehodne jakne za otroke in mladino z 20% popustom na gotovino. Pripravili smo Vam tudi zimski program: - termoflis - hlače - mikice in bunde PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SL-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)63 845 210 33KJ13 SUM MŽJ4$L? Stone MAROLT, s.o. Cesta v loke 10, 3330 Mozirje - SLO Tel.: 063 831-089, foks: 063 833-088 tste \ o°/° lra_ dse^0fj gO^1® »Z* S * GOOD YEAR DUNLOP SAVA FULDA OEBICA KORMORAN OBNOVLJENE ROTAL Brezplačna montaža in centriranje! Izdelovanje in prodaja otroške konfekcije Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje Tel.: 063/ 832 141 GSM: 041/641-104 ČtM ČAM OTROŠKE, ŽENSKEM MOŠKE BUNDE ŠPORTNE JAKHEpodložene s temo fHsom, OTROŠKE M MOŠKENLACEna žepe, ŽENSKE HLAČEna zvon M DOLGA KRILA na žepe, P010 MAJICEaPOlARTECA, TERMOn/Sf V VEUKO BARVAN /NŠEUEUKO DRUGEGA... VSO BLAGO JE VRHUNSKE KVALITETE M PO UGODNIH CENAH H! PRODAJA STARO ZA NOVO NAKUP VOZIL - menjava staro za novo - kreditiranje novih vozil - kreditiranje rabljenih vozil - leasing vozil - zavarovanje vozil MEHANIČNA DELAVNICA - montaža grelcev WEBASTO - montaža klima naprav - optična nastavitev podvozja - montaža in centriranje gum - servisne storitve S SALONOM VOZIL TUDI V ŠOŠTANJU Aškerčeva 5/d - v bližini bencinskega servisa Del.čas: vsak dan od 9 -17 ure, ob sobotah od 8 -13 ure AVTOLIČARSKA DELAVNICA - ličanje avtomobilov - mešalnica barv - prodaja avtolakov AVTOKLEPARSKA DELAVNICA Telefon: 063/ 882 110 - popravilo karamboliranih vozil na ravnalni mizi - montaža strešnih oken JL AVTOPRALNICA VOZIL - ročna avtopralnica - notranje čiščenje vozil POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA Francetova cesta 23, 2380 Slovenj Gradec LAMPRET TEL.: 0602/501-730, 501-740, Faks: 0602/45-212 Spoštovani občani Luč, spoštovani naročniki storitev ravnanja z odpadki! Spomladi letos smo na lokacijah: Konjski vrh, Rogački most in Podveza namestili betonske elemente, ker smo se dogovorili, da bodo tu zbirna mesta za polne ekološke vrečke. Z ekološkimi vrečkami smo opremili tista gospodinjstva, ki so preveč oddaljena ali pa imajo preslab dostop, da bi jim lahko odvažali odpadke neposredno od hiše. Žal se doslej ta rešitev ni izkazala dobro, saj so neznanci hitro zapolnili nameščena zbirna mesta z raznimi kosovnimi in nevarnimi odpadki (avtomobili, gume, gospodinjska oprema in pohištvo, akumulatorji ipd.). Nekajkrat smo ta mesta počistili in pomešane odpadke odstranili, vendar je to povezano z velikimi stroški, ki jih mora kriti občina. Za Vas smo posebej organizirali ločeno zbiranje kosovnih odpadkov in ločeno zbiranje nevarnih odpadkov, pa tudi ostanke odpadkov Vam redno odstranjujemo. Zato vljudno prosimo vse občane Luč, da omenjena zbirna mesta uporabljajo le za odlaganje odpadkov v ekoloških vrečkah. Ekološke vrečke je mogoče kupiti na občinah Luče in Ljubno ob Savinji, na JKP Gornji Grad in PUP Velenje. Po 01.10.1999 bomo s teh zbirnih mest odstranjevali le še ekološke vrečke, za primere ponovnega odlaganja ostalih odpadkov pa bomo poklicali pristojne inšpekcije. Z boljšim medsebojnim sodelovanjem in upoštevanjem urnika in načina zbiranja ter odstranjevanja odpadkov boste povzročali manj stroškov in prispevali k lepšem izgledu vašega bivalnega okolja. MOJ KRAJ - LEP KRAJ ! p Mirko Zamernik PUP d.d. Velenje Jože Mraz ing.st. Direktor Jakob Presečnik, poslanec v Državnem zboru Javljanje iz parlamenta Kar nekaj časa je že minilo, kar sem se zadnjič javil iz slovenskega parlamenta. Julija je državni zbor zasedal tako rekoč brez predaha in obravnaval ter sprejel celo vrsto različnih zakonov v različnih fazah obravnave, večinoma s področja prilagajanja evropski zakonodaji. To je povsem v nasprotju z mnenjem, ki ga skuša slovenski javnosti vsiliti del predstavnikov sredstev javnega obveščanja, kot se učeno reče novinarjem, namreč o neučinkovitosti Državnega zbora. Avgusta so sicer parlamentarne počitnice, pa vendar sem se moral poleg angažiranosti pri adaptaciji taščine hiše kar aktivno ukvarjati z nekaterimi problemi, ki tarejo našo dolino, predvsem na področju infrastrukture, če hočem, da bodo v jeseni in naslednje leto zagotovljeni pogoji za realizacijo čim več projektov, ki so vsi po vrsti izredno potrebni, pa tudi zahtevni. Med njimi moram posebno omeniti izgradnjo mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Nekaj sem o tem pisal že v mojem predhodnem javljanju, večina sedanjih aktivnosti pa poteka pri pripravi dokumentacije, tako izvedbene kot razpisne in upravne, da bodo pravočasno izvedeni potrebni mednarodni razpisi, ki bodo omogočili tudi koriščenje sredstev iz PHARE programa in pravočasno realizacijo. Pri tem moram seveda omeniti tudi to, da je država kar nekako pozabila na ureditev vseh lastniških in odškodninskih zadev z lastnikom večine zemljišča, po katerem poteka trasa ceste in na katerem bo stal objekt, ki je potreben za funkcioniranje mejnega prehoda. Vsi ti postopki so sedaj v polnem teku in zavzemal se bom, da bodo dogovori med državo in lastnikom potekali korektno in v zadovoljstvo obeh. V teh dneh je v polnem teku koalicijsko usklajevanje proračuna za leto 2000. To je težavna naloga, s katero bo Vlada letos sicer zamudila vsaj nekaj dni (v parlamentarno obravnavo bi ga morala predložiti do 1.oktobra, da bi bil potem sprejet še pred novim letom). Pa vendar je to še vedno dobro, če bo le na koncu proračun dovolj razvojno naravnan. V Državnem zboru poteka v teh dneh druga obravnava novega pokojninskega zakona. Ta je od prvotno vloženega, po prvi obravnavi, dogovarjanju med socialnimi partnerji, koalicijskemu usklajevanju na Vladi in po obravnavi na matičnem odboru doživel veliko sprememb. Je pa to sicer silno neprimerna tema v tem že kar predvolilnem obdobju. Pa je ne glede na to, da vsa razprava doživlja v glavnem politični poudarek, potrebno zakon do začetka prihodnjega leta sprejeti, ne samo zaradi prilagajanja Evropi, pač pa zaradi funkcioniranja pokojninskega sistema samega. Zadruga mozirje Mercator - ZgomJesavInJska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. RJflVC KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo bomo prodajali no FARMI Vorpolje od 4. do 7. oktobra od 7. do 14. ure. po ceni 200 SIT/kom. Radio klub Mozirje 15. srečanje old timer jev Na Venišah so se 18. septembra srečali radioamaterji old-timerji. Prišli so iz vse Slovenije in s svojo udeležbo potrdili, da ta dejavnost ne izumira, ampak vztrajno kljubuje novotarijam in se uspešno prilagaja tokovom razvoja tehnike. Na Venišah se je zbralo preko 100 radioamaterjev, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo 25 ali več let V letošnjem letu je ta naziv pridobilo kar 45 operaterjev. Skupno jih je sedaj že 385. V Sloveniji je 5178 radiooper-aterjev, ki so združeni v 109 klubih. 874 izmed njih je prvo kategornik-ov, 975 drugokategornikovin 3350 tretjekategornikov. jvečjih elementarnih nesrečah, ko vse drugo odpove. Radioamaterji so tudi dobri prijatelji, ki se srečujejo na frekvencah, izmenjujejo izkušnje, se pogovorijo, mnogokrat pa pri tem ostane, saj frekvence ne poznajo meja. Tako se poznajo po glasovih, osebnih šifrah, mnogokrat pa pri tem tudi ostane. Osebnih stikov skorajda ni. Tako Zgornjesavinjski radioamaterji veterani v družbi najstarejšega slovenskega radioamaterja (foto: CS) Prisotne je najprej pozdravil predsednik domačega kluba Miro Prašnikar, za njim pa še mozirski župan Jože Kramer, ki se je v imenu vseh zgornjesavinjskih županov radioamaterjem zahvalil za njihovo nesebično pomoč ob nesrečah. Predsednik radioamaterjev Slovenije Polde Kobal je najprej pozdravil operaterja z najdaljšim stažem in najstarejšega operaterja, ki je star že preko 90 let. V svojem govoru je izpostavil mnoge napore, ki jih radioamaterji vlagajo v ohranitev frekvenc. Konkurenca na tem področju je huda, prostih frekvenc pa je vse manj. Radioamaterstvo je tista dejavnost, ki mora ostati, saj je njen največji pomen prav pomoč ob na- nastajajo svojevrstna in dolgotrajna prijateljstva. Ob koncu nagovora je Polde Kobal podelil priznanje zveze radio klubu Ilirska Bistrica za 35 let delovanja. V nadaljevanju srečanja je Aleksander Videčnik zbranim predstavil Zgornjo Savinjsko dolino in njene kulturno zgodovinske znamenitosti. Srečanje so s kulturnim programom popestrili člani vokalne skupine Savinjski rožmarin, ki jo vodi Tadeja Cigale, in harmonikaš Uroš Točaj. Po uradnem delu so si udeleženci srečanja ogledali Ranč Burger Ven-iše, po kosilu pa tudi Mozirski gaj. Benjamin Kanjir GRABNERJEVA HIŠA Na trgu 7, Mozirje Telefon: 063/833-207 OKOLISTIČNI PREGLEDI PGD Ljubno ob Savinji Lep uspeh gasilcev v Šoštanju V nedeljo, 22. avgusta, je v Šoštanju potekalo 16. tradicionalno tekmovanje starih ročnih brizgaln. Kot vsako leto se ga je tudi letos udeležila desetina iz Ljubnega ob Savinji. Dosegla je uspeh kot že velikokrat - prvo mesto med šestimi ekipami in lep pokal. PGD Ljubno daje velik poudarek na ohranjanju gasilske opreme, saj ima eno najstarejših ročnih brizgaln v Sloveniji (letnik 1886), ki še vedno deluje. Za ročno brizgalno, ki jo je izdelal Albert Samassa v Ljubljani, je poleg domačih darovalcev ob nakupu daroval sam cesar Franc Jožef I. sto goldinarjev. Svoj nastop v Šoštanju je desetina popestrila z lepo konjsko vprego, saj so se gasilci na prireditveni prostor pripeljali s konji. Pogrešali pa smo kakšno desetino iz zgornjesavinjske gasilske zveze, saj se je tekmovanja udeležila samo desetina iz Ljubnega. Marjan Rakun Potok Srečanje v spomin na Frana Tratnika V okviru občinskega praznika občine Nazarje so na pobudo publicista in častnega občana Aleksandra Videčnika sredi septembravPotoku pred spominsko ploščo velikegaumet-nika Frana Tratnika pripravili srečanje krajanov. Prisotne je vimenu Krajevne skupnosti Kokarje pozdravil predsednik Anton Blatnik, v imenu občine pa župan Ivan Purnat. Nazarski župan je orisal praznovanje letošnjega občinskega praznika in njegov pomen za celotno občino ter krajanom čestital za praznik. Slavnostni govornik je bil Aleksander Videčnik, ki je nanizal dogajanja v zvezi z umetnikom Franom Tratnikom. Nemirni duh in želja po slikanju sta ga iz rodne Vnukove hiše v Potoku ponesla v svet, znanje pa si je nabiral širom po Evropi. Postal je znan grafik doma in v tujini. “Z dolžnim spoštovanjem gledamo na njegovo veliko ustvarjalno moč in poglobljeno slikarstvo oziroma veliko znanje grafika. Njegovo umetniško delo v slovenski likovni umetnosti pomeni most med ustvarjanjem preteklosti in porajajoče se sedanjosti. Ostal je samobiten slovenski,” je v svojem govoru dejal Videčnik. Prav tak nevidni most so stkali tudi udeleženci srečanja, ki so spomin na umetnika počastili s kulturnim programom, ki ga je pripravila in povezovala Zvonka Zakrajšek. Nastopili so Mešani pevski zbor Nazarje, recitatorja Manjain Denis Hren ter Vesna Tratnik s harmoniko. Marija Sukalo KNJIŽNICA MOZIRJE MOZIRJE VABILO S prihodom jeseni se v naši knjižnici za naše najmlajše obiskovalce pričenjajo tudi pravljične ure. Predstavili se vam bodo novi pravljični junaki, lutkovne igrice in zgodbice iz novih otroških knjig. Naše prvo srečanje z vami bo v TOREK, 5. OKTOBRA 1999, OB 16. URI. Prijazno vabimo vse predšolske otroke in njihove starše, ki imajo radi pravljice. Vi pa povabite tudi svoje prijatelje. TD Rečica ob Savinji Spet Lenartov sejem Jesen je tu, z njo pa oktober in Lenartov sejem, ki ga člani Turističnega društva Rečica ob Savinji že petič zapovrstjo pripravljajo v nedeljo, 10. oktobra. Pobrskajte po skrinjah in omarah za oblačili iz preteklosti in se oblecite, kot se spodobi za velik sej-manji dan, ki se bo na Rečici pričel v nedeljo ob 9- uri. Tedaj bodo trška policaja in župan prvič stopili na oder, nagovorili zbrano množico in dvignili trško zastavo. Na paruču se bo pripeljala prava kmečka družina, policaj in stražnik pa bosta poskrbela za ustrezen sejemski red. V sejemskem vrvežu boste lahko pri Cukrovi Lizi kupili sladkarije, obujali spomine na stare čase, ko so na sejme hodili vaši dedki in babice, na Rečici bodo lajnar in slepec, pičkurin in še mnogi drugi. V nedeljo boste lahko na Lenartovem sejmu marsikaj kupili, barantali za ceno ali pa si preprosto ogledali, kako so nekdaj “glihali in kupčevali” naši očetje in dedje. Na štantih bodo svoje izdelke na ogled postavili in jih seveda tudi prodajali čevljar, lectar, mlinar, ŽUPANSTVO TRGA Rečica ob Savinji Velecenjeni, naznanjamo, da bo na dan 10. vinotoka leta gospodovega 1999 na našem trgu LENARTOV SEJEM. Milostni gospod Ivan Tavčar so nam to pravico davnega leta 1585 podelili, tako smemo v našem lepem trgu sejmariti in trgovati. Izkažite nam to čast in pridite že zjutraj tega dne ob 9.uri na Rečico, kjer boste navzoči, ko se bo dvignila trška zastava in takoj zatem začela kupčija. Ponovitev otvoritve bo popoldne ob 14. uri. Če bi bil dež ali kake druge padavine, bomo sejmarili teden kasneje. Turistično društvo Rečica ob Savinji prireja to narodno pisno prireditev v spomin na 414. letnico prvih sejmov na Rečici in podelitev trških pravic. Kogar še zanima sodelovanje na štantih, naj pokliče tel.: 835-364! Vabljeni! zeliščar, kovač, čebelar, na prodaj bo vse polno domačih dobrot in drugih uporabnih izdelkov. Skratka, Lenartov sejem, ki bo v nedeljo, 10. oktobra, bo živahen kot vsi do sedaj, zato si ga je vredno pobliže ogledati. Hkrati člani Turističnega društva Rečica vabijo vse domače obrtnike in rokodelce, ki menijo, da bi bili njihovi izdelki primerni za prodajo na Lenartovem sejmu, ali ki bi radi kako drugače sodelovali v sejemskem vrvežu, naj pokličejo na telefon 835-364 ah 835-231. Ut se boste lahko podrobneje dogovorili, kar vas zanima. Seveda Rečičani vztrajajo pri zasnovi sejma: na sejmišče še vedno ne pustijo nikomur, ki bi želel prodajati plastičen cenen kič ali podobne reči, ki pač ne sodijo na sejme, kot so jih pripravljali v času med obema vojnama. Marija Sukalo Predstavitev knjige Zdravka Novaka Rečičan za Rečico Pa se je zgodilo, kar se je pač moralo. Rečicam so dobili pravo zgodovinsko delo, knjigo Rečica z zaledjem izpod peresa upokojenega učitelja, domačina in zgodovinarja Zdravka Novaka. Knjigo so uradno pospremili na pot v okviru občinskega praznika občine Mozirje, predstavitve v prostorih Osnovne šole Rečica ob Savinji pa se je udeležilo precejšnje število domačinov in uglednih gostov. V knjigi Rečica z zaledjem najdemo obilico podatkov o zgodovinskem razvoju kraja in z njim povezanih naselij, ki so razumljivi vsem ljudem. Po dolgotrajnih zbiranjih različnega gradiva o Rečici in njeni širši okolici je Zdravko Novak precej gradiva “odkril” v šolski in cerkveni kroniki, v časopisnih zapiskih, pri zbiranju podatkov so mu pomagali krajani, nekaj podatkov pa je zbral tudi v različnih ustanovah - celo v Deželnem arhivu v Gradcu. Knjiga bo vsekakor poskrbela za to, da se bo vedelo, kdo in kaj so Rečičani. Da to ni malce odrinjena vas, kot se zdi z glavne savinjske ceste, temveč kraj s starodavno in ne tako nepomembno zgodovino. Kos Zgornje Savinjske doline z lastnim kulturnim izročilom in zgodovinskim spomi- nom. In kakor je v uvodu zapisal dr. Matjaž Kmecl: “To je zgodba, to je življenjepis kraja in s tem vsaj malo slehernega Rečičana: ne samo tistih znamenitejših in pomembnejših mož, ki jih je učitelj Zdravko Novak posebej preštel in popisal, temveč prav vseh do zadnjega “olcerja”. Avtor Zdravko Novak je knjigo pospremil z besedami: “Že vsrednji šoli, ko sem poslušal razne znamenite predavatelje zgodovine, sem sanjal o tem, da bi napisal kako knjigo. Pozneje pa sem občudoval Aleksandra Videčnika, ki je zbiral gradivo in ga objavljal v različnih publikacijah. Če sem s knjigo to tudi sam le delno uspel, bom zadovoljen.” Za izjemno delo, ki ga je Zdravko Novak napisal za Rečičane in okolico, mu je krajevna skupnost podelila priznanje Sveta Krajevne skupnosti Rečica, ob predstavitvi knjige pa mu ga je slavnostno izročil predsednik sveta KS Peter Kolenc. Na predstavitvi knjige, ki je pomembna ne le za Rečico, temveč tudi širše, sta o pomenu Rečice in njeni vpletenosti v tokove zgornjesavinjskega življenja razmišljala generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj in vitez Jožef Ciraj, ki dela na v konzulatu v Berlinu. Oba rečiška rojaka sta se v imenu mnogih zahvalila za izjemno delo, avtorju Zdravku Novaku pa so čestitali tudi mozirski župan Jože Kramer, vodja podružnične OŠ Majda Časi in predsednica TD Vida Orlovič. Predstavitev knjige so s kulturnim programom obogatili učenci in učiteljice Osnovne šole Rečica, harmonikarji Darka Atelška, domačina Franček Rop in Branko Brezovnik ter moderator večera Jože Tlaker. Knjigo je izdal Zavod za kulturo Mozirje, finančno sta jo podprli občina Mozirje in Pivovarna Laško, slikovno gradivo pa so prispevali Franček Bider, Matevž Lenarčič, Jože Miklavc - Pepi ter številni krajani z Rečice in njene okolice. Marija Sukalo O pomenu Novakove knjige je spregovoril tudi generalni konzul RS v Celovcu Jože Jeraj (foto: Ciril Sem) KD Jurij Mozirje Ekstempore na trdnih temeljih V dnevih od 21. do 2 5. septembra je v Šmihelu nad Mozirjem potekal že peti slikarski ekstempore, ki je ponovno dokazal, da je postal kulturna stalnica in da se kot takšen želi tudi obdržati. Organizacijski vodjajure Repenšek kar ni mogel skriti zadovoljstva ob zaključku prvega dela srečanja, ki je bil v prostorih restavracije Gaj 25. septembra zvečer. Ekstempore je dokončno izoblikoval svoje forme in se stopil tako s krajem, kjer poteka, kakor tudi s časom, v katerem poteka. In čas občinskega praznika je najbolj primeren čas, saj slikarji s svojo prisotnostjo ostalim prireditvam dodajajo piko na i. S tem na svojstven način pokažejo spoštovanje kraju, ki jih vsako leto z veseljem sprejema in jim nudi gostoljubje. Letošnje slikarsko dogajanje se je za razliko od prejšnjih, ki so potekala predvsem v okolju Mozirskega gaja, preselilo v idiliko okolja, ki ga nudi Šmihel. Ustvarjalci so poiskali svoje motive v vsakdanjiku, ki so ga domačini že vajeni. S svojimi sposobnostmi so na sebi lasten način prikazali stvari, ki jih ob naglici današnjega življenja marsikdo ali večina niti ne opazi več. In prav to je njihovo poslanstvo v dobi elektronskih medijev in informatike. Poiskati vsakdanjost in jo znova približati ljudem. Slikarje in ostale prisotne je pozdravil župan občine Mozirje Jože Kramer. Izrazil je svoje neprikrito zadovoljstvo ob spremljanju slikarjev. Z njimi se je srečal že ob začetku kolonije, zato je z občudovanjem opazoval vse tisto, kar so ustvarili v zadnjih dnevih. Zahvalil se je umetnikom, da so s svojo prisotnostjo počastili Mozirje in vso dolino. Na letošnjem ekstemporu so sodelovali: Mojca Bilak iz Domžal, akademski slikar Vinko Železnikar iz Mengša, Marjan Miklavec iz Sežane, Drago Jerman iz Brda pri Lukovici, Avguštin Čemi in Drago Gorjan iz Tiirnišča, akademski slikar Lojze Zavo-lovšek iz Mozirja, Anka Rakun z Rečice ob Savinji, Peter Matko iz Šmartnega ob Paki, akademska slikarka Terezija Bastelj iz Gornjega Grada, Konrad Marčinko, Jože Kramberger, Karmen Goričar, Metod Sem injure Repenšek iz Mozirja. Duhovni vodjasrečanjaslikarjevjebil tudi letos dr. Jožef Muhovič. Le-ta je izrazil svoje zadovoljstvo ob spremembah, ki jih je prineslo letošnje srečanje. Na prvem mestu je izpostavil časovno podaljšanje, saj imajo slikarji na ta način več časa za eksperimentiranje in iskanje tistega, kar želijo s svojim delom prikazati. Kot drugo pozitivno spremembo je omenil iskanje novih motivov, ki jih je omogočila sprememba prostora poteka likovne kolonije. Slikarstvo je označil kot eno izmed zadnjih rokodelstev in obrtnih dejavnosti v tem vse bolj robotiziranem času. Kot takšno pomeni umetnost, ki promovira vrednote in jih na nek način tudi ustvarja Vsako obdelano stvar pa slikar na sebi lasten način humanizira in približa vsem tistim, ki jim lepo ni tuje. Drugi del ekstempora sledi sredi meseca novembra, ko bo okrogla miza, ki bo razgrnila nov likovni problem in poskušala poiskati tudi njegove rešitve ter v drugem delu tudi razstava vseh v času ekstempora nastalih del v mozirski galeriji. Benjamin Kanjir Udeleženci ekstempora v razgovoru z dr. Jožetom Muhovičem (foto: Ciril Sem) Pošta Slovenije Nove priložnostne znamke Pošta Slovenije je 16. septembra izdala štiri nove priložnostne znamkevserijiz naslovom V novo tisočletje, dve znamki v seriji Umetnost in po eno znamko iz serije Železnica ter Beatifikacija A. M. Slomška. Morda je najbolj atraktivna prav slednja znamka, ki upodablja slovenskega škofa, pesnika, pisatelja, pedagoga in narodnega buditelja, ki se je rodil pred 199 leti v Unišah - Slomu pri Ponikvi. Slomšek je obiskoval gimnazijo v Celju, bogoslovje pa je študiral v Celovcu. Tam je bil leta 1824 posvečen v duhovnika. Kot kaplan pri sv. Lovrencu na Bizeljskem in Novi Cerkvi blizu Vojnika se je odlikoval kot pridigar in organizator rednih in nedeljskih šol. V času duhovnega vodenja celovškega semenišča je že imel izoblikovan pogled na narodnostno vprašanje, o čemer priča njegova znamenita pridiga Dolžnost svoj jezik spoštovati maja 1834vBlatogradu. Leta 1846 ga je salzburški nadškof imenoval za lavantinskega škofa. Po dolgotrajnem prizadevanju je dosegel, da so leta 1859 prenesli sedež lavantinske škofije iz Šent Andraža na Koroškem v Maribor in oblikovali meje škofije tako, da so bili v njej skoraj vsi štajerski Slovenci. To dejanje je imelo pomemben vpliv na zgodovino Slovencev, saj je s tem zavrl ponemčenj e prebivalcev slovenske Štajerske. Slomšek je bil pisec nabožnih, šolskih in vzgojnih knjig. Med šolskimi učbeniki je pomembna knji- ga Blaže in Nežica v nedeljski šoli, ki je dolgo veljala za najbolj priljubljen slovenski učbenik. Izdal je prvo slovensko mladinsko pesmarico Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino in spodbujal slovensko petje v šolah. V Mariboru je ustanovil prvo višjo šolo - bogoslovje. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena Mohorjeva družba, najstarejša slovenska knjižna založba. Ves čas je dosledno zagovarjal enakopravnost obeh deželnih jezikov in ostro nasprotoval ponemčevanju. Umrl je leta 1862 v Mariboru. Zaradi človeških in duhovnih odlik se je že leta 1926 začel škofijski postopek za Slomškovo beatifikacijo, leta 1964 pa apostolski postopek za razglasitev njegovega svet-ništva. Papež Janez Pavel II. je leta 1996 razglasil herojsko stopnjo Slomškove kreposti z uradnim nazivom »častitljivi božji služabnik«, ob nedavnem obisku v Sloveniji pa je razglasil škofa Slomška za »blaženega«. KF Janko Dolenc 1921-1999 Smrt prizadene tiste, ki ostanejo. Je konec življenja, konec vseh neizpolnjenih upov in sanj. To bolečino občutimo vsi, ki sta nas tiha žalost in iskreno spoštovanje priklicala k poslednjemu slovesu od človeka, ki smo ga spoštovali, imeli radi in se z njim radi srečevanje kot zalučani kamen v vodo, gladina nad njim se umiri - in vse ostane le še v našem spominu. Spominu na človeka, ki nam je bil drag, praznino za njim pa zapolnijo njegova dobra in nikoli pozabljena dela. Vest, da se je Janko tiho in nepričakovano poslovil od življenja, je globoko prizadela tudi mnoge z Rečice ob Savinji. Tistega kota v Zgornji Savinjski dolini, v katerem jeJankopustil dobršen kos svojega življenja - kraja, kjer je preživel svoje otroštvo, kraja, na katerega so ga vezali veselipa tudi trpki spomini na težka leta mladosti; spomini na številne prijatelje in znance iz otroških let in šolskih klopi, s katerimije do konca ohranil prisrčne vezi, saj mu je ta lepi kot pod obronki Mozirskihplanin v objemu Pun-šel in Križnika, od koder je pred dobrimi petdesetimi leti odšel za kruhom v svet, ostal do konca pri srcu. Zadnja leta seje rad vračal med svoje znance; vpogovoru obujal spomine na skromno domačijo svojih staršev, na materino skrb za preživljanje številne družine ter seveda na očetovo rez-barsko delavnico, kimuje dala nekaj tega, s čimer se je posebno v zrelih letih veliko ukvarjal, saj je kot sin podobarja in pozlatar-ja z Rečice ob Savinji sledil umetniškemu duhu svojega očeta in tudi sam rad izjavil: “Ni mi mogel dati bogastva, dalpa mi je te roke, s katerimi lahko izražam”. Pri oblikovanju lesa je na-jvečkratupodabljallikepreprostih trpečihljudi, prežetih zboleči-no pa tudi z ljubeznijo in nežnostjo, ki jo jeJanko v veliki meri prevzel od matere in ta lik tudi najpogosteje upodabljal. Rečičani smoponosni, da seje s svojimi deliproslavil širom po domovini. Z nekaterimi mogočnimi skulpturami se ponaša tudi Zgornja Savinjska dolina ter seveda tudi kraj njegovega otroštva in mladosti, saj mu je v osemdesetih letih kot prvi umetnik podaril bogato zbirko slik in skulptur. S tem je spodbudil številne likovne umetnike, da ob vsakoletnih razstavah, kijih organizira domače turistično društvo, sledijo njegovemu vzoru in kraju poklonijo eno od svojih del. Janko, v imenu KS Rečica ob Savinji, še zlasti pa v imenu krajanov Rečice in njenega turističnega društva hvala za vse, kar si dobrega storil za naš kraj. Pogrešali Te bomo. Na '3330 Mözirje'v Tel.: 063/ 831 98 981 Velika izbira kavbojk in bombažnih majic za otroke. TERMOVELUR IN PLETENINE ZA MALE IN VELIKE! VZAMEŠ DANES -PLAČAŠ DECEMBRA! Vulkanizerstvo Novak lože s.p. Okonina 9, Ljubno ob Savinji 3333 Tel.&Fax 063/841-169 GSM: 041 783-661 Na zalogi imamo več vrst zimskih stmnesKMsm Ločja vas 30,3331 Nazarje Tel. 063/845-440 GSM 041/684-339 MARIJAN GRADIČ ml Tako kot Savinjske novice je tudi Marijan Gradič ml začel svojo samostojno poslovno kariero pred petimi leti. SLIKOPLESKARSTVO Marijan Gradič ml. vam kvalitetno opravi naslednje storitve: -glajenje sten -pleskanje vseh površin - izdelava valita, marmorina in bavalita -obnova fasad - izdelava kolirplasta -DEMIT fasade - pleskanje napuščev -izdelava predelnih sten -sistem KNAUF -polaganje parketa, laminatov in vseh ostalih vrst talnih oblog. NUDI VAM MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE PO KONKURENČNIH CENAH! LJUBIJA 1 1 3330 MOZIRJE Tel.: (063) 8390 360 Fax: (063) 8390 361 PRODAJA, MONTAŽA IN SERVISIRANJE INSTALACIJ ZA OGREVANJE, VODOVOD, PLINSKIH INSTALACIJ, OLJNIH INSTALACIJ, SANITARNE KERAMIKE, SERVIS IN ZAGON GORILNIKOV, NOVOST; TOPLOZRAČNI OGREVALNI SISTEMI IN SUŠILCI VLAŽILNIH PROSTOROV (OLJNI, ELEKTRIČNI, PUNSKI! FIARI ESBE , GRUNDFOS gjliSSül fJ o-"»“"” aklimat L'VttSST.Ti 8®BßB© Buderus v1 JUNKERS EiVaillant mftl UGODNI KREDITNI POGOJI ŽE OO T + 0°/o GOTOVINSKI POPUSTI, UGOONE CENE ARSK1 OTOKI "OTOKI NE POMLADI" Vremenska napoved: prevladovalo bo sončno vreme z rahlim jugovzhodnim vetrom. Najnižje jutranje temperature 15° C, najvišje dnevne temperature do 25° C. Biovremenska napoved: vreme bo na večino ljudi plivalo pozitivno. vremenska napoved velja za katerikoli dan v bujno zelenje * slapovi cvetja živopisanih bugenvilij * zlatorumene peščine * kulinarične dobrote Vse to in še več lahko doživite, če se odpravite na odkrivanje ali ponovni obisk otokov! LA PALMA * TENERIFI * LANZORETE * EL HIERRO * LA GOMERA * GRAN CANARIA * FUERTEVENTURA — SMUČAJTE Z NAMI! Slovenija * Francija * ‘Avstrija* Italija * Švica* V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel.: 83 90 810, tel. in faks: 83 90 811 TERME BANOVCI ‘VIKEND PAKET že za 10.540 SIT Paket vsebuje: 2 x polpenzion v dvoposteljni sobi, neomejeno kopanje za dve osebi in en otrok v sobi s starši do 12 let. * KOSTANJEVE POČITNICE od 29.10. do 7.1.1999 5 dni 28.400 SIT 7 dni 38.990 SIT Vsi otroci do 13 let v sobi s starši gratis! (polpenzion, neomejeno kopanje, uporaba savne) Posebni programi: * za otroke NOČ ČAROVNIC, DOGODIVŠČINE TOMA SAWYERJA IN HUCKA FINNA... * za odrasle MARTINOVANJE KUHINJE, KUHINJE, KUHINJE ! PAV d.0.0. VELENJE, C. Simona Blatnika 16, 3320 Veleje; Tel. št: 063/866-448, 866-449 Faks: 063/866-433 E pošta: pav@siol.net PROIZVODNJA IN PRODAJA KUHINJ, FRONTNIH ELEMENTOV, DELOVNIH PLOŠČ, VSEH GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE, MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV MGA NAZARJE, KUHINJSKIH NAP, POMIVALNIH KORIT, LAMINATNIH PODOV,... KONKURENČNE CENE - HITRA DOBAVA Vabimo vas tudi v prodajalno IVIGA v Nazarjab, Savinjska cesta 30 Tel - z 063/423-0409 kuhinjski aparat MUM 7000 kavni avtomat TC 55001 parni likalnik TD A 1350 kovinski rezalnik MAS 9500 BOSCH Hišni aparati d.o.o. Savinjska c. 30, 3331 Nazarje Tel.: 063/42 300, 42 30 125 Helena Kotnik: Moja zaposlitev pri Savinjskih novicah je posledica napredka, ki ga je na področju trženja oglasnega prostora urednik s svojo ekipo uspel narediti v letih 1994-95. Obseg oglaševanja se ni povečal zgolj zato, ker se je pač nekdo zaposlil za kontaktiranje s podjetji in zasebniki, ampak je zanesljivo tudi rezultat dejstva, da je le še malo tistih, ki ne potrebujejo oglaševanja kot sredstva promocije in krepitve poslovnega ugleda. Danes dosegajo pri Savinjskih novicah letni prihodki iz naslova ekonomske propagande približno enako vrednost kot prihodki iz naslova naročnin, kar nas postavlja ob bok najboljšim slovenskim časopisom. Omenjeno razmerje je namreč zelo pomembno in ni dobro, če odstopa preveč v eno ali drugo skrajnost. Če smo torej še pred nekaj leti v pogovorih z obrtniki in podjetniki slišali, da je oglaševanje metanje denarja stran in nepotrebno (samo)hvaljenje, je danes situacija bistveno drugačna. Brez marketinga (kamor sodi tudi oglaševanje) lahko preživijo le še redki. Pa tudi tisti bodo jutri spoznali, kakšno je dejansko stanje. Z vidika dostopnosti oglasnega sporočila do potencialnih strank ostajajo Savinjske novice kljub konkurenci elektronskih medijev najbolj efektiven medij v dolini. Če se tega zavedajo politiki, bi se morali tudi vsi ostali. V njihovo dobro, seveda. Prepričana sem, da čaka zgornjesavinjski časopis svetla prihodnost. S prehodom na tedenski režim izhajanja bi bistveno pridobili na ažurnosti in tako postali zanimivejši ne samo za bralce ampak tudi za oglaševalce. Štefka Goltnik: Pred petimi leti je izdajanje časopisa Savinjske novice prevzel Franci Kotnik. K rednemu sodelovanju je povabil tudi našo službo. Prostor, namenjen naši službi, izkoristimo tako za nasvete kot tudi za razna obvestila in informacije o naši službi in kmetijstvu. Kmetijstvo je v Zgornji Savinjski dolini pomembna dejavnost, ne dosega pa stopnje razvoja, ki bi jo ob konkurenci evropskega trga moralo imeti. Oblika in vsebinska zasnova časopisa sta prijetni in zanimivi. Kot redna bralka Savinjskih novic želim, da bi časopis ostal zgornjesavinjski in nas obveščal o dogodkih, prireditvah in še o čem, kar je aktualno za prebivalce naše doline. Zanimivi se mi zdijo članki izpod peresa Aleksandra Videčnika o zgodovini in narodopisju, saj si ob sedanjem tempu življenja kar ne moremo zamišljati, kako je bilo nekoč. Uredništvu želim uspešno urejanje časopisa tudi v bodoče! Ciril M. Sem: Gledanje okolice in dogodkov v njej skozi objektiv fotoaparata nudi več kot bežen vizualni prelet in zapis spominu. Posebno še, če je ta dogodek zapisan na filmskem traku. Spomin zbledi, zapis na filmu pa ostane kot veren dokument časa in kraja. Že vrsto let zapisujem dogodke in podobe bližnje in daljnje okolice na filmski trak. Nekaj teh fotografij objavijo naše Savinjske novice, nekaj pa jih bom, vsaj upam, tudi letos obelodanil. Ob dogodku slave čestitam uredniku in vsem sodelavcem Savinjskih novic in želim v prihodnje vse naj, naj! Aleksander Videčnik: Mislim, da najlažje presojam napredek pri delu in urejanju Savinjskih novic, saj sem bil urednik časopisa v najkritičnejših časih, ko je bilo sploh vprašanje kaj s časopisom. Tedaj sem imel na voljo le majhen pisalni stroj in fotoaparat, pa še to je bila moja lastnina. Ko danes prihajam v uredništvo, je pravo veselje gledati sodobno grafično pripravo, urejanje številnih člankov izpod peres mnogih piscev, skeniranje slikovnega gradiva in še bi lahko našteval... Skratka, povsem sodoben časopis, nič več improvizacije, nič več mučnega nagovarjanja dopisnikov. Danes se kar tare tistih, ki bi želeli v Novice pisati. Če bi torej želel primerjati moj čas s sedanjim, bi rekel, da so Savinjske novice naredile strašanski skok v čas elektronike in vsestranskega napredka. Pa ne gre le za tehnični napredek, gre tudi za sprotno prilagajanje vsebine zahtevam časa in bralcev in v tem je moč nekega časnika, bodisi malega, lokalnega ali velikega državnega, pač sorazmerno velikosti območja, ki ga časopis pokriva. Za Savinjske novice z veseljem ugotavljam, da prihajajo v naše domove težko pričakovane in da so povsod do kraja prebrane. Kaj pomeni časopis, ki ga nihče ne bere, pa tako vemo! Edi Mavrič - Savinjčan: Znano je, da v Sloveniji še vedno bolj ali manj navdušeno pričakujemo moderno medijsko zakonodajo. Sedanja je precej izrabljena in tudi sicer je nihče pretirano ne spoštuje. Mediji so podvženi raznim političnim in gospodarskim lobijem, o neodvisnosti lahko samo sanjamo. Nekoliko vase zaverovana Zgornja Savinjska dolina, ki je “obsojena” na Savinjske novice, ni in ne more biti nobena izjema. Obvladovati časopis, ki prestopi prag malodane vseh gospodinjstev ob Savinji in Dreti, je seveda želja in v določeni meri, vsaj zdi se včasih tako, zahteva političnih ter gospodarskih veljakov doline. Predvsem tistih, ki sicer pričakujejo polemično in kritično naostreno pero novinarjev. Nekakšna dvojna morala torej. V kolikšni meri bodo znale Savinjske novice dejansko ostati časopis, odprt za navzkrižne miselne opcije, ni odvisno samo od izdajatelja. Ta naloga je dolžnost vseh, ki polnimo strani zgornjesavin-jskega časopisa. Ljudje so upravičeni tudi do drugačnih resnic - od tega je pravzaprav odvisna tudi usoda Savinjskih novic. Edvard Vrtačnik: Branje je moj konjiček, saj ni dneva, ko ne bi prelistal vsaj dveh časopisov, pa tudi poklicno se ukvarjam z njimi. V pisanje sem zašel bolj po naključju, saj imam večino prijateljev in znancev iz novinarskih vrst (nenazadnje tudi ženo). Savinjske novice mi predstavljajo dragoceno vez z dolino, zato sem se z veseljem odzval urednikovi dovzetnosti za nove predloge. Prav razveseljivo je, koliko smo jih zadnja leta udejanili na Novicah, po drugi strani pa je rast časopisa spodbudna tudi za druge: ko spremljam razvoj časopisa, me tautrjuje v prepričanju, da se da tudi z majhnimi koraki stopati po poti uspehov. Prepričan sem, da ima urednik v rokavu še nekaj skritih adutov in iskreno mu želim njihovo čim prejšnjo uresničitev. Marko Slapnik: Z zgornjesavinjskim časopisom sem se zaradi odsotnosti od doma dolgo časa srečeval le občasno in še to bolj ali manj z naslovi in slikami. Ker sem že takrat tu in tam napisal kaj za svojo dušo, sem bil vesel nepričakovane možnosti, da se lahko poskusim tudi v pisanju za širši krog bralcey Savinjskih novic. Sprva sem, sicer navdušen, previdno raziskoval zakonitosti in dimenzije tovrstne pisane besede. Pričel sem celo brati časopise, ki so me do tedaj le bore malo zanimali. Učil sem se na mojstrovinah in tudi napakah kolegov, najbolj pa so mi prišle do živega moje lastne. Da ne bo pomote, še vedno se učim in delam napake, tu in tam pa mi kakšna pretekla izkušnja vendarle prihrani neprijetnosti. Med obiski na terenu sem spoznaval ljudi, ki prispevajo svoj kamenček v mozaik dogajanj Zgornje Savinjske doline, in zdi se, da so te izkušnje, ne glede na moje veselje do pisanja, veliko dragocenejše. Rad se pogovarjam z ljudmi in pišem o njih. Vsakdo ima nekaj zame in vsakomur lahko nekaj dam. Z veseljem preberem ali napišem kakšno zanimivost, a raje kot z besedami se poigravam z mislimi, ki so berljive med vrsticami. Vesel sem, ker sem preko svojega ‘poigravanja’ spoznaval in še spoznavam utrip dogodkov, ljudi in nenazadnje prijatelje. Pri svojem dosedanjem sodelovanju z ‘našim časopisom’ sem se veliko naučil in prijetnega doživel tudi ali morda predvsem zaradi prijetnih odnosov in potrpežljivosti kolegov iz uredništva. Benjamin Kanjir: V družbo, ki pripravlja, ureja in izdaja časopis Savinjske novice, sem prišel maja 1996. Prva stvar, ki mi jo je urednik “naložil”, je bil obisk svetega očeta v Sloveniji. Naloge sem se razveselil, kako sem jo opravil, pa ste presodili tisti, ki ste članke na to temo prebrali. S pisanjem v razne časopise in pripravljanjem radijskih poročil sem se ukvarjal že nekaj let prej, vendar sem šele s prihodom v ta kolektiv začutil, kaj pomeni delati iz ljudi in za ljudi. Iskanje objektivne resnice, ki me pri delu nekako usmerja, je skoraj zmeraj dvorezen meč. Težko ali bolje nemogoče je ustreči vsem, o katerih pišem. Če je namreč za nekoga resnica bele barve, je za drugega rumena ali pa vsaj umazano bela. Zaradi tega je težko ugotoviti, katera je res prava. Vsakdo opiše dogodek ali osebo takšno, kakršno je videl. Druga stran pa je videnje te dotične osebe oziroma ljudi, ki so bili z dogodkom povezani. Resnic je zato vedno več. Redki so slučaji, kjer vlada enotno mnenje vseh tako ali drugače vpletenih. Prav tako verjamem, da je za tistega, ki je morda sodeloval s svojim zborom na nekem koncertu, morda končno dobil asfalt, nov vodovod ali kaj podobnega, dogodek vreden vse hvale in dolgega opisa v časopisu, podkrepljenega še s kakšno fotografijo. Žal to ne gre, saj bi v tem primeru morali podvojiti število strani, kar pa se ekonomsko nikakor ne bi izšlo. Poklic novinarja ali v mojem primeru osebe, ki se z novinarstvom ukvarja, je zato težak. Pa vendar lep. Lep zaradi svoje specifičnosti, ki jo narekuje vsakodnevno druženje, spoznavanje novih ljudi, kotičkov Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, poglabljanje poznanstev in podobno. Delo z ljudmi me je vedno privlačilo in zato rad sprejemam vedno nove izzive. V njih iščem navdih, iz katerega se rojevajo prispevki, ki jih nekateri med vami radi berete. Vesna Banjevič: O Savinjskih novicah vse najlepše.V množici vseh časopisov so za Zgornjesavinjčane prav gotovo zanimive, pomembne in potrebne. Ko se ozrem pet let nazaj, se mi zdi, da vsaka nova stran našega časopisa dokazuje, da se le-ta razvija in izboljšuje.Tako je tudi prav. Prav pa je tudi, da pišemo o ljudeh, katerih težave in uspehi niso tako odmevni, a so vseeno pomembni tako zanje kot za nas. Tomaž Pajk: Moje delo pri Savinjskih novicah se je začelo pred šestimi leti. Delam kot tehnični urednik in moje delovno mesto je za računalnikom. Spominjam se, da sem začel na računalniku PC386, kjer smo urejali časopis s programom Ventura še v operacijskem sistemu DOS. Na tiste čase me najbolj spominja nemožnost shranjevanja dela na računalniku, kar je zahtevalo takojšnje lektoriranje in tisk na folijo. Vse to se je dogajalo še pri prejšnjem izdajatelju SN. Nato smo ob začetku izdajanja pri Franciju Kotniku nabavili novo opremo in prešli na PC486 ter Venturo v sistemu Windows. Spominjam se predvsem njene počasnosti. Vem, da sva prvo novoletno številko Novic z urednikom delala neprekinjeno rekordnih 45 ur. Zares naporno. Nato smo naslednje leto prešli na novo generacijo računalnikov pentium in na založniški program Adobe Page Maker. Stvari so začele potekati malce hitreje. Vmes smo še izboljševali računalnike in programsko opremo. Danes premoremo pentium računalnik tretje generacije z vso pripadajočo sodobno opremo. Tudi v prihodnje bo potrebno slediti tehnološkemu razvoju. Vesna Retko: Ste se že kdaj vprašali, kaj je časopis? Nekdo bi rekel, da je to popisan papir, drugi bi dejal, da je to križanka in horoskop, tretji bi se nasmehnil in rekel, da je to papir za zavijanje solate, četrti pa bi dejal, da so to novice, ki jih nekdo namesto nas poišče in napiše za nas... Ste se kdaj vprašali, kaj so Savinjske novice? Verjetno ne, saj je popolnomasamoumevno, da vsakih štirinajst dni poštar prinese časopis, ki nas obvesti, kaj je novega prav okoli nas, v naši prelepi dolini. Vedeti je treba tudi, da časopis ni poštni nabiralnik, v katerega bi anonimni ali podpisani sodelavci metali svoje prispevke, uredniki pa bi jih, razvrščene tako, kotso prihajali, objavljali v svojem časopisu. Potrebna je dobra »ekipa« navdušenih ljudi, da pripravi prispevke, katere pa mora nekdo, ki pač to zna, oblikovati v podobo, da je bralcem takoj jasno, kje kaj iskati. Ekipo imamo, naš Franci tudi točno ve, kaj dela, pa še en kup ljudi je, ki pomagajo. In tako nastane naš časopis, Savinjske novice, ki jih imate tako radi.O, pa da ne pozabimo na osrednje funkcije javnih občil: informirati, oblikovati javno mnenje, vzgajati in zabavati. Uidi tu najdemo štiri pozitivne odgovore. Savinjske novice informirajo, oblikujejo javno mnenje v dolini, tudi vzgajajo in vsekakor zabavajo. Skratka, vesela sem, da sem del tega. Zame je to doživetje in odlična izkušnja pa še ponosna sem na naš časopis. Vsekakor pa vsa pohvala našemu uredniku. »Nič ni bolj oprijemljivega in bolj empiričnega (ali manj prividnega), kot je delanje reda med stvarmi; nič ne zahteva tako odprtega očesa in zavesti...« (Michael Foucault) Metod Rose: Ko sem doma malo pobrskal po starih Savinjskih novicah, sem že na hitro opazil, da je časopis v teh petih letih vidno napredoval in je gotovo enakovreden ostalim slovenskim lokalnim časopisom. Kot večina časopisov tudi Savinjske novice na zadnji straneh namenjajo prostor za enig-matike. Rezultati številnih anket kažejo, da je prav reševanje križank eden glavnih hobijev Slovencev. In tudi mene so križanke zasvojile že v otroštvu. Kmalu pa mi reševanje ni bilo dovolj in sem se lotil še večjega izziva - sestavljanja križank, med drugim tudi za ta naš zgomjesavinjski časopis. Čas pa tako hitro beži, da je križanka v tej številki že dvestotretja, ki sem jo sestavil za Savinjske novice. Uredniku Franciju Kotniku, celotnemu uredništvu časopisa in ostalim stalnim sodelavcem želim ob obletnici še vnaprej dobro sodelovanje in obilo odličnih člankov. Jaz pa se bom tudi v bodoče trudil, da bodo križanke za reševalce ravno prav težke. Čeprav je dejstvo, da križankarstvo pokriva tako široko paleto znanja, da je lahko ena križanka, pri dveh enako sposobnih reševalcih, za prvega grozno enostavna, za drugega pa enostavno grozna. Slavica Slapnik: Smo prebivalci podeželja in živimo v času, ki od nas zahteva veliko prilagajanja, znanja in medsebojne povezanosti. Savinjske novice so medij, ki poskuša podpirati te potrebe posameznika in skupnosti. Z njimi si lahko pomagamo reševati razna vprašanja, so splet dogodkov, ki zaznamujejo včerajšnjim nakazujejo današnji dan. Res je, da ne obstaja časopis, M bi ponujal popolno realnost, vendar pa tega tudi ne smemo iskati. Vsakdo izmed nas vidi stvari malo drugače in tako pač nastane kar mora. Osebno sem vesela, da sem lahko urednica rubrike za otroke in mladino. Z zadovoljstvom lahko povem, da je z mladimi zelo prijetno komunicirati. V preteklih letih sem kot novinarka delala na večih področjih in vsi dogodki so bilizameprijetnazadolžitev. Zahvalila bise vsem, ki ste odgovarjali na moja vprašanja, ali pa ste bili le opazovani in zabeleženi v članku, ki sem ga opisala in fotografirala s svojega zornega kota. Hkrati pa nam vsem zaželim dobro prihodnost. Uredništvu in vsem Zgornjesavinjčanom. Urednik Zadrečkih novic z dovoljenjem družine Tavrl: Za neresnično poročanje o dogodkih v Zgornji Savinjski dolini skrbe novinarji družine Tavrl. Ker je neresnica o tod živečih ljudeh dostikrat skrita med vrsticami novic, ki jih prebirate, te medvrstice razkrivajo Zadrečke novice. Savinjske novice so se Tavrlom pridružile pred dvema letoma in od takrat se jih Tavrli ne morejo rešiti. Tavrli radi dregnejo pod kožo Zgornje-savinjčanov, ostrega peresa pa so deležni tudi sami novinarji Savinjskih novic. Zadrečani jim radi zamerijo, da se delajo norca iz njih, ampak ni nobene potrebe, da bi delali razlike med Savinjčani in Zadrečani, saj znajo te razlike povečevati s humorjem, ki je lasten njim samim in ga Zadrečke novice ne objavljajo. Še naprej se bomo utrujali z vami in se z vami tudi zabavali. Na vas pa je, ali se boste z dobro mero humorne razdalje do neresnic, ki jih uresničujemo, z nami zabavali tudi vi. Čestitamo vsem sotrudnikom in ostalim utrujenim ob obletnici, ki piše peto leto sodelovanja pod zdajšnjim vodstvom Savinjskih novic! Še na mnoge petletke! ------------------------- Barbara Zacirkovnik: Ob vsaki obletnici ugo- tavljamo, kako čas beži. In res je. Zdi se, da je bilo šele pred nekaj meseci, ko sem nastopila svoje ^ delo v uredništvu, beležimo pa že peto leto. Vsi začetki so bolj ali manj povezani z raznimi v prašanji, z učenjem, nabiranjem izkušenj, napadi/ kami in odpravljanjem le-teh. Ko že mislimo, da smo se veliko naučili, ugotovimo, da temu le ni tako. In tako je tudi danes - nova vprašanja, nove izkušnje, nova zakonodaja.. Moj a narava dela ni povezana z besedami, kot pri večini mojih sodelavcev, temveč s številkami. Sedaj ste verjetno že ugotovili, da sem v bistvu glavni “krivec”, da na vaš naslov pride položnica za naročnino, račun za objavljen oglas... Menim, dasi večinaljudi prizadevabiti prisvojeni delu dober, boljši, še boljši. Zato se vam ob tej priložnosti zahvaljujem za vsako vašo konstruktivno kritiko in opozorilo, saj samo tako lahko vemo, da nekaj ne delamo dobro in samo tako imamo možnost, da postanemo boljši. Za bodoče si želim, da bi se s sodelavci še naprej tako dobro razumeli in sodelovali, skupaj dosegali zmage in jih delili z bralci Savinjskih novic. Jože Miklavc: Naše druženje drage bralke, bralci in sodelavci Savinjskih novic, je postalo tako pogosto, da je lahko vsakdo že po ritmu objavljanja ugotovil »diagnozo« avtorja. Trenutno je prezaposlen, najbrž je kaj zbolel, je pačnado-pustu.... Ali pa pripravlja kaj bolj otipljivega?! Ker je v redakciji običajno koš novic preveč, si tudi urednik po svoje misli, ah, bo že še kaj poslal, saj bo za naslednjo številko prav prišlo! Naše 30-letno druženje (saj ni res.... pa je!) je bilo najbogatejše prav zadnjih pet let, ko sta kolega in prijatelja sklenila dogovor o sodelovanju in ga sproti negovala s »stenografskimi« srečanji. Čas je, da časopis naredimo po meri našega bralca, da informiramo aktualno (saj veste, Savinjske novice so v sedanjih razmerah skoraj že zastarele), da si privoščimo kakšno kapljo barve tudi na notranjih straneh ter da nas poleg »kopriv« pozdravi tudi vse več »cvetk«. Najbrž ste uganili, da ob tem lepem petletnem jubileju našega sodelovanja ponovno pritiskam na urednika, da bi že vendarle uresničil, prepričan sem, tudi njegove tihe sanje. In še nekaj bi dodal: bilo je lepo sodelovati tako z vami (skoraj nikoli ne pozabite pohvaliti naših člankov) ter s sodelavci in urednikom Francijem Kotnikom, ki si časopisani nikoli jemal samo zase in po svoji meri. Največkrat je tiho odločil tako, daje bilo, gledano z višine naZgornjo Savinjsko dolino, lepo in prav tudi za prihodnje čase. Urednik je namreč vedno menil, da boljše nobene zamere kot prva zamera, ki bi kaj hitro lahko imela mlade... Kar pa bi izdajateljstvu Savinjskih novic prej škodilo kot koristilo. In ker pišemo, slikamo, »benitimo« in se smejimo, naj bo v prihodnje kar največ takšnih novic, našega pristnega sodelovanj a, da bomo po »naših novicah« radi segli in si z aktualnim branjem postregli! Kačon: Delo je moje več kot težavno, mučno, naporno a le zveličavno. Slavo prelestno si le stežka nabiram, ker smetano savinjsko preveč kritiziram. Jezik je moj kot dojenčkova ritka, brez dlak in kocin, brez vsega počitka. Kogar se lotim, ga opljuvam pošteno, ni bogu ni vragu ni odpuščeno! Ne bi se hvalil, a so mi dali ukrep, na nekaj naj pazim, jezik ali rep. Pa sem se odločil in to sploh ni moda, pohodite rep, jezika je škoda! Na koncu imam, željo le eno -malo, iskreno in pa pošteno: pustite me pikat do mile mi volje in videli boste, vsem kmalu bo bolje!!! Sodelavcem dragim želim le nebesa in čim manj udarcev na kurja očesa. Zdaj se poslavljam, vam maham v slovo, a ne skrbite - za kratko bo to. Kmalu se vrnem, res boste veseli, ko udarim pošteno po kaki riti debeli. Karolina Vrtačnik: Pregovor pravi, da je družina varen pristan, kamor se lahko vrneš vsak trenutek z razburkanega morja življenja. Podobna so moja občutja do Savinjskih novic in kolegov, s katerimi jih ustvarjamo. Čeprav že več let ne živim v Savinjski dolini, me na Novice veže neka nevidna vez, ki mi ne pusti oditi. Kako se veselim petkov, ko me v nabiralniku pozdravijo res prave novice iz Savinjske doline, ob katerih začutim ponos, da sem Savinjčanka! Poznam pa še druge petke. Take, ki pomenijo tekmovanje s časom in zvijanje rok ob samospraševanju, če bom pravočasno oddala članke... Petke, ko sebi in domačim vsakih nekaj ur glasno povem, da »napišem samo še tole prilogo«, potem pa nobene več, saj imam vendar službo, zakaj še Savinjske novice? Pa je odgovor vsem znan: Ker niso zaman eden najboljših lokalnih časopisov in ljudje to vedo. Zato jih ne beremo le v Savinjski dolini ali kje drugje po Sloveniji, zato imajo naročnike tudi na drugih koncih sveta, kjer je zagotovo še mnogo človeških ladij, ki iščejo zavetje doma. ---------------------- MarijaSodjaKladnik:Želitevedeti,kakose človek počuti v koži Zelenega Frančka? Prav dobro se počutim. Najbolj takrat, ko me kdo po-hvali: To si dobro napisala. Dobro se počutim K tudi zato, ker lahko o marsičem zapišem svoje ig|Bg. mnenje,kisedostikratrazlikujeodmnenjadru-.' jpfr' gih ljudi. Pa je vendar pomembno, da nekdo zastopa tudistališčanarave in vseh njenihpreb- «■T ......... J ivalcev. Svet se hitro razvija, ogromno je stvari S in novosti, ki jih poznam in bi rad o njih seznanil še vas. Zato, da se naš pogled na svet razširi, da ne sega le do tega, kaj bomo jutri delali, jedli in zaslužili, pa kaj smo videli na televiziji, ampak da smo sposobni na svet gledati celostno, da se zavedamo, da vsako naše dejanje pušča posledice v okolju okrog nas, dobre in slabe, odvisno od tega, kako smo kakšno stvar izpeljali. Da bi človek po lasmi pameti lahko sam presojal, kaj je dobro narejeno in kaj ne. Da bi opazili neskončno množico malih čudežev, ki se vsak dan dogajajo v naravi in okrog nas in zaradi njih pozabili na svoje lastne težave in probleme. Veselje do življenja, radovednost, ki nas žene v opazovanje in raziskovanje neznanega, to je tisto, kar daje življenju poseben čar. Zaradi tega se spet odpravljam po svem, tokrat pod najvišje vrhove sveta, v Himalajo. Kaj bom tam doživela, kakšne ljudi bom srečala, skozi kakšno pokrajino me bo peljala pot, bom zapisala tudi za vas in vas v duhu popeljala v najlepše dele sveta! Alenka Klemše Begič: Konec poletja je tisti čas, ko se naredi obračun žurov, koncertov in drugih poletnih festivalov. Spomin na »filing«, ko si z vsemi frendi zleknjen v travi in ti 'ob hladnem pivu nabija še dobra muzika, ostane le še spomin. Vendar je le malo stvari trajnih in spet se spomniš, da je življenje sestavljeno iz trenutkov, ki jih moraš znati ujeti. Kaj je dobra glasba, je odvisno od vsakega posameznika. Zvrsti glasbe je veliko in še se širijo. Zavzemanje za tisto, v kar verjamete, je prava in dobra rešitev. Takšne stvari so edine, ki nas delajo drugačne v sivem vsakdanu, kjer se vsiskrivajovneki vnaprej določeni povprečnosti. V rubriki »Ej« se trudimo čimveč zapisati o vsem, da lahko lažje izbirate. In če ne najdete ničesar, kar bi vas vsaj malo zanimalo; pišite nam, skri-tizirajte in potrudili se bomo, da se bo v naslednjih številkah našlo tudi kaj za vas. Pri tem nam bodo vpomoč priskočili naši najpomembnejši viri: založbe Helidon, Menart in Dallas Records. Pustite se presenetiti. Igor Pečnik: Avtomobilski salon IAA 99 v Frankfurtu je preteklost usmerjena v sedanjost! Novo, sodobno, najnovejše! Avtomobilska industrija napreduje z veličastnimi koraki, ki ji prinašajo primat nad razvojem in vgrajeno tehnologijo. Satelitska navigacija, ABS, ESP in ostali dodatki so zgolj dokaz o naprednosti in začrtani poti do uspeha. Vpogled v proizvodne procese prinaša občudovanja vredne občutke: popolna avtomatizacija, računalniško vodenje proizvodnje, minimalno število ljudi v proizvodnji, stroga varnostna pravila, čistoča... Ostale branže zgolj sanjajo o takšnem napredku in o takšnih finančnih sredstvih, ki se pretakajo v avtomobilski industriji. In tu smo mi! Savinjske novice so zgolj kapljica v morju časopisov. Z našimi skromnimi izkušnjami skušamo pomagati vam, drage bralke in bralci, za katerega jeklenega konjička se boste odločili. Ali smo dobri ali slabi - presodite sami! Vsekakor pa vas vabim, da še naprej prebirate naš avtomobilski kotiček! Marija Sukalo: K sodelovanju s Savinjskimi novicami me je pritegnil oglas pred dvema letoma, v katerem so iskali nove sodelavce. Zame je bil to nov izziv, saj sem po poklicu ekonomski tehnik in ne novinar. Rada pišem, a še nimam dovolj izkušenj, da bi lahko pisala o vseh področjih, zato najraje prisostvujem različnim dogodkom, s katerimi Zgornjesavinjčani pokažejo, kaj znajo in kaj zmorejo. Delo se mi zdi izredno zanimivo, saj med poročanjem o dogodkih spoznavaš različne ljudi, ki te dogodke tako ali drugače ustvarjajo. Po sledeh dogodkov prideš včasih do zanimivih odkritij in izkušenj, ki jih lahko pozneje uporabiš pri svojem delu. Spoznavaš nevsakdanje ljudi in njihove življenjske zgodbe, ki se odvijajo včasih tudi daleč od urbanega življenja. Še posebej me zanimata področji turizma in kulture, zelo rada pa prisluhnem tudi posameznim ljudem - prepričana sem namreč, da vsak človek, tudi najbolj preprost, živi takšno življenje, da je zanimivo tudi za širši krog bralcev. Franjo Pukart: Svoje prve prispevke za Savinjske novice, predvsem o krajevni nogometni ligi, kisem jo takrat vodil, in o nogometnem maratonu, sem napisal že desetletja nazaj. Ko je mesto glavnegaurednikaprevzelFranci Kotnik, me je spodbudil, naj bo teh športnih prispevkov več. Tako seje tudi zgodilo, vendar celotnega športnega bloka nisem hotel nikdar prevzeti, saj se za to nisem čutil sposobnega, obenem pa nočem in ne morem pisati o športnih panogah, ki jih premalo poznam. V novinarstvu sem amater in se z njim le ljubiteljsko ukvarjam, zato naj mi bralci ne zamerijo, če kdaj nehote napišem kakšno neumnost. Sicer pa je razvoj športnih dogajanj v naši dolini v strmem porastu. Razveseljuje predvsem množičnost na igriščih malega nogometa, saj trenutno poteka kar osem krajevnih lig, dve ligi sta organizirani v okviru celotne doline (veteranska in zgornjesavinjska), svojo interno prvenstvo pa imajo tudi uslužbenci podjetjaBSHHišniaparatiNazarje. Razvijajo se tenis, košarka, odbojka in v zadnjem času tudi veliki nogomet. Da ne govorimo o prioritetnih športnih panogah in udeležbi naših klubov in posameznikov v državnem, evropskem in celo svetovnem merilu (SSK Ljubno BTC, lokostrelci, Urban Acman...) Skratka, spodbudna in pestra športna dogajanja se nam obetajo vprihodnje, to pa pomeni tudi obilico gradiva in tekstazanaše nove prispevke. Pa lep športni pozdrav! Vozili smo: BMW 650F BMW-jeva tradicija ni samo izdelovanje luksuznih avtomobilov, ampak njegova proizvodnja obsega tudi izdelovanje kvalitetnih motociklov. BMW-jevi motocikli so znani predvsem po kvaliteti izdelave in vzdržljivosti. Niso ravno ljubitelji visokih motornih vrtljajev in dirkaško voženih ovinkov, se pa odkupijo z dolgo življenjsko dobo, udobjem za sopotnika in voznika in nezahtevnim vzdrževanje. Prav takšen motocikel je BMW 650 F, kjer F označuje “funduro”, kar bi lahko prevedli kakor motocikel zaužitek, tako na asfaltni cesti, kot na nezahtevnem brezpotju. BMW je v tem motociklu združil izkušnje iz Italije, Avstrije in Nemčije in tako naredil pravi evropski motocikel. Za zadovoljitev potreb širokega kroga kupcev nudi model 650 v dveh variantah. “Funduro” in “strada” sta modela, ki se z lahkoto prilagodita različnim zahtevam voznikov ali voznic. Prav ste prebrali, to je nezahteven motocikel, ki predstavlja vstopno vizo v svet motociklov. Medtem ko je “funduro” motocikel, ki z lahkoto obvladuje tudi nezahteven teren, pa “strada” predstavlja isti model z malce tršim vzmetenjem in gumami, namenjenimi asfaltni podlagi. Motor je obakrat enak. 652 cm3 in 48 KM ne obljubljanadpovprečnih sposobnosti. Vendar iz Biti zadovoljen izkušenj povem, daenovaljnikz dvema vplinjače-ma in štirimi ventili na valj kljub skromni moči prijetno preseneti. Veselje do vrtljajev ga mine pri 7000 obratih, medtem ko je precej eksploziven v srednjem območju vrtljajev. Motocikel je zadaj obut v 17-palčne gume, spredaj pa 19. To velja za model F, pri modelu S je sprednje kolo manjše in je z 18 colami primernejše za asfaltne krivine. Na razpolago sem imel izvedenko “funduro”, ki je bila obuta v malce bolj razbrazdane gume in je imela terensko nastavljeno vzmetenje. Sedenje na motociklu je nezahtevno in neutrujajoče tudi na daljših vožnjah. Največja hitrost je 163 km/h, vendar je najlepša vožnja tja do 140 km/h, ko postane vrtinčenje zraka prenaporna zadeva za nadaljnje užitke. Motor deluje prožno in prepričljivo, oddolži pa se z majhno porabo in dolgo življenjsko dobo. Motocikel je s 191 kilogrami lahko obvladljiv, na brezpotju pa bi si jih zaželel še precej manj. Moč se prenaša preko kratkega 5-stopen-jskega menjalnika, v 5. prestavi pa se kaj hitro zavrti tudi do rdečega polja. In občutki z vožnje? Pri srcu so mi bolj dirkaški stroji. Tukaj pa se sedi nešportno visoko in človek ima čuden občutek v hitro voženih ovinkih. Ampak višine se hitro privadim, udobja prav tako. Motocikel se izkaže na brezpotju, kamor s kakšnim “dirkačem” niti v sanjah ne smeš. Motor se lepo odziva in zadovolji, tako pri prehitevanju, kot na poljskih poteh. Sopotnik se počuti dobro, saj je na zadnjem sedežu dovolj prostora, pa še previsoko ne sedi. lega v ovinkih je zelo zanesljiva, vendar pretiravati ne gre. Kdor je ljubitelj asfalta, naj se pri Selmarju v Celju pozanima o izvedenki “strada”. Hja, pa še to; trenutno je to zdaleč najcenejši BMW, saj je njegova cena s popustom 1.175.000 tolarjev. Vredno razmisleka! Predvsem za začetnike in tiste, ki ne potrebujejo veliko adrenalina v krvi ter niso ljubitelji čoperjev. ____________________________Igor Vrtnarstvo in cvetličarstvo ÄODN6EK Hribernikova 10, 3330 Mozirje, Tel. in faks: 063/ 833 - 798 PRIHAJA SEZONA JESENSKEGA SAJENJA V naši vrtnariji z dolgoletno tradicijo vrtnarstva vam nudimo: - veliho izbiro mačeh (velihocvetne in mini) - okrasne grmičke - zemljo in pesek za grobove - sadike vrtnic Poleg tega vam nudimo tudi vse cvetličarske usluge in sprejemamo naročila aranžmajev za 1. november. _____________________37 let tradige vrtnarstva in cvetličarstva J Piše: Aleksander Videčnik Obljubili smo, da bomo v nadaljevanjih vsaj površno predstavili nekatere od znanih zdravilcev iz naših krajev. Že smo omenili, da so nekateri izmed domačih zdravilcev pomagali tako ljudem kot tudi živini. Nekateri so daj ali večji poudarek zagovarjanju, drugi spet ugotavljanju bolezni na vodi,prav zaslednjejemenilzna- Že večkrat smo pisali o skupnih zemljiščih vaških oziroma trških srenjskih skupnosti. Vemo, da so od leta 1913 potekali sodni postopki za razdelitev nekdaj skupnih zemljišč na posamezne upravičence. Dejansko pa je do vpisa v zemljiško knjigo na imena posameznih članov nekdanjih srenj prišlo šele leta 1939, ko je 8. decembra 1939 Sresko sodišče v Gornjem Gradu izdalo ustrezne odločbe in s tem dovoljenje za zemljiško-knjižni vpis. Vsaj za nekdanji trg Mozirje je bila pravnomočna sodna odločba izdana navedenega dne. Pri tem je šlo za skupne gozdne površine v vložni številki 48 ko. Sveta Radegunda (Bele Peči). Seveda govori »Odlok« sodišča o vsakokratnih lastnikih hišnih številk oziroma posestev, na katere naj se vknjiži lastninska pravica. Tako je nastalo vsega 59 deležev, to pomeni toliko upravičencev. Ali drugače, tedaj je bilo v Mozirju (trg) toliko upravičencev do skupnega zemljišča. Kdo so to bili: Župna nadarbina Mozirje, Občina Mozirje, Uprava občine Mozirje, Pavla Tribuč, Franc in Juljana Lekše, Fani Goričar, Ivan Kolenc, Maks in Liza Gregom, Tomaž in Marija Žovle, Marija Orel, rojena Zidarn, Ludvik in Ivana Remše, Domači zdravilci ni solčavski zdravilec Vid Strgar, da je to nevarno, če nekdo tega ni posebno vešč. Opozarjal je tudi na neodgovornost ljudi, ki se pečajo z zdravilstvom, pa tega znanja nimajo... Vnekem rokopisu beremo opozorilo. »Ljubi moj kristjan, prav dobro prej premisli prej ko bošzačel enemu človeku jercnije dajat...« Očitno je, da so se ljudje zavedali odgovornosti v povezavi z zdravjem ljudi in živine. Prav zato je naša trditev o tem, da so bili zdravila na sploh ugledni ljudje. Seveda je bilo tudinekaj takih, ki so počenjali razne čarovnije, da bi pri ljudeh zbujali občudovanje. Nadaljujemo z naštevanjem in opisovanjem posameznihljudi,Mso se v preteklosti bavili z domačim zdravilstvom. Ob tem želimo pou- dariti, da se jih kar nekaj še danes ukvarja s to dejavnostjo v naših krajih. Seveda tu niso mišljenirazni »čudodelniki« novega časa, ki občasno »ordinirajo« za drage denarje... Matevž Drečnik imenovan »Za-drečan,« je slovel kot dober zdravilec, ki je pretežno zagovarjal in zdravil s kamni. Živel je kot dninar in kočar v Kolovratu pri Mozirju. Ker se je priženil v te kraje iz Zadret-ja, se ga je prijel omenjeni vzdevek. Rojen je bil leta 1851 v Šmiklavžu pri Novi Štifti, umrl pa je v Ljubiji, leta 1930. Zelo znan je bil v okolici Mozirja, pa tudi tjaproti Šoštanju je segel glas o njegovih sposobnostih. Zdravljenje s kamni svetega Pavla je bilo v obdobju 18. in deloma 19. stoletja zelo razširjeno. O teh kamnih smo v Novicah že pisali. Za- drečan pač ni imel denarja, da bi si v lekarni kupil prave kamne svetega Pavla, zato je delal kar s potočnimi, ti so bili raznih barv. Razporedil jih je pri bolniku in potem uporabil tiste, ki so odgovarjali določeni bolezni, to je pred postopkom ugotavljal. Znanje bil, daje v zagovoru preganjal iz telesa bolezen:»... pojdi v Stoparjeve peči.« S tem je mislil na Stoparjev kamnolom ob potoku Ljubija. O Zadrečanu so žive pripovedi in prav vse ga hvalijo kot sposobnega zdravilca. Prej ko nadaljujemo z naštevanjem domačihzdravilcevvnaših krajih, naj poudarimo še enkrat, da je večina njih opravljala to delo kot krščansko dolžnost pomoči bližnjemu. Skupna zemljišča Anton Miklavc, Kmečka hranilnica in posojilnica Mozirje, Prostovoljna gasilska četa Mozirje, Josip in Jerica Filač, Franc Cesar, Marta Novak (na dveh deležih, dve hiši), Ana Goričar, Ana in Draga Goričar, Ivan in Gabriela Vajd, Franc in Elizabeta Brezovnik, Anton Bitenc, Marija in Peter Trogar, Franc Prislan, Franc in Frančiška Žovle, Anton in Marija Majerhold, Ivan Bitenc, Janez Vajd, Marija Goričar, Matija in Angela Goričar, Matija Goričar, Martin in Katarina Jačinič, Davo in Angela Melavc, Hermina Laykauf, Matija in Marija Škruba, Anton Lekše, Franc in Matija Dobelšek, Ana Leskovšek, Ivan Vajd, p.d. Jergov, Jožef in Jožefa Blaž, Marija Dreo, Anton in Ana Repenšek, Franc in Antonija Mlinar, Marija Prislan, Ivana Breznik, Terezija Praprotnik, Jožefa Novak, Ivan in Frančiška Kračnik, Jurij Jurič, Anton in Jožefa Klančnik, Antonija in Jože Klemenak, Helena in Jože Matjaž, Slavko Lekše, Jožef Hriberšek, Franc Breznik in Rozalija Štefec. Seznam imetnikov pravice do skupnega zemljišča je zanimiv tudi zaradi priimkov. Mnogi izmed naštetih niso več živi. Kar pomeni z drugimi besedami, da je le še malo starih domačinov - Mozir-janov. Seveda je to pojav v vseh krajih po naši Sloveniji, saj so se predvsem po zadnji vojni, ko se je sprostilo omejevanje gibanja ljudi, dogajala prava preseljevanja prebivalstva, predvsem iz krajev, ki niso imeli ekonomskih pogojev za preživetje celotnega prebivalst- va. Pa tudi politična ozadja so marsikdaj botrovala »mešanju« prebivalstva. Listina, iz katere smo črpali podatke, je hranjena v Zbirki Aleksandra Videčnika v Mozirju. Robanoue modrosti »Znati je treba,« je rekel tisti, ki je s svedrom kravo drl. - Če najdeš na njivi dvojčeten klas, in če imaš vola, ki se sovražita, daj vsakemu polovico dvojčetnega klasu, pa se ne bosta več sovražila. - Lisičja jetra posušit, v prah zdrobit, za noževo špico tega na čaju spit (zdravilo za odvajanje). - Macesnovo gobo smeš od macesna odlomiti z roko, lahko jo tudi odbiješ s kamnom ali z lesom, nikdar pa ne z železom, ker potem (macesen) več ne raste. - Na dan pred Vsemi sveti ne jej hrušk, sicer boš dobil ture (včasih je bil takrat strogi post). - Mrtvice se naspiš, če spomladi prekmalu na mrzli zemlji ležiš. Potem si vse poletje ves dremav in zaspan. Šele ko ozeleni oreh, smeš na zemlji zaspati. Če se hočeš mrtvice znebiti, moraš najti štor, na katerem stoji deževnica, in to izpiti, potem si spet svež in naspan. Poznal sem še možaka, ki je rekel, da se je na ta način ozdravil. - Na pust pojdi s krapom na sadno drevo, moli za dobro sadno letino, potem pa za-juckaj in krap pojej na drevesu. - Od črnega petelina senca je zdravilo za aslo. Nebesa in pekel živita v človekovem umu. Duša pa je večnost onkraj podob, v zavesti edinega, sedanjega časa. Savinjčan Benediktinski urbar List 9 Juri Cuyas am guph., po tolmačenju Orožna gre za kmetijo ob potoku Priprajna, Matko Cladnik, Janšek vnd Ničla Im Ortoflak, Marin am virst, ta kmetija naj bi bila po Orožnovem na Slemenu, to je hrib, ki se vije v eni smeri proti Rogaču, po drugi pa proti sv. Ksaver-iju, Vinczencz vuderm virst, to bi lahko pomenilo, da je kmetija ležala pod Slemenom, Christian am virst, po Orožnu Slemenšek, Peter in der Eben, to naj bi bila kmetija Ravn-šak, Jacob hinder der Eben, Michel Bergles im pach, gre zakmetijo Berglez. List 10 Thomas am Modrost, Nicus w slopnaky, Ničla w Plase hiderm oxenberg, Orožen tolmači za kmetijo Zavolovšek, Zwetecz am poseg, po mnenju Orožna gre za kmetijo Požežnik na Požegi, Thomas an der lakowicz, kmetija naj bi bila v Lokovici, Renpot an lum, kmetija na Lomu, Michel an der eben, Orožen meni, da gre za kmetijo Ravnšak. 360 let ki protestantov, zato je cesar s posebno listino, ki visi v samostanski knjižnici, odredil vsestransko pomoč gradnji novega samostanskega kompleksa. Da je potem gradnja hitreje potekala priča dejstvo, da se je samostanska družina že leta 1639 vselila v novo samostansko poslopje. Verniki so radi romali k samostanski cerkvi nad Vrbovcem. Leta 1672 je odredba cesarja Leopolda I. nekoliko zmotila uspešno dušno pastirsko delovanje frančiškanov. Cesar je želel load samostana v Ormožu in Nazarjah od bosan-sko-hrvaške-kranjske province in ju priključiti avstrijski, češ, daprovinci vladajo Bošnjaki, torej tujci. Cesar Leopold n. je končno ukinil odredbo svojega predhodnika (1673) in tako je vse ostalo kot je bilo in delovanje frančiškanskega samostana se je nemoteno nadaljevalo. Mislim, da je prav, če se spomnimo na to, da nazarski frančiškani že 360 let delujejo oziroma, da samostan že tako dolgo obstaja. Kalvarija kmečkih poslov Delovnim ljudem se na sploh nikoli ni godilo kako posebej dobro. Delavstvo je v primerjavi s kmečkimi posli bilo nekoliko na boljšem, saj so si, povezani v sindikate, že prva desetletja tega stoletja izborili določene pravice in boljše delovne pogoje. Na vasi seveda ni bilo govora o kakšnem povezovanju poslov. Sredi prejšnjega stoletja je avstrijsko cesarstvo sprejelo poselski red, ki je potem veljal še nekaj let stare Jugoslavije. Jasno, da so to bile dokaj ohlapne določbe, ki niso zadostno ščitile kmečke posle. Zanimiva je pripoved Šmihelčana L. G., ki je opisal okoliščine, v katerih so takrat na kmetih živeli. Velja razumeti njegovo pripoved za čas pred prvo svetovno vojno. »Na kmetih niso bili medsebojni odnosi vedno človečni. Posebno hudo je bilo za domače otroke, ko je posestvo prevzel novi gospodar, ponavadi je to bil prvorojenec. Seveda je lahko bil gospodar le eden, ostali pa, ali so šli s trebuhom za kruhom ali pa so jim izgovorili doma kot. Lahko pa, da tega starši niso zapisali v prevzemno pogodbo, to pa je pomenilo, da so delali na domačem posestvu kot vsi posli. Pravili so jim tete in strid.« Znano je, da so starši predali posestvo oziroma so ga prepisali na naslednika. Naredili so pogodbo v kateri je bilo dokaj točno navedeno kakšen prevžitek in ostalo jim dolžan dati prevzemnik posestva. Ponavadi so kmetije imele preužitkarske hiše, kamor so se stari vselili in tam živeli do smrti. Te so bile ločene od stanovanjske hiše gospodarja. Tam, kjer je novi gospodar upošteval obveze sprejete s prevzemno pogodbo, je sožitje starih in mladih potekalo v redu. Toda, bili so žal pogosti primeri, ko so se stari morali za svoje pravice srečevati z mladimi pred sodiščem. Takšne pravde so marsikatero posestvo pognale na boben, saj so zviti odvetniki vlekli pravde, to pa je seveda stalo veliko denarja. Opisane razmere razumimo v času, ki ga je naš pripovedovalec doživljal! 3gčemo state foto0taftje nazorskega samostana Znano je, da so frančiškani, ki so se naselili v Nazarjah, bežali iz Bosne pred turškim nasiljem. Zaradi nadaljevanja protireformacije, pa tudi vedno več romarjev je prihajalo k cerkvici (Lo-retska kapela), je bilo razumljivo, da je Hrenov naslednik, škof Rajnald Scarlichi, ponudil beguncem iz Bosne (frančiškanom), da prevzamejo skrb za duhovniško delovanje na hribu nad Vrbovcem. Nastanili so se sprva v gradu Vrbovec, todakmalu so prešli v priprave zagradnjo samostana poleg kapele. Ohranjena je listina o prevzemu inventarjavkapeli iz leta 1633, seveda pa so frančiškani tedaj že tam delovali. Seveda je bilo treba pridobiti dovoljenje za ustanovitev novega samostana nad Vrbovcem. Škof Scarlichi je zaprosil cesarja Ferdinanada II. da odobri njegove namere, ustanoviti samostan. Cesarsko dovoljenje je bilo za škofovo ustanovo izdano 3. maja 1635. Frančiškani so se takoj lotili gradnje samostana in seveda tudi večje cerkve, v katero so vključili Hrenovo kapelo. Gradnjo so sicer ovirali nekateri plemenitaši, ki so bili pripadni- Skupina osnovnošolcev iz Mozirja okoli leta 1910; Na fotografiji z leve stoji učitelj Fr. Hribernik; Prva vrsta:9. Fanika Goričar - Zvirova Fanika, 10. Deleja Apolonija, 12. Marija Krumpačnik - Špenglerjeva Micka; Druga vrsta:1. Apolonija Stvarnik - Ropejeva iz Ljubije, 11. Marija Babin, 12. Marija Irman - Jekšetova Micka; Četrta vrsta: 8. Franjo Vajd; Peta vrsta: 4. in 5. brata Vrdovnik - Lenčkova iz Ljubije, 6. Ivan Klemenak, 7. Jože Puncer, 8. Jože Krumpačnik - Špenglerjev, 9. Anton Celinšek - Celinski, 11. Karel Kocjane - Stržičev; Ostali so nepoznani. Fotografijo hrani Alojz Janko iz Mozirja. Poskus z različnimi hibridi silažne koruze v Mozirju V Zgornji Savinjski dolini je koruza najmočneje zastopana poljščina v kolobarju, kar je glede na usmerjenost kmetij v živinorejsko prirejo razumljivo. Na naših kmetijah je precej koruze posejane za koruzo kot predposevkom. Setev koruze v monokulturi znižuje povprečne pridelke zrnja, od katerega je v največji meri odvisna hranilna vrednost silaže. Delež storžev v silažni masi je v veliki povezavi z energetsko vrednostjo (ŠE/ kg SS) silaže. Ker se največ energije pridela s storži, je želja pridelati silažno maso s 50% stroržev. Že dolgo je znano, da se posamezni hibridi ra- zlično obnašajo v različnih pridelovalnih razmerah. Pozitivne ali negativne reakcije posameznega hibrida so predvsem odvisne od podnebja, tipa tal, nadmorske višine pa tudi od agrotehničnih ukrepov. Vemo, da isti hibrid različno uspeva v vzhodni in zahodni Sloveniji, toda če hočemo ugotoviti, kateri je najprimernejši za naše pridelovalno območje, je najzanesljivejša metoda večkratno preskušanje na različnih zemljiščih našega območja. V letošnjem letu smo poskus z različnimi hibridi koruze nastavili v Mozirju na dveh njivah, ki sta se med seboj nekoliko razlikovali po tipu tal. Pridelovalni pogoji so bili zaradi obilice padavin mani ugodni, saj ie bilo na lažjih tleh prisotno spiranje hranilnih snovi, na težjih manj propustnih tleh pa zadrževanje padavinske vode na površini tudi po več dni, zaradi česar so mlade rastline koruze potonile oziroma zaostale v rasti. Osnovni podatki o poskusu: Pridelovalec: Jože Acman, Brezje 34, Mozirje Predposevek: koruza Gnojenje: 20 t/ha hlevskega gnoja zaoranega spomladi 500 kg/ha NPK 7:20:30 ob setvi 300 kg/ha KAN 27% za dognojevanje Setev: 3.5.1999 s pnevmatsko sejalnico Varstvo: Primextra TZ 500 FW 5 1/ha dva dni po setvi Vznik: 14.5.1999 Vrednoteno: 9-9-1999 V času vrednotenja poskusa, je bil primeren za sidranje le hibrid GALICE, vsi ostali hibridi so bili v fazi mlečne zrelosti, torej premalo zreli za siliranje. Optimalni delež suhe snovi ob siliranju koruze je 32 %, pri nižjem deležu suhe snovi odteče s silažnim sokom iz silaže veliko hranilnih snovi. V primeru sidranja koruze nad 40 % suhe snovi je koruza že prezrela za sUiranje, zato se slabo tlači, nevarnost plesnenja je večja. Za uspešno pridelovanje silažne koruze je pomemben pravilen izbor hibrida in zrelostnega razreda, dobro obdelano setvišče, optimalno gnojenje, pravi čas setve, pravilna gostota setve, pravilno zatiranje plevelov in optimalen čas ter pravilna tehnologija sidranja. Marija Mikek mono FAO sklop rastfWha silaža Vha % storža v silaži % vlage v zrnju % «Alaska smje s 14 % Vi. »a GALICE 290 37,143 64.28 34.18 30,8 23.77 6,134 DOMINGO 320 101.429 48.40 31.11 32,6 23.40 6.003 GAUCHO 350 98.571 57,97 34.84 34,1 17,86 6.294 GREGOR 350 87,143 72,94 29.88 33,8 20.80 6,112 BC 318 350 M,571 60,00 35.25 39,4 23,56 5.386 RAISSA 350 95.714 63,05 39,87 37,4 19,82 5.799 BC222 320 107.143 66,40 35,20 39,5 26,11 5.198 KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE ^ Bionika - veda, ki išče rešitve problemov v naravi Bionika je mlada discipli-na, njeno rojstno leto je I960, ko je bil v Daytonu (Ohio) prvi kongres bionike na temo “Živi prototipi -ključ za nove tehnologije”. Bionika je opredeljena kot znanstvena discipdna, ki se sistematično ukvarja s tehnično uporabo konstrukcij, postopkov in razvojnih načel bioloških sistemov. Njeno področje je široko, interdisciplinarno, saj povezuje biologijo z razdčnimi področji tehnike, matematiko in arhitekturo. Bionika si prizadeva za rešitve najrazdčnejših problemov današnjega časa, pri čemer ji je za vzor narava. Uporablja torej izume narave in pri tem ne posega v naravni sistem. Rešitve, ki jih ponuja, so okolju prijazne in usmerjene predvsem k ohranjanju okolja in racionalnejši rabi naravni virov. Pri reševanju tehničnih problemov so ljudje pogosto, ne da bi zavestno iskad vzore v naravi, prišd do presenetljivo podobnih rešitev. Tako npr. čeljusti majhne žuželke volkca spominjajo na klešče kombinirke, želo velike lesne ose pa je zelo podobno svedru za vrtanje v les. Iz zgodovine poznamo primere, ki bi jih lahko uvrstid v bioniko. Najbolj znani so poskusi izdelave razdčnih letalnih naprav, ki naj bi uresničde davno človekovo hrepenenje po letenju. Že antični Ikarus si je na ramena in roke nalepil ptičja peresa. Ptice so bile vzor vsem načrtovalcem letalnih naprav. Najprej so hoteli natančno posnemati ptičjilet z zamahovanjem kril. Vendar je bila to slepa udca. Šele po dolgih letih je prvo napravo, ki je zares letela oziroma jadrala, izdelal Otto LUienthal. Posnemal je jadralni let ptic. Čeprav živimo v času široke in vsestranske uporabe letal in sploh vseh vrst vozil, raziskovanj a povezana z letenjem ptičev in žuželk niso prenehala. Danes imajo raziskave drugačen namen, saj preučujejo aerodinamične lastnosti telesnih oblik, mehanizne za boljše izkoriščanje vzgona in proizvajanje potisne sUe in tudi strukturo telesnih površin. Rešitve, ki jih najdejo v naravi, prispevajo k zmanjševanju zračnega upora in zmanjšujejo trenje. To se v praksi pokaže kot manjša poraba goriva vseh vrst vozd, manj škodljivih izpuhov in manjše obremenitve okolja. Raziskave so uprabne tudi v medicini, kjer so strokovnjaki po dolgoletnih raziskavah razvid nov bionični sistem umetnih sklepov. Ob vsaditvi takegaumetnega sklepa gobasto tkivo, kiskrbi za prožnost in vzdržljivost sklepa, ostane in to v praksi pomeni veliko manjšo obrabo in daljšo uporabnost umetnih sklepov. Tako je mnogim bolnikom v Nemčiji, ki jim vsadijo umetni sklep po Copf-Holzovi metodi, prihranjena ponovna operacija. Zanimiva je tudi raziskava nenavadne lastnosti svete vzhodnjaške rastline - lotosa (podoben je lokvanju), kajti njegov list je prevlečen s posebno snovjo, na katero se ne primejo ne vodne kapljice ne prašni delci. Pričakujemo, da bomo z uporabo lotosovega učinka lahko nekoč uporabljali izdelke kot npr. samočistUni lak za avtomobile, samočistilne nalepke, napisne table, hišne fasade, folije za okna in da vseh naštetih izdelkov ne bo več treba čistiti, umivati ali prati. Koliko dela, vode in čistilnih sredstev bomo prihranili. Vsi, ki vas bionika in njena nenavadna odkritja zanimajo, imate od 15. septembra do 15. decembra letos možnost, da si ogledate imenitno razstavo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Razstava je prišlak nam iz Nemčije, pripravili so jo v Deželnem muzeju za tehniko in delo v Mannheimu. Gre za skupinsko delo strokovnjakov z različnih področij, ki so jim pomagali znanstveniki s številnih evropskih univerz. Prepričan sem, da vam bo pokazala nove dimenzije in perspektive človekovega razmišljanja! Lepo vas pozdravlja Zeleni Franček Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 - Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah - prodaja kljuk Za kvalitetne smrekove podboje in vhodna vrata iz lastne proizvodnje so ostale CENE KOT PRED UVEDBO DDV. Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti! PLETENINE IZDELAVA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BOČNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL 839-09-60 ŠPORT C€NT€R PRODNIK Juvanje 1, Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-317,841-511 Za vae pripravljamo: igra ansambel SREDENŠEK Vabimo vas tudi: V FITNES IN SAVNO INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA TEL: 063/841*317 in 841*511 Uspešni v šoli in na tekmovanjih Najboljši na OŠ Gornji Grad (III.)? OŠ Mozirje (III.) in OŠ Luče (I) VIKTOR ŠURK, lanski osmošolec na OŠ Gornji Grad, je to šolsko leto že srednješolec na kamniški gimnaziji. Rojen je bil 20. junija 1984. Za poklicno usmeritev se še ni odločil. “Tekmovanje v veseli šoli se je zame v preteklem šolskem letu dobro končalo. Na šolskem tekmovanju smo obkroževali in pisali na zgodovinske teme o Rimljanih. Tudi dve uri reševanja regijskih testov sta bili zastavljeni na podobno tematiko. Državno tekmovanje je bilo težje, saj je vsebovalo bolj zavita vprašanja. Udeležencev nas je bilo okoli tristo. Na enako temo smo pisali šestošolci, sedmošolci in osmošolci. Meni so bile v testu zanimive osebnosti, njihova življenja in izreki. Na državnem prvenstvu sem bil med 36 najboljšimi in sem prejel zlato priznanje. V prostem času se razvedrim z igrami z žogo, predvsem je to nogomet, gledam televizijo (šport in filme), rad pa grem tudi na sprehod po gozdu. Poleg pouka obiskujem še fakultativni pouk angleščine in občasno (pred tekmovanji) gasilske vaje. Najboljša od vseh predmetov sta slovenščina in kemija. Brati in pisati sem se naučil v prvem razredu. Kar se tiče učenja pa je z mano takole: sproti delam nalogo, veliko se naučim pri pouku, učim pa se le pred kontrolnimi nalogami. Najnižja ocena je padla v osmem, in to je bila trojka pri nemškem jeziku. V zaključnem razredu osemletke sem bil odličen. V osmem razredu sem prejel bronasto Cankarjevo, Preglovo in Stefanovo priznanje ter zlato priznanje iz Vesele šole." MAJA MAROVT, v preteklem šolskem letu četrtošolka na OŠ Mozirje, je sedaj že v petem razredu. Rojena je 30. aprila 1988. Za poklicne odločitve ima še nekaj časa. “Lansko šolsko leto sem šla na državno tekmovanje v Veseli šoli. Šli smo v Ljubljano, v Galusovi dvorani smo pisali teste. Za nas so pripravili prireditev in plesni nastop. Vse sem znala in dobila vse točke in seveda priznanje državnega prvaka. V prostem času igram na klavir, rada pa tudi plavam. Obiskujem naslednje izvenšolske dejavnosti: glasbeno šolo, angleščino, nemščino, lutkovni krožek in pojem pri večih pevskih zborih. Najljubšega predmeta nimam, no mogoče bi to lahko bila slovenščina, sicer pa so vsi v redu. Najslabša ocena je bila zame štirica v drugem razredu. Brati in pisati sem se naučila pri petih ali šestih letih. Četrti razred sem končala z odličnim uspehom. Prejela sem tudi zlato priznanje iz Računanje je igra, bronasto na razrednem tekmovanju Petke, priznanje za nemški jezik in šolsko ter državno iz Vesele šole.” BOŠTJAN PAHOVNIK je bil osmošolec na OŠ Luče, v tekočem šolskem letu pa obiskuje Srednjo tehniško šolo v Celju, elektro smer. Rodil seje 8. junija 1984. Po končani srednji šoli bi rad nadaljeval s študijem na Tehniški fakulteti ali nafakulteti za telesno vzgojo, saj bi bil rad trener smučanja ali pa učitelj športne vzgoje. “Prometno tekmovanje mi je prineslo dobre rezultate. Na medobčinskem tekmovanju v Lučah smo tekmovali učenci iz Gornjega Grada, Ljubnega in Luč. Z vsake šole nas je bilo po osem tekmovalcev. Sicer obiskujem prometni krožek in tam smo se na tekmovanje pripravljali tako, da smo reševali teste iz preteklih tekmovanj in se vozili s kolesi po poligonu. Ker mi je uspelo zmagati, sem šel na državno tekmovanje v Novo Mesto. Za nas so pripravili kulturni program, ogledali smo si mesto in teren vožnje. Rešili smo teste, nato pa smo v spremstvu avta, v katerem je bil nekdo, ki te je ocenjeval, skušali kar najbolje prevoziti progo do cilja. V Novem Mestu sem bil prvič, bilo nas je kakih petdeset tekmovalcev in bilo je zelo vroče. Malo težav sem imel z orientacijo, nikjer ni bilo policista, da bi ga lahko kaj vprašal in označbe so bile zelo slabe. Po končani mestni vožnji je sledila vožnja po poligonu. Tu ni bilo težko. Skupni rezultat je sodil nekje v sredino, dobil sem nagrado, povračilo štartnine, malico, čelado, na koncu pa sem lahko preizkusil vožnjo s skuterjem. Moji hobiji so: kolesarjenje, tek po gozdni poti, 3 do 4-krat tedensko tečem 10 km, rad imam glasbo in kriminalke na televiziji. Lani sem se udeležil maratona od Celja do Logarske, a sem zaradi mraza odnehal, z gorskim kolesom pa tekmujem po Sloveniji. Moja najljubša predmeta sta fizika in nemščina. Uspeh v osmem je bil prav dober. Priznanja: šolsko in regijsko priznanje iz logike in nekaj odličnih rezultatov v kolesarskih vzponih po Sloveniji”. KREBS KLEMENTINA je bila lani sedmošol-ka na OŠ Luče. Rojena je 2. novembra 1985. Njena želja je študij matematike ali tujih jezikov. “V matematiki sem bila na državnem tekmovanju sedemdeseta od 207-ih. Pisali smo v Celju na gimnaziji Center. Reševali smo ulomke, ploščino kroga, naloge iz geometrije in ulomke. Meni so bile najboljše naloge s ploščinami in geometrijo. Med popravljanjem nalog smo si ogledali gledališko predstavo. Potem smo na neuradni razglasitvi izvedeii za točke, a za priznanja še niso postavili meje. V prostem času se rolam, kolesarim, plavam, poslušam glasbo, igram klavir (imam šest razredov glasbene šole) in gledam televizijo. Kot dodatne obveznosti sem si izbrala nonet, novinarski in računalniški krožek ter veselo šolo. Moji najljubši predmeti so matematika, zemljepis in angleščina. Ko sem šla v prvi razred, sem že znala brati in računati do deset. Na nižji stopnji nisem imela zelo rada matematike, ko pa se je pričelo reševanje težjih nalog, mi je postajala vse bolj všeč. Moja najnižja ocena je dvojka pri nemškem jeziku v šestem razredu. V sedmem sem bila odlična. Prejela pa sem naslednja priznanja: šolsko in regijsko iz Vesele šole, šolsko in regijsko iz logike, bronasto Stefan-vo, bronasto in regijsko Preglovo in bronasto ter srebrno Vegovo (do zlatega mi je manjkala ena točka).” MOJCA OŠEP, lanskoletna osmošolka iz OŠ Luče, je sedaj dijakinja škofijske gimnazije v Ljubljani. Rojena je 10. marca 1984. Postala bi rada zdravnica, zanima jo zemljepis in zgodovina in nenazadnje tudi novinarstvo. “Državno tekmovanje v Veseli šoli je bilo v preteklem šolskem letu kar lep dosežek zame. Najbolj všeč mi je bila tema o zdravem življenju, najmanj pa se mi je dopadla Škofja Loka. Kadar imam čas, rada berem, poslušam radio, igram košarko, nogomet, tenis, jaham ter igram kitaro in klavir. Obiskujem tudi naslednje krožke: likovnega, novinarskega, šolsko športno društvo, angleščino in pevske vaje. Od vseh predmetov imam najraje zgodovino, slovenščino, zemljepis in angleščino. Kosem hodila v tretji razred, sem pri spoznavanju narave in družbe prvič dobila nezadostno oceno. Pisanje in branje se je zame pričelo malo pred vstopom v prvi razred. Osemletko sem zaključila z odličnim uspehom. Prejela sem naslednja bronasta priznanja: Cankarjevo, iz logike, Vegovo, Stefanovo, iz zgodovine ter razredno, področno in državno priznanje iz Vesele šole." GLORIA POČITNICE Ko so bile počitnice, sem uživala. Zelo lepe so bile. Največ dni sem preživela pri stari mami. Bila sem tudi na morju. Tudi tam je bilo lepo! Kopala sem se, hodila na tobogan in se zabavala Spali smo v šotoru. Na začetku počitnic sem šla v Rovt. Tam smo se igrali. Ko smo šli domov, smo mimo grede šli k stari mami. Sestrična in bratranec sta imela tri kolesa. Odločili smo se, da se bomo z njimi vozili, Mami in ati sta mi povedala, da gremo domov. Še zadnjič sem se peljala s kolesom. Na cesti je bil pesek. Peljala sem se po hribu, a sem zapeljala na rob in se prevrnila. Zarila sem z nosom v pesek. Sprva nisem vedela kaj je, potem pa je že ati tekel proti meni. Jokala nisem, a bolelo meje tako strašansko, da sem morala zavpiti! Zdaj je že dobro. Samo dva kamenčka sta ostala v ustnicah, zgornja ustnica seje zarasla in zdaj imam kamenčka še vedno tam. Sandra Semprimožnik 4. razred, OŠ Gornji Grad Bila sem na taboru v Karavankah na Zelenici. Imeli smo se lepo. Prvi dan, ko smo se pripeljali do Ijubeya, smo najprej vzeli nahrbtnike in se počasi peš napotili proti Zelenici. Do Zelenice je bilo eno uro hoda. Prišli smo do vrha. Potem smo se preoblekli, da se nismo prehladili, ker smo bili preznojeni. Nato smo še jedli. Zvečer smo dobili sobe in si nesli prtljago v nje. Bila je majhna soba, v njej nas je bilo kar sedem. Druge dneve smo zjutraj vstali se nazajtrkovali in se odpravili na pohode. Enkrat smo imeli piknik, enkrat pa smo se šli za cel dan kopat v bazen. In tako so hitro minile počitnice na Zelenici. Romana Tesovnik 4. razred, OŠ Gornji Grad Moje počitnice so bile vesele in zanimive. Najprej sem šla na planinski tabor v Karavanke. Tam smo bili zadnji teden v juliju. Ko sem prišla domov, sem imela rojstni dan. V petek, 6. avgusta, smo ga praznovale s prijateljicami, v soboto, 7. avgusta, pa z domačimi. V torek, 17. avgusta, sem vstala zelo zgodaj, ker sem šla v zdravstveno kolonijo na Mali Lošinj v Nerezine. Do tja je bila zelo dolga pot. Vozili smo se osem ur. Čeprav smo se vozili tako dolgo, je bila vožnja vseeno zelo zanimiva. Peljali smo se tudi s trajektom. V Nerezinah je bilo lepo in zanimivo. Domov sem se vrnila zelo utrujena. Na koncu počitnic pa sem že komaj pričakovala šolo. Urška Krznar 4. razred, OŠ Gonji Grad Napočil je dan, ki smo si ga vsi najbolj želeli. Bilje konec pouka. Bil sem že zelo nestrpen, saj smo šli naslednji dan na morje. Vstali smo ob treh zjutraj in se odpravili na pot. Vozili smo se sedem ur. Po naporni poti smo končno prispeli v Zaton. V Zatonu smo se imeli vsi lepo. V morju sem veliko plaval, se potapljal in skakal v vodo. Videl sem veliko škojk, morskih živali in posebno malih ribic. Neverjetno, z mamo sva hodila po plaži in zagledala gospoda ravnatelja Spregovoril smo nekaj besed in odšli vsak svojo pot. Po desetih dneh smo se odpeljali domov. Na poti domov smo se ustavili na Plitvičkih jezerih. Z vlakom smo se peljali do spodryega dela jezer in sijih ogledali. Z ladjo smo se peljali čez največje jezero. Naš ogled je bil s tem končan. Srečni smo se odpeljali domov. Pozabil sem reči, daje bila voda v Plitvicah kristalno čista Žiga Štancer ^PÜS OŠ Pran Kocbek, Gontfi Grad • Že četrtič bodo našo deželo obiskali WALKABOUTS. Predstavili bodo pravkar izdano novo Ploščo “Trail * Of Starš”. Pričakujemo jih 4.10.99 ob 20. uri v dvorani Mladinskega gledališča v Ljubljani, kjer je na voljo približno 300 sedežev. Kot predskupina bodo nastopili Willard Grant Conspiracy, oboji pa se bodo dan kasneje koncert ponovili tudi v Zagrebu. TINKARA KOUAČ je diplomirata! Na konzervatoriju Guiseppe Tartini v Trstu je uspešno odigrala program fMozart. Bach, DebussyJ in Pri 21. letih postala profesorica flavte. Druga, za večino še pomembnejša novica: 28. oktobra bo uradna promocija njenega novega CD-ja. Naslov CD-ja je “Košček neba”. Na njem bo II pesmi. Izbran je že prvi singel. ki ga bo moč slišati sredi oktobra. Naslov pesmi je “Ko bo Prišel“. U tem času bo posnela ludi video spot za pesem z naslovom “Lahbeeiyeee“ fni tipkarska napakami Naša NUŠA DERENDA je že posnela spot za mega uspešnico tega poletja “Boginja”, ki je, čeprav na MMS ni zasedla prvega mesta, zasenčila vse ostale uspešnice s tega festivala. Ekipa, ki je pod taktirko režiserja Klemena Dvornika naredila spot, sicer dela za oddajo Atlantis na Kanalu A. U zadnjem Orionu, kjer je Nuša kot zmagovalka ene od oddaj lanske sezone in po proglasitvi za najboljšo slovensko pevko tudi nastopila, so premierno predstavili nov spot “Ju tri, če boš moj”, ki ga je prav tako režiral Klemen Dvornik. Za KELLV1EUIMI še gotovo nekaj časa ne bomo zaprti vrat. Za vse, ki so kompletirali vsako ploščo ali njihovo izdajo, je dobrodošla novica, da vas čakata v bližnji Prihodnosti kar dva albuma. Prvi bo izšel že 4. oktobra, ere n za “Best Off” album. Odlična napoved bo prvi sind, z naslovom “Mystic Knidrt”. ki ga boste lahko slišali kmalu. Alenka LK Indiana Logarska dolina Popravljena evropska rekorda V soboto, 18. septembra, so se člani lokostrelskega klub Indiana iz Logarske doline udeležili tekmovanja za CAMO pokal, ki je potekalo v okolici gradu Snežnik. Najboljša dosežka sta uspela Tomažu Praprotniku in Karliju Gradišniku, ki sta izboljšala evropska rekorda na 28 3D tarč. Praprotnik je popravil evropski Grosek pa sta si v disciplini samos-rekord s samostrelom na 268 trel razdelila drugo mesto za Prap-krogov, Gradišnik pa z lokom CU na ratnikom. Gradišnik je bil z omen-enak rezultat. Odlično so nastopili jenim rekordom najboljši v disci-tudi ostali člani LK Indiana, saj je plini lok compound neomejeno pri Bernarda Skornšek v disciplini lok članih, compound neomejeno pri članicah BS zmagala, Sandi Huič in Gorazd Športne igre obrtnikov na MOS v Celju Zgornjesavinjčani po pritožbi prvi! Športne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, ki so potekale v sklopu mednarodnega obrtnega sejma v Celju, so dobile svoj epilog za zeleno mizo. Ekipa Območne obrtne zbornice Mozirje, ki je na razglasitvi rezultatov prejela pokal za skupno drugo mesto, se je namreč pritožila, saj je bila njena razvrstitev na 15. mesto v malem nogometu nepravična. Organizacijski odbor je pri uskladiti, v soglasju s prvouvrščeno obravnavi pritožbe ugotovil, da je ekipo Slovenj Gradca pa je tudi ekipi do nepravične razvrstitve prišlo Mozirja pripadlo prvo mesto. Šport-zaradineusklajenostipropozicij tek- niki Območne obrtne zbornice movanja s pravili Nogometne zveze Mozirje so torej (skupaj s Slovenj-Slovenije. Zaradi tega je potrebno gradčani) postali prvaki Slovenije! pravila za prihodnje tekmovanje Franci Kotnik Lokostrelski klub Mozirje Državno prvenstvo na Vrtačah Lokostrelski klub Mozirje v sodelovanju z Lokostrelsko zvezo Slovenije organizira jutri, 2. oktobra, na Vrtačah (Zgornje Pobrežje) 5. lokostrelski turnir LK Mozirje za slovenski pokal in 4. absolutno državno prvenstvo v disciplini »forest round«. Tekma se bo začela ob 10. uri, razglasitev rezultatov pa je predvidena okrog 15 ure. Vse ljubitelje lokostrelstva vabijo, da si tekmovanje ogledajo. Mozirski lokostrelci so se medtem udeležili zadnjega letošnjega mini državnega prvenstva v tarčnem streljanju v disciplini FITA, ki je bilo v Radljah ob Dravi. Pri veteranih je s 1.358 krogi zmagal Dušan Perhač, ki je postavil tudi nova državna rekorda na 90 (327 krogov) in 30 metrov (358 krogov). Miran Borštner je bil v tej kategoriji drugi (1.270 krogov). Pri članicah je s 1.331 krogi zmagala Bernarda Perhač Zemljak, uspešni pa so bili tudi najmlajši tekmovalci LK Mozirje. Janja Perhač je bila pri mlajših deklicah druga, Primož Perhač in Sebastjan Ošep pri mlajših dečkih drugi in četrti ter Aleksander Ošep pri dečkih prvi z odličnim rezultatom 1.330 krogov. KF Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Poldas-West Blue Jeans in Razborje še brez poraza Po petih kolih jesenskega dela Zgornjesavinjske lige v malem nogometu sta ostali neporaženi samo še ekipi Poldas-West Blue Jeansa in Razborja, ki sta v tem delu pokazali največ in si zasluženo priigrali znatno prednost pred zasledovalci. Rezultati 4. kola, 17. septembra: Poldas-West Blue Jeans: ŠD Lipa-BAG 8:0, Dolman: Policija 2:0, Razborje : Zadruga 2:1, Solčava: Kozorogi 2:1, Tekom: Wyatt 3:2. Tokrat prava toča golov s strani razpoloženih domačinov. Štirikratni strelec Pečnik je bil za obrambo Lipe nerešljivaugankain je največ prispeval, da je njegova ekipa z boljšo razliko v zadetkih prevzela vodstvo. V srečanju starih rivalov, predvsem iz mozirske lige malega nogometa, so igralci Dolmana nekoliko presenetljivo premagali Policijo in tako prekinili njihovo zmagovalno serijo. Seveda pa je zmaga domačih povsem zaslužena, saj po začetnih težavah v ekipi igrajo vse bolje in so se že prebili v zlato sredino. EkipiZadrugeinRazborjasta tokrat prikazali eno najkvalitetnejših predstav v dosedanjem poteku prvenstva. Izjemno srečanje z veliko tempa in odličnimi potezami je bilo odločeno šele v zadnjih sekundah tekme, kar je še dvignilo temperaturo na igrišču. Srečnejši Radmirci ostajajo še naprej brez poraza. Zadružniki pabrez osvojene točke, kar samo še potrjuje moč in izenačenost ekip. Uidi tekma med Solčavo in ljuben-skimi Kozorogi je bila zelo izenačena in odločena v zadnjih trenutkih, vendar pa je izkušenost le na strani starejših Solčevanov, ki takšne okoliščine s pridom izkoristijo. Wyatt je še vedno v igralski krizi. Kljub odličnemu začetku in vodstvu z 2:0 niso zdržali; nakoncu so morali celo priznati zasluženo zmago Telco-movcem. Slednjim vse čestitke zaus-pešen preobrat, čeprav njihova forma Lestvica po 5. kolu: 1. Poldas-West Blue Jeans 5 5 2. Razborje 5 5 3. Policija 5 3 4. ŠD Lipa-BAG 5 3 5. Solčava 5 2 6. Tekom 5 1 7. Dolman 5 2 8. Wyatt 5 1 9. Zadruga 5 0 10. Kozorogi 5 0 še ni konstantna. Rezultati 5. kola, 24. septembra: Solčava: Zadruga 0:0, Poldas-West Blue Jeans : Wyatt 5:1, Dolman: Razborje 3:7, ŠD Lipa-BAG: Policija 2:1, Tekom: Kozorogi 2:2. V pravi prvenstveni tekmi sta se ekipi Zadruge in Solčave sicer razšli brez zmagovalca in z najmanj zaželenim izidom za gledalce, sta pa prikazali izredno zanimiv in kvaliteten nogomet. Svoj dan sta tokrat vsekakor imela oba vratarja. Poldas-West Blue Jeans nadaljuje z zmagovalno serijoinpolni mrežo nasprotnikov. Wyatt kljub vodstvu po prvem polčasu v drugem ni mogel slediti uigranim napadalnim akcijam Mozirjanov in končni rezultat je tudi realna slika moči na igrišču. Svoj zmagovalni ples še naprej plešejo tudi Radmirci. Tokrat so z učinkovito in hitro igro premagali ekipo Dolmana in samo slabša razlika v golih jih loči od samega vrha. Medsebojno srečanje neporaženih ekip bo 8. oktobra ob 17. uri, ko bomo tudi dobili zmagovalca jesenskega dela. Policija je po odličnem začetku prvenstva zabeležila še drugi zaporedni poraz. Po dokaj izenačeni predstavi z ekipo ŠD Lipa-BAG so imeli tokrat več sreče Šmarčani, ki so se po visokem porazu v prejšnjem kolu presenetljivo hitro pobrali. Upravičen remi in prva točka Kozorogov bi lahko na kratko opisali potek zadnje tekme 5. kroga. Ljubenci so nastopili bistveno okrepljeni, kar bo v nadaljevanju delalo preglavice marsikateri ekipi in naredilo prvenstvo še zanimivejše. 0 0 24 : 7 (17) 15 0 0 19 : 5 (14) 15 0 2 13 : 8 ( 5) 9 0 2 9: 13 (-4) 9 2 1 6 : 8 (-2) 8 2 2 9: 17 (-8) 5 0 3 9: 14 (-5) 4 -2 0 4 8: 14 (-6) 3 1 4 7: 12 (-5) 1 1 4 5: 11 (-6) 1 Franjo Pukart Servis Krbavac Rečica ob Paki 45, 3327 Šmartno ob Paki NOVE TEL ŠT.: 897-13-50. FAKS: 897-13-51 VCa Fiesta puma Escort Mondeo Galaxy Cougar Explorer .682 SIT od 1.656.256 SIT od 1.463.406 S T od 2.798.560 S T od 1.907.356 S T od 2.874.365 SVT Od 4.904.485 S Od 5.955.008 S T Od 7.028.289 SIT AVTOPREVOZNIŠTVO FRIZERSTVO Rahtcn Janko, Marjana Cesta v Loke 14, MOZIRJE tel. 833-689, mob. 041/0609/635-715 Nudimo vam vse vrste prevozov, strojne izkope, pripravo dvorišč... Obenem pa vas obveščamo, da imamo frizerski salon odprt vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, razen ob torkih, v soboto pa od 7. do 13. ure. Se priporočamo BAß GDABENČEK 'Pri Petni" Mozirje, Na trgu 7 Telefon: 041/835-719 Delovni čag: 7.00 - 22.00, nedelja in prazniki zaprto Pri Petri ste vedno v dobri družbi! Si\s/U\jt BJftt ) MOZIRJE d.d. Radiokasetofon GRUNDIG .....................Cg., "r....gTC7..7.990 12.000 14.000 ........C, 11.000 .............26.000 .,rr.r... .3.22.000 r........trr.rr.;.r.27.ooo '„33,000 Radiokasetofon PANASONIC 2 kaseti Radiokasetofon GRUNDIQ 2 kaseti M Radiokasetofon PHILIPS 1 kaseta .......... .Radiokasetofon in CD PANASONIC ........ Radiokasetofon in CD QRUNDI0.3:3, Radiokasetofon in CD PHILIPS Mini stolp GRUNDIO 1 kaseta 1 CD^J.1, ^ ______ Glasbeni stolp PHILIPS 2 x 20 W 3 CD^.A..'T?rf..'.?r?*irr.48.000 I Glasbeni stolp PHILIPS 2 x 50 W 3 CD ............................56.000 (Glasbeni stolp SONY 2 x 80 W 3 CD#:*:..:-..".r..'-,..'.:.-^?.62.000 Glasbeni stolp PANASONIC 2 x 100 W 5 CD .t!?*®.'.j.."l.';*.68.000 Glasbeni stolp PANASONIC 2 x 100 W 5,CD*^'*5S!!!Ä56.000 Videorekorder PHILIPS 2 glavi. ** 1 ..... Videorekorder PHILIPS 4 glave I : 30.666 40,660 Videorekorder GRUNDIG 4 glave ggggT...........ggtCC.39.900 gJ _ ___________ Možnost plačila na 3 obroke ali 10% gotovinski popust! POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO VAŠ DOM! VABLJENI V PRENOVLJENI SALON POHIŠTVA ! GflRdNr POLZELA A ^ŠTV VAS ZA UGODNA PONUDBA V GflFMNI INDUSTRIJSKI PRODAJALNI Delovni čas prodajalne: pon - pet od 8. do 18. ure sob od 8. do 12. ure pohištvena industrija d.d. Polzela |>~<1 3313 Telefon: +386(0)63 703 700 faks: 063 7037 100 direktor: 063 7037 110 prodaja: 063 7037 123 salon pohištva: 063 7037 130 faks prodaja: 063 7037 120 • Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah • Dodatno znižanje omar z drsnimi vrati -15% • Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov - izjemno ugodno • RAZPRODAJA PROGRAMA C 0 M P 0 - znižanje 30% NOVO NOVO NOVO NOVO PROGRAM G-2000 Strelsko društvo Gornji Grad Dušan Žehelj občinski prvak Strelsko društvo Gornji Grad je v začetku septembra organiziralo občinsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško leže. Kvalifikacije so potekale prvo septembrsko nedeljo, udeležilo pa se jih je 25 strelcev. Možnost nastopa na tekmi, ki je bila teden dni kasneje, si je priborilo 12 strelcev. Po prvem krogu tekmovanj a se je lo tekmo v strelj anju z malokalibr-poslovilo še šest tekmovalcev, skopuško v trojnem položaju: leže, nazadnje pa so se za naslov občin- kleče in stoje. Uidi tokrat je bil na-skega prvaka pomerili Dušan jboljšiDušanŽehelj,kijez207kro-Žehelj, ki je zmagal, Tomaž Trogar, gi za tri kroge prehitel Žarka Krajn- ki je bil drugi, in Ciril Kolar, ki je ca, tretje mesto pa je s 192 krogi za-osvojil tretje mesto. sedel Jože Gomboc. V nedeljo, 19. septembra, je gorn- TT jegrajsko strelsko društvo pripravi- Zadrečka liga v velikem nogometu Bočani v ospredju Ljubitelji velikega nogometa lahko v teh mesecih uživajo v zadrečki nogometni ligi, ki vsako soboto poteka na igrišču v Gornjem Gradu. Zaenkrat sodelujejo samo zadrečke ekipe, je pa velik interes vseh sodelujočih, da se igranje razširi po vsej dolini in se tako povrne popularnost te igre izpred nekaj let nazaj. Rezultati 2. kola: Bočna: Vrbovec Nazarje 6:0, Gornji Grad: Nova Štifta 4:1, Kokarje: Lipa Šmartno/D. 3:0. Rezultati 3. kola: Nova Štifta : Kokarje 2:2, Lipa Šmartno/D.: Bočna 2:0, Vrbovec Nazarje : Gornji Grad 2:2. Lestvica po 3. kolu: 1. Bočna 9,2. Kokarje 7,3. Nova Štifta 4,4. Gornji Grad 4,5. Vrbovec Nazarje 1,6. Lipa Šmartno/D. 0. Franjo Pukart Krajevna liga Nazarje Rezultati 5. kola, 11. septembra: Pobrežje : Derby K.G. Cigale 0:1, Okrepčevalnica Bohač : ŠD Gmajna 7:3, Kokarje: LM Mizarstvo Lukač 0:2, Joples: Prodajni center Nazarje 6:1, Zg. Nazarje: Wyatt 1:1, Odpisani: KMN Emil 0:3. Rezultati 6. kola, 18. septembra: ŠD Gmajna: Zg. Nazarje 1:1, KMN Emil : Joples 4:5, Wyatt: Odpisani 0:3 bb, Prodajni center Nazarje: Pobrežje 1:3, Okrepčevalnica Bohač: Kokarje 0:4, Derby KG Cigale: LM Mizarstvo Lukač 4:2. Lestvica po 6. kolih: 1. Joples 15, 2. Zg. Nazarje 12,3. Okrepčevalnica Bohač 12,4. Kokarje 9,5. KMN Emil 9,6. Pobrežje 9,7. Derby KG Cigale 9,8. Wyatt 8,9- LM Mizarstvo Lukač 7,10. ŠD Gmajna 5,11. Prodajni center Nazarje 4,12. Odpisani 3. Franjo Pukart Veteranska liga Rezultati 3. kola, 14. septembra: Mladost: Veterani Lipa 3:3, Hmeljar Loke : Lepa Njiva 1:5, TA Svit: Trnava 1:2, Ljubno: Mizarstvo Potočnik 2:1, Odpisani: MVM Trg 1:7. Rezultati 4. kola, 21. septembra: Odpisani: Trnava 0:7, TA Svit : Ljubno 2:2, Hmeljar Loke : Mizarstvo Potočnik 2:2, Mladost: Lepa Njiva 2:2, Veterani Lipa: MVM Trg 3:6. Lestvica po 4. kolih: 1. MVM Trg 12,2. Trnava 12,3- Lepa Njiva 7,4. Ljubno 7,5. Mladost 5,6. TA Svit 4, 7. Mizarstvo Potočnik 4,8. Veterani Lipa 4, 9- Hmeljar Loke 1, 10. Odpisani 0. Franjo Pukart Občina Nazarje Športni utrip občinskega praznika Ob praznovanju občinskega praznika občine Nazarje se je zvrstilo kar nekaj športnih prireditev, in sicer so v Kokarjah organizirali turnir v skvošu, v Nazarjah šahovski turnir, Šmarčani pa so poleg množičnega trim kolesarjenja gostili še košarkarje. Najprej so svoje znanje preizkusili igralci skvoša, ki so se na igrišču pri »Piskrcu« pomerili tako v ženski kot moški konkurenci. Pri ženskah je bila najuspešnejša Irena Hren, v moški skupini pa je kot ponavadi slavil Čuk mlajši. Šahisti so svoje poteze vlekli v nazarskem gasilskem domu, kjer je med 17 udeleženci brez prave konkurence zmagal stari šahovski znanec Radko Markovič. Sklepni del športnih prireditev se je odvijal v Račneku v Šmartnem ob Dreti. Po dopoldanskem trim kolesarjenju je bil v popoldanskem času organiziran še košarkarski turnir z mednarodno udeležbo, kjer so poleg domačih ekip nastopili še gostje iz Bosne in Hercegovine, natančneje iz Odžaka. Po zanimivem predtekmovanju sta se v finale uvrstili ekipi Odžaka in njihovi gostitelji, košarkarji ŠD Vrbovec. V razburljivem finalu, predvsem končnici, so imeli tokrat več športne sreče Hercegovci, ki so tako zasluženo osvojili prvo mesto, v tekmi za tretje mesto pa je ekipa veteranov Moto Bara Vovk premagala mlade domačine. Sicer pa rezultati niso bili v ospredju, temveč prijetno druženje in sodelovanje med občani občine Nazarje in krepitev prijateljskih vezi s košarkarji iz Odžaka. Franjo Pukart Občinska liga Gornji Grad Mali nogomet Izidi tekem po prvem kolu: Novo naselje - Adamsovi 5:2, Davidov Hram - ŠD Nova Štifta 4:4, Mizarstvo Krznar - Brleč 1:8, Mesartsvo Rup -Trobej 0:3. Izidi tekem po drugem kolu: Mesarstvo Rup - Mizarstvo Krznar 8:1, Adamsovi - Brleč 1:2, Trobej- ŠD Nova Štifta 5:1, Novo naselje: Davidov Hram 3:4. Lestvica: 1. Brleč 6, 2. Trobej 6, 3- Davidov hram 4,4. Novo naselje 3,5. Mesarstvo Rup 3, 6. ŠD Nova Štifta 3, 7. Adamsovi 0, 8. Mizarstvo Krznar 0. Edi Mavrič - Savinjčan MALOPRODAJA IN PAPIRNICA VILJEM KRAJNC s.p. ATTEMSOV TRG 20 (brunarica) GORNJI GRAD Tel.: 063/843-703 • ŠOLSKI PROGRAM (zvezki, pisala, geometrijsko orodje, šolske torbe, peresnice...) • PISARNIŠKI PROGRAM (papir, obrazci, •FOTOKOPIRANJE -gmtratorji, diskete...) • AUDIO, VIDEO IN FOTO PROGRAM ODPIRALNI ČAS: 8.00 - 12.00, 14.00 -18.00, SOB. 8.00 -12.00, NED. 9.00 -11.00 PO KONKURENČNI CENI VAM PRIPRAVIMO ZANIMIVE SINDIKALNE IZLETE OZ. IZLETE ZA ZAKUUČENE SKUPINE. PREDBOŽIČNI PROGRAMI PREDBOŽIČNI DUNAJ * PREDBOŽIČNI SALZBURG * PREDBOŽIČNI NÜRNBERG AVTO ZUNTER Prodaja vozil in kvaliteten servis FIAT, LANCIA, ALFA ROMEO bubo UGODNO a™ BRAVO in BRAVA z brezplačno N S klimo in obema zračnima I blazinama za samo 2.317.000 * “ prvak SEICENTO že za 1.179.000 > vsestranski PUNTO že za 1.347.000 -I o prestižna MAREA s klimo 2.828.000 BONUS 100.000 SIT || BRAVO-BRAVA-MAREA 1 I Pri nakupu kateregakoli no0ega g 2 automobila Vam podarimo enoletno 2 E BREZPLAČNO SERVISIRANJE AVTO ŽUNTER,s.p., Okonina 18 S (063) 841 173 PRAŠNIKAR MIRO s.p. Spodnje Kraše 30 ŠMARTNO OB DRETI tel.: 845-1S4 Nudimo vam: - prodaja in servis barvnih televizorjev gorenje in evelux - prodaja in servis videorekorderjev - prodaja vseh vrst anten in pribora - popravilo daljinskih upravljalcev - dodatna oprema in pribor za GSM Se proporočamo! Pokličite za ponudbo ! Sonja Bezovšek, s.p. Att emsov trg 35, 3342 Gornji Grad Tel. 063/843-406 CEnJEHE STRR HKE! POLE G KONFEKCIJE IR 00Č0EJŠE URO PRI OR 5 5 EŠIJEJO TUDI KOS TIRE IZ PR ŠE GR RLI ORŠEGR RRTERIRLR. Se priporočamo! 40 let TRADICIJE IN KAKOVOSTI f ingrad gramat TRGOVSKA IN PROIZVODNA DRUŽBA d.d. Medlog 7, CELJE, tel.: 063/451-570, fax: 063/452-028 BETONSKA GALANTERIJA - TLAKOVCI že za 1.166 sit/m2 - ROBNIKI že za 452 sit/kos - betonska okna; za hleve, delavnice, gospodarska poslopja - montažne greznice (V = 2m3) 74.325 sit - silosni elementi, rešetke za hleve - betonske cevi z ustreznimi pokrovi - najkvalitetnejši betonski zidaki - betonski stebri, plošče - in še in še... BETONARNA (sveže betonske mešanice) PREVOZI Z RAZKLADNJEM KAMNOLOM LIBOJE in PESKOLOM STRANICE UGODNOSTI: plačilo na več čekov, gotovinski popusti! INDUSTRIJSKA TRGOVINA: pon. - pet. 7-17 sobota 7-12 NUDIMO BREZPLAČNO STROKOVNO POMOČ IN IZDELAMO BETONSKE IZDELKE PO NAROČILU ! io po noročilu, 'malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke... flu FILAČ Gunil Grad Tri. 063/843406 ta SLOVAN - FILAČ Vransko Tri. 063/72S430 Vas vabi, da v prijetnem ambientu PREŽIVITE URICE S SVOJIMI PRIJATELJI. Janez Janže, s.p. Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki, Tel.: 063/885-363 in GSM: 041/707-287 - VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL NA TERENU -SERVIS - PRIPRAVA AVTOMOBILOV ZA TEHNIČNI PREGLED -POSREDOVANJE - ZAVAROVALNIŠTVO ADRIATIC - MONTAŽA IN PRODAJA PNEUMATIK AKCIJA: MARSHAL in LASSA (licenca BRIDGESTONE) letni in zimski profil PNEUMATIK Na zalogi tudi rabljena vozila! CEMENTNINARSTVO POLAK Gorenje 16A, 3327 Šmartno ob Paki, tel.: 063/885-065 Odlike kritine: vodotesnost, sodoben in lep videz, barva v masi in glazuri in brez barve, trajnost kritine, cena konkurenčna. Izdelujemo tudi 5 vrst (velikosti) zidakov, plošče 50 x 50, cevi betonske 15 - 30 cm in opažni zidak za škarpe, temelje ali jaške-5 vrst. Urala za zaupanje in se piipoiočamo še v bodoče! NEGOVAN OBRAZ IN ROKE NAKAZUJEJO ČLOVEŠKO NOTRANJOST SALON NEGE m Na trgu 7, Mozirje v Grabnarjevi hiši Tel.: 833 - 207 NOVO V SALONU NEGE AURA: • PODALJŠANJE NOHTOV - beljenje starostnih peg in ostalih pigmentnih madežev - glajenje gub • VELIKA IZBIRA DEKORATIVNE KOZMETIKE - svetovanje pri ličenju - ŠIROKA PALETA VITAMINOV za dvigovanje j imunskega sistema pred zimo. m SMEH JE POL ZDRAVJA, DRUGA POLOVICA JE AURA energijsko polje vsakega človeka. radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU iP II €7.8 Mhz| Delovni čas: Ml mg a n ■* m pon. tor. čet. pet. 8.00 - 16.00 I IV 1 A W_V___ sreda 8.00 - 17.00 vsaka prva sobota Tel. 835-5870 v mesecu 8.00 - 12.00 BREZPLAČNI preventivni pregledi od 20. do 30, oktobra Šiviljstvo in trgovina - metrsko blago - otroška oblačila - oblačila za močnejše - hlače WEST BLUE JEANS... in še veliko ostalih oblačil za vso družino. Možnost plačila tudi s kartico ACTIVA! Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571 mPUSER d. o. o. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 063/7001170 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER MOTORNIH ŽAG STIHL, JONSERED, HUSQVARNA, SOLO profesionalne, kmečke in hobby žage verige, pile, meči, pog. zobniki za vse vrste žag olja za mešanico in za verige gozdarska oprema (zagozde, metri, škornji, rokavice, čelade...) velika izbira rezervnih delov za motorne žage. Vsak pri nas kupljeni stroj vam sestavimo, preizkusimo in vas poučimo o pravilnem delovanju. VABLJENI! Odprto: od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure, KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3302 Gomilsko Tel. 063/726-072, faks 063/726-390 * Obnovo štorih dotrajanih oken * Izdelavo stavbnega pohištvo - tudi po naročilu (okno, balkonsko vrata, smučno zunanjo vrata...) C€N€ SO IZJ€MNO UGODNO Primer starega obnovljenega okna Ugoden popust pri nakupu Vectre Serijsko vgrajena klimatska naprava in ABS. Avtocenter CELEIA, Mariborska 107, Celje (063) 42-54-60 Avtohlša JAKOPEC, Kosovelova 16, Velenje (063) 864-380 NIerkadA PRODAJA KURILNEGA OLJA TEL.: (063) 713 10 24 SPOŠTOVANI KUPEC! Bliža se zima in že še niste poskrbeli, da vam bo dovolj toplo, se priporočamo, da kurilno olje naročite pri nas. Zakaj pri nas? ZATO ker: ■ imamo dnevno najnižje cene ■ brezplačno dostavo (nad 1.000 iit)y - možnost takojšne dostave - kurilno olje I. kvalitete - plačilo na več čekov ■ ker se bomo potrudili, da vam bomo popolnoma ustregli ■ z nakupom olja boste sodelovali v nagradni igri Ai ä »>v« 5 tem kuponom m nudimo 0,5 SIT/lit popusta loA jojtgw go bronte jofeijuj_______________ TEL: (063) 71310 24 PRODAJA KURILNEGA OLJA Nove trate 4, Mozirje - tel.&faks: 063/833-448 - Razvijanje vseh vrst negativ in dia filmov, izdelava fotografij v najkrajšem možnem času (po želji tudi v eni uri) - Preslikave starih fotografij, povečave - Fotografije za dokumente v petih minutah - Največja ponudba fotoaparatov v Savinjski dolini, na zalogi je vedno preko 30 različnih modelov najbolj priznanih proizvajalcev Canon, Nikon, Yashica, Kodak, Minolta, Samsung - Videokamere Sony in Panasonic - Filmi Kodak, Fuji, Agfa, Konica, Polaroid - Fotoalbumi, fotostojala, fototorbe, okvirji za fotografije, vse vrste baterijskih vložkov in še mnogo ostalih fotografskih pripomočkov - Velika izbira audio in videokaset po najnižjih cenah - Žepni računalniki in osebni organizatorji Canon - Daljnogledi Albinar, Praktica, Unomat Spoštovani7 V žalostnih trenutkih smo vam na razpolago tudi v zgornjesa vinjski dolini - 24 ur na dan na telefon: 06 § 701-438 šli 041 613-269, 041 743-904 Skupaj z vami v spornimi na vaše najdražje se vam za že izkazano ''o-cjOte&rte- .iž&fciž/je' ixD?OTiVi< Šempeter " 1/4nj (jo imli m In j e slow lepo kol e ve tj e v jeoem, .7 Fori d.o.o. pooblaščeni prodajalec in serviser vozil MeriŠLnz in da nas obiščete in izpolnili Vam bomo Vaše skrite želje. Vas vabi, Serijska oprema HONDE: 2 X varnostna zračna vreča, paket elektro opreme, centralno zaklepanje, kodni ključ, servo volan, blokada motorja, večina modelov tudi ABS -ODSLEJ TUDI KOMPLET 4 ZIMSKIH GUM Modeli CIVIC, ACCORD, LEGEND, HRV, CRV, INTEGRA, PRELUDE, ACCORD COUPE, SHUTLLE. Ugodne možnosti financiranja nakupa. Pustite se zapeljati modelu razreda A, prenovljeni limuzini razreda E, posebni ponudbi limuzin razreda C ter paši za oči - razreda S in M, CLK in SLK. Program transportnih in dostavnih vozil VITO, SPRINTER in VARIO. ® Mercedes-Benz Obiščite noš salon v Velenju na Prešernovi 22, Tel.: 063/897-05-21 in Hrastovcu 24, Tel.: 063/893-884 ter salon in servisni center v Slovenj Gradcu na Celjski ul. 45, Tel.: 0602/42-986. Zanimivosti, posebnosti kot biseri Zgornje Savinjske doline (drugič in zadnjič) Seveda, kotsemzapisalvzadnjem odstavku (prvega dela tega pisma) glede naših vrhunskih ustvarjalcev v dolini, sem imel tedaj v mislih tudi raziskovalce, inovatorje, izumitelje. Da rečem, veleume v pravem pomenu besede. In mi, navadni krajani, se ve, smo nadvse ponosni, da smo med njimi. Zagotovo jih ni moč obiti glede na naslov in vsebino tega pisma. Če bi jih zopet tako našteval kot uvodoma, od spodaj navzgor po dolini, in bi izbral samo tiste s področja gospodarstva, tedaj bi ne mogel in ne smel zaobiti takšnih velikih oseb, kot so Jože Bider iz Dol Suhe v občini Mozirje, Mirko Cigale iz občine Nazarje in Anton Rifelj iz občine Gornji Grad. Gospod Jože Bider je sicer po statusu kmet, v bistvu pa inovator, izumitelj v kmetijski mehanizaciji, opremi itd. Z velikim obsegom in dometom, z zaščitenimi avtorskimi patenti. Gospod Mirko Cigale, upokojenec, do nedavnega obrtnik kovinske galanterije, je inovator, izumitelj mednarodnih razsežnosti na področju kovinarstva s številnimi avtorsko zaščitenimi izumljenimi »patenti«. Gospod Anton Rifelj je župan občine Gornji Grad, a tudi veliki um raziskovalca, iskalca novosti, inovator in izumitelj neštetih stvari na področju motorizacije za cestni promet. Avtor številnih patentov. In še in še bi se lahko naštevalo avtorje in njih izume iz te doline. Mar ni lepo, če vse takšno in podobno vzamemo pred oči invmisel... Da nam, če tako rečem, »leže« kot blagor v srcu. Ta dolina je v bistvu, v geografskem smislu sorazmerno majhna, a glede na vsestranske vsebine - pestrosti - izjemno zanimiva. Ima neštete duhovne, da ne rečem veleume in različnosti. V taki sredini je vsakega po nekaj, za vsakogar kaj, da je lahko prav prijetno, zanimivo, očarljivo in koristno. Velja in vredno je imeti vsa čutila neprestano na preži! Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje Ponudba rabljenih vozil R 5 CAMPUS 3V 7/92 78500 500.000,00 R 5 FIVE 3V 8/94 70900 695.000,00 R 5 FIVE 3V 9/95 52000 770.000,00 CLIO RT 1,4 5V 6/91 140000 600.000,00 R 19 1,4 RT 4V 8/92 150000 890.000,00 ŠAFRANE V6 RXE 3/93 160000 1.850.000,00 KANGOO 1,4 RN 5/98 34200 1.800.000,00 HYUNDAI ACCENT 1,3 4/98 11750 1.280.000,00 LADA SAMARA 1300 8/93 69650 310.000,00 MAZDA 626 20 3/91 143100 800.000,00 OPEL ASTRA 1,6 6/93 174000 1.150.000,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! LEV E C Obrat Moziije, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 KRIVOLOV V PODVEŽI 10. septembra v večernem času so bili policisti obveščeni, da so neznanci v Podvezi na gojitvenem območju podjetja Kozorog p.o. z lovsko puško in s pomočjo osebnega avtomobila ter žarometa ubili štiri divje živali - srnjad. Policisti so v hitri akciji zasegli del plena. Z zbiranjem obvestil so izsledili osumljenca Cirila G. in Boštjana P. ter osumljenca storitve kaznivega dejanja prikrivanja Maksa K. in Jožeta M. PROMETNA NESREČA S POBEGOM Policisti so 11. septembra v Lačji vasi obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Voznik osebnega avtomobila Goran R. je vozil iz smeri Lačje vasi proti Gornjemu Gradu po levi strani vozišča in pod vplivom alkohola ter trčil v drugega voznika osebnega avtomobila. Po nesreči je odpeljal v smeri Gornjega Grada, ne da bi nudil podatke drugemu udeležencu v prometu. PROMETNA NESREČA S HUDO TELESNO POŠKODBO 12. septembra ob 9-10 uri se je na regionalni cesti izven naselja Tirosek pripetila prometna nesreča, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, nastala pa je tudi škoda na vozilih v višini okoli 300.000 tolarjev. Robert Š. iz Šentjurja je vozil motorno kolo iz Gornjega Grada proti Črnivcu. V ostrem in nepreglednem desnem ovinku je zapeljal na nasprotno stran vozišča. V tem času je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože L. iz Preserij pri Radomljah. Med voziloma je prišlo do trčenja. Robert je pri trčenju in padcu utrpel težje telesne poškodbe. GOZDNA TATVINA 1. Predstavnik Zavoda za gozdove je 13. septembra policiji naznanil, da je neznanec v gozdu, last Zavoda za gozdove, posekal okoli 11 m3 smrekovih in listnatih dreves in jih s tem oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. GOZDNA TATVINA 2. Dežurni PP Mozirje je bil 15. septembra obveščen, da je v Rovtu pod Menino planino neznanec posekal okoli 40 m3 smrekovih in listnatih dreves (gre za slabši kakovostni les), ki je last sklada kmetijskih zemljišč. Od tega je odtujil okoli 14 m3 lesa, ostali les pa je pustil v gozdu. Materialna škoda, ki je s tem nastala, znaša okoli 100.000 tolarjev. VLOM V TRGOVINO NA LJUBNEM 17. septembra ob sedmi uri je dežurnega PP Mozirje Aleksandra V. obvestila, da je neznani storilec preko noči vlomil v trgovino Savinj a Na Placu na Ljubnem ob Savinji in iz nje odnesel razne pred- mete. Podjetje Savinja je oškodovano za okoli 80.000 tolarjev. TATVINA DENARNICE 18. septembra je Matejka K. iz Mozirja policistom prijavila, da ji je neznanec v samopostrežni trgovini v Mozirju ukradel žensko denarnico, v kateri je imela denar in kartice. TATVINA KIPA MARIJE 19- septembra je bil dežurni PP Mozirje obveščen, daje neznani storilec izvršil tatvino starejšega večjega kipaiz kapelice v Ljubiji in ga odnesel neznano kam. Frančiška F. je z dejanjem oškodovana za okoli milijon tolarjev. TATVINA GLASBENEGA STOLPA IN ZVOČNIKOV Edi J. iz Juvanja je policiste 23. septembra obvestil, da mu je neznani storilec preko noči iz Šport Centra odtujil glasbeni stolp in zvočnike z daljinskim upravljalcem in ga s tem oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. MOTENJE JAVNEGA REDA IN MIRU Policiste je Andrej B. 23. septembra obvestil, da mu sosed Ciril G. razbija po oknih in da mu je dve šipi že razbil. Policisti so na kraju dejanja Cirila dobili, šipe pa je razbijal zaradi vinjenosti. Območno združenje RK Mozirje in krajevna organizacija RK Luče obveščata, da bo letošnja zadnja KRVODAJALSKA AKCIJA v nedeljo, 10. oktobra 1999, od 7. do 11. ure v prostorih OŠ Luče. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Nazarje obvešča vse občane, da lahko na sedežu občine v gradu Vrbovec dobijo brezplačne kresničke za varno hojo ob cesti v nočnem času in razmerah slabše vidljivosti. Območno združenje Rdečega križa Mozirje obvešča, da bodo potekali DNEVI ODPRTIH VRAT v skladišču z oblačili. Vse, ki oblačila potrebujete, vljudno vabimo, da se oglasite od torka, 5. oktobra, do četrtka, 7. oktobra 1999, od 10. do 16. ure v novih prostorih za papirnico v Mozirju. V SPOMIN Miha KRALJ 1964-1984 Petnajst let mineva odkar je odšel od nas. Ob misli na tisti dan otrpne srce in telo. On pa ostaja v našem spominu večno mlad, lep in nasmejan. Prisrčno hvala vsem, ki ga nosite v srcu in postojite ob njegovem grobu! Vsi njegovi. Ljubljeni mami Ani FÜRST V SPOMIN Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče solza mi ne utre, nihče me nežno ne poboža, nihče mi vrata ne odpre, in vse molči, odkar te ljuba mami ni... Le KAM naj svojo bol izlijem, le KOMU najpodam roko in KAM naslonim naj glavo... Minilo je žalostno leto dni, odkar si odšla naša zlata mami. Zelo te pogrešamo. Tvoja Judita z družino Ljubljeni mami Ani FÜRST V SPOMIN Pred enainsedemdesetimi leti se rodila, moja zlata zvezda je; vedno name je svetila, oblake temne prepodila. Toplino, srečo in ljubezen vsakdo naselje pri njej, za ljudi si čas je vzela, le dobro zate je želela. V bolezni ni klonila, so pridne nje bile roke, a ko najlepše je žarela, se tiho utrnila je. V žalosti se zdaj utapljam, pomiriti se ne da, izguba zame je velika, odšla je sreča iz srca. Tvoja vnukinja Darija ZAHVALA Ob smrti drage tete Kristine REPENŠEK iz Nove Štifte 10.3.1920 - 17.8.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se osebju Doma za starejše občane v Velenju, dr. Grošlju za zdravljenje v domu in vsem, ki ste ji v zadnjih mesecih kakor koli pomagali. Najlepša hvala g. župniku iz Nove Štifte za poslovilne besede in lepo opravljen obred, pevcem iz Nove Štifte za lepo odpete pesmi, govorniku ob njenem grobu za lep nagovor, trobentaču za odigrano Tišino, gasilcem iz Nove Štifte in pogrebni službi Morana iz Pariželj. Žalujoči: nečakinja in vsi njeni Mar prav zares odšelje tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. V SPOMIN Jožetu POTOČNIKU iz Poljan Res čas prehitro nam leti. 4. oktobra mineva peto leto, kar te več med nami ni. Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo v srcu spominjate in mu prižigate sveče na grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, tete, botre Jožefe ATELŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, njenim nekdanjim sodelavcem Elkroja, sosedu Ferdu in Jožetu Goltniku za večletno vsestransko pomoč. Hvala dr. Fiirstovi, bolnišnici Celje, patronažni službi v Celju in Mozirju, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku krajevne skupnosti, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki so ji na kakršen koli način pomagali in jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Utihnil je tvoj glas, ■j obstalo je srce; ostali so sledovi tvojih pridnih rok, oh, kako boli, ko ljubi oče več te ni. Za vso ljubezen in dobroto, ki si nam jo dal, za vse, prav vse ti ata HVALA! ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija Jožeta MAROVTA 5.3.1915 - 29.8.1999 Iz Ljubije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše, za vsaustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala LD Mozirje in rogistom, organizaciji ZZB in soborcem NOV, pevcem za odpete žalostinke; g. Lojzetu Plazniku, g. Tonetu Delaku in g. Viktorju Lukšetu za poslovilne besede. Hvala g. župniku Ivu Suhover-šniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi Karmen Fürst za zdravljenje v času njegove bolezni. Vsem in vsakemu posebej naša globoka zahvala. Vsi njegovi Bolečina da se skriti tudi solza zatajiti, le ljubeče mame nam ne more nihče vrniti. ZAHVALA V 72. letu nas je zavedno zapustila naša draga mama in stara mama Ana PREDOVNIK p. d. Pleščeva mama iz Trnave 2I.4.I927-I2.9.I999 Prisrčna hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, darovali za svete maše, cvetje, sveče in cerkev. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeno daritev, gospe Tereziji Pečnik za poslovilne besede, sestri Sonji, vaščanom, pevcem, pogrebni službi in vsem, ki ste nam stali ob strani. Bog vam bodi bogat plačnik. v % Žalujoči vsi njeni POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 27.09. do 03.10. PODMENINŠEK JOŽE, dr. vet. med., LJUBNO, tel. 041/724-971, 04.10. do 10.10. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med., MOZIRJE, tel. 0609*633-419, 11.10. do 17.10.. KRALJ CIRIL, dr. vet. med., LJUBNO, tel. 0609-633417. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831-418,839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 27.09. - 03.10. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150,041/776-362, 04.10. - 10.10. Rigelnik Ivan, Ljubno, tel. 841-319, 11.10. - 17.10. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. Nove knjige v knjižnici Mozirje 1. Leposlovje: Oaten Patosi * Pressler: Pripoved o Ani Frank * Čokoladka za žensko dušo *Jacq: Ramzes 4. del ‘Novak: Imeli smo ljudi* Mowat: Tista, ki prihaja po snegu* Naimy: Mirdadova knjiga 2. Strokovna literatura: Habgood: Zdravo kombiniranje hrane* Slovenski naravni kamen* Thomas: Odkritje svoj stil* Črna knjiga komunizma* 3. Mladinska literatura: Dvoršak: Guttenbergov škrat* Ruskin: Kralj Zlate reke* Frančič: Zaklad svetega Jurija* Kipling: Kako je nastala abeceda* Lindgren: Mala Aliča* Visoko v gorah, globoko v vodah* Peterson: Most v Terabitijo 4. Videokasete: Popoln umor - A Perfect Murder * Elizabeta * Veliki Lebowski - The Big Lebowski *Babe: pujsek v mestu * Nori na Mary - There‘s something about Mary ‘Dosjeji X: Izzivi prihodnosti* Mravljinec Z - Antz* Nixon* Poročiva se - The wedding Singer* Ronin VRTNARSTVO IN St /j _ V CVETLIČARSTVO Loke pri Mozirju 24 Tel. 063/832-740 GSM: 041/798-587 Tudi v jesenski sezoni vas vljudno vabimo, da si na naši vrtnariji v Lokah 24 pri Mozirju, izberete med dvajsetimi barvami mačeh, številnimi barvami lončnih krizantem ter rezanih krizantem in aranžmajev za 1. november. V prepričanju, da boste z našimi rastlinami in aranžmaji zadovoljni, se priporočamo! *l/e&eli &04H& (utÄeyti 2./3.10.1999 SKRIVNOST ULICE ARLINGTON - triler Režija: Mark Pellington Vloge: Tun Robbins, Jeff Bridges Univerzitetni profesor Michael živi po smrti žene sam z desetletnim sinom. Občasno mu krajša dneve študentka Brooke. Oba še vedno preganja smrt žene oziroma matere, sicer agentke FBI. Ubita je bila pri opravljanju PAST - romantična pustolovščina Režija: Jon Amiel ; ’* Vloge: Sean Connery, Katherine Zeta-Jones Robert slovi kot največji tat umetnin na svetu. Zato ob tatvini neprecenljive Rembrandtove slike najprej obdolžijo njega. Na sledi mu je preiskovalka zavarovalniške agencije Virginia, ki ga seveda želi ujeti v past.. PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 2./3.10.1999 MATRICA-ZF/akcija Režija: Andy & Larry Wachowski Vloge: Keanu Reeves, Laurence Fishbume Kaj je matrica? Neo že vse življenje išče odgovor na to. Prepričan je, da mu na to lahko odgovori le najnevarnejši mož na svetu - Morfej. Končno s pomočjo lepotice Triniti Leo le spozna Morfeja v drugem svetu. l\i pa ju čaka tudi borba za življenje... ' > 9./10.10.1999 MOJ NAJIJUBŠI MARSOVEC - komedija Režija: Donald Petrie Vloge: Christoper Lloyd Jeff Daniels Medgalaktična komedija o novinarju Tunu, ki ima srečo ali pa nesrečo, da zaradi okvare vesoljske ladje sredi njegovega doma pristane čisto pravi marsovec. Tim želi odkriti identiteto svojega novega gosta in tako pridobiti celo Pulitzerjevo nagrado za svoje novinarske dosežke. Toda marsovec se ne da presenetiti... Film z veliko smeha, domišljije in vizualnih efektov! PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URL :bbs ... bb ■ b? ' ; bb NARoČNiki SN iiviAjo 15% popusTA pRi iviaUh oqUsih ii\ zaLivaIa^ službenih dolžnosti... 9./10.10.1999 ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel: 83945-00, faks: 83945-01 GSM: 041/695-208 ZASTOPNIKE ZA SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ na področju Zgornje Savinjske doline. Pisne prijave pošljite na naš naslov Zavarovalnica Maribor, Savinjska casta 2, 3330 Mozirje najkasneje do torka, 19. oktobra 1999, ali ae osebno oglasite v predstavništvu Mozirje. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI AVTOHIŠJS KOS KOSSAN d.o.o. Ločica ob Savinji 2b POLZELA A 063 7000 470 7022 30 7026 60 www.avtosplet.com/kos kossan@siol.net ___.. Delovni čas: PON-PET od 9-12 in od 13-18 ure CITROEN sobota od 8 - 12 ura. CITROEN - POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL - servis - ugodni kreditni pogoji, leasing, kredit na položnice - prodaja dodatne opreme in avtoplaščev - kleparska dela POSEBNA PONUDBA: Do razprodaje zalog KOSSAN popust na tovarniško ceno vozila 4%. Zaposleni v Gorenju d.d. do 31.12.1999 popust 4% od tovarniške cene. BERLINGO 5 sedežev že od 1.861.160,00 SIT XSARA že od 1.909.950,00 SIT SAXO že od 1.278.000,00 SIT AVTOHIŠA KOS JE VSEMU KOS CITROEN, AVTO KI VAM ZLEZE POD KOŽO .c Bu Sar* Ranč Burger - Veniše lafla vm 22,Naiarje Tti in faks; 063/845-266 GSM; 041/698-424 - šola jahanja - terensko jahanje %» -jahanje v maneži - vožnja s kočijami in najem ob porolđ^ - oddajanje apartmajev —————————— KOLEDAR SLOVENIJA 2000 480 SIT ROKOVNIK A4 2.860 SIT, 85 1.980 SIT, PLANER IMENIK 728 SIT IZ MODRO-ZELENE NAPE PODLOŽNI KOLEDAR Z ZAŠČITNO PASICO IN LOGOTIPOM VAŠE FIRME 35x50 cm 380 SIT Za vse informacije pokličite: tel.: 063 452-666,473-160,473-161, fax: 063 473-166, GSM: 041 617-878, GSM komerciala: 041 630-409 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE BMi MATERIAL ZA: - teatralno ogrevanje - vodovod - opremo kopalni« - keramične ploštite - plin Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/70-33-130, Fax: 063/70-33-136 PONUJAMO VAM shhnsh armal UNITAS gorenje Kopalnice ^ KORADO radiatorji: aklimat kopalniški žični radiatorji eurofire Buderus peci: UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET cf Maloprodajne cene so kot pred DDV montaža dt dostava na dom debitel PONUDNIK STO R ITE V GSM S 1. oktobrom 1999 nižje cene pogovorov, mesečnih naročnin in priključne takse. Znižanje od 10% do 48% j Nov paket SWING z najnižjo naročnino, samo 1118 SIT*. Cene pogovorov v mobilnem omrežju 041 in 0609 samo 35 SIT*, cene pogovorov v običajnem omrežju in 040 §0 SIT*. Pogoj za sklenitev naročniškega razmerja v paketu SWING je nakup aparata SAGEM RC 835 s slovenskim menijem in zelo zmogljivo vibracijsko baterijo po ugodni ceni __ >90 SIT*. Čez dva meseca lahko sklenete še dodatno naročniško razmerje DUET POP, brez mesečne naročnine in priključne takse. Vse podrobne informacije pri pooblaščenci posredniku Elektro usluge Bitenc, Spodnja Rečica 2/a. ‘Cene vključujejo 19% DDV. SALON POHIŠTVA ÄT Šolska ulica 10, Mozirje Tel. 833-455, 833-446 USNJENE SEDEŽNE GARNITURE MEHI,0 htop TRADICIJA ELEGANCE IN KVALITETE ENKRATNA PRILOŽNOST! Možen nakup tudi na 12 obrokov. Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil ŠKODA & p. Izredno ugodni nakupni pogoji: - kredit do 5 let že od T + 1,5% dalje - leasing do 5 let * p - originalni nadomestni deli in dodatna oprema - urejamo kleparske in ličarske storitve - staro za novo Vsa rabljena vozila so tehnično pregledana. PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje tel. salon: 063/898-32-20 delavnica: 063/898-??? Volkswagen Group Delovni čas: ponedeljek-petek od 8.00 do 16.00 ure Cvetke in koprive POD LOGARSKIM NEBOM Popularni moderator »Kovačev Franci mlajši« iz Solčave, sicer uradno Franci Podbrežnik, je pred dnevi v Logarski dolini pobaral Srečka Zorka - šefa skupine Fra-jkinclari iz Maribora: »Ti, srečni človek, kaj že pomeni frajkinclar?« Srečko mu je odgovoril: »Vidiš, to je podobno tebi. Rodiš se - pa že znaš skoraj vse: popravljaš pis-kre, poješ, govoriš z lufta, kaj zašpilaš... Evo, pa soldi kar kapljajo!« (MUZIKANTI SO ZAJEBANTI PRESS) GASILSKO VESELJE Gasilci se na svojih tekmovanjih obnašajo kot pravi športniki. S tem ne mislimo, da ne pijejo in ne kadijo, znajo pa se zares povsem športno veseliti, kar nenazadnje dokazuje pričujoča fotografija. V zgornjesavin-jski gasilski zvezi sicer občasno tudi kaj zaškriplje, toda doslej se je še vse lepo izšlo. Potrpljenje je božja mast, to še vedno drži, ni pa popolnoma jasno, zakaj nekateri poveljniki gasilskih društev ne morejo sodelovati med seboj. Pa jih pri skrbi za varovanje imovine občanov menda ja ne motijo občinske meje? (NA POMOČ PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 23. 3. do 20. 4. Počutje: Izkoristite to obdobje, ki je pred vomi, zo opravilo, ki zobtevojo pogum, odločnost in podjetnost. Merkur po vus opozorjo pred stresom in težavami pri komunikaciji. Pazite, kaj govorite, predvsem pred domačimi bodite pazljivi. Ljubezen: Venera vstopa v harmoaičen aspekt z vašim znamenjem, zato boste vsak dan bolj privlačni in simpatični zo nasprotni spol. Zo romantične večere v dvoje izkoristite drugo polovico tega obdobja. Uspešen in prijeten teden bo to. Delo: Iznajdljivost in govorniške sposobnosti vam bodo prinesle kar nekaj ugodnosti in denarja. Toda nikar ne bodite gotovi, da bo tako v prihodnje, zato ne zapravljajte preveč. Čas je ugoden za izobraževanje, zato nikar ne zamudite priložnosti, če vam bo ta ponujena. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: Naleteli boste na oviro, toda tudi počasi se daleč pride, zato vztrajajte. Preti vam stres in živčnost, zato se boste umaknili vase in premlevali. Nikar se ne zaprite vase, drugi si n Ljubezen: No tem področju vam preti napetost in težave, še posebno v drugi polovici tega obdobja. Pokažite malo več zanimanja za prijateljeve težave, saj vam bo to v drugačni obliki vse vrnjeno. Izogibajte se cinizma in vzvišenosti. Delo: Lotili se boste marsičesa novega, dovzetni boste za nasvete drugih in hitro se boste ogreli zo njihove ideje. Čeprav bo marsikdo dvomil o vaši odločnosti, boste vse česar se boste lotili uspešno izpeljali. Tisti, ki ste rojeni proti koncu tega znamenja, bodite previdni z nadrejenimi. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: Vaše zdravje še ne bo tako, kot si želite, zato boste tudi v tem obdobju slabo razpoloženi in zadirčni. Čeprav se boste velikokrat zavedali, da nimate prav, ne boste znali popustiti. Imeli boste občutek, da se drugi preveč vtikajo v vaše življenje in da ste v marsičem preveč odvisni od njih. Novi dogovori in številno nova srečanja vas bodo spodbujala. Ljubezen: Ta teden bo nasplošno bolj umirjen in konstruktiven od prejšnjega, za čustvo izberite prvi teden, posebno naklonjena sto vam petek in sobota. V partnerju boste iskali predvsem prijatelja in v skladu z vašo voljo in pričakovanji ne boste razočarani. Partner vam bo pomagal in vas pomiril. Delo: Delali boste veliko in razburjali se boste, ker tega nihče ne bo opazil. Skušali boste pritegniti pozornost nase, vendar bodite pri tem previdni in nikar ne pretiravajte. - Rak od 22. 6. do 22. 7. O Q Počutje: Kljub povečani vplivnosti in vitalnosti, ki bosta ^ i V označevali tudi ta teden in prve tri dni naslednjega, je pred vami molče nemirnejše obdobje. Za morebitne napake se boste morali opravičevati. Ljubezen: Zasebno življenje in ljudje, ki jih imate radi, bodo za vos vedno bolj pomembni. Zo družino si boste vzeli več časa, ker boste čutili, da je treba v njej marsikaj spremeniti. Trud ne bo zaman, uspeli boste rešiti marsikatero staro zamero in odnosi se bodo zelo izboljšali. Vaše čustvovanje bo bolj umirjeno in globlje kot navadno. Imeli boste dober vpliv na okolico, če se boste uspeli upreti živčnosti, ki se vos bo na trenutke lotevala zaradi dolžnosti, ki bodo pritiskale na vas. Delo: Na tem področju se boste morali potruditi, da boste bolj zbrani. Po glavi se vam bo podilo več idej, največ po bo strahov in črnih misli. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: Zelo zgovorni boste, zato bodo ljudje iskali stike z vami. Telefon bo zvonil pogosteje kot navadno. Pokazali boste, koj znate, in pohvaljeni boste. Bistrost in znanje bosta na višku ustvarjalnosti. Ljubezen: Venera se vrača v vaše znamenje, zato boste obsijani od ljubezni, zato posvetite svojemu videzu veliko časa. Naklonjen vam je prvi teden v tem obdobju, v naslednjem rahlo zatišje doma. Delo: Spremembe, zo katere se boste v tem času odločili, bodo kmalu imele ugodne posledice. Vsekakor pa boste z nekim človekom morali biti bolj potrpežljivi in počakati. Energijo usmerite v športne dejavnosti. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Napetosti in stresov, ki ste jih doživljali prejšnji teden in morda še trajajo, bo kmalu konec. Sledi bolj umirjeno obdobje. Vaša ustvarjalnost se bo nojbolje izražalo v domačem okolju. Ljubezen: Nekoliko več potrpežljivosti in razumevanja bo potrebno v partnerstvu. No očitke boste odreagiroli precej agresivno, zato vaš položaj no čustvenem področju ne bo ravno zavidljiv. Nekaj boste morali storiti. Morda se boste morali privaditi na nove okoliščine, ki jih nikakor še ni konec. Delo: Tu boste precej bolj iznajdljivi, kar bo občutno izboljšalo vaš finančni položaj. Toda nikar ne zapravljajte preveč, soj je to čas krotkega in prehodnega obdobja. Ne odklonite pomoči sodelavcu, čeprav se vam bo zdelo težko pomagati. <2 nu Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: Izjemno živabaoia pestro obdobje je pred vomi. (os vam bo mineval, kot bi mignil, soj boste nenehno v gibanju. Zelo ugodno za vse vrste komunikacij. Ljubezen: Časa za to boste imeli bolj malo, saj vas bodo vabili na vse konce. To vam bo tudi ustrezalo, saj boste še bolj družabni kot sicer. Ugoden čas za urejanje čustvenih odnosov doma, za igro z otroki in umetniško ustvarjalnost. Razčistite stari problem s sorodniki, dobro se bo izteklo. Delo: Svet se vam bo zdel lepši, ker vam bo končno uspelo priti do denarja, ki ste si ga tako želeli. Bodite previdni, da v tem ne tiči post. Veliki dobički se lahko kasneje obrnejo v še večje izgube. Finančno uspešna utegnejo biti tudi poslovna potovanja. Najbolj učinkoviti boste, če boste delali sami. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Počutje: Nekdo iz kroga vaših prijateljev ali znancev, na katerega ste se zanašali, bi se lahko izgubil. Slabo volja bo nastala zaradi obveznosti, ki jo boste morali postoriti sami. Ljubezen: Potrebovali boste občudovalce, zato se boste trudili biti v središču pozornosti. Tudi od partnerja boste pričakovali, da se vam povsem posveti. Nekateri vam bodo nasedli in kar nekaj časa živeli v prepričanju, da ste nekaj posebnega. Partner se bo uprl nalogi, ki ste mu jo dodelili. Morda vas bo le spor s partnerjem pripeljal do tega, da boste začeli razmišljati o svojem početju. Morali boste krotiti svojo sebičnost, do se ne boste zapletli v še večje težave. Delo: Važen vam bo predvsem zaslužek, saj imate več želja, kot jih zmore uresničiti vaša denarnica. Delali boste veliko in izkoristili vsako priložnost za to, da pristavite svoj piskrček. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: Kmalu boste nehali goreti, še vedno pa boste kazali zavidanja vredno navdušenje, ker se mars počasi umika iz vašega znamenja. Kakšen dan še znate biti v senci tistih, ki so uspešnejši od vas, potem po vas bo preobrat osrečil. Ljubezen: Tako kot naklonjenost drugih, si boste tudi partnerjevo naklonjenost skušali pridobiti na svojevrsten način. To vam bo uspevolo samo kratek čas, saj vas bo partner poskušal prepričati, da nimate prav samo vi. Poskušajte mu prisluhniti, saj veste, več glav več ve. Delo: No poklicnem področju se bo nekaj premaknilo. Soočeni boste z novimi izzivi, vaši dosežki po bodo podarjeni. Vse to bo zahtevalo nekaj prilagodljivosti in pripravljenosti, da spremenite prijem. Najbolj ugoden čos je prvih nekaj dni tega obdobja. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutje: Posebnih sprememb v tem obdobju ne pričakujte. Še naprej boste dokaj dobre volje, toda z drugimi ne tekmujte, ker bi bili poraženi. Ljubezen: V ljubezni nobenih večjih premikov, naredili boste samo nov načrt, morda zo družinski nakup ali potovanje. Čustvo bodo trdna in stabilno, če pa ste še sami, na vidiku ni novega partnerja. Da boste čas lažje preboleli, vam bo pomagala vaša dobra volja. Delo: Na tem področju imate več sreče, soj boste polno zoposleni in tudi zaslužili ne boste slabo. Čaka vas urejanje nekaterih uradnih stvari, za kor izkoristite prvo polovico tega obdobja. Zelo boste spremi pri ročnih delih, zato lahko izkoristite čas zo delo okrog hiše. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. Počutje: Obdobje, ki je pred vomi, bo čas razširjanja lostnib obzorij. Sprejeli boste veliko zanimivih novic, izboljšana komunikacija po vam bo koristilo tako na zasebnem kot poslovnem področju. Ljubezen: Spoznali boste veliko novih znoncev, kar po ne bo ravno koristilo vašemu partnerskemu razumevanju. Doživeti znate ljubosumne izbruhe, kar vos bo nadvse presenečalo. Ob ljudeh, s katerimi imate globlje stike, se boste počutili utesnjene, ker boste imeli občutek, da drezajo v stvori, ki se jih ne tičejo. Roje se izognite, kot bi se prepirali. Delo: Ozirali se boste v daljave in širjave in obstaja možnost navezovanja stikov s tujino. Dinamično ozračje bo prevladovalo v sredini tega obdobja. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Pred vami je obdobje, ki bo precej naporno, obenem pa ne boste imeli dovolj moči, da bi se lahko z vsemi spopadli. Povsem na prvem mestu noj bo, da boste poskrbeli zo svoje zdravje, do ne boste preobremenjeni, potem se boste lahko spopadli s težavami, ki so pred vomi. Ljubezen: Zveza s partnerjem se bo v tem času poglobila in utrdila. Zbližale vaju bodo predvsem težave, ki jih bosta skupaj prebrodila. Drug z drugim bosta iskreno in prisrčna, kot že dolgo ne. Partner vam bo v tem obdobju dajal prepotrebno trdnost in oporo, zato se bosta družbi izogibala. Delo: Ker boste ambiciozni in podjetni, boste tudi veliko dosegli. Uspelo vam bo kar nekaj zavidljivih podvigov. Izogibajte pa se novim dolžnostim. OBLETNICA 53lX Ciril se slikat ne pusti, druge raje v fokus lovi, ko se mu k dogodkom mudi. Jih vse pofotkal bi rad, nihče mu ne uide, se čudi, kje on bil je, ko domov pride. Ej, Ciril, zate najet bo treba drugega fotomojstra, saj sam sebi uhajaš, ko druge ozaljšaš. Je Aleksander naš mojster za zgodovino, stare priče nam piše, prah z njih je umil, nanj pazili nismo, se sam pomladil je, nam pa leta pustil. Marija vas najde, ko življenje pisma vam piše. Bi radi brali nam jih, ona rada vas obišče. Tomaž tiskarskega škrata nadomešča, je urnih tipk, članku napačen naslov napiše, potem pa ga še v koš zabriše. Če mu računalnik blokira ali kako drugače nagaja, najraje ga resetira. Mogoče Beno vas obišče, vam slovno govorico poišče, lepo vas v pridevnike odene, njegovo pisanje pač ne prizadene. Največ mu kronika težav zadane, zaradi dogodkov obilo se je policajem pero zlomilo. Poročila z igrišč nam Franjo pošilja, kje se mreža najbolj je tresla, kdo manj zavzeto je igral, Je Franci pravi kavelj, se nanj obesimo vsi, ko honorar nam deli. Članki so mu glavni členki, brez fotk pa celih udov ni, da Novice se prepognejo, pa v tisku ekipa poskrbi. Zlovoljo mu družina odnese, včasih praznih rok so, če ga Tavrli razvedre. Se mu karikatura iz komentarja smeji, le tiskarski škrat mu povzroča skrbi. Iskrice iz Savinjčana lete, je kulturen, se potrudi, da se v kresničke spremene. Zavija jih v tančico megle, razume pa naj kdor če. Komentira vas, če čete, tudi če ne. Še v gloso vas spravi, rešite se ga ne! Obljube dane vam nadzira, če drugače ne gre -prek igre vas nadira. Koncu temu videti kraja ni, za to že Edi poskrbi. Kačon naš je ta pravi, v red vse po vrsti pospravi. Mu očitati kaj ni, saj za vse očitke sam poskrbi. Čuden je pa le ta naš Pik, sika okoli, a nikogar k doktorju ni. Bo že prišel čas ta pravi, ko tudi on koga pospravi. Nam ena Vesna piše bolj po redko, druga pa redkokdaj bolj pogosto. Sta obe fejst punce, le kateri faktor ju zadržuje? Zeleni vas Franček o naravi poduči, kako se med zelenjem obnašate, to ga muči. Pravo identiteto skriva, dokler vas v grehu ne zaloti, tedaj vam bo žal, da živeli ste v zmoti. Gospodarski in kmetijski nasveti vam še prav pridejo, če ste na kmeti, ako tudi podjetnik niste, pa vseeno kaj novega zveste. Barbara naša Novicam je že dolgo zvesta, nikoli brez dela, nikoli brez nasmeha, le kako se nikoli ne upeha? Preko telefona pol Savinjske doline s šefom veže, jo vprašate za kavo, takoj vam postreže. Včasih pa skrb ji čez čelo zleze, kakšen nebodigatreba iz telefona spet teži brez veze. Ce ste to vi, težek vam dan želimo tudi mi! Imamo pisce tudi med bralci zveste, na koga to leti, verjetno že veste. Se redno nam s svojimi pogledi javlja, le urednik ga bolj poredko objavlja. Si izmislil je zdaj taktiko novo, bo o Novicah lepo pisal, sladko se udinjal, da tudi urednik z njim se bo strinjal. Da Novice dobro gredo v prodajo, Helena poskrbi. Tu pa tam nam oglas že iz časopisa moli. Vsaka stranka zadovoljna je, saj željo vsako v potrditev dvakrat dobi. Igor se o avtih razpiše", hitreje kot drvif hitreje mu vejice veter iz članka odbriše. Z iskrivimi besedami vas k nakupu prepričuje, srečo imate, če kdo vas zadržuje. Ko lektor naš zaspani, mu Igor tak isto je ime, se k delu spravi, napake mu skrite čakajo na objavo, on pa s pivom jih podpre, komaj pokonci ima zaspano glavo. Če ste mladi in ne preveč poniglavi, Slavica vas v Bobenčku objavi, na željo vas tudi obišče, zraven pa še lep kot za fotografijo poišče. Ej je glasbeni kotiček. Kaj novega je na glasbeni sceni, Alenka vas obvešča in koga na lestvici se najbolj ceni. S horoskopom Milena vam prihodnost razkriva, če pa kaj se vam ne zgodi, kadar po njem se ne ravnate, za to pač ni ona kriva. Jože s terena se redno javlja, faks pošilja, da voda še ne poplavlja, s kamero dogodke na trak lovi, zraven razmišlja, kako naj jih še na papir dobi. Kdo Darko je, pač se ve, načelnik stalni iz uprave. Redno vas o stanju v zakonju obvešča. Lahko vam tudi sodi, če že ste v dresu na igrišču, prekršek se kaznuje kjer že bodi. Temo meseca Karolina in Edvard prevzameta, naj bo kmetijstvo ali gospodinjstvo, za vse se vnameta. Oglasniki radi kaj objavijo, saj bralci dobre reklame zlepa ne pozabijo. Sem ter tja, gor in dol, križem kražem Metod vas pošilja, oči vam švigajo, kaj njegovo geslo vam razkriva. Smo štorijo tole h koncu pripeljali, za Novice konca seveda še dolgo ni, dokler ne obrnejo zadnje strani. Da pa bi se k novim stranem čim preje vrnili, smo se na vas obrnili. Brez bralcev pač časopisa ni tako naj bo vse žive dni. Hvala za vaše trenutke, se trudili smo, da žal vam časa ni bilo. SESTAVIL: METOD ROSC RED MORSKIH IN SLADK. RIB ) STAVČNO LOČILO SNOVI, KI DAJEJO PRIJETEN VONJ KRATKO ČASOPISNO POROČILO FEVDALNI PLEMIČ PREVZETNOST OŠABNOST, MIŠICA OBRAČALKA IME NOGOMETAŠA KARIČA ŠIFRER ANDREJ LOTHAR MATTHÄUS IME JADRALKE OREL ŽENSKA, KI SE UKVARJA Z ATLETIKO IME TENIŠKEGA IGRALCA COURIERJA ETIOPSKO MESTO PRI ADIS ABEBI SAVINJSKE NOVICE ZELO SUHI LJUDJE, TABORIŠČNIKI STROKOVNJAK ZA JEZIKE IN KULTURO BALKANSKIH NARODOV PRVI VEČNAMENSKI RAČUNALNIK VRSTA APNENCA, IKRAVEC VRSTA TROBILA OČE SEVALO (književno) POLKOVNIK V NEMŠKEM OKOLJU SLOVENSKO IME ZA MESEC JUNIJ SL. PLAVALKA (NATAŠA) VIŠJI DOSTOJANSTVENIK V KATOLIŠKI CERKVI PREČNIK NA JAMBORU ZNAK ZA NEENAKOST MLAJŠA DOBA STAREJŠEGA TERCIARJA NEKDANJI MADŽARSKI POLITIK (LASZLO) TINE ZORMAN VRSTA SODOBNEGA PLESA NA UZDO PRITRJENI JERMENI SOSEDNJI ČRKI ANTON INGOLIČ PLEMIČEV SPREMLJE- VALEC KRAJ PRI LJUBLJANI S POLICIJSKO ŠOLO SIMBOL VLADARSKE MOČI SL. PEVEC (MIRAN) OKRASNI PREDMETI NA TELESU IME BOSANSKEGA PREDSEDNIKA IZETBEGOVIC ŽUPLJAN MEMBRANA BABILON. BOG ZAŠČITNIK UMETNIŠKEGA PISANJA DESNI PRITOK SAVINJE PRED SOLČAVO ROMUNSKI PISATELJ CREANGA MESTO NA SEVERU TADŽIKISTANA ZORANA ZEMLJA VEČNO MESTO PODZEMNI HODNIK PRIPADNIK PREDINDO- EVROPSKIH PLEMEN INDIJANSKO PLEME V SEVERNI AMERIKI ODRASLA SAMICA KONJA SVOBODNO POSESTVO V FEVDALIZMU PREDSTOJNIK PRAVO- SLAVNEGA SAMOSTANA STARO JAPONSKO MESTO NA OTOKU KJUŠU IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): Miim _____j AKAKI: Etiopsko mesto pri Adis Abebi ENIAC: Prvi večnamenski računalnik NABU: Babilonski bog, zaščitnik umetniškega pisanja ŠURAB: Mesto na severu Tadžikistana ZETI: Red morskih in sladkovodnih rib Rešitev prejšnje križanke: maškarada, avanturin, GSM, Adana, Anton, Arat, Martin, Amo, sita, ventil, Bole, Lhasa, KI, Itozaki, vršaj, Lim Dankova, Lašče, arbiter, tekma, Tokoro, Irka, Arad, red, Rl, Lesično, Mi, Ajaja, Akindin, kajak, dekolte. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami nagradne križanke iz 19. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike štirih nagrad, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Trapic kave+Tropic kartica): Štefka Dešman, Prod 25, Gornji Grad, 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Trapic kave+Tropic kartica): Romana Štiglic, Volog 25, Šmartno ob Dreti, 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave+Tropic kartica): Francka Belak, Praprotnikova 8, Mozirje, 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave+Tropic kartica): Mateja Ogradi, Tlaka 17, Gornji Grad. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamol Rešeno križanko iz 20. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do 8. oktobra 1999 pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagradne bone v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva Turistična agencija Svit Mozirje. Vabimo vas k nakupu zlatega nakita po ugodnih cenah. Delovni čas: 800 - 1900. sobota: 800 - 1200 i--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Morda ste iskali prav to. .. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranj a. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. PVC OKNA IN VRATA Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gregor s.p., Bočna 60. Tel. 845-210 ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu inmenjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863462,041/759476. GLIN GOSTINSTVO NAZARJE MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za manjše in večje naročene skupine. Tel. 42 31270. ŠIVANJE PO NAROČILU in popravilo vseh vrst oblačil. Remenih, Šentjanž 61, tel. 841-354. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. MIZARSTVO ČASL - Nazarje Ste zakrbljeni, ker si niste mogli kupiti vhodnih, garažnih, kletnih ali notranjih vrat iz masivnega smrekovega lesa pred uvedbo davka na dodano vrednost? Vaša skrb je odveč. Pri nas lahko dobite ta vrata tudi po 1.7.1999 po isti ceni, kot je bila pred uvedbo DDV-ja. Se priporočamo! Tel. 831-062. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 720406, GSM 041/661-309. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109. OBVESTILO Novi telefonski številki splošne ambulante Gornji Grad: 839-1380 in 839-1381. Irena Blažič-Lipnik, dr. med Prodam bikca simentalca, tehta 120 kg. Tel. 844-281 po 20. uri. Prodam prikolico za prevoz goveda in leseno pasjo hišico. Tel. 835-257 ali 041/354-504. Prodam kotno sedežno garnituro za 30.000 SIT. Tel. 831-635, zvečer. Prodam tri breje telice sivke. Cena po dogovoru. Tel. 833-217. Ugodno prodam lažjo traktorsko prikolico. Tel. 832-757. Prodam mobitel GSM 628 Erikson in hladilni bazen za mleko 4001. Tel. 041/ 727-867.______________________________ Prodam R4 GTL, 6/92. Tel. 834006. Računalnik pentium 2 400 Mhz, komplet, multimedija, prodam za samo 90.000 SIT. Tel. 0609-616-052, zvečer. Oddam psičko rjave barve, staro 7 tednov - oče irski seter. GSM: 041/798494. Oddam kužka starega 5 mesecev, dobrega čuvaja Tel. 843-679. Prodam, lađo samaro, 1.89, reg. do aprila 2000. Tel. 843-281. Prodam telico sivo-rjavo, 6 mesecev brejo. Tel. 835-147. Prodam lado samaro 1300,1. 96, rjave barve. Inf: 839-1630 Prodam teličko simentalko, 120 kg. Tel. 846-060. Prodam ford ecsord 1,616 V, letnik 1995 odlično ohranjen, 15.000 DEM. Tel. 885- 165.__________________________________ Prodam elemente, umivalnik za kopalnico. Cena po dogovoru. Tel. 041/893460. Prodam golf JGL, 1.84,120.000 km, odlično ohranjen. Tel. 841-772. Prodam kvalitetni goveji gnoj. Tel. 845-372,___________________________________ Viličar Indos dizel 2,5 T, hidravlični volan, dvojna kolesa, nove gume, brezhiben, primeren za žage. Tel. 041/217-785. Prašičke za nadaljno rejo prodam in kupim kravo za koline. Tel. 844643. Prodam škodo favorit, I. 10/93, 92.000 km, redno servisiran. Cena 320.000 SIT. Tel. 843468 ali 041/543454. Prodam telefonsko številko v območju 832. Informacije 835-249. Prodam alu platišča 14 col, 5 kraka za Fiat. Jože Kosmač, Radmirje 11. Kombiniran voziček modre barve z belimi rožicami prodam. Ugodno, tel. 832-324. Prodam računalniški monitor Acerview-33DL, 14". Tel. 041/775-559, po 16. uri. Prodam KMX125,1.92, generalno obnovljen, cena 250.000 SIT. Tel. 847-120. Prodam jugo 55 A, 1. 87, prevoženih 84.000 km. Tel. 841-553. Ratrag - teptalni stroj za sneg ugodno prodam. Tel. 885-412,041/342-609. Kupim jabolka za sadjovec. Tel. 041/783-564. Neškropljena jabolka za ozimnico kupim. Tel. 841-075. Prodam rabljeno cementno opeko cca 2000 kom. Tel. 844048. Vrstno hišo na Ljubnem, nedokončano prodam najboljšemu ponudniku, ali menjam za Ljubljano, tel. 061/125-71-54. Prodam rabljen barvni TV Gorenje z garancijo. Tel. 845-194. Prodam brejo kravo sivko, staro 5 let. Tel. 844060. Prodam telico sivko brejo 8 mesecev, tel. 041/634291. Oddam psičko staro 7 tednov, črne barve -oče labradorec. Tel: 063/835-349. Opravičilo V članek Vedeli, kaj hočejo, in uspeh v prejšnji številki se je prikradla neljuba napaka. Blagoslov obnovljenih prostorov in gasilski dom v Okonini je opravil monsignor Jože Vratanar in ne Jože Gračnar, kot je bilo pomotoma navedeno. Napaka se mi je zapisala tudi v članku Številni romarji počastili Marijin praznik. Kapelico v Novi Štifti je blagoslovil župnik Alojz Ternar in ne zapisani Alojz Ratnik. Vsem prizadetim se iskreno opravičujem. Savinjčan 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611 e-mail: info@radjorap-polzela-5p.sj RADIO ZA VSA SRCA ULTRA 9 d.0.0. NAZARJE Ultra skrbi, do miru v trgovini ni. Poglejte in se prepričajte, odločitev bo lahko! Olje rastlinsko AGRAGOID plastenko 5/1 ................... 179,90 lit 2/1 ............. 189/90 lit 1/1 ...............199,9JMg^ Sir JOŠT.................................................1*9,00 SIT/kg Keksi "DOMnČICn" 350 g Kros...............................399,00 SIT/kom Vino namizno belo II .............. 3...................... 149,90 SIT Sok VO 50% pomarančo II...................................119,90 SIT Bibito Fructal 1,5 I (lim., pomor.)....................... 109,90 SIT Pralni presek AVB 3,5 kg + 30% GRATIS ....................999,00 SIT Pril 0,5 1 l€MON ;........................................219,00 SIT z lesniki 100 g........................ 79,00 SIT/kom ...F..................................690,00 SIT/10 kom Čokolada SCHOKO (odličja Ogrila salama KRAS Sežano ..........................2.250,00 SIT/kg Hami»urger vok. pok, KRAS Sežano.................... 1.190,00 SIT/kg BAHilC V T€H DN€H .................................... 125,00 SIT VabiJ-sni v nase trgovine v Mozirje, Nazarje in Vorpolje ter v diskont JATA no ovtel^sno postajo v Mozirje! mmm vabljeni« PEKARNA. SLAŠČIČARNA. TRGOVINA Na treu 52. Mozirje Tel.: 8VV570. NMT: 0609/615-426 usm mm mra m web msmmm lAWjausun dogodkih se smiihe 3mnasu mmmummmmm mrnEGE z mšmi vmzmmm mmiel _________Z______________> SUR A Na trgu 7,3330 Mozirje Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. (•ENTEI? LJUBLJANA m TRGOVSKO PODJETJE fZKORJS E JESEPISKG VREVE V C£NEGR/-DEE!MEG/- ' ff-~ mwM FASADA DEMIT 5 cm (komplet).....1.715,00 sit SIPOREKS 10 - 25 cm................15.990,00 sit MREŽA ARMATURA 9 x 6................5.961,00 sit MODUL BLOK...»..........................95 sit CEMENT...................................789 sit GRANITOGRES RAKO (imitacija kamna)....2.477,00sit/m2 SILIKAT OPEKA......................71 sit/kom SUHOMONTAŽNI SISTEMI RIGIPS (komplet) CuinpOSODE ZA VINO VSEH DIMENZIJ!!Öl> VABLJENI STE, DA NAS OBIŠČETE V NAŠIH POSLOVALNICAH V NAZARJIH IN NA LJUBNEM TER SE PREPRIČATE O BOGATI PONUDBI IN PRIJAZNI POSTREŽBI. OD 1.10.99 ZIMSKI DELOVNI ČAS NAZARJE pon. - pet. od 7.00 -17.00 ure, sobota od 7.00 -13.00, tel. 832-011 LJUBNO pon. - pet. od 7.00 -16.00 ure, sobota od 7.00 -12.00, tel. 841-573 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ o.o. •' ifejpiUIHHIM ’ tesarska 10 * Slöv/eniljp* 4Ui M M® e-mail: iiifo^gifn-kmvsi1 * Iillp;y>m*w.glin-kni.si If^j ^Za T)^ pvipvaoimo pobočno ali dvugc slao je po ~~&ašifi željah. ^DSiščite nas ali nas pokličite, na tel.: 423 1270. GOSTINSTVO, d.o.o. NAZARJE, Lesarska 10 Tdsak delooni dan nudimo malice, kosila in jedi po naročilu.