gorenje informator List za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati’Elektronika Široka potrošnja, Commerce, Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS Informatika in organizacija Leto XXI Titovo Velenje, 8. julija 1987 gorenjessms Kabelska televizija v Titovem Velenju Ob dnevu borca so v krajevni skupnosti Šmartno v Titovem Velenju slovesno odprli kabelsko distribucijski sistem za svoje področje, kjer so doslej imeli izredne težave pri sprejemu televizijskih signalov. Pri idejnih rešitvah in izdelavi projektne dokumentacije ter izvedbi kabelsko distribucijskega sistema uspešno sodeluje Gorenje Servis. Tako je v Titovem Velenju opravljena prva faza izgradnje tega sistema. Antenski stolp s sprejemnimi antenami in satelitsko parabolo je nameščen na stavbi PTT centra, kjer je tudi glavna postaja, ki pošilja obdelane signale v razdelilno omrežje. Preko tega omrežja so signali speljani po kablih preko ojačevalnikov do naročniškega priključka—vtičnice. Krajani Šmartnega lahko tako od 2. julija 1987, prvi v Titovem Velenju, spremljajo šest TV programov. Od 363 stanovanjskih hiš se jih je na signal po kablu naročilo kar 355, od 83 stanovanjskih enot pa kar 54. Ob tej pridobitvi so krajani pripravili priložnostni kulturni program, v katerem so nastopili MPZ Kajuh, ansambel Pop expres, recitatorka Mateja Valenci, devetletna učenka Janja Hudej pa je simbolično vključila šest Gorenjevih televizijskih sprejemnikov, na katerih so se hkrati prikazale slike iz šestih TV študijev. Program so uresničili s pomočjo referendumskih sredstev ter lastnih prispevkov in prostovoljnega dela. hj O oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke Velikokrat smo v zadnjem času slišali po radiu in televiziji, da je prenehal veljati interventni zakon, ki je letos v prvi polovici leta omejeval rast osebnih dohodkov. Vendar pa so bile te informacije le polovične, samo enostranske. Reš je, da je s 1. julijem 1987 prenehal veljati zakon ,,o začasni prepovedi" razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Vendar pa je hkrati začel veljati nov družbeni dogovor o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Družbeni dogovor opredeljuje odnos med uspešnostjo OZD, ustvarjenim čistim dohodkom in akumulacijo na eni strani in višino osebnih dohodkov na drugi strani. Po interventnem zakonu so se osebni dohodki v prvi polovici leta 1987, v primerjavi z obdobjem oktober—december 1986, lahko povečali za toliko, kolikor se je povečala produktivnost v OZD. Produktivnost se je ugotavljala z dohodkom na delavca. Na podlagi novega družbenega dogovora se kot osnovno merilo za oblikovanje mase sredstev za osebne dohodke (in s tem višine osebnih dohodkov) postavljajo uspešnost OZD in zahtevnost dela v organizaciji združenega dela. Doseženi čisti dohodek se pri tem primerja z družbeno primerno ravnijo čistega dohodka. Za le-to bi poenostavljeno lahko rekli: družbeno primerna raven čistega dohodka je tem višja, čim večja je OZD (več zaposlenih), čim višja je izobrazbena struktura oziroma zahtevnost dela in čimbolj je akumulativna panoga, v katero se uvršča OZD. Bolj kot OZD presega tako določeno raven čistega dohodka, bolj je uspešna in več sredstev lahko nameni za osebne dohodke. Če dosega nižji čisti dohodek, je tudi dovoljena masa sredstev za osebne dohodke nižja. Prenehanje veljavnosti interventnega zakona pomeni torej možnost za višje osebne dohodke le za uspešne organizacije združenega dela. Za (Dalje na 2. strani) O oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke (Nadaljevanje s 1 .strani) marsikatero manj uspešno OZD bodo nova merila pomenila še večje omejitve, kot pa jih je postavljal interventni zakon. Za sedaj še ne moremo jasno napovedati, kako bo s tem v Gorenju. S prvim julijem je začel veljati tudi nov zakon o celotnem prihodku in dohodku. Ni še mogoče natančno oceniti, kaj bo prinesel, vsekakor pa je bolj restriktiven kot je bil dosedanji obračunski sistem. Točneje bomo lahko te spremembe videli ob periodičnem obračunu za prvih devet mesecev poslovanja v tem letu. Do takrat moramo spremeniti oziroma dopolniti tudi naše akte o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Več o spremembah, ki jih prinaša novi družbeni dogovor o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke, govori daljši članek v nadaljevanju. Zato zdaj le še na kratko o osebnih dohodkih za mesec junij, ki jih bomo prejeli konec tega tedna. VEED IN KVARTALNA STIMULACIJA Glede na rezultate dela in vse spremembe, ki jih prinaša družbeni dogovor o oblikovanju in delitvi sredstev za OD in jih ni mogoče natančno oceniti, so samoupravni organi sprejeli sklep, da bo VEED (vrednost enote enostavnega dela) ostala enaka kot za prejšnji mesec. V skladu z rezultati se bo za drugi kvartal obračunala tudi kvartal na stimulacija v višini 10 %. Danes objavljamo tudi nekaj podatkov o osebnih dohodkih v preteklih mesecih in primerjavo s poprečnimi mesečnimi OD v SR Sloveniji in občini Velenje. Ti podatki kažejo, da se postopoma uresničuje zastavljeni cilj: izenačevanje s poprečnimi osebnimi dohodki v Sloveniji. Razlike do poprečnih OD v Sloveniji so v prvih štirih mesecih letos manjše, kot so bile lani— v posameznih panogah pa so osebni dohodki v Gorenju celo višji. Žal je bilo mogoče primerjave podati le za prve štiri mesece letos, saj statistični podatki za republiko in občino precej kasnijo. Opozoriti velja tudi na to, da za občino Velenje direktna primerjava ni povsem ustrezna— na višino po- prečnih OD močno vplivajo osebni dohodki v energetiki. PRIMERJAVA POPREČNIH MESEČNIH OSEBNIH DOHODKOV V GORENJU TER SR SLOVENIJI IN OBČINI VELENJE OD v letu 1 986 * OD v ^ dec. 1986 * OD v w JAN 87 * OD v ^ FEB 87 * OD v w MAR 87 * OD v ^ APR 87 * OD za ^ obd.l-IV.87* SRS — skupno 122.460+12,3% 200.102+1 7,8% 181.407+7,3% 193827+7,1% 191706+4,5% 208389+3% 193840+5,4% SRS — gospodarstvo 118.839+8,9% 190.839+12,3% 176.157+4,2% 188326+4,1% 187.055+2% 206.189+1,9% 189.439+3% Dbčina Velenje — skupno 136.574+25,2% 220.482+29,8% 211.023+24,8% 220133+21,6% 217799+18,7% 238.159+17,7% 221.180+20,2% Občina Velenje — gospodarstvo 135.628+24,3% 21 3.834+25,9% 210.571+24,5% 219.674+21,4% 216.362+18% 238.864+18,1% 221.396+20,4% GORENJE — skupaj 109.091 169.849 169.091 180.970 183.411 202.270 183.935 Panoga: proiz. elek- strojev in aparatov GORENJE GA 114.423+14,2% 100.177 175.548+13,4% 154.819 1 72.452+9,9% 156.872 187.592+11,6% 168.034 183.740+5,5% 174.211 202.970+5,3% 192.792 186.729+7,9% 172.977 Panoga: Strojegradnja GORENJE PO 123.418+4,7% 117911 188.568+3,9% 181.477 188.025-8,2% 205.026 200.929-7,3% 216.867 199.203-9,8% 220.968 205.950-1 7,1 % 248.550 198.510-10,9% 222.853 Panoga: proizvodnja končnih lesnih izdelkov GORENJE NO 98.077-7,4% 1 05.983 149.264-7,4% 161.190 149.013-10,4% 166.296 159.641-9,6% 176.660 161.049-9,6% 178.234 1 76.039-1 2,6% 201.378 161.407-10,6% 180.642 Panoga: trgovina GORENJE COMMERCE 123.1 32+5,8% 116.412 204.302+1 6,6% 175.161 179.046+1,7% 1 76.065 206.304+7,3% 192.234 192.073+1,5% 189.213 222.698+5,1% 211.967 200.078+4% 192.370 »Panoga: bančništvo GORENJE INTERNA BANKA 151.926+31% 116.000 311.733+73,4% 179.749 204.770+13,8% 1 79.845 207.547+7,1% 193.689 217.046+12,5% 1 92.896 212.044-0,5% 213.207 210.362+7,9% 194.909 ♦ „Primerjava na Gorenje" je vedno narejena med navedeno delovno organizacijo Gorenja in enako panogo dejavnosti v SR Sloveniji. V tabeli so navedeni podatki o poprečnih mesečnih osebnih dohodkih v Sloveniji, občini Velenje in v Gorenju. Podatke smo zajeli iz poročil Zavoda za statistiko SRS in mesečnih poročil o osebnih dohodkih v Gorenju. V tabeli so podatki o poprečnih osebnih dohodkih v letu 1986 ter za mesece december 1986 in januar, februar, marec in april 1987. Na koncu so še podatki o poprečnih osebnih dohodkih za celotno obdobje od januarja do aprila 1987. Primerjave so podane za SR Slovenijo in občino Velenje skupno ter za gospodarstvo ter še posebej po panogah. Pri podatkih za panoge je primerjava narejena glede na poprečni osebni dohodek v delovni organizaciji Gorenja, ki se uvršča v isto panogo. Podatki so le do meseca aprila 1987, ker novejših podatkov o osebnih dohodkih v SR Sloveniji in občini Velenje še ni. Primerjava poprečnih osebnih dohodkov Kaj prinaša nov družbeni dogovor? Relativna višina poprečnega mesečnega OD v gospodarstvu SR Slovenije in občine Velenje v primerjavi z Gorenje SOZD v /------------1, SPREMEMBA DRUŽBENEGA DOGOVORA Pri urejanju razmerij na področju oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke smo bili v Sloveniji pri družbenem dogovarjanju že prej korak ali dva pred drugimi. Zato je odbor udeležencev družbenega dogovora kaj kmalu po sprejemu intervnetnega zakona pripravil predlog spremembe družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji. Spremenjeni oziroma dopolnjeni družbeni dogovor je sprejela Skupščina SR Slovenije 22. aprila letos. To daje osnovo za urejanje delitve dohodka in sredstev za OD v skladu z družbenim dogovorom in ne več na podlagi zakona. V čem so bistvene novosti, ki jih prinaša družbeni dogovor? K 'F IS iHO V it • V x \ / ! \ v 1 a| Z v / [\ • Z družbenim dogovorom je postavljena družbeno primerna raven čistega dohodka in glede na to se ugotavlja uspešnost gospodarjenja v vsaki posamezni OZD. Postavljena je takoimeno-vana enotna mera uspešnosti. • Na podlagi uspešnosti organizacije združenega dela se določi zgornja meja mase sredstev za bruto osebne dohodke in skupno porabo. Gre torej za določitev družbeno primerne ravni OD in skupne porabe glede na uspešnost gospodarjenja v OZD. • Osebne dohodke naj bi v bodoče prejemali v dveh delih: prvi del kot mesečne akontacije in drugi del kot OD na podlagi uspešnosti gospodarjenja po vsakem periodičnem računu - torej po vsakem kvartalu. Sep »kj *ov ok. JU* F58 "AQ. UGOTAVLJANJE USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA Lero LFTo I')*'] Slika 1 kaže, koliko odstotkov so bili osebni dohodki v SR Slo veniji (gospodarstvo) in občini Velenje (gospodarstvo) višji od poprečnih osebnih dohodkov v Gorenju v obdobju od julija 1986 do aprila 1987. Osnova je višina osebnih dohodkov v Gorenju, zato so ti prikazani z debelejšo vodoravno črto. Takšen prikaz bolj jasno pokaže zmanjševanje razlike med osebnimi dohodki v Gorenju in poprečnimi osebnimi dohodki v Sloveniji Na sliki so torej prikazana le relativna razmerja. Poglejmo zdaj, kako je določena družbeno primerna raven čistega dohodka oziroma kako se bo ugotavljala uspešnost OZD na osnovi enotne mere uspešnosti. Osnovna je zahteva, da bi morala vsaka OZD ustvariti najmanj toliko čistega dohodka, kolikor bi morala znašati sredstva za bruto OD in skupno porabo v poprečno uspešni OZD ter poprečno uporabljena poslovna sredstva OZD, pomnožena z akumulacijsko stopnjo v dejavnosti. m - ČD + O (BODgxN1xf) + (SPgxN2) + (PUPSx akPUPS) Poprečni mesečni OD v gospodarstvu SR Slovenije i občine Velenje ter Gorenje SOZD »L 4*S Xf 01CJ Hov oec LBTo ------ Gorenje SOZD ______SR Slovenija Vir: Zavod SRS za statistiko ------Občina Velenje Obračun OD Gorenje Slika 2 prikazuje gibanje dejanske višine poprečnih osebnih dohodkov v istem obdobju (julij 1986 - april 1987). Podatki kažejo izredno hiter dvig osebnih dohodkov konec lanskega leta in nekoliko umirjeno rast v začetku letošnjega leta. Vidimo, da je bilo gibanje osebnih dohodkov v Gorenju bolj umirjeno, manj skokovito kot v mnogih drugih okoljih. Družbeno primerno raven bruto osebnih dohodkov in skupne porabe na delavca v gospodarstvu določa odbor udeležencev družbenega dogovora. Tako postavljena mera uspešnosti pa pomeni, da mora OZD ustvariti tem več čistega dohodka, čimvečja je: - število delavcev v OZD (N1 oziroma N2) - poprečna zahtevnost dela (faktor f) - akumulacijska stopnja v dejavnosti in poprečno uporabljena poslovna sredstva v OZD. Logično je, da mora organizacija z višjo kvalifikacijsko strukturo in OZD v bolj akumulativni dejavnosti ustvariti več čistega dohodka, da jo lahko štejemo med uspešne. USPEŠNOST GOSPODARJENJA IN OSEBNI DOHODKI Na osnovi rezultata „m’’ ugotovimo faktor uspešnosti „u". Ta se razteza od najnižje vrednosti 0,81 do najvišje vrednosti 1,30. Faktor uspešnosti „u" ni linearen z rezultatom „m". Praktično to" pomeni, da lahko slabše OZD namenijo za osebne dohodke nekaj več, kot bi dovoljevala enotna mera uspešnosti (poudarjen socialni vidik delitve) in boljše OZD nekaj manj, kot pa bi sicer dovoljeval rezultat „m" (poudarjen vidik družbene narave dohodka). Vedeti pa moramo, da faktor „u” pravzaprav določa, da je lahko razmerje v višini poprečnih OD za najmanj ali najbolj uspešno OZD kar 0,81 - 1,30 oziroma 1.: 1,6 (pri enaki poprečni zahtevnosti dela in v isti dejavnosti). Če bi bil poprečni OD v prvi OZD na primer 165.000 din, bi lahko bil v drugi kar 264.000 din. Teoretičen razpon je torej res kar velik, ne vemo pa še, kolikšni bodo ti razponi v resnici. Na osnovi faktorja uspešnosti se izračunava družbeno primerna višina bruto osebnih dohodkov in skupne porabe glede na uspešnost organizacije združenega dela. Masa sredstev se oblikuje na osnovi planiranega bruto osebnega dohodka in skupne porabe na delavca v gospodarstvu SR Slovenije, povečanega za faktor uspešnosti in poprečno zahtevnost OZD. Pri tem se seveda upošteva število delavcev (izračunano iz delovnih ur - N1 oziroma na podlagi števila zaposlenih - N2). (BOD + SP) = (BODg x N1 x f x u) + (SPg x N2 x u) (Dalje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) OSEBNI DOHODKI V DVEH DELIH Kako pa z osebnimi dohodki v dveh delih? V resnici ne bi smelo biti večjega pretresa. V Gorenju smo že doslej obračunavali del osebnega dohodka na podlagi uspešnosti v posameznem četrtletju. To ie bila naša kvartalna stimulacija. Količnik kvartalne stimulacije je bil določen na osnovi doseganja plana proizvodnje. Na podlagi družbenega dogovora pa naj bi v bodoče višino drugega dela osebnih dohodkov določali na osnovi uspešnosti gospodarjenja oziroma enotne mere uspešnosti „m”. Ce bi bila uspešnost slaba oziroma „m” nižji od 0,8 - potem drugega dela OD ne bi mogli izplačati. Ce pa bi bila uspešnost visoka oziroma „m” višji od 1,5 - potem naj bi OD na podlagi uspešnosti gospodarjenja znašali kar 15 % od celotne mase sredstev za osebne dohodke. Ker bi se naj ta del OD obračunal enkrat na tri mesece (po periodičnem računu), bi lahko pri najuspešnejši OZD znašal kar 3-krat 15 °/o oziroma 45 % na mesečno akontacijo OD. KAKŠNE NAJ BI BILE SPREMEMBE? Družbeni dogovor določa, da mora biti v mesečnih akontacijah osebnih dohodkov vključen tudi del OD na podlagi delovne dobe. Tako bi mesečne osebne dohodke obračunavali podobno kot doslej - vključno z osebnim dohodkom na osnovi minulega dela. Kazalo pa bi verjetno, glede na družbeni dogovor, povečati vpliv skupne delovne dobe. Pri obračunu drugega dela osebnih dohodkov bomo morali kriterije, ki smo jih uporabljali pri kvartalni stimulaciji, nekoliko dopolniti. Prva osnova bo še vedno količina, uspešnost in zahtevnost dela, ki ga je delavec v posameznem obdobju opravil. Poleg tega pa bomo morali upoštevati delavčev prispevek in višino ustvarjene akumulacije v zadnjih nekaj letih. Večji delež bo torej odpadel na delavce, ki so v OZD že dalj časa, ki so v preteklih letih prispevali k ustvarjanju akumulacije. Da bi lahko oblikovali sredstva za osebne dohodke po merilih družbenega dogovora, smo v preteklih dneh na delavskih svetih sprejemali spremembo oziroma dopolnitev plana za leto 1987. Z nekaterimi določili družbenega dogovora smo jih dopolnili v poglavju o delitvi dohodka, čistega dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. S tem na področju same delitve osebnih dohodkov nismo še ničesar spremenili. Spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov bo treba pripraviti, obravnavati in sprejeti v naslednjih mesecih. Na koncu je treba še enkrat označiti cilj sprememb na področju delitve dohodka, čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Postaviti je treba jasne in enotne kriterije uspešnosti dela in gospodarjenja in osebne dohodke v čim večji meri povezati z uspešnostjo gospodarjenja. Da bi bolj poudarili odvisnost osebnih dohodkov od uspešnosti gospodarjenja, bomo del osebnih dohodkov na tej osnovi obračunavali posebej, kvartalno, po vsakem periodičnem računu dela in gospodarjenja. gorenje©@pmsms Posvet o sindikalnem delu V Gorenju Commerce so 23. junija letos v okviru programa sindikalne konference organizirali enodnevni posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikata. Najprej sta Stane Flander in Alfred Božič prisotne seznanila z aktualno problematiko v delovni organizaciji, nato pa jih je predsednica konference Zveze sindikatov Slovenije v Gorenju sozd Marjana Koren seznanila še z organiziranostjo in aktivnostmi te konference. 0 orga- niziranosti in metodah dela v sindikatu pa jim je govoril član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in predsednik komisije za kadrovsko—organizacijske zadeve Vladimir Brolih. gorenje s©ms Na tehtnici zaupanja Lani novembra je Gorenje Servis med porabnike svojih storitev v Sloveniji razdelilo 1.000 anketnih listkov. Vprašanja so narekovala mnenje o servisnih storitvah, oktobra opravljenih na izdelkih bele tehnike. Anketni listek je vseboval 17 vprašanj, ki so zadevala način prijave reklamacij, dosegljivost servisa, obnašanje delavcev pri sprejemu reklamacij in naročil, rok popravila, spoštovanje dogovora o obisku serviserja, učinkovitost prvega obiska serviserja, obnašanje serviserja do stranke, kakovost usluge in kaj je pri opravljanju servisne storitve za stranko najpomembnejše. Od petsto anketiranih strank, toliko jih je vrnilo izpolnjeno anketo, jih 71 odstotkov okvaro prijavi po telefonu, za anketirane so servisne enote dosegljive poprečno dobro (31 odstotkov), osebje pri sprejemu naročil je vljudno za 55 % anketiranih, za 21% pa zelo vljudno. Ob prvem obisku je serviserjem uspelo odpraviti okvaro pri 71% anketiranih, njihovo obnašanje je bilo vljudno za 51 % anketirancev, zelo vljudno pa za 42%, kakovost njihove storitve je 40% odgovorov ocenilo kot dobro in 34% kot zelo dobro. Porabnikom Servisovih storitev je ob popravilu izdelka najpomembnejša strokovnost tako jih je odgovorilo 54%, rok popravila je najpomembnejši 17% anketirancem, prijaznost 11%, cena storitev pa le 9 odstotkom anketirancev. Gorenje Servis je anketirane vprašalo tudi za mnenje o sebi. Oceno dober je zapisalo 48% anketiranih, zelo dober 23 odstotkov, zadovoljivo 17 odstotkov in nezadovoljivo 6 odstotkov. Tehtnica zaupanja se je prevesila na stran Gorenja Servis, vendar s tem še niso zadovoljni. Pripravljajo anketo za jugoslovanski prostor, saj bodo med porabnike servisnih storitev razdelili 10 tisoč anketnih listov s ciljem, ugotoviti raven kakovosti lastnega dela v širšem merilu, kar bo osnova za usmeritev v razreševanje najpomembnejših vprašanj servisiranja. Skrb za potrošnika Sektor obnove in proizvodnje rezrvnih delov, mlada a zelo uspešna dejavnost Gorenja Servis, s katero so začeli sredi leta 1984, je do sedaj industrijsko obnovil 20.455 slikovnih cevi, od tega 20.034 za barvne in 421 za črno—bele televizorje. Dejavnost so kar hitro širili tudi na ostale sestavne dele Gorenjevih izdelkov. Obnovili so tudi 30.369 programator-jev za pralne stroje, 32.755 asinhronih elektromotorjev, 3.976 modulov RPS 800, 2.600 stikal vrat z zaporo. Pred kratkim so začeli obnavljati motorje za kompresorje, že 450 so jih obnovili, in črpalke za pralne stroje. Ta mesec načrtujejo pričetek obnove enosmernih motorjev za pralne stroje ter modul in platin za starejše izvedenke barvnih televizorjev. Od maja letos odkupujejo polmotorje za malo kmetijsko mehanizacijo, po izteku sezone jih bodo obnavljali v servisni delavnici za zeleno tehniko na Muti. V tem sektorju sestavljajo in montirajo toplotne črpalke, po katerih je na tržišču precejšnje popraševanje. Da bi zadostili potrebam, jih morajo sestaviti po 60 mesečno, zato jim bodo na pomoč priskočili sodelavci iz terenskih servisnih enot. S sodelovanjem Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko iz Ljubljane so pri obnovi slikovnih cevi aprila letos uvedli tehnološko spremembo vakuumiranja teh cevi. Sprememba je občutno prispevala k povečanju količine obnovljenih cevi. Prvotni mesečni načrt obnove so povečali za 33 odstotkov, prav tako pa jim je uspelo tako povečani mesečni načrt preseči za 3,5 odstotkov. dz Sedanjost s pogledom v prihodnost Prejšnji torek, 30. junija, je bila v Gorenju Servis tiskovna konferenca. Sredstvom obveščanja so predstavili sedanji gospodarski in tehnično tehnološki položaj delovne organizacije z vidika industrijskega servisiranja ter načrte razvoja v prihodnosti. Novinarjem so v kratkih orisih predstavili dejavnost servisiranja Gorenjevih izdelkov, montaže sistemov in naprav iz proizvodnje Gorenja, mreže za kabelsko televizijo, obnove Bilo je lepo in proizvodnje rezervnih delov. Prizadevajo si kakovost izvajanja vseh teh nalog dvigniti na čimvišjo raven, zato nenehno izboljšujejo tehnologijo, organizacijo in informatiko ter nenehno poglobljeno strokovno usposobljenosti delavcev. V tej smeri gredo aktivnosti uvajanja radijske zveze, rekonstrukcija in avtomatizacija regalnega skladišča rezervnih delov in uvedba njegovega računalniškega vodenja. Čim-hitrejša, strokovna in zanesljiva servisna storitev jim je temeljno vodilo in korak v bolj zanesljivo prihodnost. dz Sobota 28.junija 1987 je bila v Gorenju dan izletov. Čeprav vreme izletnikom ni bilo najbolj naklonjeno, pa smo se po dolgih letih, odkar organiziramo sindikalne izlete, zares imeli zelo lepo. V obratu Plastika tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika smo izlet organizirali na Grmovškov dom. Zjutraj smo si najprej ogledali muzeje na velenjskem gradu, po kratki vožnji z avtobusom pa smo se najprej ustavili v Paki v gostišču sodelavca Ramšaka. Pogo-stij nas je s kavo. Nato smo si v Šmartnem pri Slovenj Gradcu ogledali stalno galerijsko razstavo sodelavca Ivana Kremžarja, ki nas je prav tako pogostil. Razstava je vse navdušila. Od tam pa nas je pot vodila na Grmovškov dom. Organizirali smo različne igre, ob katerih smo se vsi nasmejali. Po kosilu smo se veselo zavrteli ob zares prijetni glasbi ansambla Globus band. Vzduš je je bilo takšno, kot že dolga leta ne. V poznih večernih urah smo se veseli in zadovoljni vračali domov z željo, da takšne izlete še večkrat organiziramo. Janez Sterkuš MALICA OD ČETRTKA DO ČETRTKA četrtek goveji golaž, jabolko petek mesni sir, francoska solata ponedeljek MIT mortadela, jogurt torek goveji zrezki, široki rezanci sreda zelenjavna enolončnica, jabolčni zavitek četrtek rižota, solata Na kratko... V Gorenju Elektronika Široka potrošnja je maja 265 zaposlenih operativni mesečni načrt doseglo 83 odstotno. Izdelali so 4.201 barvni te^ . ..........1.1 novii doseglo w wuivu.v. — — . — - — _— ■ ■ levizijski sprejemnik, večino za domači trg, ter 696 zvočnih omaric, 1.218 videorekorderjev, 510 radiokasetofonov in 6.340 videokaset. Vrednost celotne proizvodnje je 2.715.912 tisoč dinarjev. V prvih petih mesecih letos so delovni načrt dosegli 28 odstotno. Konec maja smo zaključili zbiranje predlogov imena za naš priročnik, ki naj bi bil v pomoč tekmovalcem prihodnjih kvizov znanja o Gorenju. Vaš odziv, sodelavci, je bil precejšen. Nekateri, lahko rečemo celo večina, ste pošiljali tudi po več predlogov. Nekateri so prav zanimivi. Tako je pred delovno skupino precej težka naloga. Med skoraj 160 predlaganimi imeni naj bi izbrala res najboljše, najprimernejše in najaktualnejše. Zato bomo spet potrebovali vašo pomoč. Naredili bomo širši izbor najboljših predlogov za ime, vi pa nam bi pomagali narediti ožji izbor. Potem bo to bolj naša odločitev. Odločitev večine Gorenjča-nov. V eni prihodnjih številk Informatorja zato pričakujte nov poziv za sodelovanje. Fotografija k 3. vprašanju današnjega kviza znanja. Naši upokojenci Junija se je v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju upokojilo 15 sodelavk in sodelavcev. V Gorenju Gospodinjski aparati sta se v tozdu Pralno-pomivalna tehnika starostno upokojili Pavla Oštir, v Gorenju je letos marca napolnila 24 let dela, in Dragica Svetko, ki se je v Gorenju zaposlila septembra 1962. Invalidsko pa se je v tem tozdu upokojila Slavica Stro-janšek, marca letos je minilo 21 let od njenega nastopa dela v Gorenju. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika iste delovne organizacije sta se invalidsko upokojili Marija Fašun, v Gorenju je bila zaposlena od junija 1969, in Ana Pilaj, ki se je v Gorenju zaposlila junija 1979. V tozdu Gostinska enota se je starostno upokojila Olga Šalamon, v Gorenju se je zaposlila marca 1960, v delovni skupnosti skupnih služb te de- lovne organizacije pa se je starostno upokojil Stanislav Klančnik, v Gorenju zaposlen od oktobra 1969. V Gorenju Notranja oprema, v tozdu Pohištvo sta se starostno upokojila Martin Podkrižnik, v Gorenju zaposlen od julija 1960, in Ignac Fajmut, ki se je v Gorenju zaposlil aprila 1974. Starostno se je upokojil tudi Aleksander Nikolovs-ki iz Gorenja Commerce, v Gorenju zaposlen od maja 1960. V Gorenju Servis se je predčasno upokojil Nikola Kupres, ki se je v Gorenju zaposlil decembra 1964. V delovni skupnosti Splošni posli Gorenja sozd pa so se invalidsko upokojili Anton Kotnik, v Gorenju zaposlen od februarja 1969, Albert Dobnik, v Gorenju zaposlen od aprila 1971, in Vera Potočnik, ki se je v Gorenju zaposlila februarja 1979. V delovni skupnosti Informatika in organizacija pa se je Starostno upokojila Barbara Soba, v Gorenju zaposlena od januarja 1961. dr INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7400 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23.1.1974. Predlagaj nekaj koristnega gorenjegospodtajsfco aparate !!■■■ INOVATOR Komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije Predlagaj nekaj koristnega v tozdu Štedilniki je na svoji 6. seji, 10. junija 1987, s kriteriji, ki ustrezajo razpisanim pogojem, ocenila naslednje inovacijske predloge ter sprejela sklep, da so smiselni in se vsak nagradi s 25.000 dinarjiz 4127 Nov način pritrjevanja (obešanja) maščobnega filtra ventilatorskih pečic Rutnik Drago 5653 25.000 din 4158 Stol na tirnici ob traku Golob Zdravko 20110 25.000 din 4169 Priklop priključkov kleme Golob Zdravko 20110 25.000 din 4190 Vzorčne ploščice pločevine za kontrolo emajlov Hus' Slavka 358 12.500 din Sekavčnik Milena 2960 12.500 din 3194 Izdelava robilnega koluta za robljenje bobna z naslonom za ležaj. Kolenc Jože 9251 25.000 din 3195 Grmadnik za šablone na liniji kadi (s kolesi ali brez koles, kot celoto ali z grmad nik Vi Kolenc Jože 925f 75 000 din 3196 Montaža naprave za ispih surovih polizdelkov na podajalnih v stiskalnici PRT. Slivnik Ivan 1815 25.000 din 3198 Sprememba načina pritrditve montažne plošče Pečnik Franc 1706 25.000 din 3203 Vložek za odvajanje vode EK - 45. Mitič Čedo 2604 25.000 din 3204 Avtomatski odvajalec kondenzata. Mitič Čedo 2604 25.000 din 3205 Tlačno mazanje kompresorjev N F. Mitič Čedo 2604 25.000 din 3207 Čistilec sesalnih košar. Skornšek Milan 3939 25.000 din 1982 Odstranitev rezilnih nožev 26 x 6 (16x) Verdev Jože 1350 25.000 din 1983 Odstranitev rezilnih nožev na spred. št. 600 26 x 6 (16x) Verdev Jože 1350 25.000 din 3117 Konstrukcijska sprememba palice ražnja Kurež Izidor 20059 25.000 din 3825 Ventilatorji za dim, pri točkalnikih Meseldžija Jela 11594 25.000 din 3833 Sprememba nosila montažne plošče zadaj Vodlak Jože 20551 25.000 din 3835 Šablona za točkanje čelne E 541, dno Močenik Edvard 12672 25.000 din 3837 Tehnološka izboljšava na profilu prečnem Kovač Čedomir 4316 12.500 din Nadelsberger Stanko 26456 12.500 din 3842 Večji izkoristek 500-tonske stiskalnice Kovač Čedomir 4316 12.500 din Nadelsberger Stanko 26456 12.500 din 3845 Pakiranje tesnila za pečniško podlago Brodej Marija 2011 25.000 din 3852 Mazalni sistem na upogibnem stroju za obod pečice 500 Pogorelc Peter 3705 25.000 din 3853 Mazalni sistem na upogibnem stroju za obod pečice 600 Pogorelc Peter 3705 25.000 din 3854 Sprememba zračnika iz starega tipa na novi tip na podlagi 500 Pogorelc Peter 3705 25.000 din 3856 Registriranje tehnološko študijskega delovanja štirih montažnih trakov Hudarin Adi 6777 25.000 din 3859 Sprememba šablone za točkanje ščitne stene E500-V Vrabič Zlatka 17935 25.000 din 3862 Izboljšava pri brušenju pokrov štedilnika Rednjak Pavla 2651 25.000 din 3878 Uvedba lakiranje pregradne stene KS namesto emajlirane Dolinšek Franc 3251 12.500 din Turnšek Ivan 9906 12.500 din 3889 Pokrovi ohišja armature Borovnik Dušan 10848 25.000 din 3995 Poenotenje profila L 313388 in 313389 Lebar Mihael 23960 12.500 din Dimeč Franc 8152 12.500 din 3999 Vrtljivi kolut za gumo Hren Dragica 1714 25.000 din 4000 Prestavitev plastičnega razbremenila kabla Blagovič Silvo 12693 25.000 din 4006 Zamenjava tuljev za vžig pri kombiniranih štedilnikih Vodlak Jože 20551 25.000 din 4012 Orodje za izdelavo stranskih lukenj na čelni plošči 500 Mihelak Ivan 13112 25.000 din 4015 Izboljšanje odsesovalnih kanalov na lužilnici STOHLER, kjer so prisotni agresivni mediji Klančnik Bojan 14035 8.333 din Juršič Emil 5265 8.333 din Stres Janez 1436 8.333 din 4017 Namestitev plastičnih koleščkov na obračala v avtomatskih kabinah lakirnice Svečko Ivan 6966 25.000 din 4022 Zbiralnik za olje na stiskalnicah s podajalno napravo Rizmal Stojan 18172 25.000 din 4038 Poenotenje nosila konektorja Blažič Anica 49 25.000 din 4107 Točkanje posode predala na vogalih Lebar Mihael 23960 25.000 din 4109 Zmanjšanje odpadnega emajla Piki Jože 22980 25.000 din 4110 Plošče montažne programa 600 Borovnik Dušan 10848 25.000 din 4192 Uvedba izboljšane izolacije pečic Al folije na obeh straneh Sumunkovič Srečko 23193 25.000 din 4092 Uvedba nove tesnilke za tesnjenje pečniškega prostora na vseh kuhalnih aparatih Rutnik Drago 5653 25.000 din 3884 Poenotenje ščitnika vrat pokrova predala na štedilnikih Turnšek Ivan 9906 12.500 din Dolinšek Franc 3251 12.500 din 3997 Kontrola tesnjenja s pnevmatsko pripravo Oder Dragica 5134 25.000 din 4013 Namestitev nape s sesalnim ventilatorjem nad izhodom žgalne peči lakirnice Felle Marjan 25268 25.000 din 4014 Namestitev ustreznejšega čistilca za zrak pri lakiranju Felle Marjan 25268 25.000 din 3827 Natančnejša nastavitev noža na Omeri Borovnik Ivan 12486 25.000 din 4002 Vgraditev dodatnega vklopno-izklopnega stikala v dodelavi hladilnikov za osvetljavo Smajič Enis 26333 25.000 din 3829 Poenotenje zaščitnih mrež (pohodnih) v H 3 ir Jeraj Valentin 3838 12.500 din Cojhter Milan 9481 12.500 din 3831 Kontrola delovanja električnih motorjev med proizvodnjo Bercko Franc 3703 12.500 din Cojhter Milan 9481 12.500 din 4168 Gumijasti transporter pri sestavi montažne plošče Golob Zdravko 20110 25.000 din Komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije ..PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA" v tozdu Pralno-pomivalna tehnika je na 4. seji, 27. maja 1987, s kriteriji, ki ustrezajo razpisanim pogojem ocenila naslednje inovacijske predloge in sklenila, da so smiselni in se vsak predlog nagradi s 25.000 dinarji. 2843 Varovanje pogona zavorne naprave na stroju za vzdolžni razrez »Georg**. Kočevar Leo 10441 25.000 din 3005 Pri zamenjavi FC žarnic naj bi se namesto dosedanjih vgrajevali elektronski starterji. Zabukovnik Miran 11373 25.000 din 3014 Izdelati pomično zagozdo za menjavo tipa oboda kadi pri izseku luknje za odtok vode. Goltnik Branko 14694 25.000 din 3110 Pri proizvajalcu se naročijo drsne obloge za stikal 250 T. „ERFURT* iz materiala, ki je bolj žilav in prenese večje trenje. Kogler Jože 10792 25.000 din 3111 Na pogonu st. 250 t Erfurt se dajo drsne površine potisnih plošč termično obdelati (površinsko kaljenje) Kugler Jože 10792 25.000 din 3153 dodatno blindiranje vhodne in izhodne odprtine v sušilno peč za fosfatiranje. Knez Danijel 16735 25.000 din 3177 Razširitev uporabnosti priprave za merjenje višine in opletanja bobnov. Jelen Franc 11914 25.000 din 3182 Sprememba oboda kadi 663 in 664 pri luknji za dotok vode. Kolenc Jože 9251 12.500 din Pirnat Milan 6623 12.500 din 3183 Predlagam izdelavo ključa za menjavo varilnih elektrod na točkalnikih. Pungartnik Alojz 5163 25.000 din 3185 Predelava krmilnega kabla na visečih točkalnikih. Pungartnik Alojz 5163 25.000 din 3188 Izdelava vrtljivega stojala za nalaganje čelnih plošč na delovnem mestu, kjer se lepijo napisne plošče. Kozinc Stane 27155 12.500 din Krajnčan Ana 8867 12.500 din 3208 Filter komprimiranega zraka. Mitič Čedo 2604 25.000 din 3209 Vgradgja tračnega varovala. Mitič Cedo 2604 25.000 din 3213 Stojalo za nalivanje neostik lepila za tesnjenje cevi in termostatov na kadi PS. Urbanci Jože 9048 25.000 din 3218 Izdelava pretočnega varovala hladilne vode. Mitič Čedo 2604 25.000 din 3247 Predlog prelitja odpadne bronze v nove puše za stiskalnice. Oder Stanko 1490 25.000 din 3248 Menjava sistema zasilne razsvetljave v energetiki z FSN 300 26 LP svetilkami. Hrustel Alojz 1565 25.000 din 3249 Uporaba Zn valjenca v komandnih omarah. Hrustel Alojz 1565 25.000 din 3255 Naj bi se premestilo del. mesto pokrovčka dozirne posode na del. mesto čel. plošče, ker bi se tudi zmanjšal škart. Spiler Marta 21257 25.000 din 3259 Spremenjeni vtisi na ščitni pločevini. Mačkovšek Roman 21532 6.250 din Petek Milan 19605 6.250 din Camloh Ciril 3620 6.250 din Katič Jože 458 6.250 din 3301 Robnik spodnji ZS - šifra 69253. Fidej Stanko 9196 25.000 din 3302 Sprememba vijačenja amortizerja pri vseh tipih PS Olimpic 402. Polak Ferdo 13269 25.000 din 3303 Odzračevanje skozi odvodno cev. Polak Ferdo 13296 12.500 din Krušič Emil 22540 12.500 din 3305 Meritev karakteristike vzmeti na vzmetnih nogah za PS. Klemenc Jože 8516 25.000 din 3307 Nova izolacija peči. Korotančnik Marjan 7874 25.000 din 3308 Menjava vakuum črpalke na liniji ohišja PS. Jan Jože 19268 12.500 din Pesjak Marjan 19255 12.500 din 3310 Izboljšava na adapterju za preizkušanje R -črpalk. Dragar Roman 22561 25.000 din 3311 Sprememba konstrukcije palet Ibriševič Ismet 11145 25.000 din 3313 Izdelava dvižnega naslona na orodju za vlek prirobnice nosilnega križa kadi. Dravinec Jože 2282 12.500 din Kugler Jože 10792 12.500 din 3315 Miza in podstavek rezervoarja. Filipovič Snežana 8318 25.000 din 3316 Kabina za brušenje in popravilo polizdelkov z odsesavanjem v oddelku Dodelave. Kolenc Jože 9251 25.000 din 3319 Kolut za robljenje stene in dna bobna iz dveh delov. Kolenc Jože 9251 12.500 din Skledar Martin 8635 12.500 din 3320 Šivno varjenje rezervoarja PS. Majhen Nada 13763 25.000 din 3322 Izdelava ohišja rezervoarja PS. Črešnar Sonja 15182 8.333 din Majhen Nada 13763 8.333 din Fidej Stane 9196 8.333 din 3323 Izdelava ohišja rezervoarja PS - izdelava vrtljive mize - šablone ob točkalniku za točkanje dna. Črešnar Sonja 15189 8.333 din Majhen Nada 13763 8.333 din Fidej Stane 9196 8.333 din 3324 Izdelava vrtljive mize na kontrolnem mestu. Oder Bernardo 11495 25.000 din 3325 Odlagalna miza. Fidej Stane 9196 25.000 din 3338 Zračni privijač v predmontaži na sestavi vrat PPT. Šibanc Marija 4190 12.500 din Gombovc Darinka 5824 12.500 din 3371 Izdelava betonskih klopi. Jagodič Vili 373 12.500 din Zidarn Jože 1385 12.500 din 3372 Ograja pri točkalnikih kadi PS. Kavdik Bernard 25944 25.000 din 3374 Sprememba nivoja izpiralne vode. Gaberšek Ivan 1527 25.000 din 3375 Ponovna uporaba kastične kopeli. Gaberšek Ivan 1527 25.000 din 3377 Vgraditev čepov iz koterma na hidravlične valje za prijem pločevine. Kugler Jože Pesjak Marjan 10792 12.500 din 19256 12.500 din 3379 Krpanje predpasnikov (PVC). Grebenšek Ivanka 4515 25.000 din 3380 Obrez robljenih kolutov 0 178 na 0 145 in uporaba le-teh v proizvodnju. Kolenc Jože 9251 25.000 din 3381 Priprava za stiskanje R-F obroča na os elektro motorja za PS. Strahovnik Milan 8863 25.000 din 3383 Vgraditev pnevmatskega cilindra na 160 t stisk, na miramondiju ohišja. Kavdik Bernard 25944 25.000 din 3419 Sprememba pritrditve seta in „RCU člena. Jelen Franc 11914 25.000 din 3456 Uvedba tekočega transporterja za transport razstegnjenih amortizerjev na delovno mesto sestave amortizerja. Stalevska Nada 5679 25.000 din 3457 Rezerva s črpalko za centralno mazanje plo- čevine na liniji za izdelavo oboda bobnov. Jakopovič Marko 15055 25.000 din 3463 Uvodnica za dovodni label za vse tipe PS in ostale električne aparate. Kolenc Jože 9251 25.000 din 3464 Zvočni opozorilni signal v slučaju napake na PS (grelec dela brez vode). Fijavž Darko 24063 25.000 din 3487 Zmanjšanje števila vijakov za pritrditev vrat na PS na tečaj. Košir Bogomir 5378 25.000 din 3562 Pritrjevanje kabelskega seta na ohišje PS. Mačkovšek Roman 21532 8.333 din Petek Milan 19605 8.333 din Camloh Ciril 3620 8.333 din 3577 Sprememba ukinitev delovnega mesta. Korotančnik Marjan 7874 25.000 din 3580 Predlog za namestitev ventilatorja nad mizo za brušenje popravila lakiranih polizdelkov. Verbič Stanislav 15924 12.500 din Mešič Ferdinand 7867 12.500 din 3581 Konst. sprememba ščitnika črpalke in ploč. ščitne Deželak Vinko 6828 12.500 din Koletnik Bogomir 3817 12.500 din 3583 Namestitev vrtljivih obešal na sušilni peči. Paradiž Marina 13368 25.000 din 3589 Posebno prijemalo (magnetno ali vzmetno) za pritrditev bobna v robilni kolut. Hudobreznik Milena 22420 12.500 din Preradovič Nedeljka 22297 12.500 din 3590 Vodilo za iztok vode iz črpalk na klasičnem traku. Fišer Mihael 5697 12.500 din Mešič Ferdo 7867 12.500 din 3594 Šablonska sestava amortizerjev. Fišer Mihael 5697 25.000 din 3597 Montiranje elektro regulatorja na varijasu obeh sušilnih peči. Blazinšek Anton 7392 25.000 din 3598 Preureditev mrež pri brizgalnih kabinah Blazinšek Anton 7392 25.000 din 3599 Skrajšanje obešal za žganje rezervoarjev. Blazinšek Anton 7392 25.000 din 3600 Sprememba vrat na konti peči. Blazinšek.Anton 7392 25.000 din 3601 Sprememba obešala za zadnjo steno PS Podkrižnik Marko 26016 25.000 din 3602 Sestava bobna v sklop v robilnem stroju na obod bobna Kolenc Jože 9251 12.500 din Skledar Martin 8635 12.500 din 3603 Dodatno namestitev brizgalnih pištol samo za grundiranje Podkrižnik Marko Mešič Ferdinand 26016 12.500 din 7867 12.500 din 3619 Avtomatsko in kontinuirano čiščenje odpadnega laka v ročni kabini brez sredstev za koa-gulacijo v lakirnici TOZD PPT Fijavž Slavko 3584 12.500 din Zapušek Zdravko 17513 12.500 din 3622 Izdelava batnice z drugimi dimenzijami na stroju loviti za spust in dvig jarma Kavdik Bernard 25944 12.500 din Pesjak Marjan 19255 12.500 din 3667 Zvezno spremljanje števila hodov na eksceotričnih mehanskih stiskalnicah Čas Ivan 2541 12.500 din Smajs Franc 8862 12.500 din 3668 Hidravljično varovanje preobremenitve ekscentričnih mehanskih stiskalnic čas Ivan 2541 12.500 din Smajs Franc 8862 12.500 din 3669 Hidravljični krogljični vstavki za demontažo in montažo orodij in varovanje vpenjalnih miz na stiskalnici Čas Ivan 2541 12.500 din Smajs Franc 8862 12.500 din 3682 Vlečna luknja na obodu ohišja za pritrditev nos. progr. in nosilca hidrostata odpade tesnilni trak Veber Stane 1822 25.000 din 3684 Izpadanje stabilizacijskih vzmeti na kotniku za prenos kadi Veber Stane 1822 25.000 din 3686 Sprememba vogala ohišja in montažne plošče Veber Stane 1822 25.000 din 3687 Gred na montažni plošči Veber Stane 1822 25.000 din 3750 Vračanje PVC vrečke od okvirjev vrat Stalevski Nada 5679 25.000 din 3752 Pritrjevanje seta zapore Veber Stane 1822 12.500 din Korotačnik Marjan 7874 12.500 din 3791 Avtomatsko doziranje mehčalnih sredstev Koželjnik Peter 15542 12.500 din Sagmeister Miran 714 12.500 din 3679 Ajnštoser za razrez aluminijaste pekve, sedaj se pod mero nastavlja pločevina Krajnc Ruža 5793 25.000" din 3754 Karton za testiranje vodotestnosti Javornik Jožica 4658 25.000 din 3812 Da bi lahko dobile svoje omarice pri Škarjah Boškič Danica 22159 25.000 din 3815 Sprememba izdaje materiala (vijačna roba), dnevna količina - sprejem podpiše mojster Pečečnik Vida 334 25.000 din 3816 Sprememba lokacije nalagalne cone (prestavitev zaščitne mreže) Pečečnik Vida 334 25.000 din 3817 Odstranitev Škarij št. 6 Simičič Borislav 25449 25.000 din 3818 Voziček za sestavo pralne grupe Grubelnik Franc 20153 25.000 din . 3819 Preizkušanje vzorcev na zaključnem statističnem prevzemu s toplo vodo - PS za Avstralijo Jelen Franc 11914 25.000 din 3897 Uvedba prevračalne naprave za varjenje ku -lutov v skl. 051 Primon Franc 7314 12.500 din Gomboc Rudi 23264 12.500 din 3902 Vrtljiva miza (podest) za paleto sp. stene bobna Preradovič Nedeljka 22297 25.000 din 3907 Zamenjava uvoženih delov z domačimi na viličarju tipa TFG-2,5 F/340 Avsenak Rajko 20065 25.000 din 3911 Pritrjevanje RC člena Riga Stefan 4090 25.000 din 3947 Odvod vode pri spuščanju tesnilnega obroča črpalke Riga Štefan 4090 25.000 din 3954 Opraviti regulacijo štetja dolžine embalirnega traku na avtomatu za povezovanje Lalek Stevo 10362 25.000 din 4043 Nosilec za uvajanje pločevine v vlečne valje odvijalnega koluta podajalne naprave 630 KN stiskalnice Kugler Jože 10792 12.500 din Kavdik Bernard 25944 12.500 din 4046 Izkoristek odpadnega olja, ki izteka iz 500 t stiskalnice za razna mazanja pločevine Matevžič Janez 25.000 din 4090 V plastiki naj bi se naredil gumb čez ploščico Avberšek Zdenka 21045 25.000 din 4150 Izboljšava delovnih pogojev delavke Stepišnik Alfonz 4221 25.000 din 4202 Sprememba uvodnice priključne vrvice Riga Stefan 4090 25.000 din 4205 Naročanje pločevine na spodnji tolerančni meji Cymer Eva 26867 25.000 din 4219 Prestavitev pralne grupe na družini PS 400 za 10 mm nazaj Camloh Ciril 3620 12.500 din Veber Stane 1322 12.500 din 4225Spememba na nosilcu kadi (levem) PS 800 Kolenc Jože 9251 12.500 din Vauh Roman 12.500 din 4226 Šablona za nastavitev nosilcev kadi na obodu PS Vauh Roman 25.000 din 4272 Izboljšava pri menjavi siklopimega traku Dragar Roman 22561 25.000 din 4288 Zamenjava kolektorja elektromotorja s ploščatimi natiči Žagar Albin 20173 25.000 din 4304 Vgradnja postopka pri liniji za razrez pločevine PS Prah Zlatko 26868 25.000 din - 4306 Pritrditev konektorjev za predlog novih el. ventilov Tretjak Vojko 23819 12.500 din Fijavž Darko 24063 12.500 din 4311 Sprememba in zamenjava etiket za zavrnitev in sprejem materialov Spital Ciril 1235 12.500 din Krajnc Ivanka 526 12.500 din 4312 Nov gumb p rog ram ato rja in termostata Bartlma Heinz 80 8.333 din Holobar Tone 2384 8.333 din Košec Franc 8282 8.333 din ISKRA DELTA, p.o. Proizvodnja računalniških sistemov in inženiring LJUBLJANA Parmova 41 Po sklepu 7. seje delavskega sveta Iskre Delte z dne 12.6. 1987 se OBVEŠČA INTERESENTE O PRODAJI 1. industrijske hale Moste, Letališka c. b.b. pare. št. 127/50, zemljiško knjižni izvl. 0560 k(o. Moste, stavbno zemljišče, 15.000 m2 površina objekta, 3.563 m2 2. poslovnega objekta Grubarjevo nabrežje 6 pare. št. 25/18, 25/21, zemlj. knj. izvl. 0097, k.o. Prule, stavbno zemljišče, 1.491 m2 površina objekta, 924 m2 3. industrijskega objekta Karlovška 19 pare. št. 65/2, 65/5, zemlj. knj. izvl. 0128, k.o. Prule, stavbno zemljišče, 1.243 m2 površina objekta, 854 m2 4. industrijskega objekta Linhartova 5. zemljišča Črnuče BP - 6/4 parcela 7 po zazidalnem načrtu k.o. Nadgorica skupna površina zemljišča, 52.000 m2 neto površina predvidenih proizvodnih prostorov, 23.947 m2 6. industrijski objekt Tržaška 2 (prostori v kleti, II. nadstropju in mansardi) pare. št. 77/3, zemlj. knj. izvl. 0470, k.o. Gradišče pr. II površina prostorov, 658 m2 7. industrijski objekt Labore, Kranj, Ljubljanska c. 24 A (prostori v kleti, pritličju in I. nadstropju objekta A 2 - prizidek Iskre Telematike) pare. št. 419/6, 418/2, 407/4, 406/4, 405/3 k.o. Stražišče skupna površina, 1.629 m2 Interesenti naj se v roku 8 dni pismeno javijo na naslov: ISKRA DELTA PE Investicije, Ljubljana, Celovška 264. Informacije po telefonu št. 061 574-090 Prostori bodo vseljivi v mesecu oktobru. iNagradni kvizr Vsaka prihodnost ima svojo preteklost. Poznati preteklost, pomeni, bolje videti v prihodnost. pravila kviza - kviza se lahko udeležijo delavci, upokojenci in štipendisti delovnih organizacij in skupnosti Gorenja, navedenih na prvi strani Informatorja - vsakdo lahko v vsakem kolu sodeluje samo z enim nagradnim kuponom - velja samo originalni kupon iz Informatorja, oddate ga lahko v nabiralnik v jedilnici ali pa ga pošljete oziroma prinesete v uredištvo Informatorja (aneks obrata hladilniki, prvo nadstropje) - zadnji rok za oddajo kupona je prva sreda po izidu Informatorja, za delavce oddaljenejših tozdov, upokojence in štipendiste velja tudi poštni žig za datumom iste srede - v finalnem žrebanju bodo upoštevani vsi pravilno izpolnjeni kuponi vseh kol (torej vsak kupon dvakrat) nagrade Vsak teden mali gospodinjski aparati!!! V oktobrskem finalnem žrebanju še enkrat upoštevani vsi kuponi. Velika presenečenja!!! Za pravilne odgovore lahko pokličete tudi na telefonski številki uredništva Informatorja 494 in knjižnice, 151, obe na II. ATC. pravilni odgovori 8. kolo (T) Leta 1974 se je združenemu podjetju Gorenje pridružila de-^ lovna organizacija Metalplast, Ruše vprašanja 10. kolo ^ Družina Gorenja se je v preteklosti neprestano večala, saj smo želeli dopolniti ponudbo in predvsem zagotoviti ustrezno kakovost raznovrstnih končnih izdelkov. Ponašamo se tudi z dejstvom, da so se delovne organizacije rade priključevale Gorenju. V močni sestavi, kot je Gorenje, so našle potrebno znanje, večje možnosti prodora in seveda tudi večjo socialno varnost. Vse to lahko nudi naše Gorenje. Leta 1976 se je Gorenje ponovno ozrlo preko republiške meje. Pridružila se nam je tovarna, ki izdeluje aluminijaste radiatorje, odlitke in lahke konstrukcije iz Murskega Središča v Hrvatski, ki je nastala po ukinitvi Medimurskih rudnikov. Napišite današnje ime te delovne organizacije iz sestava Gorenja sozd. 2 Letos smo v okviru akcije Maj v Gorenju začeli organizirano iskati stare fotografije ali kakšne druge pomembne dokumente, predvsem pa stare izdelke Gorenja. Odziv delavcev Gorenja in tudi drugih je precejšen. Prijavljenih je že veliko starih gospodinjskih aparatov, od starega štedilnika, pralnega stroja, tudi malih gospodinjskih aparatov. Nihče pa še ni prijavil starega, rabljenega hladilnika. Očitno so naši hladilniki, prvi so bili v Gorenju izdelani že pred več kot petnajstimi leti, tako kakovostni, da se še ne kvarijo. Katerega leta smo v Gorenju izdelali prve hladilnike? 3 Skrb za dobro počutje in zdravje delavcev je v Gorenju prisotna že vrsto let. Zato tudi ne preseneča podatek, da smo bili prav v Gorenju prvi v Šaleški dolini in tudi med prvimi v Sloveniji, ki smo se odločili za aktivno preživljanje oddiha delavcev. Prvih 50 delavcev je preventivno-re-kreativni odmor preživelo v hotelskem naselju Solaris v Šibeniku že leta 1979. Naslednja leta, do leta 1984, so delavci aktivni odmor preživljali v različnih hotelih v Poreču. Pred dvemi leti so rekreativnemu preživljanju odmora delavcev pridružili še zdravniške preglede. Tako od leta 1985 delavci, ki večinoma delajo v težjih pogojih dela, odhajajo na preventivni zdravstveni odmor v slavonsko termalno zdravilišče. Od leta 1979 do sredine letošnjega leta je ta humana, a tudi koristna akcija, v Gorenju zajela že več kot 1.000 naših sodelavcev. Napišite ime termalnega zdravilišča v Slavoniji, kjer delavci Gorenja iz Titovega Velenja zadnja tri leta preživljajo aktivni medicinsko programirani odmor. (2) Brez vijakov je sestavljen kavni mlinček. (§) Popularno ime športnega tekmovanja delavcev Gorenja sozd pOkrOV! tel j kVIZd ZOdnjd O QO renj U v i novem Velenju je Pokal Gorenja. Gorenje ima svojo preteklost, Gorenje ima tudi prihodnost. Majde Miklavžina, Gorenje Gospodinjski aparati, tozd Galvana Pavla Žlender, Gorenje Elektronika Široka potrošnja nagrajenci Ivanka Meke, Gorenje Commerce 8. kolo nagradni kupon delovna organizacija Ime in priimek osebna številka