Cdizione per Teslero — Inozemska Izdaja Leto LXXI Štev. 103 a Naročnina mesečno 18 Lir, ca Inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 65 Lir. Ček. ra& Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 zalnserata. Podratnieal Novo mesto. Izključna pooblaSčenka za oglaševanje Italijanskega ln lujega tzvorai llnione Pubblicitž Italiana & A. Milana SpedlzIoB« ta abbonamento po»tala Poštama plačana t »utovinl Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika. S Uredništvo ln uprava« Kopitarjeva 6, Ljubljana. g I Redazione, Amministrnzione; Kopitarjeva 6, Lubiana. jj Telefon 4«0l~4005. g ConcesMonaria eselnslva per la pnbbllcItS 31 ed estera: Unione Pubblicita Italiana Abbooamentl: Meso 18 Lire. Estero, mete 31.50 Lire. Edi-cione domeuici, an-do 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per U ia-•erzionL FllI a 1 e I Novo mesto. provenienza Italiana S. A, Milana Ducejeve Stotisoči ljudi vzklikajo Duceju, ki je dejal: »čast bojevnikom, prezir skrivačem, svinec izdajalcem vseh stopenj in plemen« besede Vojno poročilo it. 1076 Osni oddelki vzdržali trde bitke v Tunisu Sestreljenih je bilo skupno 16 sovražnih letal, in sicer 9 od italijanskih lovcev Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na zahodnem odseku tuniškega bojišča so italijanske in nemške čete tudi včeraj uspešno vzdržalo trde obrambno bilke. Naši bombniki-lovci so v uspelih nenadnih napadih napadali nasprotna oklepna sredstva ter jih nekaj desetin zažgali in poškodovali. Nemški lovei so v letalskih dvobojih uničili 7 angleško-ameriških letal. ■ Nad Sicilski m prelivom so italijanski lovci pod poveljstvom poročnika Amadeo lluiili iz Bologne, ki so spremljali neki letalski konvoj, v naglem, močnem spopadu z neko sovražno skupino sestrelili v morje 0 »Curtissovc. Zadnje dni so G naših lotal ni vrnilo iz vojnih nastopov. Vladarica na obisku pri ranjencih Rim, 6. maja. a. Nj. Vel.' Kraljica in Cesarica Je včeraj zjutraj prispela v bolnišnico italijanskega Rdečega križa »C.esare Battisti«. kjer se zdravijo vojni ranjenci in žrtve letalskih napadov, kakor tudi ranjeni mornarji. Obiskala je več oddelkov, se ustavljala ob posteljah slehernega bolnika in je imela za vsakogar tolažilno in, bodrilno besedo. Državno vodstvo fašistovske stranke pri Duceju Rim, 6. maja. s. Duce je sprejel v Beneški palači državno vodstvo fašistovske stranke v navzočnosti članov, ki imajo po svojem položaju pravico do članstva v vodstvu, in sicer ministrov Bigginija, Cianettija. Polverellija, Albinija in generala Gal-biatija. Po kratkem pozdravu tajnika stranke 60 podtajniki, člani vodstva položili prisego. Duce je na koncu ponovd navodila, ki so bila dana novemu narodnemu vodstvu za njegovo delo. Rim, 0. maja. AS Tajnik fašistovske stranke je imel poročilo ua sestanku, Uateiega po se včeraj popoldne udeležili zvezni tajniki in pokrajinsk' funkcionarji Prireditev je bila posebno slovesna. Zborovanie je bilo v Adrijanovem gledališču, ki je bilo lepo okrašeno. Na odru, kjer so se zbrali višji funkcionarji in člani državnega vodstva, so bili prapori, ki so nosili imena junakov iz sedanje vojne, padlih za domovino m revolucijo, nad njimi pa se je blestel simboličir napis' tVincer»mo!« 01) straneh so bile višje politične osebnosti, člani velikega sveta in vlade, dočim so predsedniki konfederacij, zvezni tajniki in pokrajinski vodilni funkcionarji zavzeli mesta v širni dvorani. Na drugi strani so bile zastopnice ženskega lašja in zastopnik: fašističnega tiska. Navzočmj je bile tudi zastopstvo nemške nacionalno socialistične stranke. Tajnika stranke so vsi sprejeli z navdušenim pozdravljanjem. ki je veljalo tistemu, k. vodi Italijo. Tajnik je zapovedal pozdrav Duceju, rato pa je poročal. Ob koncu 60 se ponovile žive manifestacije za Duceja. Takoj po končanem poročilu 6e jo na Cavour-jevem trgu sestavil sprevod, ki je med vzklikanjem i Duce, Duce« odkorakal proti Beneškemu trgu. V ozračju nad mestom je drgetal plainteči duh vse domovine. Z vseh vogalov so se v sprevod vključevale velike ljudske množice in se nagnetlo še prej, preden je sprevod krenil z mesta. Vsi so v srcih čutili, da je treba voditelju ponoviti prisego, da bodo služili domovini do zadnjega diha. V navdušenju množice, ki se je zlivala na ta zgodovinski trg. ki je tesno povezan z najznamenitejšimi dogodki sveta, je gorel plamen italijanskega naroda, njegova volja, da stvori nezlomljiv 6klop sil, ki bo temelj za neizogibno zmago in poroštvo za trajen mir. Ko je bil trg natlačen, je ljudstvo krenilo proti oltarju domovine, okrog katerega 60 se zlasti nagnetli mladeniči. Vsaka skupina je nosila svoja znamenja Skupaj z delavci in predstavniki vsake stroke in panoge so bili povratniki, ranjenci, pohabljenci in odlikovane! za vojaško hrabrost, možje, ki so prispevali svoj delež za domovino in ki so sedaj prišli ponavljat željo, da bi se vnovič žrtvovali za veličino in vekovitost domovine. Silen plamen domoljubja je spremljal korakanje funkcionarjev do Beneškega trga. Na Beneškem trgu je ozračje bilo že več ka-kor navdušeno. Trg je spet kazal lice velikih ljudskih shodov, videti je bilo isto navdušenje, isli izraz vere, isto rezko plapoianje praporov. Isti globoki krik rotenja in prepričanja. Še više, če bi to sploh bilo mogoče, se je vzdignil krik »Duce, Duce!«; še popolneje so se strnili glasovi v sploš- Sovjeti močno m\ Nemške oborožene sile potopile en angleški hitri čoln Hitlerjev glavni stan, 6. maja. s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem delu kubanjskega mostišča je sovražnik včeraj ves dan napadal z močnimi silami. Vsi napadi so bili zavrnjeni in pri tem uničeni številni oklepni vozovi. Z ostalega vzhodnega bojišča ni poročil razen o zavrnitvi krajevnih sovražnikovih napadov južno od Ilmenskega jezera o nobenem pomembnem bojnem delovanju. V Tunisu je bilo več sovražnih napadov proti severnemu in srednjemu odseku bojišča zavrnjenih. Pri tem je bilo vzhodno od Mateurja izmed 24 napadajoeih oklepnih voz uničenih 13. Nemški in italijanski letalski oddelki so uničili pri napadih iz nizke višine večje število motornih vozil in več oklepnih voz. Težka bojna letala so napadla preteklo noč pristaniške naprave ob alžirski obali. V jutranjih urah dne 6. maja so potopile nemške pomorske oboroženo sile za zaščito obalo pred bretonsko obalo brez lastnih izgub en angleški hitri čoln in hudo poškodovale šo tri nadaljnje. Berlin, 6. maja. AS. Vojaški sodelavec nemške uradne poročevalske agencije piše v zvezi s položajem na vzhodnem bojišču, da so lansko leto ob tetn času nemške čete izvajale ofenzivo na Krim in napadale skoraj neosvojljivo trdnjavo Sc-bastopol, letos pa Sovjeti v svojih ponovnih napadih niso mogli doseči znatnih uspehov na kubanj-skem mostišču. Ker so se sovjetski napadi stalno ponavljali, je postalo to bojišče vedno važnejše, saj tvori najugodnejši most za bodoče premike nemških čet. Ker se bo led kmalu stalil, bo verjetno celo vzhodno bojišče od Črnega do Ledenega morja zopet oživelo. Šc enkrat pa se v pristojnih nemških krogih ponavlja, da bo nemško poveljstvo začelo z ofenzivo le takrat, ko se mu bo zdelo potrebno z ozirom na vreme, kakor tudi na nove divizije, ki jih je Nemčija preteklo zimo organizirala. Nemški tisk objavlja tudi poročila o obisku časnikarjev v neki tankovski tovarni, ki je znova potrdil velik napredek nemške tehnike v vojni industriji. Številke o proizvodnji niso objavljene, največji uspeh pa je bil dosežen z novimi iznajdbami, saj jih je bilo kar 220 in skoraj vse so bile sprejete in bodo slorilc svoje za izboljšanje nemške vojne industrije. Preciznost in moč nemške protiletalske obrambe Angleži se bodo nekega dne bridko kesali, ker so se zatekli k tako barbarskemu načinu vojskovanja ni klic. ki bo italijansko ljudstvo privedel prav do vseh zmag. Nazadnje so se vrata na balkonu odprla in prikazal se je Duce, neomajno miren spričo ogromnega navdušenju, s katerim gu je sprejelo ljudstvo, zbran v svoji misli, ki je lebdela nad množico, da bi .-i predočila ves narod v njegovem prizadevanju, ki mu bo dalo veličino pred obličjem svela: da bi si predočila vse oborožene sile v njihovi neupogljivi volji |xi zmagi, pripravljene na nove. trde preskušajo Ni mogoče povedali, kako močan jo bil sprejem, ki ga je bil deležen Duce, ko se je prikazal. Vrišč neizčrpljiveca krika je odmeval ih> trgu in preko njega. Iskril ae je blesk tisoč praporov, toda nad vse druge Izraze se je dvignil pristni glas ljudstva, glas sovraštva proti podlim ubijalcem žensk in otrok, zapovedo-valni glas proti tistim, ki omahujejo, glas neomejene ljubezni in neomajne vere v Duceja, ki bo zual vrniti Italiji njene najslavnejše dni. In v tem čistem ozračju ljudske duše je Duco Izrekel svoje, jedrnate besede, v katerih je — kakor vedno — bila zgoščena vsa vsebina trenutka. Dejal je: Berlin, 6. maja. Angleško letalstvo je ka, drago plačalo napad na Dortmund. Sestrelje- : ni h je bilo namreč 56 letal, večinoma štirimo- I tornikov. Napada se kakor običajno ni udeležilo več kakor 250 bombnikov. Velik odstotek sestreljenih napadalcev jc torej izključna zasluga preciznosti in moči protiletalske obrambe, ki je dosegla velik uspeh. Onstran Rokava se že sprašujejo, če naj se ob tolikšnih izgubah še nadaljujejo dosedanji teroristični napadi na nemška mesta. Bombardiranje nemških mest je bilo že dolgo v angleško-ameriškem načrtu. Angleški letalski minister točno poroča, koliko milijonov kilogramov bomb je bilo zmetanih na nemška mesta ter hoče s tem opravičevati takozvuno letalsko ofenzivo iz prestižnih razlogov ter zaradi Moskve. Zato ni brez pomena, da je predvčerajšnjim Stalin Angliji čestital k bombardiranju nemških mest. Kar se tiče morebitnih represalij po vzgledu japonske nad ujetimi člani sovražnih posadk, o čemer se je v Berlinu že govorilo, pristojni berlinski krogi ne dajejo nikakih izjav. Gotovo je le to, da nemški tisk zadnje čase poudarja, kako se bodo Angleži nekega dno bridko kosali, ker so se zatekli k tako barbar- Duce govori skemu načinu vojskovanja. To velja tudi za agencijo Reuter, ki se je norčevala, češ tla so znašala nemška letala, ki so v aprilu napadala Anglijo, le četrtino številnih napadov, ki so bili v eni sami noči izvedeni nad Nemčijo. Narodni socialistični voditelji so navedli razloge, zakaj nemško letalstvo ne napada Anglije v velikem slogu. Zaposleno je namreč na pravili bojiščih. So pa še tudi višji razlogi, razvidni iz |x)pisa, ki ga navaja »Das Sclnvarze Korps«: Sovjetski lovci so zasledovali nek nemški bombnik, ki pa ni odvrgel svojih bomb, tla bi dosegel večjo hitrost, ker je bil nad nek'o vasjo in bi bombe lahko zadele civilno prebivalstvo. Bombnik bi to lahko storil, ker je bil v veliki nevarnosti, pa vendar pilot ni tega na-redil, čeprav je šlo za sovjetsko vas, kjer bol.j-ševiki človeška bitja cenijo manj kakor živali. Ta viteški duh se je pokazal tudi pri veliki letalski ofenzivi na angleška mesta leta 1940, ko so bili bombardirani le vojaški cilji. Anglo-snsi pa so se se vrgli na pravo struhovnlno tehniko, gradili leteče trdnjave, ki lahko iz velikanske višine spuščajo na tisoče kilogramov težke bombe, gradili strahotne zažigalne bombe, in vse to ni namenjeno za bojišče, ampak za zaledje. Anglosaški piloti so sc tako specia- »Čutiin. kuko v vaših glasovih drhti nekdanja neomajna vera. (Množica mogočno vzkliku: Da! ) In hkrati skrajna gotovost: vera v fašizem. (Da!) Prepričanje, da bodo krvave žrtve teh trdih časov poplačane 7. zmago (zelo glusno in dolgo odobravanje), če je res, kakor je res, dn je Bog pravičen ter Italija neumrljiva. (Ljudstvo navdušeno vzklika Duceju!) Danes je šest let, knr smo sc zbrali nn leni Irgu. da bi slavili zmagoviti konec vojne, med katero smo izzivali svet ter odprli omiki nova pota. (Dolgo odobravanje.) To veliko dejanje ni končano, temveč je samo prekinjeno. Vem in čutim, da milijoni in milijoni Italijanov trpe od nedopovedljivo bolezni, ki se imenuje »afriška bolezen«. (D«M Za ozdravljenje jc ena sama pot: vrniti sc tja. (Množica bruhne v novo, nebrzdano vzklikanje ter enoglasno vpije: »Da!«) Brezpogojne zapovedi sedanjega trenutka so tc-lc: čast bojevniku, prezir skrivaču »n svinec izdajalcem sleherne stopnje in plemena! (Zelo glasno odobravanje.) To ni sa- mo moja volja, prepričan sem, da jc (ndi vaša in vsega italijanskega ljudstva.« Krik, ki je sprejel Duccjcve besede, je kar najslovesneje povedal, kakšen je sklep ljudstva v tej uri, ko bi najmanjše omahovanje bilo enako izdaji. Manifestacija je izzvenela v resnici pomenljivo. Duce je dolgo ostal na balkonu, da bi odgovarjal valu tako živih domoljubnih čustev. Ko se jc umaknil, je odobravanje šc bolj oživelo, da se jc moral znova prikazati ter se znova združili 7. navdušenim ljudstvom v globokem medsebojnem razumevanju Večkrat se je vrnil na balkon in zmeraj je njegovo oko na prometnih žilah, ki sc stekajo tukaj iz mesta, opazilo ogromno valujdčo množico, nad katero so se dvigali prapori in znamenja. Slišal |e glas, tako mogočen, da se jc zdel kakor glas še ogromnejše množice. Ves čas jc odgovarjal pozdravljanju ljudstva z nasmehom in jc v množici lahko prepoznal celo obraze svojih mož in svojih najbližjih sodelavcev ter je kazal nanje s stegnjenim prstom, kakor jc dolgo kazal tudi na ranjence in pohabljence, ki so jih morali podpirati, a so vendar hoteli priti med ljudstvo, da bi svojo strast izlili v plamen tega cnodušnega ognja. ... . .. , Trg sc je proti mraku počasi spraznil tn navdušenje jc ob zvokih »Giovinczzc« odmevalo po cestah, ko je ljudstvo, šc vedno drhteče, odnašalo I ogenj napetega preživljenega dne iz osrčja mesta na brezkončno področje mestnega kroga. Ncpreklicljiv odgovor na neumne sovražne domneve Tako označuje enmški tisk zadnje Ducejeve besede in vzklikanje stotisočglavih rimskih množic Berlin, 0. maja. AS. Včerajšnji govor, ki ga I je imel Duce na balkonu Beneške palačo — piše ' politični dopisnik DNB — je vreden nepreklicljiv odgovor na vse neumne sovražne domneve in napovedi. V tem trenutku, ko se položaj v Tunisu bliža svojemu vrhuncu — nadaljuje nemški časnikar — sovražnik upa da je prišel trenutek, ko lahko izzove s svojim strahovanjetn in z gonjo laži razdor med Italijo in njenimi zavezniki in lako ustvari vrzel v trdnem sklopu trojne zveze. Kategorične Ducejeve izjave in strastno navdušenje velikanske množice, zbrane na Beneškem trgu ter vzklikanje voditeljevim besedam — na-glaša sodelavec nemške uradne agencije — so še enkrat pred vsem svetom pokazale voljo do borbe in zmage, ki navdaja italijansko ljudstvo, katero je danes bolj ko kdaj odločeno boriti se za dosego skupnih ciljev. Italijansko ljudstvo je s tem dalo svoje potrdilo in odobritev borbenemu načrtu, ki sta ga določila Benilo Mussolini in Adolf Hitler pri svojih pogovorih na zadnjem sestanku, to je. nadaljevali vojno s totalno uporabo vseh narodnih sil do odločilne iu totalitarne zrna? ge, to je, do popolnega pokončanja vseh temnih sil. ki bodisi od zahoda, bodisi od vzhoda ogražajo evropsko-afriški življenjski prostor. Gre za lo, da se dosežejo skupni cilji in skupni nameni držav Osi, to se pravi obramba evropske civilizacije in pravic, ki jih mora vsak narod svobodno razvijali v okviru medsebojnega sodelovanja. Nemška agencija nato podčrtava — in sicer na poseben način — omembo, ki jo je Dure storil o Afriki in o zgodovinskem poslanstvu, ki ga ima Italija na tem kontinentu ter zaključuje s kategorično izjavo Mussolini.ia: »Vem in čutim, da milijoni in milijoni Italijanov Irpe od nedopovedljive bolezni, ki se imetiuje »afriška l>olezen<. Za ozdravljenje je ena sama pot: »vrniti se tja. Iti vrnili se bomo k Zločinski letalski napad na bolniško ladjo Angleži in Amerikanci so ladja napadli ob belem dnevu Na položaju, v maju. — Fravkar je iz Tunisa prispela bela bolniška ladja z vidnimi znaki rdečega križa. Ladja je polna ranjencev in bolnikov, ki so jih pred kratkim nabrali na severoafriških bojiščih. Med ranjenci so italijanski in nemški vojaki, njihove obleke so okrvavljene, nu obrazu se še vidijo sledovi pre-stanili bojev. Vsi so hladni in mirni. Nekateri ranjenci sede, drugi pa leže na zasilnih ležiščih. S ponosnimi in zamišljenimi očmi gledajo na obrežja Italije, gledajo nn množico, ki jih čaka, gledajo na bolniške vlake rdečega križa, ki jih čakajo. V dolgi vrsti zapuščajo ladjo.^ v njih očeh jc pogled odločnosti, ne govore ničesar, ne zmenijo se za dež. Na njih se odraža samo ponos vojščukov, ki so pripravljeni pohiteti ob prvi priliki na bojišče. Prvi napad Bolniška ladja je vsa bela in zdi se, daje nedotaknjena. Vendar pa je takorekoč na čudežen način ušla dvojnemu napadu angleških in ameriških bombnikov in lovcev. Po celi ladji so šc raztreseni znaki zdravniške pomoči ranjencem in bolnikom. Od daleč se zdi, da ladja ne nosi nobenih znakov izdajalskega sovražnega napada. Kdor pa je stopil na ladjo in prišel na njen poveljniški most, je lahko opazil, kako so sovra/ni streli obsipali ladjo z vseh strani. Vrata majhne kabine na krovu ladje so razbita in iz notranjosti kapele gleda naravnost na morje križ s svojimi lučmi. Vse nn ladji je prevrtano od krogel sovražnih letalskih strojnic. lizirali za vojno proti civilnemu prebivalstvu. »Das Sclnvarze Korps« poziva nato k neusmiljenemu sovraštvu do Angležev in to narodno sovraštvo bo moralo izpolniti večje naloge kot postreliti peščico pilotov, ki žive v nemških koncentracijskih iaDoriščiii. (»Piccolo«.) Eksplozivni izstrelki sovražnih letal so pustili zu seboj šc vidnejše sledove. Ti zahrbtni eksplozivni izstrelki so prodrli celo v zdravnikovo kabino. Sovražna letala so to bolniško ladjo napadla dvakrat in sicer na vožnji v Tunis in na vožnji domov v Italijo. Dne 2S. aprila popoldne je bolniška ladja plula čez .Sicilski kanal v Tunis. Vreme jo bilo krasno in sonce je sijalo na vso moč. Bela ladja je plula suma po širnem morju, ko jo je ob IS.50 pri rtiču Bon napadlo 12 močnih ameriških štiriinotornili letal. Letala niso letela preveč visoko, največ 1500 do 2000 metrov. Leteli so naruvnost proti ladji. Vse jiovsod jc bilo polno luči in svetlobe, morje in nebo je sijalo v soncu. Samotna ladja je blestela v svoji belini, šest bombnikov je bilo že nad italijansko ladjo, ne da bi vrgli bombe. Sledila je skupina drugih šest bombnikov, ki so trije hkrati odvrgli eksplozivne izstrelke nu ladjo. Polkovnik-zdravnik je opazil bombe, ki so letele na ladjo. Bombe so padle v morje 40 do 50 metrov na levo od ladje. Nobena liombn ni zadela ladje. Pač pa so se okoli parnika dvignili visoki valovi, vendar pa ni bil nikdo zadet ali ranjen nn ladji. Na ladji je samo popokalo mnogo šip. Vrata kapele so odletela in ves prostor okoli ladje je zajel silen vihar. Zvečer je ladja nepoškodovana priplula v Tunis. Zasidrala se je popolnoma razsvetljena v pristanišču. Takoj zjutraj so začeli nakladati številne ranjence nu ladjo. Te ranjence jc bilo trebu nujno odpeljati z afriških lx)jisč. Ob 14.50 je ladja končala svoje delo, takoj nato pa je ladja odplula iz Tunisa. Le nekaj ranjencev še ni bilo spravljenih na varno, ko je ladja krenila proti Italiji. Ladja je plula počasi v vodah, kjer so razmeščene mine. (Nadaljevanje na dragi strani). Zločinski letalski napad na bolniško ladjo (Nadaljevanje s 1. strani) Vikar krogci na ladjo Polkovnik-zd ravnik je bil v svojih prostorih in je ravuo ugotavljul ureditev bolnikov lia ladji, ko je začutil močan sunek. Lahko je mislil, da je eksplodirala kakšna mina, ki plovejo po Sicilskem kanalu. Bilo je ob štirih popoldne in tuuiška obala se je še videla zelo blizu. Tedaj je začel sovražnik s svojim drugim sramotnim napadom na ladjo. Napad je bil bliskovit. Tokrat je ladjo napadlo 17 ameriških dvomotornih lovcev, l eteli so zelo nizko. Najprej so amerišku letala izvedla lok okoli bolniške ladje in to tako nizko, da so mogli vsi spoznati bolniško ladjo in njen rdeči križ. Ko so letala začela z napadom na ladjo, niso bilu več ko 15 do JO metrov nad belo iadjo. Strojnice so začele sipati gost ogenj na ladjo, pred km ludje pa so metala bombe. Ladja je bila popolnoma osamljena v sredini zaliva pri rtu Kartugine. Ameriški letalci so morali ladjo odlično spoznali. Na krovu ladje je bilo še nekaj rauiencev, ki so čukuli nu svojo razvrstitev. Letalski izstrelki so povzročili še nekaj ran med italijanskimi iu nemškimi bolniki. Zadeti 60 bili stroji za plovbo in razni kompasi. Ranjen je bil krmar iz Messine, ki pa v kljub ranam ni zapustil svojega mesta. Nek časmik-strojničar jc bil ranjen.nu gluvi. Drugi streli so poškodovuli radiološki kabinet. Napad je trajal le nekaj minut, člani posadke in ranjenci pa so se odlično obnašali. Le i>ol ure nato so opazili neko drugo bolniško ladjo, ki je iz ltulije plula v Tunis. Polkovnik-zdravnik je jasno razločil barve in sam je opa- ^BBBBBBflflBBBBBBBBBaaBB^arBBBBBBB Komunistično ropanje v Mokronogu in Št. Rupertu Ljubljana 6. maja. Iz prvih poročil, ki so dospela do sedaj, je bilo moči zvedeli, da >o partizanski roparji to pot krepko izropali predvsem Mokronog, pa tudi Št. Rupert in Rakovnik. V Mokronogu so izpraznili nekaj trgovin, med njimi Šcrceljevo, Vaška straža v Si. Rupertu in na Rakovniku se je postavila roparskim partizanom v bran; borba je bila zelo huda iu je trajala vso noč. Naslednji dan se je spet vnela z nezmanjšano silovitostjo. V St. Rupertu jo zgorelo nekaj poslopij; v bojih je padlo več partizanov, od vaške stražo je obležal mrtev na bojišču Mavsar Dolli, deseta žrlev nesrečne Mavsarjeve družine. Junaškemu fantu, l.i je z aktivno borbo proti komunističnim roparjem in baudilom branil ljudi pred roparji, slava! Najdeno žensko truplo 3. maja so legionarji izvršili pri Ciuhovih blizu Ciaberja hišno preiskavo. Tukaj so baje komunisti svoje čase skrivali nakradeno blago. Ob tej priliki so odkopali žensko truplo in šo nekaj drugih manj važnih stvari. Isle^a dne so prijeli tudi dva bandita, ki sla nosila orožje: Suhadolca Franca Li Bizjaka Jakoba. EOSPOPflRSTVO Maksimalni cenik št. 8 Česen novi lir 4.25 (5.03). beluši 9.— (11.—). karTijola 2.80 (3.35). korenje očiščeno 3.— (3.60). čebula zgodnja 2.90 (343), kopre 2.20 (2.55), solata vseh vrst 3.15 (3.70), špinača 2.85 (3.33), zelena 3.80 (4.33), marelice suhe 43.33 (38.13), pomaranče la (Moro—1'arocco) 8.33 (9-33). pomaranče lla 7.33 (8.33), limone la (13 cm obsega) 4.03 (4.80, komad 0.50), orehi Sorrento 26,— (30.—), orehi nnvadni 21.30 (23.—), suhe češpljc, domače 20,— (23.80). Izdelovanje sintetične gume v Italiji. Iz poročila italijanske družbe Pirelli v Milanu za lansko leto je razvidno, da je nadalje napredovala proizvodnja sintetične gume, kar izvaja Pirelli skupno z. Irijem. Od projektiranih dveh tvornie je ena že v obratu in krije velik del italijanske domače porabe. Nadaljne tvorniške naprave so v delu in bodo kmalu začele obratovati. Izplačevanje plač nemškim železničarjem. Od začetka tekočega leta dalje se plače uslužbencev nemških državnih železnic ne izplačujejo več v gotovini, temveč se izplačajo na posebne tekoče račune pri 29 velikih hranilnicah. Ta sistem je dober zaradi velikega prihranka gotovine ob izplačilnih dneh in ga uvajajo z uspehom tudi druge panoge javne uprave, 'l ako so se že mnoge mestne uprave odločile za uvedbo takega plačilnega siteina potom svojih mestnih hranilnic. Vremenska napoved 7. maja (petek): Vdor deževnega vremena, od časa do časa plohe in grom, po gorah sneg, nevarnost toče. 8. maja (sobota): deževno in hladno. zoval, kako so ista letala nato ponovila napad na to drugo ladjo. Letalu 6o med tem napadom letela visoko in jih je bilo težko od daleč razločili, l>ombe pa so okoli sestrske ladjo dvigale visoke valove. Italijani na krovu ladje so mirno izražali- samo svoje zaničevanje za tuka brezčastna sovražna dejanja. To je bilo zaničevanje ljudi, ki so navajeni na zločinstva angleških in ameriških letalcev. Najl>olj so obsojali ta napad ranjeni ujetniki — bilo jih je 9 na ladji in sicer 4 Francozi, 4 Angleži in 1 Novozelandec. Napadalcem na neoborožene ladje odgovarja čast italijanskega ljudstva, ki je zapisalo na ladjo te besede: »Za slavo bi dal življenje, zu čast pu življenje in slavo!« Delavska knjižica za tuje delavce v Nemčiji _ Berlin, G. maja. AS. Načelnik nemške delovne službe jo izdal odlok, s katerim se ustanavlja posebna »delavska knjižica« za tujo delavce, zaposleno v Nemčiji. V Berlinu bo ustanovljena posebna pisarna, ki bo zbirala vse podatke o ose- I buk in delu lastnikov teli knjižic. Višji kulturni in jezikovni tečaj na italijanskem kulturnem institutu Tiskovni urad zveze fašijev sporoča: Italijanski kulturni institut bo začel v krutkem višji tečaj zu italijansko kulturo ter jezikovni tečaj. Učni predmeti pri kulturnem tečaju so: zgodovina italijansko književnosti, zgodovinu filozofije in znanosti, zgodovina umetnosti. Jezikovni tečaj bo obravnaval tvurino iz slovnice, sintakse in stilistike. Vseboval bo pa tudi vajo v konverzaciji. Oba tečuju se bostu raztegnila čez leto 1943-44. Vpisna taksa znaša 100 lir. Prijaviti se je trebu na tajništvu instituta, Napoleonov trg 0, in sicer od 16 do 19.30. Nov občinski komisar v Semiču in nov župan v Dol. Logatcu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je mesto fašista Ernianna Callegarisa imenoval fašista Mconija Ovidija za izrednega komisarja v občini Semič. Civilni komisar v Črnomlju ima nalogo, da ta ukaz izvede. Z drugim odlokom je Visoki komisar imenoval Gabrijela Oblaka, izrednega komisarja v občini Dolenji Logatec, za župana občine Dolenji Logatec. Civilni komisar v Dolenjem Logatcu ima nalogo, da ta ukaz izvede. a \ | Hali — DALE CARNEGIE 47 Lep razvoj uradniške nabavljalne zadruge Ljubljana, G. maja. Lani smo v tem času obširno poročali o krasnem razvoju zadružne ideje med državnim name-ščenstvom, tako med železničarji, ki imajo izvrstno uspevajočo »Nabavljalno zadrugo železničarjev«, kakor tudi drugega državnega ia javnega uradništva, ki ima prav tako lepo se razvijajočo Nabavljalno zadrugo državnih in javnih uslužbencev«. Ta je lani slavila 20letnico svojega obstoja i.i ob tej priliki smo omenili, da je državno nameščer.stvo v Ljubljani sicer že pred to zadrugo dvakrat poskušalo ustanoviti si stično podjetje na zadružni podlagi. Ta dva poskusa sta se žalostno končala, sedanja zadruga pa se prav lepo rzvija v splošno zadovoljstvo vsega članstva. V soboto bo redni občni zbor te zadruge. Iz poročil upravnega odbora (»snemamo nekaj zanimivih podatkov o razvoju te uradniške zadruge, ki kaže, da jc zadružno delo koristno ne samo j kmetu, obrtniku in delavcu, temveč Iudi uradni- ' ku. Zlasti velja lo za sedanje čase, ko je gospodarsko življenje vezano na vojne predpise. V normalnih časih bi morala zadruga doseči še večjo uspehe, kakor jih je. V tem upravnem lelu io bila zadruga tudi prvič revidirana po revizorjih Zavoda za zadružništvo Ljubljanske pokrajine. Poslovanje zadruge se je moralo omejiti po veliki veČini na predmete, ki so racionirani, nekatere take predmete pa je morala delili tudi nečlanom, kakor krompir in drva. Zadruga je to rada storila, ker je s tcin koristila onim, ki bivajo v bližini. Dandanes moramo pač pomagati drug drugemu. Število kupujočega članstva pa je nekoliko padlo, ker je dostava špecerijskega blaga na dom prepovedana in so odpadli bolj oddaljeni člani. So vedno pa znaša število kupujočih EBBBBBBBBBBB9BHBBBBBBBBBS5BBBBREB Prodaja mesa na odrezek »D« Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 8. maja t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »D- navadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani 100 gr svežega govejega mesa in 100 gr krvavic. Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložili potrdilo Mestnega preskrhovalncga urada. Delitev se bo pričela ob 7. uri. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Z odlokom V1II-2 št. 362-8 Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo zn Ljubljano določene najvišje cene oil ponedeljka, 3. maja 1943-XXI, zjutraj dalje do objave novega cenika. Ki.do zelje 4 lire, repa na debelo 0.73, repa na drobno 1, kisla repa 2.30. berivka 8, regrat 3, radič 6, zeleni radič 8, špinača 3.80, rdeča pesn 3, kolerabice 4, rumena koleraba 2, črna redkev 1.50, mesečna redkvica 10, domači beluši II, ra-barbara 6, rdeče korenje brez zelenja 4, rumeno korenje 2, peleršilj 4. zelena (glave) 3, čebula 3, šalota 4. česen 8, osnaženi hren 4, jabolka I. vrste (namizna izbrana) 3.70, jabolka ti. vrste 3. suho lipovo cvetje 18 lir kilogram; jajca 2 liri komad. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč Iudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v siški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po V6ej mestni občini ljubljanski. članov 1419, s približno 4200 družinskimi člani. To še vedno predstavlja znatno moč. Zadruga jo Iudi mogla povrniti članom nekaj kupnine in je sedaj predlagano v ta namen 143.135 lir. Posmrt-nin je zadruga izplačala v 34 primerih 10.223 lir. Vseh članov je zadruga štela ob koncu leta 1942 2596 z 2598 deleži. Prometa je imela lani 5,904.055 lir za prodano blago, približno 150.000 lir vež kakor lansko leto. Samo premoga !e lani razdelila članom 01 vagonov, drv pa 322.000 kg Zadruga šteje skupno '25 uslužbencev, za kateie je v socialnem primeru poskrbljeno. Moramo pa omeniti Iudi popolno razumevanje ob'asti, ki so zadrugi nudile izdatno pomoč. Tudi račun bilance in račun izgube in dobička sla za zadrugo ugodna. Tako znnšaio aktiva 1,499.000 lir, pasiva prav toliko, s Čistim prebitkom 0226 lir. Izdatki so znašali 500.000 lir in toliko Iudi prejemki. Delovanje zadruge je bilo vsestransko ter jo Ireba priznati, da je ta odlična ustanova bila članstvu v veliko korist, kar je zlasti za sedanje čase zelo hvalevredno in ljudem dobrodošlo. ŠPORT Nogometna objava št. II Urnik odobrenih tekem — Zveza še ni odobrila drugorazredne tekmo med Vičcm in Mladiko Po službenem poročilu direktorja Nogometne zveze posnemamo naslednje podrobnosti: Zveza je potrdila prvenstveno tekmo med flermefom in Ljubljano z izidom 1:5; tekme med Vičem in Mladiko doslej ni mogla potrditi, ker jc SK Vič vložil protest. Koledar prihodnjega termina dne 10. maja: ob 15 Mladika:Korotan. ob 17 Hermes:Mars. Obe tekmi bodo odigrali na Herinesu; službujoči odbornik g. Zorko. Z ukorom je kaznovala Zveza igralca Hermesa Brodnika Milana in Zadravca Karla. Zveza poziva igralca Kocjana Franca (SK Mars) in' Plečko Zvoneta (Dopoiavo t. t.), da se zglasila v pe-tok, 7. maja, ob 17. v pisarni Zveze v svrho zaslišanja. Pravtako se poziva zastopnik SK Mladike, da se zelasi ob istem času v Zvezini pisarni v svrho zaslišanja, ker je nastopil v moštvu Mladike igralec Plečko Zvone. Na prošnjo Dopolavora t. f.. je Zveza odpisala ostanek kazni igralcu B. Milanoviču. Za 9. maj so odobrene naslednje prijavljene prijateljske tekme: Hermes rez.:Vič rez., IIermes:Vič (obe dopoldne na igrišču Hermesa) ter dobrodelna tekma med ljubljanskimi sodniki in odborniki kol predtekma k prvenstvenemu srečanju med Tob. tovarno in Marsom. Zveza poziva vse klube, ki še niso prijavili mladinskega in rezervnega moštva, da store to najkasneje do ponedeljka, 10. maja, do 18. ker bo v torek žrebanje za mladinsko iu rezervno tekmovanje. □ Koledar nogometnih ickem 9. maja: k ob 9 Hermes rez.:Vič rez.; ® ob 10.S0 Herines:Vič (propagandne cene 2, ■ 3 in 4 lire); w ob 14: Žabjak:Korotan (II. razred); ob IG Sodniki :Odliorniki; e ob 17 Dopolavoro t. t.:Mars (I. razred). ® B V Kranju so gledali zanimivo boksarsko pri- B reditev, pri kateri jc nastopilo poleg Gorenjcev ® tudi nekaj Celovčanov. Glavno srečanje je bilo g med 01eyem in Balogliom v težkem razredu. Po B težki borbi jc podlegel Balogh (Jesenice) po 5 točkah. Itako si pridobiš prijateljev Tudi vi imate take skrite sile, cenjeni bralci. Brez dvoma je ena takih sil prav sposobnost, dati prizuanje in pohvulo vašemu bližnjemu ter ga vzpodbosli v njegovih skritih sposobnostih. Ravnajte se torej po naslednjem pravilu: Vzpodbujajte pri najmanjšem napredku. Bodite iskreni v priznanju, a ne skopi v pohvali. Pustite slehernega v veri, da brani svojo čast. Neka gospa, moja znanka, je vzelu v službo kot služkinjo neko dekle, katere priporočila pu niso bila ravno nujboljša. Nu dan nu-stopa službe ji je gospa dejalu: »Nela, telefo-niralu sem družini, pri kateri si doslej službovala. Rekli so mi, da si poštena in da ti je možno zaupati, da znaš šivati in dobro skrbeli za otroke. Dodali so pa, da si nekoliko zanikrna, zlasti kur se tiče čistoče. Tega ne maram verjeti. Vidim namreč, da daš nu svojo zunanjost, in mislim, da boš tudi hišo imela čisto in v redu. Prepričuna sem, du bom zudovoljua s teboj.« In tako je tudi bilo. Nela je zdaj morala braniti svojo čast. Z veseljem in z nekako zagrizenostjo jc zdaj pometala in čistila, da bi vzdržala mnenje, ki si ga je gospodinja o njej ustvarilu. Lahko je doseči od človeka vse, kar hočete. če mil dokažete, da imate vunj zaupanje in da cenite njegove sposobnosti. Skratka: če hočete razviti v kakem človeku to ali ono krepost, se ruvnujte tako, kakor du bi to krepost že imel. Shakespeare je dejal: »Če nimate kreposti, si jo pridobite!« Na isti način lahko namignemo sleherniku, da ima prav tisto dobro lastnost, za katero bi rudi, da bi se v njem razvila. Ponudile mu priložnost, du bo branil svoj sloves in videli boste, da vas nc bo ruzočarul. Juriju I.cblunc opisuje v svoji knjigi »Spomini iz mojega živl.i^sja z Mueterlinckom« čudovito spremembo ntfke belgijske Pepelke. • Pri mizi lui je streglo revno dekle grdili oči in krivili nog. ki so jo splošno klicali zn kuhinjsko deklo Marijo. Nekega dne sem ji osorno dejala: »Marija, če bi ti vedela, kakšni zakladi se skrivajo v tebi!« Ker jc bilu navajena obvladati samo sebe, je najprej položila krožnik nu mizo iz strahu pred nesrečo, globoko dihnila in spregovorilo nedolžno: »Gospa, tega pa res ne morem verjeti!« Niti vpruašnja mi ni zastavila, niti za hip ni podvomila, u vrnivši se v kuhinjo je ponovila moje besede s tako prepričanostjo, da se ni nihče drznil norčevati se iz nje. Po malem je bilo opaziti malenkostne spremembe v dekletu. Prepričana, da jo svetišče nc vem kakšnih čudovitosti, je cci a odslej toliko svojo osebnost in dala toliko nu svoje obleke, da jc spet zu-živelu v njej pomlad, ki jc prikrila celo njene grde obrazne poteze. Dva meseca pozneje mi je naznanila svojo poroko s sinom glavnega kuharja. »Gospa bom postula!« mi je dejala in se zahvalila. Skromna besedica jc zadostovala, da je bil tok njenega življenja popolnoma spremenjen. Kuhinjska dekla Marija je tnoraltfvzdr-žati svoj dobef slovesf.-kar jo je korenitodnevi delno oblačno, hladno in popoldne jo bila dosežena maksimalna dnevna temperatura + 13° C. Okoli 17 se je prikazalo za nekaj Časa sonce. V četrtek zjutraj je na Barju valovila nizka megla. Počasi se je jasnilo in posijalo sonce, še vedno je zjutraj hladno. V četrtek zjutraj je bilo -f6.0" C. Barometer je od sredo na četrtek močno padel na 759.7 mm. Kakor je pričakovati, 1k> prva polovica majnika razmeroma hladna in deževna, druga topla. BLISK! Čudovit volčji roman znanega kanadskega pisatelju J. Cur\vooda je izšel v »Slovenčevi knjižnici«. Kupujte knjigo, ki jc polna napetih pustolovščin! — Zadnji dnevi Vavpotičeve razstave se iztekajo in ni upati, da bi v doglednem času nanesla prilika, videti Vavpotičevo življenjsko delo zbrano v tako poučni zbirki, kakor jo očituje prireditev v Jakopičevem paviljonu. — Vabimo zato vse prijatelje slovenskega kulturnega ustvarjanja, da no zamudo ogleda 130 origiualov, ki KINO MATICA Zaradi izredne dolžine filma predstave ob delavnikih ob 14.30, 16.30 in 19, v nedeljo ob 10.30, 14.30, 16.30 in 19. — V nedeljo, 9. maja. bodo igrali v dramskem gledališču dvakrat »V času oblskanja«. Prva predstava bo začela ob 3 popoldne in druga ob pol 7 zvečer. Krasna, pretresljiva drama! Ne zamudile priliko videti jo! Vstopnice kupite v predprodaji v Operi. Cene so znižane od 15 lir navzdol. — Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani sklicuje nn dan 30. maja 1943 ob 9 v dvorani »Sloge« v Pražakovi ulici št. 19 svj L redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora; 3. Določitev višine prispevkov in podpor: 4. Sklepanje o pravočasno predloženih skupinskih predlogih: 5. Sklepanje o nalaganju ein uporabi društvene imovine. — Upravni odbor. Z Vrhnike Naročnike »Slovenca«, »Slov. dninar iu -Slov. knjižnice« opozarjamo, da lahko vsak čas plačajo naročnino pri našem zastopstvu na Vrhniki, Pod lipska c. 9. Tu se tudi naročajo naši listi in knji ge. Zaloga vseh knjig jSIov. knjižnico«. Iz Jelfij in življenj - oudarjal velike uspehe, ki jih je ta služba pokazala že v prvem letu svojega obstoja. T uspehi so posebno vidni in pomembni tako v po. plodu socialne zaščite delavstva, kakor tudi v iz boljšanju prehrane ter na področju socialne in športne vzgoje. SZR je na sedanjem srbskem upravnem področju razdeljena na 7 glavnih zvez, polog katerih še delujejo: 4 župne, 10 okrožnih in 118 krajevnih edinic. Organizacija je takoj po svoji ustanovitvi pričela ustanavljati delavske kuhinje. Po posameznih industrijskih in ostalih večjih gospodarskih obratih deluje danes že nad 100 takih kuhinj, v katerih se hrani 68.000 delavcev. Po tovarnah je vodstvo obvezne delovne službe organiziralo tudi številna predavanja, katera je poslušalo 120.000 delavcev. V Beogradu deluje tudi še posebno gledališče SZR, ki je imelo pri vseh dosedanjih predstavah nad GO.OOO obiskovalcev. Razne filmske predstave je pa gledalo 108000 delavcev. V socialnem oziru je omembo vredna ludi nabiralna akcija SZR, ki je vrgla nad 11 milijonov dinarjev v gotovini. Polen tega so člani te službe nabrali tudi velike količine ponošenih oblek in obutve. Poudarek skrbstvu za delavsko mladino je dala organizacija s postavitvijo dveh domov SZR. 'Prvi stoji v Beogradu na Kotež Nejmarju, drugi pa pod Avalo. Trije zlati laski deda Vseveda Spisal K. J. Erhen — Risal Ivan Romih KRALJ NI IIOTEL VERJETI SVOJIM OCEM, KO MU PRINESE PLAVACEK TRI ZLATE LASE DEDA VSEVEDA, NJEGOVA HCI PA' PLAKA 01) VESELJA, DA SE JE VRNIL. J KJE P A SI DOBIL TE KONJE IN BOGASTVO? GA VPRAŠA KRALJ. PRISLUŽIL SEM SI,« MU RECE ZET. IN POTEM MU POVE ZGODBE O JABLANI IN ŽIVI VODI. ^JABLANA... 2IVA VODA?« SI PRAVI KRALJ NA TIHEM IN SI JU ZELI, DA III SE POMLADIL. ODPRAVI SE NA POT, DA JU POIŠČE, PA SE SE NI VRNIL... | rcafttfH - Marijin mcsec x Za duhovno in družinsko bianje, za w prireditve in deklatnacio si naročite krasne Sardenkove zbirke o Mariji: Mnleri Matiji broš. L 1 90 Mariiiiu pesmi u Maciiinih pcaznikili broš. L 3 — Matija vez. L 38-— TolačJtica žalESinžh vez. L 15"— Knjigo dobite v Llutishi Knjigarni Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 Drobna liubljanska kronika Skupna mesečna rckolekclja za gospodo duhovnike bo danes, na prvi petek, popoldne v jezuitski kapeli. Ob 4 skupna adoracijska ura, ob 5 meditacija, konferenca odpade. K obilni udeležbi vabi vodstvo. Stolna kongrcgaclja za akademlčarko zaradi nepredvidene zapreke danes, v petek, ne bo Imela sestanka. Jutri, v soboto, ob 7 pa bo skupna sv. maša ln sv. obhajilo v kapeli Alojzljevlšča. Prosim, obvestite o tem druga drugo. — Vudltelj. Društvu slepih je daroval g. Aleksander M. Friedrleli, Ljubljana, 200 lir namesto venca na grob blagopokojno gospe Elizabete Petrovič. Plemenitemu darovalcu so odbor najtopleje zahvaljuje. Vodstvo na Vavpotlčevl razstavi v petek in v soboto, vsakokrat ob 17, gg. prof. S. Šantel in prof. M. Šubie. Nocojšnji koncert na dveh klavirjih bo imel naslednji spored: 1. Clementi: Sonata C-dur. 2. Tarenglii: Variacije na Selluinan-nov ternn, 3. Piceioli: Burleska, 4. Chopin: a) Etudia, b) Preludlj, 5. Pleifer: Tarantela. Koncertni spored bosta izvajali dvo priznani naši pianistki Marta Bizjak-Valjftlova in Silva Hrašovčova. 2o četrlo leto gojila sistematično igro na dveh klavirjih, noeojš-Ti.1 i njun koneert ho peli javen koneert to stroke in vsi dosedanji koncerti so imeli lep umetniški uspeh in so našli velik odziv v našem koncertnem občinstvu. Začetek koncerta točno ol) 7 v mali fillinrmoničiii dvorani. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matico. Preselitev mestnega kmetijskega odseka. Mestni gospodnrski urad obvešča, du so jo kmetijski odsek, ki jo imel doslej svoje prostoro v mestnem gospodnrskem uradu v Beethovnovi ulici 7. sedaj preselil v Pucei-nljevo ulico 2, torej v prejšnjo Knnfljevo ulico, in sicer v pritličje, v prostore, ki jih je prej imel odsek za drva mestnega pre-skrbovulncga urada. Opozarjamo torej občinstvo, da jo sedaj mestni kmetijski odsek v pritličju hišo št. 2 v Puecinijevi ulici, da no bo nepotrebnih potov. Pianist Carlo VIdusso jn zadnjič nastopil v naši sredi 27. oktobra 1941. Za širše našo koncertno občinstvo jo bil takrat Vidusso šo nepoznan, a jo žo pri prvem svojem večjem koncertnem nastopu v Ljubljani navdušil občinstvo, ki jo z zavzeto pozornostjo sledilo nianslrnnemu žuborcuju, ki so je izpod njegovih rok prelivalo po dvorani in oplajato srca z muziko, ki jo prepričala nole o umetnikovi do konoa dognani uvežbanosti in kar suvereni tehnični zmogljivosti, innr-voč tudi s čustveno in duhovno poglobljeno interpretacijo vseh del, ki jih je imel na sporedu. Vidusso. ki je eden prvih pianistov sedanjo dobe, vsepovsod velikega umetniškega slovesa, bo igral v Ljubljani v po-nedoljek, 10. maja, ob 7 zvočor v veliki i f I-harmonični dvorani naslednji spored: Beethoven: Sonata op. 30. Ferrari Trecate: 6 Etudo in v drugem delu 24 Etudo on. 10 in 25 sluvnega Chopina. Izredno lep spored, ki mora navdušiti vse prijatelje klavirske igre. predvsem pa oboževalce Chopina. Podrobni spored in vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbeno Matico. Maturantje učltclji.ščnlkl vljudno vabijo na akademijo, ki bo v frančiškanski dvorani v soboto oh 18.30. Nn sporedu in med drugimi točkami tudi komedija »Učenjak«. Na bavlte si vstopnice v predprodaji na državni učiteljski šoli. Sneelalnc strokovne Instrulietje za gimnazije lil meščanske Šote: Za malo maturo v vseh predinotlh pripravljamo dljnke-inje 3. in 4. razreda gimnazije in 4. razreda meščanske šole. Učni honorar nizek! Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Informacijo in pri- javo vsak dan od 9—12 in popoldne od 4—6: Mussollnljev (Kongresni) trg 2, II. nadstr. Središče mesta! Kdo Dcržaj razslavtja v ObersnelovI galeriji. V gornjih prostorih imeuovune galerije na cesti Ariello Ree odpro v soboto, 8. maja. ob 16 razstavo svojih najnovejših del slikar Edo Deržaj. Vsi. ki so videli njegovo akvarele na lanski razstavi, bodo tudi tokrat pohiteli z ogledom. Poleg akvarelov ho slikar razstavil tudi vrsto izbranih oljnatih podob. Tokrat bodo torej ljubitelji akvarela in oljnatih podob našli na Derijn-jevi razstavi mnogo lepega Iu zanimivega. Občinstvo vljudno vabimo, da si ogleda to zanimivo kulturno prireditev, ki bo trajala lo kratek čas. ltazstava bo odprta ves dan od 9—18.30. Vlomilec v živilske slirambe obsojen. Zaradi dveh vlomnih tatvin v jedilne shrambo .ie bil samski zidar, nemški državljan .ložo Skok obsojen na 1 loto in 8 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanslkh pravic za 3 leta. Najprej je ponoči 27. februarja letos vlomil v jedilno shrambo nekega zu-sebnlka v Kersnikovi ulici 5. Drugič jo vlomil v jedilno shrambo nekega gostilničarja na Sv. Petrn cesti, odkoder je odnesel precoj gotovine in razna živila v vrednosti 5400 lir. Vlomilec je živila prodal raznim strankam, pri katerih so pozneje dobili deloma ukradena živila. I Nov sleparski trik. Nek Vladimir P. je skušal na poseben trik priti do denarja in lahkega zaslužka. Svoje žrtve je iskal med obrtniki, ki spadajo v živilsko stroko, nli ' med gostilničarji Sestavil jo napačne ovad- Ihe, jih nesel ovajencom, izdajajoč sc pri tem. da je organ urada za kontrolo cen in da lahko proti primerni nagradi uniči ovadbo. Temu triku jo prvi letos februarja na-' sedel nok pekovski mojster, ki je bil po zatrdilu tega organa ovajen, da je prodajni kruli brez odrezkov živilskih' nakaznic. Od ' mojstra jo Izvabil 120 lir. Nek gostilničar v i bežigrajskem okraju jo bil od Vladimirja opeharjen za 100 lir. ko mu je natvczel, da jo ovaden zaradi prodaje žganja, drugi gostilničar pa prav tako zaradi žganja za 30 lir. Zaradi teb treh malenkostnih zneskov jo bi! Vladiimr P. obtožen zločinstva obrtno prevare po $ 337 k. z. Z njim jo bil soohtožen nek Androj, češ da jo prvega k tem prevaram nasnoval. Vladimir 1'. je bil obsojen na 10 mesecev zapora, Andrej pa oproščen. Gledališče O p e r a i Petek, 7. maja: Zaprto. (Ocneratka.) Sobota. 8. maja, ob 18: »Prodana nevesta«. Prvič v sezoni. Bed Prcmicrski, Nedelja. ». maja, ol) 17: »EvgenIJ Onjegln«. Izven. Cene od 28 Ur navzdol. Jutri bo za red Premlerskl prva letošnja uprizoritev Smetanove komične opere 'Prodana novesta«. Delo, ki spada zaradi svojo živahno ritmično razgibanosti in melodijoz-nostl med stalne repertoarne predstave, ki so vračajo vsako leto na odor. je eno Izmed posebno priljubljenih uprizoritev. Naslov-no partijo ho pela tudi letos Vidnlljeva, ki jo imela lani v njej velik uspeh. V glavnih paVtijah Vaška tr) Kceala bomo tudi letos slišali Banovca ln Lupšo. ki sta v njih s svojo komično noto odlično uspela. Nov ho letos Janko, glavnu tenorska partij«, ki jo 1)0 pel Drago Čuden, ln mati Katn v interpretaciji IClzc Karlovčevo V ostalih partijah: KrnSIna - .Tanko, Ljudmila — Stritarjeva, Miha — Dolničar, cirkuški ravnatelj — Jelnlknr. F.smornlda — Bnrbičevn, Indijanec — Marenk. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Dehevec. zborovodja: 1?. Simoni ti. koreograf: inž. I'. Golovlu, scenograf: V. Skružny. Dramai Petek, 7. maja. ob 17: »V Sasn oblskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino. Sobota. 5. msja. oh 15: »V fasu oblskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino. Nedelja. J. mnja, ob 1.1: »V času oblskanja«. Znižane cene od 15 lir navzdol — Oh 18.30: »V času oblskanja«. Izven. Znižano ceno od 15 lir navzdol. Občinstvo opozarjamo, dn so predstavo * 'V času oblskanja«, ki so namenjeno mladini, v glavnem zaključone in so vstopnice domala razprodane, vendar pa so pred vsako predstvo, pol uro pred začetkom, pri bln-ga.iui v Drami na razpolago vstopnico, ki so še ostale. • Naznanila RADIO. Petek. 7. maja: 7.30 Lahka glasim — 8 Napovod časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Italijanska crlasha v naročju — 13 Napoved časn, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega pove, -stva Oboroženih sil v sloveuščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Oallino — 13.43 Operetna glasba — 13 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi diri-gont D. M. fiijanee. orkestralnn glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert kitarista Stanka Preka — 17.33 Komorna glasba — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko l.eben — 19.30 Poročila v slovenščini - 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časn. poročila v italijm -ščlnl — 20.20 Radio za družino — 21.05 Orkester vodi dirigent Segurlnl — 21.30 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijnuec, oporna glasba — 22 Skorai pozabljena glasba znanih glasbenikov iz 18. stolotja — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarn*: dr. Kmet. Beiwei*ovn cesta 43: mr. Trnko-czv ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selen burgova ulica 7. Poizvedovanja Veliki nnnrileljelr cem pozabil pri neki stranki klobuk iu prosim, naj im prinese v trgovino KušUn, Karlovika cesta. S. S. VAN DINE: 62 Umorjeni Kanarček »Res?« ie vprašal porogljivo. »Ali nam bo-ste pokazali, kako je Skeel odšel in zapahnil vrata za seboj, brez Jessupove pomoči?« »Du. prav to hočem storiti.« Heath je odprl usta, da bi nekaj ugovarjal, a se je premislil in ni rekel ničesar. Skomizgnil je le z rameni in pogledal Markhama. »Pojdimo v vežo,« je dejal Vance. Vstopili smo v čakalnico nasproti telefonske kabine. Vance nas je povabil nuj sedemo in nato pogledal narednika. »Ostanite tukaj toliko časa, dokler ne boste slišali trkanja nu stranskih vratih. Tedaj mi pridite odmreti. Ponavljam, da sem pokojni go-spod Skeel in zato predstavljajte si, du me vidite oblečenega po najnovejši modi... Dejanje se pričenja.« Priklonil se je, odšel iz čakalnice, zavil v glavno vežo, uuto pa izginil nu desno po hodniku. I lenih je postal ves nemiren in je zmedeno ter vprašujoče pogledal Murkhamn. »Ali mu bo uspelo?« je vprašal in z njegovega obraza je izginila vsa veselost. »Nikakor ne moreni razumeti, kako mu bo uspelo,« je zamišljeno dejal Markham, »toda če uspe, bo vaša teorija o Jessupovi krivdi izgubila glavno podlago.« »Gospod Vance ve mnogo stvari,« je izjavil Ilcatli. »A kako bo izvršil to?...« Ni utegnil končati stavka, k o j t i zaslišalo se je močno trkanje pri stranskih vratih. Vsi trijo smo planili pokonci. Stekli smo v vežo in odtod po hodniku do vrat. Nikjer ni bilo živo duše. Nu hodniku ni bilo nobenega drugega izhoda, stene so bile gole in le na koncu so bilu velika iu močna hrastova vratu, ki so vodilu na dvorišče. Vance je torej mogel izginiti le sko/i tu vrata. Hipoma smo vsi trije opuzili, da je kljuka stala vodoravno, da je bil torej zupuh zaprt. Ileatli je ostul brez besed. Murkham je gledal okrog sebe in se je zdelo, kakor da ne more verjeti lastnim očem. l'o kratkem okluvu-nju se je Ileatli približal vratom a jih ni tukoj odprl. Pokleknil je nu tlu in nutunčno pregledal ključavnico ter zapah. Preizkusil je ključavnico tudi s vojim žepnim nožem in ugotovil, da je vse v najlepšem redu Po tej preiskavi še ni bil po|>olnornn uverjen; pograbil je za kljuko in z vso močjo potegnil vrata k sebi: a ta se niso odprla. Končno je obrnil zapah in vratu so se odprlu. Vunce je stal nu dvorišču, mirno kadil svojo cigareto in opazoval steno iz opeke. »Poglej Murkham,« je dejal. »Ta zid mora biti precej stur. Gotovo ni bil zgrajen z naglico kot je v navadi v naših časih. Zidar je položil opeko nn flamski način in tudi ta del zidu je pravi vzor natančnosti .. .« Murkham pu ga je nestrpno zavrnil: »Nehaj Vance, saj ne mislim graditi zidov i/ opeke. Mnogo bolj ine zniina, kako si prišel sko/i vratu in pustil ta zu seboj zapahnjena.« »A tuko!« je vzkliknil Vance, odvrgel cigareto in vstopil v hišo. »Poslužil sem sp majhne zvijače. Zelo preprosta je. kakor vse praktične stvari... Neverjetno preprosto. Kar sruni me je te preprostosti... Poglejte!« Pri teh besedah je v/el iz /epa majhne, tanko kleščiee. Na koncu teh kleščic je bila pritrjena približno en in pol metru dolgu vrvicu. Vunce je kleščiee pritrdil nu kljuko, ko je la stala navpično, nato jo je obrnil nekoliko iib levo in potegnil drugi konec vrvice pod vrati preko praga. Odšel je na dvorišče in zaprl vie- Sveto gorsko svetišče Iz Vareseja sc odccpi Iramvajska proga, ki vozi v svelogorsko svetišče. Svetišče je mogoče opuzili v višini s svojo vasico, z znamenito potjo kapelic, ki se vije skozi bujen gozd oh potočku. Tradicija, ki je precej utemeljena zaradi omemb, ki jih je mogoče najti v najstarejših dokumentih, trdi, da izvirajo počelki tega svetišča že od časa nastopa sv. Ambrožu. Nikakega dvoma ni, da je že pred lelom tisoč na tem prijaznem gričku stola cerkev, h kateri so romali številni ljudje in v kaleri se je častila dragocena Marijina podoba, ki se je ohranila do danes. V tej cerkvi je bil že od takrat nameščen odličen kapilelj, na čelu katerega je bil opat z mitro. V 15. stoletju je sloves svetišča še bolj zrastcl, ko je poleg njega ustanovila blažena Katarina da Pallanza samostan avguštink, ki je še danes zelo znan in cvetoč. Toda še bolj se je razvil pomen svetišča in romarji so začeii prihajati v večjem številu, ko je v začetku 17. stoletja pater Avguštin Aguggiari da Monza (po katerem je mesto Varese iz hvaležnosti imenovalo eno izmed najlepših cest) zamislil in izvedel 14 kapelic poleg svetišča, ki so pravi biser umetnosti. Ta arhitektonska slikarska kiparska sestavitev je najodličnejši spomenik, ki priča o višinah, ki jih je v teh umetnostih doseglo 16. stoletje. Gradba teh kapelic, ki se je Izvršila v zelo žalostni dobi, je trajala skoraj 100 let in se je nadaljevala s pomočjo žive vere številnih romarjev in vztrajnosti patra Aguggiarija in stavbenika Bernasconija iz mesta Varese, ki so ga tudi imenovali „mancino". Ob vznožju griča sloji skoraj kot mistični uvod v žaloigro, ki se je odigrala pred očmi obiskovalca, ljubek oratorij v baročnem slogu, posvečen brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Kapelice (ki se vrstijo po skrivnostih rožnega venca) so razdeljene v 3 skupine po 3 obokih, ki jasno začrtavajo 3 presledke na poti molitve. Prvi obok, ki se začenja poleg oratorija Brezmadežne, nosi lepo izdelan kip Device, ki se zdi, kakor da bi vabila prišleca. Za kapelami veselja je drugi obok, ki vodi h kapelam trpljenja, posvečen sv. Karlu v spomin na velikega kardinala, ki je tako vneto častil vareško svetišče. Končno je tretji obok pred častitljivimi skrivnostmi, posvečen sv. Ambrožu, milanskemu nadškofu, ki naj bi bil početnik tega svetišča. Bernasconi je zamislil vse scenografično delo in načrt za notranjo izdelavo posameznih kapelic, postave protagonistov in nekaterih postranskih osebnosti, medtem ko naj bi na stranskih stenah in na oboku znameniti slikarji uprizorili razne prizore iz svetega pisma, ki bi bili v skladu s plastično predstavo skrivnosti same in ki bi se nanjo nanašali. Zadnja častitljiva skrivnost o kronanju Device Marije je v kapeli svetišča samega, kjer stoji češčena podoba. Občudovanja vreden je tudi monumentalen Mojzesov vodnjak, klasično delo Francesca Maria Argentija, in bazilika, ki je zelo starega izvora in je bila končno arhitektonsko urejena s pomočjo velikodušnosti raznih knezov, predvsem Ludovika il Moro, stavbenika Bartolomea di Cremona, znamenitega Gadia. Bazilika ni obširna, toda renesansa ji je dala pozneje plemenite oblike. Pozneje je baroško stoletje spremenilo čiste in preproste poteze renesanse s- stukaturami in brezštevilnimi okraski. Zelo star in čudodelen kip Madone stoji na glavnem oltarju, ki je bogat, razkošen, okrašen z dragocenim marmorjem, kovinami in redkimi tkaninami. Ta fantastična dekoracija je od kiparja Giuseppe Rosatija, ki jo je končal v letu 1662; pod glavnim oltarjem je zelo stara kripta, ki izhaja bržkone že iz 8. stoletja. Iz cerkve gredoč je mogoče občudovati na levi strani glavnega oltarja vrata, ki jih je dal odpreti Francesco Sforza leta 1532. Leta 1900 je bil otvorjen svetogorski muzej, ki hrani tudi zbirko iz svetiščnega zaklada: poleg predmetov dokumentarične in resnične vrednosti je mogoče opaziti tudi dragocene kože in brokate in nekaj krasnih koralov, med katerimi je zelo znamenit koral iz leta 1476, okrašen s silno dragocenimi miniaturami. Muzej hrani med drugim ludi krasno sliko, ki jo je podaril papež Pij XI.» ki je zelo častil to sveto goro in je tukaj praznoval 25-letnico svojega mašniškega posvečenja. ta za seboj. Kleščiee so trdno stale u* kljuki, vrvica pu se je vedno bolj napenjala. Vsi trije smo kakor hipnotizirani /rti na kljuko. Polagoma se je vrvica še vedno bolj napenjala, ker je Vance nu zunanji struni vlekel /u drugi konec Pod pritiskom se je ivljuka počasi zučelu obračati, dokler ni stala či»t3 vodo-ruvno. 1'edaj je Vunce z večjo silo potegnil /a vrvico, tuko da so kleščiee brez ropota padle nu preprogo, (se nekaj časa je vlekel za vrvico, dokler ni ta obenem s kleščicami popolnomu izginila pod vrati. »Preprostu jc ta zadeva, kajne?« je ilejal Vance, ko ga je Ileath spet spustil v hišo. »Zagotavljam vas, gospod narednik, da je pokojni Ioni v usodni noči prav na ta način zapustil hišo. A pojdimo v stanovanje gospodične Odeli. Pripovedovati vam hočem to zgodbo. Kakor vidim, se je >pively že vrnil s sprehodu. Naj zavzame spet svoje mesto, medtem ko se bomo mi še nekoliko pogovorili.« »Kdaj ti je prišel na misel poskus s kleščicami in vrvico?« je vprašul Markham, ko smo sedeli v plesalkini sobi. »Tega se nikakor sam nisem izmislil...« je brezbrižno odgovoril Vance iu si prižgal cigareto. »Zamisel je Skeelova. Zelo bistroumen dečko je bil!.. « Markham je postajal že nestrpen. Mka vloga italijanskega prevoznega letalstva Po angleško-ameriškem izkrcanju v Severni Afriki so vprav posadke prevoznih letal napisale strani svojega največjega junaštva Rim, 6. maja. s- Med vsemi vrstami letal so se v tem hudem obdobju vojaških nastopov najbolj odlikovala prevozna letala in zavze-luujo v tem oziru prvo mesto. Celo sovražnik sam je poudaril važnost nastopanju italijanskih prevoznih letal, ko je odkrito priznal, du so gu na tem polju naše sile prekosile. ?.e uspehi, ki so bili doseženi zu abesinske vojne in v bojih zu Albanijo, v najlepši luči kažejo, kolikšne važnosti so prevozno letalu ne samo, v kolikor gre zu vzdrževanje običajnih zvez, teinveč tudi kur se tiče izvajunja samostojnih nastopov, ki bi jih z drugačnim orožjem kaj težko izvedli. Na podlugi teh skušenj je vodstvo italijanskega letulstvu že v začetku sedunje vojne ustanovilo posebno poveljstvo, ki imu nalogo, vzporejuti vse udejstvovunje letalskih prevozov, pri čemer je mišljeno tudi letalsko osebje in ureditev civilnih letalskih prog, ki so se uveljuvile v mirnem času po vsein svetu. Ta nova ustanova, ki je podrejena glavnemu stu-nu italijanske mornarice, je dobila ime »Poveljstvo za posebno letalsko službo«. Način, kako jc ta nova ustanova rešila naloge, ki so ji bile dune, prikazuje v jasni luči dejstvo, da so bile zveze z Italijansko Vzhodno Afriko zagotovljene več ko eno leto izključno le po zračni poti. V Vzhodno Afriko so vozili z letali strelivo, nadomestne dele, zdravila, pošto, ljudi in kar cela lovska letala. Vse to je omogočalo junaškim letalcem italijanskega imperija, da do zadnjega niso klonili pred sovražnikom, ki se je lahko nu debelo zulagal. Istočasno so letala »Poveljstva za posebno letalsko službo« stalno vzdrževala zveze z italijanskimi onstranmorskimi deželami in dajala izredno pomemben prispevek vojaškim nastopom na balkanskem bojišču, v Rusiji, zlasti pa še nastopom v Severni Afriki. Posadke italijanskih prevoznih letal pa so napisale strani največjega junaštva v svoji zgodovini, posebno še po tistem, ko so se v Aižiru izkrcali Angleži in Amerikanci. Samo po zaslugi njihovega pravočusnegu posega je bilo mogoče prepeljali na tunizijska pristanišča toliko vojaštva, du smo lahko obdržali oporišči v mestih Tunisu in Rizcrti, proti katerim je sovražnik hitro prodiral, ne da bi kje naletel nn kakšne ovire. In spet po zaslugi vdanosti teh občudovanja vrednih posadk je bilo mogoče okrepiti in oskrbeti čete, pripeljane z letali. ter jim omogočiti odpor vse dotlej, dokler niso nastopile iuajc in položaja izboljšale. Ne oziraje se na težke izgube, ki jih je s svojim letalstvom prizadejal sovražnik, ki je na vse mogoče načine poskušal, kako bi preprečil njihove nastope, so posadke prevoznih letal še naprej vzdrževale zvezo ined Italijo in tuniškimi oporišči in so tja prevažale vojaštvo in vojuške potrebščine, kakor se to še ni nikdar zgodilo na bojiščih. Uradna poročilu glavnega stanu oboro/čnih sil so večkrat omenjala dogodke, pri katerih so kot prvoboritel jiec nastopale posadke italijanskih prevoznih letal. Toda delo, ki so gu opravile, vdanost, ki so jo pri tem pokazale, in prezir, s katerim so izpolnile svojo najtežjo nalogo, pa še duleč prekaša značilnost junaštva vsakega posameznika, ki mu jc šlo za to, da bi se lahko udejstvoval pri najbolj široko-poteznem in organičnem vojnem nastopu, ki postavlja posadke italijanskih prevoznih letal na prvo mesto med vsemi bojevniki italijanskih oboroženih sil. Dentifrici Zobna iistila Crema igienioa. Bril-lantiue, Einbrocazlone. Pillole 11. Forrovitami-niche — Forniture — Spedizloni. — Ceronnsi concestrionari iu proprlo. Higienska krema, hri-lautine. mazila, kroglico B. železnovitamtn-ske — Preskrbn — Po-Siljatve — I S t e ra o samostojne zastopnike. Fermacla BARL0CC0 - Galteria Mazzlnl - GENOVA Novo hrvaško ministrstvo za prizadete kraje Zagreli. 6. maja. 9. Poglavnik je s posebnim ukazom ustanovil ministrstvo za prizadete kraje. Novi minister bo evojo nalogo izvajal v sporazumu z drugimi pristojnimi ministrstvi. Poveljnik fašistovske milice na pogrebu generala lutzeja Berlin, ti. maja. a. Včeraj zvečer je prispel semkaj načelnik glavnega stana fašistovske milice general (ialbiati. da bi se udeležil pogrebnih svečanosti za umrlim načelnikom glavnega stana SA oddelkov Viktorjem Lutzejeui. Generala Galbiatljn je sprejel zastopnik italijanskega veleposlanika ter zastopnik SA čet. Drobne zanimivosti Veliko avtomobilsko cesto okrog glavnega danskega mesta Kopeiihagenn jc začela graditi danska vlada. Zgrajena bo po nemškem vzorcu in bo stala 25 milijonov kron. Nakaznice za meso so uvedli v Budimpešti šele z letošnjim 1. majem. Doslej nu Madžarskem meso ni bilo racioniruno. Drevo, ki v desetih letih doseže višino 30 metrov, raste v Indiji. Pravijo, da to drevo sploh najhitreje raste od vseh, kur jih človek pozna. Svetovno cestno omrežje je doseglo pef-nujstkrat večji razvoj kakor železniško. Ni pu znano — pravi neko poročilo iz Budimpešte, ki postavlja gornjo trditev — ali so v tem cestncm omrežju mišljene tudi puščavske karavanske poti ter steze po pragozdovih. Ali ste ie naročeni na Slovenca 7 Vsak naročnik zavarovan Vsemogočni je poklical k Sebi našega dragega očeta, brata, strica, svaka, gospoda Novak Blaža čevljarskega mojstra ki je, previden s sv. zakramenti, umrl v sredo, dne 5. maja 19-13. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 7. maja 1943 ob pol 3 popoldne z Zal, iz kapele sv. Frančiška na pokopališče k Sv. Križu, Ljubljana, dne 5. maja 1943. Žalujoči: Janez, Marjan, fr. Gabrijel in Milan, sinovi dr. p. Modest, župnik, brat; Antonija Hribar, sestra in ostalo sorodstvo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nam je naša dobra mama, sestra in stara mama, gospa Bajec Filomena roj. Kogej vdova šolskega upravitelja v pokoju v petek, dne 30. aprila 1943 v Št. Vidu nad Ljubljano mirno v Gospodu zaspala v 77. letu starosti. Pokopali smo jo na belo nedeljo na farnem pokopališču pri Sv. Vidu. Št. Vid, Ljubljana, Velike Poljane, Idria, dne 6. maja 1943, dr. Tone, sin; Mila Jamnik, hči; Antonija Novak in Marija Osvald, sestri in ostalo sorodstvo Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarji Udaiateli; IniJože Sodla Urednik: Viitnr Cenfcii