plaSana ▼ gotovini. Leto LXXIV., št. u Ljael}aaa, sobota t. Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelja In vrst 4 Din 2. do 100 vrat 4 Din 2.00, od 100 do 800 vrat m vrsta Din 4.—. Popust po dogovore, tnseratnJ davek posebej, velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, srn laneemat m Din t. T — NOVO MESTO. Ljubljanska 96 — GKLJB, ir^j*?-^ uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon at. 65; uprave: Kocenova ul % telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. muamCk nVmttm trg ft. — Postna branilnica v Ljubljani tL 10351. Kako so Hngleži zauzeli Bengazi Brzina angleške ofenzivne akcije ]e onemogočila evakuacijo obkoljenega mesta — Med ujetniki ]e tudi več višjih oficirjev — Angleži zajeli mnogo vojnega materiala KATRO, 8. febr. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo davi naslednji posebni komunike: Pri operacijah, ld so vodile do ravzotja Bengazija, Je neka angleška oklopna formacija v forsiranih pohodih v 30 urah premerila pot 150 milj (340 km), obvladala na poti ves odpor ter odvzela sovražnika zadnjo možnost umika Iz Bengazlja, Presenečen zaradi te sijajne akcije, je bil sovražnik, ki se je skušal umakniti lz Bengazlja, obkoljen. Italijanski oklopni oddelki podprti od pehote In topništva, so nato pod-vzeli vrč odločnih poskusov, da t»l se prebili proti jugu. Vsi poskusi pa so MU odhiti i sovražnika. Potem ko Je bilo 60 sovražnih tanker uničenih v boju. Je sovražnik končno prenehal i borbo. Ujetniki se sedaj predajajo v velikem Številu. Med ujetniki Je en poveljnik armadnega zbora, en poveljnik armije In mnogo drugih višjih častnikov. Velike množine vojnega maetriala vseh vrst so bile prav tako zaplenjene. Kairo, 8. febr. a. (Columbla BS). Tu cenijo, da bo število italijanskih ujetnikov, ki so bili zajeti pri Bengazi ju. doseglo 40 do 50 tisoč. Operacije pred zavzetjem Vloga angleške mornarice in letalstva — Kopenska vejska je prodirala iz dveh smeri London. 8. febr. j. (Reuter). Na mero- dajnem mestu v Londonu dajejo po zav-zetju Bengazlja naslednje pojasnilo: Z zavzetjem Bengazlja, bivšega sedeža Grazianijevega vrhovnega vojnega poveljstva, pomorske ter letalske baze ter prestolnice, so angleške čete praktično zasedle celokupno Cirenajko. Do tega. uspeha so morale zmagovite angleške čete prevaliti nad loo miij v enem samem tednu, kar pomeni enega izmeti najv^jjih vojaških naporov Jcax jih je kdaj zmagala angleška armada. Tudi to pot sta imeli angleška mornarica in letalska sila svojo važno vlogo v v borbi za dosego angleškega ofenzivnega cilja, o katerem pred dvema mesecema nihče niti sanjal ni, da se bo tako naglo uresničil Sicer pa je treba ugotoviti, da so Italijani v zadnjih dneh popolnoma opustili svojo staro taktiko obrambe v trdnjavah, ki so se je držali še v borbah za Tobruk in Bardij ix Silno brzino angleške olonzive je mogoče pravilno preceniti, ako se spomni, da so bile v sredo angleške sprednje čete šele v bližini Barce, t. j. še 60 milj oddaljene od Bengazlja. Pomen zavzetja Bengazi j a je v prvi vrsti v tem, da Italijani poslej ne bodo mogli več po morski poti spravljati na to fronto novih ojaceaj, marveč iih bodo morali pošiljati po dolgi in težavni cesti od Sirte. Nove podrobnosti Kairo, 8. febr. s, (Reuter). O operacijah pred zavzetjem Bengazi j a javljajo iz angleških jmerodajnih vojaiiklii krogov še naslednje podrobnosti: Ze po zavzetju robnika se je angleška vojska razdelila v dva dela. Glavna sila je prodirala ob obali dalje proti zapadu, drugi del pa skozi puščavo proti Mekeliju. Pa padcu Derne so bdli poslani proti Me-keUju novi oddelki, ki so nato skupno z vojsko, ki je prispela v smeri od Tobruka po malo rabljeni karavanski poti pro- I drli skozi pužčavo proti Bengazijii, kjer so dosegli obalo Sredozemskega morja nekoliko južneje od mesta. Med potjo proti obali so ti oklopni oddelki naleteli na dveh ali treh mestih na večji italijanski odpor, ki pa so ga povsod zlomili Ena izmed točk, kjer so Italijani nudili večji odpor, je bila Mekeli. Opera al je tega angleškega oklopnega oddelka Jci so odločili borbo za Bengazi, so uradni krogi držali v največji tajnosti. Tudi angleška uradna poročila tega prodora do zadnjega niso omenjale. Tako so bili Italijani pri fcei-gaziju popolnoma presenečeni, čeravno so že teden dni poprej e pripravljali evakuacijo Bengazlja. Angleški prodor pa je prišel tako hitro, da je bila potem evakuacija onemogočena, pa tudi na obrambo ni bilo več misliti Drugi del operacij proti Bengaziju je izvedla avstralska vojska, ki je prodirala po cesti skozi gorovje med Derno in Bengazi jem. V angleških vojaških krogih naglasa j o, da je s padcem Bengazlja sedaj vsa Cire-najka razen nekaj izoliranih točk. južno od Bengazija že v angleških rokah. Na onih točkah, kjer se še drže manjši italijanski oddelki, odpor prav tako ne bo možen. Angleži so pripravili že vse potrebno, da v Cirenajki takoj organizirajo tudi svojo civilno upravo ter bodo v Bengaziju takoj pričele poslovati angleške civilne upravne oblasti Veliko važnost pripisujejo tudi dejstvu, da je z zavzetjem Cirenajke prekinjena letalska zveza med Italijo in Abesinijo, ki so jo Italijani vzdrževali doslej preko Bengazija Pomen Benghazija London, 8. febr. S- (Reutc-r) V angleških vojaških krogih poudarjajo veliko važnost zavzetja Bengazija, Med drugim sta pri Bengaziju tudi dve najmodernejši leta'ifči. ki spadata mod najboljše v severni Afriki, Albansko bojišče Slabo vreme Se zmerom ovira operacije — Grki poročajo, da so odbili nove napade italijanske pebote Atene, 8. febr. s. (At. ag.). Grški generalni stab javlja v svojem snočnjem 104. vojnem poročilu: Nase topništvo in Izvidnice so prizadele resno škodo sovražniku. Atene, 8. febr. AA. (Reuter). Atenski radio je snoči objavil uradno poročilo, ki pravi, da so zelo močni oddelki sovražne pehote izvedli napad na nekem odseku fronte, toda po dveurni borbi na nož so bile odbite. Zajetih je bilo nekaj sovražnikov in zaplenjenega nekaj vojnega gladiva. Atene, 8. febr. s. At. ag.). Grško notranje ministrstvo javlja, da so sovražna letala včeraj bombardirala neko mesto v Epiru, ne da bi povzročila škodo. Napadeno je bilo tudi neko mesto v zapadnem Peloponezu. Povzročena škoda je majhna. V Tepeleniju še vedno požari Atene, 8. febr. e. Razen bojev manjšega pomena okoli Tepelenija, reke Vojuše, po-gorskega predela Ostrevice, reke Devoli in ob morju je vladalo na fronti zatišje. Italijanska ćete okoli Tepelenija so se umaknile na dosegljive položaje, kjer se zdaj upirajo. Požari v Tepeleniju divjajo te tri dni. Ob reki Devoli je prišlo do bojev med pehotnimi edinicaml. Med vasema Dobričani in Zerenl je več oddelkov italijanskih sil izvedlo protinapad, da bi ae polastili griča, ki so ga italijanske čete prejšnji dan izgubile. Napad je bil cdbit Severno od Hlraare so biti tudi boji. Za-alabega vremena se letalstvo ni moglo močno udejstvovati. Bilo je samo nekaj izvidnickih poletov z obeh strani. Ameriška poročila Atene, 8. febr. s. (Ass. Press). Operacije na bojišču v Albaniji še vedno ovira slabo vreme, zlasti na severnem sektorju bojišča Zato imajo boji zaenkrat še vedno samo omejen cbseg. Pač pa poročajo iz grških uradnih vire v. da so Italijani včeraj na srednjem sektorju bojišča izvedli dokaj močan protinapad na grške postojanke, ki pa se je ponesrečil. Boji so trajali dve uri. Grki so z ognjem topništva in strojnic, kakor pravi gršld radio, pokosili velike oddelke italijanske pehote, ki so obležali na bojišču. Ko je bil napad odbit, so Grki sami naskočil sovražne postojanke v bajonetnem napadu ter zajeli mnogo ujetnikov in velike količine vojnega materiala. Italijani so se končno morali umakniti s svojih prvotnih postojank. GrSki kralj na fronti Atene, 8. febr. s. (Reuter). Grški kralj Jurij je te dni osebno posetil bojišče ▼ Albaniji. Ob tej priliki je kralj odlikoval već častnikov In vojakov. Ponovni demanti grike vlado Atene, 8. febr. AA. atenska agencija poroča: Neki tuji Ust ja objavil novico, da je predsednik grške vlada pristal na to. da se v Solunu Izkrcajo štiri divizija. Atenska agencija ja da še enkrat odločno aaaflca to I namreč leteti«* v Barki ta Bonini S teh letališč ae xa napade angleških letal na Italijo in Sicilijo zmanjša razdalja as več sto kilometrov. Poleg tega trna Bengazi poleg Malte naj* boljšo tuko v srednjem delu Sredozemlja, Pristaniške naprave so Italijani v zadnjih letih močno izpopolnili s stroški okoli uto milijonov lir. V pristanišču v Bengaziju se lahko zasidrajo tudi križarke. Pristanišče je uporabljivo v vsakem vremenu. V angleških vojaških krogih priporom ja-jo tudi, da so z zavzetjetn Bengazija preprečeni ne *omo italijanski, temveč tudi nemški vojaški nacrti Če naj bi bi pn— hod nem :kih letal na Sicilijo pomenil začetek nemške vojaške intervencije v severni Afriki, bodo morali vsi taki načrti biti sedaj opuščeni. Aliir, 8. febr. & (As*. Press) Tukajšnji radio je snoči poročal o padcu Bengazija in je posebej poudari« važnost izredno hi* tre ga angleškega napredovanja v Libiji. Angleška vojska jo prodirala od aaoeflBi ofenzive dalje skoraj brez prestanka. Angleži o iteviln ujetnikov London. 8. febr. a (Reuter) Po uradnih podatkih so že do zavzetja Bengazija Angleži v Libiji zajeli 110.000 italijanskih vojakov, med njimi 15 generalov in enega I admirala. Stavio ujetnikov v operacijah pri Bengaziju bo pa gotovo prav tako velika Angleške izgube v vseh dosedanjih bojih v Libiji ne znašajo 2000 mož. C*peiownr 8. febr. a (Reuter) Kakor je sporočila južnoafriška vlada, bo 20.000 italijanskih vojnih ujetnikov iz Libije prepeljanih v Južno Afriko, kjer bodo internirani. Sedaj poročajo, da bodo 4000 izmed teh ujetnikov zapcslfli pri gradnji važne ceste iz Capetowna v notranjost. Grike čestitke Atene, 8. febr. s (Reuter) Atenski radio je snoči sporočil grške čestitke Angležem k zavzetju Bengazija z besedami: Čestitamo našim velikim zaveznikom k uspehu, ki nsa je vse razveselil. Bliskoviti napad na Bengazi je presenetil ves svet. enako kakor Italijane. Delo je bilo dobro opravljeno. Z drugih afrUkUt bojiš* Kairo, 8. febr. a (Reuter). Z bojišča v Eritreji javljajo, da nudijo Italijani pri Kerenu nekaj odpora prodirajoči angleški vojaki. V angleških krogih mislijo, da ima ta odpor samo namen, začasno zadržati Angleže, dokler ne utegnejo Italijani organizirati obrambe eritrejske prestolnice Kairo, 8. febr. s. (Reuter). V Keniji sedaj uspešno operirajo proti južni meji.Abe-sini je povsem novi južnoafriški polki, v katerih služijo najmlajši južnoafriški vojaki. Ti vojaki so nedavno zavzeli Italijanski postojanki. El Gomu in Goral, 30 km daleč od kenijske meje na abesinske ozemlju. Švici. Italijanski akademiki — prostovoljci Rim, 8. febr. A A. (Štefani). Slušatelji vseučilišča v Modenl so poslali proSnjo, naj se jim dovoli, da bi lahko vstopili kot prostovoljci v italijansko vojsko. Dijaki so ob tej priliki priredili manifestacije Mus-soliniju. Potovanje v Italijo Rim, 8. febr. Glede na vesti, da hočejo italijanske oblasti otežk očiti potovanja Loo-zemcev v Italijo, izjavljajo službeno v Rimu, da bo uvedena samo strožja kontrola pri izdajanju vizumov, na meji pa bodo pregledi stro2ji,toda ti ukrepi ne pomenijo, da, je Italija zaprla mejo in da hoće preprečiti sleherno potovanje inozemcev v Ita- lijo. Rim. 8 febr. AA. (Štefani). Brez podlage so novice, ki se Sirijo v tujini, češ da bodo kmalu zaprli Italijansko mejo proti Pred glasovanjem v Washing!onu Reprezentančna Zbornica odklonila predlog izolacionistov, na] bi Rusija izključena od posojanja vojnega materiala Washiivgrtoti, 8. febr. a (Ass. Press). Reprezentančna zbornica snoči Se ni dokončno glasovala o zakonskem osnutku za posojanje vojnega materiala Angliji. Napovedujejo pa, da se bo glasovanje vršilo danes. Predsednik zunanjepolitičnega odbora zbornice Blum je izjavil včeraj, da bo zbornica brez dvoma z veliko večino sprejela vladin zakonski osnutek. Predsednik reprezentančne zbornice Revburn je izjavil, da se bodo demokrati protivili vsakemu dodatku zakonskemu osnutku, ki bi spremenil pomen zakona o posojanju vojnega materiala demokratskim državam. Snoči je zbornica odklonila dva dodatna predloga opozicije in sicer predlog, naj bi smele ameriške vojne ladje biti posojene drugim državam samo z dovoljenjem kongresa, ter predlog, da Zedinjene drŽave vojnega materiala ne bi smele posojati Rusiji. Predstavniki vlade so nastopili odločno zlasti proti sprejetju slednjega predloga ter so poudarjali, da bi tak dodatek prisilil Rušijo, da bi se t sneje naslonila na totalitarne države. Pač pa je zbornica odobrila dodatek, ki določa, da smejo v tekočem letu Zedinjene države posoditi drugim državam samo 10% celokupne opreme ameriške vojske, mornarice in letalstva. VVashington. 8. febr. e. AA. (Reuter). Predstavniški dom je sprejel predlog, da se pomoč z vojnim materialom Angliji omeji na 1 milijardo 300 milijonov dolarjev. Republikanski amandman, po katerem prezident ne hi smel uporabiti vojnega bro-dovja v prid Kake vojujoče se stranke brez odobritve kongresa, je bil odklonjen. vVasninglon, S. febr. AA. (Roufpr). Predstavniška zbornica bo danes ob 11. uri po ameriškem času nadaljevala razpravo o predlosrih zakona za pomoč Angliji. Pasmo v©?*?e**a ministra Stisnsona VVashington, 8. febr. s. (Asa. Press). Vojni mirister Stimson je včeraj poslal zunanjepolitičnemu odboru senata pismo, v katerem pravi, da je ameriška pomoč Angliji v letalih tako ojačiTa angleško letalstvo, da bo lahko usoešno prestalo krizo, ki Salta Anglijo v tekočem letu. Stimsom zanika v svojem pismu, da bi bil ameriški obrambni program prizadet s posojanjem vojnega materiala drugim državam. Nasprotno opozarja, da se je prav zaradi proizvodnle vojnega materiala za drusre drŽave podvojila vojna proizvodnja v Zedlnjenih drŽavah od konca 1939. leta dalje. Stimson tudi opozarja, da je Anglija v zameno za ameriške bombnike odstopila Zedinjenim državam neka! letalskih motorjev, ki jih ameriško letalstvo nujno potrebuje. Vprašan]e konvojev Washingtou, 8. iebr. AA. (DNB). Predstavniški dom je sprejel predlog svojega zunanjepolitičnega odbora, ki naj pojasni vprašanje konvojev. V tem predlogu se pravi, kakor je bilo že javljeno, da ne sme zakon o pomoči za Anglijo imeti ničesar, kar bi lahko pomenilo, da se s tem zakonom dovoljuje plovba ameriških parnikov v vojnih pasovih in sicer v nasprotju z nevtralnostnim zakonom iz leta 1939. Se dva nasprotnika New Vork. 8. febr. AA, (DNB). Član zunanjepolitičnega odbora v senatu republikanski senator Caper je izjavil v nekem govoru, ki ga je imel po radiu, da bo zakon za pomoč Angliji neizogibno spravil Ameriko v vojno. Amerika ne sme dovoliti, da bi se ta zakonski predlog spremenil v zakon, ker bi bila na ta način ustvarjena zakonita podlaga za uvedbo vojne Jiktiture v Ameriki. Ob koncu je Caper predlagal, naj se Amerika drži Monroejevega načela, ki prepoveduje tujim narociom vmešavanje v zadeve zapadne po I u te, istočasno pa prepoveduje Ameriki ,da bi se vmešavala v evropske zadeve. Caper je rekel, da v tem trenutku številni ljudje pozabljajo, da sta obe strani tega načela enako važni. VVashington. 8. febr. AA (DNB). Znani ameriški publicist in izdajatelj Usta »Chri-stian Science Monitor« dr. Cleyton Mori-son je imel govor v zunanjepolitičnem odboru senata in je ostro kritiziral zakon o pomoči Angliji. Pri tem je podčrtaval, da se bo ameriška demokracija spremenila v diktaturo predsednika, če bo sprejet ta zakon. Ni važno, ali bo ta zakon omejen na dve leti ali pa na 90 dni. Tudi če bo zakon v veljavi "najmanj časa, bo vendar le omogočil predsedniku, da ustvari položaj, iz katerega ne bo drugega izhoda, kakor tisti, ki sem ga že preje omenil. Morison je rekel ,da bi v slučaju, če bi Amerika marala iti v vojno, bjia to p-red-sednikova vojna, ne pa ameriška vojna, Roosevelt izkorišča visoki ugled mesta, katerega zavzema in s to avtoriteto razvija različne fantastične misli, ko govori o bližnjem vdoru v Ameriko in o raznih določbah mednarodnega prava, vse to pa samo zato, da bi pomagal Angliji. Sedaj je predsednik Roosevelt že vpregel vse narodno življenje Amerike v evropski spopad. Sedaj Anglija vzklika Rooseveltu, je rekel ob koncu Morison, toda zgodovina ga bo gotovo obsodila. Prva Winantova izjava VVashington, 8. febr. a (Ass. Press). Zunanje politični odbor senata je včeraj soglasno odobril imenovanje Winanta za novega veleposlanika pri angleški vladi Zvečer je imel Winant enotirno konferenco s predsednikom Rooseveltom. Nato je sprejel novinarje ter jim podal izjavo, o svoji misiji v Londonu. Dejal je, da je treba zasigurati čim ožje sodelovanje med demokratskimi državami v širokem smislu tako, da bo omogočen socialni napredek v teh državah. Winant je sporočil, da bo odpotoval v London konec februarja. Se prej pa se namerava sestati z Roose-veltovim posebnim odposlancem Hcpkin-som ,ki se trenutno mudi v Londonu. Prav tako je dejal Winant, da bo o položaju v Angliji pred svojim odhodom konferi-ral z Willkiejem. Angleška pomožna vojska General Eastwood o vlogi »Domače garde44 za primer nemškega vdora New York, 8. febr. a. (Tasa). »Wali-atreet Journal« javlja, da so predstavniki Anglije predložili odločilnim ustanovam v Ameriki seznam naročil vojnega materiala v vrednosti treh milijard dolarjev. Id ga želi Anglija nabaviit ▼ Ameriki na podlagi zakona o poaojevanju m nakupu. Anglija teli Anglija nabaviti v AmerOd na podlagi tala, tanke te potke. Naknadno pa Je Anglija zahtevala se dobavo okoli *Q0o težkih London, 8. febr. s. (Reuter). Snoči je govoril po radiu poveljnik angleške pomožne vojske »Domače garde«, general East-vvood. Dejal je, da je grožnja nemškega vpada v Anglijo zelo resna in nevarna Nobenega dvoma pa ni, da bo vpad preprečen. General Eastwood je pozval dva milijona vojakov »Domače garde«, naj bodo vedno v pripravljenosti ter naj store v primeru napada svojo dolžnost. Vsak član DomaČe garde, je dejal, mora braniti ono postojanko, ki mu bo poverjena, do zadnjega, da zadrži sovražnika. Vsak mora biti pri tem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Člani Domače garde bodo v primeru sovražnega napada imeli veliko prednost pred sovražnikom, ker točno poznajo krajevne prilke. CastCTood je dejal, da je o priliki Inspekcije oddelkov Domače garde povsod ugotovil, da so Angleži z veliko vztrajnostjo odločeni premagati vse težave. Pozval pa je tudi angleške lene, naj vplivajo na svoje mote, da bodo v primeru sovražnega napada storili svojo dolžnost. V zadnjih je dejal prinesti Angleži velike žrtve. Take žrtve bodo potrebne tudi de nadalje, Vžanost Anglije lahko zavisi od uspešne obrambe s strani Domače garde. London, 8. febr. s. (Reuter). Snoči je govoril v poljski oddaji angleškega radia polj« ski ministrski predsednik general Sikorski. O možnosti poskusa nemškega vpada v Anglijo je dejal, da je obramba Anglije toliko močna, da lahko vsak tak poskus odbije. Jutri bo govoril Churchill London, 8. febr. s. (Reuter). MinlstrsKi predsednik Churchill bo jutri vnedeljo ob 21. govoril po radiu. Govor bodo prenašale vse angleške radijske postaje. London, 8. febr. s. (Reuter). Ministrski predsednik Churchill je včeraj inspiciral nekaj angleških obrambnih edinlc za njihovih položajih ob obalah. Kralj Famlt zbolel Kairo, 8. febr. AA. (Reuter). Objavljeno je bilo uradno poročilo, ld pravi, da je kralj Faruk zbolel. Kralj Faruk boleha m zjatanteo. Razgovori v Parizu Admiral Darlajt se }e po posvetov—1« s Abetsom in de Brinonom vrnil v Vlsthjr — ni nikakih avtentfteih isfermact) Vichy, a febr. s. (Ass. Press). Mornariški minister Dar lan se je včeraj v Parizu ponovao posv2toval z Lavalc*n, nemškim poslanikom Abetzom in francoskim poslanikom de Brinonom. Zvečer je Dar-lan zapustil Pariz in odpotoval v Vichy Doslej ni bilo o Darlanovih razgovorih izdano se nobeno službeno poročilo. Pariz. 8. febr. e. (UP). Po sestanku admirala Darlana z Lava'.om vlada v tukajšnjih pohtdčnih krogih prepričanje, da bo Laval prejel kompromisni predlog, ki mu ga je poslal Petain. Smatra se, da je sprejetje kompromisa za Lavala se vedno najboljša rešitev. Vichy, 8. febr. s .(Ass. Press). O vsebini pogajanj, ki jih je vodil admiral Darlan v Parizu ni $e vedno nobenih avtentičnih informacij. Slišijo se govorice, da so Nemci preko poslanika Abetza in Lavala stavili vladi v Vichvju neke zahteve, ki pa jih maršal Petain ni hotel sprejeti ter je stavil zato protipredloge. Snoči so se razširile tudi govorice, da je admiral Darlan odklonil Laval ovo zahtevo o izročitvi francoskega vojneea bro-dovja in mornariških oporišč Nemčiji. Te informacije so vedele tudi povedati, da je zaradi nemških zahtev pričakovati krize vlade v Vichvju. V novi vladi naj bi admiral Darlan prevzel notranje ministrstvo in poMavil na vsa važnejša upravna mesta v državi »ranc^ske mornariške časnike. Berilo, 8. febr. AA. (DNB). V tukajšnjih političnih krogih se se naprej aelo rezervirani o zadnjih razgovorih med Parizom in Vichvjem. Ponovno poudarjajo, da gre pri tej stvari a cisto notranjo francosko stvar. Zaradi tega je samo po sebi razumljivo, da nemški pristojni krogi stalno dobivajo poročila o poteku dogodkov z obeh strani Izjava generala Weygaada Alžir, 8. febr. AA. (Havas). General Weygand je najodločneje zanikal v imenu francoske vlade govorice, da bo Francija dovolila Nemčiji za njeno morebitno akcijo v Libiji uporabo francoskega oporišča v BizertL General Weygand ja prav tako zanikai poročila ir so baje v teku pogajanja za odstopitev Bizerte, dalje pa je zanikal tudi vesti o morebitne« iskrcavanju nemških čet v tem pristanišču. Anglija ni poslala Siri|l uitimatnma Vicby, 3. febr. AA (Havas). Niso točna poročila nekaterih pariških listov, da je angleška vi ada poslala francoskim obla. stem v Siriji ultimatum, v katerem bi bilo zahtevano, naj se Angliji do 10. t m. izro-če vse edirdce francoskega brodovja, ki pripadajo di /iziji v Levantu, Angleški bombni napadi na invazijske luke Predvsem sta bili napadeni luki Dunkerqne in Bonlogne Napad je opazovalo več tisoč ljudi na angleški obali London, 8. febr. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Bombniki vojnega letalstva so pretekle noči izvedli uspešen napad v znatnem obsegu na invazijski luki Dunkerque in Bou-logne. London, 8. febr. s. (Reuter). Z južno-vzhodne angleške obale poročajo, da so angleški bombniki izvedli snoči zopet napade večjega stila na nemške invazijske luke ob francoski obali Rokavskega preliva. Več skupin angleških bombnikov je preletelo Kanal pri Dovru ter bombardiralo sovražne postojanke. Z angleške obale je opazovalo napad več tisoč gledalcev. Angleška letala so napadla najprej Bou-logne. Eksplozije in požari so se videli do angleške obale. Okna n vrata v hišah ob angleški obali so se tresla zaradi eksplozij na drugi strani Kanala. Napad na Bou-logne je trajal približno eno uro. Nato so koncentrirala angleška letala svoje napade na Calais in okoHeo. Zlasti je bila napadena n^ka točka med Bou-logneom in rtom Gris Nez. Nemško poročilo Berlin, 8. febr. AA. (DNB). Snoči so ob oblačnem vremenu in ob mraku edinice angleških letalskih sil skušale izvesti napad na obrežje Kanala. Skupine, ki so hotele izvesti ta napad, so bile slabe in je nemška protiletalska obramba zamogla hitro preprečiti uspešno izvedbo napada. Sovražna letala so vrgla mnogo osvetljevalnih bomb. da bi se v mraku lahko lažje orientirala. Vendar pa so letala metala bombe brez določenega cilja in so vse popadale v svoboden prostor. Nemški obrambni delavnosti se je treba zahvaliti, da je bilo delovanje angleških letal tudi v prostoru zelo omejeno. V zasedeni pokrajini ni bila napravljena nobena škoda, Nad Anglijo mir London, 8. febr. a, (Reuter). Do jutra niso od nikoder prispela poročila, da bi bila sovražna letala ponoči napadla Anglijo. Jutranji komunike letalskega in notranjega ministrstva javlja samo: Nič novega. Bolgarija za Pomembne izjave ministrsk in zunanjega Sofija, 8. febr. e. Klub poslancev vladne večine je imel včeraj dopoldne sejo, na kateri je poročal zunanji minister Popov. Kakor se izve, je Popov izjavil, da so od noša ji Bolgarije s sosedi dobri in potekajo v duhu sklenjenih sporazumov. Glede odnosa je v s Turčijo je rekel, da so prijateljski in smatra, da turska vojska na meji nima napadalnega, temveč samo obrambni namen. Prav Isti namen ima tudi bolgarska vojska ob turški meji. Zunanji minister je poudaril, da je Bolgarija za ohranitev miru in da se ne bo udeležila vojne. Branila se bo samo, ako bo napadena. V službenem obvestilu, ki je bilo izdano po seji, se pravi, da so narodni poslanci sprejeli poročilo zunanjega ministra s posebnim zadovoljstvom in da soglašajo v to politiko. Odklonili so razpravo o poročilu ln niso zahtevali nadaljnjih pojasnil. Po Popovu je govoril predsednik vlade dr. Filov. ki je pozval poslance, naj nadaljujejo svoja zborovanja na deželi, da bo narod obveščen o politiki vlade. Predsednik je izjavil, da ostane bolgarska nevtralna politika nespremenjena. Vlada bo predložila sobranju celo vrsto zakonov, da olajša narodu bremena, ki so posledica vojne. Na isti seji je predsednik vlade izjavil, ega predsednika Filova a Popova da se bo te dni spopomilo mesto kmetijskega ministra po ostavki Bagrjanova. Kot novi kmetijski minister se imenuje v poli-Učnih krogih dosedanji upravnik direkcije za izvoz žita Mončo Tosev, ki je znan kmetijski strokovnjak. Pokojnine za kmetovalce Sofija, 8. febr. e. Parlamentarna odbora kmetijskega ministrstva in finančnega ministrstva sta v navzočnosti predsednika Filova in finančnega ministra Božilova imela skupno sejo, na kateri se je sklepalo o pokojninah kmetovalcem. Vsak član kmetskih zadrug bo dobival po 60. letu 3600 levov letne pokojnine. Člani zadrug bodo plačevali v pokojninski fond 60 levov mesečno. Danes se prično počitnice sobranja, ki bodo trajale do 17. t. m. Pred zaključkom sobranja so bili izglasovani dopolnilni krediti za ministrstvo vojske v višini 240 milijonov levov. Odobren je bil tudi kredit 100 milijonov levov za elektrifikacijo severne Bolgarije. Sofija, 8. febr. e. Predsednik vlade dr. Filov bo danes ob 11.31 govoril v radiu o pokojninskem zavarovanju bolgarskih kmetov. Zakon o tem zavarovanju je bil včeraj sprejet v sobranju. Ves svet je v mrzlični pripravljenosti piše glasilo madžarskega ministrskega predsednika, ki razpravlja o splošnem položaju v Evropi Budimpešta, 8. febr. e. »Magyar Orszag« se bavi v uvodniku s splošnim položajem v Uvropi. Kiju bnasprotujc&im vestem, pravi list, je pričakovati v najkrajšem času sporazuma med Parizom in Vichvjem. Sporazum ne bo dokončan, a se bodo z njim rešila začasna sporna vprašanja med Parizom in Vichvjem. Ta pogajanja so sedaj edina, ki trenutno zanimajo ves svet in označujejo sedanji splošni položaj. Ves svet je v mrzlični pripravljenosti. Popolnoma je gotovo, da bo Roosevelt v najbližji bodočnosti poslal Angliji ameriški vojni material, zlasti letala in brze bojne čolne. Amerika bo vodila tako politiko ,da se ne zapleta v spore v Vzhodni Aziji, doćim japonska želi. da izkoristi to stališče Amerike in ojači svoje pozicije v tem delu sveta. Ze danes se mora računa-t z možnostjo vojne na Malajskem polotoku. V Singaporu so prepričani .da bodo sovražnosti z Japonsko morale izbruhniti v teku prihodnjega meseca. priprave za razširjenje vojne so povsod y teku. Tudi v Nemčiji delajo z mrzličnim tempom, tod ao nemških velikanskih napovedih se zelo malo sliši. Dejstvo je, da so v Nemčiji v teku ne samo ogromne vojaške priprave, temveč tudi priprave za organizacijo evropske proizvodnje, a pomočjo katere bi bila Nemčija usposobijo* na za dolgotrajno vojno. Proizvodnja živil je na evropskem kontinentu sedaj Že skoraj a 75% avtarkična. Nemčija nima samo najmočnejše oborožene sile na svetu, temveč je tudi popolnoma neodvisna glede prehrane. Vojna je danes v stanju premirja, toda to stanje ne more trajati dlje kot dva meseca. Dogodki v Romuni]! Bukarešta, 8. febr. a. (Asa. Press). Tu je včeraj pričel izhajati nov list legionar, jev Železne garde, oblasti pa ao že takoj prvo številko zaplenile in list prepovedale Budimpešta, 8. febr. s. (Reuter). Po madžarskih informacijah je prišlo v rumun- Milan Rakocević Ljubljana, 8. februarja V eeoji skromnosti je kotel utajiti svoj lep uspeh med um i— ■ wfc T111 i tovariši; Soda nekdo m je »izdal«, da ga bomo poslej »zmerja«« z doktorjem. Kot doktor Ciste ii-lozofijo bo, upajmo« prenesel a fsosofskim mire« So čos»t itko. Kako bi mu rudi se gest i tali, ko pri napornem novinarskem dehi najde vendar dovolj časa m študij čiste filozofije in polaga tako rekoč sjimogiode izpite! izpit as doktorja čiste filozofije je polotil pred včerajšnjim na naši univerzi pred komisijo gg. profesorjev: dr Melikom, dekanom filozofske fakultete, dr. Fr. Vebrom, dr. N. Zupaničem in dr. Ramovšem, m sicer na podlagi disertacije »Njegoševa etika čojstva«. Na ta uspeh novmartkega tonariša Rako-I esvića smo dolžni oposoriti že zato, ker 7 asu vse naša kulturne iavnost dolguje h v* ? lesuost kot posredniku med našo in srbo hrvatsko kulturo. Kot dopisnik »Pravde« in rasnih literarnih revij stalno poroča o našem kulturnem življenju ter skrbno zasleduje vse slovenske kulturne dogodke. Srb ska javno** prejšnje čase navadno ni bita redno obveščena o našem kulturnem efrv ljenju, pogosto j* ps bila rudi napačno poučena Rakočevič se je dobro vživel v na še razmere ki mentoli teto slovenskega človeka. Marljivo tudi prevaja dela naših pisateljev in pesnik«*, za kar je upravičen po znanju slovenščine in nadarjenosti. Nedvomno smemo pričakovati še mnogo od njega in upamo, da nam bo ostal zvest tudi poslej, ko bo promovira*, i Iskreno čestitamo' Ljubljana. 8. februarja /utrl bo piamtelj F S Finžgar obhajal TOIetnieoL Slovenski narod mu bo ob tem življenjskem jubileju izkazal vso čast in priznanje, ki jubilantu kot niša tel j u ori-povednaku in oblikovalcu slovenske besede pritiče. Včerai mu ie tudi Ljubljana irkazala natvišio čast s tem da sa le zaradi izrednih zaslue za književnost, kulturo in iezik slovenskega naroda imenovala za častnega člana mestne občine ljubljanske Narodno gledališče oa bo vorizo-rilo v nočastitev živlienske^a iubilela njegovo znano damo »Razv^l;na žK''}.^n:a- FrančiŠek Salezii Finžgar se ie rodil dne 9. februarja 1. 1872. v hiši vaškega krojača v Doslovičah nod Stolom na Gorenjskem. L. 1882. so ga ooslali v staro ljubliansko gimnazijo in že tedai ie Finžgar začel pisati. Tovariši v Aljozevišču so mu izročili uredništvo za našo književnost nomemb-nih »Domačih vaje. Pred 50 leti 1e z odliko naredil maturo in Šel v semenišče, kjer se ie lotil zlasti mladinske književnosti. Po končanem bogoslovi u 1e bil kaolan v Bohinjski Bistrici. Tedaj ie začel Disati tudi v »Don in svet«. V nadaijnih letih ie služboval v raznih krajih med slovenskim liudstvom in ie tako spoznal slovenski narod z vsemi njegovimi posebnostmi. Od nekdaj je smatral, da mora Disateli Disati za Dren ros to slovensko ljudstvo in za innteligenco hkrati in da ne srne biti prepada med ljudstvom in inteligenco. Zato so nastale njegove ljudske igre »Divji lovec«. »Naša kri«. »Veriga«. »Razvalina življenja«. V svojem delovaniu ni bil politik in ljudski tribun, pač po ie vzgajal narod v veri. da ie dosti močan in samostojen za samostojnost in svobodo. Zasužnjenemu narodu ie pokazal moč in silo davnih prednikov v odličnem romanu »Pod svobodnim soncem«, ki io smatra slovenska književnost za eno izmed na i- S. Finžgarja boljših slovenskih ljudskih knjig. Zs časa bivanja na kmetih se le s vso vnemo posvetil tudi gospodarskemu ln prosvetnemu napredku ljudstva Ustanavljal ie prosvetna društva m zadruge. Takoi no prevratu ie prišel pisatelj kot župnik v Ljubljano. Dne 1. aprila 1. 1913. ga je mesto Ljubljana kot najvrednejšega naslednika poznejšega častnega meščana Ivana Vrhovnika postavila za župnika mestne župnije sv. Janeza Krstnika v Trnovem Obširno in intenzivno ie bilo pisateljsko, v j?o no :n sosoodar k delovanje F S. Finžgarja V Trnovem ie Zupnikovai do svoje upokojitve dne 23 januarja leta 1937. Kot pisatelj se ie jubilant popolnoma posvetil delu v odboru Mohorjeve družbe Ustanovil je in vodil ter urejal »Mladiko« in vzgojil vrsto sodelavcev. Njegova je bila zasluga, da ie bila ustanovljena »Nova založba«, ki ji je predsednik že 20 let Doslej ie izšlo že devet knjig Finžgar-ievih izbranih del v prevodu pa ga po-znajut udi Hrvatje in Srbi Cehi. Nemci, Francozi. Angleži in Madžari. V polstolet-nem literarnem delovaniu si je Finžgar postavil s svozirni deli nesmrten spomenik. Ob ustanovitvi slovenske Akademije znanosti in umetnosti je postal redni član umetniškega razreda Akademije, kjer zastopa poleg Otona 2upančiča slovensko literaturo. Z mestom v Akademiji je književnik F. S. Finžgar postal deležen najvišje časti, ki io more izkazati najvišji slovenski kulturni zavod predstavniku slovenske kulture Slovenci čestitajo pisatelju ob visokem življenskem jubileju katerega je d živel Finžgar v polni telesni in duševni čilesti. zavedajoč se. da ie Finžgar eden navzor-nejših slovenskih pripovednikov glede jezika, sloga in naravnega domačega izraza. Gostovanje Klaiceve družbe Seznanilo nas je z novim odličnim srbskim satirikom in pokazalo dvoje neznanih šal Branka Nušića Ljubljana, 8. februarja. Dva odlična in igralsko popolnoma srbska dramatika, Petra Kočića in Brani-slava Nušića. nam je predstavila snoči B. Klajičeva igralska družba s tremi ostro satiričnimi enodejankami. Petar Kočić, rojen 1. 1877 pri Banji Luki, umrl l. 1916 v Beogradu, je slaven predstavnik Bosne, njene narave in njenega naroda. Napisal je štiri zbirke povesti in dve satirični aktovki. Bil je lep in svež talent, plamteč pesnik mladosti in drav-ja, življenjske sile in srbske nacionalne energije. Njegovi opisi kmetiškega življenja v bosanski Krajini, njenih modrih planin in starih gozdov so neposredni in sveži, polni poezije in poleta, a glavna reč so mu bili ljudje, bedni bosanski kmetje, za katere je čutil vprav bratsko ljubezen. Sam otrok srbske krajine, ki je prestala strašne čase in mnogo uporov, je bil Kočić njen glasnik, smel, borben, uporen, ki ne joka in javka temveč zahteva svobodo in pravico za sužnje. Njegov borbeni nacionalizem ima šireko socialno podlago. 03ter protest in gnev proti nasilstvu je tudi njegova enodejanka »Jazbec pred sodiščem*. Dr. Jovan Skerlić je trdil v svoji Istoriji nove srpske književnosti, da je »Jazbec« »najpopularnejši spis najnovejše srbske književnosti«, ki je izšel že v neštetih po-natiskih in ga igrajo neprestano. Tip lokavega, prihuljenega, a v duši puntarskega kmeta, nesreče in zlobe, ki kmeta pritiskajo, bedasti birokrafizem. brezsrčno topo paragrafarstvo in domači »zelenaši*: vse to je izraženo v .»Jazbecu« močno ln verno, v živih prizorih, z dovršenim dialogom in smelo satiro, tako da je »Jazbec« ena najboljših političnih in socialnih srbskih satir. Medtem ko je »Jazbec« zajet iz tisočkrat in milijonkrat proklete avstrijske dobe najbolj krivične, zajeda'ske in tudi neumne nemško-madžarske vlade v Bosni, sta Nušičevi dve »šaK« zajeti iz predvojne dobe v sami Srbiji. »Muha« ln »Analfabeta« se godita enako v pisarni srbskega srezkega načelstva in kažeta lenobo, strahovito nevednost, hkrati pa ob-lastnost nekdanjega srbskega uradništva. Največji tepec in sirovak pa je zmerom »srezki načelnik«! šali sta primitivni, drastični, prav za prav monologa, ki ju ima načelnik. V tem pogledu sta enaki ^Jazbecu«, v katerem takisto govori skoraj izključno kmet Štrbac, vse ostale osebe pa Ie vzklikajo ali kratko ugovarjajo. Tako je imel B. Klajić tri glavne vloge, ostala družba pa je le sodelovala. Edini D. Korparić, ki je igral zdravnika v Jazbecu«, lesnega praktikanta v »Muhi« ln pisarja v »Analfabetu«, je lahko pokazal, da je rutiniran igralec. Epizodne drobce so imeli se H. Jankovidka, Braličeva in 2. Suntersič. Vsa predstava nas je zanesla daleč nazaj v dobo in k predstavam nekdanjih naših čitalnic in podeželskih bralnih društev. <5e bi bili prišli ljubljansSti Srbi in Hrvatje, bi bilo gledališče polno. Prisotni Slovenci, kar jih je Se ostalo izven operne premiere, pa so Klaj'ću in njegovim tovarišem prirejali tople ovacije priznanja in zahvale. Fr. G. Požar v Koibovi športni delavnici !N1 ie ugotovljeno, kako je požar nastal — Skoda je velika LJubljana. 8. februarja V znani športni delavnici B. Kolba v Viž-marjih je nasta* davi velik požar, ki je napravil ogromno škodu V delavnici, ki ie v Erženovem gospodarskem poslopju sred! vasi, je bilo nakupi če n epa po skladiščih mnogo suhega le&* za izdelovanje športnih predmetov. Ko so da v* ob 7. prisri delavci na delo. jo takoj opazili, da se iz delavnice kadi Čim so stopili v spodnji pno***«r. so ga morali takoj spet zapustiti, kajti tam je bilo že vse v plamen.b Delavci so brž obvestili o požaru vižmarsjce gasilce, ki vo takoj prihiteli s motorno brizgalno. Za njimi so skera delu Trans*]—>e včeraj do bojev med manjšimi eU<*Hkl legionarskih vsta-šev in orožništva. Na obeh straneh je bilo ve* oseb ranjenih. Ankara, 8 febr. a (Reuter). Po tukaj-snjih informacijah je bilo včeraj aretiranih 6 članov rum unske Železne garde, ki so prispeli v mesto v uniformah nemške nacionalno socialistične mladina. Pri ara* tirancih ao našli revolverje in bombe Budimpešta. 8. *ebr e. (Štefani) V par. lam en tu ao objavili, da se je ustanovila nova Transilvanska stranka in štej« 41 narodnih poslancev. bili obveščeni tudi šentviški gasilci, nato pa ie telefonira1 bivši narodni posUanec g. K orna n no pomoč še gasilcem v Ljubljano. Tz Ljubljane so odhiteli z mororko v Viž-marje prostovolin« gasilci, ki so jim sledili tudi gasilci iz Šiške, Dravelj in iz Mednega. Gasilci ao takoi sfcutati napol jati cevi iz rezervoarja nad vrzma r«ktm klancem, pa Vlsoka pesem« ob 20.15 SOKOLSKI GLEDALIŠKI ODER NA VICU »Pot v pekel« ob 20. v Sokolskem domu DEfcURN: LEKARNE DANES IN JUTKi: Dr. Piccoli. TvrSeva cesta 6, Hočevar, CelovSka cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47 MESTNO DE2URNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. G vido Debeljak, Tvrseva cesta st-62/L, telefon št. 27-29. Iz Kranja — Izgubljeni In najdeni predmeti. Na mestni policiji so bili prijavljeni sle> o^i izgubljeni predmeti: Rezervno avtom ob*.-sko kolo, zavitek 11 kg usnja in podplatov, zlato nalivno pero, 2 bankovca po 100 din, damska double ura z zapestnico, rjava usnjata denarnica 650 din, damska zlata zapestna ura z rdečim pasom. Postov pademer za merjenje cest. zelena usnjata denarnica z 900 din in železniško legitimacijo, denarnica z vsebino 220 ddn. denarnica z vsebino 230 din Najditelji se naprošajo, da najiene predmete izroč* proti nagradi na tumkajsnji policijL Sledeči predmeti so se našli: damska zapestna ura, denarnica z manjšo gotovino, damska denarnica z nekaj gotovine boljša damska zapestna ura, meska ura z monodramom, moška denarnica z gotovino, boljša damska zapestna ura. z datumom ln monogramom, lastniki naj se zgiase na tukaj, policiji, kjer lanko navedene predmete dvignejo. — Število brezposelnih v skalnem p*Ta-stu. Od zadnjega meseca je število brezposelnih poraslo za 25 in znaša sedaj 1388. število se je izredno dvignilo toda tendenca tudi v tem mesecu kaže navzgor. Porast presega tudi lanskoletni rekord, ki je bil prvič zabeležen s 1078 brezposelnimi v mesecu januarju lanskega leta. Kljub ogromnemu številu nezaposlenega delavstva pa se ni nič poskrbelo za zaposlitev, nasprotno se celo dogajajo v nekaterih obratih odpusti. — Delo dobe S kmetske dekle, 1 vajenec ln 2 tesarja _ Klubske ainučax»ke tekme v Naldom. Aligni SK Slovan bo priredil v nedeljo 9. t. iru klubske smučarske tekme v Naklem-Ob 9. uri se bo vršil tek na 10 km, popoldne ob 15. pa bodo na vaški skakalnici tekme v skokih, Prvoplasirand bodo prejeli praktična darila. Vabimo vse ljubitelje smučarjev na obisk, _ Za detektive so se i**jatl pe. «o Jih Stražniki prijeli. Sredi noči s torka na sredo so vstopili v neki hlev sredi Kranja trije potepuhi, da bi prenočili. Ko so al tekali primeren prostor pa so naleteli na gosta, ki je že spal. Hitro jim je dozorel sklep, prebudili so spečega in se todali za detektive. Prestrašenemu napol spečemu možaku so pretekaH vse žepe. mu vzeli denar in britev m kdo ve kaj bi se počeli z njim, da nI prav takrat prišla v hlev policijska straža, ki je nato vse aretirala. Namišljeni detektivi so bili včeraj predani sodišču v nadaljnje postopanje. _ pekovski m°jstr| spročaj0, da bodo z dnem 7. t. m. prodajali kruh le proti nakaznicam. _ Več reda v prehrani preblve|s*va. ž> prejšnji mesec je bilo sporočeno, da bomo s L februarjem dobili nakaznice za kruh ali moko, vendar do danes se niso bile razdeljene vsem trgovcem prijavne pole na podlagi katerih bo možno dobiti sele nakaznice. Zaradi tega se je pripetilo, da morajo nekateri kupovati drag kruh v pekarnah čeprav pečejo drugače kruh sami. S tem so udarjeni predvsem oni. ki nimajo nikakih zalog, torej najrevnejši Obenem pa je prebivalstvo zelo razburila vest, ki se je raznesla po mestu, da bodo nakaznice po 1 din m ne 25 par kot je bik) to določeno. Prosimo zato, da prehranjevalni odbor to uredi oziroma če so vesti neupravičene, da jih prekliče. V ćemasniih časih ao ljudje itak želo občutljivi in je treba prav a strani prehranjevalnega odbora zahtevati potrebno skrb za ljudstvo. Postani Iti ostani Član Vodnih ove druibot Štev. 3 2 >8I*OVBIfSKT NAROD«, sobota, 8 februarja 19tX Stran 3 Zakaj so najlepše parcele nezazidane? Sredi mesta je ie precej mmiu$mmm1 Zidati U morali ie mnogi denarni za Ljubljana. 8. februarja Nedavno smo portali, da je b..a .an. atavbna deiavnosi v zastoju. Zivahn^š h stavbnih sezon v Ljubljani ni vec že celo dese:*etie. odkar ie nastopala eoso_darskj kriza. Sicer so mnog, g^wrili o ve..k--m napredku Ljubljane ob vsaki piLiki Ur se skiicevan na nekatera nova n-slo^ja. V resnici je Ljubljana pridobila pr-.ej stanovanjskih hiš s številnimi s.anova ji, tcda toiišče stavbne delavnosti je ze dol-*a leia predvsem periferija, kjer zi~a o manjše stanovanjske hiše, m j d tem ko vlada v srcdiscu mesta mrt v Jo Al srn -mo govoriti o živahni stavb.ii ae av..~sti v Ljubijani, ko smo dobili zadnja leta sredi mesta le tri večja poslopja (»- on«, »S^av.ja« in Bata)? Medtem se Be^gr^d razrašča v velemesto, ki bo kmaiu štelo 500.Ouo prebivalcev. Ljubljana kijub svoji izredno veliki periferiji in površini ne Šteje niti 90.000 prebivalcev. Mala Slovenija sicer ne potrebu ie Dosebno velike prestolnice, glave, ki bi biia pretežka za šibke noge; to se pravi, da so razvoju m^sta tudi dane meje. Mesto mora imeti primerno zaledje. Njegov razvoi ie pa nedvomno odvisen predvsem od splošnih gosocdar-skih razmer pokrajine, ki teži k njemu Ko se bo začel pritok prebivalcev z dežele ustavljati, se bo ustavil tudi razvoj mesta. GOSPODARSKO SREDIŠČE? Ali je Ljubljana gospodarsko središče ali ie uradniško mesto z nekaterimi osrednjimi pokrajinskimi uradi? Pričakovali bi. da si bodo Ljubljano izbrali za sedež uprave vseh večjih gospodarskih podjetij. V resnici se mnoga podietja Ljubljane izogibajo. Ko so se tekstilna podjetja začela naseljevati v Kranju, se je nekaterim pri nas to zdelo celo sreča za Ljubljano. Trdili so. da ie bolje, če imamo čim manj industrije, češ, ob industrijskih središčih se koncentrira beda; čim več delavstva ima kraj. tem težje so naloge socialne p>>-litike. Seveda so pa tudi tem večji dohodki mesta, čim več industrijskih podjetij šteje. Od samega uradništva si mesto pač ne more obetati velikih dr>hodkcv. Mnoga velika pomodarska Dodietia. ki poslujejo v Sloveniji, imajo zelo rahle zveze z Ljubijan • Razumljivo ie še. da nimajo n. pt. mariborska poJjetja podružnic v Ljub- ljani, čudno pa je vsekakor, da Številne večje tvrdke. ki imajo svoje obrate v banovini, nimajo niti skromnih za.to.stev v našem mestu. Izjema ie med večjimi pod-j jetji Trboveljska premogokopaa družba j Ko bi vsa večia podjetja .ki poslu eio v Sloveniji, zidala vsaj manjša poslooja v Ljubljani, bi slovenska prestolnica imjla povsem drugačno lice. 17 ZAVAROVALNIC V LJUBLJANI Toda v Ljubljani ne zidajo nit: vse za-I varovainice in banke, čeprav bi bile dol-j žne. saj vendar žive pred.sem na rač an I slovenskega gospodarstva. V Ljubljani je bilo lani (s *Fenixom« vred. ki je bil v likvidaciji) 17 zavarovalnic Koliko jih ie že zidalo? Priznanje ie treba izreči »Sla-viji«. Precei je investirala v nepremičnine tudi Vzajemna zavarovalnica. »Dunav« na ima Dalačo na Aleksandrovi cesti. Številne druge, nektere tudi prav bogate zavarovalnice, oa imajo svoje poslovne prpH^re v starih adaptiranih hišah Nekatere poslujejo pri nas že cela desetletja. Centrale imaio v drgih mestih kamor se seveda odteka Dri nas zbrani DaDital. Nerazumljivo ie. zakaj se Ljubljana ne zavzema za svo;e pravice: upravičeno bi smeli zah'e-vati od denarnih zavodov, ki poslujejo pri nas. da nalože del svoiega premoženja v nepremičnine v Ljubljani, toda ne v stare hiše. temveč na i zidajo! 15 BANK, 13 HRANILNIC IN POSOJILNIC Nekatere banke so zidale v Ljubljani kmalu do svetovni voini. prva med njimi ljubljanska kredi'na banka. Zidala je tudi I. hrvatska štedionica na Aleksandrovi cesti. Ena banka in nosojilnica ima*a novi poslopji na Miklošičevi cesti. Eden naših najstarejših denarnih zavodov. Hranilnica dravske banovine, je zidal veliko stanovanjsko hišo v Igriški ulici. Poštna hranilnica je zidala na A1ek-?androvi cesti uradno poslopje, na Bleiweisovi cesti pa stanovanjsko hišo. To pa seveda niso vsi denarni zavodi, ki oosluieio ori nas zelo usoešno. Vsiliuie se vnrašanje ali bo kdaj zidala v Ljubi iani tudi Narodna banka. Prav tako bi lahko na^žila primerno vsoto v večje po^lonie Državna hipotekama banka. V Ljubljani ima podružnico Privilegirana ograrna banka, ki sokolskim praporom Skupščina Sokola Ljubljana-šiška Za starosto je bil ponovno izvoljen inž« Stane Jesih - Prilftodnje leto proslavi društvo 40letni«o Ljubljana. 8. februarja Drugo najstarejše sokolsko društvo v Ljubljani, nadvse marljivi šišenski Sokol je dajal obračun svojega dela na 39. občnem zboru, ki je bil snoči ob lepi udeležbi članstva v dvorani Sokolskega doma. Občni zbor je otvoril starosta br. inž. Stane Jeslh, ki se je najprej spomnil vzvišenega starešine Nj. Vel. kralja Petra II.. ki so mu navzočni bratje in sestre zaklicali trikrat »Zdravo!«. Zatem je pozdravil zastopnike župe podstarešino br. Janka Jazbeca in zastopnika naprednega in sokolskega tiska. S pieteto so zbortfvalci počastili tudi spomin pokojnega br. Nemca, ki je med letom za vedno zapustil vrste šišenskega Sokola. Br. starosta je nato v jedrnatem govoru omenil delo društva, ki je bilo zaradi izrednih razmer dokaj ovirano, vendar pa so bili uspehi pozitivni, kar so pričala poročila društvenih činite-ljev. Zelo zadovoljiv uspeh je dala efektna loterija, ter se je zahvalil vsem bratom in sestram, ki so pomagali prt tej nabiralni akciji. Končno je br. starosta omenil naloge, ki čakajo novo upravo in vse članstvo t tekočem letu, zlasti pa bo treba strniti vse moči za proslavo 401etnega jubileja, ki bo drugo leto in ki mora pokazati največje sadove 401etnega društvenega delovanja. Sodelovanje z bratskim društvom za zgradbo doma Je bilo harmonično in bratsko. Poročilo br. staroste je bilo z odobravanjem sprejeto. Zvrstila eo se potem poročila društvenih činiteljev. amesto odsotnega tajnika br. Novaka je prečita! njegovo poročilo pod-starešina br. Jože Burja. Poročilo navaja vse važnejše dogodke med letom in delo uprave, ki se je sestala na 13 rednih, 2 izrednih in 13 sejah izvršnega odbora. Najlepše je bilo poročilo načelnika br. Rudija Berdajsa, ki je poročal o tehničnem delu društva. Kljub težavnim časom in večkratnim izpremembam med letom v telovadnici in vaditeljskem zboru so redno telovadili v<* oddelki pod vodstvom va-diteljskega zbora, ki je štel 15 bratov in sester. Telovadilo je 505 urah 10.837 članstva, kar je še vedno lepo število. V okviru vaditel^ske^a zbora sta delovala strelski in knjižnični odsek, slednji šteje 380 strokovnih knjig. Br. načelnik je nato navedel vse telovadne prireditve društva in sodelovanje drugod ter ob zaključku pozval vse članstvo in mladino v telovadnico — zbor, saj nas čakajo v tekočem letu velike nalog«: župni zlet v Ljubljani bi vsesokolskl zletv Beogradu ob nastopu mladega kralja Petra n. na prestol svojih junaških prednikov. Pred vrati pa je tudi proslava 40-letnice. ki mora biti na dostojni višini. O prosvetnem delu. ki je bilo za društvo, kakor ie šišenski Sokol premalo razgibano in živahno, je poročal presvetar br. Be-n-'č. ki }e tudi navedel vzroke, zakaj se prrsvetno udei?=tvovanje ni izv^Silo tako, kakor M bilo že.eti. Med letom ie uprizoril gledalski odsek dve lutkovni in dve igTi. ki sta lepo uspeli. Pred vrstami so bili govori, ki so jih imeli Cani uprave in va-dltel-'skeo'a zKora. PO je organiziral spomladi mat^rinsVo proslavo in proslavo državnega in sokolskega praznika 1. decembra. O denarnem poslovanju društva je poročal do^o^etnl bl^al^lk br. D~ag/o Ro-t°r ki je pr«*čital tiidi proračun ra lpto 19*1. ki je bil sočasno odobren Z<°o izčrpno in preerl"dm p oroči1 o oo društveni tmvinl ■'e poda? go^odT br. Jože 0~brov-§>k Vrednot društvene imovine zn*»ša nad 84.0*0 d:n s+a*let:kar br. Prasko Pe-terneh* je v s^o*em poročilu om«n'l. da šteje društvo 412 članov in 149 mladine obojega spola, skupno 561, kar je za šišen- skega Sokola vsekakor premajhno število. Vsa poročila so bilo soglasno sprejeta, nakar je bila na predlg nadzornega odbora soglasno izrečena razrešniea br. blagajniku in celotni društveni upravi- V imenu župe in njenega staroste br. dr. Mu mika je pozdravil zborovalce podsta-rešina br. Janko Jazbec, ki ie v lepem govoru naslovil nekaj izpodbudnih besed članstvu za nadaljnje uspešno delovanje. Pri volitvah je bila nato poimensko soglasno izvoljena nastopna lista: starosta br. inž. Stane Jesih, namestnika staroste br. Jože Burja in France Praprotnik, načelnik br Rudi Berdajs, namestnika načelnika br. Frrnc Stadler m Lado Justin, načelnica s. Vida Novakova, namestnici načelnice s. Sabina Mauserjeva in Mara Berdajsova, prosvetar br. Borut Skopore, tajnica s. Vera Hutarjeva, blagajnik br. Drago Rotar. odborniki br. Brane Peter-nel, Jože Gabrovšek. Albin Tušar, Miro šercer, Stane Novak, Maka Kogovsek, Drago Klemene Ciril Filioič. naraj|stn:ki br. Ivan Kalčič, Riko Nastran, Jonez Tavčar in Metka Vimpolškova. Nadzorni odbor: Bdmund Sila, Avgust Zagradnik, dr. France Kovic, namestniki: Ivo Oogala, Vlado Geržina in Bogo Novak. Razsodišče: br. inž. Jesih, Jože Burja. Rudi Berdajs, Vida Novakova in Borut Skoporc. Po volitvah se je zahvalil za izkazano zaupanje starosta br. inž. Jesih, ki je pozval vse k vztrajnemu delu, potem pa so vsi navdušeno zapeli >Le naprej brez miru...« — Vrlemu šišenskemu Sokolu želimo v novem poslovnem letu mnogo uspehov, zlasti pa. da bi drugoletna proslava 40!etnice uspela najlepše v ponos vsega sokolstva. —rv. Vzorna sokolska akademija Loke pri Zagorju, 6. februarja Soko'lska četa. od leni samostojnega Sokolskega društva Loke pri Zagorju, nas je v nedeljo prijetno iznenadila s svojo prvo telovadno akademijo v svojem novem domu na Lokah. Tehnični vodja br. Raatko Poljšak, ki je za tc priliko sestavil večino prostih vaj z edino izjemo onih zs zlet v Beograd, nsra je predstavil več oddelkov nKrke in ženske dece ter obojega naraščaja z vzorno izvedenimi vajami z zastavicami, venci, ns grede«, šestorico moške fn šestnajstorico ženske dece, raznoterostmi, šaljivim boksom »puhaste« teže, saj sta oba akterja tehtala polnih 30 kg skupaj, člani so pokazali lepo in uglajeno hrvežba-noet na bradlji, vmes pa so se vrstile deklamacije. Kdor je pričakoval od mladega društva «amo volje, da pokaže sad zimskega dela, je bil več kot presenečen, kajti to, kar smo videli, je bilo tako vzorno, izvedeno« tolikim čutom za ritem ki tako skladno, da je navzoče občfnsrvo, ki je do zadnjega kota zasedlo dvorano, vsaki točki iznova hi nenehno aplavdiralo. Nastop bi delal čast tudi starejšim društvom, ki razpolagajo z do!^ofletno tradicijo in kadrom vaditeljev. Br. Zdmvku morda osebno ni všeč, če poudarimo njegovo • prav fanatično sokolsko zavzetost, s katero nam je pripravil prav edinstveno popoldne, toda njega je treba omeniti že tudi zato ker je po naporni službi tudi kasne nočne ure Irtvovrf oddelkom. Ni jim pa, kakor smo opazili, dal samo zunanjega bleska, temveč jim je tudi viri tistega sokolskega duha. ki nam je žare* nasproti, ko sme gledali mlada telesa in obraze nastopajočih. Njemu je stal zvesto ob strani br. Ivan Cule*, ki je polrtvv valno oskrbel potrebne klavirske spremljave ne strašeč se poti na oddaljene Loke. Oba skupaj sta udeležena na tako lo- jenih za ve£ja poslopja bi tudi lahko zidala. Skratka, v Ljubljani posluje cela vrsta bogatih denarnih zavodov, ki bi lahko zidali in ki bi bili tudi dolžni zidati. PARCELE ČAKAJO___ Parcel za večja reprezentativna poslopja je v Ljubljani še dovolj. Prav te parcele opozarjajo, da pri nas mnogo pren a-lo zidajo najbogatejša pedjetia. Zasebniki ne morejo zidati na teh parcelah, ki so namenjene večjim poslopjem javnega značaja. Tako vidimo mnogo vrzeli z.asti na Tvrševi cesti med Ajdovščino in železnico. Tudi Miklošičeva cesta še ni popolna. Znano ie. da čaka na veliko regulacijo kompleks slabo izkoriščenih parcel m d Prešernovo ulico in Zvezdo. Čudno 1 ce ima Dalmatinova ulica z zveriženim nizkim zidom in starim neokusnim skladiščem. Na regulacijo čaka Tvrševa cesta med »Slavijo* in Ajdovščino. Tudi Kolodvorska ulica še ni regulirana in kaže mnogo grdih Škrbin. Ob Masarvkovi cesti so še posebno lepe parcele. Vse te parcele so v tako zvanem ožjem središču, še tem več lepih zemljišč bi pa dobili v zanemarjenem šentjakobskem okraju, nekaj na Poljanah, mnogo v šentoetrškem okraju itd. Vodnikov trg pa je rezerviran za magistrat. VOJNA BI NE SMELA BITI IZGOVOR Ce zidalo v drugih mestih, v Zagrebu in Beogradu, bi lahko tudi pri nas. Ne smeli bi se izgovarjati na sedanje razmere, na -splošno negotovost«, nestalne cene in mezde, draginjo in kar je še podobnih izgovorov. Ce ti izgovori ne drže v drugih mestih, ne smejo tudi pri nas. Tudi kapitala je dovoli, o tem ni treba dvomiti. Nekateri denarni zavodi raie nalasajo denar v nepremičnine v krajih, kjer si obetajo boljše obrestovanie. toda. če zaslužijo pri nas toliko, da lahko inve==tiraio mdliione v poslopja v drugih krajih, pač ne bo izgubi ien denar, ki ga bodo pustili tu. Ce dajemo, imamo tudi pravico zahtevati, kar Ljubljani gre. Prihodnja stavbna sezTia bi ne smela biti tako slaba kakor lanska, zato smo načeli vprašanje, zakaj dragocene parcele sredi mesta še niso zazidane. Mrtvilo, ki je zavladalo v Ljubi iani. je že sumljivo in čas je. da se vprašamo po vzrekib. po uspeli akademiji in trma gre prav iskreno priznanje in tepla zahvala. Akademijo je otvoril br. Pergar Viktor s prigodnim govx>rom, ki mu je sledila himna ter pozdrav državni zastavi. Med gledalci moramo prav posebej omeniti navzoč nega ravnatelja TPD inž. g. Silva Bur-gorja in gospo, številne rudniške nameščence, pretežno večino rudarjev ter ostalih pripadnikov vseh dctlinskih slojev. Vsi, prav vsi so kazati i izredno zadovoljstvo ter odhajali z močnimi vtisi mladega sokolskega ognja. Ko našim sesedora čestitamo k nepričakovano uspeli akademiji, izrekamo željo, da bi v istem poletu nadaljevali sokolsko pot, po kater, znajo tako krepko korakati. Zdravo! »Via Mala44 na sokolskom Skofja Loka, 7. februarja Uprizoritev »Vie Male« drame, prirejene po romanu Johna Knittla, švicarskega pisatelja, je naletela v škofjeloški javnosti na presenetljivo visok odziv. Dvorana je biia zasedena do zadnjega sedeža in to je hkrati tudi dokaz, da dosegajo predstave škofjeloškega Sokola stopnjo, ki se hoče z vso resnostjo sprostiti za-četništva in dajati predstave, ki nosijo v svojem bistvu pečat prizadevnega kulturnega stremljenja- Via Mala je drama, globoka drama. Življenje se poigrava z Ljudmi in kakor železna pest tišči vso družino bojazen, da se ne bo »zvedela nasilna smrt očeta Laurečevih, Svak An-dreas umor sicer razkrije, ali se po hudih duševnih bojih le odloči na pot človeka s srcem. Sodnemu predstojniku dr. Gut-kneehtu da v podpis akt, s katerim se proglasa stari Laurec za izginulega. Sokolski igralci so se lotili izredno težke z neštetimi psihološkimi variacijami zapletene igre z veliko ljubeznijo in dobro voljo. Dah so od sebe vse, kar so mogli. Prednašanje je zato doseglo naravnost presenetljiv uspeh, aaj je oder docela osvojil dvorano in jo povlekel s seboj .Breme prednašanja je slonelo le na por igralcih: Slavki Primožičevi (Sil-veli), Mileni Ziherlovi (Hanna), Janezu Gromu (Andreas Richenauški) in Jožetu Andiču (Niklaus). Vsi so svoje vloge preštudirali do potankosti in jih po najboljši volji tudi podali. Nič manj zvesto ao se priključili vodLUnim ostali nastopajoči. Tako izvrstna Lau-rečeva mati ga. Albina Grudnerjeva, pisar Amann (br. Bojan Ziherl), gospa Ri-chenauška (s. Zdenka Vraničarjeva), dr. Gutknecht (br. Dinko Masterl) in Anne-li (s. Poldka Stiglic) Igralska skupina je nastopila enotno in zbrano. Uspeh je bil popoln. Scenerija ako izvzamemo dom Laurečevm je bila ustrezna. Nekaj nove kuliserije naj al Sokol le nabavi. Igro je zrežiral br. Vojteh Debeljak. Podobnih uprizoritev si želimo še več, zlasti ko žanjejo v javnosti tako ogromno zanimanje. Dramski odsek Sokola v Semiču je presenetil na svetnico z >Vdovo Rotnnko«, ki jo je uprizoril v Sokotekem domu. Dvorana je bila nabito polna, — tako ie dolgo ne. Igralci ao svoje vloge resili skoraj brezhibno m občinstvo ni stedilo a priznanjem. Od kar vodi prosvetar br. Novak Mirko, dramski odsek, sa vidijo prav lepi uspehi. Seveda zahteva to veliko truda, ki ga pa igralci z veseljem prevzamejo nase. V veliko zadoščenje jim je hvaležnost občinstva, ki ob vsaki prireditvi napolni dvorano do zadnjega kotička. To se je videlo, ko je bil uprizorjen »Divji loveče ln sedaj »Vdova Roattnkac. Posebno moramo pohvaliti s. Mimo Bukovcevo, Roelinko, Obisk ni tal zadovoljiv, kar je vse graje vredno. To sicer ne za'iene članstva, ampak one. ki imajo smisel za godbo in bi bila njihova dolžnost prisostvovati koncertu in s tem dati vzpodbudo mladim igralcem kakor tudi dirigentu. Res ni denarja, vendar pri tako niski vstopnini, kakor je tila, to ne more biti izgovor. Če pa pride slučajno potujoči muzikant s Lom po to in bobnom na trg, drvi vse skupaj. Za take nastope je zanimanje, za kulturne prireditve ga pa m med inteligenco. Kljub vsemu je pa koncert dosegel lep uspeh, zeleh bi se več takih gostovanj. Drama iz Prešernovega življenja Ljubljana. 8. februarja rika Vaši eto va. pi sate j i ca priljubljenega romana o Prešernu, se ie pred meseci lotila težkega in tveganega dela. d amati-zacije. istega romana. Razsežno snov. ki nas vodi v dobo po francoski okupaciji. Anico Bukovčevo kot hčerko, ter Jan br. Namplja Maksa In Balantača Pluta Antona, ki so povzročali salve smeha, Le tako naprej- V januarju .je orkester Sokola Iz Metlika ptiredU v Sokolskem domu koncert, katerega le rodil dirigent brat Bttenc | ko je oblastni Metternichov absolutizem onemogočal vsako r/rosvetljeno delo ter vsak narodni pojav, ie kaj hvaležno gradivo za roman, a vsekakor trši oreh za dramatsko tvorbo, ki nudi dejanju mnogo boli stisnjen okvir. lika Va štet ova ie svojo dramatizacijo zgradila na ta način, da ie dejanje razdelila na prolog ter štiri dejan i a v sedmih slikah. V prologu nastooa Prešeren še kot otrok, ki že kaže svojo človekoljubno dušo. v ostalih d^janiih pa so zajeti vsi glavni dogodki in mejniki njegovega življenja. V njih se iz idealnega študenta filozofije razvija ob življenjskih naporih in zaprekah, ob prijateljskih in srčnih vezeh, veliki pesnik ljubezni in domovine ter zagovornik človečanstva, resnice in poštenosti. Pisana doba tedanjega sloga, razgibanost tedanjih literarnih in pol tičnih osebnosti ter Prešernovih najožjih prijate1 jev Copa. Smoleta in Zupana, so poleg njegove velike ljubezni in težke živlieniske drame, glavne prvine te dramatizacije, katere krstno predstavo bo. ob priliki obletnice našega največiesa pesnika, uprizorilo danes zvečer ob 8 uri Šentjakobsko gledališče v Mestnem domu. O de'u m predstavi, ki že zdai vzbuja mnogo zanimanja, bomo še poročali. Drevi ob 20.15. na obletnico smrti največ /-esra slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, bo v Šentjakobskem gledališču krstna predstava drame iz pesnikovega življenja >Visoka pesemc, ki jo je spisala po svojem romanu o Prešernu pisateljica lika Vaštetova. Sodelujejo najboljše moči odra: Bučarjeva, Grgurevičeva, HanŽiče-va, Subič-Murkova, Eypper, Gnidovec, Han-žič, Klemenčič, Košak, Koman, Lavrič, Lombar, Moser. Plevel j. Skerlj in ves ansambl odra. Režijo vodi Miran Petrovčič. V nedeljo 9. t. m. ob 20.15 se igra ponovi. Ker za predstvo ogromno zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji. od danes dalje. Obrtniška socialna prireditev Ljubljana, 8. februarja Ljubljanski obirtiiiki, združeni v svoji zadrugi »Dom jugoslovanskih obrtnikov« r. z. z o. i. prirejajo že neka i let sem v korist svoie socialne ustanove, edinstvenega obrtniškega počitniškega doma na Govejku pri Medvodah in za onemegle obrtnike prireditev v Ljubljani. Letos se ta prireditev vrši poleg tega še v počastitev spomina velikega škofa in Jugoslovana Josipa Jurija Strossmayerja. Ta prireditev je postala že traoUcijonalna ter jo radi obiščejo ne samo obrtniki, temveč tudi vsi ostali prijatelji obrtništva in ob- iskovalci doma na Govejku, aai je u> 00- enem lepa izleta ;^ka tojka v ViSUli 712 m nad morjem. Preprosto kmets :c domovanje je zadruga preui e ji ia v sik-on*en počitniški dom. ki ima sobe s p.sie jami za prenočišča in je tudi dom aicejr trajno oskrbovan pozimi in poleti, ker zadruga vzdržuje celoten obseg kmetije. Dostop na dom ie iz najrazličnejS.h smeri in prav posebno primeren iz pos.aje Medvode ali pa tudi preko sv. Katarine in do.me L č-nice itd. V korist tega doma in za od poči tek onemoglim oortrii>.om. kar se ±2 izvaja vsako leta. gre čisti dobiček tudi letošnje prireditve, ki se vrši danes, dm 8 februarja t L v dvorani Kazine v Ljubljani. Dolžnost vse Javnosti je. da prdore ob taki priliki prizadevanja naXh obrtnikov, ko gre za obrtniško socialne namene, z udeležbo na prireditvi, ker ie pri. adeva-nje te ustanove priznano tudi z najvišjega mesta. Anici v zadnje slovo Ljubi ;ana. 8. februarja Anica, odšla si od nas sredi najlepš>ga življenja sredi upa polne mlad os; i Nevidna roka usode ie razgrnila nad Teboj zagrinjalo večnosti in Te iztrgala iz naših vrst. Nase zadnje slovo le bilo brez bes V!, le solze v očeh ao govorile to, kar r. obe to prijateljsko srce, nobena usta šc taco slavnega govornika ne mrrejo povedatL Težko bolezen si prenašala udano, z eno samo gorečo želio, da bi pomlad, vračajoča se v deželo, prinesla tudi Tebi to. kar si Ti in vsi srčno želeli. — da bi Ti prinesla zdravja. Tvoja želja se pa žal ni izpolnila, Zdai se bo kmalu začelo novo žlvlenle. a Tebe. Anica, ne bo nikdar več. Ko bo solnce s prvimi žarki ogrelo zemljo, bo posijalo tudi na Tvoi grob in iz njega bo vzklila ljubka cvetlica — sr>ommč'ica. Ko sem Te obiskal v Tvoll bolezni, sem opazil, da so se Ti oči nekako motno za iskrile, da si se zasanjala tia v daljavo, kalvor da bi slutila, kaj Te čaka. Ze v mladosti si izgubila očeta ln mater, oče Ti je padel na bojnih poljanah. Ti pa Si morala od derna k sestri Izučila si se za trgovsko sotrudnico. in pri vsem težkem dnevnem delu si za vsakogar našla lepo besedo in prijazen nasmeh. Tvoja želja, da bi bila na za dni i poti v cvetiu. se je izpolnila. Število rož. vencev in množica ljudi, ki Te ie spremljala na zadnji poti. je bila prepričevalen dokaz, kako priljubljena in spoštovana si bila. Ob Tvojem preranem grobu so TI pevci zapeli žalostinko. in ko ie padla prva gruda zemlie na Tvojo krsto. ?em spoznr.l. da je vse to resnica, in da ie zaman vp ašn-nje: »Kdaj se povrneš?* kajti odgovor mi je dala zemlja. ri?ta zemlia, ki Te pokriv*. Sprejmi te besede v slovo. Anica. Ti, ki nikdar ne boš pozabljena Sladko spavaj. Anica 1 Prijatelj O A N E S vsi na MAŠKARADO SOKOLA L J. -SISKA v Sokolski dom v Šiški Prtfetek ob 20. uri. Lep praznik zakoncev Urbančevih na Jezici Ljubljana, 8. februarja Preprostim ljudem je tako redek lep družinski praznik, kakršen je zlata poroka, de posebno drag ter v časteh. Ob tej priliki moramo čestitati k 50-letnici srečnega zakonskega življenja — ki seveda ni bil vedno le praznik ~~ Francu in Mariji Urbane z Jezice. Zlato poroko bosta praznovala jutri v krogu otrok, ki ju zelo ljubijo ter spoštujejo. Urbane je posestnik na Ježki; življenje je moral trdo delati in zlasti kot oče 8 otrok, da jih je skupno z delavno Življenjsko družico vzredi, ter vzgojil, a Je vendar kljub 76 letom še vedno zdrav in trden. 2ena je leto starejša, pa je tudi dočakala lep praznik zdrava in duševno čila. Izmed osmih otrok jih živi še pet, trije sinovi in dve hčeri. Urbančeva rada citata naš list. ki jima zdaj prinaša čestitke znancev in prijatelje k lepemu pravzniku z željo, da bi preživela lepo Jesen življenja. Otran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 8 februarja 1941. su?. 32 Nedelja 9. februarja dopoldne Na drsališča SK Ilirija ZVOČNI KINO SOKOL — 316KA V SISKI. telefon 11-79 Velika ljubavna drama GOSPA JUDITA V gl. vi.: Bette Daviš, Gcorge BrenC Predstave: v nedeljo ob 3., o., 7. In 9., v ponedeljek ob 7. in S. url, v torek ob 7. In 9. url Predstave v soboto zaradi »Maskeradec odpadejo! Prihodnji spored: v soboto 15. ZL ROBIN HOOO od 15. — 18. U. 1941. Prvenstvo Slovenije v umetnem drsanja Do 10. obvezni Hsi — 16.30 do 12. prosto drsanja DNEVNE VESTI — Diplomirani so bili na pravni fakulteti v Ljubljani gdč. Katja Cerne. gg. Vlado VoUopivec, Dinko P^cuuajftek, Franc Jerovec m Viktor žibert, val iz Ljubljane, Rudclf Jereb iz Novega mesta. Franjo Pavlin iz Kranja Milan P*vlovčič iz Brezovice in Vinko Pucko lx I van j cev. Cestt-tamo! — Kapaciteta naših ž*r*zarn. Produkcija železne rude pri nas zelo naglo narašča; zdaj že znaša okrog 670.0000 ton, med tem ko je L 1937 le 180.000 ton. Nase železarne pa se niso povsem neodvisne od Inozemstva. Uvažati moramo predvsem koks. Zadnja leta smo ga uvozili povprečno po 180 000 ton. Dunajski list »Sildost Echo« navaja v obdlrnem članku, do je bila kapaciteta naših topilnic naslednja: na Jesenicah (2 plrvža) 86.000 tcn surovega železa; v Varesu (2 plavža) 47.000 ton, v Capragu (1 plavž) 20.000 in v Majdanpe-ku (1) 9.000 ton. Jeklam je v najj drtavi 5, največji sta v Zenici, in na Jeseničan, kjer imata po 5 Siemens Martinovih peci. Produkcija jeseniške jeklarne znaša 120 tisoč ton na leto. Jek I ama ▼ Storah tadela na leto 16.000 ton jekla, v Guslanju po 14 000 ton. L. 1939 je znaSala skupna produkcija naSih železarn 173 000 ton, poraba pa 328.000 ton. — Uredba o ofovean| prtJSvl In regjasra-eljl delnic. V trgovinskem ministrstvu pripravljajo uredbo o obvezni prijavi in registraciji delnic domačih delniških družb Banovina Hrvatska že ima tako uredbo, zdaj bo pa Izdana še za drusre pokrajine. _ Obeta se podražitev čokolade. Kartel čokolade je imel te dni v Becgradu seja na kateri je obravnavaj vprašanje podražitve čokolade Zastopniki kartela zahtevajo "ražitev čokolade zato, ker se je podražil sladkcr in zvišal skupni davek na poslovni promeL — 1 SOletnica srbske osnovne ior3 v Trstu. Sarajevski krznar Jovan Miletić je zapustil leta 1787 v oporoki večji znesek in s tem denarjem je bila leta 1790 zgrajena v Trstu srbska osnovna šola, ki jo vzdržuje on do t na srbska pravoslavna, oočina še zdaj. — Drestfenska opera bo g**st«v*l» v Zagrebu. Državna opera iz Dresdena bo gostovala v Zagrebu 2. in 3 marca. 4. marca p° priredi simfonični koncert. V Zagreb pride z orkestrom, solisti in zborom, a seboj pa pripelje tudi dekoracije m kostume. ki je dosegel starost 76 let. Pokojnik je slovel po vsem Dolenjskem kot dober gospodar zlasti pa je bil znan med lovci tudi v Ljubl;anl. Od mladih nog je bil vnet lovec, znan pa je bil tudi kot dober ribič in je Imel svoj čas v najemu vode celo v okolici Postojne. Pokojniku, ki je bil vedno napreden mož in vnet čitatelj naprednih listov, bodi ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše Iskreno sožale! — Ve'esejem v MIlana. Zbornica za TOI v Ljubljani obvešča, da bo utdi letos, kakor vsako Teto. velesejem v Milanu od 12. do 29. aprila. Velesejem igra prav veMko vlogo pri propagandi našega lrvoza. Zato naj interesenti pravočasno pošljejo ns semenj vzorce svojega blaga. Kakor vsako leto. bodo tudi letos so udeležence in razstavi jalce dovoljene razne olaisave. o katerih bodo Interesenti v kratkem obveščeni. — Odbor Glasbene Matice Itubljmsk* razpisuje mesto honorarnega učitelja klavirja na soli Glasbene Matice. Mesto je začasno in traia namestitev do konca šolskega leta 1940 41. Nastop službe 20 februarja t. i. Reflektanti morajo biti najmanj absolventi Srednje el«sh~ne iole Prošnje opremljene r vsemi potrebnimi dokumenti, naj se vlože do 16 t. m. pri odbora Glasbene Mafce v Ltun'««nl. — Prijatelje mraka vsw Polževo, prfil-fta 60 em — smuka ugodna. Izkoristite priliko! 38—n PLES Planinsko rajanje priredi »Dom Jugoslovanskih obrtnikov« % soboto dne S. februarja 194J točno ob a. url sveeer v Kar.im * Važno opozorilo naročnikom revije »Umetnost«! Opozorjeni smo -lili. da neupravičeno oobirata naročnino za našo revi io dva mlada eosooda Ko ilb izsledimo jih oriavimo oblastem Zato te v vašem interesu, da ne Dlačuiete naročnine n komur, razen da io nakažete do položnl<~i ali oa Dlačate naši stalni inkasantinfri edČ Zinki Tintovi iz Liubliane ki se vam bo legitimirala Samo ti dve plačilni noi-nosti priznamo U Drava »Umetnosti« Ljub-liana. Pod turnom št 5. DANES ZVEČER OB OSMIH na pređpnstiio zabavo v dvorano hotela Metropol nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani -— vabi — del. glasb, društvo »Z a r J m«. — K°nec moratorija. xa z*scl*ene ne zavode. Včeraj se je v Beogradu v trgovinskem ministrstvu začela konferenca posvetovalnega odbora za bančništvo. Na konferenci je trgovinski minister Izjavil, da proučujejo vprašanje definitivne likvidacije moratorija zaščitenih denarnih zavodov. V razpravi so tudi načeli vprašanje sak:na o bankah. — Konferenca o elektrifikaciji države. Poročali smo že, da je bila v kmetijskem ministrstvu konferenca o elektrifikaciji države. Sklenjeno je bilo določiti ▼ proračunu za leto 1941. večji znesek aa financiranje nekaterih del, določenih ▼ načrtu za elektrifikacijo države, ki ga je mdelalo gradbeno ministrstva — Nov nemški Ust v na« «ržavL V Novem Sadu je začel Izhajati tednik »Deutsche Arbeit«. ki ga izdaja Kulturtound. List bo zastopal interese nemških obrtnikov, trgovcev tn industrijalcev v Jugoslaviji. Posebno pozornost bo posvečal gospo* darskim stikom mod Jugoslavijo m N« čl jo. SSJBJSfJBJBJBJ KINO MOSTF ■ Danes in v ponedeljek ob 90. url I jutri ob 14.30. 17.80 in 20.30 url I Trije lefirioftarjl I O. DEL I Jeklena armada I Največji bombniki tn strmoglave! I v akdjl Napeto! — Nesreča ae počiva, 141etnl dijak Franc Urbane iz Kranja je včeraj mešal doma neke kemikalije, pri tem pa je naenkrat prišlo do hude eksplozije Urbancu je bušil plin v obraz in ga hudo ožgal tudi po obeh rokah — Posestnik Janez Peklaj s Dvora pri Polhovem gradcu je nameraval snoči zlesti a klopi na peč. pa je padel m si zlomil levo nogo — Pri smučanju pa si je zlomil levo nogo Itfetnt posestnikov sin France Cerar s Brezovice prt Ljubljani. _ S-*»rt stare dolenjske korenine. V ponedeljek so pokopali na pokooa"*cu v nt Juriqu pri Gro^ip'^em posestnika Janeza Hribarja po domače Možino is Ponove — Urad aa kontrolo cen v Beograda je po svojih referentih izdal in pretoimačii zbirko uredb, odlokov in navodil • pobijanja draginje, o kontroli cen in prebrani V knjigi so zbrani podatki in predpisi, k: se nanašajo na uredbo o pobijanju draginje in brezvestne spekulaciie kakor tudi drugi odloki, uredbe, pravilniki in navodila ,ki so v zvezi s pobijanjem draginje in kontrole cen. Knjiga je dober priročnik, ki bo zlasti danes lahko služil vsem ura. dom, industrijcem, trgovcem, kontrolnim organom itd. ter isto priporočam. Cena je din 50. Naroča in dobi se pri referentu za kontrolo cen, Ljubljana, Gosposka 12. — Vreme. Vremens*ca napoved pravi, da bo delno oblačno z jutranjo meglo in mrzlo vreme. Včeraj je snežilo v Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je zna-šaal v Kumboru 12, v Dubrovniku 11, v Splitu 7, na Rabu a na Visu 5, v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu —1, v Beogradu —2, v Mariboru —14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.9, temperatura je znašala —10.4, na aerodromu —14, v Mariboru —17, v Zagrebu —10, v Beogradu —4, v Sarajevu —5, na Visu 0.0, v Splitu in Rabu 4, v Dubrovniku 5. v Kumboru 8. Darujte so staroloAki »Dom slepih« zavod aa odrasle stepel Cek. rač. 14 672. »Dom slepih«. Ljubljana — Večji Izvoz bauksfta ▼ Inozemstvo. Iz Šibenika poročalo, da se le zadnie čas? povečal izvoz kouksita v inozemstvo, zlasti v Sovjetsko Rusijo. — Znate! presežek v državnih dohodVh. V prvem eetrtletru tekočega ororač unskoga leta so bili državni dohcd'ri za 55 2.7 milijonov večji kakor je določeno v proračunu. Iz Ljubljane IJ Prinja opravi policije. Zadnje Čase se zelo naglo razvijajo prometne naprave po našem mestu. Radovedni smo. kako misli oblast urediti križišče na Ajdovščini. Na tem križišču stoji od ranega jutra do poznega večera stražnik, ki opravlja prometno službo, ponoči pa mora isti stražnik nadzorovati velik okoliš. Stanovalci tega okoliša prosimo pristojno oblast, da poskrbi, da bo ta okoliš nadzorovan po varnostnih organih tudi podnevi, saj nismo več varni pred vlomilci__Prizadeti. —Ij Poroka. Danes se poroči v Ljubljani lastnik tvrdke »Zirriac g. Milan J ager, sin znanega tapetnika in posestnika g. Franca Jagra s privatno uradnico gdč. Kristo Trt-nikovo, hčerko delovodje tvrdke Dukič. Novoporočencems želimo mnoog srete. —U Na naslov mestne sačme: Ne aram kritike same. noč pa v tntaresu meščanov samih, ki so res preveč potrpežljivi: Za-kai ae ne nosioHeio prehodi, katere mora dnevno prehoditi aa tisoče Hudi? Od pošte do Bntte palače, do Kreditne banke in še mnogo drug h. Od vogala Srnalčeve hiše proti ooSti le nesoot neo-oeute. vsak dan mnoflo ljudi pade ns zrnrzilh In valovitih tleh Posut tudi ni prehod oroti franč cerkvi, na prehod oroti mosta Kal zato Ce nekai Hudi pade ln al zlomi noče Sel Imamo bolnišnice! Malo več obzirnosti pri vsej potrpežljivosti pač lahko zahtevam ! — Takih predmetov le na šs več. To je rnaUjmajrno^ vdumio w prist* ljenja opravi policije v Ljubljani v januarju: 10 bankovcev po 1000 Ur, 58 bankovcev po 80 Ur. bankovec aa 800 din. 8 bankovca po 100 din. slat moški prstan brez kamna stoto nalivno pero snsmke Wavt-mar-Vacumailc 161. srebrna moška ara snamke Remonttr s kromiranim obeskom moška krom sapostna ura na sivom usuje-. nem pasu s arah. Številkami crna denar-I niča s vsebino 1.522 din. črna obrabljena denarnica na zadrgo s vsebino 105 din 25 par, podobico Matere Božje, rjava usnjata denarnica a vsebino 711 da, želei listek Ljubljana Medvode, usnjata modra ženska denarnica na aadigci _ bino 90 din. mala črna iakasta denarnica s vsebino 86 čin. črna ženska ročna torbica s vsebino 13 din, rožni venec tn mala denarnica, ovratnica ls koral. 4 štrene tera-no-**ve volne, motki nizki čevlji m mošta dežnik, opasač ta muanml jermen. ovratniki različno barva 1 kovčeg s no: slabo moško perilo ta rasna drobnari ja, zavitek: 2 moški srajci. 1 spodnja sim ske hlače tn 1 kuh brisača, poselaka knj ga na ime Horvat Anton, izdana v obči Zagradec. davčna knjiga na ime inž. Bark Izročil ta ročni voziček. V železniških va gonih so bili najdeni sledeči predmeti: i moška plašča. 4 suknjiči, deski plašč, i damska plašča, 10 moških in 19 ženski dežnikov. 3 palice, 2 moška tn 3 žensk klobuki, čepice, krznen ovratnik, par mo sitih čevljev, 3 pare moških galos. 2 vol neni jopici. 6 šalov, 2 volneni ruti, boa, ć mufi, 7 parov rokavic, ročna torbica, 1€ aktovk, 2 cekarja, 8 nahrbtnikov a razli enimi predmeti, 0 zavitkov s različno vse bino. par copat, 4 kovčegl košarica, vreč. volne, puškino kopito, sekira, svetilka za kolo, ravnilo oficirska sablja, znanstven: knjiga, vrč, smuči s palicami in sanke. —U NA VSAKO MIZO LAŠKO PIV —iU Dri tehnlsk« Srednja šola v Ljubljani bo predvidoma potreb-vala st olne-sa inženieria kot učno moč za obče in strokovne predmete Reflektanti z vsa dvoletno prakso ln z opravi ienim držav nim strokovnim izpitom pri mini tr tvu za gradbe nai se osebno iaviio pri ravna* tellstvu zavoda med uradnimi urami do 28. februaria t L _*_ —lj Vse vozne karte pri PTJTNTKTJ SOKOL VIC uprizori veseloigro POT V PEKEL v nedeljo 9. L m. ob 20. url Val vabljeni: —lj predavanje 8PD. Odlično us pek predavanje »Pestri svet v barvah« bo Slovensko planinsko društvo ponovilo v to'ek II t. m. ob 20. v dvorani Delavske zb°r-oiee. Prvi večer je morala oditi velika množica, ki nI dobila prostora. Predavatelj g. dr. Ing. Avčin bo se odstranil nekatere nedostatke ter pokazal tudi nekatere na novo izbrane barvne diapozitive, tako da bo predavanje zanimivo tudi za one. ki so ga že enkrat videli Predvajali bomo izbrane posnetke sledečih fotoama-terjev. dr. ing. Avčina, dr. Brileja. drja Delcotta. dr. Dularja, dr. Horvata, dr. mg Koželja, dr Kunsta. dr. Pavlina, dr. Potočnika Radovana, dr. ftavnika. Tavčarja m Trpina. Vstopnice so že na razpolago v društveni pisarni na Aleksandrovi cesti 4 I. nadstropje. Pustna sobota 22. februarja aškarada Sokola I na Taboru —lj Tatvine, Delavec Martin Zaletel, stanujoč v Linhartovi ulici, je prišel v četrtek v hišo st. 47 na TyrSevi cesti žagat drva. Zaletel je obesil suknjo na hodniku pred vrati neke stranke, po končanem delu pa je ni več našel. Suknjo mu je baje ukradel neki berač. — Kotlarjevi ženi Mariji Peternelovi v Rožni dolini je tatica ukradla z dvorišča za 200 din perila. — Prodajalec premoga Franc Bolt.žar je prijavil, da mu je nekdo ukradel na Vodnikovem trgu ta čas, ko je odnesel premog neki stranki, pet prašnih vreč, vrednih nad 100 din. —lj Krajevni odbor jadranske sTate Ijjuoljana-žeieznlea bo Imel svoj redni letni občni p bor v ponedeljek dne 10. februarja ob 18. uri v pritličnih prostorih železniške direkcije. Vhod iz kolodvorske ulice. K številni udeležbi vabi odbor. u— Filozofsko društvo bo priredilo danes ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanje ga, doc. dr. A. Sodnikove: Vpliv Boskoviceve prirodne filozofije v naših domačih filozofskih tekstih XVm. stoletja. —lj Iz šole je pobegnil v četrtek ob 17. Stlnajstletni gimnazijec Boris Z*. Deček je srednje postave, na sebi Ima hubertus temne barve, kratke hlače, sivo obleko in pleteno temnomocro čepico. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči policiji ali orož-nlstvu. Najbrž se je napotil pogrešani deček proti Gorenjski, tn sicer po vseh znakih sodeč ▼ hipni duševni zmedenosti. —lj 2SK Hermes lshko»tletska sekcij*. Vse članstvo sekcije opozarjam na nocojšnji družabni večer kluba, katerega se naj v čim večjem številu udeleži. Pozivam brezposelne člane, naj bodo ob 17- v dvorani »Sloge«. Načelnik. —U tametno črnino, oaostarsko žflavko tod gostilna LOVŠIN. 85-n —lj Jntrl pleo športnikov ▼ Martin Cevi dvorani v Zgornji fiiskl, tel. 41-88 07-n —lj aolskl plesni turnir aa prvenstvo Ljubljane bo v torek 11. t. m. ob 20. url v vel Id dvorani Kastno mol plesno vajo Jenkove iole. Vsi obiskovalci ljubljanskih plesnih šol ta tečajev se vabijo k posetu ln udeležbi. Prijave tekmovalnih parov aa snčetnlako in nadaljevalno skupino v plesih 8wing-step. Tango in angleSkl valček se sprejemajo še do torka ob t L uH v Kazini pri mojstra Jenka. 96-n —lj Swing-stcp bi četvorka se prične poaerrotf v poneđe'J<-k ob so. v zstoetnl- Jenkovo iolo v 06-n niska legUJmarijs na jms: Musič Vičo, Pedagoško društvo v LJubljani bo priredilo od 10. do 18. t. m. vsak večer ob 8. uri v telovadnici drž- ljudske tole na VIČU teden vzgojnih »očetov aa starše. Spored predavanj bo naslednji: dr. Fran ta sfls >0 slabotnem otroku«, prof. A. osraejeva »Vzgoja v družini«, prof. H- Kobilica »Vzgojno sodelovanje šole ta doma«, dr. Kr. Brenkova »časopisi, gledališče, kino ta mladina«, prof. V. Čopič »Igra. šport ta delo«, Fr. Brenk »Pomoč otroku pri poklicni izbiri«. Vsi staral vabljeni Vstopnine nL a— Sokol ijBtilJias giganata vas vabi na predpustno zabavo s plesom, ki bo dre-n v domu v atepanU vasL Začetek ob 20 url Na svMenje! Zdravo! —lj S*otJake« Kongresni trg 7 je ■aaaaoassi Januarja 1041 na 6129 strank 20^88 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 4. popoldne do pol 8. zvečer, ob sobotah od pol 10. do IS. dopoldne popoldne od S- dalja Knjige as ponujajo tudi po pesti po vsaj dršavl. Vstop v knftžmeo tata vsakdo, kdor as zadostno legitimira. 00 a —11 Čigava Je •oknja? Nedavno Js bH v LJubHam arvtliaa as ananl tat ta vlomilec stefaa Saear, ki ga je polfelis po sastlssnjn Izročila sodišču. Nsl se Js zvedelo, da • grehov aa vesti tudi tatvino suknje, ki Jo js prodal v neki gostilni v Kranju. To uknjo so kasneje zaplenili ta jo izročili jubijanski poUciji, ne ve pa se. komu js lila ukradena. Suknja. Id si jo eventualni kodovanec lahko ogieda v sobi st. 10 na imlnalnera oddelku, je sive barke in še izmeromt dobro ohranjena. —lj Sokol LJubljana n priredi na pustio soboto, dne 22. februarja maskarado v seh prostorih doma v Trnovem. 100—n —IJ OkTadena v gOstUnL Zasohnlra Katarina Toni jeva, stanujoča v Hrenovi ulici, je prišla oni dan v neko gostilno na zab-jeku, kjer je obesila svojo krzneno boo na kljuko na steni. V gostilni je ostala s svojo družbo samo nekaj časa. medtem pa jI je bila 480 din vredna boa ukradena, Kakor so pozneje ugotovili, je prišla v gostilno neznana ženska, ki je takoj Izginila, z njo vred pa tudi bos, Lep sokolski večer v Kamniku Plesna prireditev v dobrodelne ttLire" in „SoUdarnosti" namene <■» Kon* Kamnik. 8. februarja. Staro ta mlado v Kamniku se pripravlja na ples, ki ga prirede drevi na-4 Sokoli. To izredno veliko zanimanje za prireditev vlada v Kamniku letos iz dveh razlogov Prvi je, da občinstvo izkaže našemu Sokolu zopet svoje priznanje za vse njegovo koristno ln plodno delo, ki je bilo pred par dnevi na občnem zboru tako lepo prikazano in je se sedaj predmet debate vse nase javnosti. Drugi pa je se važnejši n pomembnejši namreč, da se je Sokol Kiločil kei pade prireditev ravno v teden v Zimske pomoči«, da daruje de! čistega dobička od prireditve za naSe reveže To je naletelo v Kamniku na splošno odobravanje, ker je vsem znano, da marljivo društvo naravnost hrepeni po svojem domu in v ta namen samo prosi in zbira sredstva ter ima polno skrbi in brig z lastnimi finančnimi težkocami Da stedi m stiska vsak dinarce* tn je hvaležne sa njega pa ima kljub temu polno smisia za nasa pereča socialna vprašanja ln čuteče srce za naše reveže. Nič ga ne moti prt tem in niti dejstvo da je ta akcija pokrenjena od ljudi, ki ravno našemu Sokolu že stin leta ne privoščijo niti tiste bore, po zakonu določene vsakoletne podpore . .. Da. vse to je znano daleč naokrog Zaco se pa tudi ne čudite, "e občinstvo bre? razlike, našega Sokola tudi vedno rade podpre. Zato pa vemo tudi že naprej, da bo jutri zvečer citalnlska dvorana zopet enkrat premajhna. Pa tudi radi tega, ker bo zabava bratska, prijetna in dornača. + V okviru »Zimske pomoči« so v nedeljo nasa dekleta prodajala lističe po 2, 5 in 10 din. Zvišana je vstopnina h kino predstavam in pokrenjena nabiralna akcija po hišah s strani naših Kolasic m Sokolić Zanimiva in efektna prireditev v okviru tedna »Zimske pomoči« bo prav gotovo pevski koncert, ki ga priredita v nedeljo ob 8. zvečer v dvorani »Kamniškega doma« i slov pev. društvo >Liia< ln delavsko pevsko društvo »Solidarnost« iz Kamnika. Prvo bo zapelo sest, drugo pa osem narodnih in umetnih pesmi. Gotovo bo to prav zarimiv koncert, saj bo nasvopilo dvoje domačih pevskih društev, ki stojita na dostojni umetniški višini — Društvo »Kamnik« po bo v prav ta namen ponovila Igro e petjem »Mežnarjeva Lizka«. ki pa bo najbrž prihodnjo nedeljo. Vidite torej da bo prilike dovolj, da naSe občinstvo pokaže svoj socialni čut in dobro, čuteče srce Dolžnost vseh. ki se lih to tiče. je. da se vseh teh prireditev udeleže Naj se nihče ne izgovarja na vstopnino ki je pri vseh teh prireditvah, z oziram na namen nekoliko višja kot sicer. Vsakega naj v odri pri tem geslo: Odprl roke, odpri srce, sirotam olajšuj gorje! Živilski trg Liub'jana 8. februaria Mraz zopet nekotilu uvira dovoz živ 1 na trg, vendar ie bilo danes še precej blaga m bil je živahen promet. Nekaterih vrst domače zelenjave ni več ie teden dni. Pred tednom ie bilo še dovolj metov i I ca in *p:nače Danes motovilca na trgu sploh ni bilo špinačo pa je imelo !e nekaj prodajalk Med zelenjavo je največ radiča. ki ga ponuja »Jetraj sleherna prodajalka. Proda is jo ga po 1.5 din merico. Naprodaj je se precej zeljnatih glav Med uvoženo zelenjave je se vedno največ dalmatinske cvetaće. ki se še tudi ni podražila Čeprav je med zelenjavo najcenejša (po 6 din kg) je vendar gospodinje ne kupujejo mnogo. Posebno sflab promet je na trgu med tednom. S sadjem je bil rrg doslej ves čas od jeseni dobro založen in še vedno je naprodaj precej zimskih jabolk Na našem trgu %e zdaj niti mnogo ne pozna, da je bila lanska sadna letna slaba razen, da so jabolka malo dražja. Vendar je naprodaj Se precej lepih jabolk po 10 din kg. Razveseljivo je, da so se jajca nekoliko pocenila Prejšnje tedne so bila najcenejša po 1.75 din, lepša pa celo po 2 din. Zdaj je jajc od dne do dne več in prodajalke jih pogosto ne morejo prodati vseh na trgu. Nekatere prodajalke ponujajo popoldne jajca po hišah. Zato &o zdaj jajca na trgu nekolike cenejša. Danes sc jih prodajali v splošnem po 1.5 din. Bilo jih je naprodaj mnogo, kupci la pa ni biHa posebno dobra kljub nižjim cenam Trg pa m bil posebno dobro založen s perutnino« v snega Ptuj. 7. febrtiaHs V torek se le vršil v Ptuju živinski se> iem, na katerem je neki mesar iz Slov. Bistrice kupil pet glav živine Te je oddal gonjaču, da lih odžene na dom v S ov. Bistrico. Močno le snežilo, ko le s"njač odšel iz Ptuja in so mu neveri nds\ eto-vall. da bi krenil na d"lgo pot toda m 2 tih po ni hetel poslušati. V četrtek je na svojem službenem obhodu našel p i kn 13 v bližini Si kol banovinski cestar zmrzni eno mr§ko truplo To ie tak^i oHj-^'1 orcžn'kom. Pri mrliču so raHi ž'vln ke potne liste za pet govedi: iz tega sklepajo, da le zmrznil gon;ač živine Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Cirkovce. SPORT Stražarske tekne v Celiti Celje. 7. februarja V oarvtru s*ets slovenskih smučarjev v Celju je bil dav ob 9 10 start na 18 km s startom In ciljem v Mestnem parku. Ns startu so se zbran* pckrcvfrelji prireditve, predstavniki tirnsfensportne zveze in dn-$ih organizacij ter mnogo občinstva. Igrala je tudi vejama godba. Na startu se ie prijavilo 45 t^mcvalce-v. Prvi je prismučsl na cilj Tone Hazmger flfrarsrvo. Jesenice) v rekordnen času 1:1147 Ca* ie tako '«J-ličen da fe verjetno zmagovalec. Ob času. ko te poročamo, tekmovanja «se trajajo. Rasmger je izjavil d* je organizacija prireditve odlična proga pa najboljša, kar jih je presmučal društva „Sava" Kolesarske društvo >Sava« v Ljubljani je Imelo na svečnlco svoj XVI. redni letni občni zbor ▼ gostilni pri >Amerikancu«* Članstvo se je občnega zbora polnostevilno udeležilo. Otvortl ga je podpredsednik tov. Rozina, ki se je uvodoma spominjal v preteklem letu umrlega predsednika tov. Franca Batjela. V njem je društvo Izgubilo svojega ustanovitelja, ln to Izgubo bo zelo težko nadomestiti. Nadalje je pozdravil prisotne zastopnike, fn sicer aa Slovensko kolesarsko zvezo predsednika g Vosper-nfka. sa aodsvsso e ilibarja. as »Sirfo« g. Plsnksrjs. rs »Edinstvo« g. Bancms sa kolesarsko sekc*1o »Hermesa« g. Msverja Porodila odbornikov so bila vzeta na ije tn je bfl ▼ odbor namesto umrlega soglasno Istoljen sa predsed-srdo Lazar, ki st js zahval 11 aa bjvolftsv te bris vil. da se bo potrudil, da bo društvo delovalo, a podvojeno sUs v proč vit kolesarskega sporta. Tudi zastopniki drugih društev so se v lepih besedah spomnili velezaslužnega poko.nlka Batjela, novemu predsedniku pa čestitali in želeli da bi kolesarsko društvo »Sava« Se bolj procvitalo. Naš« eleffaliSSc DRAMA Začetek ob 20 url Sobota, 8. februarja: Razvalina življenja. Izven. Proslava 70-letnice pisatelja Fr. Ks. Finžgarja. Cene od 20 »lin navzdol Nedelja. 9. februarja: Ob 15 Cigani Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: Šesto nadstrepje. Izven. Ponedeljek. 10 februarja: zaprto Torek. 11. februarja: fiesto nadstropje. Red torek Sreda, 12. februarja: Krog s kredo. Red A o r a a a Zaćetek ob 20 url Sobota. 8 februarja: Traviata. Izven Gostovanje bolgarske sopranitttinje Vanje Leventove. Nedelja. 9. februarja; Ob 15. Frasquita Izven Gostovanje sopran:sUnje bec grajske opere Zlate Gjungjenčeve. Ob 20. Pri belem konjičku. Izven, Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 10. februarja: zaprto Torek, 11. februarja: zaprto Sreda. 12. februarja: Ples v maskah. Red sreda * Odlična bolgarska pevka Vanja Leven-tova bo nastopila drevi v naslovni partiji Verdijeve »Traviate«. Njene velike pevske kvalitete, kulturno petje, odgovarjajoča igra tn očarljiva odrska pojava, so pogoji, ki jih prina&a, za to partijo. V blesku Italijanske sole. s pomočjo katere je Izoblikovala svoj glas, pridobi njena Traviata na muzikalnem izrazu in je dogodek, ki naj bi ga nihče ne zamudil. Alfreda bo pel Franci, očeta pa Janko. Dirigent: N. Stri-tof. Režiser: D. Zupan. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnlh zvez v Ljubljani ln Mariboru ter SPD 8. n. 1941 Kranjska gora 810 m: —7, jasno, 90 cm snega, prsič, Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —8. jasno, 160 cm snega, prfilč, Bled 501 m: —7, jasno, 70 cm snega, prži č, drsališče na jezeru uporabno, Pokljuka 1300 m; —9, jasno, 150 cm snega, prsič, Bobinj-Sv. Janez 530 m: —8, Jasno, 80 cm snega, aren, Bohinj-Zlatorog 530 m: —10, megleno, 145 cm snega, sren. Dom na Komnl 1520 m: —12, jasno, 260 cm snega, prsič, SkalaSkl dom na Voglu 1540 m: —10, jasno, 250 cm snega, prSIC, Valvasorjev dom 1180 m: —4, jasno, 80 cm snega, prsič. Dom na Kofcah 1500 m; —10, jasno, 150 cm snega, prsič, Tržič 520 m: —6, jasno, 50 cm snega, sdovljica 470: —10, jasno, 60 cm snega, prsič, Dom ns Krvavcu 1700 m: —7, jasno, 180 cm snega, prfiič, Koča na Veliki planini 1658 m: —9, jasno, 160 cm snega, prsič. Riba oa Menini planini 1508 m: —12, jasno, 130 cm snega, prdič, Kamniška Bistrica 601 m: —12. jasno, 50 cm snega, prsič, Skofja Loka S50 m: —10. jasno. 70 cm snega, prdič, Jezersko 890 m: —9, jasno, 105 cm snega, prsič. Polževo 6ŽS m: —6, jasno, 55 cm snega, prsič, Koresček 8SS m: —5, jasno. 50 cm snega, prsič. Sv. Marjeta v žlebeb: —11, jasno, 55 em snega, prsič. Mrzlica, Kum. Sv. Planina: —7, jasno, 40 cm snega, prfiič. Crni vrh nad Jesenicami 1250 m: —9, jasno. 100 cm snega prsič, Podkoren 800 m: —10, jasno. 90 cm snaga, prste, Sodražica 560 m: jasno, 96 em prsič. Rimski vrelec 530 m: —11, jasno, 94 em prsič, sa 32 »SLOVENSKI NAROD«. Stran 5 Eno motorno vozilo na $96 prebivalcev Kako se je razvijal avtotrobilizetu ▼ nafi driavl — Uvoz a Ljubljana, 8. februarja Opozorili smo na zastoi ki le nastal v motorizadii Dri nas lani Morda bi kdo mislil, da se ie razvoi avtomobilizma pri nas zaustavil predvsem zaradi orne i; t ve porabe poeonskeea eoriva Toda naša država ni odvisna od tuiine le ker nima dovoli svoiih ooeonskih eoriv temveč ker mora tudi uvažati motorna vozila Glavni nas dobaviteli motornih vozil ie Nemč ja. ki seveda zdal ne more — vsa i ne v toliko kakor orel — izvažati ind ust diskih izdelkov Dotrebnih voiaštvu Razen iz Nemci ie smo preiemali naivec motornih vozil še iz Italiie ki seveda zdai ne izvaža POGONSKEGA GORIVA BI BILO DOVOLJ V pogledu pogonskega goriva bi se tehko osamosvoiili od tuiine in bi sedanja vojna ne mogla ovirati Drometa z motornimi vazili Dri nas Np mislimo na temno DOglavie o ležiščih nafte v naši državi Dovoli ie znano da so bil« že n^ka^krat uradno zavrniene ootimisMčne or^soie o velikih ležiščih nafte pri nas Ce le torei uradno urotovhenn da nafte Dri nas ni ne moremo trditi da «so se st-ok^'.Tilak* ki so iFkali ležlsčn zmotili T^\s Četudi bi bilo dovoli nafte le še vedno vnašanje kda* bi io začeli D^id^bi^a+i keT b-bilo treba investrati v d n^V^e"-0 dru^e važnp orod'ikte ki so zda^ oo-ebno d'-a^4 fparaf?nV Z nalr>*Ho kanita^a v novo Industrijo bi n*'č ne tveeali ke*- 1? geološke lažie preceniti vrednost ?,-ri1^Tcev k~kor koliko nafte vsebujejo odkrita ali na ležišča Ko išče j o nafto moralo ooao-sto vrtati zaman po več sto metrov *lo-boko in večkrat se ie že zgodilo, da slab vrelec ni mogel kriti velikih stroškov Pripravi ialneea dela ZELO MALO NAFTE PRIDOBIVAMO Kljub slabo razviti motorlznciji mali porabi oogonskega s~Hva naša produkcija nafte skoraj ne pride v noštev tako je neznatna Tako ie znašala lani samo 1189 ton Statistika nam kaže. da produkcija nafte Pri nas zadnja leta ne narašča med tem ko so potrebe po ootfori^kern gorivu čedalje večje Produkciia nafte narašča skoraj v vseh državah rud' v tistih, ki imajo mani bogata ležišča Za primer nam lahko služi Madžarska Zanimivi ie. da so na Madžarskem odkrili blizu naše meie ob Muri ležišča nafte Nafti <=trokov-niaki ki so oa 'skalj nafto na desnerr bretm Mure niso na*li nič kakor sme čftaU v rtr*»dn«*m potp*j1u MED ZADNJIMI SMO... Po številu motornih vozil smo še vedno Tieri zadnjim* Lan! le v na*^ državi prt-nadln **no motorno vorflo na 39* prebivalcev Napredek v rnotorjrari jj «e kaže neknif^o no 1 1032 ko smo začeli trvaža^ !7 Nem^iie večle število motorni vn^f Tistega leta le bilo nv vozil. 1 1937. cele i SSft fn 1 10*« s*. 7 730 OD L. 1930. DVAKRAT VEC MOTORNIF VOZTL Da se bo tudi ori nas prej ali slej razvila motoTizaciJa se 1e izkazalo od 1 1930 do začetka «edanfe volne, ko se 1« številc m^tnrnih vozil oo^vMilo To nove^anJf rre n*-*v?vsem na račun velikega uvoza iz Nemčije. Tudi orelanskim ored začetkom volne ie bil uvoz a^omobfTov m mot^ciklov 1? Nemčne precej živahen. PotnJ^k^h aTfto-m^bilov je biln uvoženih e^o ve* ,'u- kor L 1938. pač pa le bilo uvoženih manj 78 tovornih avtomobilov (1064) Potniških avtomobilov ie bilo uvoženih predlanskim iz Nemčije 2329. iz Italije 623. iz Zedinje-nih držav 245. iz protektorata Cesko-Mo-ravako 294 iz Francije 85 Belgije 56 m iz Anglije 35 Skupno ie bilo torei uvoženih predlanskim 3.667 potniških avtomo bilov Tovornih avtomobilov smo na uvozili 1276 Med tem ko se te uvoz motornih vozil iz Nemci ie in Italiie zadnja leta povečeval — to velja tudi za Češko — se te zmanjševal Iz Zedinjenih držav Tako smo uvozili z Amerike 1 1938 319 potniških avtomobilov predlanskim pa 245 domaČa avtomobilska industrija NI mnogo upanja da se bo naša avtomobilska industrija razvila v doslednem času tako da bi lahko konkurirala inozemski ter da bi nam ne b lo treba uvažati toliko avtomobilov Vendar le nujno ootrebno da se skušamo osamosvojiti tud' v tem pogledu Kako ootrebna bi bila osa mosvolltev se kaže ore v v teh ča«dh Zda* rx>gosto ne moremo dobiti b inozemstvi niti nadomestnih delov ter 1e včasih tieb<-*akar1 več mesecev Se bolj žalostno le da nimamo niti tovarne koles Imamo sicer večle mehanične ielavnice — nekatere so proglašene ~elo za tovarne — toda koles lz domačega materiala ne izdelujejo Ves material mnre-mo uvažati Koliko Izda v ta namen sanK Slovenija' Zdaj je v dravski banovini že "♦krog 200 000 kolesarjev In vseh 200 ono koles kolikor 1ih 1e v prometu smo uvozili Ce uvozimo na leto samo 20 000 ke-iea kolikoT zn^ša približno orra^ v Sloveniji 1p če računamo da kolo veli a §a-tio 2 000 din. izdamo 40n00oon ber!eta. bivšega upravnika splošne bolnišnice in upokojenega načeln'ka s<>cia!no-zdravstvenega odseka bansike uprave dr Frana Dol?:aka ter me-eanskcšo'skega strokovnega učitelja v p. Ivana Petkovška. Njegove besede so poslušali mestni svetniki stoje ter p*rčasti!i spomin pokojnih Z vzklikom »$!ave« Nadalje je župan poročal o poslovanju za?č:tnega urada, o njegovih tečaiih in zaščitni seli. V Ljubljani je vseh obveznikr/v pasivne obrambe okrog 11.000 m sicer kakih 5000 hiTne zaščite. 1000 industrijske zaščite. 1500 članov oddelkov tehnične in zdravstvene pomožne srtužbt fn okrog 500 drugih Zaščitni šoli sta priključeni tudi sta'na za-čitna razstava in zaščitni muzej. Nato je g župan sporočil, da bo jutri na obletnico Prešernove, smrti izročil diplome m nagrade enim slovensikim književnikom, ki so jim bile po soglasnem sklepu razsodi.-ča priznane in sicer pisateljem Se-verinu Sali ju za »Slap tišine«, J. Kozaku za »Maske«, Pre7:hcvemu Vorancu za »Doberdob*. Mišku Kranjcu za »Povesit o dobrih ljudeh« in Janezu Jalenu za »Previse«, Proslava 761etr*ice Fr. S. Finžgarja Zatem je imel župan dr. Adlešič daljši jevor ▼ proslavo 701etnice pisatelja Frančiška Sal. Finžgarja. v katerem je analiziraj zasluge jubilanta kot pisatelja, gospodarskega, kulturnega ;n prosvetnega delavca, župnika dušnega pastirja, urednika in soustanovitelja »Nove založbe«. Svoja izvajanja je zakliučfl z nujnim predlogom, naj mestni svet zaradi zaslug za književnost, kulturo m jezik slovenskega naroda imenuje g Frančiška Sal. Finžgarja za častnega člana mestne občine ljubljanske. Zupanov predlog je mesrfni svet sprejel ac-glasno s ploskanjem in klici »živio«. Nato je župan sporočil, da bo novega častnega meščana brzojavno obvestil o najvišjem mestnem odlikovanju ter mu bo ob njegovi vrnitvi izročil insignije častnega meščanstva, Fmančne zadeve Za finančn odbor ie poročal njegev načelnik prof Dermastja Predvsem je bil odobren računsk; zak'iuček Kreditnega društva Mestne hranilnce ljubljanske za leto 1939 O predlogu finančnega odbora, naj ^ mestnim dnevničariem in pogodbenim uslsužbencem s 1 februarjem povišajo prejemki za 100 din. če so že 4 leta v službi, evnim ki sr že P let v službi pa za 200 din, akn ima je vsaj Hobro oceno, se ie razvila kratka razprava M s dr Borrniec je izjavil, da bo prizadeto osebje gotovo hvaležno, ker je v socialnem oo^edu hudo prizadeto Čudno je, ker se pogodbenim nameščencem še n»-so reguliraM preiemk: in ker se m svoje* časni pravilnik v tem pogledu upošteval. Pravično bi b*n da *e pr godhen: name ščenci raz'ikuieio v preiemk'h od pragmatičnih enak<- kva''t c ranih nameščencev. Pravilnik vsebuje to .nadelo vendar pa ni bilo doslej uve'iavljen^ Govornik je podčrtal da s fem skromnim po viškom vprašanje teb uslužbencev še ne bo rešeno in da se morajo pogodben nameščenci izenačiti s pragmatičnimi Župan dr Adlešič je odgovoril da se pravilnik ne glasi tako. kakor ga je nave- del govornik Ni rečeno v pravilniku, da pogodbeni uslužbenci morajo, temveč smejo imeti enake plače. Dr Bohinjec je izrazi' mnenje, da se je župan zmotil v citiranju pravilnika ter ie vztrajal na tem. da je njegova trditev pravilna Ker mu je g. župan očital, da je bil ta pravilnik sklenjen, ko je bili dr. Bohinjec načelnik personalno-pravnega odbora, ie poudaril, da kot načelnik tega odbora ni prišel v pofle-žaj. da bi izvedel pravilnik, če bi bil še načelnik personalnega odseka, b' bil gotovo izvajal vse posledice. M & Likar je izjavil, da mu je bik> zagotovljeno, da se bo za 1. april objavi] razpis na širok' osnovi *«i ds bo pragmati-ziran velik de1 pogodbenih nameščencev. Če je to zagotovilo resnično fn bo ta razpis res izvršen se stri n is a skromnim začasnim poviskom za dva meseca. 2upan dr. Adlešič je odvrnil, da se tu razpis že pripravi i* in da se bo o tem sklepalo v marca, tako da bi prišli po tem razpis« pogodbeni nameščenci do povi-škov b 1. aprilom Poročevalec p^of. Derma&tija je dodal, da se bo definitivno uredilo službeno razmerje, ko se bo končno izvršila pr»gmati-zacija in snstematizaerjs rnagistratnega u radništva. Nato je bil- predlog finančnega odbora sprejet. Ker za nedavno povišanje davkov ni bfl določen v proračunu zadosten kredit, je bil sprejet predlog, naj se diferenca za zvišane davke pokrije iz raznih postavk m iz proračunske rezerve, V nadaljnjem je mestni avet odobril no* kaj zamenjav odnosno prodaj in nakupov mestnega sveta. Ob priključitvi k Ljubljani je fmeta viška občina 112.500 din dolga pri Banovinski hranilnici ter je bila sooči odobrena finančna transakcija, a katero je mostna občina ta dolg poravnala. Da spravi v red de-smfekcijske parate mestne občine in drugo je bil odobren kredit 2000 din. Zaradi ostre zime so mestni oradi letoo porabili mnogo več kurjave kakor običajno in je bil zato dovof ion naknadni kredit 70 tisoč din. Odobren je btl nadalje tudi kredit za napravo hodnikov ob poaeatwu SchsV lingovega beneficija in župnije sv Petra nekaj nad 17 000 din. Ob cesti Dveh cesarjev ima mostna občina parcelo in je bsf odobren kredit za naprave jarka. Nadalje sta bila odobrena kredita 6500 din aa ureditev kopalnice v gasilskem uradu in 31.000 din za preured tev telefonskih naprav v novih prostorih sociaJ no> političnega urada na Ambroževem trgu Dovoljena je bila poravnava komieijskih stro&cv 2700 din vedopravue razprave aa izrabo padca Save pri Medvodah. Ugovoru Leopolda Skerlja proti predpisu vodarrae ni bik> ugodeno. Ugovoru Mile Turkove preti predpon davščine na na sta bila rudi krajevni sorski odbor m odbor državnih meščanskih sol žila je bao delno ugodeno, odklonjena pa sta bili prošTi j' Lcvra Pičmana m Cirila VI-dica Prav tako je bi odklonjen Josipi ne Ka carjeve proti predpisu kari ne in ugovor Rozsliie Tratnikove proti občinski taksi za prekoračenje policijske ure. SK Ilrriji se odpise dolg 1206 dal jo porabo vode. Za gradbeni odbor je poročal načehinV m> a dr. Stole Dovoljena ie bila podpairdaci» ja Jožefu Sajovicu parcelacije pa Evgeai-ju Zidariču. Josipu O lupu. Ivanki Stegnar-jevi in Francu Čerrau Za personalno-pravni odbor je poročal m. a Novak Ugodene ie bilo štirim prošnjam za sprejem v članstvo anefai občine, odobren ie bil pravtnik aa me kovne knjižnico, nato pa so bili ni neka ter novi član* in odbora aa praskrbovanja — - r brvaistva % gr.adnani pcrižvodš. Izpoposnjo- insp« We$tra Sprejeta je bila ostavka mestnega svetnika msp Josipa VVestra obenem pa mu je bila izrečena zahvata za njegovo dolgoletno sodelovanje v mestnem svetu Na predflog načelnika personalnopravne-ga odbora so bile podeljene razne ustanove dijakom tehnične srednje šole in gimnazij. Sledila je nato tajna seja. Iz Trb~vel1 — Akcija za zvišanje honorarjev. TJčl-teljstvo tukajšnje strokovne nadaljevalne sole je zaprosilo občinsko upravo za zvišanje honorarjev. Ker je trboveljska občina že pokazala polno razumevanje za socialni položaj svojih uslužbencev in prilagodila njihove prejemke draginji, ne dvomimo, da bo takoj nasla sredstva tudi za zvišanje honorarjev za učiteljatvo strokovne nadaljevalne Sole, — Krsti, poroke ta smrti. V Trbovljah sta bila krščena Anton Jerse In Branimir Ule. — Poročila se je Bronlslava GajSek, frizerka, a Kunom Hočevarjem. Bilo srečno! — Umrli so: Marijana TomSe, hči rudarja, 3 leta; Ciril Voga, občinski ubožec, 87 let; Marija Mlklavc. roj. Gale, užitka-rica, 84 let; Marija Jerebnik. roj. Meterc, vdova po rudarju. 70 let; Matija Kajsek. 67 let; Antonija Fric. roj. Ar h, vd. RupnUc, govtilničarka, 58 let. Nase sozalje! — Zakol v Januarju. Kakor Je razvidno ls občinskega veterinarskega izkaza, so trboveljski mesarji zaklali v januarju letos skupno 79 glav goveje živine. Po kakovosti je bilo 31 glav prve, 42 druge, 4 tretje vrste m dve klobasarlci. Prevladovalo Je tokrat drugovrstno meso. Od 17 mesarjev jih Je klalo 12 prvovrstno živino, 14 tudi drugovrstno, 4 tretjevratno, dva pa kloba-sarice. Samo prvovrstno Živino Je klal le en mesar. 4 pa so klali le drugovrstno živino. Skoraj val mesarji so klali manj prvovrstne in več drugovrstne živine. Zakol prašičev foj Izkaza sicer ni razviden, vendar Je bila januarska sezona hrvatskih Speharjev pri nas posebno živahna. V bojazni, da se bo podražila mast, so Številne delavske družine pokupile veliko živih sče-tmarjev ter Jih zaklale doma. Trgovina s hrvatskimi prašiči leto* pri nas posebno cvete ter mesarjem gotovo prinaša lep dobiček. Zadnji čas smo Jih dobivali kar po cele vagone, ki co jih potrošniki hitro pobrali. Trbovlje so postale nekako središče prašičje trgovine za vse Zasavje. Cene slanini so se pred dobrim tednom pri nas zopet dvignile od 26 na 28, masti pa od 30 na 32 din kg. Sploh pa Je cena slanini m masti pri pas neenotna ter je pri nekaterih mesarjih, slasti ob tržnih dneh, nižja, sicer pa precej višja. Skrajni čas je. da se tudi aa to važno hranivo Izvede znosno maksimiranje in racionalizacija. Nase delavstvo Je-razen na kruh navezano tudi na zabelo, če hoče nadoknaditi moči, ki Jih izčrpava pri težkem rudarskem delu. Cene masti m slanini pa so že sedaj tako visoke, da Jm rudarski žep skoraj ne bo več zmogel. Telečje meso se je zadnji čas tudi podražilo ter stane teletina brez kosti že 28 dm loj. — Debela s urina odeja Je v torek pokrila tudi nase doline. Snežilo Je ves dan m vso noč. Takega snežnega meteža že dolgo ne pomnimo, dasi nas Je letoo nebo ie posebno obdarovalo s belo opjnstj. V dolini ga Je zapadlo skoraj pol metra, po okoliških vrhovih pa mnogo več. Sneg Je bil Južen fti ho napravil mnogo škode po drevju, na tudi po strehah. Glavno cesto so zorali, po drugih poteh pa Je te snežne dobrote toliko, da so ponekod kar nepre-hodne. dbčlna bi dobro storila, če bi odredila, da morajo hitni posestniki očisti veste m prostore pred svojimi hišami. — Telefonske žice so potrgane ter Je lokami telefonski promet ukinjen že dva dni. Isto Je s brzojavom. Trbovlje so bHe vas dan bres brsoJa¥ue zveze. Obilnih snežnih darov tmamo letos že več ko dovolj. Sneg Js seveda dobrodošel našim smučarjem, ki aa pripravi ta jo na nove prireditve. Tibu i šljaka šolska mladina bo Imela v nedeljo tekmo v slalomu m teku. Istega dne sa bodo pomerUj na —rni^h frfiH sokolski Snega Je tokrat pač toliko, da ga do takrat ne bo odnesel ie tako hud ■trklhia Radi pasje stekline v arami Litija Ja oblast odredila pasji kontumac sa sledeče občine: Litijo, Tre-beljevo, Kresnice, Vače, Zagorje in Šmartno. — Samomor Je hotela izvršiti te dni mlada brivska pomočnica P. S. Ni znano kake življenjske tegobe so Jo gnale k obupnemu dejanju, da je Izpila precejšnjo količino llzola. K sreči so to opazili bližnji ter hitro poklicali rešilni avto. ki je dekle odpeljal v bolnico Bratovake skladni ce, fcjer so JI izpraznili želodec ln jo resili smrti. — TadnJa pet gospe Festajnove. Pogreba pokojne gospe Festajnove se je udeležilo lepo Število trboveljskega občinstva, med drugimi mnogi zastopniki naših nacionalnih društev, predvsem Sokola, Ciril Metodove družbe ter pevskega društva »Zvon« Je pokojnlco spremljala s tužniml žalostlnkaml Ob grobu je sokolska godba rajnki članici zasvirala poslednji* v slovo. Trboveljska gruda je legla na grob vrla primorske rojakinje, ki at je s svojim v zglednim družinskim in javnim delom osigurala med trboveljskim prebivalstvom trajen lep spomin. Bodi ji lahka slovenska zemlja, ugledni rodbini nase tople sožalje! — Socialnemu skladu trboveljskega Sokola so darovali namesto venca na grob pok. gospe Festajnove: Jurčec Ivan, šolski upravitelj v Birčni vasi 100 din. Beg Ivan. ključavničar pri TPD 100 din, Požun Edo, trgovec 100 din. Leveč Janko, trgovski nameščenec TPD 50 din. Iskrena hvala! — Izmenjajte stare kovance. Lastniki starih kovancev se opozarjajo, da morajo zamenjati stare kovance po 050. 1 ln 2 dinarja najkasneje do vstevsi 16. februarja, srebrnike po 10 din pa do 28. t. rru pri blagajnah Narodne banke. Hrvatska enciklopedija in Slovenci Slovenci \o moramo pozdraviti kot svo}o in poskrbeti, da bomo primerno zastopani v nji Ljubljana. 8. februarja Bratje Hrvati so se lotili velikega dela. izdaje lastne enciklopedije. Narod, ki more izdati lastno enciklopedijo ali leksikon • naučni slovar). je gotovo že na visok] kulturni stopnji ln gospodarsko razvit ter številčno močan Naučni slovar m enciklopedija zahtevata velik krog izobraženih ljudi, ki lahko napišejo in organizirajo tako veliko delo. Dalje zahteva Izdanje lastne enciklopedije in leksikona precej močan *njlžni trg, ker se tako veliko dek> izpla-£a le, ako se lahko tudi spravi med narod Tudi se enciklopedije in leksikom ne izdajajo vsakih deset let, posebno jih ne morejo izdajati v tako kratkih dobah manjši narodi. Hrvatska enciklopedija bo torej delo. ki bo služilo Hrvatom najmanj prihodnjih petdeset let To veliko delo pa ne bo služilo samo Hrvatom, ampak tudi Srbom ln nam Slovencem Posebno nam Slovencem bo to velike delo zelo koristilo, ker so nam Hrvatje od vseh slovanskih narodov ne samo teritorialno najbližji, ampak tudi po kulturni miselnosti in zgodovini. Slovenci ne moremo pričakovati, da bi v prihodnjih petdesetih letih izdali sami kako slovensko enciklopedijo ali naučni slovar v takem obsegu, kakor ga sedaj začenjajo izdajati Hrvatje. Nafta številčna moč je premajhna, da bi prenesli izdajo tako velikega dela, ker bi se morali omejiti na največ 3 do 4.000 izvodov in bi bila zaradi tega cena previsoka Prav zato pa moramo pozdraviti hrvatsko enciklopedijo kot svojo ir poskrbeti, da bo v njo prišlo tudi nase duhovno in materialno Življenje, v kolikor bo to mogoče po namenih, ki si jih je Hrvatska enciklopedija zastavila. Uprava Hrvatske enciklopedije, ki je v Zagrebu. Berislaviceva uL 2, ima že pripravljen papir in Izvedbo organizacije, da Lahko začne takoj z izdajanjem. V kratkem se pričakuje že izid prvega zvezka te Hrvatske enciklopedije. V celoti bo obsegala Hrvatska enciklopedija 12 velikih knjig, od katerih bo vsaka Štela najmanj 800 strani in bo format teh strani večji kot je pri »Maverjevem leksikonu. V prednaročbi bo veljala Hrvatska enciklopedija skupno 5000 din. ako se plača ves znesek v naprej. Uprava pa dovoljuje odplačevanje v obrokih in sicer po 450 din vsakega pol leta ali pa mesečno po 90 din. V teh pi_aerih pa bo Hi .atska enciklopedija veljala skupno 5.400 din. Ta cena za vseh 12 knjig je razmeroma nizka in je z obročnim odplačevanjem dana možnost tudi socialno šibkejšim krogom, da se naročijo na to enciklopedijo V uredništvu Hrvatske enciklopedije je od Slovencev znani naJ znanstvenik dr. Joža Glonar. kateremu stoji ob strani še gospodarski strokovnjak dr. I. Slokar. Ta dva bosta morala poskrbeti, da pride v Hrvatsko enciklopedijo čimveč našega duhovnega ln materialnega življenja. Lahko bosta tudi poklicala k sodelovanju še druge Slovence. Slovenci se moramo zanimati za to Hrvatsko enciklopedijo ki bo krasila knjižnico vsakega Intelektualca Prilika je sedaj ugo na, da se na to enriklopedijo čim-preje subskriblramo, ker bo przneje veljala v celoti 7.200 din, ne glede na možnost, da bo cena pozneje Še višja. V kratkem bo baje izdala Uprava Hrvatske enciklopedije tudi poseben prospekt v slovenskem jeziku, pozarjamo na publikacij.? tega velikega dela, ki bo tudi za naše slovensko kulturno življenje velikega, pomena. J 8°bot», 8. februarja — 14: Poročila, objave. — 17: Otroška ura: Nastop otrok (vodi gdč. Sla vica Ven-cajzova). — 17.30: Med igračkami (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori a poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. —19-25: Nacionalna ura. — 19.40: Vojaške godbe (plošče). — 20: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Veseli Korant. Pustni narodopisni prizori iz Prlekije. Sestavil Leopold Stane k. Izvajajo p r leski rojaki, sodelujeta harmonikar Ivo Podobnikar in klarinetist Franc Urbanec. Vodi Jože Zupan. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec igra radijski orkester. Nedelja, 9. f*bruaJ> 8: Jutranji pozdrav. — 8 15: Godalni kvartet a kitaro. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Odmevi Is Španije (plošče). — 9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga). — 10: Prencs cerkvene glasbe Iz stolnice. — 11: Nedeljski koncert radijskega orkestra- — 12.30: Objave. — 13: Napovedi.— 13.02: Pevski zbor »Sloge«. — 13.50: Kar želite, to dobite (plošče po željah) oddaja do 1430. — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. — 17.30: Veselo popoldne: Clmermanov kvartet, vmes plošče. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19 30: Slovenska ura: Ob sedemdesetletnici F. S. Finžgarja. — 20.30: Domače veselje. Sodeluje Akademski pevski kvintet m radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Za ples (plošče). roneueijeK 10. februarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05; Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Balalajke (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vesel opoldanski spored (radijski orkester). — 14: Napovedi, poročila- — 17.30: Komorni trio. — 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). — 18-30: Plošče. — 18.40: Vsakoletni razvoj prirode (g. prof. Anton Moder). — 19: Napovedi, poročila. — 1925: Nac ura. — 19.40: Plošče, — 19.45: F. S. Flažgar: Razvalina življenja, drama v 4 dej. (člani Nar. gledališča v LJubljani). — 21.15: Za razvedrilo (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. Torek, 11. februarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, p^r^lfr, — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Za oddih (plošče). — 12.30: Poročila, objave. —13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski spored radijskega orkestra, — 14: Poročila, objave, — 14.15: šolska ura: Jeleni pri krmljenju (g. Ado Klavora) do 15. ure. — 17.30: Malenkosti. Pester glasbeni spored radijsKe-ga orkestra. —1810: Samospevi ob spremljavi lutnje: g. Anton Slaooijev, g. Stanko Prek. — 18.40: Oseba in delo Ivana Groznega (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Plošče- — 19.50: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Perftnh). — 30: Tamburaški orkester (vodi Lojze Karmelj). — 20.45: Koncert Radijskega orkestra, — 22: Napovedi, poročila. Brana, 12. februarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (Plošče) do 7.45. — 12: Zvoki iz Bolgarija (plošča). — 12.30: Poročila, objava, — 13: Napovedi. — 13.02: Harmoniko Igra g. Edvard Kovač. — 14: Napovedi, porcila. mm 17.30: Bizet: Arležanka, salta (plošče). * 18: Razlika med značaji (g. dr. Stanko Gogala). — 18-20: Pevske vaja: Pojte s nami (vodi g- Luka Kra-moic). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40; Plošče. — 19 50: Uvod v prenos. — 20. Prenos iz ljubljanske opere: v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (g Vilko Ukmar); v 2- odmoru: NapovedJL poročila. Četrtek, 13. februarja 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Veseli na-pevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi- — 13.02: Sramel > S ti rje fantjec. — 14. Napovedi, poročila. — 17.30: Pester spored radijskega orkestra. — 18.10: 30 minut zabave (plešce). — 18.40: Slovenščina za Slovence (g- dr. Rudolf Kola-rič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura, — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Reprdouciran koncert simfonične glasbe. — 21: V razvedrilo igra radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. Križanka 34 32 33 35 Pomen besed Vodoravno; 1. nočna ptica, 5. vrsta lilije, 9. poglavar arabskih plemen, 10. sloveči slovenski matematik, 11. mesto na Tirolskem, 13. vrsta pesnitve, 15. pritok Visle, 16. predlog, 17. predlog, 19. pripadnik slovanskega naroda 20. optični telegraf, 21. egipčanski bog veselja, 22 ozlralni zaimek, 24, levi pritok Kame, ki se zliva v Volgo, 25. krajevni prisiov. 27. ozlralni zaimek, 28. vrsta pesnitve, 30. svetopisemska oseba (Mojzesov brat), 32. ruski polotok, 34. pritok Volge, 35. grški slikar. Navpično; i. gtevnik, 2. elektrotehnična merska enota, 3. čistilno sredstvo, 4. grški bog, 5. moško ime, 6. nemška reka. 7. vas pri Ljubljani, 8. otok v Egejskem morju, 12. muslimanski veliki post, 14. gradbeni material. 16. vrsta igre s kvartarni. 18. glasbena nota, 19. moško ime, 21. zasilno prenočišče v naravi, 23. tekmec, 25. težinska enota, 26- muslimanska božja pot, 28. riba, 29. orožje 31. egipčansko božanstvo, 33. francoski spolni k. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto V°doravno: 1. MenelaJ. 6. gos, 7. som, 9. Iž, 10. kip, 12. do, 13. Gomel 14. ap, 16. Bol, 17. ta, 18- Amalija, 19. Hg (živo srebro), 20. Rok, 21. Mg (magnezij), 23. cigan, 24 ar. 2«. din (dinar), 27. pa, 28. raz, 30 Lah, 31. Salazar. Navpično: i. mož. 2. sa, 3 etimologija, 4. as. 5. Jod, 6. Glde, 8. moka. 10. Kobarid, 11. pelikan 15 Pag, 17. tam, 19. Hvar 22. grah, 25. ras, 27. par, 29. za, 30. la.' Stran 6 »SLOVENSKI r? AROD«, eooota, 9 ******* ta«. Konec velike ljubezni velikega moža Napoleoa in v tvojili l}fjba v-aails Ljubezen je vsemogočna. Zato se ne nemo čuditi, da ji je podlegel tudi trd, neupogljiv vojak, kakršen je bil Napoleon. Bil je nesrečen, ko je moral zapustiti svojo ljubljeno Josefino. Ljubil jo je iskreno na bojišču je hrepenel po nji v svoji osamljenosti, J ose fin a pa mu ni vračala ljubezni in s tem ga je večkrat pognala v obup. Mnoga pisma, ki jih je pisal kraljici svojega srca, z vojnih pohodov, je Josefina pogosto odložila, ne da W sploh odgovorila na nje. Ce je pa že odgovorila, so bila tudi pisma hladna, kaje bil hladno njeno srce. Prišel je pa vojni pohod leta 1807 in s njim ludi velik prelom v Napoleonovem življenju. Nežna in duhovita grofica Wa-lewska v Varšavi je bila popolno nasprotje lahkomiseljne, hladne in oblastizeljne Josefine. Zato je Napoleonova ljubezen do nje kmalu ugasnila Toda Josefina je bila najbrže dobropoučena iz Napoleonove okolice o preteči nevarnosti. Postala je naenkrat ljubosumna in njena pisma Napoleonu so kar deževala V vsakem pismu je bila izražena vroča želja, da bi prišla za njim. Napoleon ji je to najprej odsvetoval, pozneje pa odločno prepovedal. Njegova pisma so postaj a al vedno redkejša in zelo ironična. S tem je dokazoval Joselini svojo končno zmago tudi nad njo. Ohladitev med Napoleonom in Josefino je ostala, stopnjevala se je, dokler ni prišlo do ločitve, za katero je našel Napoleon tudi državne razloge V naslednjem pri-občujemo nekaj pisem, iz katerih je razvidno, kako vroče je ljubil Napoleon Josefino in kako se je pozneje njegova ljubezen do nje ohladila, Verona, 17. septembra 1796. Pišem ti zelo pogosto, moja draga prijateljica, Ti mi pa pišeš zelo malo. Ti si hudobna, trdosrčna prav tako, kakor lahkomiselna. Grdo je varati ubogega moža in nežnega ljubimca. Mar je izgubil svoje pravice ,ker je odsoten, ker ga teži delo? Kaj mu ostane na svetu brez njegove Josefine, brez vere v njeno ljubezen? Včeraj smo imeli zelo krvavo bitko, sovražnik je izgubil mnogo vojakov in je povsem poražen. Iztrgali smo mu predmestje Mantove. Bodi srečna, oboževana Josefina, v eni teh noči se bodo vrata odprla kakor pred ljubosumnežem in ležal bom v tvojem naročju. Tisoč vročih poljubov... Milan, 24. novembra 1796. Po prihodu v Milan hitim v Tvoje sobane, vse sem zapustil, da bi te čimprej videl in pri vil k sebi... Tebe pa ni doma, hodiš nekje po mestecih na svečanosti. Odhajaš z doma, kadar prihajam jaz, ne brigaš se več za svojega dobrega Napoleona. Samo iz vrtoglavosti si ga imela rada. Vajen nevarnosti poznam sredstvo proti življenjskim mukam. Nesreče, ki me je doletela, ni mogoče niti opisati Imel sem pravico izogniti se ji. Ostanem tu do devetega. Toda ne daj se motiti. Hodi po svojih zabavah, kajti tebi pripada sreča. Ves svet je srečen, ker ti je všeč, same tvoj mož je zelo, zelo nesrečen. Slavkovo, 7. decembra 1805. SkeLnil sem premirje in preden mine osem dni bo sklenjen mir. Rad bi vedel, dali si prispela v Munchen zdrava? Rusi se umikajo, imeli so ogromne izgube. Nad 20.000 mrtvih in 30.000 ujetih. Njihova vojska se je skrčila na četrtino. Njihov general Buxhdvden je obležal na bojišču. Jaz imam 3.000 ranjenih in 700 do 800 mrtvih. Malo me bole oči, toda to je običajna bolezen, to ni nič hudega. Brno, 10. decembra 1805. Velika cesarica nobenega pisma od Vas, odkar ste odpotovali iz Strassburga. Bili ste v Badenu, Stuttgartu, MCinchenu, pa mi niste napisali niti besede. To ni niti posebno prijateljsko, niti nežna Jaz sem še vedno v Brnu, sklenjeno je premirja Cez nekaj dni bom zvedel, kaj bo z menoj.. Izvolite se zavedati svoje veličine in malo pobrigat se za svojega sina. Poznanj, 3. decembra 1806 zjutraj. Dobil sem Tvoje pismo z dne 26. novembra in iz njega razvid im dve stvari. Praviš, da ne čitam Tvoj iti pisem To ni pravično in nisem Ti hvaležen za tako slabo mnenje. Praviš, da je to iz nekakšnih sanj in pripominjaš, da nisi bila nikoli ljubosumna. Opazil sem že davno, da površni ljudje vedno trdijo, da niso površni in da bojazljivci radi zatrjujejo, da ne poznajo strahu. Zasačil sem te torej na ljubosumnosti, in to me zelo veseli Sicer se pa motiš, nič takega mi ne roji po glava, v imapol jski puščobi se ne spominjam mnogo na lepe... Plemstvo te dežele, ki je priredilo včeraj meni na Čast ples. dokaj lepe, dokaj bogate in čeprav po pariški modi dokaj slabo oblečene dame. Poznanj, 3. decembra 1806 zvečer. Prejel sem Tvoje pismo z dne 27. novembra in vidim, da si se vtepla nekaj v glavo. Toda pomiri se, pisal sem Ti, da sem na Poljskem in da bi lahko prispela k meni, čim bomo v zimskem taborišču. Zato moraš nekaj dni počakati. Čim večji je človek, tem manj lastne volje sme imeti. Vse je odvisno od dogodkov in okolnosti. Lahko odporu ješ v Frankfurt ah' Darm-stadt. Upam, da te bom čez nekaj dni po- klical, ko bodo dogodki to dovolili Ogenj Tvojih pisem mi priča, da ve lepe dame ne poznate meja, kar ve hočete se mora zgoditi. Kar se tiče mene, sem med vsemi najbolj * suženj ljudi. Moj poveljnik nima duše, a ta poveljnik je narava in ljudje. Varšava, 18. januarja 1807. Tvoje pismo z dne 15. januarja sem prejel. Izključeno je, da bi dovolil damam nastopiti tako pot Ce že zavoljo drugega ne, pa zaradi slabih, nevarnih in blatnih cest Vrni se v Pariz, bodi vesela, bodi zadovoljna, morda tudi jaz kmalu prispem. Smejal sem se. ko sem čital, da si vzela moža, da bi lahko živela z njim. V svoji nevednosti sem verjel, da je Žena ustvarjena za moža. mož za domovino, rodbina pa za slavo. Oprosti moji nevednosti, človek se vedno česa nauči od naših lepih dam. Bodi srečna, draga prijateljica, verjemi mi. da se težko premagujem, da Ti ne morem dovoliti priti sem Toda reci sama: to je dokaz, kako draga sem mu, V petek ob 8. uri zjutraj. Zelo rad bi zvedel kako se počutiš, kajti Hortenzie mi je povedala da si včeraj ležala. Zaradi Tvojih dolgov sem bil na Te zelo jezen Nočem sploh, da bi imela dolgove .nasprotno upam. da boš vsako leto prihranila en milijon, da ga boš mogla dati vnukom, ko sklenejo zakonsko zvezo. Zato pa nikoli ne dvomi o mojem prijateljstvu do Tebe Ln ne muči se. Zbogom, draga prijateljica. Sporoči mi. ko se boš zopet počutila bolje. Pravijo, da si se zredila in da si debela kakor debelu-hasrta zakupnica iz Normandije. Gorila - gospodar pragozda Zanimiv doživljaj nemškega raziskovalca dr. R. ArthrustKra Guverner afriške Kolonije Sierra Leone je dal svojcas nemškemu raziskovalcu dr. R. E. Arthurstherju posebno dovoljenje za odstrel dveh goril v Mendenski krajini. S Šestimi veslači je dosegel nemški raziskovalec po teden dni trajajoči naporni vožnji rob pravega pragozda. Vest o njegovem prihodu se je hitro razširila in poglavar v krajini Gbandiji ga je prišel obiskat, da bi mu ponudil svojo pomoč pri lovu na povodne konje, sele ko mu je gost sporočil, da je prišel samo z namenom ustreliti dve gorili, ki jim pravijo domačini v onih krajih »babooni«, je prišel poglavar v zadrego in z veliko obzirnostjo mu je končno pojasnil, da ne more verjeti, da ima res namen ustreliti baboona, kajti gorile so domačinom svete živali, in zato bi na mestu ubili vsakega lovca, ki bi gorilo ustrelil. Ker je pa dobil poglavar povelje, naj gosta Ščiti in ker je imel nemški raziskovalec priporočila z visokih mest, mu je poglavar predlagal, naj se raje omeji na povodne konje. Hrepeneč po redkih lovskih trofejah je krenil nemški raziskovalec še istega večera na pot. Zvedel je, da mora biti gerilska družina približno en dan hoda daleč v pragozdu. Ker je imel s seboj dobre lovce, je bil prepričan, da ne bo težko ustreliti gorilo, kajti te opice se drže navadno po cele dneve na istem mestu. Zvečer Istega dne je res zagledal staro gorilo, pa je bilo . že pretemno, da bi jo mogel uspešno za- | sledovati. Zato jc postavil s svojimi lovci šotore ob potočku, da bi navsezgodaj zjutraj krenil na lov. Zjutraj ob štirih so pospravili svoje stvari in krenili proti vzhodu, dokler se ni pojavil domačin, ki jim je ves razburjen povedal, kje se skriva gorila Nemški raziskovalec je moral napraviti precej velik ovinek, če je hotel proti po vetru do goril. Ko je pa stopal čez majhno trato, je navalila nanj tolpa domačinov. Pobili so ga na tla, mu iztrgali puško, ter zvezali roke in noge. Nič niso pomagale grožnje z najtežjimi kaznimi. Domačini so se delali, kakor da sploh ne razumejo. Obenem so pa pazili, da bi mu ne storili nič hudega Tako je ležal dobre četrt ure na tleh v ujetništvu zamorcev, ko so se naenkrat začele na drugi strani trate močno majati veje. In ie je zaslišal zamolklo srdito renčanje, in lz gostega vejevja se je pzivalila velika gorila. Bil je orjaški samec, ki je obstal Široko odprtih oči na robu trate ln pokazal lovcu ostre zobe. Raziskovalec se je gorile ustrašil, kajti v kolikor je poznal navade teh živali, je vedel, da bo gorila zdaj in zdaj planila nanj. In res jo je takoj ubrala proti njemu. Napravila je nekaj korakov, potem se je pa ustavila, poskočila in se začela gugatl. V naslednjem trenutku je stopil eden izmed zamorcev naproti. Bil je brez vsakega orožja. Približal se ji je na 20 korakov, potem se je vrgel na tla ln začel kričati. To je bil znani znak »ko ko engoloj bvama ma kuma ki.« kar pomeni v zamorskem jeziku: >Vidim te gorila, nismo tvoji sovražniki«. In tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Orjaška opica je nekaj časa mirno stala, roke je imela povedene ob telesu, njene od so dobile čuden izraz, končno se je pa obrnila in odhlačala nazaj v pragozd. Več minut so se slišali glasni kriki in od vseh strani odgovori nanje, potem je pa zavladala v pragozdu zopet tišina. In zamorci so zapustili presenečenega raziskovalca. V teh okolnostih bi bil njegov protest kaj malo zalegel. En zamorec mu je vrnil puško, drugI torbo z naboji, potem so pa po večini izginili. Pozneje je dr. Athursther celih 17 dni iskal Isto ali drugo gorilo, pa nI nobene našel. Po prihodu v Freetowen se je pritožil guvernerju. Stari guverner ga je mirno poslušal, potem mu je pa odgovoril smeje: Dragi gospod, proti temu se ne da nič ukreniti. To so bili zamorci plemena Menda NjUn je gorila sveta. Prepričani so, da jih gorila Ščiti. Oni znajo baje tudi govoriti z njo. Gotovo so ji torej svetovali, naj vas pusti prt miru in zbeži nazaj v pragozd ln gorila jih je ubogala. Za svojo osebo tega ne verjamem, toda v pragozdu se dogajajo čudovite reči. o katerih nimamo mi Evropci niti pojma. Gorila je pravi gospodar pragozda. Človeško telo Površina človeškega telesa meri okroglo 2 m* Človeška pljuča so sestavljena iz 300 vrečic in dihalna ploskev pljuč meri 100 m* Srce odraslega človeka udari v minuti 72krat. 16letnega mladeniča 80-krat, lOletneea otroka 87 krat. novorojen -čkovo na 135krat. To velja seveda za normalno telesno temperaturo Vdih van zrak gre skozi grlo s hitrostjo 180 km na uro. ali s hitrost i o orkana. Podobno delo opravlja srce. V dveh urah zniša njegovo delo 19.000 metrokilo-gramov. Toliko energije norabimo če hočemo vzdigniti dva človeka 130 m visoko. Človeško telo izdela na leto 30 kg rdečih krvnih teles, v 1 mm3 človeške krvi je 5 milijonov rdečiih krvnih teles in 6,000 belih. V vsem človeškem telesu ie blizu 25 bilijonov rdečih krvnih telesc. Ce bi jih polžih v vrsto bi dobili vrv co„ s katero bi lahko petkrat ovi U ekvator. Mir in blagostanje šele po letu 1944 ? Tako pravijo naši domači astrologi na podlagi svojih Študij Ljubljana, 8. februarja Astrologija je najstarejša veda. Pozna1! so jo že stari Egipčani. Se danes jih občudujemo, ker so na podlagi zvesKinih kon- stalacij točno napovedovali vsakoletne poplave Nila. Polagoma so s pomočjo stanja zvezd napovedovali tudi druge dogodke bodočnosti (n. pr. tudi Kristusovo rojstvo). V srednjem veku so predavali astrologijo na vseh znamenitih evropskih univerzah. Kakor v vsaki znanstveni panogi so razni šarlatani in kričaći povzročali s svojim neznanjem in bahaštvom tudi v astrologiji mnogo škode ter jo končno ponižali na stopnjo habjev^rnega vedeževanja in »prerokovanja« dogodkov iz življenja poedin-cev. Z novejšim razvojem matematike in astronomije se je kljub vsem predsodkom in nerazumevanjem, izpopolnjevala tudi astrologija, tako da je danes za znanstveno astrološko delo, raziskovanje ln proučevanje potrebna prav temeljito poznavanje astronomije ter višje matematike. Le tako je možno eksaktno preračunavanje obsežnih in dolgotrajnih astroloških tranzitov in direkcij, kar služi kot osnova za ugotavljanje pravilnih diagnoz ter postavljanje — resničnosti odgovarjajočih — prognoz za bodočnost. S takšnim eksakrnim študijem astrologije se lahko resnično uspešno bavf le visokošolsko izobražen Intelektualec. To mora biti vsakemu iz navedenega jasno. Skupina slovenskih in hrvatskih Intelektualcev se ukvarja te sedem let s tovrstnimi proučevanji na podlagi kriličnega zasledovanja medsebojne odvisnosti. Z eksakt nim znanstvenim delom so zelo razvili in izpopolnili svoje znanje. Njihovi rezultati so neverjetno točni. Seveda ima vse delo v prvi vrsti znanstvcno-razlakovalnl namen ter radi tega ni prišlo v javnost. Naši domači astrologi - znanstveniki so n. pr. že 1937 izračunali ln v prognoza h ugotovili tok vojnih dogodkov, propad nekaterih držav ter ogromne uspehe drugih, kakor tuđi velika preseljevanja nemškega prebivalstva. Iz domačega političnega Življenja je med drugim bil ugotovljen s sigurnostjo preokret notranje politike, po« litični sporazum Srbov ln Hrvatov, nenad- na smrt dr. Antona Korošca (na 16. decembra torej le razlika dveh dni!) Itd. Jasno je, da so se našim astrološltim znanstvenikom samim zdele te napovedi in ugotovitve neverjetne in so jih s skepoo zaneieževali. Naše misli, želje in hotenja ■o bila druga Ce usmerjena ln za abnormalnega bi smatrali vsakogar, ki bi pred štirimi leti postavljaj taksne trditve. Danes s presen«'menilo nov mejnik v zgodovini elovrstva, saj v zadnjih 1000 letih ni bilo tako velikih dogodkov, kakor se nam obetajo baš i» tos. Da bi bila tudi drugim dana možnost resnične kontrole bodočih proguoz domačih astroloških znanstvenikov, je profesor učiteljske šole g. Aleksander Mu/iiiić zbral te ugotovitve, ki so v glavnih obrisih razmnožene kot rokopis v 100 izvodih ter so na razpolago le resnim intelektualcem, ki žele zasledovati resnične dogodke ter nato leta 1944 s svojo izjavo podati avtoritativno mnenje. Teh sto izvodov rokopisa je torej na razpolago. Naročajo se na naslov: Uredništvo »Slovenskega Naroda« — psihološki nasveti, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Za stroške izvolite priložiti din 20.— v znamkah. Ako bi rokopis bil pred vašim naročilom razdeljen, dobite vrnjene vaše znamke. Neka] o konja Nazirao ja o pradavnih začetkih krote-nja konja še niso potrjena Konj je prišel k nam iz Srednje Azije. Dokler ne dobimo zanesljivejših podatkov o prahistoriji dežel, kjer naj bi bila zibelka reje jahalnih živali, smo navezani na ugibanja. Začetke konjereje moramo iskati pri nomadskih plemenih, živečih v širnih stepah. Njim je bil konj neobhodno potreben, da so lahko hodili iz kraja v kraj, obenem so jim pa dajale kobile mleko. Tako je ostalo dolgo. Hunski in pozneje v srednjem veku tatarski navali, pričajo o nadaljevanju staroveške tradicije hitrih jezdecev. V kulturnih deželah naletimo na prve sledove konja pri fiumerih in Akka-dih, toda sele pozneje in sicer v zadnjih stoletjih tretjega tisočletja pred Kristusom. Toda takrat je bil konj zelo redka žival, in sele od 18. stoletja pred Kristusom se je pojavil v večjem številu v prednji Aziji. Zdi se, da so znanje glede konjereje širila indoevropska plemena, prodirajoča iz svoje pradomovine proti jugu. Niti v prednji Aziji, niti v Egiptu, niso redili konj zaradi mesa ali mleka, niti niso služIli ljudem za vprežno živino, temveč so vedno cenili njegovo hitrost in lepoto. S temi lastnostmi je služil konj Človeku v veselje, praktično pa samo na lovu in v vojni. To, da so konje vpregah tudi v bojni voz v predni Aziji, Egiptu, Egejski oblasti in v najstarejših časih v Grčiji, ni slo na škodo glavnim njegovim lastnostim. Posebna jahalna umetnost se je morala pri tistih, ki so konje rabili še razviti. Tekme konjskih vpreg pri Grkih in Rimljanih so bile nekakšno nadaljevanje v stari tradiciji, ki je videla poseben užitek v konjevi hitrosti. Kot pomočnik na potovanju je pa služil konj v starem veku človeku samo kadar I je bilo treba hitro premagati velike razdalje. V srednjem veku so tudi najodlič-j nejšim potnikom — če niso bili vojaki — služili kakor v antičnih časih druga prometna sredstva, vpreženi voli ali mezgi, jahalni mezgi ali noailnice. Konj kot vprez-na žival, porabna za težko delo, je pa razmeroma še mlad. Klaus Lindcr: Opremljeno sobo iscem Lahko je izreči besedo: — Odpovedujem! Tudi na zelo različne načine se lahko izgovori ta beseda. V jezi. da se človeku ustne posule od govorjenja, da se vrata tresejo od tvojega glasu. Stekleni senčnik na svetilki pod stropom Se še guga od tvoje roke. kazeče navzgor: Prah v tej sebi kriči do neba. Lenko se ta beseda izgovori zelo mirno, tiho rn plaho. Beseda pa pomeni isto. naj bo izgovorjena kakorkli. Potlej jo pa iščoŠ nekega dne po ulicah in stojiš pred listki, vihrajočimi pred vetrom* Odda se opremljena soba. Trudne noge se vlečejo po hodniku, na vsakem oknu pa visi po ena debeluhasta ženska in te skrbne ogleduje. Hivnica na stopnicah nadzira srtormišče. ti pa hodiš prestrašeno mimo tega strašila z debelo metlo v roki. Stojiš is g'oboko diha« pred vrati, pritisneš na medeninasto kljuko in na hodniku zapoje zvonec. Ali je pa hiša mo-dernej^s. da pritisneš na gumb električnega zvonca. Neprijeten trenutek ko te skezi luknjico v vratih ogleduje oko in ti ne veš ko-pripada. Mene vedno mika zatnniti s dlanjo to luknjico, meni se vedno zdi, kakor da bi me nekdo, ki ničesar ne razume, glodal naravnost v dušo. — Kdo je? — Rad bi videl sobo Nikoli ni mogoče trditi nič določnega: taka m taka mora biti soba. In vendar v opremljenem življenju si pridobi človek instinkt, kakšna ne sune biti soba Ce imaš mnogo sreče, najdeš slednjič sobo, ki ti samo približno ustreza. So sobe v opernem sflogu. ki človeku takoj udarijo v možgane, so vsiljive, žalostne, siromašno svečane ki skrpucane sobe, največ je sob z neke vrste skrpucano udobnostjo, smrdečih po mizarskem kle-ju in ceneni konfekciji. Biti moraš zelo potrpežljiv, če hočeš najti sobo. Ne smeš se utruditi, dragi moj. Če si jih videl že enainšttrideset, ti bo morda ustrezala dvainštirideseta. Boi ie naše! tisto na videz pravo. Elegantno opremljena soba ni vedno naj-boli a. Taka soba lahko deluje hladno; lahko se zdi strašno lažniva, pa vendar ne sme biti niti siromašna, ker se lahko pripeti, da se tudi človek v taki okolici zanemari. Nekaj je potrebno v takih soban: prijetnost. Toda pazi. da te bertuo in pliš ne zapeljeta, da bi sedel. Proti preveliki okorelosti in dostojnosti lahko pomaga kričeča slika na steni ali blazinica v kričečih barvah ali nekaj malenkosti, smele misli Kar se tiče tako rmenovanega komforta mora biti človek nezaupljiv m paziti moma na to, da ga ne vidi. Prodno najameš sobo, naj ti gospodinja pokaže, kje vise brisače, m šele ko stojiš tam s čudno san javim pogledom, se odloči: da ali no. Poglej si še vrata, ona so zelo važna. Ena vrata seveda- 2«! so vodno tu še druga vrata. Če želiš najeti sobo, poglej dobro, kaj je za omaro (ena vrata). Pravico imaš vprašati, kaj se dogaja za temi vrati. Ce kdo spi za njimi: reci »žal« in odidi, če so doma samo čez dan — ni baš prijetno poslušati pogovore tujih ljudi in vedeti, da lahko tudi oni slišijo, kakšno mnenje imaš o življenju. Ni tako neprijetno, če se za vrati samo je. To se med Evropci maione sploh ne sliši. Ko se pa najedo, so siti in odidejo. Če ti pa gospodinja smeje pravi, da je mogoče v tej sebi ceio stanovati, da jih pa nikoli ni doma. bodi prepričan, da so gotovo vedno doma. Ena vrata seveda, Vrata so v prvi vrsti zato tu. da človek vstopi skozi nje. da privede prijatelje. Čim redkeje je treba uporabiti vrata, da koga vržeš skoti nja Ce je človek razburjen, se navadno seio pomiri, če zaloputne vrata za »eboj. Če pa storiš to napol nisi človek. Hiša se mera tresti od tvoje jeze. potem se ti napolni srca z tnegtm zadovoljstvom, ko zaloputneš Ce hočeš najeti sobo se poprej dobro informiraj dali so vrata prikladna za vse, za kar jih rabiš: vrata so zelo važna. Žalostno se vračaš po mnogih stopnicah, če ti nič ne ugaja m iščeš naprej. Tistega dne stojiš pred mnogimi vrati, zvečer si pa utrujen kakor pes, neben omu človeku ne verjameš več, ves svet je hudoben. Iščeš naslednjega dne in pojutrišnjem — nekoč pa ostaneš del j časa pri vratih in poslušaš gospodinjo, ki ti pripoveduje, da je stanoval zadnji najemnik pri njej sedemnajst let in da se jc zelo dobro počutil, razgled skoči okno je zelo lep, sonce vije sleherni dan, dopoldne posije tudi v ta kotiček, proti večeru sije na mizo; zadnji podnajemnik je tako rad po obedu ma'o poležal na divan u. bil je pravnik in zelo inteligenten, njen mož je pa žal že dolgo mrtev. Prej je imela mnogo denarja, zdaj ga pa žal nima več. — ah. da. Ti sploh ne ves, kaj govoriš, stojiš na pragu kopalnice in praviš: da, to sobo najamem. Ne pokesaj se. ko si odšel, prepričaj ve, da je vse v redu, spomni se, da sije zjutraj sonce v en kot, proti večeru pa ^a mizo,.da je brl zadnji podnajemnik pravnik, spomni se vsega tega in ne pokesaj sel In če danes srečaš prijatelja, mu povej: najel sem sobo. — Ogromno z lesenimi fotelji in veliko okroglo mizo, z mehkim di- vanom: zjutraj sije sonce v en kot. zvečer pa na miza Nikoli sa ne pokesaj, bo odidci. Domače živali Domače živali kakor jih poznamo zdaj, niso bile vedno iste. Sicer oa tudi zd ij ne moremo govoriti o domačih živalih povsod v istem smislu. Po svetu so ljudje, ki prištevajo med domače živali kače. ker jim pomagajo zatirati mrčes. Iz zgodovinskega razvoja poznamo še druge živali, ki jih je imel človek pri sebi. ker so mu bile koristne, ali ker so ga ščitile. V starih časih so imeli bogati ludie navalno namesto psov čuvajev napol ukroČ ne divje zveri, namesto drugih domačih živali oa razne eksotične živali. Za življenje starih narodov so pa zarr-mivejši pojav sp'oš-ca gospodarske a izkoriščanja mani običajnih živali. V starem Egiptu so lovci radi lovili z lasom antilope, gazele, koztro^e in celo hijrne Doma so iih redili, potem oa pojedli. Ce spadajo orve tri vrste med lovsko divjad in če se vsai o an'ilor>icm mesu trdi. da ni samo dobro p-eb^vliivo. temveč tudi okusno, je pa na druei strani nekam čudno, da so redili Hudi« v starih čas^h doma tudi hiiene. sai njihovo meso ni vž t-no. in tudi s'cer od nj? č1ovek nima nobene koristi. Stari Egipčani so pa bili oči-vidno dniračnega mnenja in jedli ?o tudi meso dobro rejenih hijen, tia do polovice tretjega tisočletja pred Kristuse m. Rahitis in ribje olje Rahitis kot nevarna otroška bolezen že znatno pojema, v?ai v težki obliki. Pri tej bolezni ne gre samo za deformacijo kosti, ki postane včasih traina. temveč tudi zato. da izgubi rahitični otrok od no rn ost proti drugim boleznim. Najnevarnejša za to bole i en te doba v začetku pomladi, ko ima otrok v telesu le malo vitaminov. Za zdravljenje te bolezni se že od nekdai z usrjehom uporablia ribie olie. Pred 50 leti je veljalo ribie olie za učinkovito zdravilo samo zato. ker je v njem fosfor in šele po svetovni vojni so ga znova ocenili. Zelo učinkovito sredstvo ie tudi obsevani ergosterol. Tudi pri njem velja načelo kakovosti, ki ni treba, da ie v skladu z reklamo. Učeni češki učenjak profesor Charvat ie preizkusil več dobro zn~nih ergostrelovih preparatov. Eden izmed njih je imel učinek 2.500 enot. drugi v enaki količini pa samo 14. Da je torej efekt v zdravljenju zelo neenak ie torej jasno. Zdravljenje rabit'sa z obsevanjem er^o-sterolov. pa mora biti pod zdravniškim nadzorstvom. Pct>ulamo navdušenje za vitamine ie nevarno in znani so primeri otrok, odraslih in celo zdravnikov, da se je končala velka uooraba ergostercla cez neka! tednov ali mesecev s smrtjo. Zato bi raznih obsevanih preparatov ne smeli dajati rahitičnim otrokom brez kontrole in sploh bi ne smeli izdelovati razen za potrebo vitaminov. Sploh se zdi. da izmed vitaminov samo vitamin C ni nevaren, če fa VŽlvamo V Večji mnntEinJ 32 »SLOVKlfSKI IfARODc, Stran 7 Psiholožkl nasrett za srečo v ljubezni, službi in družbi... Ljubljana. 8. februarja Brezpogojno ae ogibljita vseh prepirov! Skrbite ^ postanete slmpaHcnl svoji okolici ter ne štedite s priznanjem ki pohvalo, ce ste prisiljeni živeti skupno a ljudmi, katerih značaj vam je nesimpatičan, pojdite preko tega. Zavedajte *e, °* vsak človek ne more biti izgrajen po vaši V°ljL Kot človek, ki zavestno stremi k sreči In uspehu na vseh področjih svojega dela, se morate p°lz kuhati prilagoditi »vojj oko. lici ter živeti s njo v slogi in abran°*tL Jemljite vsakega človeka taksnega, kakršen je, tako boste najlažje z njim sodelovali. Zavedajte se, da ni nihče popotn, a slane lastnosti naših bližnjih so p°gosto posledica in plod naših lastnih neoo»tatk<>v. Bodite poliuk, diplomat in filozof! Ce hoče nekdo iz vaše okolice imeti vedno prav ter veljati za najpametnejšega, tedaj morate biti tiho ter se začasno odreči svoje pravice do s po polnitve njegovega mnenja. Le s taksnim diplomatskim postopkom se izognete nesporazumu in prepirom, ki so ponekod stalno na dnevnem redu. Ne mislite, da nekateri ljudje le zgolj radi zlobe, hočejo imeti vedno prav. Mnogi namreč enostavno sploh ne uvidijo, da nimajo prav. Upornost in trdoglavos1, ki Jih pog°Mo opažamo pi*i svojih bližnjih, je čeSto samo posledica nervoznih slabosti, ki so v stanju, da jasno*! In bistrost čl o- . ve6kega razno ja.n ja vržejo pop°Lnoma iz pravilnetira. Zapomnite si. da nrrvozen in razburjen človek ni duševno zbran, zato mu sp°rne stvari ne izgledajo takšne, kakršne so v resnici, temveč taksne, kakršne mu jih prikazuje podzavestni vpliv osebnega momenta. Nervozni in razburljivi ljudje spornega vprašanja sploh ne obravnavajo prej v mirnem in kritičnem razmišljanju ter presojanju, temveč se v svojem razburjenem afektu odločno postavijo na stališče, ca je absolutna pravica na njihovi strani. Do te ugotovitve amo prišli po dolgih in napornih proučevanj nervoznih in naglo razburljivih ljudi v zvezi z ugotavljanjem tn Iskanjem najprimernejše psihološke metode za ustvaritev pogojev sreče in zadovoljstva pri vseh ljudeh- čJ°vek, ki ae zavestno ravna po naših psih°loskih navodilih ter vedno In povsod ustvarja pogoje za srečo in u»peh, se bo dosledno izogibal z nervoznimi in naglo razburljivimi ljudmi vsakega nesporazuma in prepira. Nikdar se ne bo trudil ter nesm°tmo trosil svojih sil zato, da bi net-vozneia in človeka, Id s svojo v°ljo ne obvlada samega sebe, prepričal, da nima prav. To velja doma za cdnoee med možem in ženo, v službi za odnose med uslužbenci ter v družbi za ntlnosn meo prijatelji. Vsem ljudem dajajte ob pravem času in pravi priložnosti polno priznanje za njihove vrline, a slabosti Jemljite taktne kakršne so ter slasti nervoznih ljudi ne prepričujte. »Dva rokopisa44 Nemški rokopis govori o enostavni in globoki duši. Neuravnovešenost v čustvenem življenju, neurejeni postopki, slabi živci. Nesposobnost upravljanja s samo seboj. Iskrenosti ni mogoče naslediti. Cu-tva so nežna, lahko Je dobra in verna, sposobna za globoko ljubezen. Predstavlja ras-st roj eni duševni mehanizem, ki bi ga lahko le skrbna roka psihologa zopet uravnovesila v zdravo celoto. Velika sirovost in brezobzirnost bi bila, če bi ji povzročili z nepravilnim postopanjem se večjo duševno razdvojenost in bolečine- Bedite plemeniti ! Vam je potrebno več okretnosti gibčnosti, prožnosti tn razgibanosti, pa boste osrečevali s tem druge ta sebe. Vsa fant je dober. Velika harmonija obstal« med vama Podrobno prejmete v pisma. „D. J." Vaš mož ne uspeva v samostojnem delu, ker doseza boljše delovne uspehe le ▼ skupnem delu z drugimi. Zato bi žel več usprhov v kakšnem veliKem podjetja m ne z neodvisnim In sam°slojnim delom. Mnogo načne, a manjka mu sil, da bi vsako načeto delo hitro In pravočasno končal. Vi sama ste zelo nestalna in skakajoča z ene zadeve na drugo, zato vas ljudje mnogočesa po nedolžnem dolže. Z v*em svojim ravnanjem delajte vtis resne ln p°-itene osebe! Bodite iskreni, fini in vneti vedno za resnico, pa vam bodo dani večji poklicni uspehi. Verujte v svoje sposobnosti In v*ak aaa se trudite, uspeli ne more iz°stati. „Gorenjsfco-Ljndmila" Otresite se ljubosumnosti, ki je brez vsake podlage! Zakaj mučite po nepotrebnem sebe in druge? Podrobnejše ste prejeli te dni v pismu. „Dobra služba" Vi imate živahna čustva in toplo srce. Mlada ste še, zato vam naj bo p°*«liena izpopolnitev prv0 hi glavno. Izkoristite vse prilike In moŽn°stl, da Izpopolnite svoje znanje m •pretno*»i# Oe je le mogoče, se izučite tudi za trgovsko pomočnico. Življenje mnogokrat prinese nepričakova- no Fazne možnosti, a ou ponianjkauji predpisanih pogojev, se zruši vse v nič Preveč znanja še ni nikomur škodovalo obratno pa že. Torej knjiga, uk m tzp°-peteJtev JasPna Izobrazbe, T* v*m naj bo sedaj glavni smoter m tu zbirajte vse svoje sposobnosti m sile. Dekletu Je lažje dobiti več fantov, kakor enega, pravi pregovor. Ali Je res? Kdor le preveč Izbira, lahko izbirek dobi- Odločite se po srcu in razumu in ne zdvajajte preveč. Podrobno v pismu. „Mo) srček" Rokopis kaze izrazito na veliko inteligenco, manjšo iskrenost in na še manjšo duševno uravnovesenost. Pod najmanjšim vplivom in pritiskom iz okolja pada vaš fant is ravnotežja. Taksni vplivi nanj so lahko pozitivni aH negativni, nikdar pa niso dolgotrajni. Čustva divljenja tn vzrr čenosti niso dolgotrajna. Naglemu čustvenemu vznemirjenju sledi se hitrejši padec Torej neuravnovešenost, nepreračunanost ln brezciljnost so glavni negativni znak1 njegovega anačaja. VI predstavljate na-sprotje, ste zelo preračunana, težko vznemirljiva, vztrajna ▼ svojih hotenjih ter lahko tako ob zadostni ljubezni tvorite njim harmonično in trajno zakonsko skupnost. Vase vprašanje je upravičeno. Treba H temeljitega premisleka ta preudarnih ukrepov. Pošljite nam podatke, pa vam bomo svetov a a. Splošne nasvete pa dajemo le uvodoma za vse. ne pa posameznikom. Ostalim Vsesa, Id se nam pismeno zahvaljujejo In poročajo o Izboljšanju svojih razmer se tukaj iskreno zahvaljujemo. Veselim0 se njihovega uspeha, ki Je tudi naš uspeh. — Ostale, ki se čakajo na odgovor, prosimo potrpljenja. Vsi pridete na vrsto. Radi prezaposlen0«« tudi pismeno ne m° remo nekaj ča&a odgovarjati. Prosimo, da upoštevate naš položaj in potrpite. Navodila za brezplačen psib°lo6ki na svet v »Sl°v. Narodu« od 14. decembra 2940. Naslov: Uredništvo »Slov. Naroda« psihološki nasveti, LJubljana, Knafljeva 5- PsitaoloSkl nasveti Kupon it. o «ge ing V Ljubljano prihajajo kupovat krompir Na deželi krompir dražji kalcor v Ljubljani, zato ga prihajajo revni ljudje kupovat v Ljubljana, 8. februarja Kako velikega pomeiia ie preskrba prebivali v a z živežem, se ie lepo izkazalo v Ljubljani. Med tem ko nekaj časa nismo imeii dovoli niti kruha, ker je primanjkovalo moke. imamo ves čas dovolj krom-p-rja. celo ceneie kakor na deželi. Mestna občina je ob pravem času naJtupila dovolj krompirja ter ga dala v prodajo. Ce bi bilo mogoče na eruik način oieskrbeti prebivalstvo tudi z vsem drugim najpotrebnejšim živežem, bi draginja ne bila tako občutna in hrane bi ne primanjkovalo. Znano je. da se je krompir lani prav tedaj, ko ie dozorel ter bi ga moralo biti čedalie več na trgu. začel podrazevati na-mestu Docenjevati. Kmetje so pričakovali dobro k uoči i o in verjeli so prš pjiova*-cein. da bo krompir posebno drag spomladi. Solon pa imajo živila m^d vojno ved-riD veeio vrednost zaradi negotovosti in krnet ie so se navadili že med svetovno vojno zadrževati in skrivati pridelke, v sivi bi. da bi jim samim ne bilo treba trpeti pomanjkanja. Vedo tudi ciobro. da so živila v teh časih še celo brljše menja no sredstvo kakor denar. Med svetovno vojno je kmet lahko dobit vse. kar si ie zaželel, za moko. krompir in mast. Razvila se je piimiuvna menjalna trgovina: meščan eo prinašali na deželo sladkor, milo. kavo itd., da so to blago menjava1.i za živež Marsikdo se ie oa čudil, da kmetje jeseni niso boli potrebovali d^naria. ker so le redki ponujali pridelke na trgu Tedai ie kazalo, da bo kromoir Dozim-najmani oo 3 din kg. To ie ljudi zelo vznemirilo, saj krompir težie Doarcšajo kakor kruh. Zahteva do Dosredovaniu oblasti je bila čedalje glasnejša in metni preskrb ova Ini urad se ie odločil, da založi mesto s krompirjem Nekai ča«a ^eni na našem trau SDloh ni bilo oanrodaj krompirja, kar kaže da ie bil bojkot organiziran. Ki-^ietie so čakali, da bdo meščani v stiski sami začeli ponujati za keomnir 2 din in več "za kg Neki velefr-gcvec z deželnimi prideSj se I o toda' za- ložil zelo dobro s krompirjem. Zaradi akcije proti ?peku1antcm in razlage da tudi trgovci ne smeio imeti velikih zalog življenjskih potrebščin veletnrovci niso upali kupovati večjih količin blasa >n ve- letrgovec. ki ie nakupil krompir, ea le rad prodal mestni občini Tako ie Liubliana dobila več vagonov krompir i a. sicer ne izvrstnega a dovoli d:brega in. kar ie davno, cenenega. Revnejši ljudie niso več moledov-li ra krompir kmetic na trgu ter so ooslei kuoova'1 le na mestni stolnici Ko so kmetice sore- videle, da ne mrrelo prodajati krompirja tako dra^o kakor so računal, so Ka začele ponujati no 1.75 din kg Nekatere sn od časa do časa orodaiaio tudi oo 15 dm zopet druee pa še vedno vztraiaio ori prvotni ceni. 2 din ks Katice proia'aio zelo malo krompirja na na'*m trgu. na mestni stolnici oa sa ie vraic dan razprodano no več sto k'loramov na dan in oe-g-sto poide ke- sa ne moreio pripel j -ati dovoli iz skladišča. . Če bi kromDiria ne prodaiala mestna občina na trgu. bi bil zdai naibrž že oo 3 din. če ne dražji. Trg bi bil sicer d^bro založen z njim, a mnogi ljudje bi morali varčevati, tako da bi bila kupčija sl.ba. Zdaj. ko je kruh na nakaznice, bi v marsikateri družini ne imeli niti dovoli krompirja. Da je krompir na deželi v resnici predrag, sprevidimo po tem, da ga predajajo celo dražje kakor v Ljubljani. V podeželskih krajih ie krompir v splošnem po 2 din kg. Zdai so začeli najboljši krompir prodajati tudi na debelo po 2 din kg. Tako je dosegel krompir na ljubljanski blagovni borzi' ceno 1.9 do 2 din kg (190 do 200 din 100 kg). Uradniške družine, ki žive na deželi, zlasti v ljubljanski okolici, morajo zelo varčevati tudi pri krompirju. Zato se ne smemo čuditi, da so nekatere gosp:dinje iz ljubljanske okolice začele prihajati v mesto po krompir, iz Št. Vida, Kozari i in celo iz Dobre ve. Kljub vsemu smemo pričakovati, da spomladi krompir vsaj ne bo dražil če se ne bo celo pocenil. Kmetje imajo še mnogo krompirja, ki ga bodo skušali prodati spomladi, ko bo veliko oovpraševanie za semenskim krompirjem Tudi zdai bi že marsikateri kmet rad predal kr~*m>ir, pa ga ne more. ker ie prevoz otežkočen na postajo in v mesto. Spomladi, ko bo ugodnejše vreme in boljše ceste, bo v Ljubljani nedvomno zopet mnogo kr m-P-rja na trgu. morda še več kakor ga bo-, do ljudje p-kupili Tudi lani soornladi so mnegi kmetje nomrali krompir- ku*>č:;a ie bila mno?o s'ab^a tokor so tHČ/i kovati Blaga ie bilo mno?o. kliub slabi le1 ini in napovedim, da ie že vse razorodano. Lani je Pa bila nekol^'k^ boljša letina, čenriv ne oo^ebno dobra, zato upravičeno pričakujemo da bo čez 6 tednov ali vs^i č^z 2 meseca v Ljubljani naprodaj mn~go krompirja. Iz Zagorja — Dve saninvvl predavanji. V sredo Stil predavanje o Malti in sloves predavatelja, našega znanca a- Viktorja Pirnata privabila v sokolsko veliko dvorano prav lepo število Krajanov, Katerim ni bilo žal poti v mrazu, saj 50 slišali in videli — čeprav je sokolski projektor potreben po-ml a jen j a — toliko zanimivega in poučnega ter aktualnega, da moramo biti g. predavatelju, izvrstnemu govorniku in Sega- vemu razlagalcu za ta večer prav toplo hvaležni. Želimo si ga še in Še slišati. To sredo pa je priredil mladi aero-klub ski-optično predavanje v dvorani kina, čigar lastnik g. Valant je prireditelju za to priliko dvorano pokroviteljsko odstopil. Predavatelj, zavzetni pospeševalec letal, ske misli g. Juro Baumgarten iz Trbovelj je s svojim projektorjem pokazal serijo izjemno lepih tehnicolor posnetkov iz življenja jadralcev na Blokah ter s tem mnogo občinstva, med katerimi je prevladovala mladina, navdušil za ta lepi in hkra-tu koristni sport Dvorana je bila zase. d ena do kraja Želimo, da bi mladi klub, čigar člani so izvečine mladi in agilni fantje po večini iz vrst rudarjev ln obrtnega naraščaja pridobil čin več članstva in izpolnil načrte, katerih kopo Srna v programu, med drugim gradnjo letalskega modela ter hangarja na — Rudniški upokojenci čutijo vedno težje življenjske prilike, zato so sklenili ustanoviti svojo organizacijo, ki se bo mogla brigati za izboljšanje položaja včla-njencev. Svoj ustanovni' občni zbor bodo imeli v nedeljo 9. t. m. . dopoldne ob 9. uri v kinu, s čemer opozarjamo prizadete interesente. — Brez električne razsvetljave je bil od torka zvečer, potem še v sredo do četrtka ob 9. uri zjutraj del potrošnikov. Vzrok— sneg, ki je na Svepovna podrl dva trhle-na droga z napeljavo vred, ter deloma pretrgani vodi še drugod. Sumimo, da je podobnih trni jače v v območju električne napeljave še več in bi bil skrajni čas, da se najde kredit in postavrijo solidni drogovi, ker vendar ne gre, da bi radi, recimo dveh podrtih drogov čepeli skoro 36 ur ob mrzlih žicah, a čemer ne maramo reči, da smo bili sodobne naglice, a katero je bil izvršen popravek kaj zelo vesel L — Poročila sta se prometni uradnik g. Anton Grajžar in gdč. Anica Potisek iz Grčanove hiše na Savi. Bilo srečno! — Prašiči, koruza, krompir, — z vsem se zalaga naš prehranjevalni odbor, nudeč prijavljencem gotove količine omenjenih dobrot po režijski ceni Zgleda, da so se ljudje znašli ob novih količinah, ki jih diktirajo nakaznice.ter.se.skušajo disciplinirano prebijati s svojo iznajdljivostjo v jedilnem listu, d očim porabo kruha omejujejo s koruznimi žganci pri zajtrku in večerji. Resnično težko pa je rudarjem, ki pogrešajo navajenega obroka kruha v jami — TJ jeza, izvrstno komedijo Branislava Nušića pripravlja sokolska družina pod vodstvom br. Franceta Goloba, Komedijo je pravkar odstavil s sporeda šentjakobski oder potem, ko jo je moral pri polni hiši ponoviti menda okrog tridesetkrat. tako je vžigala. Opozarjamo nanjo* — Teden zimske pomoči gre h kraja. Zbiranje so za rudniške nameščence prevzeli le-ti sami, ostalo javnost pa *> obiskali učiteljstvo dolinskih iol ter dijaki in dijakinje četrtega razreda meščanske šole. Kakšen bo uspeh zbirke bom3 sporočili, bojimo pa se. da ne bo tak. kakršnega bi smeli pričakovati. Iz Novega mesta _ Već obzirnosti. Pred dnevi je *S!o- venece priobčil iz Novega mesta poročilo O nekem tragičnem dogodku, ki se je pripetil na naSi gimnaziji- čeprav je bila zaradi samega dogrodka izražena Selja. da ostane stvar že zavoljo osebe, ki je se na pol otrok — tajna štirih sten, je našel do- planik za potrebno, napisati o tem poročilo. S tem, da je Ml dogodek obeiea na veliki zvon. pa dopisnik gotovo ni storil tvojemu listu nobene usluge. Nad neokusnim poročanjem je nastalo med vsemi novomeškimi sloii, ^ last j Se med starSi ta nasimj pedagogi, povsem upravičeno zgražanje. Ce je >Slovenec« ie objavil poročilo svojega dopisnika o dogodku, ki se j« prt* petu na gimnaziji, bi bU lahko pri tem vsaj toliko obziren, da bi otroka zaradi njegove bodočnosti ne Imenovat pa tudi ae s začetnicami. Kakor pa smo imeli priliko čitati, otroku tudi ▼ tem pogledu nI bilo prizaneSeno, temveč so bile dopisu pride Jane Se druge neokuanosti ta neslanosti. Razume se. da tako poročanje ni vzgojno, temveč sale škodljivo. — V tretje gre rada. V masna so do lan-leta delovale posamezno obrtne za- Laai pa Je prišlo de razpusta zadrug g aalogom. da se vas zadruge združijo ▼ skupna obrtniško združen ta. Zate Senja tn čakala na sklicanje občnega zbora. Občni zbor je bil prvič sklican prve dni novembra. Dan, dva pred napovedanim občnim anorom ae je pa zvedelo, da ga ne bo. Na ponovno urgeneo Obrtne zbornice v Ljubljani, da se občni zbor mora vršiti v najkrajšem času, je provisorični odbor določil aa dan občnega zbora 2. februar. Razposlana so bila vabila preko 400 obrtnikom.' Malo pred določenim dnevom pa se je zadeva ponovila in občnega zbora »pet ni bilo. Spričo dveh akllcanlh občnih zborov Ima združenje Se sedaj veliko stroškov. Obrtniki sami pa so tudi zelo nezadovoljni. Povsem utemeljeno začudenje pa je nastalo med obrtniki v soboto, dati pred sklicanim občnim zborom, ko smol brali obvestilo L. Ciglerja. ki se je predstavil javnosti kot tajnik Obrtniškega združenja, da občnega zbora združenja v nedeljo 2-t. m. ne bo. Kakor je razvidno, bo treba sklicati sedaj Že tretjič občni sbor. Alfred Gehri: šesto nadstropje Igra v treh dejanjih (9 adifcah) )e dosegla tudi prt ptsvl reprizi popoln umetniiki uspeh Ljubljana, 8. februarja »Ljudje so mirni kot jagnjeta in pri nas v šestem nadstropju se nikoli nič ne zgodi«, pravi hišna posestnica M are tova in s to trditvijo zaključi igro. Pa je kajpak ravno nasprotno: ljudje, ki nam jih je postavil na svojo odrsko šahovnico francoski dramatik Alfred Gehri, so za našo zabavo in nekoliko za naše sožalje tri ure zelo nemirni, in v njihovem sožitju v bednem šestem nadstropju se od začetka do konca nizajo dogodki brez prestanka. Zakaj Gehri je res dramaturg šahist, ki se igra s svojimi osebami z vidnim zadovoljstvom. Hotel pa se je s svoje spretnostjo tudi Izkazati originalnega dramatika, ki not orna lz begava velikost ln se zanima za malenkost, se Izogiba težkih, zapletenih močnih slavnih osebnosti in se peča le z lahkimi primiU\Tilmi, mičniml, smešnimi, celo propalim! človečki. Dolgočasno, bedno, večinoma skrajno zanemarjeno je to VI. nadstropje, toda Gehri si je vzel nalogo, da nam baš to zasteničeno okolje s temi reveži pokaže v čim večji dramatski razgibanosti in prepletenosti kolikor najbolj mogoče zanimivo in s prisrčnim sočutjem. Gehri ju se je namen posrečil in lahko priznamo, da je hotoma težko nalogo izvrši« dramaturško skoraj v celoti odlično. Vse osebnosti so postavljene krepko in jasno, ozračje VI. nadstropja je podano z malone naturalistično verjetnostjo in ves potek dogajanj se razvija z dokaj prlpričljivo naravnostjo. Čeprav nI Igra niti po vsebini, niti po okolju nič novega, velikega, pretresljivega, dasi smo srečava 1 i enake osebe po raznih francoskih in angleških romanih preteklega stoletja, je Gehri ustvaril vendarle igro, ki po svoji tehnični zgradbi združena zanima, naa vsebinsko privezuje ln nara seza prijetno do srca in duha. Tudi neznani najmanjši ljudje imajo duše, ki trpe, ljubijo, sovražijo, se varajo, zlorabljajo in se žrtvujejo prav tako. kaor največji junaki slavnih imen. In prav ti bedniki in propalice doživljajo usodne ure, ko se izkažejo velike in krasne. Celo hudobneži, lakom ni ki, podleći, viačuge imajo trenotke, ko morejo biti plemeniti, kavalirski. Iskra božanske dobrohotnosti se prav lz blata zaiskri takrat najlepše. In takrat se srečni zavedamo: nič obupavatl nad človeštvom, ki je vendarle boljše kakor se nam zdi! Ali kakor je šahist dramatik zgradil zelo umetno igro na svoji šahovnici, je ustvaril predvsem režiserju in igralcem izredno težko nalog. Tega gledalci spričo Izvrstne predstave niti ne opažajo. Toda nI se premiera te igre odlagala brez vzrokov tako dolgo. Dogodki hi dialogi se razpletajo in prepletajo, Igralci govore ali agi raj o na raznih točkah, po sobah, hod- niku in stopnicah, vse je povezano in se mora na sekunde točno sreča vati, da teče predstava brez najmanjšega zastoja. Skratka: igra je vzorec težke ansambla ke naloge, ki zahteva premnogo vaj in čim bolj gladko tekoče, naravno podajanje igre in govorice. Nenavadno težko in prepleteno nalogo so Izvršili režiser dr. Bratko Kreft ln val sodelujoči bolj ali manj dovršeno ter je bila zato predstava v celoti prav zadovoljiva. Igra od najmedlejše 1. slike čutno narašča v svoji dramatski napetosti, doseza od poizkušenega samomora v osmi sliki svoj višek ter se zaključi kot dobrodošla koncesija občinstvu z optimistično Idealistično deveto sliko tako, da je končno vendarle vse dobro in vse srečno. Igro je dobro prevedel St. CItoj in zelo ugodno Inscenira! ing. Franz. Glavna vloga je bolehna, šepava Edviga Hochepotova, tipkačica svojega očeta, knjigovodje in pisatelja ljudskih romanov. Igrala jo je Sini-člčeva zelo ustrežljivo, prepričljivo v radosti, tugi in obupu ter je podala v celoti izredno prikupno dvajsetletnico. Bili smo je prav veseli v nadl novih njenih vlog in uspehov. Naraven, prisrčen oče je bil zopet Lipah, umetnik Intimnih mali* lepot. Paliranega študenta in šansonjeja Jo-noval a, sladkoustnega zapeljlvca žensk, igra Jan z večjo eleganco in zunanjo uglajenostjo, kakor z notranjo silo cinika nesrečnika, ki je nesposoben iskrenega čustva ljubezni. Gale je domišljavi nesposobni slikar Lescalier, lažnivec ln renomist, igralski začetnik, ki mu je treba še trdne hrbtenice. Polnokrvna, naturalistično močna njegova žena Germaina je Gabrijelči-čeva. Berta Ardisova, ki piše anonimno pismo ln jo zato izključi iz svoje družbe vse prebivalstvo VI. nadstropja, je Sanclnova. Dobra je in zadovoljiva po živahni igri ln jasni govorici. P. Juvanova je podala z go. Maretovo, hišno posestnlco neizprosne strogosti, a tudi srčne dobrote, znano svojo realistiko. Odličen Mare t, njen revmatični mož, je Danes. Vlačugico Jeanno je poosebljala s premnogimi dobrimi potezami Slavčeva. Irena, »dama v sivem<, je Mira Danilova. Izvrstna kreacija, polna šarma, elegance in pristne sanjave občutenosti. Bra-tina je prisrčen, topel zdravnik, Kaukler posrečen novi najemnik, ki že kaže svoje naklepe. Jojo, delavec poštenjak zlate duše, ki ljubi Edvlgo ln jo končno poroči vzlle temu, da nosi dekle sad svoje nesrečne ljubezni z Jonvalom pod srcem, pa je Sever: figura najlepšega optimizma, a vendar polno resnična. Sever jo podaja odlično, pretresljivo. Predstava je žela tudi pri prvi reprizi globok uspeh. Fr. O. knjige mroeliTproviso | Luksuzno pecivo na nakaznice? Zakaj me kaže omejiti porabe moke tudi v sla Ljubljana, 8. februarja Nedavno se je nekdo v »Slovenskem domu« ogreval za uvedbo nakaznic na luksuzno pecivo. Napisal je, »da se bo tisti* ki bo imel kaj pod palcem, lahko lepo nabasal z mlečnimi žemljicami, tortami, poticami, alanci in drugimi dobrotami, revež, ki bo zmogel komaj za navadni kruh, bo moral pa iz svojega siromaštva gledati k »škricem«, ki si bodo privoščili, kadar bodo le hoteli...« Iz tega članka veje znana mentaliteta tistih, ki radi ustvarjajo neraspoloženje proti meščanom in ki proglašajo mestno prebivalstvo še vedno — kakor kmetje v prejšnjih stoletjih — za »škrice«. Toda zaradi tega bi ne bilo treba odgovarjati »antiškricu«; pojasniti pa je treba, da bi uvedba nakaznic za tako zvano luksuzno pecivo — to se pravi na slaščičarske izdelke — ne pomagala revnejšim prebivalcem prav nič ter bi zaradi nje nihče ne prejemal več kruha. Nekateri ie vedno ne razumejo, zakaj* so bile uvedene nakaznice za moko in kruh. Večkrat smo že povedali, da so bile nakaznice potrebne zaradi tega, ker ni mogoče preskrbeti dovolj pšenične moke do žetve, da bi lahko dovolili poljubno prodajo pšenične moke in kruha. Znano je, koliko moke bo Slovenija prejela do nove žetve in to količino je bilo treba razdeliti tako, da ne bo treba nobenemu prebivalcu, ki mora Kupovati moko in kruh. stradati. Zahteva po uvedbi nakaznice za pecivo bi bUa upravičena, če bi se ljudje zalagali tudi s pecivom čez mero kakor so se n. pr. z moko. Poraba peciva zaradi uvedbe nakaznic za kruh in moko zdaj m ve* čja, čepra vbi kdo pričakoval, da bodo ljudje tem bolj kupovali prosto pecivo. čim manj kruha lahko kupijo. Zato tudi ni nobene nevarnosti, da b! se povečala poraba pšenične moke v slaščičarnah. SIcer pa, kako bi se naj tudi povečala, ko slaščičarnam ne dodeljujejo nič več moke kakor doslej?! Ali bi pa kazalo še omejiti porabo moke v slaščičarnah? Zaradi malenkostnega prihranka, ki bi ga dosegli z omejitvijo, bi prehranjevalnim uradom ne kazalo nalagati si toliko zamudnega dela Zaradi tega prihranka bi ne bilo mogoče povečati obrokov kruha in moke na nakaznicah. Upoštevati je pa seveda tudi treba, da ni mogoča kratkomalo uničiti katerekoli obrtna stroka, Ali naj uničijo slaščičarstvo z nesmiselnimi ukrepi, ki bi nikomur ne koristili* Razen teg« ne smemo poza-biti da riaičlčarsfcl tedeld niso zgolj luksuzno blaga Nekatera kupujejo bolniki, ki drugega peciva ne morejo jesti. Dovolj znano je tudi, da so otrokom potrebne slaščice, saj je sladkor važno, organizmu neobhodno potrebno hranilo. Ne moremo torej govor j ti o luksuznem pecivu. Kdor pozna razmere, pa tudi ve, da slaščičarskih izdelkov ne kupujejo samo bogatejši meščani. Ob raznih prazničnih prilikah revnejši ljudje raje kupujejo nekatere izdelke v slaščičarnah kakor bi jih skušali peči sami. Slaščičarski izdelki so boljši in včasih celo cenejši kakor domači.. Mnogi bogatejši meščani pa raje izdelujejo razno fino pecivo doma, ker jim ni treba varčevati pri sladkorju, pedvnih praških in vsem drugem. Lepa gasilska prireditev L'ti.i.« J febmaHft. Na svečnico so otvorili naši gasilci pred-pustno rajanje. V dvorani na Stavbah so priredili zabavo pod devizo »Vse za novi doin! an iS» zneseN S.— dm TRGOVSKO HISO "_ •nonadstropno. a dobro vpeljano trgovino v obmejnem pasu zaradi pomanjkanja gotovine •akoj prodam. — Ponudbe na noravo pod 2. P. 2991 GOSPODIČNA stara 19 let, s malo maturo tn trgovsko Solo. z znanjem stenografije ln strojepisja, zmožna vseh pisarniških del. išče službo v pisarni ali kot blagajni-čarka. Nastop takoj ah po dogovoru. — Ponudbe na upravo SI. Naroda pod >Hvaležnac. 405 KROJAŠKEGA POMOČNIKA prvovrstnega, za male kose — sprejmem takoj. Ponudbe na upr.-.vo »Slov. Naroda« pod ♦Prvovrsten«. 469 DOPISI beseda 50 par Daven posebej Natmanjat znesek s.— din GOSPODIČNA trgovsko naobražena. 28 letna. Zeli resnega znanja v svrho možitve. Ponudbe prosim na SI Narod pod »Osamljena« 468 DVIGNITE PISMO v opravi Slovenskeg Naroda: »Dober in vesten 2571«, »Harmonija«, »Rešiteljica sorodne duše« 2979«, »Livarna« 5617, »Osebni uspehi« 2886, »Sigurno«. »6iska Jutro« —o.) ... Kresa! je svoju knjigu novela »Grančica Jorgovana« podelio na četiri dela. U prvom delu »Večne poti«, svojom lepotom, zaorugljenošču i hormo-ničnosču ističe se pripovetka »Asjac . . DrugI deo je nazvan »Dom<, najbolji deo u ovoj knjizi i zadahnut je socialnim uzivljavanjem, gde bi Kresal mogao steči zavidnu reputaciju. Pored nesumnjivo uspele novele »Mekslkajner Peter« svojom životnom suptilnošču i stvarnom tragikom blistaju »Devojka Iz tovarniške ulicee, »Otrok« 1 »Vrata«, ko je se z »Matijom Bulcom« iz trečeg dela pod imenom »Rat« mogu ubrojati medju najbolje priloge savremene slove-načke književnosti. — Još jedna vrlina odlikuje stil Rudolfa Kresala: To je njegov savršen 1 izgradjen jezik, a i zadlvljavajuča jezgrovitost rečenice. U tom pogledu Je pravi majstor i mogao bi služiti za poučan primer. (beog. »Pravda* M. Rakočevič) Knjiga v krasni Izvirni zunanji opremi akad. slik. Franceta fikodlarja se dobi v vseh knjigarnah in pri Založbi »Slovensko delo«, Ljubljana, Knafljeva oL &. — Cena v platno vezani knjigi din 100.—, v polusnje vezani din 120.—. E. Fieiding 37 mm b mačka =i prinaša sreče Roman — Da. mislim, da je res dolgo živel v Španiji. Njegova izobrazba pa je podpovprečna. Mož sploh ne pozna imena Unamuno, niti drugega španskega pisatelja. O Carmen misli, da je bila posneta samo za gramofonske plošče. Ne vem prav, v katero kategorijo bi ga uvrstili... — Morda je pa politik. — Ne ve prav ničesar ali pa se samo hlini, da mu niso znani politični dogodki v Španiji. Ima pa eno strast... — Konjske dirke, kaj ne? — je vprašal Pointer. Peters je prikimal. — Začel sem govoriti o sevill- skih dirkah. O tem je vedel vse in tudi o konjih. Vprašal me je. kam bi ga uvrstil, če bi se recimo srečala v vlaku? Ne presenetilo bi me, če bi bil uslužben kot telesna straža članov strmoglavljene vlade. Ko so se začeli nemiri v Španiji, so mnoge rodbine nadele stražarie, po možnosti tujce. Ta Far> rant bj bi ?ra tako službo kot ustvarjen. Potem se je priporočil P oin ter j u in odšel. Pointer zamišljeno hodil po sobi. Telesna straža... Pa vendar ni bil Farrant telesna straža sira Henrvja? Čuval naj bi ga pred določeno nevarnostjo. Iz teh misli ga je zdramil te* lefon. Telefoniral mu je živinozdravnik, ki mu je bil detektiv izročil mrtvo mačko, da bi jo preiskal. Živinozdravnik je sporočil Pointerju, da je svoje delo opravil. Mačka je bila utopljena, drugega vzroka smrti ni našel. Pointer se mu je zahvalil in od-hitel k avtomobilu, da bi ae odpeljal k iivinozdrav-nikn. Prileten mož v belem plašču ga je takoj od vedel v privatno sobo in mu postregel a podrobnim poročilom. — Nobenega sledu o strupu, — je začel. — MačTca le bila najprej zadavljena, potem pa vržena v vodo. Poginila je najbrž zadnjo noč. Ali jo hočete v»ti s seboj? Mimogrede rečeno, to mačko sem že imel nekoč v rokah. Prej je pripadala kapitana Clarku, ki jo je pripeljal iz Kitajske. Mače ae je nekoč pojavilo na njegovi ladji ko so se pripravljali na odhod iz šanghaja. Po kapitanov! smrti si je »Ah me«, kakor je bilo takrat mački Ime, najbrž izbrala za drugi dom Broadbenda. Rad bi vedel, kdo je mogel tako nečloveško ravnati s njo. Ali jo hočete vzeti 8 seboj? Pointer je sicer pomislil, da je to smešno, vendar jo je pa vzel s seboj. Prosil je živinozdravnika, naj zaenkrat z nikomur ne govori o tem. kako je mačka poginila. Zavil jo je v aepremočljiv papir, spravil v aktovko in se vrnO na vrt ▼ DrosuJuSeiviap. Tam je poiskal vrtnarja, da sta izkopala v kotu grobek in mačko pokopala. — Ubiti mačko, posebno črno, pomeni nesrečo. Ali mislite, da je storil to isti zločinec, ki je zastrupil našega gospoda? Prepričan sem, da je bila stlačena pod zaboj že mrtva. Imel sem čas razmišljati o tem in mislim, da jo je nekdo ubil, potem pa skril, da bi je nihče ne našel. — Zakaj pa? — je vprašal Pointer zamišljeno. — To bi tudi jaz rad vedel zakaj, — je rekel vrtnar. In Pointer je razmišljal o tem, ko se je že vračal domov. Zakaj je bila mačka ubita in zakaj je nekdo tako surovo ravnal z njo? Dotični je moral biti tisti hip razjarjen. Kaj neki ga je tako razjezilo? Mačka ni spadala v tisto vrsto razvajenih domačih živali, ki jih služinčad so vrzi in ki se jim osveti, če le gospodarja ali gospodin ie ni doma. Sir Batchelor ni bil navezan na njo. Kaj je torej moglo biti vzrok, da se je neznanec tako strašno osvetil nedolžni živali in zakaj jo je skril? Mar mu je bila mačka tako zelo nevarna? Ali je morda storila mačka nekaj, kar je morilca oviralo? Seveda, če bi bil mogel zaslišati morilca, bi bil zvedel, zakaj je morala mačka poginiti. Ni pa kazalo, da bi bili morilcu že na sledu. Pointer je sklenil spregovoriti z nekaterimi rodbinskimi člani. Gospodična Batchelorova je bila prva, ki jo je srečal. Na niegovo vprašanje, da-li bi spoznala Lucky med drugimi mačkam! je potrdila vrtnarievo Izjavo, da je imela tH dolge bele dlake nad vsakim očesom. Pointer je pripomnil, da bi bil mogel tisti ki bi bil hotel mačko obdržati, te bele dlake izpuliti. Ali je imela kakšne posebne navade, po katerih bi jo bilo mogoče spoznati? Niča je odgovorila, da se ne more spomniti. — Vi se pa ne zanimate resnično za mačko, kaj ne, da ne ? — je vprašala končno in uprla vanj svoje bledom odre oči. Pointer je zamrmral, da raje počiva pri lažjem delu, če ima pred seboj tako težko nalogo. Potem je pa odšel iskat gospo Stokesovo, ki jo je našel v družbi lady Heneageeve. Povedala je Poin-terju vse, kar je znala mačka, in Eva, ki je videla skoraj vse njene trike, je to potrdila. Farrant je menil da so živele vse te mačkine vragolije samo v domišljiji dam. Hudson se je izrazil podobno. Noel je pravil da je videl, kako se je znala mačka delati na povelje mrtvo. Tudi kuharica je to potrdila. Phvi-lis je pa pravila, da je nekoč videla, kako je mačka skočila od zadaj na slugo, ki ga je bila zasačila nekje kjer ne bi smel biti. Bil je mladenič, kateremu je bilo že odpovedano in ki je že odšel iz Broadbendsa. Zgodilo se je kmalu potem, ko se je Luckv pojavila v Broadbendsu. Phvllis je sedela v knjižnici v kotu sobe, kamor se od vrat ni videlo. Sluga John je vstopil v sobo in Phvllis je mislila, da ji ie prišel nekaj povedat. Kar je pa zaslišala njegov krik. Opazila je mačko, kako mu sedi na rami z iztegnipnimi krem pel jčki, ln kako se je sluga zaman otresa. Phvllis mu je pomagala spraviti jo na tla tn sluga je dejal, da je pri*el v sobo po vžigalice. Zelo se je opravičeval in Phvllis je imela vtis, da je govoril resnico. Pozneje ni videla nobenega podobnega prizora ve*. « Urejuje Josip W*pumm U 2* Narodno tiskano Fran Jaran M Za oprave ki i—trstni del lista Oton Christof 11 Vsi v Ljubljani