FEBRUAR 1999 leto 5 številka 60 cena 120 SIT Banka Koper Peticija c meji Prvi podpisi v Piranu & messnn □psikr Pristaniška 33 Koper 066 272 461 Kongresni trg 9 Ljubljana 061 214 156 Mestna optika je podjetje z najdaljšo tradicijo s področja pripomočkov za korekcijo in zaščito vida. Naša ponudba zajema celotno paleto storitev: - korekcijska očala - sončna očala - kontaktne leče - tekočine, etuii, vrvice in vsi ostali pripomočki. V ponudbi so zajete vse pomembnejše svetovno priznane blagovne znamke, kot so: Luxotica, Yves Saint Laurent, Giorgio Armani, Lacoste,Ray Ban, Police, Cottet, Zeiss, Rodenstock, Valentino, Country, Lastes. & mEssnn □ PSIKR NAGRADNI KUPON -10% Ob predložitvi kupona vam priznamo popust pri nakupu kateregakoli artikla iz našega prodajnega programa. Pripadniki Civilne družbe za mejo v ISTRI so v torek, 16. februarja na Tra-tinijevem trgu v Piranu simbolično začeli zbirati podpise za peticijo o meji v Istri. Pobuda, ki so jo sprožili po vsej Sloveniji nosi državotvorno sporočilo, morda je v tem tudi nekaj kompromisa, a zagotovo je svojevrsten zadnji možen javni pritisk na odgovorne za mejo, ki so dožlni delovati transparentno. Stvari se kot kaže kljub vsemu sedaj premikajo z nekoliko večjo naglico. Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške dr. Boris Frlec in Mate Granič bosta te dni predložila svojima Vladama prve konkretne predloge (začasne) določitve meje v Istri. Hrvati bi imeli mejo, ki bi na kopnem potekala po kanalu Sv. Odorika ob izlivu reke Dragonje in (sredinsko) mejno črto na morju. Slovenska stran pa se s tem predlogom še vedno ne strinja in zahteva tri zaselke, celoten Piranski zaliv in prost, neškodljiv prehod na odprto morje. (Peticijo objavljamo na 2. strani) SEMAFORJI V LUCIJI ŽE UTRIPAJO Prvi semaforji v Luciji deloma že opravljajo svojo funkcijo, te dni bodo preplastili Pod-vozno cesto, sledi tehnični prevzem in dolge zgodbe o križišču v Luciji bo konec. PORTOROŠKO PUSTOVANJE Čeprav je organizator letošnjega pustovanja v Portorožu imel kar nekaj težav s sponzorji, ker ne radi sežejo v žep, je TD Portorož pustovanje pripeljalo k zadovoljivemu koncu. A« sliki: Trije mali motoristi so poželi največ aplavza. Februar v znamenju cipljev Sedaj ko je Ministrstvo za kmetijsvo in gozdarstvo zavrnilo pritožbo Združenja profesionalnih ribičev glede podelitve pravice do enkratnega ulova cipljev v Piranskem zalivu oziroma portoroškem ribolovnem rezervatu in potrdilo prvotni sklep Upravne enote Piran, ki je pravico do ulova cipljev podelilo Ribiški zadrugi Portorož, se tudi konkretno začenja ulov cipljev. Vreme je pravšnje, morje dovolj mrzlo za zbiranje ribjih jat in upamo, da bo trud ribičev poplačan z velikim ulovom. O ceni svežih rib skorajda ne upamo nič zapisati. Če bi kilogram cipljev ob morebitnem bogatem ulovu veljal več kot 600 ^SIT, bi bile ribe drage. Velik dan za slovenske vernike Na povabilo predsednika Milana Kučana in slovesnkih škofov bo Papež Janez Pavel II. v nedeljo, 19. septembra letos spet obiskal Slovenijo. V Mariboru bo razglasil Antona Martina Slomška za blaženega. Pastoralni obisk svetega očeta, pa čeprav le za kratek čas, pomeni za Slovenijo in slovenske vernike velik dogodek. ^ IZOLA EXPRESS OPTIKA NOVOSTI ! Progresivne kontaktne leče. Najlažja očala na svetu T3 Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 =t NEPREMIČNINE ''' ,■ PE PIRAN Bolniška 1 Tel.: 066/747-153, 747-154 PE IZOLA Ljubljanska 41 Tel.: 066/647-218 TERME ■&PALAČE Portorož Portorose Slovenijo Obiščite THALASSO CENTER v Termah, Palače Nudimo vam izvrstne terapije: THALAXION, ŠKOTSKI TUŠ, MASAŽO MULTI JET in AROMATIČNO KOPEL s 30 % POPUSTOM in še: INHALACIJE ter WHIRLPOOL s slanico Predajte se moiju in odkrilo vam bo svojo skrivnost zdravja in lepote. Vabljeni tudi v bazene s termomineralno vodo, ki blagodejno vpliva na splošno počutje, dihala in kožo. Informacije in rezervacije: Tel. (066) 747 360, 747 041 W\ Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15, 6000 Koper luTTlTTPrliTr Tel. & fax: 066/ 31-303 ODUCEN KRUM IN PECIVO IZ MUNOTESTOVE PEKARNE KOPER Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 76 664 Foto COlor laboratory - Obala 41, Portorož - izdelava fotografi), prodna fotografskega materiala In opreme IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME I mr primorski urp Civilna družba Slovenije za mejo v Istri Poziv državljanom Slovenije! Civilna družba Slovenije je bila ustanovljena z namenom, da bi z legalnim pritiskom zahtevala od slovenskih pogajalcev državotvorno držo pri pogajanjih o državni meji s Hrvaško. Civilna družba zahteva to, kar bi država morala sama urediti: CELOVITOST PIRANSKEGA ZALIVA in NEPOSREDEN DOSTOP NA ODPRTO MORJE! V ta namen vas pozivamo, državljanke in državljani, k podpisu Peticije, ki poudarja naše zahteve na osnovi zgodovinskih dejstev. Peticija se bo podpisovala po vsej Sloveniji najmanj mesec dni na več načinov. Natančna mesta podpisovanja Peticije bomo še objavili. Pozivamo pa vse tiste, ki želijo sodelovati v organizaciji podpisovanja, da se javijo na naslov: Frane Goljevšček, Osojna pot 8, 6310 Izola (tel. 066/ 647-061) ali Janez Lenassi, Razgled 24, 6330 Piran (Tel. 066/ 76-893). Slovenska Istra, Slovenija Datum: 8. februar 1999 Civilna družba Slovenije za mejo v Istri PETICIJA Političnemu vodstvu Republike Slovenije Državljanom Republike Slovenije Zgodovina Slovencev je zaznamovana s pomanjkanjem občutka, dolžnosti in obveze politikov do državotvornosti. Posledica tega je konstantno krčenje etničnega ozemlja Slovencev. Ta pogubna posebnost značaja slovenskega naroda, ki se sicer dokazuje kot trdoživa narodna skupnost, se s stopnjevano samozavestjo odpravlja, a še vedno prepočasi, predvsem med tistimi politiki, ki krojijo usodo mlade slovesnke države. Iz ljubezni do domovine in zaskrbljeni za usodo male samostojne države Slovenije, ki mora za svoj nemoten razvoj zagotoviti pravične meje in njihovo varnost, želimo spodbuditi slovensko javnost, da s svojim odločnim mnenjem pritiska na slovensko vlado in pogajalce, da končno zavzamejo državotvorno držo do vprašanja naše meje v Istri, v prostoru, kjer smo bili Slovenci skozi vso našo zgodovino avtohtoni prebivalci. Vprašanje meje v Istri je zašlo v politično patološko stanje pogajanj za zaprtimi vrati, kjer se ne upoštevajo zgodovinska dejstva in geostrateški položaj Istre, oblikovan skozi stoletja. Zgodovina bi takšno početje ocenila z oznako “veleizdaja”. Reševanje južne meje in še posebej meje na morju sodi med najbolj ncdržavotvornc poteze slovenske politike, ki ne vidi, ni sposobna videti ali celo noče videti pomembnih vidikov tega vprašanja. Zaradi ohranitve varnostne, ekološke turistično-ribiške in siceršnje celovitosti Piranskega zaliva zahtevamo, da naša država doseže z dogovorom z Republiko Hrvaško ali s pomočjo vrhunskih mednarodnih strokovnajkov ali arbitrov: 1. Takšno mejo na morju, ki bo zagotavljala neposreden teritorialno prost dostop s slovenskega teritorialnega morja na odprto morje; 2. Polno suverenost nad Piranskim zalivom. Obvezno izhodiš- če pri pogajanjih naj bo upoštevanje zgodovinskih dejstev - meje občine Piran, predvsem pa južno mejo Svobodnega Tržaškega ozemlja. Le tako se bo zagotovila pravična meja, ki bo garant vsestranskih dobrih odnosov med državama. 3. Da se reševanje kopne in morske meje ne kompezira z reševanjem drugih odprtih vprašanj med državama; 4. Da v zvezi s tem vprašanjem ne sme biti nobenih tajnih pogajanj in da sc javnost sproti in celovito o vsem tem obvešča. Utemeljitve in argumenti: 1. Del polotoka Savudrija je bil od druge polovice 13. stoletja dalje sestavni del občine Piran. Leta 1891 je Pirančan Antonio Caccia z oporoko zapustil svoja zemljišča v Savudriji mestu Piran, pod pogojem, da teh zemljišč ne odtuji ali proda. Leta 1893 je mestna oblast Pirana sprejela dediščino gospoda Caccie. Savudrija in Kaš-tel sta bila še leta 1952 sestavna dela Republike Slovenije. 2. Še po 1. svetovni vojni je bil na podeželju do črte Umag-Buje-Buzet slovenski živelj. Leta 1910, ob ljudskem štetju, so bili avtohtoni prebivalci Savudrije le Slovenci in Italijani. 3. S pripojitvijo cone B Jugoslaviji leta 1954 ni bila določena meja med Slovenijo in Hrvaško, veljavna pa je še vedno administrativna meja STO. K temu zgodovinskemu dejstvu je potrebno dodati še načelo razdružitve SFRJ, sprejelo na podlagi ugotovitve Badinterjeve komisije. 4. Republika Hrvaška bi morala upoštevati, daje Istro, Reko in Kvarnerske otoke pridobila izključno na račun izgube slovenskega etničnega ozemlja v Italiji, kar pa je pomenilo zmanjšanje slovenskega etničnega prostora. Slovenska Istra, Slovenija, 2. februar 1999 Testiranje volje ljudi na terenu Pobudniki ustanovitve Civilne družbe - za mejo v Istri, tudi na terenu, s tem ko mimoidočim ponujajo v podpis Peticijo, ocenjujejo kako to vprašanje zanima Slovence Ker sc pač nič ne zgodi je iniciativo vzela v roke skupina ljudi, 22. januarja 1999 v Izoli ustanovila Civilna družba Slovenije - za mejo v Istri, si zastavila cilje in začela s svojim delom. Že naslednji dan so na njeno ustanovitev najbolj “vroče” reagirali nekateri primorski poslanci z Aurelijem Jurijem na čelu, ker so se morda preprosto zbali, da seje zbrala skupina prenapetežev, ki nekaj hoče...Bog ne daj, da bi rekli: to so zahteve Primorcev, Istranov, tu živečih Italijanov, kajti njih zastopajo izbrani čposlanci. Le kdo jim krati sladki spanec, kdo jih zbuja iz sladkega sna? Ljudska iniciativa v zahodnem svetuje nekaj povsem sprejemljivega in je oblika javnega protesta in pritiska na delo poklicanih, zadolženih, če se ti ne pač zganejo ali ne delujejo transparentno. Prvič so javno začeli zbirati podpise za peticijo v piranski občini in sicer v torek, 16. februarja pred sodno palačo na Tratinijevem trgu v Piranu. Informacija, da se tam nekaj dogaja se je hitro razširila in že v eni uri in pol so zbrali stran in pol podpisov. S podpisovanjem peticije bodo nadaljevali tudi v Izoli, Kopru, v Ljubljani ter po vseh drugih slovenskih mestih. Kaže pa, da mreža podpisovanja vendarle še ni najbolje zaživela. Ljudje nič ne sprašujejo, samo podpišejo. Iz Peticije lahko razberejo, da ne gre za nobene hujskaške elemente, ampak za povsem legitimne zahteve katerih podlaga so nekatera že doslej znana zgodovinska dejstva, ki govorijo v prid Slovenije. Le arbitra ni, ki bi temu stanju naredil konec. Morda pa bodo pobudniki v mesecu dni zbrali dovolj podpisov, da jih bodo lahko nesli naravnost pred parlament. Janez Lenassi na ustanovitvi civilne iniciative v Izoli pregleduje oporoko Antonija Caccie: "Od moje posesti v Savudriji v vsem njenem dejanskem obsegu mestu Piran v Istri pod pogojem, da ne odtuji ali proda in pod pogojem, da uporabi eno tretjino za dobrodelnost in dobrodelne ustanove, eno tretjino za olepšanje kraja in eno tretjino za dobrobit prebivalcev Savudrije, kar vključuje potrebne ceste. V kolikor ne bodo sprejeli tega, gre dediščina mestu Lugano v kantonu Ticino Z ustanovitvenega sestanka civilne iniciative za mejo v Izoli 22.1.1999. "V Trstu živi 217.865 prebivalcev ^ Po podatkih, ki jih je svojim poslušalcem posredoval Radio Trst A, v Trstu živi 217.865 prebivalcev. 62 odstotkov prebivalcev je bilo rojenih v mestu in okolici, 15 odstotkov je Istranov in Dalamtincev, 638 prebivalcev je iz Srbije (Požarevac in drugi kraji). Odstotek prebivalstva predstavljajo priseljenci iz evropskih držav, nekateri so se priselili v Trst tudi iz zunajevropskih držav. Več kot 74 tisoč oseb v trstu je neporočenih, 35 osebje dočakalo čas-\(itljivo starost sto let, med njimi samo en moški. Sporočilo za javnost Kršene pravice žensk Obalna sindikalna organizacije -Konfederacija sindikatov 90 Slovenije spremlja probleme in vprašanja, ki se nanašajo na pravice žensk na delovnem mestu in pri tem ugotavlja, da so te pravice, ki izhajajo iz veljavnih zakonov večkrat kršene, iziroma se ne upoštevajo ter da so ženske pri zaposlovanju večkrat v podrejenem položaju. V zadnjem času ugotavljamo, da delodajalci zaposlujejo ženske predvsem za določen čas, kar delno vpliva tudi na načrtovanje družine in gmotno varnost družinskih članov. Z velikimi težavami se soočajo nosečnice, matere z majhnimi otroki in samohranilke. Dogajajo se zelo ekstremni primeri, ko je pogoj za zaposlitev podpis sporazuma o odpovedi pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da v primerih, ko je delavka dlje časa na bolniški zaradi nege otroka, zaradi nosečnosti in drugih zdravstvenih težav, delodajalec z njo prekine delovno razmerje. Delodajalci se poslužujejo tudi zelo grobih načinov prisiljevanja in izsiljevanja, da delavke same odpovedo delovno razmerje, s tem ko jih sili, da opravljajo nočno delo, nadurno delo, delo ob nedeljah, sobotah in praznikih, kljub temu, da so po zakonu ženske z majhnimi otroki zaščitene. Vso to problematiko je obravnaval na zadnji seji Svet Obalne sindikalne organizacije in ugotovil, daje to početje nedopustno, škodljivo za ženske in celotno družbo. Pri tem je ugotovil, da tudi legitimne in legalne institucije države premalo skrbijo oziroma nimajo moči, da bi ukrepali pri vedno pogostejših kršitvah. Zato je Svet pozval državne inštitucije, da učinkoviteje delujejo za odpravo teh nepravilnosti in kršitev ter prisilijo delodajalce, da spoštujejo veljavno zakonodajo. Prav tako je Svet sprejel odločitev, da bo tudi v okviru lastne organizacije prispeval k učinkovitejši zaščiti žensk na delovnem mestu, zato je sprejel sklep, da se organizira iniciativni odbor, ki ga vodi Tinka Jamnik, članica Sveta Obalne sindikalne organizacije in sekretarka dejavnosti, ki bo pripravil program dela in se povezal z vsemi organizacijami in institucijami, ki že delujejo na tem področju. Obalna sindikalna organizacija Koper Sekretar Jadran Čalija Oleh Palakovič nov predsednik piranske IDZ - DDI Na zboru članov Istrske demokratične zveze - Podružnica Piran, 4. 2. 1999, so razrešili dosedanjega predsednika te podružnice Ivana Antoloviča in imenovali novega predsednika Oleha Pala-koviča iz Lucije. Do zamenjave funkcij v stranki je prišlo predvsem zaradi neuspeha na lanskih novembrskih lokalnih volitvah čemur so med drugim botrovale tudi strokovne napake pri predaji volilne dokumentacije za nastop na volitvah. Občinska volilna komisija Piran je njihovo volilno listo kot pomanklji-vo zavrnila in tako čalni IDZ - DDI niso mogli sodelovati kot kandidati na volitvah. IDZ-DDI, Podružnica Piran, ki ima danes okrog 130 aktivnih članov, računajo pa, da jih bodo do konca leta imeli v svojih vrstah 350 do 400, je na lanskih lokalnih volitvah najprej obljubila politično podporo kandidatu za župana Franku Fičurju, pozneje pa 'je podprla kandidaturo Vojke Štular^ Februar 1999 primorski uMp stran 3 V Izoli uredili vprašanje informiranja V občini Izola imajo časopis občanov, začeli so izdajati Informacije iz občinske hiše, seje občinskega sveta pa prenaša kabelska TV Mestna občina Koper Nadaljujejo s projektom reforme javne uprave i® občinske-bile H; iv,--- Januar 1999 pozivajo, naj pomagajo pri oblikovanju imena občinskega informatorja. Kako je za informiranje poskrbljeno v Piranu? Izolska županja Breda Pečan je na nedavni novinarski konferenci s svojimi sodelavci predstavila prvo številko novega glasila z začasnim imenom “INFORMACIJE iz občinske hiše”, kijih nameravajo izdajati mesečno v nakladi 4.800 izvodov. Občina je že pred leti (predvsem zaradi ugodnejše cene in smiselnosti izdajanja urdanih objav samo za območje občine) v zaupala izdajanje Uradnih objav lokalnemu časopisu Mandrač, založnik tega časopisa (Graffit Line d.o.o.) pa skrbi tudi za prenašanje sej občinskega sveta prek kabelska TV in za tehnično urejanja novih občinskih Informacij. Slišali pa smo tudi, da občina podpira lokalni Radio Morje ter tako hkrati zagotalja celovitost informiranja v svojem prostoru. V uvodniku Informacij županja Breda Pečan piše, daje občina Izola ena izmed redkih, ki je ob ustanavljanju novih občin ostala v istem teritorialnem obsegu. Postavili so temelje za delovanje občine kot lokalne samoupravne skupnosti, sprejeli vse potrebne akte za njeno delovanje ter jih uskladili s spremembami zakonodaje - in, kar je za občane najpomembnejše, razdelili bivšo občinsko upravo na lokalno in državno skupnost. Poleg tega so uvedli sistem gospodarskih javnih služb ter začeli z vzpostavitvijo evidence nad premoženjem, ki ga ima občina. Županja ocenjuje tudi delo občinske uprave v preteklem letu in je z njenim delom bila zadovoljna. Velika večina dela, ki ga opravimo v občini je očem skrita, je zapisala Županja. Pa ne zato, ker bi imela kakšno posebno oznako tajnosti, temveč iz preprostega razloga, ki je najbolj razumljiv, če povzamemo ljudski rek “občina dela najbolje, kadar nič ne dela ali kadar se ne vidi, da kaj dela”. Ta preprosti ljudski rek je bil povod, da so se v izolski občini odločili za izdajanje “Informacij iz občinske hiše”. S tem in pa s siceršnjo organiziranostjo informiranja občank in občanov so na najbolj preprost in učinkovit način zadostili tudi predpisom o lokalni zakonodaji, ki pravi, daje občina dolžna poskrbeti tudi za informiranje svojih občanov. Občinske informacije izhajajo v nakladi 4800 izvodov, deloma kot priloga Mandrača, preostale izvode pa pošiljajo občanom po pošti. Občini informator naj bi javnosti čimbolj odprto prikazal delo občine, občan bo z njegovo pomočjo spoznal njene organe, občinsko upravo, njene posameznike ter iz prve roke pridobil informacije s katerimi si bo lahko pomagal pri urejanju zadev v občinski hiši in zunaj nje. “Čas je tudi, da se organi občine in delavci občinske uprave začnemo zavedati, da občani opazujejo dejavnosti javnih oblasti in pričakujejo, da bodo javne storitve vedno boljše kakovosti”, je v uvodu Informacij zapisala županja Breda Pečan. V prvi številki Informacij opisujejo pristojnosti in delo občinskega sveta, predstavljajo nekaj občinskih svetinkov ter novo Lokalno turistično organizacijo - Turistični center Izola, ki je v fazi ustanovitve. Na zadnji strani Informacij je objavljen tudi cenik parkiranja v občini Bralce Piranska občina je ena izmed redkih v Sloveniji, na območju katere izhajata kar dva lokalna časopisa (Primorskii utrip, ki ga izdaja Infor-ma Portorož in glasilo KS Portorož -Portorožan), dve lokalni radijski postaji (Radio Tartini in Radio Portorož) ter kabelska TV , ki pa še ni povezana. O dogodkih v piranski občini v pretežni meri poročajo tudi Primorske novice in na primorski strani Dela - Iz naših krajev, ki jo sooblikuje Delova redakcija - Dopisništvo v Kopru. Tradicionalno pomembno vlogo pri informiranju imata tudi Radio Koper-Capodistria in TV Koper-Capodistria. Nedavna anketa Informe Portorož pa je pokazala, da kljub vsemu naštetemu tičijo v informiranju še številne vrzeli, ki bi jih bilo treba zapolniti. Podobno kot v izolski občini, namreč, daje treba vprašanje informiranja občank in občanov urediti smotrno in celoviti, razmišljajo tudi v Piranu, kjer že imajo izdelano Oceno stanja javnega obveščanja v občini, ki jo je aprila 1997 pripravila Informa Portorož, ki izdaja Primorski utrip. V oceni, ki bi jo bilo treba dodelati, je predvidena tudi izdaja uradnega glasila (Uradnih objav) občine Piran v okviru lokalnega časopisa ali kot samostojne izdaje, več informacij o delu krajevnih skupnosti, občinskih zavodov, podjetij in služb, ter aktivnejša vloga delavcev Očinske uprave pri obveščanju. Na prejšnji seji Občinskega sveta (28.1.) je bila dana tudi pobuda za prenos sej občinskega sveta prek lokalne kabelske TV mreže. FK Več regionalnega sodelovanja V Pokrajinskem muzeju v Kopru so v četrtek, 11. februarja 1999 najvišji predstavniki občin s tukajšnjega območja podpisali Pismo o nameri sodelovanja pri vprašanjih regionalnega razvoja na območju Slovenske Istre. Pismo o nameri so podpisali koprska in piranska županja Irena Fister in Vojka Stular, direktor Območne GZ Koper Tomaž Može, državna podsekretarka v ministrstvu za evropske zadeve dr. Ri-ana Benko in Rado Klančar z ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Izolska županja Breda Pečan se zaradi bolezni slovesnega popisovanja ni mogla udeležiti. Pismo je nastalo na osnovi potreb po skupnem sodelovanju, predvsem pa po boljšem organizranju in izvedbi konkretnih nalog in projektov, ki so skupnega pomena za vse tri obalne občine Koper, Izolo in Piran. S podpisom Pisma o nameri bodo nadgradili delovno skupino, ki so jo župani treh obalnih občin že potrdili za reševanje nalog na področju načrtovanja razvoja, skupnih strateških usmeritev, okoljskega managementa in programa Phare - prekmejnega sodelovanja. Obenem želijo skupaj z ostalimi zainteresiranimi partnerji: GZS - Območna enota Koper, Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj, Mini-strstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ter Službo Vlade za Evropske zadeve nadgraditi po organizacijski in vsebinski plati sedanjo delovno skupino zaradi uspešnejšega reševanja ciljev in nalog regionalnega razvoja in regionalne politike, zaradi implementacije večjih skupin, “obalnih” infrastrukturnih projektov, kakor tudi zaradi projektov s področja Phare in predvidenih nalog ob vključevanju Slovenije v EU, sporoča Zdenko Ferletič, odgovoren za informiranje v MO Koper. Prvič bolj konkretno sodelovanje Podpis Pisma o nameri je po dolgih letih odkar je razpadla Obalna skupnost, najbolj konkremo politično dejanje do katerega pa ni prišlo zato, ker bi se imele županje tako zelo rade, ampak predvsem zato, ker si Slovenija od regionalnega povezovanja, oziroma skupnih razvojnih programov, lahko obeta tudi konkretno finančno pomoč iz Strukturnih skladov Evropske unije. O tem vprašanju je govorila državna podsekretarka pri Ministrstvu za evropske zadeve dr. Riana Benko. Številke o pomoči za regionalni razvoj so tako impozntne (govori se o 500 milijonih ECU), da se nam preprosto ne zdijo dosegljive. Slovenija je od 1. februarja 1999 tudi formalno pridružena članica Evropske unije in mora do polnopravnega članstva (do leta 2004 ali 2005?) sprejeti še vrsto prilagoditvene zakonodaje, upravno - racionalnih rešitev, ki bodo sprejemljive za EU. Predvsem je treba imeti pred očmi vizijo končnega sistema lokalne samouprave in uprave na lokalni ravni, da bi tako lahko omo-gočili reginalno sodelovanje in razvoj. EU obravnava Slovenijo kot eno regijo Evropa regij (brez mej) ne bo le prazna beseda ampak bodo oblike sodelovnaja na osnovi konkretnih programov v regijah in med njimi. Pokrajina pa je ena najmanj raziskanih in najbolj nejasnih institucij v sferi lokalne samouprave v Sloveniji. Je pa bistvena za nadaljnje korake na tem po- dročju. In kaj je Slovenska Istra? Danes le krajinski pojem, jutri morda res prva pokrajina ali regija v Sloveniji. In ali je šele oblikovanje pokrajin (koliko?) tisto kar bo omo-gočilo hitrejše regionalno povezovanje? Z oblikovanjem novega Zakona o pokrajini bomo šele naleteli na vrsto odprtih vprašanj pred katerimi že po uvedbi razdrobljene lokalne samouprave zatiskamo oči. Kar sama od sebe se bodo odpirala vprašanja; velikost občin, njihove pristojnosti, razmejitev pristojnosti med državo in občinami, ureditev mestnih občin, kakšna bo vloga upravnih enot... Izvor pravnega problema pokrajine je morda celo protisloven: 143 člen ustave RS (širše likalne samoupravne skupnosti) pravi: “ Občine se samo-stojno odločajo o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine, za urejanje in upravljanje lokalnih zadev širšega pomena. V sporazumu z njimi prenese država nanje določene zadeve iz državne pristojnosti v njihovo izvirno pristojnost in določi udeležbo teh skupnosti pri predlaganju ter izvrševanju nekaterih zadev iz državne pristojnosti.” 143. člen ustave prej ovira kot spodbuda, zato bi ga bilo treba črtati Po obstoječem 143. členu ustave pokrajino ustanavljajo torej občine in ne država. Nikjer pa nič ne zasledimo kaj naj bi bilo tisto kar bi država prenesla na pokrajino in kdo naj bi nosil stroške. Slovenija tudi še nima zakona o sklancm regionalnem razvoju, nima zakonsko opredeljenih regij zato jo EU obravnava le kot eno regijo. _________ FK Konec januarja se je v Mestni občini Koper pričela druga faza Phare-Paris-Koper Slovenija s područja reforme javne uprave, v katero je Mestna občina Koper vključena kot pilotski projekt. AVi sliki: Gospod lan Necker v pogovoru z mag. Mimo Milunovič iz piranske občine, ki sodeluje pri projektu na finančnem področju. Kot je bilo predvideno v programu, ki so ga predstavili decembra lani, seje v tem mesecu pričela torej že druga faza projekta, v kateri je predvideno praktično usposabljanje zaposlenih. V Mestni občini Koper se mudita gospod Harry A. List in gospod lan Necker iz Združenja nizozemskih občin. S pomočjo nekaterih zunanjih sodelavcev pripravlajta in vodita inštruktaže za izdelavo večletnih finančnih načrtov za določanje lastnih cen komunalnih storitev, za prijaznejši pristop do uporabnikov, za prevzemanje osebne in širše odgovornosti, za izdelavo strateških načrtov, za urejanje notranje organizacijske strukture in drugih vidikov organizacije dela v občinski upravi. Gospod Necker je zadolžen predvsem za finačno področje in je vodil inštruktaže v začetku februarja. Gospod List je zadolžen za ostala organizacijska vprašanja in bo v Kopru več časa. Izšel je tretji katalog iz serije Do odličnosti V okviru projekta Do odličnosti je Nacionalno turistično združenje izdalo že tretji katalog, tokrat “Do odličnosti - Za dober okus”. V publikaciji na 112 straneh je predstavljena ponudba 92 slovenskih gostišč in restavracij. Čeprav gre za različne gostinske objekte z različno ponudbo, je vsem skupno le eno: nadpovprečna kakovost. Velika pestrost jedi, ki jo dopolnjuje bogat izbor vin, priča tako o bogatem izročilu slovenske kuhinje, kot tudi o želji po ohranjanju naše kulturne dediščine. Gostinski objekti so predstavljeni po regijah in so na koncu predstavljeni tudi z zemljevidom Slovenije. Tako je katalog, zaradi dobre preglednosti in enostavne uporabe, primeren kot kulinarični vonik po naši deželi, tako za domače, kot tudi za tuje goste. Eden od avtorjev dr. Stanislav Renčelj je zapisal: “Dežela, ljudje, njih govorica, hrana in vino so V_________________________________ doživetja, ki nam ob gostoljubnosti domačinov ostanejo v spominu”. Izvajanje projekta Do odličnosti nadzira projektna skupina na čelu z magistrom Janezom Siršetom. Besedilo za tretji katalog sta prispevala dr. Stanislav Renčelj in Miša Novak, umetniška zasnova in oblikovanje pa sta delo Vande Mikluž Širše. Prosepkt je izšel v skupni nakladi 10.000 izvodov v slovenščini, angleščini, nemščini in italijanščini. Sofinancirala so ga posamezna gostišča, restavracije, ki se v njem tudi predstavljajo in Center za promocijo turizma Slovenije. Nataša Mršol, ki skrbi za odnose z javnostmi pri NTZ piše v sporočilu za javnost, da so v pripravi še trije katalogi iz serije Do odličnosti: Vina, Prireditve, Slovenija. 0BVEST3L0 Opravljamo zdravstvene preglede za nastop na delo (predhodni zdravstveni pregled) za voznike vseh kategorij (A,B,C,D,E,F) za športnike in rekreativce Informacije: Tel.: 066/ 273 - 227 (gospa Silva) Luška ambulanta medicine dela Vojkovo nabrežje 38, Koper ■ w primorski u¥p Na tiskovni konferenci v Avditoriju (11.2.) predstavili program prireditev in potek naložbe v nadkritje letnega prizorišča Marca otvoritev prenovljenega amfiteatra Morski park Bernardin Naložba vredna pozornosti V Hotelih Bernardin z naložbo v Morski park dokazujejo, da so pravi mojstri samoohranitve in oplojevanja “nevidnega” kapitala. Mariborska agencija za stike z javnostmi SPEM je v tiskovnem sporočilu za javnost zapisal, daje kongresni in promocijski center Avditorij Portorož najpomembnejša ustanova kulturnega, kongresnega in poslovnega turizma v Slovenski Istri. Hkrati je Avditorij tudi eden od glavnih nosilcev zadovoljevanja kulturnih potreb prebivalcev slovenske obale in zaledja. Po letošnjem programu, ki so ga že začeli uresničevati, se bo v Avditoriju zvrstilo 40 pomembnejših kulturnih prireditev, med katerimi bo 7 gledaliških predstav, 3 operne in 2 baletni, 7 pa bo koncertov klasične glasbe. Otrokom so letos namenili 7 predstav. Avditorij bo tudi prizorišče letošnjega II. festivala slovenskega filma v mesecu marcu. Verjetno bo tudi prizorišče Zlatega bobna. Avditorijevo letno prizorišče je edini prostor na Primorskem, ki ima pogoje za izvedbo opernih predstav in velikih spektaklov. Doslej so bile takšne prireditve odvisne od vremena in drugih pogojev. S pomično streho, ki jo sedaj gradijo, pa predstave ne bodo več odvisne od vremena in zunanjih okoliščin. Hkrati s streho bo poskrebljeno tudi za to, da zvoki s prireditev ne bodo več odmevali v okolici Avditorija, kar je pogosto motilo sosede. “Ta naložba je zelo pomembna, ne samo za nadaljnji razvoj Avditorija, ampak tudi za našo občino Piran, turistično gospodarstvo in ne nazadnje tudi za širšo regijo”, meni direktorica Avditorija in občinska svetnica LDS Jana Tolja. Prepričana je, da bo Portorož s to naložbo veliko pridobil. Pokriti amfiteater s 1800 sedeži bo lahko gostil ne samo velike kulturne prireditve, pač pa tudi velike mednar- odne kongrese z več kot 1000 udeleženci. To pomeni tudi veliko več možnosti za boljšo zasedenost hotelov v zunajsezonskem času. Nadkritje še brez kritja? Kot poročajo, dela potekajo v predvidenih rokih in tako bo 1. faza naložbe - nadkritje, končana proti koncu marca. Seveda bi bilo smotrno, da bi hkrati zastavili in končali tudi 2. fazo - ureditev samega amfiteatra, pomožnih prostorov, strojnih instalacij in opreme. Vrednost naložbe v prvi fazi ocenjujejo na 222 milijonov SIT, za 2. fazo pa bi potrebovali 155 milijonov SIT. Avditorij je javni zavod v lasti Občine Piran, zato nima lastnih investicijskih sredstev. Vendar upajo, da jim bodo v pristojnih ministrstvih in občinskem proračunu zagotovili takšno dinamiko prilivov sredstev, da bodo že do letošnjega poletja lahko zaključili celotno naložbo. V nasprotnem primeru bi se znala zgoditi zgodba brez kritja, vesoljni portoroški in okoliški turizem pa še naprej nepremično stal ob strani in ga bodo morali prepričevati o svoji pomembnosti. Na novinarski konferenci je sodelovala tudi piranska županja Vojka Štu-lar. V predvolilni kampanji jc dajala prednost prenovi Tartinijevega gledališča. V zvezi z Avditorijem pa, kot je zapisal SPEM, povedala: “Z ustreznim sodelovanjem Občine in Avditorija bomo gotovo uspeli pripeljati to naložbo do konca. Čaka pa nas še tudi drug podobno zahteven finančni zalogaj, to je prenova Tatinijevega gledališča v Piranu. Zanzemam se za to, da v okviru možnosti uresničimo oba projekta.” V Piranu predstavili mehensko tehnologijo predelave odpadkov Na pobudo Zelenih Obale je akcijska skupina za trajnostni razvoj občine Piran (ASTRA) v sredo, 17. februarja v prostorih občinske palače v Piranu or-ganizrala predstavitev možne predelave odpadkov na območju slovenske obale. O tehnologiji sta udeležencem predstavitve govorila predstavnik švicarske firme ORFA Engineering GmbH, gospod Josef Frei in dr. Vili-bald Premzel s fakultete za gradbeništvo v Mariboru, kije predavanja tudi prevajal iz nemščine. Podobno predstavitev tehnologije za mehansko pred-lavo odpadkov je firma ORFA že imela tudi v Mariboru. Stroški investicije za nakup naprave, ki bi bila sposobna predelati okoli 4,5 tone odpadkov na uro, kar bi zadoščalo za območje na katerem živi 50 tisoč ljudi, bi znašali okoli 37,4 milijona švicarskih frankov. Takšna “tovarna” predelave odpadkov ne pozna dimnika, je ekološko čista, predelane odpadne surovine pa je mogoče različno uporabiti. Velike obsežne deponije takorekoč niso več potrebne. V Sloveniji, vsaj za zdaj, velja strategija neracionalnega odlaganja in sežiganja odpadkov na deponijah. Predstavljeni projekt pa temelji na predelavi vseh komunalnih odpadkov v sekundarne, reciklirane materiale, primerne kot surovina za nove proizvode ali za neposredno uporabo. v tujini, kot so dejali, že povsem uveljavljen bančni posel, znan kot “undcrwriting”, pri nas pa gaje NLB izpeljala kot prva med komerscialni-mi bankami. V NLB pričakujejo, da bo izdaja obveznic s pomočjo tovrstne ponudbe postala zanimivejša za širši krog investitirjev. Delni odkup obveznic s strani NLB ob hkratnem vplačilu le-teh tudi s strani SRD zagotavlja izdajatelju uspešnost celotne izdaje obveznic. Hkrati pa Nova ljubljanska banka z delnim odkupom prevzema tveganje tudi za obveznice, kijih v času javne prodaje ne bi uspela prodati, saj jih bo zadržala v lastnem portfelju. Obveznice bodo lahko kupili zainteresi- ra sliki: Podpis pogodbe o delnem odkupu obveznic Hotelov Bernardin v GH Emona 27. januarja 1999. Zahtevne in zapletene finančne kombinacije, prvi komercialni posel tako imenovanega undervvritinga novoizdanih vrednostnih papirjev v javni prodaji, pomeni za vodstvo Hotelov Bernardin kajpak še en veliki met, saj jim je s pomočjo Nove Ljubljanske banke d.d., ki je nedvomno izkazala komercialni interes, na relativno ugoden in še vedno preprost način prišli do svežega kapitala. Kot je znano sta 27. januarja 1999 v Grand hotelu Emona direktor družbe Hoteli Bernardin Čedomil Vojnič in predsednik uprave Nove Ljubljanske banke mag. Marko Voljč, podpisala pogodbo o delnem odkupu obveznic te portoroške družbe. Banka (vsaj začasno) stopa v solastniški odnos s turizmom, Hoteli Bernardin pa pridejo do prepotrebnega tekočega ni 12,5 milijona DEM z namenom nadaljnje prodaje. Obveznice Hotelov Bemamin NLB, glede na pogodbo, s 1. februarjem javno ponuja na Že aprila letos naj bi tale prijetna laguna Bernardin izgledala nekoliko drugače. Dela namreč že nekaj časa potekajo. svežega kapitala. Svež denar bo družba Hoteli Bernardin namenila za obsežne investicije v morski park Laguna Bernardin, ki bo obsegal okrog 1000 m2 pokritih bazenov, v katerem bo poskrbljeno za vse zabave in sprostitve. Vrednost celotne izdaje obveznic Hotelov Bernardin znaša 20 milijonov DEM, NLB pa bo od izdajatelja odkupila obveznice v viši- primamem trgu vrednostnih papirjev. Preostale obveznice v vrednosti 7,5 milijona DEM bo vpisala in vplačala Slovenska razvojna družba (SRD) s pobotom obstoječe terjatve do izdajatelja. NLB torej v bistvu ne misli ostati trajna solastnica Hotelov Bernardin. Odkup novoizdanih obveznic z namenom njihove nadaljnje prodaje je rani institucionalni investitorji ali posamezniki tudi v koprski Podružnici NLB na Pristaniški 45. Obveznice bodo obrestovane po stopnji 8,3%, njihova zapadlost je 10 let s 3 - letnim moratorijem na glavnico. Kot je dejal dr. Bogdan Topič, predsednik uprave Slovenske razvojne družbe ( Floteli Bernardin so skoraj v 100 - odstotni lasti SRD) je ta projekt veliki obveza za Hotele Bernardin, da torej karseda racionalno in hitro pripeljejo investicijo k željenemu cilju. Sicer pa, je dejal Bogdan Topič, SRD nima dolgoročnega interesa biti lastnik tega bernardinskega hotelskega kompleksa. “Naš umik in njegova hitrost sta seveda povezana z uspehom samega podjetja in ostalimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni.” Pred uradnim podpisom pogodbe se je dr. Bogdan Topič zahvalil upravi in NLB za dosedanje koristno sodelovanje. Čedomil Vojnič, direktor družbe Hoteli Bernardin pa je dejal, da je njihov večinski lastnik SRD sprejel strategijo, katere sestavni del je tudi model dokončnega finančnega re-strukturiranja-dokapitalizacija Hotelov Bernardin in izdaja obveznic. Sanacija Hotelov Bernardin uspešno poteka že od leta 1992, ko so prenesli družbeni kapital na Sklad za razvoj, danes Slovenska razvojna družba. Kiosk 3 DVA v Luciji Sedaj, ko so ga preselili z avtobusnega postajališča ob glavno promenado lahko že rečejo, da imajo nekoliko več prometa a tudi nekaj več problemov. Sonce delavcem namreč včasih močno sveti naravnost v oči, vprašanje pa je tudi koliko izpušnih plinov bodo morali požreti, kajti prav tukaj bodo stale avtomobilske kolone zaradi semaforja._________ Primorski utrip kmalu na novi lokaciji Preselili se bomo v nov poslovni prostor v Luciji, Obala 125 (na križišču pri TPC), kjer bo dobil svoje mesto Območni center za informiranje in tržno komuniciranje Piran. Dopisniki in oglaševalci vabljeni k sodelovanju. ■ w primorski wrlp Piranska koalicija in njeni načrti Politične barve v piranski občini, ki se nekako ujemajo, lahko opazovalec razloči že po sedežnem redu na sejah občinskega sveta. Vse izgleda, daje leva stran oglate sejne mize v občinski palači nekako bolj zapolnjena, zato seje tudi glasovalna tehtnica že kar na drugi seji piranskega občinskega sveta, ko so glasovali o matičnih odborih, krepko nagnila na stran sedaj očitno že vodilne politične stranke ZLSD. Le mladi svetnici iz vasi še ni bilo najbolj jasno h kateremu glasovalnem stroju zares sodi. Sploh pa vprašanje, kdo je s kom, kdo v koaliciji, kdo v opoziciji, ob “odprti koaliciji” (novejša teza županje) ni niti tako pomembno, seveda, če bodo svetniki skupaj z občinsko upravo v svojem novem mandatu uresničili to, kar občanke in občani od njih pričakujejo. V koaliciji so se poenotili o sedmih pomembnih področjih dela in življenja v piranski občini. Na področju urbanizma nameravajo zagotoviti v občinskem proračunu sredstva za izdelavo programskega dela in idejne zasnove ureditvenega oziroma zazidalnega načrta za območje Piranskih vrat in Fornač. Izdelali naj bi tudi idejne zasnove in programski del za ureditev mestnega središča Lucije, zagotovili bodo sredstva za nov asanacijski načrt za mesto Piran, lokacijskega načrta za ureditev deponije odpadnega gradbenega materiala, lokacijskega načrta za gradnjo občinskega doma upokojencev, pripravili pa naj bi tudi predloge dopolnitev prostorskih sestavin občinskih planov. Statut občine Piran bodo uskladili z novo zakonodajo na področju lokalne samouprave, v njem pa bodo na novo opredelili Odbor za morje kot organ občinskega sveta, v okviru katerega bodo sprejeli ukrepe za varovanje obalnega pasu morja, ohranitev in povrnitev biološke raznovrstnosti v morju, za določitev dopustnosti obsega posameznih dejavnosti na in v morju ter dostopnost do morja. Ustanoviti nameravajo tudi Lokalno akcijsko skupino za spremljanje trajnostnega razvoja občine, Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, v Aktu o organizaciji dela in sistematizaciji delovnih mest Občinske uprave pa predvidevajo ustanoviti Urad za mlade in Urad za informiranje in stike z javnostjo. V okviru Urada za mlade bodo v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino (LAS), pripravili nove programe zmanjševanja škodljivih posledic zasvojenosti. V okviru Urada za informiranje pa bodo pripravili program celovitejšega informiranja v piranski občini. Ponudili bodo koncesijske pogodbe o sodelovanju z lokalnimi mediji (radio in KATV naj bi prenašali seje občinskega sveta. Primorski utrip in Portorožan pa naj prevzameta časnikarski del informiranja. Urediti je potrebno tudi problem Uradnih objav in Občinskega klicarja. Kar precej zahtevnih nalog (in naložb) si je koalicija zastavila na področju komunalne infrastrukture v občini Piran. Zagotoviti nameravajo pogoje in potrebna sredstva za ureditev ceste v obrtno cono Lucija, ureditev ceste Dragonja - Sv. Peter -Nova vas, izgradnjo garažne hiše v Piranskih vratih - na Fornačah, ureditev deponije gradbenega materiala, odstranitev radijskih in TV oddajnikov z Belega križa, izgradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, gradnjo neprofitnih stanovanj, ureditev pokopališča ter zagotovitev pogojev in sredstev za urejanje mestnega in primestnega prometa. Na področju kulture bo koalicija poskrbela za dokončanje galerije Hermana Pečariča v Piranu, obnovo gled-ališča Tartini v Piranu, kulturno poživitev starega mestnega jedra v Piranu, proglasitev za etnološki spomenik, pridobitev lastništva in ureditev stare hiše Nova vas št. 48, ter ureditev premoženjsko pravnih zadev Tartinijeve hiše v Piranu. Za področje športa bodo pripravili projekte in investicijske programe za naslednje objekte: Dom vodnih športov. Olimpijski bazen in Atletski stadion ter poskrbeli za njihovo čimprejšnjo izgradnjo. V Novi vasi bo občina uredila športno igrišče. Na področju družbenih dejavnosti bodo določili lokacijo in pridobili gradbeno dokumentacijo , nato pa zgradili Dom upokojencev. Poleg tega bodo uredili vsaj še en dnevni dom za starejše občane. Na področju osnovnega šolstva nameravajo poskrbeti za prenovo osnovne šole Sečovlje in prenovo osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Podpirali bodo predloge za ohranitev vseh programov in za razvoj Srednje pomorske šole ter (če bo potrebno) zanjo poiskali novo lokacijo v občini Piran. Za področje turizma bodo pripravili predloge za gradnjo infrastrukture, ki jo potrebuje turistično gospodarstvo, za razvoj turizma na podeželju (kmečkega turizma), za preprečitev spreminjanja hotelskih objektov v apartmajska oz. turistična stanovanja, za podobno obremenitev oz. tretiranje počitniških (vikend) stanovanj kot so obremenjene druge nastanitvene - hotelske zmogljivosti (npr. sobodajalci) v občini. Pripravili bodo predloge tudi za davčne olajšave za tradicionalne in druge obrti, ki bi lahko prispevale k dopolnitvi turistične ponudbe in za preoblikovanje Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) v skladu z Zakonom o pospeševanju turizma ( v javni zavod oz. javno podjetje za promocijo turizma). TPC LUCIJA KOPER TRŽNICA 066/773-296 066/278-600 278-601 Telefax: 066/276-788 NOVOSTI V CITY PARKU APS - izdelava fotografij po naprednem fotografskem sistemu Izdelava index printov (fotografije iz celotnega filma na samo eni fotografiji) tudi iz 35 mm negativov Digitalna fotografija skeniranje in shranjevanje fotografij iz negativov, diapozitivov, fotografij na CD-disk oziroma na računalniške diskete Radie Pcrtcrcž Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja (88,3 Mgh) Portorož. • Veliko dobre glasbe ♦ Servisne informacije s področja turizma in pomorstva Izkoristite možnost oglaševanja! Telefon: 066/778-031 Telefax: 778-034 Turistično društvo Ankaran vabi vse, ki se ukvarjate s cvetličarstvom in vrtnarstvom, da ponudite svoje storitve na O VEL3K3 PRQžmR3 RftaSTftVII CVETlfl v Ankaranu v hotelu Adria Convent za velikonočne praznike Ponudbe pošljite na naslov: TD Ankaran, p.p. 51, 6280 Ankaran, najkasneje do 30. 3. 1999. Cena najemnine razstavnega prostora 20 m2 znaša 20.000,00 SIT + 6,5 % PD.Obvezen je aranžma. ŽR: TD Ankaran 51400-678-87967 Informacije: Tel. 066/ 527-158, 528-528, vsak dan od 17.00 do 19.00 ure. V novogoriškem Hitu še zadovoljni Bruto realizacija igralništva je lani dosegla 32,6 milijarde tolarjev in je bila v primerjevi z letom 1997 večja za 12 %. Ocenjujejo, da bo čisti dobiček znašal le okrog 1,3 milijarde tolarjev, kar je občutno preskromno glede na tako visoko realizacijo. Lani prvič manjši obisk. Kar 95 % Hitovih gostov je lani prišlo iz Italije. Kaj se bo zgodilo, ko bodo v Trstu in okolici vzniknile prve nove igralnice? V začetku februarja se je v Novi Gorici sestal nadzorni svet HIT-a in pregledal rezultate lanskega leta, načrte poslovanja za leto 1999 in pripombe HiT-a na revizijsko poročilo Agencije RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij. Družba je svoje pripombe vrnila naslovniku že decembra lani. Preskromen dobiček V HIT-u so z lanskimi poslovnimi rezultati, kljub nerazvojno naravnanim pogojem poslovanja še zadovoljni. Bruto realizacija tamkajšnjega igralništva je lani dosegla 32,6 milijarde tolarjev in je bila v primerjavi z letom 1997 večja za 12 odstotkov. Igralništvo je k temu prispevalo skoraj 29 milijard, gostinstvo pa 3,6 milijarde SIT. Družba je lani plačala tudi skoraj 12,5 lilidarde SIT davkov in taks, kar jc 16 % več kot leta 1997 in to je predsatvljalo že 48,5 % bruto realizacije. Ocenjujejo, da bo lanski dobiček znašal okrog 1,3 milijarde sIT. Očitno je, da je razmerje med bruto prihodki in doseženim dobičkom več kot neugodno. Lani za 3 odstotke manjši obisk Lani je HIT prvič zabeležil tudi za slabe 3 odstotke manjši obisk kot v letu 1997. Vzroke vidijo predvsem v tem, ker podjetje že več let ne sme prenavljati in širiti svojih igralniških zmogljivosti. Milijon in 778 tisoč lanskih gostov pa je porabilo v novogoriškem HIT-u nekoliko več kot so porabili obiskovalci leta 1997. Kljub še ugodnim rezultatom pa v Hitu niso zadovoljni s pogoji v katerih so poslovali lani, predvsem pa so nezadovoljni zaradi nezainteresiranosti države za posodobitev in razvoj dejavnosti, ob napovedanih odpiranjih novih igralnic v sosednji Italiji. Kaj se bo takrat zgodilo nihče ne upa napovedati. Pomembno in vredno temeljite raziskave ter ocene je dejstvo, daje kar 95 odstotkov Hitovih gostov prihaja prav iz Italije, torej iz predelov kjer naj bi zrasle nove igralnice. Zdi se kot, da bo konkurenca v sosedščini prišla prehitro. Križmanova opozorila o posledicah neširjenja Razloge za nezadovoljstvo jc predsednik uprave Silvan Križman strnil predvsem v naslednje ugotovitve: Zaradi nesmiselnih zakonskih omeji-tev_sc podjetje ni smelo posodabljati in širiti, kar že vrsto let poudarjajo v vse svojih poročilih. Rezultat so zastarele in manj vabljive zmogljivosti Hitovih igralniških in gostinskih objektov. To pa se odraža tudi v zniževanju števila obiskov. Napovedi odpiranja novih igralnic v Italiji pa bi, poleg igralničarjev, morale zaskrbeti tudi slovensko državo. Toliko bolj, ker so v Hitu na tak razvoj dogodkov opozarjali že vrsto let. Kaže, da država za dejavnost, ki ji prinese skoraj 3 odstotke celotnih proračunskih sredstev in petino turističnega izkupička, že nima posluha, razen izrabljanja igralništva za uresničevanje drugih interesov. Davki in dajatve za HIT in druge naše igralnice so precej višji kot jih plačujejo igralnice v sosednjih državah. Za prepotrebno posodobitev in razvoj dejavnosti naj bi HIT najemal draga posojila. Zavedajo se, da bo konkurenca v soseščini prišla prehitro, saj se nanjo zaradi restriktivne zakonodaje in visokih obremenitev niso smeli in ne bodo mogli pravočasno pripraviti. Še nobene koncesije igralniške Po petih letih stagnacije dejavnosti se je Ministrstvo za finance končno lotilo sprememb temeljne igralniške zakonodaje, vendar je bila stroka, kot pravijo v Hitu, iz priprave gradiva ponovno izključena. Sredi leta bomo uvedli davek na dodano vrednost, ki bo nerazvojne obremenitve igralništva še povečal, predlog spremeb in dopolnitev zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo pa je vlada umaknila iz parlamentarne procedure. V začetku februarja 1999 vlada tudi še ni podelila nobene igralniške koncesije. Tako tudi ni potrebnega denarja za turistični razvoj na katerega že težko čakajo v določenih zaokroženih turističnih območjih kjer so igralnice. Po naši grobi oceni gre za dve do tri milijarde koncesijskih tolarjev. Kako nadomestiti zamujeno? Ali je v takih pogojih poslovanja še mogoče nadomestiti zamujena vlaganja v dodatne, nove zmogljivosti, ki bi osvežile ponudbo in povečale število obiskovalcev, se sprašujejo v Hitu. Ali ima HIT še dovolj časa, da se pripravi na konkurenco v Italiji? Predsednik uprave Silvan Križman meni, da še ni vse izgubljeno. Letos z napovedmi bolj previdno V letu 1999 načrtujejo porast bruto realizacije za 8 %, v višini 35 milijard SIT in zaustavitev upada obiska. Hitove zmogljivosti naj bi ponovno obiskalo 1,8 milijona gostov. Kljub zamenjavi posebnega davka od igre na srečo s koncesijsko dajatvijo, ki jo načrtujejo v drugi polovici leta, naj bi družba tudi letos plačala nekaj manj kot 13 milijard SIT davkov in taks, kar je 4 % več od ocenjenih igralniških davkov za leto 1998. V Hitu načrtujejo nekaj nad 700 milijonov SIT dobička, kar predstavlja le dobre 3 odstotke celotne realizacije. Člani Nadzornega sveta so sprejeli poročilo o poslovanju družbe v lanskem letu, potrdili predlagani načrt poslovanja v letošnjem letu ter se seznalili s Hitovimi pripombami na decembrsko revizijsko poročilo Agencije za plačilni promet, piše v sporočilu za javnost Bogdan Soban, direktor trženja HIT. I w primorski 0^‘p Pcecvcr z županjo Bredo Pečan Tretla univerza na Primorskem: Pesnicnost ali utopija? Kako na to, morda le preveč provokativno vprašenje, odgovarja izolska županja Breda Pečan? “Če bi gledali zelo formalistično, mi seveda še nimamo univerze na našem območju, zaradi tega, ker nima še vseh potrebnih atributov za univerzo. Manjka nam humanistična smer in še akkšna fakulteta, se pravi visoka šola. Visokih strokovnih šol imamo pa že kar nekaj in glede na število slušateljev, rednih in izrednih, misli, da smo kar blizu že pojmu, ki bi mu lahko rekli univerza. Po zahodnjaških merilih namreč štiri tisoč in več slušateljev, torej študentov, pomeni že univerza. Mi seveda nimamo ambicije, da bi šli mimo zakonskih določil. Vemo pa nekaj, kar je izjemno pomembno. Namreč, da seje država Slovenija in ministrstvo za šolstvo prek nje, odločila, da bo razpršila študij po Sloveniji, da se ne bo držala samo dveh univerzitetnih organizacij, da smo mi, kot obmjejno in kot razvojno najbolj dinamično območje v Sloveniji, jaz si upam to brez kakršne koli lažne skromnosti trditi, nekako predisponirani, da se prva naslednja univerza ustanovi in oblikuje tukaj pri nas na Primorskem”. Imamo torej ustrezno inštitucijo ali ne? “Če mene vprašete, ali imamo ustrezno inštitucijo, ki seji reče univerza mislim, da to ni niti tako pomembno. Pomembno je, da korak za korakom preihajamo do tega, da bomo dejansko univerzo tudi imeli. Mislim, da, če govorimo o tem kaj univerza pomeni, je za lokalne skupnosti, kjer univerzo ustanavljamo, bolj pomembna vsebina kakor pa oblika. To, ali se inštitucje imenujejo visokošolsko središče ali se imenujejo univerza sploh ni pomembno. Pač pa je pomembno to, da imamo karse-da veliko visokih šol, tako visokih strokovnih kakor fakultet, da imamo čimveč akademsko izobraženega univerzitetnega kadra, se pravi profesorje, magistre, predavatelje, docente in tako namprej, in predvsem, da imamo čimveč študentov, ki redno ali izredno študirajo na našem območju, ker je to populacija, ki daje vsakemu okolju neko bodočnost in možnost razvoja nekega območja, da iam potem neko perspektivo. Nikakor ne štejem, daje treba imeti samo visokošolsko izobražen kader, vendar pa je zagotovo , zlasti za našo Izolo, lahko rečem, da izobrazbena struktura prebivalcev še ni dovolj dobra in je teba na tem področju še veliko narediti. Ambicije nas Izolanov, pa ne samo moje, mislim, da velikega števila ljudi v Izoli je, da bi , ne le imeli na Obali univerzo, temveč, da bi imeli nekaj (mi si želimo vsaj tri) visokošolskih programov, ki bi jih izvajali v naši občini”. Kateri so ti programi? “Za enega smo prepričani, da ga bomo kmalu dobili, to je Visoka šola za zdravstvene delavce, ki bo delovala na lokaciji bolnišnice, ali kot mi rečemo, na hribu, druga dva programa pa - o nih se že pogovarjamo, dogovarjamo. Za enega od teh je zagotovo, da bo prej ali slej našel (jaz vsaj upam) prostor pri nas. To so jezikovne študije, vendar ne humanistično (teorija), ampak predvsem aplikativni programi, se pravi poslovni jezik, poslovni programi, prevajalstvo in podobno. Drugega pa raje ne bi povedala, kakšne ambicije imamo Izolani že vedo kaj imam v mislih. Raje bi pustila času čas, se pa ne bomo branili niti enega programa.” Univerza potrebuje prostore, kaj ste nekoč že obljubili in kaj lahko ponudite? “ Mi v Izoli imamo prostorske zmogljivosti, imamo tudi zelo ugodne tovrstne pogoje. Na primer mi bi kot svoj vložek ponudili zelo kvalitetno in privlačno lokacijo -zemljišče, in komunalni prispevek, tako, da bi bila gradnja karseda poceni. Tudi za kasneje se da verjetno marsikaj dogovoriti. Na primer, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali akj podobnega. O tem bi se lahko dogovarjali na občinskem svetu ob soglasju večine občanov. Se pravi, če bo prišlo do ponudbe s kvalitetnim visokošolskim programom bo Izola vedno pripravljena sprejeti interesente.” Ste morda že govorili konkretno o lokaciji, sedežu 3. univerze? “Kje bi v Izoli bila? Nam je to vseeno. Važno je, da imamo visokošolske programe, ne pa upravne prostore. Mislim..., dejstvo je, da se ponavadi rektorratc dela tam, kjer je pač središče in središče je Koper. Toliko zelo zakomplcksani pa tudi nismo v Izoli, da bi na te svrai bili ljubosumni. Nam je važno, da imamo tukaj akademsko izobražen predavateljski kader ter, da bo tudi tukaj živel, ne samo delal., če se bo le dalo - in da imamo čimveč študentov. To je populacija, ki bo prej ali slej tukaj tudi pognala korenine. Če pridejo iz noranjosti Slovenije bo marsikdo med njimi ostal med nami. To pomeni osvežitev in dodaten izbobražen kader.” Ste kaj obljubili oh podpisu Pisma o nameri leta 1993? “Mi smo obljubili in na koncu koncev tudi izpolnili tisti del obveznosti, ki nam je pripadal pri financiranju izgradnje Korotana v Portorožu. Lansko obveznost smo pokrili, letos bomo pokrili tisto kar je treba pričakovati. Edino česar nismo pokrili, to priznavam, je obveznost iz leta 1996. Leto 1997 in 1998 pa je čisto. Obveznost za leto 1996 je namesto naše občine kl ilo Ministrstvo za šolstvo in šport.” Ste na tekočem kako potekajo pogovori o snovanju 3. univerze med severnim in južnim delom Primorske in če veste kakšen je odnot obeh obstoječih univerz do tega vprašanja. Zdi se nam kot da na Primorskem nastajata dve univerzi? “ Torej, jaz imam informacije, morda preveč optimistične, Za obe univerzi vem, da nimata odklonilnega odnosa do nastajanja visokošolskih programov pri nas in kasneje tudi oblikovanja univerze. Oni točno vedo, da smo mi toliko trezni ljudje, da načrtujemo razvoj samo tistih programov, ki so nezasedena tržna niša v Sloveniji. To lahko vsak, ki objektivno pogleda kako smo razvijali programe, vidi. Drugo kajc, nobeden od teh programe, ki ga imamo na Obali ni podvojen v notranjosti Slovenije. To je reba vedeti. Drugo kar je - torej odnos med severno in južno Primorsko pri ustanavljanju 3. univerze, mislim, da je dokaj kooperativen. Sevda prihaja do nekaterih, morda nekoordiniranih potez, vendar pa smo se v načelu dogovorili, da bo univerza ena, z posameznimi visokošolskimi programi. Vsi pa si seveda želimo, vsak na svojem območju imeti karseda enakomerno razporejene visokošolske programe tako, da bomo vsi prišli do tistega cilja kar sem prej govorila za Izolo; to je, da bi imeli veliko študentov, preadvatel-jev v svojem okolju. To je dragocenost, ki je ni možno kar tako dobiti in se bomo potrudili, da bomo to pridobili.” Visoka šola za podjetništvo po spodleteli kombinaciji naložbe oziroma nakupa stare bolnišnice v Piranu nekako še išče svoje mesto pod soncem. Bi ji Izola lahko nudila streho? “ Pomembneje kako. Dejala sem, da bi bil za nas zanimiv visokošolski program, ki ima perspektivo. Ne samo tržna niša. Občina Piran je svoje ponudila, ne moremo je kriviti za stvari, ki so se pozneje zgodile.” Ste torej glede 3. univerze na Primorskem optimistka in ali se vam ne zdi, da priprave potekajo le nekoliko predolgo? “Pri takih stvareh nikoli ne smemo biti preveč nestrpni. Znanost ni od danes, univerze nastajajo desetletja. Vedeti morate, da je prva ideja o obalni univerzi stara že več kot dvajset let. Mislim, da smo tik pred zdajci, da tudi zares nastane. Sicer pa, kaj nam pove številka tri. V Sloveniji je realno govoriti o štiirih ali celo petih univerzah.” Mislim, da se je doslej že veliko naredilo. Najprej je nastajala iniciativa znotraj visokošolskega središča, skupaj z posameznimi gospodarskimi družbami in iz tega je potem nekaj nastalo, skupaj s Svetom za visoko šolstvo, Ministrstvom za šolstvo . Biti moramo pošteni. Državni sekretar za to področje je prijatelj Obale in pomaga, kjer se le da. Nas sicer ne protežira in ne dela razlik do drugih regij, vendar pa zna svetovati in je naklonjen ideji ustanavljanja 3. univerze na Primorskem. Mislim , da imamo vse možnosti, da do nje tudi pridemo.” Franc Krajnc Hotel Triglav končno le pred prenovo jgaauissuai V Termah Čatež, ki so lani postale večinski lastnik Hotelov Koper napovedujejo, da bodo te dni začeli s prenovo Hotela Triglav v Kopru, ki je v določenem delu že tako zastarel, da ni primeren za zahtevnejše goste, še manj pa je v ponos mestu. Kot pravijo so v preteklem letu, ko je javnost že pričakovala, da bo v Kopru zdaj zdaj zrasla velika riviera po vzoru čateške, potekale njihove aktivnosti predvsem na področju pridobivanja raznih soglasij in priprave projektov. Te dni so se Terme Čatež razšle tudi z dosedanjim direktorjem Hotelov Koper Janezom Sterletom, ki je tam delal le katek čas in priparvil tudi načrt trženja 1999/2000. S prenovitvenimi deli v Kopru naj bi končali do poletne sezone. Nekoliko večji zalogaj jih čaka v Žustrerni, vendar, kot kaže do prenove ali izgradnje velikega bazenskega kompleksa, ki naj bi ga tam postavili, ne bo prišlo tako kmalu. Investicije ob morju so povsem nekaj drugega kot na primer v Čatežu, kjer skoraj vse kar imajo leži na topli vodi, ki jim jo je podarila mati narava. MORJE ■ »j Ud I i f Kulturni praznik zaznamovale številne prireditve V zgodovini slovenstva je 8 februar pomemben dan - naš največji kulturni praznik, ki so ga tudi letos, ob 150 - letnici rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna, zaznamovale številne prireditve. Od tiste največje, najbolj elitne v Cankarjevem domu, kjer pa nam je (morda v presenečenje?) lanska nagrajenka naravnost z odra prek TV ekranov povedala kakšni Slovenci v resnici smo, do najbolj preproste in prijetne, na primer v Novi vasi, na srečanju harmonikarjev. Slovenski kulturni praznik je hkrati tudi priložnost, ko sc spomnimo svoje kulture, priložnost, da se odgovorni spomnijo na kulturne delavce, ki največkrat sami, požrtvovalno, z malo denarja, pričarajo lepše čase. V izloski občini seje kulturnih delavcev spomnila njihova županja Breda Pečan in jih povabila na kozarček v svoje skromne uradniške prostore. V piranski občini so začeli s praznovanjem dneva kulture že na Tartinijevem trgu I 1 # I v Piranu s “kulturnim maratonom”, kjer so se mladi s svojo kulturno dejavnostjo predstavili svojim someščanom. Osrednja kulturna prireditev v piranski občini je bila v portoroškem Avditoriju, 6. 2. 1999. Najprej so ob prisotnosti in pozdravnem nago-voru županje Občine Piran Vojke Štular odprli razstavo slik Zvesta Apollonija (odprta bo do 8. 3.). Županja Vojka Štular se je zahvalila Zvcstu Apolloniju, priznanemu akademskesmu slikarju, ki ni znan samo v Sloveniji ampak tudi širše, da je s svojo razstavo v Avditoriju popestril naše praznovanje. Zvest Apollonio je tipičen mediteranski človek, saj iz vsakega njegovega dela veje nek temperament, ki ga drugi slovenski likovniki, ki ne živijo v tem okolju, nimajo. Slike, ki smo jih lahko občudovali na tokratni razstavi v Avditoriju so polne živih barv, morda vrhunec njegovega raziskovanja in upodabljanja barv. Udeležnci razstave so se nato pridružili številnemu občinstvu v glavni dvorani Avditorija, kjer seje začela osrednja prireditev ob kulturnem prazniku Mladi mladim. Velka Štular e 3. univerzi Čas Je za konkretna delanja Od podpisa Pisma o nameri junija 1993 je poteklo že šest let. Kaj menite, ali je bilo to sicer pomembno dejanje tudi dovolj resno in ali ni že čas za nekatera čisto konkretna dejanja glede 3. univerze na Primorskem ? tretje univerze v Kopru, ne bi smelo biti kakšnih večjih negativnih vplivov. Kaj pa država in obe obstoječi univerzi, ali se sploh čuti njihova podpora pri snovanju tretje univerze na Primorskem? “Odnos države do snovanja tretje univerze, njen odnos do nas, bi morali narekovati mi sami. Če bomo mi bolj zahtevni do nje (ne vem, Jk če je ustrezen izraz A - “agresivni” v teh zahtevah), potem se bodo oni na to tudi odzivali. Če bomo pa pričakovali, da bo Ljubljana oziroma obe fakulteti, nekako nam prepuščali stvari, pa verjetno ne bomo dosegli cilja. Zdi se mi, da smo mi na potezi, mi moramo pritegniti njihovo sodelovanje.” “Čeprav smo se takrat, ob podpisu Pisma zelo resno zavedali, da je to prvi korak, prvi akt, ki izkaže dobro voljo, da naj bi se 3. univerza ustanovila, se mi zdi, da pa je sedaj, po šestih, sedmih letih le že tisti čas, ko bi ponovno prevetrili in pregledali kaj seje v tem času dogajalo. Na tem mestu bi lahko rekla tudi, da so se nekatere stvari v zadnjih letih nekoliko upočasnile. Rada bi povedala, daje Občina Piran takrat zelo resno pristopila k temu Pismu o nameri, takrat zagotovila tudi določena sredstva in pristopila k soustanoviteljstvu vseh potrebnih aktov, ki so bili podpisani. Ne samo to, da je podpisala akte in namenila del sredstev, ampak je tudi del svojega prostora v občini Piran namenila za potrebe tretje univerze. To je področje Korotana, ki je bilo takrat tudi že predvideno za potrebe Visokošolskega središča, ki bo tudi sestavni del 3. univerze.” Vsi vedno govorijo, da bo mesto Piran rešil le turizem. Ali bo snovanje in dajanska uveljavitev visokošolskih programov v praksi podlaga tudi za določen razcvet tega mesta? “Morda sem bila premalo konkretna, ko sem govorila zakaj se zavzemam za čimveč inštitucij tu v Piranu. Piran in Portorož sta po mojem mnenju nekako primerna za to dejavnost. V tem vidim povezavo, vidim razcvet samega mesta Piran, pa tudi občine Piran! Kajti s tem, ko bi prihajali študentje iz drugih krajev, bi - vsaj tako upam - ostajali tudi pri nas in pripomogli k nadaljnjemu razvoju našega kraja. To je sicer dolga pot ampak edina., ki zagotavlja resničen uspeh. Kajti, če se nc bo vlagalo v znanje (to resnično ni samo fraza), potem se nam ne bo vračalo nazaj.” Ali je Občina v zvezi s primorsko univerzo kaj obljubila, česar potem ni storila, uresničila? Ali niste takrat v občini Piran razmišljali tudi o tem, da bi 3. univerza na Primorskem imela svoj sedež kar v vaši občini ali gre bolj zato, da bi imeli čim večje število visokošolskih programov? “Kar se tiče sedeža 3. univerze smo bili v piranski občini že takrat precej glasni in smo nekako predlagali, da bi tudi Občina Piran imela pri tem odločujočo besedo. Takrat smo se nekako uskladili, da naj bi novoosno-vana inštitucija (ne tretja univerza, takrat smo govorili o visokošolskem središču) imela sedež v Kopru. Osebno menim, da ni tako pomembno kje je upravni sedež, ampak, daje zelo pomembno katere inštitucije -visokošolske, fakultetne, delujejo v samem kraju. In teh je v občini Piran kar nekaj. Fakulteta za pomorstvo in promet ima najdaljšo tradicijo na tem področju, potem se je pred nekaj leti pridružila Visoka šola za hotelirstvo in turizem, imamo Visoko šolo za podjetnišvo, ki je sicer privatna. In prav privatna iniciativa na tej stopnji bo imela v bodoče močno vlogo. Takšni trendi so v svetu. Občina Piran se bo zavzemala, da bi na njenem območju imeli čimvečje število visokošolskih programov, torej šolskih dejavnosti, vprašanje sedeža same upravne zgradbe pa se mi ne zdi tako pomembno.” Zakaj tako mislite? “Utrip, ki ga dajejo študentje in pa profesorji, torej vsi, ki pri tem sodelujejo, je pravzaprav tisti pomemben in najbolj odločujoč za kraj kot tak. Tudi če bi se odločili za upravni del “To je dobro vprašanje. Če gledam s strani občine bom rekla, daje vsekakor storila mnogo in da smo izpolnili svoje naloge. Medtem ko pa se pogovarjam z izvajalci teh programov nam pa kar očitajo, da smo bili premalo odprti, da smo pri tem premalo sodelovali. Mislim, daje to stvar medsebojnega sodelovanja. Če je korak zastal tu v občini Piran mislim, daje treba stvari konkretno postaviti na mizo in jih pelajti naprej. Samo deklarativne obljube ne pomagajo vclko.” Si zamišljate kakšen prostor (poleg Korotana), kjer lahko bi dobil svoje mesto kakšen visokošolski program? “Kot mi je znano še vedno potekajo razgovori in daje še vedno v igri stara piranska bolnišnica za potrebe Gea Collega. Mislim, daje ta stavba tudi najbolj primerna. Ni se smotrno umikati in vedno znova iskati nove stavbe. Sicer pa, lahko omenim konkretno za Piran, da v kolikor bomo uresničili vse tiste nove investicije na področju kulturnega delovanja, bi mogoče (čeprav vem, daje to mogoče malo sporno) , z rahlim dotikom, bila to palača Travesini.” Med poglavitne temlje visokega šolstva sodijo kadri, profesorji in študentje, srednješolci. Kaj od tega lahko ponudi Piran, kje bomo iskali profesorje? “Mislim, da je treba biti pri teh vprašanjih zelo širok. Ambicija - cilj, da bi se na tretjo univerzo vpisovali srednješolci oziroma maturantje samo iz Kopra, Izole in Pirana, je daleč premalo. Potrebno je zaledje. Potrebno je poiskati širši slovenski prostor. Upala bi si trditi, da bi kazalo stopiti s ponudbo prek meja - na hrvaško oziroma italijansko stran. Vsaj na začetku si bomo morali pomagati s širšim slovenskim prostorom, tudi s tujimi predavatelji. Za zdaj pa ne vidim možnosti, da bi vse to pokrili samo z domačim profesorskim kadrom. Mislim, da se bodo kar po vrsti odpirale nove možnosti tudi občasnega izobraževanja. Morda organizacija krajših počitniških tečajev in podobno.” Poznate probleme dogovorov oziroma nedogovorov med severno in južno Primorsko? Imamo namreč občutek, da tudi na severnem delu snujejo nekakšno tretjo univerzo ali vsaj nekaj podobnega? “Pri konkretnih razgovorih do sedaj jaz nisem sodelovala, ker sem funkcijo, ki jo opravljam začela šele pred kratkim. Kot se mi zdi - in kar slišim, potekajo stvari premalo usklajeno. Potrebno bi bilo bolj smelo vse stvari dati na mizo in se pogovoriti. Ocenjujem, oziroma zdi se mi, da bi bila zadeva - 3. univerza v Kopru in 4. univerza v Novi Gorici, pa le malce preširoko zastavljena. Mislim, da to ne bomo zmogli, ne kadrovsko , ne finančno.” Ste glede tretje univerze na Primorskem optimistka? “Lahko rečem, da . Tudi kot piranska županja bom storila vse kar je v moji moči, da bi se snovanje tretje univerze nadaljevalo in da bi vsaj na prelomu tisočletja morda pa le dosegli zastavljene cilje.” Lahko zapišemo datum: “... bo ustanovljena je tretja univerza na Primorskem ”? težko bi ga napovedala, ker to ni odvisno le od mene, občine Piral ali od treh obalnih občin. Vendar, če pogledam datum ob podpisu v letu 1993, se mi zdi, da zadeve mnogo dlje kot čez leto 2000, recimo 2003, ne bi smeli peljati. To pa je že desetletje. Postavila bi samo tak časovni okvir.” Kaj lahko občina Piran konkretno prispeva k temu. Imate kaj sredstev v proračunu za te namene? “Mi že sedaj izločamo v proračun nekaj sredstev za te namene. Višina sredstev je pač stvar konkretnih dogovorov. Franc Krajnc r JAZ VPRAŠAM VAS "\ Ko leta in leta sam po svetu hodim, v mislih premlevam, v temi blodim. Nevzdržno težke in uničujoče, v duši udarci, srce pa joče. Jaz vprašam vas, vas Jude Iškarijote, a sploh srce in dušo še imate, saj kot zveri ste krvoločni, v svoji nizkosti popolnoma nemočni. Jaz nasvet bi dal vam rad, a vem, da pozimi ne more biti še pomlad, Nehajte sovražiti, naučite se vsaj malo ljubiti. To bilo dovolj bi za moje sanje, ponovno upal, verjet bi vanje. A dokler to ne doživim, njih Judov Iškarijotov se bojim. Janez Kralj PORSCHE KO P E R Prodaj no-servisni center Vojkovo nabrežje 32, Koper tel: (066) 441-700 Prodaja vozil: 8.00 do 17.00 Sprejem vozil: 8.00 do 16.00 Prodaja rezervnih delov: 8.00 do 16.00 Sobota: 8.30 do 12.00 (le prodaja vozil) OPTIKA VENTLRA* OTTICA ( hala 112. Lucija. Pcrlcrcž. tcl./fax: ( (17/2 ((> Eogat izbor Odprte * korekcijskih očal * senčnih očal * leč znanih blaaovnih znamk 9.CC 12.00 10.00-19.00 sobota 9.00-12.00 Tedensko okulistični pregledi Obvestilo S 1. marcem 1999 bomo ukinili zbirna mesta za odvoz kosovnega odpadnega materiala z^ kontejnerji, v Luciji pri kurilnici na Šolski ulici in v Portorožu pri glavni avtobusni postaji (pri stavbi parkovne enote JP Okolje Piran). Odpadni kosovni material (vejevje, pohištvo, kovine ind...) lahko brezplačno odložite na deponiji odpadkov JP Okolja Piran v Dragonji vsak dan (razen nedelje) od 7.00 do 16.00 ure, sicer vam to storitev proti plačilu lahko opravi JP Okolje. Informacije na mobitel št. 0609/ 446 283. Javno podjetje OKOLJE Piran d.o.o. PRIlilORICA TRSTE L J 67 KANAL tel.: (065) 36-256 - f3X: (065) 32-325 [Televizija Primerka že štiri leta med nami ■ W primorski urp Veselo srečanje harmonikarjev V počastitev kulturnega praznika je bilo v nedeljo, 7. februarja v Novi vasi 1. srečanje harmonikarjev, ki naj bi postalo tradicionalno. V nabito polnem obnovljenem kulturnem domu Zmaga je domačine in goste v imenu organizatorja srečanja KS Nova vas, najprej pozdravil predsednik Sveta KS Nova vas Emil Grižon, ki je dejal, da naj bi takšno srečanje v Novi vasi postalo tudi tradicionalno. Nato je udeležence pozdravila županja občine Piran Vojka Štular in jim zaželela lep kulturni večer. Prireditev je povezoval Andrej Jelačin - Toni Karjola. Andrej Jelačin je govoril o nekdanjih življneskih trenutkih naše Istre in o želji Istrana po svobodnem samo- stojnem kulturnem življneju. Istra je bila je vedno nazadovana, ovirana in tlačena. Nekdanji naši gospodarji so vedno trdili, da tukajšnji Istrani niso sposobni samostojno živeti, ne kulturno, ne gospodarsko. Vemo zakaj. Vemo tudi zakaj so Istrani svoje pesnike v primerjavi z Gorenjci ali drugimi na primer, dobili šele mnogo kasneje. Hvala Bogu, danes Istra doživlja nov preporod. Prešeren je bil naš genij, ki je upal in spodbujal slovenski narod, da bi s svojim jezikom bil enakovreden ostalim naprednim evropskim narodom. De- jansko nas je Prešeren popeljal prvi v Evropo na kulturnem področju, je dejal Andrej Jelačin. Nato so se v dobri uri in pol zvrstili vsi nastopajoči harmonikarji, ki so prišli od daleč in blizu. Še najlepše je bilo, ko so skupno potegnili meh. Prvi je nastopil Dejan del Giusto iz Lucije, ki je požel kar velik aplavz. /z Tonijeve karjole Med nastopi harmonikarjev je Toni Karjola, tako kot zna samo on, potegnil iz svoje bogate beležnice (karjole) nekaj žlahtnih za smeh, za dobro voljo, kajpak tudi za razmislek. "Prešerna slavimo in za kruh se borimo. Najljubša kultura pečena je kura, najboljši sonet je škarpene brodet" Poet - "Imel je veliko ljubezen, imel je veliko srce, nesrečno življenje in eno samo gorje". Praznina - "Tovariši so zdaj odšli, gospodov pa še ni". "Sveti Angel varuh moj, socializem je šel v pokoj. Stoj mi noč in dan ob strani in še pred temi zdaj me brani." Sosedov sin - "Sosedov sin ima rad lepa dekleta in dobro pijačo - in je samostojen je z očetovo plačo." Pred volitvami- " Vse stranke bi rade za "šanke ". Natočili bi jim čistega vina, da pekli bi jim domače klobase, račune, kot vedno, plačajo mase. " Slovenci ali Hrvati- " Skrilje, Bužini., Mlini, Škudelini, to so mahjni frkolini. Nanje vsi smo pozabili, ko smo z brati se ljubili. Zdaj, ko je ljubezni konec, nam raznesti hoče lonec." Na sliki: Nastop 12 harmonikarjev v Novi vasi in podelitev priložnostnih spominskih daril. Nagradna KRIŽANKA št. 60 Bojka Regent, Vinjole 22 Poklanja izžrebancem za pravilno rešitev križanke št.60 tri cvetlične nagrade. Za št. križanke 59 - Hoteli Morje d.d. Portorož je žreb določil naslednje nagrajence: Rešitve pošljite na naslov Primorski utrip, Liminjanska 91, 6320 Portorož do 6. Silva Kobal, C. na Markovec 5, Koper, Andrej Kolnik, Ladjedelniška 8, Portorož in Ranko Djokič, Svobode 109, Piran, marca 1999. Nagrajenci prejmete brezplačno vstopnico v bazenski kompleks Hotelov Morje Portorož. Nagrade boste prejeli po pošti. SESTAVIL MILKO EMERŠIČ KATEDRALA MOČNA KOVINSKA POSODA, MOŽNAR STARA POVR- ŠINSKA MERA IRSKI BRINJEVEC KDOR SE PRETIRANO RAVNA PO ZAKONIH OTOK V NIZOZEMSKIH ANTILIH ROMULOV BRAT RIMSKO PRIMORSKI IME ZA UTRIP OTOK VIS REKA V BOLGARIJI NALIVNO PERO PROŠTOV DAJATEV ZA SKUPNO POTREBO SKLA- DATELJ KERSNIK VEČJA ČRNA POLJSKA PTICA POZITIVNA ELEKTRODA DVOREC PRI AJDOVŠČINI ► KAPNIK, KI RASTE OD SPODAJ NAVZGOR JAPONSKO VRHNJE OBLAČILO GRAFIK JUSTIN OBO- ROŽENA TATVINA REŠITEV PREJŠNJE KRIDANKE: Praproee, tetrapak, ave, Bari, Ina, top, bazeni, dah, Miro, kare, omleta, spol, ogor, esej, teater, telegram, etik, metraLla, ananas, Ansa, Atila, dar, risanka, otre, aki, Sava, tc, kamera, oprimek, at, Nina, varikina, otor, ilir, Otakar, Notre Dame, Nikander, Dahomej, Loir, Ana, jard, ani, oee, Asta. NEMŠKI PISATELJ (WILHELM) IVAN KRILOV KRAJ NA POLOTOKU PELJEŠCU VRSTA BOLJŠEGA PIVA KRAJ OB ŽENEVSKEM JEZERU MOČNA ŽGANA PIJAČA NAUK 0 LEPOTI KILOTONA VRH V SAVINJSKIH ALPAH AKTIVEN DELAVEC GL. MESTO BANGLADEŠA ST GRŠKA KOLONIJA KOPNO SREDI VODE SLOVANSKI BOG VODA, REK IN MORIJ SL. PISATELJ (JAKOB) RAHLA, MEDLA SVETLOBA SEVERNO- ATLANTSKI PAKT PODOBNOST PREMOR JERMEN ZA ZAVEZOVANJE ČEVLJEV MANJŠI LOVSKI PES ČLOVEKU PODOBNA OPICA IGRALKA DAGOVER NIZO- ZEMSKA VELIKO FINSKO JEZERO ZNAK ZA PREPLAH TASSOVA PASTIRSKA IGRA SR. VEŠKI PISAR SNOV ZA ATLETSKE STEZE DOMAČE SUKNO DANSKI OTOK DEL KNJIGE PREBIVALKA SKAND DRŽAVE ČASTNIK ZDRAVILNA RASTLINA PRVI LETALEC SOZVOČJE TONOV KRAJ PRI KOPRU STRUP V VOLČJI ČEŠNJI ALARMNA NAPRAVA SL GLED. IGRALEC (IVAN JANEZ) ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO KRAJ PRI HRASTOVLJAH LETOV. V ČRNI GORI KOŽA MLADIH KOZLIČEV TELOVADNO ORODJE KARLI ARHAR SL. PEVEC (IZTOK) PRED- RIBIŠKA STOJNIK VRVICA SAMOSTANA SKLADAT. SOSS AZIJSKA ŽITARICA NORD BOG MORJA DOBITEK PRI TOMBOLI TORINO PRAVOSL. ŠKOF DRAGO TRŠAR NENADNA SMRT PLATINA SNOV, KI ZAVIRA RAST CELIC DNEVNI ZASLUŽEK PRITOK SAVINJE V CELJU GORSKI REŠEVALNI ČOLN TEŽA IZRAŽENA V TONAH RAST- LINSKO STROJILO LUKA V SEVERNEM JADRANU Nasi dobri športniki Tudi letošnja prireditev Športnik občine Piran 1998, 30. januarja v Športni dvorani v Luciji, je izvenela v pozdrav in zahvalo našim najboljšim Tako kot že nekaj let zapored smo se športni delavci, športniki, nosilci priznanj in medalj, starši, predstavniki Občine Piran, Športnega centra Piran in časopisa Primorski utrip zbarli na slovesni razglasitvi športnikov in športnih delavcev. Udeležence so pozdravili Ugo Fonda, podžupan Občine Piran^ Zdenko Vozlič, direktor Športnega centra Piran in Franc Krajnc, odgovorni urednik Primorskega utripa. Prijeten večer s športniki, ob nekoliko glasnih taktirkah Faraonov in nastopih športnih skupin, je povezoval novinar Ra- dia Koper, Robert Rakar. Predstavniki športa so ob slovesni nagraditvi tako javno opozorili na izjemne rezultate, ki so plod kvalitetnega strokovnega in organizacijskega dela, tako posameznikov kot tudi skupin. Zdenko Vozlič je v svojem pozdravnem nagovoru športnikom in športnim delavcem poudaril, da se pri gospodarstvu, zlasti turističnemu, še vedno čuti premalo sodelo- vanja, čaprev bi morala turizem in šport biti kot eno. Urednik Primorskega utripa Franc Krajnc pa je poudaril ncprecenjljivo pomoč strašev, ki žrtvujejo veliko svojega prostega časa in denarja za svoje otroke, da bi v športnih zvrsteh dosegli karseda dobre rezultate. Po-zval je vse mlade športnike in ljubitelje športa naj bolj dopisujejo v Primorski utrip, ki v vsaki številki namenja športu po eno stran časopisa. ŠPORTNIK PIRANA 1998 Športnik leta Tomaž Čopi in Mitja Margon Za 2. mesto na Svetovnem prvenstvu v Španiji in 2. mesto na Evropskem prvenstvu v Turčiji ter za zmago na regati za svetovni pokal na Nizozemskem. Športnica leta Nada Tutnjič Za dosežene športne rezultate v rokometu: državna reprezentantka - vra- tarka, ki je nastopala v ekipi Slovenije proti ekipi Rusije in Jugoslavije; je tudi med najzaslužnejšimi za rezultate, ki jih je dosegla ekipa RK M-Degro Piran - 3. mesto v pokalnem in 4. mesto v državnem prvenstvu, kar je ekipi prineslo prvo napredovanje v zgodovini piranskega kolektivnega športa v Evropska tekmovanja. Športna ekipa leta Rokometna ekipa M-Degro Piran Za doseženo 4. mesto v prvi državni ligi v tekmovalni sezoni 1997/98 in za uvrstitev v evropsko tekmovanje -Pokal mest ter za 3. mesto v državnem pokalu in za 4. mesto v jesenskem delu v prvi državni ligi v sezoni 1998/99. Zaslužni športni rielavri Franc Bergant Zaslužni športni delavec - dolgoletni predsednik Rokometnega kluba Piran in uspešen organizator različnih tekmovanj. Poklicna pot Franca Berganta je tesno povezana s športom. Kot ljubitelj nogometa in teka se je udeležil Veronika Koren (13 let) Nagrajenka Primorskega utripa po izboru bralcev Perspektivna mlada tekačica Veronika Koren, članica Športnega društva Piran, pridno vadi v atletski sekciji, pod vodstvom profesorja Iva Lazarja. Čeprav trenira vsak dan, najde dovolj časa tudi za vadbo klavirja in uspešno nastopa doma ter tudi v tujini. Veronika je zelo marljiva v šoli, saj je vse razrede osnovne šole doslej izdelala z odličnim uspehom. V letu 1998 je osvojila poleg občinskih, pokrajinskih, tudi tri naslove državne prvakinje v teku (v krosu in v gorskem teku). Aprila 1998 je v Domžalah na državnem prvenstvu osnovnih šol v krosu (letnik 1985) osvojila prvo mesto. Junija 1998 je v gorskem teku (samo navkeber) postala slovenska prvakinja za pionirke v absolutni konkurenci deklet do 15 let. Avgusta 1998 je v Škofji loki na državnem prvenstvu v gorskem teku na Lubnik (gor in dol) ponovno osvojila prvo mesto absolutno, med pionirkami do 15 let. V Slovenskem pokalu gorskega teka je v treh tekmah vedno zmagala (med pionirkami absolutno), na državnem prvenstvu v cestnem teku za osnovne šole v Brežicah pa je osvojila drugo mesto. Veronika Koren zelo uspešno tekmuje tudi v sosednji Italiji in je bila v skupnem seštevku za pokal Triveneta v enajstih tekih druga - za njeno klubsko kolegico Svetlano Bajič, katera pa je bila v vseh tekih vedno prva. V poletnih mesecih je Veronika tekmovala tudi v Jadranju, v razredu Optimist in osvojila drugo mesto za deklice na državnem prvenstvu. Nastopila je tudi na Evropskem prvenstvu (za Optimiste) v Splitu, kjer je osvojila 20. mesto. številnih rekreativnih tekmovanj, kasneje pa je sodeloval tudi kot organizator številnih tekov ter več let tudi neposredno organiziral in vodil trim ligo v malem nogometu v naši občini Piran. V poznih sedemdesetih letih je sprejel ponudbo v takratni Športni zvezi in postal član predsedstva - odogo-voren za množični šport. Bil je tudi Atletinja - tekačica, članica ŠD Piran, je državna prvakinja v krosu, v gorskem teku in druga na državnem prvenstvu v cestnem teku. Osvojila je tudi drugo mesto v pokalu Triveneta. Veronika je tudi odlična v šoli. | Posebno priznanje in nagra-| do za športni dosežek in pro-| močijo športa so prejeli: Dejan Struna Za osvojitev svetovnega prvaka v tmkarnjenju več let predsednik finančne komisije pri ŠZ Piran. Pred 15 leti je prevzel funkcijo predsednika ženskega rokometnega kluba. Uspelo mu je vzpostaviti dobro organiziran klub, ki sedaj že peto sezono uspešno tekmuje v prvi državni ligi, kar dokazujejo rezultati in v lanski tekmovalni sezoni še uvrstitev v evropsko tekmovanje. Milan Kocjančič Trener Veslaškega kluba Piran Pot trenerja veslanja je pričel v Izoli leta 1980, po uspešni končani športni karieri, kjer je nastopal tudi za državno reprezentanco Jugoslavije. V piransko veslanje seje vključil leta 1992. Najbolj odmeven rezultat njegovega prizadevanja in dela na področju veslaškega športa pa je osvojeno bronasto odličje njegovih varovancev na Svetovnem prvenstvu za veslanje za mladince. Veronika Koren Najbolj priljubljena in perspektivna mlada športnica, izbrana na podlagi glasovnic Primorskega utripa Aleš Lapanje in Patrik Fonda Za osvojitev bronaste medalje na mladinskem Svetovnem prvenstvu veslačev sna skupina Za osvojitev L mesta na Evropskem prvenstvu navijaških skupin in za 2. mesto na Evropskem prvenstvu plesnih skupin. Vsem športnicam, športnikom in športnim delavcem čestitammo za uspehe Primorski utrip Občina Piran Športni center Piran Novo vodstvo piranskih veslačev Predsednik Joško Joras Na rednem letnem občnem zboru Veslaškega kluba Piran so izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal Joško Joras, lastnik lucijske kavarne Palma, ki je na tem mestu zamenjal dosedanjega predsednika kluba Bogdana Valentina. V upravnem odboni so še dr. Mirana Male, Milan Kocjančič, Marjan Žnidarčič, Zvonko Magazin, Dragica Skrabar in Marjan Kovač. “Zahvaljujem se dosedanjemu predsedniku Bogdanu Valentinu za ^opravljeno delo. Pod njegovim vod- stvom je klub dosegel veliko uspehov, spomnim naj le na bronasto kolajno Patrika Fonde in Aleša Lapajneta na lanskem mladinskem svetovnem prvenstvu v četvercu skupaj z mariborskim in blejskim kolegom. Kar režko bo ponoviti takšne rczultae. Klub bo še naprej imel široko odprta vrata za mlade in jim omogočal zdrav razvoj”, je za Primorski utrip dejal novi predsednik kluba Joško Joras. Andrej Žnidarčič ■ ^ primorski utp cHrnc^OFTi ftn [20(33 {ci\c cinhšca PIRAN Razjasnjene okoliščine uporabe prisilnih sredstev piranskih policistov Uprava za notranje zadeve (UNZ) Koper je v zvezi z intervencijo piranskih policistov na novega leta dan v Piranu, poslala vsem medijem obširno poročilo o ugotovitvah posebne komisije, ki jo je z odločbo ustanovil načelnik UNZ Koper, Emil Čebokli. Komandir Policijske postaje Piran Andrej Furlan je 5. januarja posredoval vsem medijem obvestilo za javnost v katerem je pojasnil okoliščine za intervencijo policije, zaradi kršitve javnega reda in miru v gostinskem lokalu v Piranu, 1.1. 1999 ob 04.35 uri. Iz obvestila je razviden tudi nadaljnji potek intervencije, ukrepi zoper kršitelje, uporaba pooblastil in prisilnih sredstev ter ukrepi zoper kršitelje. V poročilu komandirja je bilo omenjeno tudi, daje zaradi podrobnejših preučitev okoliščin uporabe prisilnih sredstev, načelnik UNZ Koper na podlagi Navodila o uporabi prisilnih sredstev, z odločbo ustanovil komisijo, ki naj razišče okoliščine njihove uporabe. Komisija je 14. 1. 1999 na podlagi vrste opravil raziskala okoliščine uporabe prisilnih sredstev, sestavila poročilo o zakonitosti, upravičenosti in pravilnosti uporabe prisilnih sredstev. V postopku je upoštevala vso listinsko dokumentacijo in opravila več razgovorov z osebami, ki so bile na kraju kršitve kot udeleženci ali priče. Kakšne so ugotovitve? Policija je intervenirala na zahtevo oškodovanca V.F. iz Pirana, katerega je v gostinskem lokalu v Piranu, fizično napadel I.Č. iz Pirana. Pri tem je oškodovanec bil lažje telesno poškodovan in je naknadno iskal zdravniško pomoč ter o poškodbi pridobil zdravniško potrdilo. Hujše posledice in nadaljevanje fizičnega obračuna sta preprečila gostilničar in gost. Kršitelj seje takoj po kršitvi skupaj s svojo družbo odpeljal z osebnim avtomobilom v smeri Portoroža. Intervencija policijske patrulje Na Cankarjevem nabrežju v Piranu gaje na pravilen in ustrezen način zaustavila policijska patrulja, ki je bila poslana na kraj kršitve z intervencijskim vozilom. Voznik I.Č. je v postopku s policisti pri preverjanju okoliščin kršitve javnega reda in miru v lokalu zanikal, da je bil udeležen v pretepu. Prav tako je kazal znake alkoholiziranosti in zaradi suma, da je vozil pijan je bil zoper njega odrejen preizkus z alkotestom. Vse to gaje močno razjezilo in je začel na policiste kričati, se nedostojno vesti in groziti. Opozoril policistov, da s kršitvijo preneha ni upošteval. Zaradi zgotovitve javnega reda in miru so se policisti odločili za privedbo na Policijsko postajo Piran. V postopek se vmeša F.J. iz Pirana ki mu je pred mesecem dni, zaradi vožnje v pijanem stanju (1.63 g/kg) odvzel vozniško dovoljenje, zaradi česar bo moral ponovno opravljati vozniški izpit, ter ga fizično napadel. Policist je z uporabo strokovnega prijema in sredstev za vklepanje obvladal kršitelja in ga s pomočjo drugega policista, kljub upiranju, spravil v intervencijsko vozilo. Na policijski postaji isti policist ni več obravnaval F.J., ker je imel postopek z I.Č. s katerim je opravil preizkus alkoholiziranosti. Preizkus je pokazal, daje preiskovanec v času vožnje imel v organizmu 1,01 g/kg alkohola. Po opravljenem postopku in preučitvi okoliščin kršitve javnega reda in miru ter ugotovitvi, da se je popolnoma umiril, je bil izpuščen in napoten domov. F. J. ni hotel iz intervencijskega vozila Ob privedbi na Policijsko postajo Piran v Portorožu, F.J. kljub večkratnim ukazom ni hotel izstopiti iz intervencijskega vozila. Zato sta ga policista hotela odnesti iz vozila, vendar se je pri tem upiral in policista brcnil v trebuh. Ves čas je kričal, grozil in žalil policiste ter se upiral privedbi v službene prostore. Pri odstranitvi iz intervencijskega vozila je eden od policistov skupaj s kršiteljem padel po tleh, medtem ko je drugega odrinil. Zaradi tega sta policista ponovno prijela kršitelja za roke in nadaljevala s privedbo v stavbo. Na vhodnih vratih se je kršitelj s sunkovitim zasukom in z nogo odrinil od policista, medtem ko sta z drugim zopet padla po tleh. Polististoma je priskočil na pomoč tretji policist, nakar so omenjenega privedli v avlo Policijske postaje in ga posadili na stol. Približno po desetih minutah, ko seje kršitelj nekoliko umiril, je bil seznanjen, daje zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve in snete so mu bile lisice. Kričanje in upiranje Na odrejeno pridržanje do iztreznitve je F.J. odreagiral s kričanjem in upiranjem. Zaradi tega sta morala policista uporabiti fizično silo in transportni prijem ter sta ga tako spravila v prostor za pridržanje. V celotnem postopku s policisti je F.J. zadobil (po vsej verjetnosti) lažje telesne poškodbe. Na podlagi okoliščin, ki jih je komisija pridobila je nesporno ugotovljeno, daje bila intervencija policistov Policijske postaje Piran zahtevana, zato utemeljena in pri uporabi pooblastil v tem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi jih policisti uporabili v nasprotju s predpisi. V postopek z I.Č. seje vmešal tudi očitno pijani sopotnik F.J. iz Pirana, ki se je od zadaj zaletel v policista in ga pri tem udaril, kar je izkoristil I.Č. in se iztrgal iz prijema. Zato je posredoval tretji policist, kije onemogočil kršitelja I.Č. in ga z uporabo transportnega prijema privedel v intervencijsko vozilo. Pri tem je kršitelj zadobil sled poškodbe. Tudi stare zamere? Pri dejanju je J.F. pri osebnem službenem vozilu zagledal policista. Občan I.Č. je 1.1. 1999 na Policijski postaji Piran podal pisno pritožbo, ki jo bo v zakonitem roku preučila in obravnavala ustrezna služba v UNZ. Zoper kršitelje je Policijska postaja Piran podala predloge za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. V sporočilu za javnost UNZ Koper tudi omenja, da se je v vseh postopkih policije nujno treba zavedati, da ji daje zakon določena pooblastila zato, da lahko izvršuje svojo funkci- jo. Ta pooblastila pa niso samo pravice, ampak tudi dolžnosti in obveznosti. Tako policisti v številnih primerih ne morejo sami odločati o tem, ali bodo ta pooblastila uporabljali ali ne, saj jim zakonodajalec nalaga, da jih enostavno morajo uporabiti in tako zagotoviti varnost, javni red in mir. Emil Čebokli Načelnik UNZ Koper in svetovalec Vlade SEŽANA V gozdu našli truplo V nedeljo, 31. januarja malo pred 11. uro dopoldne so lovci obvestili policijo, da so v gozdu med Kobdil-jem in Hruševico našli ostanke človeškega trupla. Sežanski policisti in koprski kriminalisti, ki so opravili ogled kraja sumijo, da je to truplo 48-letnega S.B. iz Hruševice, katerega pogrešajo od konca leta 1997. Pri ogledu so še ugotovili, da je navedeni najverjetneje storil samomor z ustrelitvijo, saj je ob truplu ležala tudi pištola za omamljanje živine, s katero seje ustrelil. Preiskovalni sodnik je zaradi dokončne razjasnitve okoliščin smrti in ugotovitve identitete odredil tudi obdukcijo. KOPIH “Ilegalci” ne odnehajo Italijanski varnostni organi so nam 28. januarja deportirali 11 tujih državljanov in sicer 7 državljanov ZRJ in 4 državljane Romunije, ki so na nezakonit način najprej prišli v našo državo in nato tudi v Italijo. Po postopku pri sodniku za prekrške je bilo poskrbljeno za njihovo odstranitev iz Slovenije. Na Kozini pa so prijeli 4 romunske državljane, ki so prišli v Slovenijo ilegalno iz Madžarske. 31. januarja dopoldne so italijanski varnostni organi po sporazumu vrnili 4 državljane ZRJ. Naši policisti so ugotovili, da sta dva pobegnila iz prehodnega doma za tujce v Ljubljani, dva pa sta ilegalno prišla iz Hrvaške. Po postopku so jih odpeljali v prehodni dom za tujce. Isti dan zvečer so policisti na Kastelcu prijeli državljana Romunije, ki je k nam prišel ilegalno iz Hrvaške. Zaradi enakega prekrška so obravnavali tudi 11 jugoslovanov albanske narodnosti. Vse tujce čaka postopek pri sodniku za prekrške. Večinoma gre za tako imenovane “ekonomske emigrante”, ki si na Zahodu obetajo boljši kos kruha. Ukradel fotoaparat Neznani storilec je 19. januarja popoldne v eni izmed trgovin na Ferrarski ulici v Kopru izkoristil nepazljivost prodajalca in s police ukradel fotoaparat znamke Canon. Lastnika je z dejanjem oškodoval za 62.000 SIT. Odnesel priročno blagajno Neznani storilec je v začetku januaja iz blagajniškega oddelka v trgovini Lesnina na Ljubljanski cesti v Kopru ukradel priročno blagajno v kateri je bilo približno 9.000 SIT in nekaj dokumentov. Marihuana, ki so jo odkrili v Luki že končala v anhovskih pečeh? PIRAN Ukradel avtoradiokasetofon Neznani storilec je v noči od 19. na 20 januar iz osebnega avtomobila znamke Zastava 128, parkiranega na parkirnem prostoru pri OŠ Cirila Kosmača v Piranu, ukradel avtoradiokasetofon znamke Sony. Z dejanjem je lastnika oškodoval za 15.000 SIT. Vlomil v trafiko Neznani storilec je 20. januarja v jutranjih urah vlomil v trafiko na Prešernovem nabrežju v Piranu, kjer je ukradel več paketov različnih cigaret in še nekaj drugih predmetov. Lastnika je z dejanjem oškodoval za 200.000 SIT. Policisti rešili premraženega ribiča Pomorski policisti so morali 20. januarja zvečer posredovati na morju, kjer seje v gosti megli s pasaro izgubil 22 - letni M.G. iz Izole. K sreči je imel s seboj mobitel in ob 19.00 uri poklical na pomoč. Kljub sodobnim navigacijskim napravam s katerimi razpolaga policijski čoln P 111, ga je posadka zaradi izjemno goste megle locirala šele ob 21.30, dokončno pa so ribiiča, ob pomoči čolna Uprave za pomorstvo, rešili okrog polnoči. Tok ga je namreč do tedaj zanesel že več kot 3 navtične milje daleč od Pirana. Premraženega ribiča so odpeljali do pristana v Piranu. Le kaj je odnesel? Doslej neznani storilec je v času od 23. do 28. januarja do 15. ure preplezal železno ograjo in tako prišel do stanovanjske hiše na Senčni poti v Piranu. S silo je odprl lesena polkna in razbil dvojno steklo balkonskih vrat. V notranjosti je preiskal prostore, odpiral predale, vendar še ni znano kaj je odnesel, ker so lastniki odsotni. Pri vlamljanju je povzročil za 20.000 SIT škode. Ukradel varilno garnituro Piranski policisti obravnavajo tatvino varilne garniture z gradbišča pri Kapitanovi kabini na Bernardinu. Do kraje naj bi prišlo 1. februarja. Podjetje Bi-Termo, ki tam izvaja razna dela, je storilec oškodoval za okoli 200.000 SIT. Vlomili v Market Lucija V noči od 31. januarja na 1. februar so neznani storilci vlomili v trgovino Market Lucija, last Juli-jane d.o.o. Razbili so izložbeno steklo in iz skaldišča ukradli za okoli milijon SIT različnih cigaret. Marihuano v Luki je odkril službeni policijski pes Kdove koliko mamil in drugih opojnih sredstev pretihotapijo ljudje prek različnih zvez in kanalov? Za organizatorje "velike" pošiljke marihuane v praznem tovornjaku z dvojnimi stenami za katerimi je bilo skritih 375 zavojev (193,5 kg ) marihuane seje "posel" zalomil tisti hip, ko je službeni pes nekaj zavohal in začel praskati po notranjih stenah. Novico o odkritju velikih količin "trave" na trajektu Horn bean, ki redno vozi na progi Koper - Bar -Drač 3. 2. 1999, je prvi objavil Ljubljanski dnevnik, nato pa so predsstavniki carine in koprske UNZ sklicali tiskovno konferenco na ka -teri so novinarje seznanili s podrobnostmi celotne zgodbe. Na trajektu Horn bean so policisti že večkrat redno opravljali kontrole, vendar kaj tako velikega še niso odkrili. Po naših izračunih je mamilo, ki so ga zajeli in sedaj že verjetno dali sežgati v anhovski peči, na prostem trgu vredno okoli 93 milijonov tolarjev. Ko je šofer, 24- letni belgijski državljan prišel s kopnega po vozilo (ključi so bili pri ladjarju), so ga kriminalisti kajpak hitro aretirali in pripeljali pred sodnika. Kakšna je njegova vloga pri tem poslu bodo šele morali odkriti preiskovalci. Morda pa za mamilo v tovornajku ni niti vedel in je imel le nalogo prazen kamion prepeljati na določeno mesto. Uganka, ki joposkuša razvozlati policije je tudi v tem primeru kar zahtevna, saj morajo najti akterje in presekati nevarno verigo. Fozor - nevarnost požarov) v naravi! Koprski policisti že poročajo o primerih (Krkavče, Grintovec) požarov v naravi. Februarje mesec, ko se zaradi burje in sušnih dni brez dežja trava precej posuši in že majhna nepazljivost pri kurjenju na prostem je lahko vzrok za požar velikih razsežnosti. Februar 1999 stran primorski u¥p 11 Potrjeni odbori in kombije Občlnskemt svetu Piran o Občinski svet Občine Piran je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na 2. redni seji 28. januarja 1999 potrdil naslednja matična telesa: Odbor za kulturo Nadzorni odbor Jože Utcnkar - predsednik Aldo Babič - podpredsednik Igor Jakomin, Alida Davanzo, Pavle Godnič, Anton Kariž in dr. Saša Žužek - Rešek Odbor za finance in proračun Ivan Dekleva - predsednik Milica Maslo - podpredsednica Joško Joras, Sandro Kravanja, Marjetka Česnik Odbor za premoženje in gospodarske javne službe Ugo Fonda - predsednik Bruno Stanič - namestnik predsednika Emil Grižon, Ivan Dekleva, Bogdan Lulik Odbor za družbene dejavnosti Sebastijan Jeretič - predsednik Dr. Peter Bossman - namestnik predsednika dr. Milena Oblak - Juh, Monica Luciane, Božidar Opara, Zvonko Kri-bel, Alenka Kovšca. Odbor za urbanizem, okolje in prostor Jože Maver - predsednik Bojan Loboda - namestnik predsednika Rafael Dodič, Emil Grižon, Rado Be-dene, Enes Lojo, Ugo Fonda. Odbor za turizem Marjan Jeretič - predsednik Rajko Ožbolt - namestnik predsednika Alberto Manzin, Ivan Silič, Matjaž Žnidaršič. Patrick Vlačič - predsednik Rozana Špeh - namestnik predsednika Jana Tolja, Monica Luciano, Boštjan Andrejc, Oleh Palakovič, Fulvia Zudič. Odbor za šport Rajko Ožbolt - predsednik Rado Slapernik - namestnik predsednika Patrick Vlačič, Rado Bedene, Plinio Tomazin. Odbor za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Rafael Dodič - predsednik Vladimir Knez - namestnik predsednika Jana Tolja, Milica Maslo, Sandro Kravanja, Jože Maver, Andraž Eller. Komisija za vprašanja italijanske narodnosti Sebastijan Jeretič, Drago Žerjal, Denis Goja, Monica Luciano, Alberto Manzin, Sandro Kravanja. Statutarno - pravna komisija Janez Dc Reggi - predsednik Robert Časar - namestnik predsednika Patrick Vlačič, Sandro Kravanja, Frančiška Kovšca. Tričlanska komisija za oddajanje poslovnih prostorov Bruno Čendak, Bruno Stanič, Peter Bossaman. Zlate piranske akrobatke Na državnem prvenstvu v akrobatiki za osnovne in srednje šole so slavile Pirančanke iz OŠ Cirila Kosmača, Gimnazije Piran in Srednje zdravstvene šole Piran. V športni dvovarni Gimnastičnega centra v Ljubljani se je pred nedavnim v soboto zbralo okoli 300 akrobatk in akrobatov iz vse Slovenije. V vedno težji konkurenci so kar za veliko naročje odličij pobrale Pirančanke. Dobrovoljne Flipice, ki so zastopale različne piranske šole, so s svojim brezhibnim tekmovanjem, predvsem pa z urejenim videzom, navdušile tako gledalce kot sodnike in učitelje športne vzgoje ter trenerje ostalih tekmovalnih disciplin. S svojimi učitelji športne vzgoje in trenerji Mojko Mehora Lavrič, Gino Gržinič, Mitjem in Stasjo Mehora, so z resnimi treningi, tudi najtežjih akrobatskih elementov - salt z obrati, dosegle to, kar je bilo od njih pričakovano. Mlajše deklice OS Cirila Kosmača Piran Sara Hercog, Brina Šuligoj, Hana Muminovič, Senada Tatič, Mateja Topolovec in Špela Bobič so zasedle tretje mesto ekipno in Sara Herceg je državna prvakinja posamezno. Starejše deklice iz Pirana so postale državne prvakinje ekipno.. Državne prvakinje so tudi piranske gimnazijke. Bronasto odličje med srednješolkami pa je pripadlo Srednji zdravstveni šoli Piran. Uspešno četrta je bila tudi druga ekipa OS Piran. NAROČAM NAROČILNICA ■f> I vi k I vi iim Piran© 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 0,1O2.8MHz-2411 Ime in priimek___________________________________________ Točen naslov ____________________________________ Poštna številka________________________________ Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.440 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa (pravne osebe). Datum ______________________Podpis _____________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož BOUTIQUE ^družinski nakupi na kredit * velika izbira ubtek za maturantske plese, obhajila, birme MURK LABOD Prvomajski trg Piran JBPPkTO j C f~'A £tN!Nf(^SAKP/ir 9.30-14.00 RAZKRINKAJMO PREVARE je knjiga, ki jo avtor Marjan Poljšak iz Ajdovščine prodaja, da bi si zaslužil kakšen tolar. Nekdanji nam vsem znan poslanec je ostal brez zaposlitve. Usoda pač, ki lahko zadene politika, ko mu preneha mandat. Marjan Poljšak v knjigi med drugim opisuje tako imenovno Markovičevo privatizacijo podjetij. Sedaj ko ni več politik bo težko razkrinkal še kakšno preva- v Sola na počitnicah V izolski občini so pripravili program aktivnosti za šoloobvezne otroke med zimskimi počitnicami. Skrb za to, da se izolski otroci med počitnicami ne bi dolgočasili oziroma, da bi onim, ki si zaradi gmotnih razmer ne morejo privoščiti dragih agencijskih programov nekje daleč od domačega kraja, vse bolj prevzema nase tudi Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Skupaj s ponudniki so pripravili program športnih aktivnosti “Šola na počitnicah” s katerim želijo popestriti počitniške dneve mladih. Ta program bodo izvajali med 15. in 19. februarjem. Šolo kegljanja organizira Kegljaški klub Mehano na kegljišču v Luciji. Ženski odbojkarski klub organizira rekreativno igranje odbojke za dekleta, moški odbojkarski klub pa program za dečke in sicer za oboje v večnamenski telovadnici Livade. V telovadnici v Livadah bodo organizirali tudi mal-onogometne turnirje. V času šolskih počitnic bodo v OŠ Livade in OŠ Dante Alighieri organizirani računalništvo za začetnike in slikanje na steklo ter na svileno ruto. V Kulturnem domu bo plesna delavnica, v Matični knjižnici pa učenje tujih jezikov s pomočjo zgoščenk in družabne igre. Rod jadranskih stražarjev Izola pripravlja v četrtek, 18. 2. 1999 taborniške veščine na tabornem prostoru RJS nad Jagodjem.Informacije: Marjan Makuc, GSM 041/746-153. V petek, 19. 2. 1999 je na programu “ekološki izlet” na katerem bodo udeleženci med sprehodom spoznavali izolsko okolico, hkrati bodo iskali divja odlagališča, jih opisali in fotografirali, podatke pa posredovali občinskim organom in Komunalnemu podjetju. Mentor: Tomaž Ceglar, informacije: GSM 041/746-153. V soboto, 20. 2. 1999 je predviden izlet po dolini Dragonje. Informacije: Franko Slavec, GSM 041/504-465. ADRIA /COMPUTER Sl VELIKI TRG 11, IZOLA tel.: 066/600-660 od 9.30 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 sobota od 9.30 do 13.00 KER ŽELITE NAJ...! RAČUNALNIKI ŽE OD 89.990,00 SIT DALJE MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA ■ w primorski u¥p ATLAS i<: i» ■ ; s s TRGOVINA IN TURIZEM D.O.O. Obala 55, 6320 Portorož, Slovenija Tel.: +386 66 73-264,746-772, 75-697, Fax: +386 66 76-496 ODPRTO VSAK DAN 8.00 - 19.00 NEDELJA ZAPRTO Marinko Babič s.p. Lucija, Obala 127 TeL: 066/772-516, GSM: 041/615-943 ali 041/649-673 Urnik: vsak dan od 8.00 do 14.00 , nedelja zaprto - PROMET Z NEPREMIČNINAMI - RENT-A-CAR - ORGANIZACIJSKE STORITVE - VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTIH Marinko Babič s.p. Lucija, Obala 127 RESTAURANT MARINO IN MONI BAR Lucija, Obala 116, tel: 066/772-147 ali GSM 041/615-943, 041/649-673 Urnik: vsak dan od 8.00 do 24.00, torek zaprto PORTOROŽ - PORTOROSE tiste, Ki ljubijo i^ive per chi ama le grandi sfide Že vse od svojih začetkov pomemben dejavnik turističnega razvoja PORTO ROŽ LIPICA Casino’ Portorož Casino’ Lipica Za grozodejstvi stojijo imena Obala 114, Lucija TeL:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329 PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO A R T E S tveprjemičistiivje: Obala 114, TPC Lucija Tel.: 066/773 111, 773 131 V http://www.artes-sp.si J Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva 0 primorski uVp Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770*185 Pisarna: Lucija, sedež KS, Obala 105-107 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 066/770-185 Oglasno trženje: Intermarket d.o.o. Portorož Tel.& fax: 066/770-185, GSM 041/697-725 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 120 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288 je Časopis Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Po dolgih letih se je tudi v Slovenski Istri našel nekdo, ki je poslal ovadbo zoper italijanske vojne zločince na naših tleh v času 2. svetovne vojne. Znanih 35 imen domnevnih zločincev. Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, Združenje borcev NOB Izola, Piran, Koper in Kulturni klub Istra so v torek, 16. februarja v mali Gledališki dvorani v Kopru pripravili večer, posvečen spominu grozodejstev zoper čoveštvo in zoper slovenski narod s strani italijan- skega okupatorja med 2. svetovno vojno na slovenskih tleh in drugod, zlasti v taboriščih. Pravne osnove in utemeljitve za volženo ovadbo na Državno tožilstvo Republike Slovenije v Lubljani zoper vojne zločince (35 imen) zaradi povzročenih grozodejstev v času italijanske okupacije je podal Dušan Puh, odvetnik v pokoju iz Portoroža. Na spominskem srečanju so predstavili tudi knjigo Iz verig v svobodo avtorja dr. Antona Vratuše, znanega javnega delavca in publicista. V knjigi je opisal okrutne razmere in pretresljive izpovedi iz taborišč Rab in drugod. Predstavljeno je bilo tudi knjižno delo Maša za moje ustreljene avtorja Pietra Brignolija, vojnega kurata, ki je v dnevniški obliki popisal storjeno vojno gorje nad našim življem med 2. svetovno vojno v takratni Ljubljanski pokrajini. Knjigo je predstavil predsatvnik Mohorjeve družbe iz Gorice. Večerje povezoval Karlo Kocjančič, tajnik Društva TIGR Primorske. Banka Koper NI POSOJILO ZA TOPLE ZIMSKE DNI ini posojilo - takojšnja odobritev Brez čakanja, do zneska 100.000 SIT in dobe 6 mesecev. Potrebujete le osebni dokument in denar Vam bomo nakazali na Vaš tekoči račun še v istem dnevu! Informativni izračun: Najamem SIT 100.000 Doba posojila v mesecih 6 Mesečno odplačujem SIT 17.203* Vrnem skupaj SIT 103.218 *odplačevanje s trajnim nalogom Na osnovi potrdila o plači oz. drugih rednih prejemkih lahko ustrežemo tudi Vašim željam po višjem posojilnem znesku in daljši dobi odplačevanja. Informativna izračuna: Najamem SIT 100.000 300.000 Doba posojila v mesecih 12 12 Mesečno odplačujem SIT 8.836 26.506 Vrnem skupaj SIT 106.032 318.072