PoStn^,M Leto «, «.86
Ljubljana, Cetpfek 12. aprila 1928
Cena 2 Din
Stane mesečno Um H"—i sa Dto
Oglas po tarifo.
Uredništvo •
LJubljana, Knaikovs uttca itev. 5/L Telefon tt <071 to ste*, pano« tndi *t. »034.
■•koplsi •• m mtefa.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravsOfo*: W«tX)sna,
k. $4. - Telefon it. «036.
Ljubljana, Prešernova ottca M. 4. — Telefon te. «49«
Podrutnid: Maribor, Aleksandrova It. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Rafn pri postnem ček. zavodu: Ljub« tana te. 11. &m - Praha čislo 7&.180.
Wien, Nr. 105.241.	'
Ljubljana. 11. aprila.
Mussolini razvija nenavadno živahno delavnost v sprejemanju diplomatskih predstavnikov vnanjih držav. Pravkar je bil v Milanu, kjer je bival dalje časa šef fašizma, Mihalakopulos, vnanji minister Grčije, in pa Ruždi bej, diplomatski predstavnik Turčije; na tihem se je mudil prav tam šel madžarske vlade grof Bethlen in sedaj je dospel v Italijo poljski vnanji minister Zaleski, kakor se naglasa, na Mussolinijevo povabilo.
Mussolinijeva diplomatska posvetovanja vzbujajo seveda precejšnjo pozornost v vseh onih državah, ki imajo z Italijo direktnega opravka. In ker smo mi skoroda prvi med njimi, je razumljivo, da povzročajo milanski razgovori precej odmeva tudi pri nas.
Spričo javno objavljenih in ponovno manifestiranih neprijaznih italijanskih teženj napram naši kraljevini je seveda-pri nas sama ob sebi dana velika nezaup-nost do vsega, kar vrši italijanska diplomacija. ker se more vedno računati s tem, da je njeno delo naperjeno zoper nas.
Kakor je naša nezaupnost ne le teoretično, marveč tudi stvarno povsem upravičena, je vendar ocenjevanje italijanske diplomatske sposobnosti često pretirano. Niso vselej Mussolinijevi uspehi tako sigurni, kakor se pri nas marsikdo po nepotrebnem boji. Da ima vrhovni vodja fašizma lahko delo, kadar ima posla z Madžari, je izven dvoma; da je bila Bethlenova pot v zvezi s politiko Maie antante. ne moremo dvomiti in da sta se oba šefa vlad pripravljala, kako situacijo izrabiti v škodo Male antante, je vsakomur po pravici evidentno.
Toda že razgovori z vnanjim ministrom Turčije niso bili tako enostavna zadeva. Zakaj tu ne odločajo samo želje diktatorja Italije, marveč stvarni interesi. In kjer se stvarni interesi ne ujemajo, tam tudi diplomacija ne more imeti tako naglih uspehov, kakor si ia-šizem želi. Živ primer tega je n. pr. razmerje Italije do Rumunije; kolikokrat se je že zmagoslavno poročalo, da je rumunska vnanja politika prešla v italijanske vode. ali vedno znova je fak-tični razvoj taka poročila temeljito de-mantiral. S svojim preočitnim podpiranjem madžarskih teženj je prišel Mussolini v nasprotje z najvitalnejšimi ru-munskimi nacijonalnimi interesi in vedno znova se je pokazalo, da sili skrb za lastno varnost Rumunijo bolj nujno na stran Male antante, nego bi moglo to storiti aprioristično mišljenje in čustveno nagnenje vodilnih državnikov. Mussolinijeve teze o potrebi revizije trianonskih mirovnih določb v korist »etnografskim mejam» Madžarske so vzbudile ogromen odmev v rumunski javnosti, ki je soglasno naglašala, da Rumuniji ne more biti mesta na itali janski strani.
Slično tudi glede Turčije Italija nikakor ne bo imela tako lahkega posla, kakor so hotele pokazati one italofilske interpretacije, ki so poset Tevfika Ruždi beja postavljale kot znak, da se Turčija od svojih teženj, imeti čim najboljše odnošaje z našo kraljevino. Nemčijo ter Rusijo, oddaljuje. Ne, Turčija, mnogo bolj dosl edno vodi'politiko v korist lastnih, ne tujih interesov.
Poset Zaleskega ima gotovo povsem konkretne nagibe. Ali Zaleski je pred svojim odhodom naglasil svoje simpatije do Male antante tako določeno, da se njegove izjave nikakor ne morejo smatrati le kot formalne. Nacijonalni interesi Poljske ne morejo priti v nasprotje z Mak) antanto. Poznamo sicer stare poljske simpatije do Madžarov, ali danes so ipak pretežno le še historične. saj datirajo iz časov skupne borbe zoper Habsburgovce. Danes je Poljska najtesneje zvezana z Rumunijo, ki bi postala takoj nemirna, če bi Varšava zares preobčutno pomagala Budimpešti — za italijansko korist, v lastno pa prti najmanj. Tudi tu so tedaj stvarni interesi drugače usmerjeni kakor pa želje italijanskega imperijalizma.
Edino v odnošajih do Nemčije bi mogla nastati skupna fronta med Poljsko in Italijo.
Italija je poglavitni nasprotnik «An-schlussa* in vsega, kar je z njim v zvezi. Kakor je težnja po združitvi z Avstrijo ena najosnovnejših postojank nemške politike, prav tako trdovratno se drži Berlin stremlienja, doseči revizijo vzhodnih državnih meja. osoblto preko koridorja čez polisko Pomorje zvezati zopet Vzhodno Prusijo z osta-lrm državnim teritorijem. V tem pogledu bi se mogla Zaleski in Mussolini dogovoriti kaj konkretnega, ali to spada za enkrat v drugo politično področje.
Spričo tega bomo mogli mimo opazovati akcijo Mussolinijevih diplomatskih razgovorov, zaupajoč bolj politiki nacijonalnih interesov nego nestrpnim težnjam fašističnega imperijalizma.
Pogreb tržaškega «žnpana»
Tni, 11. apr. o. Danes dopoldne je bil na svečan način pokopan prvi tržaški fa$i« stični podeštat Kari Arehk
Radikalski glavni odbor
proti vladi
Glavni odbor noče izključiti Nastasa Petroviča, temveč njegovo akcijo se podpira. - Zbiranje obtožnega materijala proti režimu g. Vukičeviča
Beograd. 11. aprila, p. Nedeljski shod | v Sopotu, kjer so radikali skupno z demokrati in zemljoradniki nastopili proti vladi in na katerem je znani radikalski disident g. Nastas Petrovič najodločneje obsodil sedanji režim, je spravil vladne radikale, zlasti pa poslance iz beograjskega okrožja popolnoma iz ravnotežja. Pokret v šumadiji. ki ne bo ostal brez odmeva tudi v ostalih srbijanskih pokrajinah. dokazuje, da nezadovoljstvo proti vladi čimdalje bolj narašča in to celo tam. kjer se je smatrala vlada popolnoma sigurno. Ker je napovedal gospod Nastas Petrovič za bližnjo bodočnost še več sličnih shodov v ostalih delih Srbije, so napeli vladinovci vse sile. da to preprečijo in da ga pred vo-lilci kar najbolj desavuirajo. V zvezi s to akcijo so vladni poslanci iz beograjskega okrožja stavili glavnemu odboru radikalne stranke pismeno zahtevo, naj Nastasa Petroviča izključi iz stranke, češ da se je pregrešil zoper strankin statut.
Glavni odbor radikalne stranke je imel danes popoldne svojo sejo. Za sejo je vladalo veliko zanimanje, ker bi imela priti v razpravo tudi zahteva po izključitvi Nastasa Petroviča. Glavni odbor pa te zahteve ni vzel niti v razpravo, temveč se je indirektno celo popolnoma solidariziral s Petrovičevo akcijo in jo še podkrepil s tem. da bo že v prihod-
nih dneh sklical sejo širšega glavnega odbora, na kateri se bo vršila razprava o obtožbah proti vladi, ki jih dobiva glavni odbor od strankinih organizacij. O današnji seji ožjega glavnega odbora je bil izdan sledeči komunike: «Na današnji seji je glavni odbor sprejel na znanje poročilo odbora trojice, ki je urejeval pritožbe, ki jih sprejema odbor od organizacij. Odbor se sestane jutri dopoldne, da definitivno sestavi svoje poročilo.*
Po seji so poedini člani glavnega odbora izjavili novinarjem, da je zbran strahovit obtožni materijal proti g. Vu-kičeviču in njegovemu režimu. Glavni odbor je stopil v stike z vsemi strankinimi organizacijami. Takoj po pravoslavnih velikonočnih praznikih bo sklicana seja širšega glavnega odbora, na katerega bodo povabljeni tudi g. Vukičevič in vsi ministri. Če bo g. Vukičevič odklonil udeležbo na tej seji, bo glavni odbor preko poslanskega kluba stavil zahtevo, da se izglasuje vladi nezaupnica in prisili g. Vukičeviča k odstopu. Glede zahteve po izključitvi g. Nastasa Petroviča pa so člani odbora izjavljali, da glavni odbor o tem sploh ne bo razpravljal. ker smatra, da se Nastas Petrovič v ničemer ni pregrešil proti stranki in da ima vsak poslanec pravico kritizirati delo in postopanje vlade.
Sporazum med Narodno banko in finančnim ministrom o stabilizaciji dinarja
Važna seja upravnega odbora Narodne banke. — Minister dr. Markovič o svojem stabilizacijskem načrtu. — Vrednost dinarja ostane nespremenjena
Beograd, 11. aprila, p. Takoj, ko je fi« nančni minister objavil svoje načrte glede stabilizacije dinarja, je upravni odbor Na* rodne banke izvolil poseben odbor, da to vprašanje podrobno prouči. V odboru so bili guverner g. Ljuba Srečkovič, podguver« ner Ignac Bajioni, bivši podguverner Dra« gutrn Protič in generalni direktor dr. Na* vakovič. Danes opoldne se je vršila ples nama seja upravnega odbora Narodne ban ke, da ratificira sporazum, ki je bil d-ose* žen med omenjenim odborom in financ« nim ministrom. Seji sta prisostvovala tudi finančni minister dr. Markovič in general* ni direktor državnega računovodstva dr. Jovanovič. Navzoči so bili vsi člani uprav, nega odbora in nadzorstva.
Finančni minister je podal obširno poro čilo o nameravani stabilizaciji dinarja Sta« brlizacija naj bi se izvedla na temelju se* danje relacije dinarja napram švicarskemu franku in na ta način določilo tudi raz« morje med papirnatim in zlatim dinarjem.
Država bo takoj po najetju inozemskega posojila plačala svoj dolg pri Narodni banki. V svrho osiguranja stabilizacije se bo ustanovil poseben devizni fond v iz« nosu poldruge milijarde dinarjev. Poseb« na pažnja bo pri tem posvečena fundaciji papirnatih novčanic. Po mnenju finančnega ministra stabilizacija dinarja v notranjosti države ne bo povzročila nikakršnih por. tu-rbacij, ker gre predvsem za to, da se osigura dinaT na zunaj. V domačem go» spodarstvu ostane stanje popolnoma ne« spremenjeno. Tudi obtok novčanic se ne bo zmanjšal, pač pa se bo popolnoma usta« vila izdaja novih novčanic.
Izvajanja finančnega ministra so spopol« nili člani odbora Narodne banke, nakar se je razvila obširna debata. Po seji so izjav« ljali udeleženci novinarjem, da je bil do« sežen glede stabilizacije dinarja popoln sporazum in da bo o tozadevnem zakon« skem predlogu v najkrajšem času razprav, ljal ministrski svet.
-•"•■iiiiiiiimimini''.,..
Gospodarska konferenca v Zagrebu se ponovi?
Zagreb. 11. aprila, n. Z ministri, ki so se mudili na velikonočni ponedeljek na gospodarski konferenci v Zagrebu, je dospel skoraj neopazen tudi radikalski poslanec g. Sreten Sretenovič. intimen prijatelj g. Vukičeviča. ki je bil šele pri zadnjih volitvah prvič izvoljen, seveda na vladni listi. Gosp. Sretenovič je ostal v Zagrebu in je imel včeraj in danes več konfer3nc s poedinimi udeleženci gospodarske konference, zlasti s predsednikom gosp. Arkom. Domneva se. da obstoja njegova naloga v tem, da skuša naknadno pridobiti za vladne načrte nekatere predstavnike gospodarskih krogov, da bi na ta način zmanjšal neuspeh, ki ga je doživela na tej konferenci vlada. Novinarjem je izdavil, da se bo čez mesec dni ponovno vršila konferenca vlade z gospodarskimi krogi v Zagrebu. Poleg ministrov bi se te konference udeležili tudi člani vladne večine finančnega odbora.
Napačna vest o napadu na vlak na Kosovu
Beograd. 11. aprila, p. Današnja (Politika* ^objavlja vest, da so bili v minuli noči izvršeni napadi na železniško progo Skoplje - Kosovska Mitrovica. Neznani napadalci so streljali na osebni vlak in so pobegnili šele, ko so na ogenj odgovorili naši stražniki. Osebnih žrtev ni bilo, oač pa je nastalo med prebivalstvom veliko razburjenje. Notranje ministrstvo je nocoj to vest odločno demantiralo in izdalo naslednji komunike:
cDanašnja cPolitika» objavlja pod naslovom «Napad na progo Skoplje - Mitrovica* poročilo, glasom katerega je bil v minuli noči poskušen napad na progo v bližini Skoplja. Glasom uradnega poročila velikega župana, je to poročilo povsem netočno in sploh ni bilo nobenega napada. Vesti o napadu izvirajo očividno iz pomote stražarjev. ki so opazili na nebu neki meteor. Misleč. da gre za signalno raketo in da se pripravlja napad na progo, so začeli takoj streljati.*
Požar na savskem mostu v Brodu
Brod, 11. aprila, n. Nocoj ob pol 7. je nastal na savskem železniškem mostu, ki služi obenem za osebni promet in promet z vozovi in ki veže Slavonski Brod z Bosanskim Brodom, iz doslej še nepojasnjenega vzroka požar. Zaradi vetra se je ogenj naglo širil. Požar so najpreje skušali pogasiti železničarji sami, kmalu pa se je pokazalo, da so brez moči, ker je most zelo visok in niso mogli do vode. Pozneje je prišlo na pomoč tudi vojaštvo, ki je začelo odstranjevati lesene dele mostu, vendar pa je most tako poškodovan, da so morali ustaviti ves promet. Zveza bosanskih železnic z glavno progo je s tem pretrgana. Jutri bodo strokovnjaki preiskali poškodbe. Domneva se, da so železne konstrukcije ostale nepoškodovane, tako da bo železniški promet kmalu zopet vzpostavljen. Pač pa je osebni in vo-zovni promet preko mostu popolnoma ustavljen. Popravilo bo trajalo delj časa in se bo moral vršiti osebni promet s čolni preko Save. Železniške oblasti so takoj odredile preiskavo, da ugotove, kako je nastal požar. Domneva se. da je povzročila ogenj iskra iz lokomotive.
Nenavadna nesreča z granato
Mostar, 11. aprila, n. V Lilijevu pri Mo-staru se je pripetila danes dopoldne nenavadna nesreča. Posestnik Pavao Trnovac je vozil gnoj na polje. Z njim se je vozil tudi njegov štiriletni vnuk Meho, ki je sedel na gnoju vrh voza. Nenadoma je nastala strahovita detonacija. Voz in konje je vrglo v zrak in popolnoma razneslo, otroka pa je tako raztrgalo, da so našli pozneje le 5e posamezne dele. Trnovcu samemu se po čudnem naključju ni ničesar pripetilo. V gnoju je bila bržkone kaka stara granata, ki je bodisi od vročine, bodisi od tresenja eksplodirala.
Fašistična Italija v zagati
Mussolinijevih veHkotedenskih razgovorov v Milanu ni treba vzeti preveč tragično. — Fašistična Italija skuša zamašiti notranje vrzeli z zunanjepolitičnimi diskusijami
Milan, 11. aprila, d. Ministrski predsednik Mussolini se je vrnil v Rim. Njegovih diplomatskih razgovorov v velikem tednu v
Milanu dosedaj časopisje ni komentiralo. Šele včeraj piše o njih poslanec Andrea Torre v «S t a m p i> in izvaja: <Skupno z obiskom Zaleskega v Rimu pomenijo milanski razgovori nov moment v orijentaciji mednarodne evropske politike. Upajmo, da bodo uspehi tako dobri, kakor so bili nameni. Italijanska zunanja politika zasleduje štiri glavne smotre: 1.) Vzdrževanje miru v Evropi. 2.) Nobenih ugodnosti za načrte držav, ki hočejo prevladovati in zahtevajo za to žrtev manjših in slabših držav. 3.) Pobudo pri Društvu narodov, da popravi one krivice. ki vznemirjajo prizadete države. 4.) Italijanska politika namerava obrniti vso pozornost Evrope na kolonijalna in mandatska vprašanja, ker bo le tako vsak narod dobival življenske potrebščine, ki jih ima zagotovljene po mirovnih pogodbah. Ta italijanska politika morda ne bo ugajala državi, ki si utvar ja. naj bi razmere v Evropi ostale take. kakor so bile leta 1919. Toda politika, ki hoče odpraviti krivice in brzdati na drugi strani previsoke zahteve raznih držav, je močna in živa.
<T e m p s» hoče v očividno inspiriranem članku pomiriti javno mnenje. List označuje potovanje Zaleskega in njegove razgovore z Mussolinijem za popolnoma normalne. Italija, ki je bila v svojih zunanjepolitičnih stremljenjih po vojni često razočarana, čuti očividno potrebo, da si ustvari v osrednji Evropi, na Balkanu in na bližnjem Vzhodu diplomatska oporišča in si mirnim potom
zagotovi uresničenje svojih ekspanzivistič-nih želja. Italijanska zunanja politika, ki je v zadnjem letu spremenila svoje metode, danes nikogar ne vznemirja. Skrbi povzroča edino napetost z Jugoslavijo. Pod temi okolnostmi ni verjetno, da bi zasledoval Mussolini v svojih razgovorih z zunanjimi ministri Poljske. Rumunije, Grčije in Turčije napadalne namene. Popolnoma izključeno pa je, da bi bilo mogoče Poljsko kljub njenim tradk-iionalnim simpatijam za Madžarsko pridobiti za pogodbo, ki bi bila naperjena proti obstoju Male antante. Ta verzija je tem bolj verjetna, ker ima Poljska ravno toliko interesov, da se ohraui terito-rijalni status quo kot ostale njene zavezniške države Male antante.
Varšava, 11. aprila h. Sestanek zunanjega ministra Zaleskega iti ministrskega predsednika Mussolinija je določen na 13. t. m.
Budimpešta, 11. aprila d. Dasi ie vlada pre-klicevala milansko potovanje grofa Bethlena, so vsi prepričani, da sta imela Mussolini in Bethlen v Milanu tajen razgovor. Bethlen se je pripeljal z avtomobilom, se nastanil pod tujim imenom v nekem hotelu in na veliki četrtek zopet odpotoval iz mesta. Tudi Mussolini je prispel tajno v Milan. Zapustil je vlak dve postaji pred mestom ter se nato v avtu odpeljal na milansko prefekturo. Tudi državni podtajnik Grandi in dva madžarska ministra, trgovinski minister Herman in finančni minister Bud. so bili istočasno v Milanu. V Budimpešti krožijo o sestanku med Bethlenom in Mussolinijem najrazličnejše govorice. Na prihodnji seji poslanske zbornice bo demokrat Pakotz vložil interpelacijo o tajnem Bethlenovem potovanju.
Komunistična zarota na Japonskem
Komunistično gibanje je po londonskih vesteh iinansirala Moskva, — Nad 1400 komunistov v ječi
London, 11. aprila, d. V zvezi z razkrit* jem komunistične zarote proti japonske* mu cesarju je bilo po vsej Japonski areti* ranih nad 1400 komunistov. Zaroto je ba« je financirala Moskva. Policija zatrjuje, da ima v rokah obširen dokazilni materijal. Ker je časopisna senzura zelo stroga, so šele nekaj tednov po aretacijah prispele podrobnejše vesti. Vlada je odredila raz* pust ekstremne delavske stranke in dveh drugih ekstremnih političnih organizacij. Posebno značilno za zadnje dogodke je dejstvo, da je izmed 12 neodvisnih poslan« cev prestopilo 6 poslancev v opozicijo, ta« ko da ima sedaj opozicija ravno toliko po« slancev kakor vlada. Brez opozicijonalne podpore vlada sploh ne bo mogla odiklo* niti nezaupnice, ki jo je predlagala eks« tremna opozicija. Če bo nezaupnica kljub temu sprejeta, preti vlada, da bo razpusti« la parlament.
Iz Tokia prihajajo dolga poročila o šte« vilnih aretacijah zaradi razkritja ekstre« mistične intrige, s katero so hoteli ti ele« menti ustanoviti veliko komunistično zve« zo. To zvezo, ki je s povratkom voditeljev
iz sovjetske Rusije mnogo pridobila, so v bojnih metodah podučevali voditelji tretje internacijonale. Gibanje je zelo dobro or. ganizirano ter ima posebne pododbore, centrale in krajevne komisarje. Nemirov se udeležujejo tudi profesorji in dijaki. Menijo, da so dobili denarna sredstva od tretje internacijonale. Razprava proti 150 aretiranim komunistom se je že pričela. Pričakovati je, da pride pred sodišče še kakih 300 obtožencev. Generalni državni odvetnik je izjavil novinarjem, da je po splošnih vtisih položaj zelo resen. Japon« ska je zaradi' široko razpredenega uporni« škega gibanja zabredla v precej resne na« cijonalne težave. To gibanje je po njego« vem mnenju veliko resnejše kot oborožena grožnja, ki bi prišla od kake zunanje strani.
Kakor se izve, namerava vlada odpustiti nekaj profesorjev, ki simpatizirajo z eks tremisti, ter razpustiti nekatere dijašk skupine za socijalne študije. Japonski s-trudnik sovjetske brzojavne agenture bil aretiran.
......11111111111! I i III11
Z Grčijo zopet normalen promet
Boo^rad. 11. aprila, p. Danes je jugoslovenski poslanik v Atenah posetil grškega zunanjega ministra in zahteval pojasnila glede omejitve prometa na grško - jugoslovenski meji. Grški zunanji minister je podal izjavo, v kateri naglasa, da ta omejitev ne zasleduje nikakih političnih namenov, marveč jo je odredilo prometno ministrstvo samo z ozirom na to, da je potniški promet z Jugoslavijo zelo minimaln in se ne izplača vzdrževati celih garnitur.
Zvečer je prejelo zunanje ministrstvo uradno obvestilo, da so vse omejitve ukinjene in da je od 6. ure naprej zopet vzpostavljen popolnoma normalni promet.
Odgoditev kongresa makedonstvujusčih
Sofija, 11. aprila, p. Med pravoslavnimi velikonočnimi prazniki bi se imel vršiti kongres bolgarskih komitov. Kongres je bil že dvakrat odgoden. Z ozirom na napetost, ki vlada med Bolgarijo in Jugoslavijo baš zaradi akcij, ki jih pripravljajo komitaši, je bil kongres na zahtevo bolgarske vlade sedaj tretjič preložen. Bolgarska vlada je odboru sporočila, da delovanje organizacije otežkoča delo vlade in ogroža najetje inozemskega posojila, pa tudi ženitev bolgarskega kraljsa.
Velik političen proces v Sofiji
Sofija, 11. aprila, d. 24. t. m. se prične velika razprava proti bolgarskim emigran* tom. Iz obtožnice je razvidno, da gre za emigrante, ki so leta 1925. iz Jugoslavije napadli obmejno mestece Godec. Vojaški oddelki, ki jih je takrat odposlala vlada, so po štiriurnem boju napadalce prema« gali ter jih mnogo ujeli. Izmed 36 obtožen« cev jih je 6 v preiskovalnem zaporu v So« fiji, ostalim pa se je posrečilo zbežati. Dr. žavni pravdnik predlaga za vseh 36 obto* žencev smrtno kazen. Kakor izvira iz ob* tožnice, je dal pobudo za ponesrečeni na« pad bivši minister v vladi StamboHjskega Kristo Stojanov, ki je bil že in contuma« cijam obsojen na smrt. Za razpravo vlada izredno zanimanje. V Sofijo je prispelo že mnogo inozemskih novinarjev.
Smrt angleškega pisatelja
London, 11. apr. (lo.) Včeraj je umiri v 71. letu znani novelist Stanley Wegman.
Madžari ne morejo pozahii morja!
Milan, II. aprila, o. Snoči je prispel sem= kaj iz Budimpešte madžarski trgovinski minister Max Hermann, ki bo zastopal Ma= džarsko pri otvoritvi velesejma. Minister je podal novinarjem nekatere izjave. Hva« lil je gospodarski napredek Italije in dejal, da se bodo pogajanja za sklenitev itali* jansko«madžarske trgovinske pogodbe v kratkem obnovila. Izjavil je tudi. da name* ravajo Madžari otvoriti dve pomorski pro« metni progi z Reke proti Egiptu in bližnje* mu vzhodu. Parniki bi vozili pod madžar« sko zastavo. V Budimpešti bi se v ta na* men ustanovila posebna družba, in sicer s sodelovanjem tržaške pomorske paro« plovne družbe Cosulich, s katero so se že pričela pogajanja. Soudeležena bi bila tu* di vlada, ki bi obe progi subvencionirala.
Prvi oficijelni fašistični obisk v Budimpešti
Budimpešta, 11. aprila, s. V soboto pri« spe semkaj državni podtajnik v italijan« skem ministrstvu za korporacije Giuseppe Bottai. V nedeljo bo Bottai predaval o fa* šističnih korporacijah. Predavanja se bo« do med drugimi odličnimi osebnostmi ude* ležili tudi ministrski predsednik grof Be* thlen, ministri Vasz, Valko in Klebelsberg ter grof Apponvi. V zvezi s tem povdar* jajo listi političen pomen prvega obiska vodilne osebnosti fašističnega režima v. Budimpešti.
Zanimiv angleški obisk v Moskvi
Ljenlngrad, 11. aprila, (be.) Semkaj je prispel znani angleški nacijonalni ekonom Keynes, ki proučuje način, kako naj bi se izboljšali angleško«ruski politični odnošaji.
Problem Lužiških Srbov
Berlin, 11. aprila h. «Vossische Zeatung» poroča iz Draždan: Opazke predsednika Masaryka o hižiških Srbih so izzvale v draždanskih političnih krogih neprijetno pozornost. Po zadnjem ljudskem štetju v letu 1925, je večji del lužiških Srbov izia« vil, da govori nemško, ali pa napovedal, da razume nemški jezik. Voditelji lužiških Srbov, ki so se še malo pred in po revo« luciji precej udejstvovali, so v zadnjem času utihnili Zaradi tega so Masarvkove izjave tem manj razumljive. Kakor poroča «Dresdener Anzeiger», bo berlinski zuna* nji urad zasledoval zadevo.
Zagrebški poraz hegemonistov
Ponesrečen poskus «Slovenca», da bi prikril neuspeh vlade. Kdo je zastopal slovenske gospodarske kroge. — Klerikalni govornik obsoja lastno stranko. — Negativna bilanca za vladne aranžerje
Dogodki na zagrebški gospodarski konferenci so siaino predmet zi\a..nih komentarjev v političnih krogili. Za-greoško časopisje, ki je imelo priliko od biizu opazovati ves aranžman in potes posvetovanj je enuduaiio v svoji sodbi, da potnenja tako zvana gospodarska konferenca popoln neuspeh za VuKiče-vicevo vlado, tdini list v državi, ki skuša pretvoriti zagrebško vladno polomijo v uspeli g. vukičeviča in njegovega reži-ma. je «Slovenec». K.erikaino glasilo v ta namen predvsem taizificira Sliko konference, češ da je šlo za «razprave«. Toda do razprave sploh ni prišlo. Čitani so bili le reeirati m govoril je finančni minister, katerega poročilu (ki v ostalem ni povedalo prav ničesar no\<£ga!) bi imela šele slediti debata. Tej pa so se ministri, videč razpoloženje. izognili z urnim odhodom iz dvorane.
Točno je, kar piše »Slovenec«, da so navzoči pritrjevali posameznim referentom. In sicer tem bolj, čim bolj so bid referenti ostri v kritiki današnjega neznosnega stanja v državi. Ravno to odobravanje in ostri medklici so vladni gospodi dokazali, kako hudo se je zmotila. ko je mislila, da bo iz Zagreba odšla z zaupnico v žepu. «Slovenec» vidi uspeh konference v tem. da «so hrvatski gospodarski krogi dokazali, da niso proti posojilu*. Tega dokaza ni bilo nikomur treba, ker se posojilu v načelu nikdo ne upira. Gre le za vprašanje pogojev in za način uporabe. Tu zavzema KDK čisto doiočno stališče in konferenca v Zagrebu ni desavuirala KDK. temveč je naravnost podprla njene zahteve. Kako lažnivo predstavi,a »Slovenec« v tem pogledu razpoloženje udeležnikov zagrebške konference, ie razvidno iz sledeče karakteristične poteze: kot garancijo za novo posojilo je vlada pripravljena dati v zastavo tudi dohodke iz poslovnega davka; proti temu se le kar najbolj odločno izrekel celo g. Ogrin, ki je pred ožil neko pohlevno spomenico režimskih gospodarskih krogov iz Slovenije.
Ako pogledamo, kako skrbno je vlada izbirala udeležnike za zagrebško konferenco, se moramo prav za prav čuditi, da se je prireditev končala s tako ostentativnim tiaskom za njo. Posebno skrbna je bila izbira iz Slovenije. Dočim so bile povabljene vse hrvatske osrednje gospodarske strokovne organizacije, ni bila iz Slovenije menda vabljena niti ena. Vabila so bila marveč razposlana poedincem in to v glavnem izključno pristašem klerikalne stranke. Udeležencem iz Slovenije je bila, kakor se vidi po tej izberi, od vlade že v naprej določena vloga, kakršno igra SLS v kleroradikalski rež*mski zvezi, torej vloga pomožne čete. Postopalo se je tako smešno enostransko, da ie to izzvalo celo v Zagrebu, kjer o naših domačih razmerah naravno niso podrobno podučeni, mnogo ironičnih opazk. Tako so n. pr. bili povabljeni kot reprezentanti naših velikih občin ptujski žiman Brenčič in celjski podžupan dr. Ogrizek, ljubljanski žirpan pa ne — samo zato. ker sta prva dva klerikalca. Predsedništvo Zveze trgovskih gremijev ni bilo povabljeno, nač na ie slovensko trsrovstvo zastopal trgovec Z. Lipej iz Brežic. Seveda tud' ni bil pozvan niti eden od znanih voditeljev slovenskih obrtniških organizacij, pač pa nekaj k!erika'nih agitatorjev ir> ves politični štab ST.S iz LjubHane in Maribora. Način, kako se ie vabi'0 iz S'ove-nije. znači pooolno Drez;ra"ie i" zano-stavl:an>e oficijelnih gospodarskih organizacij Slovenije.
Akoravno se je torej pričakovalo, da bodo povabljenci iz Slovenije nastODali popolnoma po želji vlade in je njihov glavni govornik g. Ogrin. ki je prečital referat o stališču slovenskih gospodarskih krogov, se izražal skrajno previdno, je vendarle moral povdariti. da slovenski gospodarski krogi odločno odklanjalo zastavitev davka na poslovni promet kot garancijo za inozemsko posojilo, temveč zahtevajo takojšnjo ukinitev tega davka. Istotako se postavlja referat na stališče revizije novega davčnega zakona s tem, da proglaša novo pridobnino za neznosno, zlasti kar se tiče malih trgovskih in obrtniških obratov. Končno, kar je posebno pikantno, ker so med povabljenci bili vsi za oblastno davčno politiko mero-dajni faktorji, priznava referat g. Ogri-na, da so nove oblastne davščine v škodo gospodarski produkciji in da povzroča zlasti neenaka oblastna trošarina (predvsem ljubljanska!) velike ne-prilike trgovskemu prometu ter ustvarja neenake konkurenčne pogoje za produkcijo med posameznimi pokrajinami (pri čemer je osobito ljubljanska oblast prizadeta!) Glede uporabe inozemskega posojila v Sloveniji so bile zahteve slovenskih udeležencev jako skromne. Zahteva se rezerviranje potrebnih kreditov za gradbo novih železnic, uzakonjenih z uredbo od 18. aprila 1927. (zveza z morjem. Št. Janž-Sevnica. Ro-gatec-Krapina) ter nadalje povrnitev 25 milijonov cestnim odborom za popravilo in obnovo cest ter pažnio krajem, prizadetim po vremenskih nezgodah. kjer se naj poskrbi za regulacijo hudournikov, potokov in rek.
Stališče KDK napram posojilu je znana tfegemonističnemu režimu nihče več
ne zaupa in zato je naravno, da je tudi na zagrebški konferenci prevladalo mišljenje, da je edina garanci.a za pošteno in pravično najetje in uporabo posojila soodločitev KDK, ki ne bo pustila, da se milijarde, za katere bodo morale plačevati cele generacije, zapravijo in trosijo enostransko.
Glavni pomen zagrebške konference je bil predvsem tale: Vlada je hotela doprinesti dokaz, da hrvatski gospodarski krogi ne odobravajo politike KDK. temveč da so za politiko hege-monističnega režima. Kakor so dogodki pokazali, se ie ta dokaz klavrno ponesrečil in ie nasprotno ves potek konference dokazal da nikdo ne zaupa društvu. ki se je zbralo okrog g. Vukičeviča. Zato se zagrebški rezultat upravičeno beleži kot eden na;težjih političnih porazov današnjega režima.
Hujskanje pysti oblastnemu
(Dopis iz krogov gotilničarjev.)
»Slovenec« z dne 4. t. m se pod gornjim naslovom zeio neokusno zaganja v gostilničarje. trgovce s kurivom ra organe finančne kontrole, češ. da so oni krivi ne-razpoioaenja ljudstva napram oblastnemu odboru. Tat vpije' »Držite tatu!« Čeiudi ie bajka o »liberalnem gostiln čarju« d« Jiaj smešna, bi ute?nil celotni članek z narav, nost neresničnimi trditvami napravit: na nepoučeno občinstvo vtis. kakor da gostilničarji v resn ci izrabljajo oblastno davščino v lastno korist s tem da nesorazmerno povišujejo cene raanim pijačam. »Slovenec« trdi da s^ gostilničarji zv šali cene vinu mesto za 35 par kar za 2 Din To ie neresnica Naspri tno. gostilničarji po velik; večini cene sploh niso dvgnli ln bodo morali »o davščino sam* trpeti kajti Dri močno oonavMainči se konkurenci ie vsako zvišanje opasno za gostilničarja. Dalje se trdi v do(ičrem članku da so ne. kateri prodaialci žganja dvignni cen? za 40 % žganju oziroma špiritu kar znač; 16 Din pri li»ru Kako ssorostasna ie ta trditev, sledi iz resa. da bi se v tem primeru moral prodajat; 9'i% šp rit po SO Din Mter Kdo bi bi! tako nespameten, da bi šel k »Hberailinemu« prodajalcu po špirit «n plačal zani 80 Din. dočim ga d^l* or klerikalcu po 56 do 60 Din? In kater gostilni-čar bi bil tako bedasit (oprostite izrazu) da b nastavial tako visoko ceno. ki mu mora vse go«te odbiti?
Resnica ie. d? -.maio gosti1n'čarfi s povišanjem zaradi oblastnih davščin razmeroma maniš: zaslužek nego so ca 'mel; »red uvedbo tega davka, zato oni najiskre-neie želiio da se ta davek v 'e? :zmeri 5iwmrei odpravi Pribiti pa moramo ?o. stiln čarit favno, da ie Vogalnemu podra-ženiu alkohoHrh ofiač kriv kler-kriini obla. stn" .odbor, in da «o e tem davk >m Prizadeti nalniži slo!', kai-tl če ubog delavec kupi osminko špirita, plača nreko ? Din ob'a s me davščine, če pa g->sp >da žutovV aH obiac*n; «r*sla.nct a!: »Slovencev« član. kar iz>pi'eio dva IHra fnecra v:na plačalo le "0 par in če c predse^k oblasmega odbora potroši na gostiji 50 b'jte!ik bur-gii"dca. np p'ača n!č.
Nadvse netakten p-> <p de.miicijantski m-pad na nr<»ne fna^čne kontrole, ki vršilo eno n">ite?i:h državrrb cli^h Mesto da b' krščanski gostrd-^e ortbrivsli za 'Tboli-š?m>je njihovega m^rne^a irmnmega sta. ni", na poriva in (po. trendi »1914 do vsakogar d-> l!h d^noncira nri klerikalnem erneralšt^i k- bo preskrbe' da 'e dojenemu temeliit<» moro usra Kako n?rko+rifi ?e tn in <>o1e«r ?eca kako kr"rie-nn! Če stranka vpnšr Pna-ttčnega orrana r>o čemu tako vfeofcn dav5č!na. ali b' mora! na to mo'xat'? NV Stranka ima r«ra. to izvedeti in fnaneni org^n ima t>ojq«n?H Po lnkv'7'torsk' me-fr-d: klnrHc^lrev H5 ne	npgo
f;n nr""n cr>rfv:ti v d^coVn^mo nrp-iska-"o. Klftr'kn1f! prifrania1* nnvT^Ji or^n-na. k"!kn d^vščMs fp ta nova dok*»d-1 fin off^ti 'nit »o rvo!acTl: nato pa ?a k'ftr?trnlec nn* ie — ščuval zoper oblastni
rv^ K^r f^ei'
Ti fco fe f"d' i" tem nTtm^ti n-ava
IrA r\n	t ^ nild^.tvf) tT>—mro	tlfcoj
odg<wornost prevalilo — na
o ni vi('":o m	fta
■ ':ibcrr?lce"!
interesentov bolniškega zavarovanja
Celje, 11. aprila.
Okrožni urad za zavarovame delavcev v Ljubljani je sklical za danes dopoldne ob 9. uri v malo dvorano Narodnega doma sestanek. katerega so se udeležili zastopniki delavskih organizacij, gospodarskih korpo-racii in poIitičn;h strank iz elia ter Savinjske in Šaleške do-line. Sestanek ie otvoril in vodil predsednik OUZD g. Krek. ki se je uvodoma pritoževal nad slabo udeležbo, nato pa izvajal, da ie namen teh sestankov ugotoviti mnenje delodajalcev in delojemalcev o poslovanju in važnih problemih te naše največje soclialne ustanove.
Ravnatelj OUZD g. dr. B o h i n i e c ie podal obširen referat o staniu bolniškega zavarovanja, ki zlasti trpi zaradi vsakovrstnih zlorab. Načelo uprave mora biti. doseči s čim nižjimi prispevki čim višie dajatve. Pri tem ie pač treba upoštevati dobre in slabe rizike. Napačno ie tolmačenje onih, ki pravijo: Toliko let sem že zavarovan, pa nisem dobil ničesar. Ako primerjamo bolniško zavarovanje pri nas z onim v Nemčiji in na Češkoslovaškem, potem lahko trdimo, da je naša uprava najce neiša in da nudi svojim zava.rovancen -».r.ogo več. §e večja le razlika med dansš "iim in predvojnim ra varovan jem. Takratne okraje bolrlSke blagaine n'ti zdaleka niso nud:le svivim zavarovancem, kar nudi danes OUZD. Prejšnje bolniške-blagajne so
Budil« edino le zdravniško pomoč in 50*
hranarino. sedanie zavarovanie oa bolniško pomoč, dvetretjinsko hranarino. porodniško pomoč, zavarovanje družinskih članov, špe-cfialno zdravljenje, moderne naprave, zdrav Ijenje v morskih kopališčih, tuberkuloznih zdraviliščih itd. Ako hočemo vse to vzdrževati, ie potrebno, da prihajajo prispevki redno v blagajno, ker že sedaj se čuti zaradi nerednosti pri vplačevanju doneskov velik primanfkliai.
Kar se tiče pritožb nad zdravniško službo ie vsakemu zavarovancu omogočena pot pritožbe in pravica do nadpregleda Imamo tudi delavska sodišča, ki so že v veliko primerih uspešno posredovala. Današnii sistem zdravlienia ne sme biti v tem. da se potrosijo ogromne vsote za čestn mani vredna zdravila: v prvi vrstf je treba gledati, da bo dob;va! delavec dohro plačo, zadostno hrano, zdrava stanovan'a in vse potrebne h;gi-ienske pripomočke, da se niegovo zdravje čim daPe ohrani.
V debati so bile iznešene ra/ne prpožbe in Dodani nasveti, ki sta iih oba zastopnika OUZD spreiela na znanie Delavski zastopnik ie kritiziral postopanie v tovarni We-sten. češ da živilo delavci tam pod stalnim pritiskom, tako da si ne t!P"'n prijaviti bolezni. tudi če so res bolni. Delavcem ?e b;-'o ba'e »"Točeno, da se to godi nn navo-d:Hh OUTTi f^g, ^ rtp riS-) zaston^i^a <rg
Krek in dr P^imec odločno zatii^ala. 7a-sfonnUd obrtnikov sn zahteval; breznlačin preiskavo vajencev o^ spf^mn v službo
Vs; za«toon:ki so bili edini v naznaniti, nai se pri nosameznP' efcsooziturah sestavilo kraiev-nl odbor' de-odninlcev in de!o-!ema'f°v. k' nai h' b:H nad^o^tven? organi ifcsno7:t»»r ta na*'" b: dob"! iit<<rpc"r(i Vv^en vr>og'prt v i^^nvfif V>! ra^e h:be la/ie in h^reie odpravi1e 7isfoT>»i;ici delavsfAfa sn Titi*»v>|> fcn"fro'o nad orltec-
'iaii ra bo'tiišfco	a'i so bili res
'3varfwalT>i>' ^•n1-?8-)«? it? np ?n a'1' ^o
<to'avci nrii'v'i'1' vivaial; so pri tem konkretne slučaje zlorab.
Dalmacija v Jugoslaviji
lz govora nar. poslanca dr. Ivana Shvegia na zborovan,u KDK v Splitu.
Viharno Pozdravljen je nastopil na raogucputn spiitSKom z.boru k>^t Dtvi Suvurnik Sloveiiec dr. Ivan Shvegei. ki pa nastopa v Narodni >ku.>ščin; hr-vaisk' OorsKi kntar (Deln.ve). Izzval je s svojim govorom ponovne ovacije Siovenijt in Slovencem. Mtci drug.in ji.' izvajal.
Pozdravljam vas kot kmečki sin Slovenije, ki je po svetovni vo.iri dopi .nesia največje žrtve, da s svojo krvjo odkup; svobudo Dalmacije izpod ioiidoii;-Kt;ga uajv-ta. Siovunija in Dalmacija s«a b:ii prtd llu. ieti že enkrat združeni v kraljevini liiri-ii. slovenska Ljub jana je bila skupila ure-stoiica Daaniacije in Siovenijt in v tej državi je bi piVič uieu.nicn nas troiinera narod Ta zveza ie sedai oooolna in srtee:i sem, da je tudi Dainiacija. ki io ljubim
poznam že z mlad.h nog, del naše osvobojene domovine.
2e kot d jak sem prepo:oval s priporoči.i pokojnega juraja bianivuiija vso ual-macijo in pr<xirl do Cet nja. kjer sum bil gosi zajediiu s princem Karadjorujevi-čem, kasnejšim našim prvim kraijem. Polovica svojega življenja suiu prebil v Ameriki in sem povsod priliajai v ozke stike z svoj mi dalinai;© kimi rojaki ter sem bii priča ugitda in spoštovanja, ki ga tam uživajo naši bratje. Svobodna Amerika in Velika Britanija ne vid.ta v tem nikake op a sn os ti, ako daLmaiJiwki priseljenci m «jih potomci ijabijo svojo ženo Ameriko in pri tem .ne porabljajo na svojo mater Da . macijo. Kar svojim državljanom n:išega porekla radi dovoliuieta ti dve velik; ur^a-vi, nam ne bodo mogle zabraniti države, kakor so Avstrija, Ital ia in Madžarska, ki morajo b^li zaradi sebe samih spoštovati to zapoved pravice Kdor je proti pravici, je zapisan poginu Avstro.Ogrska je vodila vojno proti Srbiji, da ii onemogoči dostop do morja. Krivična borba pa se je končala tako. da niti Avstrija, niti Madžarska nimata obaie in morja.
Groza zgodovine me obhaja, ko govorim. gledajoč oalačo vel kega cesarja Dioklecijana. k; ie bil sin te zemlje. Največji rimski carii so se rodili na ozemlju naše države: Probus. Konstantin Veliki. Avreli. jan tn Jusitiniian Upravda. ki ie v treh letih dal rinrski državi največje zakonodajno delo. Današnii njegovi rojaki pa v deset h letih ob vseh dnevnicah in komisijah niso pspe'i izenačiti nlri onega samega zakona! Toda za.rad' teh cesarjev mi ne zahtevamo zase Italije in Evrope. M nočemo rujega. ali tudi svojega ne damo. Kakor smo v prošiosti iskali svoia pota na za<p3d. tako moramo za bodočnost upreti svoie oči na vzhod proti veliki materi Rusiji.
Mi smo kmečka demokracija, ki ie uver-iena, da temelii narodovo Maeostanie v no-liedelistvu. Samo "iz močneea poliedelstva se lahko razviie zdrava indnstriia. Tako industrijo bomo podp-irali in pospeševati kot neobhodno sredstvo našega napredka in kot močno orožie v mirni borbi narodov. Obr-nimo neki znameniti izrek nemškega pisate-ia im recimo: Mir ie nadalievanie boia z drugačnimi sredstvi!
Neomeiene so možnosti, ki se bodo tako mid le naši trgovini in prometu na Jadranu, ki predstavna p'ruča s'ovanskeea plemena od Rige do Soluna in Carigrada. Tedai se bo izpolnila prorokba našega Prešerna: ♦Največ sveta otrokom sliši Slave< Prišel bo dan. ko bo danes komai nrebuieni Dal-maciri prisoiena velika vloga za čast iugo-clnvenskega naroda in za napredek človeštva.
P AN
A
Krvave volitve v ChJcajni
Chicago. 11. aprila g. Po sedaj znanih volilnih izidih ie doživela stranka doseda« njega župana Thorrrsona pri volitvah uni» čujoč poraz. Kolikor se di sklepiti, ne bo mogla 'menovati niti enega svoiih ljudi na kako važno mesto. Pri volitvah ld so no* tekle med največjimi nemiri, kar i;h beleži *<fodovina mesta ob takih prilikah, ie t>ri» š^o do dogodkov, zaradi kate^Ti ie vwe me» «to razburjeno. Kakor se je šele dane« zve* rlslo. »o na cesti Štirje neznani storilci iz avtomoHla z revojverii ustrelili prpdsed* nika volilnega odbora. Storilci so zbežali
Danes v
Kinu Ideal
vsepovsod, čim se pojavi
H A R R Y PI E L"
Strah in trepet vseh zločincev. — Krotilec
levov, tigrov in zveri. — Najdrznejši vseh akrobatov. — Nepremagljivi kralj detektiv vov, vedno elegantni kavalir.
HARRY PIELkot «VELIKI NEZNANEC«
je film napete in izredno zanimive vsebin ne, tako da vsakomur zastaja sapa, gleda* joč pogum in drzne akrobacije nepre= magljivega
Harry Piela
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
			, ■■ ■ v fv-ti.v i-".-»•'. -..^4. "f : V'vV"
			
Velika železniška nesreča
Parii, 11. aprila s. Malo pred 13. sta na nevernem kolodvoru trčila dva vlaka Z«li se. da ie nesreča nastala, ker so bile kretnice postavljene napačno ali pa so slabo deloval*. Vlaka sta zavozila drug v drugega s polno brzino Udarec je bil tako silen, da ie lokomotivo vlaka Pariz Amiens - Bou-logne vrglo iz tira. Lokomotiva predmestnega vlaka pa je zavozila v prvi osebni vagon drugega vlaka. V tem vagonu so bili skoraj vsi potniki mrtvi. Vsega ie bilo ubitih 15. težko ranjenih pa SO oseb
Pariz 11. anrila. g. O železniški nesreči, ki jP dogodila v bližini severnega kolodvora. se doznaio ?e naslednje podrobnosti l>.asi «ta oba strojevodja opazila nevarnost in takoj zaprla vse zavote. je bil udarer kljub temu strašen Strojevodja «ta se pravočasno rešila s tem da sta skočila s strojev Dva vagona lokalnega vlaka, ki sta biki takoj za ^trojem je strašen pritisk stisni! v komaj dva metra debele plo«če. Poštni in tovorni vagon ki sta bila za tema dvema vozovoma, nista bila poškodovana. Prvi osebni vagon boulognskega vlaka so razdrobili sledeči vagoni. Vagon ie imel samo oddelke 1 in II. razreda, ki so nudili po katastrofi strašno sliko. V enem oddelku so bili 4 potniki, k' iih i*> popolnoma zmečkalo. Dosedai so ugotovili 16 mrtvih in 30 težko ranjenih.
Pariz. 11 aprila, g. Preiskava o železniški nesreči ie dognala, da zadene krivda strojevodjo bonlogriskega vlaka Herheta. ki i*" no odhodu iz postaje prezrl znamenje na stoj, ki naj bi omogočilo prost uvoz lokalnega vlaka.
Drzna avantura nemškega
komamstične^a poslanca
«.' d.
Berlin. 11. aprila, g. Danes okoli poldneva je oborožena skupina mladih ljudi s silo osvobodila iz zaporov komunističnega voditelja Otona Brauna. ki je bil obsojen na poldrugo leto ječe. Njegova prijateljica 201etna Olga Benrio je dobila dovoljenje, da sme obtoženca obiskati v zaporu. Naenkrat je skočilo 7 mladih ljudi v sobo. nastavilo kaz-nilniškemu uradniku revolverje na prsa in ga pozvalo, naj dvigne roki. Ko je uradnik izbil enemu izmed napadalcev revolver iz rok. ga je udaril z gumijevko, da se jie sesedel na tla Dva druga napadalca sta skočila k tajniku in ga darila, ker je klical na pomoč Vsi napadalci razen enega, ki ie bil aretiran so zbežali.
Napadalec, ki je bil aretiran nri oprostitvi komunista Brauna. je pri zaslišanju izjavil. da se piše Karel Philip, da je mesarski pomočnik in 24 let star. O revoluverju, ki se ga našli pri njem. je navedel, da mu ga ie izročila neka tuja oseba. O svojih zločinskih tovariših ni hotel podati nikakih podatkov Izjavil je samo. da so napad že dolgo časa nameravali in pritrdil, da so ho-tpji rešiti še nekega drugega komunista, cesar pa niso v»»č utegnili Oblasti so zaradi tega uvedle glede obiska kaznencev ostrejše mere in bodo obenem popravile signalne aparate ker se je pokazalo, da je aparat prejx)zno deloval.
čičeriiiova bolezen
Pt*riz. 11. aprila, s. «Echo de Paris*> po» roča, da namerava Čičerin zaradi slabega zdravstvenega stanja v maju v resnici de* misi joniTati. Odpotoval bo v Kairo na zdravljenje; nadomeščal ga bo Litvinov. Prosvetni resor bo izročen baje Maksimu Gorkemu.
Usoda polarnih letalcev neznana
London, 11. aprila, g. Že 5 dni ni nobe* ne vesti o usodi kapetana \Vilkinsa in Eil» sona. ki sta z Alaske startala za polet na severni tečaj Verietno ie, da sta morala oba letalca v Poindbasovu pristati ter ča» kata boljšega vremena.
Odgoditev procesa proti nemškim inženjer jem
Moskva, 11. aprila, g. Razprava proti nemškim inženjer jem, ki bi se bila morala po zadniih oftcijelnih poročilih pričeti te* kom tega tedna, je bila nenadoma odgode* na za več tednov Kakoi zatrjujejo, se bo vršila sredi maja Sovjetske oblasti so na* vedle nemškemu poslaniku v Moskvi, kot vzrok odgoditve, da dokazno postopanje še ni zaključeno.
Moskva, 11. aprila, (be.) Semkaj so pri» speli aretirani nemški inženjerji in so bili takoj prepeljani v zapore Ljubjanka.
Senzacijonalen proces proti ameriškim fašistom
Pittsburfr 11 aprila (be.) Pred tukaj* šnj-im sodiščem se vrši proces proti prista* šem teroristične organizacije Ku Klux Klan. Priče navajajo naravnost strahovite -podrobnosti o terorju, ki ga je vršila or* janizacija nad prebivalstvom. Neka priča ie pod prisego izjavila, da je videla, kako »o pristaši te organizacije zažgali na grm * — 6 oseb Organizaciia ie nadalje organizira* la zločinske nočne pohode, tekom katerih ; je bombardirala in zažigala cerkve in mo* I rila svoje nasprotnike.
„Ita!ia" krščena
Rim, 11. aprila, g. Popoldne je bila na letališču v Biagiu pri Milanu v navzočno* sti civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti na svečan način krščena zračna ladja «Ita* lia». Milanski knezoškof Tosi je izročil polarnim letalcem križ in sliko loretske Matere božje, zaščdtnice letalcev. Slika bo krasila celo steno ladje, kakor svoječasno ladje «Norge».
Pred prihodom afganistanskega kralja v Varšavo
Varšava, 11. aprila, g Za sprejem afga* nistanskega kralja se vršijo velike pripra* ve. Kraliu je pripravljeno v palači mini* strskega predsedstva stanovanje 8 sob. Po« l.iedelsko ministrstvo bo priredilo na čast gostu velik lov, ki se ga bodo udeležili člani vlade in predstavniki političnega in diplomatskega sveta.
Pariz, 11. aprila, s. Afganistanski kralj je bil dopoldne operiran na bezgavkah. Operacija je potekla ugodno.
Madžarsko vohunstvo na Slovaškem
Praga, 11. apr. s. Zaradi vohunstva so bili v Košicah aretirani in izročeni kazen« skemu sodišču madžarski pesnik Zoltan Aradv, primarii ar Sommer in njegov pri* jatelj Schniitz.
Strela v cerkvi
Bombay, 11. apr. (be.) Pn Kottavamu (v južni Indiji) je med službo božjo udarila v cerkev strela. Ubitih je bilo 5 oseb in 30 težko ranjenih.
Velika rudniška nesreča
Mukden, 11. apr. (be.) V bližini mesta Fu.šum je voda poplavila premogovnik. Pone-rečilo se je 500 rudarjev.
p— V raznarodovalne namene vedno do* volj denarja! V prvi seji novoimenovanega občinskega sveta za goriško občino je to* žil podeštat Bombig o slabem finančnem stanju razširjenega goriškega mesta. Nič ne ve, kako bo mogoče popraviti ceste, tro* toar, kanalizacijo, kako bo mogoče konč* no rešiti vodovodno vprašanje, ki muči go* riški občinski svet že pol stoletja, ve pa signor Bombig, da je sveta naloga Gorice, potujčevati slovenske otroke. «Ljudska šo« la se je po vojni razmahnila in je postala afirmacija italijanstva ter orodje za asimi* lacijo tujerodcev.» Več otroških vrtcev so otvorili, za balilsko organizacijo je darova* la občina prostor v ulici Orzoni, stane 280.000 lir, zavodu »Dante Alighieri« je kupila prostore za 340.000 lir. Goriški Lahi stiskajo pesti, ko slišijo o takem zapravlja* nju denarja v časih, ko grozi Gorici gospo« darska katastrofa!
p— Praznik kruha. Dneva 14. in 15. t. m. sta posvečena proslavi kruha. Vršila se bo* do po vsej Italiji predavanja, poveličeval se bo sveti pomen kruha. Pobirali se bodo denarni prispevki in pri tem se bodo delili posebni hlebčiči. Čisti dobiček se porabi v korist ustanove «Pro Oriente«. ki ima na* logo. da propagira na iztoku, pred vsem na Balkanu, italijansko kulturo. V to svr* ho treba mnogo sredstev «Pro Oriente» namerava otvoriti v Bolgariji italijansko poljedelsko vseučilišče, ki bo stalo mnogo denarja. V take svrl. je organiziran «praz* nik kruha® in postavljen pod pokrovitelj« stvo Mussolini j a.
p— Fašistične organizacije v goriški po* krajini. Sedaj šteje goriška dežela 39 faši« jev z devetimi krožki, en fašij se ustanav« !ja. Tajnik Caccese toži, da večina poli* tičnih tajnikov ni bila sposobna za svojo nalogo. keT niso poznali posebnih krajev* nih političnih razmer. Sploh pogreša v tem ozemlju ljudi za vodstvo Radi tega je mo« ra' on s sodelovanjem prefekta zahtevati remestitev marsikaterega faš. uradnika, a je dobil na pravo mesto pravo osebo. Dopolavoro šteje 3000 članov. Organizacija balil šteje 51 občinskih odborov in 156 sekcij, ki obsegajo 2842 predstražnikov in 5787 balil. Letos ie pristopilo v stranko 257 predstražnikov in med predstražo 383 balil. Malih Italijank in ženskih balil je 4500. Mladih Italijank, ki odgovarjajo pred stražnikom je 1100.
p— Reška pokrajina je majhna Samo za* drska je še manjša. Na Reki je življenje trdo. Sedaj iim je padla v glavo misel, da bi bilo morda boljše, ako bi priključili k provinci par istrskih krajev Boljun, Labin, Plomin, Sušica in otoka Lošinj io Cres, vse to bi moralo pripasti reški pokrajini. (Pri tem škilijo tudi na Rab in Krk.) Reški fa* šisti napno vse svoje sile, da bi to dosegli. Na Lošinju so se vsaki izpremembi odloč* no uprli. Bil je velik shod, na katerem so protestirali proti reški nakani. V Istri Je res mizerija, toda na Reki je največja mJ* zerija, da ji ni para v celi Italiji. Potem pa so povedali Rečanonu da je v njihovi pro* vrnci od 81.849 prebivalcev 51 085 Slovanov. Z onimi istrskimi kraji bi dobili še 24 000 Slovanov. V Istri je asimilacija mogoča, v reški pokrajini pa je italijanščina med Slo* vani neznana Tudi Pula hi bila s takim od* trganjem istrskega ozemlja hudo zadeta m bi še bolj propadala. Reška borba se nada* Ijuje.

j
»JUTRO* st. 86
3
ČetrteE 11 IV. 1928.
raji in
žrtve strašne katastrofe na Dravi
Doslej je ugotovljeno, da je utonilo najmanj 5 oseb. — Požrtvovalnost kmeta Heja in njegovega sina. — Grozoviti prizori na
kraju nesreče
Maribor, 11. aprila.
Prve vesti o velikih nesrečah navadno pretiravajo. Pri sinočnji tragediji na Dravi se pa žal to ni uresničilo. Nesreča je po svoji nenavadnosti še strašnejša, nego se je o njej sinoči govorilo po mestu. Med Felbenevi-m otokom, ki je sedaj kupljen od mariborske občine za zgradbo dravskega ljudskega kopališča ter slovi po svoji bujni flori, in dravskim bregom pod Kamnito posluje zaradi obilnih izletnikov stalni prevoz s priklenjenim čolnom za 10 oseb.
Na ta čoln je pa včeraj okrog 17. ure, kakor smo poročali, naložil neki posestnik svoje od Felberjevih dedičev kupljeno seno, tako da je bil čoln gotovo že blizu dopustne teže obtežen. Lepo vreme pa je izvabilo ravno ta dan dosti ljudi iz mesta in okolice na otok ter so se zaradi pozne ure pulili za vsako možnost prevoza. Na čolnu je bilo naenkrat s kmetom, njegovo hčerko in brodarjem vred 10 oseb, precej izletnikov je pa še ostalo na otoku. Ljudje, ki so bili stlačeni v čolnu poleg sena, se niso niti zmenili za to, da je preob-težen čoln začel zajemati vodo.
Naenkrat se je čoln s silnim sunkom pogreznil s prednjim delom ter se pre-vagal. Ljudje na otoku so zakričali v groznem strahu, kar je slišala Hejeva družina, ki ima svojo hišico tik ob Dravi, dobrih 200 korakov niže prevoza. Stari Hej, ki z lastnimi čolni često prevaža ljudi, se je s svojim 20 letnim sinom Ivanom takoj podal na pomoč. Ko je njun čoln krenil od brega, so že močni valovi valili mimo z mrežami povezane senene kopice, katerih so se ponesrečenci z vsemi močmi oprijemali. Z drogovi sta eno tako kopico srečno prestregla, pritegnila na breg ter tako rešila lastnikovo seno in njegovo hčerko. Ko sta bila vnovič sredi toka, in sicer na zelo nevarnem deročem mestu, sta zajela neko žensko postavo, kj pa ni več kazala znakov življenja. Nesla sta io pred hišo, kjer je bilo zbranih že precej ljudi in tudi oddelek mariborske reševalne postaje, ki je poskusila vse mogoče, da bi ženo obudila k življenju. Bilo je brezuspešno. Gospa Kristina Planinšek, 46 letna železničar-jeva soproga iz Maribora, je bila mrtva.
Drugo smrtno žrtev, in sicer gospo Marijo Lešnikovo, 32 letno soprogo ko-larskega mojstra Slavka Lešnika, so pa potegnili na suho v Mariboru, tam, kier je nekdai stal leseni dravski most. Gospa Lešnikova je imela s seboj na nesrečnem izletu obe svoji hčerki 7 letno Silvo in 4 letno Danico, kojih trupli zakrivajo še dravski valovi.
Ravno tako še niso našli trupla 14-Ietnega Viljema Hauptmana, ki je šel z Lešnikovimi in Planinškovimi na izlet. Vsi so namreč z iste hiše, Vrbanova ulica št. 6. Nesrečnemu kolarju Lešniku
je kruta usoda v istem času ugrabila ženo in oba otroka. Planinškova pa zapušča moža in dvoje otrok, in sicer 18-letno Kristino in 17 letnega Otona.
Smrtnih žrtev je torej najmanj 5, ker je mogoče, da je utonil tudi kdo od onih udeležencev usodne vožnje, ki so doma iz Rošpoha. Bresternice in ostale kamniške okolice. Ljudje, ki so se slučajno zbrali k usodepolni vožnji, se namreč niso poznali, in tudi Hejevi in drugi Kamničani ne morejo povedati, kdo vse je postal žrtev strašne katastrofe. Prvo reševalno akcijo sta izvedla Heja. oče in sin ter sta storila več, kakor bi se moglo od njunih moči pričakovati. Ivan Hej starejši je že prej 8 ljudi rešil smrti, vse te nesreče so se pa dogajale na drugem mestu, večinoma pri kopanju in ie nesreča pri prevozu na Felberievem otoku sedai prva. Orožništvo je še sedai na delu, da najde raztresene po kamniški okolici v se udeležence velike nesreče ter ugotovi, kdo je sploh preživel katastrofo in kdo postal njena žrtev.
Odločeni so roži kratki dnovi. • •
Niči Urbančevi v spomin
»Spomladi umreti le nikar« ... je prosiJ pesnik Stritar in če vse hrepeni po življenju v tej cvetoči pomladi, kako globoko je se. gla bolest v vsa srca pri misli, da je iztrgala smrt v tej lepi prebujajoči Se vesti: iz srede ljubljanske mladine ta krasni cvet Vsi so poznali Nico. Pravijo, da si je dala to ime sama v svojih prvih otroških letih in ji je ostalo.
Niča ... Ko je prišla k nam na licej v šolo, je bila čudovito lep otrok: nežen aristokratski obrazek, mali črn j kitici na vsako stran, življenje v očeh, nasmeh na ustnih, ljubka in živahna, da se je njena mlada radost svetila iz vseh resnih in zamišljenih obrazov okoli nje Vs; so ji priznavali, da je krasotica, a ona je bila otrok, z lepo otroško dušo, zato je v pro. stih naloga rada pisala o svojem Cent-šeniku, o domačih vrtovih in gozdih, o konjih, psih itn vsem lepem svetu, ki jo je obdajal. Priroda jo je obdarovala z darovi, kj prinašajo sredo v življenje in jih radi gledamo na ulicah Prešernovega mesta. A ostala je ves čas zvesta družica svojim součenkam in je z njimi preživljala vesele in težke dni.
Toliko lepote in življenja le bilo v njej, da bj človek mislil, da ne more umreti. Pa je prišlo naenkrat, kakor črn oblak nad pomladjo. Vsi. ki so jo poznali, so trpeli z njo in ko je prišla težka vest o smrti, je globoko odjeknila sredi velikonočnih praznikov. Tako je bilo vsem žal tega lepega mladega ž!vljenja.
»Niča je umrla.«
In ko so se včeraj zbrale vrste pogreb-cev in se je začel pomikati voz poln ven-
Danes vse predstave ob 4., pd 6., pol 8. in 9. uri
zopet redno v Elitnem kinu Matica!
NenadkriJjivi filmski umotvor vseh časov
TAJE
z Dolores del Rio in Rod la Rocque
si mora ogledati vsak mož in vsaka žena. Hitite, kajti ta film je le še malo časa na sporedu! — Užitek, ki Vam ga nudi ta film, je nepopisen! — Vsakdo je globoko ganjen gledajoč trpljenje in prerod dveh človeških duš.
Tel. 2124 Elitni kino Matica
cev in cvetja in za njim voz z belo krsto, se je zdelo, da ie to nemogoče. A smrt je neizprosna in črni konji so odpeljali Nico mimo žalostne hiše po Miklošičev} cesti in naprej na božji vrt. Z ulic Prešernovega mesta ie izginil krasen mladosten cvet. Vsi, kj so kdaj gledali njen radostni smeh, se je bodo spominjali.
Poljski gostje na Bledu
Včeraj zjutraj so se člani poljskega moškega zoora «riasio» odpeijaii na Gorenjsko, da spoznajo pred odhodom iz Slovenije «otoK bieski, kinč nebeški«. Goste so spremljali ljubljanski «Sloga-ši* pod vodstvom postajenačelnika gospoda Ludvika, nadaije za pokrajinski odbor UJNZB podpredsednik g. Zupan, za centralo UJNZB v Beogradu I. podpredsednik g. Rade Jankovič in 1. tajnik g. Jovo Bakič, za generalno direkcijo železnic inšpektor g. Milan lvanovič in za Poljski-jugoslovenski klub v Beogradu gdč. Zofija Bjeličeva in g. Bogdan Stanišič.
Žal, da je zaradi slabega vremena odpadel izlet k divnemu Vintgarju. Gostje so se z blejskega kolodvora napotili naravnost k jezeru, kjer so jih čakali 4 veliki čolni: «Perun», «Vesna». « Triglav« in « Otok», okrašeni z narodnimi zastavicami. Med popevanjem poljskih in slovenskih narodnih pesmi so krenili k otoku, kjer so izstopili in si ogledali cerkvico. Izletnike je najbolj zanimal cerkveni zvon. ki vsakomur usliši njegove želje in prošnje, kakor to zatrjuje pesem grofa Michelburga. ki jo lahko vsakdo čita na steni na levi strani pod korom. Po vrsti so vlekli za vrv in zvonili. Ko so bili gotovi, so zapeli ;<Slogaši» mašno pesem.
Vožnja po jezeru se je nato nadaljevala mimo kraljevega gradiča Suvo-bora, Petrana in Toplic do Parkhotela, kjer so gostje zopet izstopili in se podali peš do Zdraviliškega doma. Po kratkem ogledu prekrasne panorame so ponovno zasedli čolne in se. občudujoč Grad visoko gori na skali, peljali mimo Zlatoroga in naprej do Kesslerjeve vile, kjer so izstopili in se podali h kolodvoru. V hotelu Triglav jih je čakal opulenten obed, ki ga je vešče pripravil hotelir g. Mayer. Hotel je sedaj čisto preurejen. Gostje se niso mogli dovolj načuditi veličastnemu razgledu z velike hotelske verande.
Pri obedu je bratom Poljakom najpr-vo nazdravil g. Ludvik. Njegov temperamentni govor je izvenel v željo, naj jim ostane domovina našega Prešerna, blejsko jezero. Triglav in ostali naši snežniki, naša bistra Sava in bela Ljubljana po vseh velikih lepotah, ki jih bodo še deležni na svoji turneji po Jugoslaviji, v trajnem spominu. «Sloga-šem» se je s toplimi besedami zahvalil za brate Poljake g. Vladislav Powolny, nakar je še spregovoril gostom v pozdrav g. Zupan. Ob prepevanju ne-utrudljivih «Slogašev» je le prekmalu minil čas. določen za izlet. Izletniki so se neradi ločili od ^podobe raja» in se vsedli na vlak. ki jih je odpeljal proti Ljubljani, kjer so imeli zvečer koncert v Filharmoniji
Naši šolarčki na cerkvenem izletu
Ježica, 10. aprila.
Na veliko soboto se je vršila tudi pri nas svečana procesija. Te procesije se je kakor običajno tudi letos želelo korporativno ude težiti učiteljetvo s šolarji in zastavo in je to 5 dni pred procesijo župniku tudi javilo. Župnik je zagotovil, da pojdejo vsi šolarčki pod nadzorstvom učiteljstva za šolsko zastavo in da ne bo dovolil izjem. Prišlo pa ' je drugače. Da ugodi paradni maniji Orla. je župnik dan pred procesijo prvotno obljubo pismeno preklical in onemogočil korporativno udeležbo šolarjev in učiteljstva. Župnik je odredil, naj gredo šolarji deloma z Orlom, učiteljstvo pa naj vsekakor nadzoruje učence (seveda Orličev ne!), češ, <saj tudi k drugim izletom (!) ne gredo šolarji polnošteviino, pa so vseeno nadzorovani od učiteljstva. Če pa bi učiteljstvo ne nadzorovalo, bo to oskrbel župnik (!) sam (to rej ne veroučitelj), ali pa bo za to odredil koga drugega! Tedaj, g. Košir smatra procesijo za izlet. g. župnik si lasti pravico razpolagati s šolarji!
Tik pred pričetkom procesije vstopi v stanovanje šol. upravitelja g. Germeka podžupan g. Ahlin in vpraša, če se učiteljstvo udeleži procesije. Ko izve, da učiteljstvo po zakonu ni dolžno sodelovati pri velikonočni procesiji, a da bi vseeno šlo, če bi šla skupno vsa šola in da je to stališče itak znano v žiipmišču odide na posvetovanje k štabu, ki je bil zbran pred šolo, a ne pozabi še prej v pretečem in zmagoslavnem tonu dodati: cNo, bomo videli !> Nato vstopi štiričlanska delegacija, namreč oba odstavljena župana, gg. Ahlin in Lovro Kos in bivši podžupan Dolničar ter obč odbornik Janez Kunavar. Ta četvorica izsiljevalno zahteva od šolskega upravitelja, da ji izroči šolsko zastavo. cZastavo nam. ključe sem, ključe nam v roke... Kje je zastava?..., zastavo nam dajte, če ne, razbijemo vrata !> Nato so se dejansko podali po zastavo kljub protestom šol. vodje. In da Jim ni tik pred nosom zaklenil uradnih prostorov, bi udrli vanje in se polastili šolskega inventarja — zastave. Ta čas, ko je v šoli besnela klerikalna samopašnost proti zakonitemu ponašanju šol. upravitelja, je oblegala vhod v šolo cela jata šolarjev Ln zahtevala: »Zastavo sem!..
Konec je bil ta, da je šel trop šolarjev v orlovski družbi, drugi del pa je šel brez nadzorstva šole, veroučitelja ali župnika z ostalimi <izletniki» v sprevodu!
Nasilnost fanatičnih klerikalcev seveda tudi meti samimi klerikalci ni našla odobravanja, pa upajmo, da ga tudi pri držav, pravdniku ne bo! Je pa to klasičen primer, kako prosvitljeni Slovenci podpirajo učitelja v njegovem težavnem vzgojnem delu in je obenem dokaz, česa se že upajo klerikalci, kadar je minister za policijo g. Korošec in kadar je prosveta v Sloveniji v klerikalnih rokah!
Brezdušno početje sleparskega izseljeniškega agenta
Kako ie Žapič spravljal Bosance v tujino.
Ljubljana, 11 .aprila
Kakor je prvi poročal »Ponedeljek«, se je posrečilo na praznik prijeti v Ljubljani že dalje časa pod policijskim nadzorstvom živečega sleparskega izsdjeniškega agenta Ivana Žapiča, d<>ma iz Livnega v Bosni, ko je hotel zopet spraviti čez mejo 54 svojih ožjih rojakov, samih krepkih Bosancev, kj naj bi iskali kruha v tujini. Kakor že večkrat prei, je nameraval Žapič spraviti ubogo rajo, ki ji domovina noče dati kruha, preko Avstrije v Nemčijo in daje v Belgijo, Francijo in celo na Nizozemsko. Kakor v vseh prejšnjih primerih, je hotel voditi ves transport iz domovine na Lu. ksemburško. kjer bi jih pustil, da sj potem sami pomagajo do dela v katerikoli izmed naštetih držav, kamor bi sj morali pomagat; šele sami brez vsakih dovoljenj. Seveda tem žrtvam njegove nakane niso bi i e znane. Vsi so pač mislili, da ima Žapič njihove potne listine povsem v redu in da bodo v tujini tudi že kar hitro nast--<pili delo, bodisi kot poljedelci al; kot rudarji. K sreč' pa so oblasti po spretno uvedenih informacijah izvohale njegove namere teT ves transport ustavile v Ljubljani. Oblasti so seveda bile že dolgo prepričane, da itiči v Zapiču velik slepar, vendar tiso mogle dognati, kako se mu posreči sprav--Ijati ljudi s pravilnimi potnimi listi v tujino. Šele v Ljubljani se je izkazalo, da ima Žapič tukaj dragocenega zaveznika, in sicer v osebi sluge tukajšnjega francoskega konzulata Franceta P., ki mu je kar na svojo roko izdajal vizume in tranzitna dovoljenja za potovanje preko Francije v Belgijo in Luksemburg.
France P., ki je bil aretiran v torek, se je ob ugodni priliki polaščal šcanspiljke konzulata ter z nio vidiral in žigosal vizume, ki mu jih je prinašal Zaplč. Za vsak vizum je dobival France od Zaplča po 30 Din, ki jih je seveda utaknil v svoj žep ter na ta način kaj imenitno živel in pohajkoval ob prostih urah. Kakor so ugotovile naše oblasti v zvezi z bosanskimi, je Zapič spravil preko meje že nad 300 svo-
• v.'	; V . v." -/--js: f „y fk^/'^
PRIDE!
PAZITE!
PRIDE!
dete obešenca in vlačuge
po znamenitem romanu
H. H. Ewersa.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Začetpk ob 8. zvečer. Četrtek, 12.: tRoka pravice*. Premijera.
Premijerski abonma. Petek, 13.: <Medeja». D. Scbota. 14.: <Danes bomo tiči>. Izven. Ljudske cene.
Ljubljanska opera
ZaCetpk ob pol S. zvečer. Četrtek. 12.: Zaprto. Petek. 13.: <Ladv X». A. Sobota, 14.: <Mignon». Premijera. D.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 8. zvečer. Četrtek, 12.: cKreutzerjeva sonata>. Ab. D. Kuponi.
Uprava Narodnega gledališča sporoča, da je morala predstava Halbejeve «Mladosti», ki se je imela vršiti v sredo, dne 11. t. m. za red C zaradi nenadne obolelosti gdč. Vide Juvanove odpasti Ker je prejela uprava obvestilo o bolezni šele po 6. uri, se predstava cMladost> ni mogla več nadomestiti z drugim komadom.
Opozarjamo na nocojšnji koncert dunajskega deškega zbora, ki nastopa v vseh velikih gJa?benih centrih pod naslovom <Die \Viener Sangerknaben*. Je to umetniška
skupina mladih, izredno lepih glasov, ki nastopa pod umetniškim vodstvom dr. Henrika Mullerja. Zbor je nastopil tudi že pod drugimi dirigenti, ki imajo svetoven sloves, n pr. Scbalk itd. Zbor je prepotoval s koncerti že celo Evropo. Krasni glasovi, med njimi posebno solisti, in pa umetniška interpretacija petih zborov, je žela vsepovsod prave triumfe. Začetek koncerta točno ob 8. zvečer v unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Malični knjigarni in na večer koncerta pred dvorano.
Moderna opereta «Lady X» se igra v Ljubljani prvič za gledališke abonente v petek 13. t. m., in sicer za red A. Zasedba ista kakor pri vseh dosedanjih uprizoritvah.
Premijera slovenske novitete v ljubljanski drami. Vse ljubitelje slovenske drame opozarjamo na nocojšnjo premijero izvirne tra-gikomedije <Roka pravicei, ki jo je napisal književnik Angelo Cerkvenik. Izvirno tra-gikomedijo ie zrežiral za naš oder režiser g. Milan Skrbinšek, insceniral pa akademič-ni slikar in scenograf g. prof. Vavpotič. Posamezne vloge so zasedene po naših najboljših igralcih. Predstava se vrši za pre-mierski abonma
Ljubljanska drama: <Danes bomo tiči*. Ta priljubljena veseloigra se uprizori v soboto, dne 14 t. m ob 8. zvečer kot ljudska predstava po znižanih cenah zadnjič v sezo-
ni. Za to priliko je komponiral dirigent g. Balatka nov kuplet za Melhiorja — Kralja, ki poje v 4. sliki. Zasedba stara, pri predstavi sodeluje del godbe dravske divizije Cene so znatno znižane in sicer od 15 Din navzdol Občinstvo naj z ozirom na zanimanje, ki vlada za to predstavo, kupuje vstopnice v predprodaji.
I. N. R 1. Gregorin-TominČeva pasi jonska igra se ponavlja zadnjič » nedeljo dne 15. t. m. ob 10. zjutraj in ob 3. popoldne v ljublj drami. Opozarjamo občinstvo z dežele, naj si naroči in rezervira vstopnice pismenim potom pri dnevni blagajni Narodnega gledališča in s tem zagotovi dostop Za obe predstavi veljajo znižane cene. Nedeljske predstave so zadnje predstave tega dela v tej sezoni.
Koncert poljskih železničarjev v Ljubljani
Snoči se je vršil v dvorani Filharmonične družbe koncert moškega zbora poljskega že-lezničarskega društva <Haslo> iz Poznanja. Zbor šteje 28 mož ter ga vodi prof. Stanislav Kwasnik. Publike ni bilo kaj mnogo in z ozirom na pomembnost našega zbliža-nja 8 Poljaki bi koncert zaslužil večji obisk. Vendar so bili navzoči poslušalci fcko navdušeni in niso štedili z aplavzom po vsaki točki.
Zbor se odlikuje po močnih, sočnih basih, medtem ko so tenorji neprimerno šibkejši ter razpolagajo le - ' "lphkimi. neizrazitimi glasovi. Prv'	' > ob-
segal poljske umetne pesmi skladateljev Kwasnika, Walewskega, Lachmana, Opien-skega, Zelenskega. Moniuszka in D\vieniec-kega. Posebnih zanimivosti niso nudile, vse so zgrajene v običajnem zborovskem slogu, sicer so pa tudi te pesmi večinoma vzete iz literature preteklega stoletja ter torej ne morejo nuditi tiste zanimivosti, ki je pričakujemo od sodoitih skladb. Večina pesmi si med seboj sliči ter očituje skupno epsko, nekoliko melanholično - zastrto noto ter se pogostoina naslanjajo na narodno pesem. Drugi del sporeda so bile poljske narodne pesmi v prireditvah Kamienskega, Soltvsa, Walewskega. Swiezynskega, Lachmana in Kwasnika. Večina teh pesmi me je spominjala na sorodne hrvatske pesmi, posebno one z brenčečimi glasovi. Vse jih je zbor zapel v jako čisti intonaciji, in, če se upošteva ogromni spored, ki je obsegal nič manj kot 22 pesmi, z upoštevanja vredno disciplino. Koncertanti so bili jako toplo sprejeti in upajmo, da so odnesli seboj najlepši dojem; mi pa tmo jim lahko hvaležni, da so nas vsaj nekoliko seznanili s poljsko glasbo, ki je pri nas večinoma še popolnoma neznana.	L. M. Š.
Jngoslovenska gledališča bo zastopal na kongresu intelektualcev v Parizu g. Tito Strozzi, režiser Narodnega gledališča v Za-rebu. Zagreb dobi polagoma še tretje gledališče v Frankopanski ulici. Na račun gradbenih del je prosvetni minister Grol že dovolil kredit 100.000 Din.
Danes prvič V Ljubliani
ljubljenec cele Jugoslavije Vas lzne-nadi Kot ma-haradža, kot učenjak, kot detektiv v najnovejšem sen-zacijonainem Hury-Piel ,U F A* vele-iilmu
P-K-H-I-K-H
Čarobna Indija. Bleščeča orijentalna razkošnost. Harry Piel v smrtni nevarnosti Za časa snima-nja tega fiima je bil Harry Piel uapaden od tigra in težko ranjen. — Senzacija nad senzacijo.
Danes ob % 5., K 7., 3US in Yk 10. Telefon 2730.	Kino »DVOR«.
jih žrtev, katerim je računal za potne stroške okroglo po 1500 Din. Ti stroška pa posameznikom niso popolnoma nič hasn*ii; v nobeni omenjenih držav niso mogli dobiti de»a, ker je bila kvota naših izseljencev v te države že prekoračena. V tujini so se moralj revni Bosanoi obračati na naše konzulate, ki so jim izdajali zopet prosite vozovnice za povratek v domovino.
Žapič, ki je star šele 30 let, je bil svoj čas sam zaposlen kot rudar v Franciji. Ker pa ni bil posebno vnet za težko delo, se je je! klatiti po raznih mestih in je v stikih z raznimi prevejanci kmalu pogruntal, kako bi se dalo na iažj; način zaslužiti več denarja. Odšel je v domovino ter se pričel udejstvovati kot nekvalificirani izse-ljemiški agent. V kratkem času si je pridobil med izstradanimi Bosanci veliko zaupanja in kajpak tudi denarja. Žapič sam je živel zelo razkošno ter si je privoščil marsikaj, o čemer prej še sanjal nj. Sanjalo se mu pa tudi ni, da bo njegove karijere tako kmalu konec in da bo za pokoro svoje brezdušnosti dolgo sedel za zamreženimi okni. Žapiča, kj je zaenkrat v naših zaporih, bodo po končanem zas^išavanju odposlali v zapore pristojnega sodišča v. Bosni.
Ugotovitev identitete obešenca s daktiloskopiranjem
Ljubljanski orožniki so bili predvčerajšnjim potom domačinov opozorjeni, da visi na nekem drevesu poleg Tomačevega neznan moški. Obešenec je moral viseti na drevesu že več dni, ker je bila njegova zamazana in raztrgana obleka že popolnoma izprana od dežja. Ker orožniki niso dobilj pri ofoešencu nikakih dokumentov, po katerih bi mogli dognati ali vsaj sklepati o njegovi identite, so stopili v stik z ljubljansko policijo ter jo prosili, da ev. potom daktilcskopiranja dožene samomoril-čevo identiiteto.
Eksperiment se je zares posrečil. Na podlaga odtisov prstov so v oddelku kriminalne razvidnice spoznali v mrtvecu 1897. rojenega Jakoba Zaplotnika iz Tupa. lič pri Kranju, pristojnega v Šenčur. Za-plotntk je živel zadnja leta potepuško življenje ter je neštetokrat prišel v konflikt z zakonom, za kar se je moral seveda pokoriti v raznih zaporih. Poslednji čas se je ukvarjal tudi z beračenjem. Naposled je obupal. Njegovo truplo so včeraj prepeljali na pokopališče k Sv. Križu in ga tamkaj pokopali.
Pred sodniki
Tatovi z Miklošičeve ceste
Dijak Reinhold T. je stanoval na Miklo* šičevi cesti št. 13 v Ljubljani Fant je pri* šel večkrat na podstrešje, kjer je imela svoj del podstrešja tudi dr. Eleonora Jen* ko*Groyerjeva. Dijak je pogosto opazoval skozi špranje kovčege, ki so bili tam na* loženi in zaželel si jih je natančneje ogle« dati.
Letos enkrat v začetku leta je prišel Reinhold s ključem podstrešnih vrat v podstrešje, i-zdrl kavelj, na katerem je bila pritrjena žabica, in prišel v oddelek go* spe Groyerjeve. Za poskušnjo je odnesel najprej samo samokres, ki ga je shranil pri svojem znancu trgovskem pomočniku Rudolfu.
Ko je videl, da vloma ni nihče opazil, je obiskal še osemkrat podstrešno shrani* bo in odnesel razno blago ter tudi moško in žensko obleko, kar vse je bilo vredno 5400 Din.
Njegov znanec Rudolf mu je pomagal in mu znosil mnogo ukradenega blaga v mestno zastavljalnico, denar sta pa delila. Rudolf je par malenkostnih stvari tudi ukradel svojemu prejšnjemu gospodarju Tonetu, pri katerem je služil.
Zdaj sta dobila oba novo službo, dijak Reinhold bo sedel 4 mesece, a njegov zna* nec Rudolf samo 6 tednov. Olajševalno je bilo pač to, da sta oba še zelo mlada in ker sta svoje dejanje skesano priznala.
Zavoljo rib y kotanji
«Ribe sem res lovil, smilile so se mi, saj so bile v kotanji, ki ni imela ne dotoka ne odtoka, zato bi ribice žalostno pomrle, pa sem si jih raje jaz privoščil.® Tako se je zagovarjal mesarski pomočnik in inva* !id Mike z Dolenjskega. Čuvaj Karol je pa ugovarjal, rekoč, da ni mogoče, da bi bdo v oni "kotanji toliko rib, saj je Stane vjel kar 22 repov.
«Saj jih nisi štel,» se je zadri nad njim Mike.
»Molči Mikec, preštel jih je orožnik. Si* cer niso bile kake žlahtne ribe, ampak lo* viti jih nisi smel, pa amen! Ker te dosedaj sodnija še ne pozna, se boš seznanil samo za 48 ur z zaporom, če boš pa še hodil okoli tiste kotanje in stikal za ribami, utegneš spet sam pasti v luknjo. Si že
opravil.*
Mike je stisnil zobe, da se mu je kar vrat napel ki zbežal skozi vrata.
Domače vesti
Petnajsta številka »Življenja in sveta"
Natisnjena je 15. številka našega zabav, nopoučnega ljudskega tednika «2ivljenje in svet». Umetniška priloga reproducira fotografijo I. Ravnika «Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru«.
Na uvodnem mest« je prevod povesti mamenitega anglešk ega pisatelja R L. Ste* vensoma »Vrata gospoda de Maletro«ita». Povest nas seznanja s čudno pustoJovšči« no mladega francoskega častnika v vihar« nem ler» 1429. Pisana je zelo živo in na« peto, tako da bo čitatelj nestrpno priča« kova! konca te zapletene zgodbe.
V sibirsko taigo z njenim rastlinstvom in živalstvom nas vodi članek »Aprilski Jov v tajgr». Pisec nas v osebi lovca Ujgu* la seznanja z življenjem Tunguzov in nam slika prvi dih pomladi v daljnih, neskončnih sibirskih gozdovih.
Pod naslovom «Iz malo znane Dalmaci. je» bo čitatelj spozna! Šibenik in njegovo okolico, številne majhne otoke, slapove Krke itd., kraje, ki se jih je tujski promet fce malo dotaknil, ki pa imajo svojevrstno lepoto.
Vavo poglavje o skrivnostih človeške (fuševnosti začenja iz poljščine prevedena poljudna razprava npodzavestrii umetniki«. b nje izvemo o ljudeh, ki v budnem sta* nju ne ume jo niti dobro risati, v transu pa ustvarjajo prave umetnine
Članek «Ljudie in razmere na Japon* skem» uvaja čitateije v današnje iapon« t«ko življenje in nam kaže deželo cvetočih r?«veni kot «-narobe svet». Tu čitamo o vsakdanjem življenju Japoncev, o njih kulturi, o potresih itd.
Svojevrstno Stivo nudi fantastična po« vest »Diktatura Kolegi ia skrajne odločno« rti t. Diktatorski svet se odloči, da d^že« re. kateri ljudje imajo pravico do življe* n ta. in kateri ne. zakaj odvisnih je veliko iv te je treba pokončati. Zdaj se godijo zanimive reči, ki iih avtor opisuje kinema« tografsko naglo. D ktator Ak naposled str't-? resnico, ki so jo morali spoznati v51 ri-ktatorji in tirani... Dnbra satira na Bodobn*. diktatorska stremljenja!
številko zaključuje nadaljevanje povesti »Pošastno krdelo®.
-■'/š-- 'ienje in svet* stane četrtletno *?a* k,- 1.5 Din. posamezna številka pa Ie 2 Don.
se pri upr-avi, Ljubljana. Prešer* nova ir!. 54. posamezne številke pa zahte* vajte v vsaki trafiki,
*	Kraji poset? osješk« veleseiem. Povodom jfvanja	obitelji na Belju, kier »osta kralj .n kraljica preživela pravoslavne velikonočne praznike, se doznava, da bo kraljevska dvojica poseiiia tudi osieški veleseiem. To bo prvi kraliev poset v Osjeku.
*	Izpremembe v državni službi. Dosedanji šef tehničnega odseka v ministrstvu pošte in brzojava Ernest Lavrenčič ie imenovan za načelnika telegrafsko-telefonskega oddelka v omenjenem ministrstvu. Okrajni nadzornik državne varnostne straže Henrik Lotrič je iz Maribora premeščen k policijskem!! ravnateljstvu v Ljubljani. Trajno sta up-koif-na Kristijan Roža j, arhivski uradnik pri okraj-nem glavarstvu v Kraniu in Anton Zlobec, policijski agent pri okrainem glavarstvu v Celiu. Amon Schrey. okrajni komisar pri velikem županu v Liubliani, je podal ostavko na državno službo.
*	Redukcije v ministrstvu za notranje zadeve. Kakor poročajo iz Beograda, je b la v ministrstvu za notranie zadeve s 1. aprilom izvršena obsežna redukcija. Od 6000 uradnikov tega ministrstva je bilo več sto re-duciranih, največ v Srbiji in Črni gori. Za policijske pisarje se bodo v bodoče sprejemali samo kandidati s srednješolsko maturo. Diplomirani pravniki se bodo nameščali v prvi vrsti v Južni Srbiji. Razen redne plače bodo prejemali posebne doklade po 600 Din mesečno, diplomirani pravniki, ki so sreski poglavarji, pa po 1000 Din.
*	Don Frane Bul'č častni občan Rogaške Slatine. Občinski svet v Rogaški Slatini je dolgoletnega gosta tamkaišniega zdravilišča slovitega arheologa dona Frana Buliča izvolil za častnega svojega občana.
*	Veliki župan ljubljanske oblasti zaradi odsotnosti do preklica ne sprejema strank.
*	Glavna skupščina Zveze lugoslovenskih mest Kakor doz.navaio zagrebške »Novosti«. se bo o Binkošfh vršila v Zagrebu prva glavna skupščina Zveze iugoslovenskih mest. Na tei skupščini se bo defnitiv-no določilo število članov zveze, katera mesta moreio postati njeni člani ter bo končno izvoljena defrnitivna uprava zveze za dobo treh let.
*	Ameriško odlikovanje našim mornarjem.
V	Dubrovniku so bila na velikonočni ponedeljek pred cerkvijo sv. Vlaha razdeljena odlikovanja, ki iih je predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike podeli! oficiriem in moštvu velikega prekooceanskega parobro-da »Izabran«, ki je rešil posadko neke pone srečene ameriške ladje. Na grob pokojnega kapetana Radoša te »Narodna odbrana« položila krasen venec.
*	Proslava mučeniške smrti Zrlnlskega tn Frankopana. Minister prosvete ie odredil, naj se dne 30. aprila na dan tmičeniške smrti hrvatskih velikanov Petra Zrinjskega in Krsta Frankooana v vseh šolah v naši državi vrše predavanja o njunem življenju iti delovaniu.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani te umrla po kratki bolezni v 75 letu starosti gospa Ana G o r č e v a. roiena Lešniak. mati športnega organizatorja ?ti odličnega, splošno po vsej Sloveniji znanega ljubljanskega trgovca g. .Tose Gorca. Pogreb bo jutri ob 16. uri. —
V	Višnji gori je umrl po kratki bolezni v 52
starost! trgovec in posestnik g. F- S. Skra bar. Pokojnik je bi! strogo naprednega mišlienia in vedno rvest pristaš SDS. Pogreb bo mtri ob 9. uri. — V Sv. Vidu pri Ptuju je ifmrl po dolgi in mučni bolezni
v 68. letu starosti veleposestnik ln gostilničar g. Vinko Pernat. Pogreb bo jutri ob 10. uri. Pokojnim bodj ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalie!
*	Smrt idealnega Slovenca v Zagrebu. Na zagrebški medicinski kliniki ie včeraj po daljšem bolehanju izdihni! v najlepši moški dobi, star komaj 30 let, g. Franjo Praznik, posestnik iz Kokarij pri Rečici ob Savinji. Pokojnik je absolviral gimnazijo v Celju, boril se nato med svetovno vojno na albanski fronti, kjer si ie nakopal malarijo. Po prevratu se ie udeleži! zavzetja Maribora, takoj nato pa ie med prvimi pohitel k heroju Malgaju ter se z brez-primerno hrabrostjo udeleževal bojev za osvoboditev Koroške. Poznajo ga iz tiste dobe vsi fantje — borci z zelene Štajerske. Bi! je rezervni poročnik in je s svojitruju-naštvom zadivlja! vse svoie soborce in jx>-veljnike. Po nesrečnem plebiscitu se je poda! na Dunaj na eksporfno akademijo, a se je končno zaradi bolehnosti m trpkih izkušenj v državni službi povrnil na dom. k.ier je bi! edina opora svoji materi — vdovi. Zaradi bolehnosti, ki io ie kot posledica malarije povzročala zavratna in neozdravljiva bolezen, se ie letos v februarju podal v Zagreb kier je včeraj izdihnil svojo blago in junaško dušo. Zajokala bodo mnoga srca njegovih prijateljev in soborcev ter globoko <vOČustvova'a z bridko prizadeto sivolaso materjo, mlado ženo, tremi otročički in bratom Joškom. Truplo bo danes prepeliano v domači kraj in se bo mtri vršil pogreb k farnemu pokopališču. Ohranimo pokojnemu Fran in Prazniku topel, svetal spomin!
*	Nadure na meščanskih šolah. Prejeli smo: Novine so poročale, da je prosvetni minister zahteval kredit 30 milijonov dinar-iev. da izplača razne zaostanke svoiega resora (potnlne. honorarje za nadure itd.) Ni pa iasno. ali namerava iz tega kredita — če ga sploh dobi — plačati ♦udi zaostanke za nadure na meščanskih šolah iz ! 1926-27 Prizadeti pozivamo merodajno prosvetno oblast in tudi Društvo učitelistva meščanskih šo!. da stori vse. da dob>mo svoi težko zasluženi denar izplačan iz omenjenega kredita.
*	Iz službe finančne kotrole. Trajno so upokojeni s 1- aprilom, preglednik fin kontrole Kotnik Anton. Pleinšek Josip in pod-preglednik Rogelj Ivan, do seaai dodeljeni v službovanje glavni carinam' v Mariboru
*	Proslava 6<Metnice Čtta'nlce v Ljutomeru. V nedeljo. 15. t. m ob 3 popoldne bo proslavila ljutomerska Čitalnica v Sokol-skcrrt domu svojo 60 'etnico Ogromno narodno in kulturno delo ie Izvrši'a Č;talnica tekom zadniih 60 let svojega obstoia: bila je ognrišče. od koder se ie razšrriala vzvišena narodna zavednost med vse slole. Ljutomerska Čitalnica je matica vsem narodnim društvom, s katerimi se ponaša danes Ljutomer Vabljeni so vsi prijatelj napredka. da se proslave udeleže v čim večiem številu. Proslava se bo vršila v Sokolskem domu. ne daleč od prostora, kier se ie vršil nred 60 leti znameniti prvf slovenski tabor Čisti dobiček se bo uporabil za razširieule č:talniške .Ihtdske knjižnice, k' ie v minulem letu izposodMa nad -1000 kniig.
*	Zveza fngoslovenske napredne omladl-ne iz Slovenije, izredni občni zbor se bo vršil v nedelio. 22 t. m ob pol 11 dopoldne v <Naprednem dviaškem domu». LrubHana Tomanova ulica 3 — Revizlionalni odbor
*	Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo (Edinstvo) bo ime!o v smislu doseženega sporazuma izredni občni zbor dne 14. t m. ob 10. uri v Rogatcu z dnevnim redom: Fu-zija obeh šmarsko-rogaških učlteliskih društev. Takoj nato se bo event. vrš'lo skup-no zborovanje. Zeli se. polnoštevilna udeležba.
*	Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo, dne 15. t. m. oh 15.30 zadnjikrat v tej sezoni opereto »Veseli kmetic«
738
*	Zvišanje taks za bakteriološke preiskave. Prejeli smo: Od 1. aprila 1928 se zvišajo takse za preiskave v higienskem zavodu v Ljubljani. Od tegs dne dal'e velia »pristoj-benik za radove i produkte Hi.gienskoga zavoda u Zagrebu«. Cenik ie na vpogled v Higijenskem zavodu v Liubliani Gl?de popolne oprostitve plačanja taks. odnosno popusta velia sedeče: Brezplačno se vrši pregled materrala: a) za one siromašne, ki imajo vsled siromaštva pravico na brezplačno zdravniško pomoč in oskrbo v bolnici, (dokazati »e s svedočbo davčnega urada glede plačevanja davkov): b) za dijake, visokošolce, ki so oproščeni šolnine, c) za uradnike, ki materija! pošljeio uradno v pregled v ciliu pobijanja nalezljivih bolezni; d) za vse higijenske ustanove ali zdrav-nike-higijeničarie. ki se po svojem službenem poklicu bavlio z brezplačnim pregledom in zdravlierjem bolmkov. 50% popust uživajo, a) državne in samoupravne bobii-ce. okrožni uradi in ostale iavne zdravstvene ustanove in b) državni in samoupravni uradniki in člani niihovih rodbin. Inozemci plačajo dvojno takso.
*	K članku o lepih nspehlh gospodinjskih tečajev, ki smo ga priobčili nedavno povodom zaključka tečaja v Tržiču, smo prejeli naslednje pismo. Z veseljem smo čitale Ljubilančanke ta članek. Pozdravljeno to dek>! Toda dovoljujemo si pripomniti: Tudi v Ljubljani in v naših mestih vobče naj bi se posvečalo več pažnie gospodinjskim tečajem m splošni gospodiniski izobrazbi ženskega naraščaja. Reke! bo kdo: Saj imamo v Ljubljani gospodinjsko šolo, pa tud! razne dnevne in večerne tečaje. Lepo je to in čista resnica. Vprašamo'vas pa, ali morejo posečati te tečaje (o šolah sploh ni niti govora) splošno naše mladenke? Proletarska hčerka, ki ]o jedva s težavo ppšiliajo v ob-ligatno šolo (to ie do 14. leta), kjer niso taki izdatki kakor v gospodinjskih tečajih ne more tn ne pride do tako va£ne gospodinjske izobrazbe. Kie nai zmore oroletarec minimum 300 Din mesečno za tečai hčerke.
Proletarska hčerka tudi v službi z majhno plačo ne more žrtvovati takega zneska za gospodinjski tečaj. Z majhno plačo mora pomagati staršem, oziroma plačevati hrano tako da ji morda komaj os+ane za najnujnejšo obleko. Imamo dekleta, ki čutijo potrebo do te šole, pa pri najboliši volji ne morejo iz navedenih razlogov vanjo. Zato prosimo vse prizadete, predvsem vsa ženska društva, da bi se ustanovilo več takih tečajev s čim nižjimi stroški. K stroškom naj bi prispevala omenjena društva, zavodi razna podjetja itd. ter tud! država. Saj država lahko pričakuje dobrih družin le tedaj, če bo imela v gospodinjskih zadevah dobro podkovane matere, katere bi lažje dobro vzgo.iile svoje hčerke in sinove. Ti stroški bi dajali državi neprecenljive obresti. — Prizadete.
* Razpis. HigHenski zavod Icralievine SHS Ljubljani razpisuj? v smislu uredbe ministrstva narodnega zdravja z dne 3. III. natečaj za na;bo!;e 'zvedeno hitrvensko ureditev v kmetski hili oziroma okolici (kuhinja jedilna shramba, spalna soba. vodnjak, stranišče r greznico, gnoiišče itd.) Narboliše tri ureditve oz a sanacije se naeradijo v hiši jenskih potrebščinah v vrednoti po SOOT1. 2000 in 1000 dinarjev ter diplomo Natečaj zaključi 1. oktobra t. 1. Natančnejša navodila. načrte in drueo je dobiti pri Higi-jetiskem zavodu v Ljubljani.
PRIZNANO
najboljša oblačila nrl najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka
i MareH
Ljubljana. Aleksandrova c. !2.
*	Kmetijska šola na Grmu spreime s 1. msiem 1938. gospodarske praktikante (vajence) v šestmesečni tečaj. Ti vajenci imajo dnevno po 2 uri pouka v šoli, ostali čas se uporabljajo pri vseb delih na šolskem posestvu: oa zav<Miu dobivajo vso oskrbo brezplačno in sicer v i?tem obsegu kot redni učenci. Tečaj je priprava za vstop v redno šolo Iz tega razloga se opozariaio kmečki gospodarji, ki žele poslati svoje sinove v kmetijsko šolo na Grm. da v redno Solo. ki se prične v začetku novembra 1928. ne bo sprejet noben prosilec, ki ni dovršil vsaj 3 razredov osnovne šole, če ni prej dovršil tega tečaja za gospodarske vajence Poleg tega pa imajo gospodarski vajenci prednost pri sprejemu v redno šolo v šol letu 1028 /2Vt pred vsemi drugimi prosilci in sicer na brezplačna mesta v celoletni šoli. ker se v pri hodnjem šol letu vrši pouk le v celoletni šoli in v II. tečaju zimske šole. Pogoji spre-'ema v tečaj so: 1, starost naimanj 16 let, 2. dovršena osnovna šola (četudi le eno- ali dvorazredna). 3 telesna in duševna sposobnost. Prošnjam, kolkovanim s 5.— + 20.— Din. je priložiti krstni list, domovnieo, zadnje izpričevalo in zdravniško izpričevalo ter jih poslati na.rpozneie do 22. aprila 1928 ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu-Novo mesto. Sprejem se naznani pismeno. Vsa še potrebna pojasnila daje ravnateljstvo.
*	Krojaški pomočniki, pozor! V Splitu so kroiaški mojstri hoteli svojim pomočnikom znižati plače. Pomočniki so zaradi tega stopili v stavko. V Ljubljani se nahajaio agenti, ki iščejo krojače za Split in iim obljubujejo dober zaslužek. Svarimo vse kroiaške pomočnike. naj nihče ne potuje v Split, ker bo po končani stavki sigurno vržen na cesto. — Organizaciig krojačev.	lllb
*	Od doma je pobegnil v petek. 6 t. m. čevljarski vajenec Stanko Lemovec, doma iz Zirov Sled za niim pelje v Ljubljano, kjer bo sigurno skušal dobiti kakšno službo, ker ima pri sebi svoio delavsko knjižico. Ni pa ■izključeno, da se klati kie na deželi ter išče kakršnesibodi službe. Fant ie star 15 let boli slabo oblečen ter precei velik. Ako ga je kdo med tem časom vide!, ali ga celo spreie! v službo, se naproša, da to takoj sporoči njegovi materi Neži Lemovec. Nova vas, pošta 2;ri.
ITO — zobna pasta najboljša.
Vraže!
Praznoverje!
Alraun
čudežno spočeto dete
prinaša
Srečo 3 iudi nesrečo! PRIDE! PRIDE! TRIDE!
nsEPNorar zobje
DEHTEČA USTA
Iz Ljubljane
•r i V. ' v r^r-"4*
* Bolne ženske dosežejo z rabo prirodne grenčice »Franz-Josef« neovirano lahko izpraznitev črevesa, s čimer je pogosio v z\e-zi izredno dobrodejen učinek za obolele organe. Stvorltclji klasičnih učbenikov za ženske bolezni pišejo, da so ugodne uči-ike vode »Franz-Josef« potrdila tudi nrih preizkušnje. Dobi se v vseh lekarnah, drogeriiah iti špecerijskih trgovinah.	6
ANGLFSKO SUKNO
najfinejše vrste po solidtv cen! dobite pri FRANC PAVLIN GRADIŠČE 3.
*	»Depa« kruh. AU že poznate družinski kruh z imenom »Depa<. Poizkusite enkrat! Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu. 716
*	Srajce za gospode iz a-ngl. cefiria in po-peli na, na željo po meri v 24 urah. P. Mag* dič, Ljubljana.
*	Tovarna Jos. Relcfa sprejema mehko hi škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev.
*	Oni gospod, k! je prevzel od neke gospodične na kolodvoru v Laškem 1 kovčeg, se naproša, da odda na naslov Rjbaf, Knafijeva ulica 10-1.	737
u— Predavanje v društvu »Soča«. V soboto 14. t. m. bo predaval v Ljubljanskem dvoru tovariš g. prof. Joško Bačič o zgodovini Istre. »Sočani«, Istrani in vs: prijatelji društva, ki se zanimate in ljubite n^šo tuž-no Istro, udeležite se polnoštevihio tega lepega zgodovinskega predavania. Začetek ob pol 21. zvečer. Vstop prost. — Odbor.
u— Federacija prijateljic mladih devojk. Ptedsedmca federacije prijateljic mladih devojk. g. Atidree Ktirz pride v Ljubljano, kier bo predavala v soboto 14. t. tn. r>opoI-dne ob 3. o delu te federacije, ki itna po celem svetu svoje sekcije. V naši državi se je pred kratkim ustanovila hrvaška sekcija te federacije pod predsedstvom dr. Milice Bogdanovičeve. Opozarjam že danes ljubljansko ženstvo na to velezanimivo preda-vanie in prosim, da se polnoštevilno udeleže. Kje se vrši. bom pravočasno iavila. — Frania Tavčar, podpredsednica Narodnega ženskega saveza.	lllb
u— XXVII. redni občni zbor »Trgovskega društva Merkur za Slovenijo v Liubliani se bo vrši! v sredo, dne IS. t. m. ob pol 20. v posvetovalnici Zbornice TOI. Dnevni red-Nagovor predsednika, poročilo tainika, blagajnika iti preglednikov računov. Volitve odbora. Določitev članarine za leto 1928 Samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne predloge je naznaniti 5 dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. — Odbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljublianl.
u— Občni zbor moške šent»akobsko-tr-novske Ciril Metodove podružnice se bo vršil 14. t. m. ob 20. v restavraciii Kavčič na Prulah. Prijatelji podružnice vljudno vabljeni.
u— Rapallo! Danes v četrtek, 12. t. m. ob pol deveti uri zvečer na običainem mestu. Udeležba vseh dolžnost! Obvestiti one, ki to event. prezro. — Predsednik.
u— Št. Jakobskl pevski zbor. Zaradi koncerta danes pevska vaja odpade.	731 u— Kolo jugoslovenskih sester v Ljub-Ijan bo imelo v četrtek 12. t. m. ob 3. uri redno odborovo sejo. 739 u— Pevsko društvo »Slavec« ima dne 14. t. m. ob 8. uri svoj redni občni zbor v društvenem lokalu. Sv. Petra cesta, v salonu gostilne pri Jerneiu. 714 u— Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se bo vršil v ponedeljek, dne 16. aprila 1928., točno ob 6. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v Ljub! iani. Razen običajnega dnevnega reda se bo razpravljalo in protestiralo proti po-doljšamu stanovanjske zaščite od 1. maja 192-8. dalje. Zaradi tega vabi odbor vse posestnike iz Liubliane in okolice, da se tega važnega občnega zbora udeleže v največjem številu ter s tem pokažejo, da nikakor n so več voljni prenašati ierobstva nad svojimi hišami ter da se iim mora lastnina dati na prosto razpolago. Od posestnikov samih je odvisno, da z veliko udeležbo pokažejo svoio moč <n so pripravlieni nastotr'ti proti vsakomur, ki bi nastopal proti niim. Važno ie tudi za lastnike novih hiš. ki se jih hoče dati po novem zakonu tudi pod zaščito. Nečlani na zbor nimato vstopa, lahko pa se pred pričetkom zborovanja vpišejo za čla-
ne-	740
u—- Mestni magistrat ljubljanski opozarja vse privatne in samounravne uslužbence da si pr» č!. 98 pravilnika za uslužbenski davek, takoj nabavijo v ekspeditu mestnega magistrata. Mestni trg 27.111. knjižice za uslužbenski davek, ker iim moraio deloda-ialci po 1. aprilu vpisati vsa izplačila v to knnžico.
vozne olajšave vojnih Invalidov. Vomi invardi, stanujoči v Ljubljani, ki žele dohiti legitimacije za brezplačno ali znižano vožnjo, se pozivalo, da se zglasiio nai-kasneje do vštetega 20 t. m na mestnem magistratu v sobi št 42 Vsakdo nai prinese s seboi pravomočni sklep okramega sodišča o invalidnosti, fotografijo (ne na kartonu) v velikosti 6X10 cm in znesek 10 Din Priglasitve se sprejemajo do gori navedenega termina vsak ponedeljek, sredo in petek od 9 do 12. ure.
U_ r>p„ honhončkov V Ljublianl. Zadnja zbirka družbe sv Cirila in Metoda v Ljubljani po ulicah, cestah in trgih je bila leta 1914, tik pred svetovno vojno, torej pred 14. leti. Ker so družbeni prispevki o.i tega časa vedno manjši, stroški pa vedno večji, je sklenila mestna ženska podružnica CMD v Ljubljani prirediti po dolgih 14 letih zopet zbirko dne 14 aprila t. 1. popoldne in 15. aprila dopoldne v korist dni?be t j. za obmejno šolstvo, za nakup šolskih knjig in učil revnim šolskim otrokom, na-
Za pomladansko sezono
«1 ne oglefte «amo izložb ampak tudi po« ietite našo trgovino z izbrano zalogo naj« modeme iših vzorce*
JOS. ROJINA, Aleksandrova 3.
bavo šolskih knjižnic, za podporo revnim šolskim otrokom, za nabavo obleke itd. Na gori naveden dan bodo prodajale deklice in gospodične na trgih in ulicah bonbončke (1 bonbonček po 1 Din). Ker ima vsa prireditev blag in lep namen, naj ne bo nikogar, ki bi zavrnil jx>uujeni sladkorček. Prodajalke bodo imele pripet znak tCiril Metodov dan<. Denar se bo zbira! v nabiralnjkih.
u— Policijski drobiž. Od torka na sredo sta bili prijavljeni policiji dve tatvini gotovine, dalje ena tatvina lesa, ena poškodba okna, ena nevarna grožnja, en prestopek žalienja straže, pet prestopkov pasjega kon-tumaca, 1 prestopek pijanosti, 2 prestopka nagle in neprevidne vožnje, 8 prestopkov cestnega policijskega reda in 4 prestopki avtomobilskih predpisov. Aretirana sta bila dva mladeniča zaradi nesramnega vedenja ter neki krošnjar, ki ni imel krošnjarskega dovoljenja.
u— S prijateljicami ni nič. Posestnikova hči Ana Tramšek iz Slovenske Bistrice je prišla pretekli ponedeljek z doma na obisk svojih sorodnikov v Ljubljano, kamor ie vzela s seboi tudi kolo. Že v ponedeljek dopoldne pa je, mudeč se s kolesom na Tržaški cesti, srečala svojo bivšo prijateljico Mihelco J. ki io je naprosila, naj ji posodi za kako uro koio, da se odpelie v Zeleno iamo. Mihelca je Tramškovi kolo popoldne res že vrnila, vendar pa Tramškova ni našla v kolesni torbici 200 Din gotovine, ki jih je preie pozabila vzeti iz nie. Ko je prijateljico tozadevno povpraševala, se je ta ie!a izgovarjati, da ie kolo posodila za kratke vožnje še nekaterim drugim prijateljicam Oškodovanka je tatvino prijavila policiji, ki ie nato po svojih organih zapored zaslišala vse vnete kolesarice, ki pa nobena ni hotela priznati tatvine. Dogodek se bo seveda obravnaval pred sodiščem. Tramšakova pa ie menda pričela uvaževati stari pregovor, da ie dobrota sirota.
u— Neprevidni vozači. Ko ie bil v torek mestni delavec Franc Pirnat stoječ na lestvi, zaposlen pri pleskanju tablice z označbo »Hidrant« ob zidu domobranske vojašnice na Poljanski cesti, se ie nenadoma zadel s kolesom ob lestvo mesarski pomočnik Ivan J. Posledica tega je bila. da se je lestva spodmaknila.ter je treščil Pirnat z viška skoraj 3 metrov na tla, kier ie obležal nezavesten Kolesar, ki je tudi padel po tleh se je ne meneč za nesrečo hitro pobral, zasedel kolo ter oddirjal proti sejmišču. Vendar pa so ga spoznali pozneje neki opazovalci dogodka ter se bo fant moral zaradi neprevidne vožnje zagovarjati pred sodiščem. Pirnat. ki so ga pozneje zopet zbudili k zavesti in je tožil o bolečinah v glavi in križu, je moral iskati zdravniške pomoči. — Do večie nesreče bi kmalu prišlo tudi na Miklošičevi cesti, kjer ie ravno na vogalu Pražakove ulice privozil nasproti tovar-narjevi soprogi Mirki L. neki avtomobilist. Ko ie soprog opomnil šoferja na previdnejšo vožnjo, ga ie ta nadrl »s prokletim kranjskim Janezom«, in se bo moral za to opravičiti na sodišču.
Iz Celja
e— Proračun mestne občine celjske za I. 1928. ie odobren ter je stopil s 1. aprilom v veljavo. Pobirale se bodo v tem letu sledeče davščine in doklade. 50% obč. dc* klada na drž. najmarino, 100% obč. doklada na drž. zemljarino, 150% obč. doklada na obč. prldobnino. 200% obč. doklada na drž. rentnino, 357% obč. doklada na drž. trošarino od vina in vinskega mošta, 8% najemninski vinar od čiste naiemnine. naklada od piva 1 Din, od litra, na šampaniec, na vina v steklenicah po 25 Din od litra, na steklenice navadnega vina po 3.22 Din od steklenice (7',„ 1) na žganje, rum etc. pavšalno Din 40.000, užitnina na meso in sicer od govedi in konj Din 1230, od teleta Din 7.5n, od drobnice Din 2.50 od komada. Vodni vinar za mesto znaša 12%. za okolico 18%.
e— Podružnica Jugoslovenske Matice t Celju ima svoj redni občni zbor danes v četrtek ob 20. v salonu Narodnega doma v Celju. Ker je Jugoslovenska Matica ena izmed najvažnejših in glavnih narodnih korporacii, prosimo umevanja s strani občinstva ter polnoštevilne udeležbe.
e— Smrtna kosa. V celjski iavni bolnici so umrli: 79 letni Podergajs Martin, delavec iz CePa. 54 letna Pogačar Magdalena iz Pečovnika v celjski okolic:. 73 letni Zahodi! dninar iz Češkoslovaške, 40 letni Kovačič Rudolf, čevljarski mojster iz Zreč in 77 letna Goriup Ana, obč. reva iz Škofje vasi. N. v m. p.!
e— Sokolska akademij za amsterdamski sklad, se bo vršila v nedeljo. 15. t m. v celjskem mestnem gledališču Nastopijo kakor dan preie v Mariboru, vrhunski telovadci in telovadke iz vrst Ljubljanskega Sokola matice. Na kolodvoru v Celju i?h pozdravi v nedeljo ob pol 12. članstvo celjskega Sokola.
'-J
Iz Maribora
a— češki gostje v Mariboru. Včeraj je dospelo v Maribor 42 gojencev tn gojenk praške gremijalne trgovske srednje šole, katerim je priredil trgovski gremij v zvezi s slovenskim trgovskim društvom tn Jčligo ob 19. v Grajski kleti prijateljski večer.
a— Mariborska občina ln vojaški erar.
Mariborska mestna ?bčina se že več mesecev pravda z vojaškim erarjem, proti kateremu je vložila tožbo za izplačila zneska 1.500 000 Din na zaostali najemnini. Občino zastopa bivši župan dT. Leskcvar. V prvih dveh instancah ie občina tožbo sicer dobila, pri Stolu sedmorice v Zagrebu Pa jo je, kakor čuietno. sedai izgubila Dogodek je vsekakor zelo važen, posebno v kolikor se tiče mariborskega mestnega proračuna. Zaenkrat beiežimo -sanio vest, na stvar pa se še povrnemo, ko bodo znani razlogi razsodbe Stola sedmorice.
a— Razmesaril ga je. Ko je odhajal v ponedeljek okoli devete zvečer 221etni sin posestnika Aimrn Klanjšek iz gostilne Ton. 85 na Teznu. ie -»pazil, da se nedaleč klofuta z vso silo neka skupina fant >v. Iz radovednosti je pristopil bliže in vide! na svojo žalost hn razburjenje, da ima družba v delu njegovega mlajšega brata Jožefa, ki ga je seveda hotel braniti To pa so nru pretepači preprečili s tem, da ga ie eden z vso sito lopnil po glavi in mu nato iz strahu pred maščevanjem utekei. Klamj-šek ie teke' nekaj časa v smeri za napadalcem. vendar brezuspešno, ker se mu je skril Pr: požarni hrambi na Pobrežju pa se je nenadoma pojavil pred KlaniŠkom neznanec m ga priče! obdelovati z nožem prav po mesarsko. Z3dai mu ie nič manj kot devet ran po životu in glavi, kjer ima rani en ec med drugim na dewm ne« 0 cm dolgo rano. Zverina k> ie po tem svHem krvoločnem činu urnih krač popihala. Vse poizvedbe kriminalnih organov za neznanim napadalcem so bile prv; dan brezuspešne. Dan^s dopoldne pa je orožniški kaplar g. Koželj iz Studencev srečal na svojem patrulita/nju sum.!j;vega fanta, vsega opraskarega po obrazu, ki se je ob pogledu na orožnika ves vidno prestrašil Orožnik je opazil to spremembo na fantovem obnašanju in začel neznanca pobliže spraševati, kako in kaj. odkod ima praske itd Brez obotavljanja je zasačeni priznal, da "se piše Henrik Potic, da se uči mesarstva (!) nekje na Tržaški cesti rn da ie bil udeležen pri pretepu kritičnega večera, tajil pa je. da bi bii on napade! Klanjška. Potic ie bil na mestu aretiran in odveden v preiskovalni zapor, da se ugotovi njegova krivda al; nekrivda.
a_ Proces zaradi dogodkov 27 januaria 1919.. Ivi ga ie naperilo 27 mariborskih du. hovnikov proti uredniki? 'ista »Volkstim-me , jc sedat korene veiiavno zaključen. Stol' sedmorice v Zagrebu je danes poslal tož-iteliem in tožencu svoio pimetro razsodb«-,, 5 katero s? razsodba prve instance spremen; v toliko, da se uredniku g Erženu zmanjša zaporna kazen od 3 na 1 mesec ter naložil globe 2000 Din. 2000 Din pa kot odškodnina tožheijem. Tožite!ji so namreč zahtevali za vsakega odškodnino 4mn Din, torej skupno 27 krat 4000 Din ali 1SO.COO Din.
Iz Kr^rJa
r— Kranjska podružnica SPD ima 27. t. m. ob 20. uri v spodnjih prostorih Na* rodnega doma redni občni zbor.
r_ crBratje sv. Bernarda* na kranjskem
odru. Gledališki oder ponavlja nocoj ob 20. uri in v nedeljo 15. t. m. ob 16.30 uri igro »Bratje sv. Bernarda«. Gostovala bo gdč. Princi čeva iz Radovljice. Ansambl je nekoliko spremenjen m izpopolnjen. Ne zamudite te prilike!
r_ V zgledna troperesna deteljica. Neka ženska troperesna deteljica z 401etno Nežo na čelu si je hotela privoščiti vesele m izdatne velikonočne praznike. Brez stanovanja in brez denarja je pa to bilo težko izpeljivo. Naselile so se v cerkveni šupi na polju za «Fidrom» v kokrškem pred* mestju. Na velikonočno nedeljo se je naj* starejša Neža odpravila v mesto. Njej je šel posel lažje izpod rok. Lani je namreč služila pri usmiljenih sestrah, lri imajo zu* naj mesta svoie posestvo. Posetila je go* stilni Šumi in Boh «Na bekselnu®, kjer^ je vzela skoro sedem litrov vina na račun usmiljenih sester. Končno je gostilničarju Bohu postala zadeva sumljiva in je nazna* nil žensko mestni policiji. Stražnik Kete je dohitel Nežo z vinom na cesti blizu Prešernove čevljarne, ostali dve prijatelji* ci, stari okrog 20 let. pa sta v mraku ušli čez polje in pobegnili brez sledu Osam* I}eno Nežo so vtaknili v zapore okrajnega sodišča.
Iz Trbovel j
t_ Koncert ^Slovenskega akademskega okteta* iz Ljubljane se bo vršil v Trbov. liah v torek 17. t. m. ob 20. v dvorani Delavskega doma. S tem sporedom, ki ga fco oktet izvajal v Trbovljah, je dosegel na lanski turneji po Primorju in Dalmaci* ji krasne uspehe pred inozemsko publiko Na stvore du so izključno samo slovenske narodne in umetne pesmi. Vsi prijatelji slovenske pesmi, uljudno vabljeni. 72^ t— Smrtna kosa. Umrl je v lepi moški
dobi, 46 let star, rudar Franc Zore. Pod* legel je zahrbtni jetiki. Doma je bil na Slatini nad Dolom pri Hrastniku. Naj v tniiru počiva!
t— Huda nesreča pri delu. Pri zgradbi nove meščanske šole so zopet pričeli z de* h. V torek 10 t. m. so bili zaposleni pri dviganju tramov za zgradbo skoro sami zidarski vajenci. Vlačili so težke tramove na zidarski oder in od tam v notranjost zgradbe. Na odru sta bila zaposlena dva vajenca, pod odrom pa vajenec Franc Se* re Zidarski oder pa je bil ali slabo nare* jen ali pa se je pokvaril tekom zime Za* enkrat se je zrušil in z njim »ta zgrmela v globočino tudi oba vajenca. K sreči sta ostala nepoškodovana. Mnogo slabše pa je prošel vajenec Sere pod odrom. Nanj je padel tram. ga podrl na da in ga hudo po* škodoval Tram mu je pretisni) prsni koš. S prvim vlakom so ga odpeljali v ljubljan* sko bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. O stvari je uvedena preiskava, ki bo do* gnala, kdo je kriv nesreče.
Vraže!
Praznoverje!
čudežno spočeto dete
prinaša
Srečo a tudi nesrečo! PRIDE! PRIDE! PRIDE!
Šport
Ilirija : Primorje
V	nedeljo >e srečata na zelenem polju v prvenstveni borbi moštvi Ilirije in Pri* morja. Vedno so srečanja med tema klu* bom a vzbujala pozornost Včasih je bila pozornost publike skoraj nerazumljiva, kaj t; . športnega vidika tista srečanja • v, M-la nikaki posebr: »dogodki® Zanimanje publike za tiste športne nastope se je da* lo obrazložiti edino z rivaliteto. ki vlad« že od vsega začetka med kluboma in niu-nimi pristaši Pozneje se ]e pravkar orne* njenemu momentu pridruži! še športni: Primorje se ie znatno dvignilo in v zadnjih letih izidi srečanj med obema kluboma m* kakor ni«*o vnaprej sigurni. Letos se ie pojavil še tretji moment: Prvič se nudi Primorju možnost — čeprav zelo šibka — da si osvoji prvenstvo ljubljanskega okrož* ja. Razume ^e. da bo Ilirija svoio pozicijo ogorčeno hranila, kakoi je z druge strani umevno, da bo Primorje napelo vse sile, da to pozicijo omaja Odt«/d še čisto sne* cielno zanimanje, ki vlada topot za sreča* nje med obema moštvoma odtod nervo* za. ki ima najzvesteiše obojestranske «-k;i* bice» že cele tedne in ki se skoro <repide* mično« prenaša na najširše kroge športne* ga občinstva.
V	prihodnjih dneh bomo obiasnili tre* notno situacijo v našem nogometnem pr* venstvu.
Službeno Iz LLAP Seja upravnega od* bora se vrši danes ob 20 uri v kavarni «Emona». damska sob8 — Tajnik I.
SK Svoboda Danes od 17 ure dalje trening prve skupine na igrišču Ilirije. ob» vezen za naslednje igrače- PapJer. Novak, Večerin, Šušteršič Boncl. Jereb. Breznik, Rado, Koser, Seme Zore Habiht, Batič, Korbar, Zeman — Načelnik.
SK Krakovo pozivlje vse člane, da se sigurno udeleže sestanka, ki se vrši v go» stilni Usenik, zaradi nedeljske tekme — Kapetan.
SK Slavija Močo i ob 20 uri se vrši
v	običajnem lokalu seia u o. Prosim z»* radi važnosti točne in polnoštevilne ude* ležbe Pol ure preje istotam seja poslov* nega odbora — Tajnik I.
Športno društvo «Vrhnika» priredi v nedeljo, dne 15 aprila t L prvo pirmladan* sko otvoritveno Kolesarsko dirko na pro* gi Vrhnika*Borovnica — Start na glavnem trgu ob 1430 na Vrhniki Cilj pred So* kolskim domom v Borovnici Dirka se v dveh skupinah Prijave do 14. t. m načel* niku g. Jožetu Gromu Dirka >e vrši sa* mo ob lepem vremenu Dirka ima namen poživit" kolesarsko društvo Borovnica in se bo vršilo po dirki zborovanje, kier go* vori govornik iz Ljubljane. Vabimo vse kolesarje, da sodelujejo pri tej prireditvi
Motokolesarski klub <xllirija». V petek dne 13 t. m. ob 19 30 redna odborova se* ja v klubskih prostorih restavracije «No*
vi	svet«. Zaradi otvoritve sezone se opo* zftrja.k) vsi odborniki, da se seje sigurno udeleže. — Predsednik.
SK Jadran. V petek cb 18 uri obvezen trening za vse igrače L moštva in rezerve na ki uhovem igrišču Vsi nai prineso opremo seboj. Važno zaradi nedeljske tek* mc. — Načelnik.
Dre zmsgi zagrebških moštev v ino* zemstvu. Hašk je v revanžni tekmi zmjg.il v Monakovem nad famošniim Wackrom s 5 : 3 (3 : 1). — Concordia jc ponovno zmagala v Zlinu nad SK Bato z 2 : 0 (0:0).
Vremensko poro£*lo
Meteorološki *i»»nd » MnMfrm 11. aprila 1928.
Višina naronurtra V18.S n
Kraj
čas
opazovanja
Liubhana Manhor . Zagreb . . Beograd , Sarajevo . Skopi ie . . Dubrovnik Split
8.
55
ac
o a S
D
tU » _
vnei »etra in brzina v metrih
KJ -
IJ
Padavine
Vr^ta * "n® "lo ' o"
7 .S 9 i '51 4 ?58 4 7589 76 -8
763	6
764	5 7 OS
4
14 1* 11 12 H 14
77 4<s 73 56 72 M 6" 87
W 6 W 12 W 8 mirno mirno mirno
SE 13 SE 12
/ 1' 4 1 0 0 0
Solncs vzhaja ob 5.34. zahaja ob 18.39, luna vzhaja ob 0.23, zahaja ob 8.2S. Naivtšia temperatura danes ® Liubliani 14J? C.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Prožno oblačno, najbrže mestoma dež. Bolj
hladno.
Tržaška vremenska napoved » četrtek: Lahki vetrovi iz drugega kvadranta. Nebo spremenljivo; morda nekoliko dežja. Temperatura od 11 do 16 stopinj. Morje mirno.
Svila.
če se s svilo pravilno postopa, bo vzdržala dolgo in se ne bo potrgala niti razpala.
Radi tega svi'a ne sme priti v vročo vodo ampak io ie treba nalahko premečkati v mrzli raztopim »Ra-DIONA*.
Ker ie »RADION« izredno sredstvo za pranje, le tak način prania popolnoma zadosten, da svilo čisto opere.
Po takem pranju se svila izoere v mrzli vodi. a prvi taki vodi se doda malo kisa da se pokažejo barve v svoiem pravem sijaju.
Posebno važno ie kako se svila suši. Svilo ie treba zaviti v platno in zladiti z likalnikom. ko je še malo vlažna. Tako bo svila ohranila svoj sijaj.
odarstvo
Mezdni problem v ruski
Neprestano naraščanje cen zaradi dviganja nu-zd.
Da bi izvedla svoj komunističen gospodarski program, si ie sovjetska vlada v Moskvi stavila nalogo, vzgojiti ckolektivn«1-ga» eioveka. Sovjeiski voditelji so skušali nadomestiti dobickaželinost, to močno go nilno silo v vsakem gospodarstvu, v prvi vrsti s časiihlepnostjo. Zato so uvedli sistem odlikovanj, pohvalnih priznanj, premij iM 'oda uspeh |e dr.nn« malenkosten. V širokih DU.sa:h sov!« tekih nrž-ivljanov (iz.vz.ptr.5i v krosih sov|f!«kih voditeljev) ie tudi dajie« stremljenje no zboljšanju lastnega položija moenf«jš(> kakor rziri na dobrobit splošno-sti
Rusko gospodarstvo >e sicer v rokah države, vendar pa ni vodeno po enotnih načelih. Ono se nahaja v rokah različnih or ganizacij. med katerimi obstoja neprestano trenje. Vsako podjetje, ki je v roksh goto ve organizacije, skušn svoj položaj čim bolj izkoristiti. Štrajki delavcev se rešujejo na prav enostaven n»?in. Vodje obratov in vrhovna oblastva skušajo sicer predočiti delavcem svoje pomisleke g'ede interesov skupnega gospodarstva, končni rezultat pa je ta. da se z zvišanjem mezd dvigajo tudi cene izdelkom. V dru iih državah bi tako t>odjetie postalo nezmožno konkurence in bi propadlo. Ne tako v Rusiji, kjer industrija proizvaja večinoma le najpotrebnejše predmete za življenje in kier ni konkurence. V tem pogledu je izključena tudi konkurenca « strani inozemstva, kajti zunanja trgovina je v državnih rokah.
Posledica tesra stanja pa je hrrznriroerna draginja pri vseh nredr">et:h. ki jih proizvaja ruska industrija. Na stalni spopolnitvi obratov in način produkcije pi nihče v do-voljni meri interesiran. in to predvsem zaradi pomanikania konkurence, ki v privat nem posnodaretvu prisili podjetnika, da vo li in uredi svoie nodietir čim rnciionalneiše n?« čemer so tudi delavci v veliki meri interesi ran i Ni1-če v Rusiji tudi ni in'ere=iran t,a fem. da bi se odpravila številna nepotrebna posredniška mesta, ki pcdr^žtrVjo izdelek na potu od producenta do konsu-menta V brezplodnem boju proti izredno visoki napetosti med cen-mi sirovin in iz telkov leži najtežji problem sovjetskega 'osuodarstva
Ker se industriji ni trebi boriti proti kon kurenci. ie ugotovitev rentabi'nosti po<ljet ia nemogoča podietie ne proizvaja z do bičkom. potem ijnostavno poviša cene pro zvodom in rentabilnost je s tem navidezne iosežena Sistem ra ta usMn oremoesca -la bi naravni prope- i^trpldl vse. kar ie v i>r«diikrii*kero in fli-tribucit kem prores-i <rnile»a Na ta način pa draginja vedno boli narešča
Monopol zunanje trgovine je pod t.okimi razmerami po«t^l neolJliodno :>otreben in predstavlja znščit« »a nerentabi'no domače produkcijo, ki bi bila na mah uničena, čim bi se. čeprav pri visokih zaščitnih carina' v državi mogla udejstvovati inozemska kon kurenca.
Zn ilustracijo kako dr?70 producira ru ska industrija, naj nawd»mo nekai prime rov Ruske železarne producirajo sirovo železo dvakrat dr.ižie k?kor os*«le evropske železarne. Na produkciji 1000 pudov sirovega železa sodeluje 13-15 delavcev, dočim odpadeta v zapndnoevrooskib železarnah na isto produkcijo le dva delavca. Ladjedelnice v Rusiii eradijo transportne ladje trikrat dražie kakor n. pr. ladie-iclnii-e v Nemčiji. Volneno blago za kmeta, ki je stalo pred vojno 1.20 rublia. prodaja danes Uljanov trust po B.71 rublja.
Pri takem stanju uradna statistika mc ne dokaže, če pove. da je produkcija v nekaterih panogah kolikor toliko dosegla predvojno produkcijo Naravno ie. da je ruski kmet r>o tolikih leMb vendar primornn nabaviti si najpotrebnejše predmete, kakor ob'eko. orodje itd. Zato pa vidimo, da popolnoma zastaja produkcija, ki ni neobhodno potrebna. Povsem miruje n. pr. gradbena delavnost, čeprav ie stanovanjska beda vsako leto večja. Stanovaniski prostor, ki odnade nn eno osebo, ip v Moskvi v 1. 102«. padel na 5.71 m* napram 6.47 ms v 1. 1923 in 8 09 m* v 1. 191.%
Najvišji gospodarski svet, ki ima daleko-sežne pravice, ie v resnici napram vladajočim razmeram bre? moči. On more sicer zapovedovati gospodarstvu, obvladali pa ga ne more. Podoben je jezdecu, ki sedi na ko nju. ki pa srre. kamor sam hoče.
Pomanjkanje primerne tvorbe kapitala
kaže vsako leto usodepolnejše posledice. Prirastek prebivalstva znaša vsako leto 4 do 5 milijonov. Tvorba kapitala pa je tako neznatna, da nikakor ne more ustvariti novih produkcijskih možnosti za ta prirastek prebivalstva Ni se torej čuditi, da vedno holi narašča brezposelnost, število brezposelnih se danes ceni v Rusiji na 4—5 milijonov.
Razmere v ruskem gospodarstvu so tudi ja nas z.elo poučne. One nam dokazujejo, da ni mogoče enostavuo z zvišanjem mezd dvi?niti splošni življenski standard v državi. če se istočasno ne poveča povprečna pro-lukciia. ki odpade na posameznega v produkciji udejstvuječega se prebivalca. Tako relativno povečanje produkcije pa je mogoče doseči le z racionalizacijo in dobro organizacijo produkcije m distribucije Povijanje mezd pri nespremenjeni relativni produkciji more imeti za posledico le končno naraščanje c<> Ce pa se mezde dvigajo samo v gotovih panogah produkcije, kakor q. pr. v Rusiji predvsem v industrijski produkciji. tedaj ima tako povišanje mezd za posledico zmanjšanje realnega dohodka ostalih plasti naroda. V Rusiji obremenjuje povišanje mezd in cen predvsem kmeta, ki konsumira pretežni del industrijske produkcije. Ni se toreg čuditi, da stalno narašča odpor ruskih kmetov, ki se branijo oddajati žito. ker iim država pri izredno visokih <*enah industrijskih proizvodov ne more nuditi prave protivrednosti za odvzeto žito. Kakor znano, se je morala sovjetska vlada pred meseci poslužiti najskrajnejših sredstev. da prisili kmete k oddaji žita.
Mezdne razmere v ruski industriji so zlasti zanimive v primeri z razvoiem mezd in življenske«?a standarda v Ameriki, kjer se « povišanjem mezd znatno dvirmil tudi splošni življenski standard prebivalstva. To oa je predvsem pripisati dejstvu, da se je istočasno s povišanjem mezd povečala v zvezi z racionalizacijo produkcije tudi produktivnost ameriškega delavca. V ruski in-luslriii pa o povečanju produktivnosti delavcev ne more biti mnogo govora, zato je bilo pri znatnem in trajnem dviganju mezd navzlic zlnti valuti ogromno naraščanje cen neizogibno.
= Nadaljevanje pogajanj »a posojilo v Angliji Iz Beograda poročajo, da je upravnik Državne hipotekarne banke gosp Gju-ričič odpotoval v London zaradi nadaljevanja pogajanj za posoiilo. odnosno zaradi reguliranja 5e nerešenih vprašanj, ki so v zve-7i s posojilom Kakor znano je prvotno nameraval v ta namen odpotovati v London finančni minister gosp Markovič.
= Olajšave pri prcdaii valut in dem pri ootovaiiju v inoremstvu Finančno ministrstvo sporoča, da «meio pooblaščeni denarni zavodi v boHoče pr^aiati na^im državlia nom tuia plačilna sredstva v dosedaj dovoljenih mejah na rodlagi pravilnih potnih listov tudi tedai če v po»nem listu ni vizuma dotične države, kamor stranka notuje. Denarni zavodi morajo vsako nrodajo zabeležiti v potnem li=tu ter se prepričati, če so bila prej kur1:ena tuia plačilna sredstva de j^p^K-o norahliena za potovanj*, kar ie spoznati iz potn^"a 'ista r»o žiru obmejne postaje cb priliki r»relu>račenia meie.
Nova tek*t'lra tvornica v Kranju. Te dni je tvrdka «T°kstilindus> v Kranju pričela graditi novo tekstilno tvornico na zemljišču za znnno §m'<lovo trostilno na vrhu »aštejskecra klinca Tkalnica bo imela okrog •?."0 sto'ov. 7 do«rraditviio nove tvornice se bo tekstilna industrija, ki je v Kranju že izredno močno zastopana, znova povečala.
—	Konkurz ie razglašen o imovini R-I^ni-a. trgovca s pohištvom v Ljubljani fprvi zbor upnikov 28. t. m., osdasitveni rok do 25. maia. ugotovitveni narok 2. jtrniia) ter o imovini Antona Doesa, trgovca v Ormožu (prvi zbor upnikov 14. t. m., oglasitve-ni rok do 31. maja. ugotovitveni narok 14. junija).
—	Tobačna tovarna t Ljubljani razpisuje na dan 16. aprila t. 1. ob 11. dopoldne javno ustmeno licitacijo za prodajo kompostirane-ga tobačnega prahu in smeti za gnojen K na kar se opozarjajo interesenti. Pogoij dražbe so na vpogled v tobačni tovarni. 738
= Povišanje delniške glavnice Danice, d. tL za kemifne proizvode, potom valorizacije. Te dni se je vršil izredni občni zbor Danice, d. d. za kemične proizvode v Koprivnici. na katerem je bilo sklenjeno, da se ima potem valorizacije bilančne vrednosti investicij povišati delniški glavnica od 12 na 24 milijonov Din Nominalna vrednost delnic se bo povišala od 50 na 100 Din.
Borze
11. aprila.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni
promet precej živahen. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni Potrebo v devizi na Trst je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je tečaj Vojne škode gibal na včerajšnji višini. Pri slabem prometu se je kasa trgovala po 426, promptna pa je notirala 435—436. Večje zanimanje je bilo za investicijsko posojilo, ki se je trgovalo po 89 — 91. Med bančnimi vrednotami «o se pri živahnejšem prometu trgovale: Praštediona po 805 —810, Kreditna po 89 — 90, Ljubljanska kreditna po 135. Hipo po 58.5 Poljo po 165 in Srpska po 134. V industrijskih vrednotah je bil promet dalie slab Trboveljska se je nekoliko okrepila ter trgovala po 500 Dalje so bili zaključki v Pubrovački po 440. v Šeče-rani Osijek po 540 in v Isisu po 41.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22 9025. Berlin 13.5775—13.6075 (13 5925). Bruselj 0—7.9355 Budimpešta 0 _ 9928 Curih 1093.5—1096.5 (1095). Dunaj 7.9855 - 8.0155 (8 0005). London 277 09 — 277.89 (277.49), N«wvork 56.71 do 56.91 (56.81), Pariz 0 - 223 78. Praga 168.04 — 168.84 (168 44), Trst 299.15—301.15 (300.15).
Zagreb. Dunaj 7.9855 — 8.0155, Berlin 13.5775 - 13.6075, Budimpešta 9.913—9.943, Milan 299.19 — 30119, London 277.09 do 277.89 Newyork 56 71 — 56.91. Pariz 222.78 do 224.78. Praga 168.04 _ 168.84, Curih 1093.5 - 1096.5.
Trst. Beograd 33.2 — 33.5. Dunaj 263.75 do 269.75, Praga 56 — 56.3. Pariz 74.4—74.7, London 92.37 _ 92.57. Newyork 18.88 do 18fl4. Curih 364 — 366; dinarji 33.25 do 33.75.
Curih. Beograd 9.1325. Berlin 124.10. New-vork 518 925 London 25.3375, Pariz 20.4325, Milan 27.40. Praga 15.38. Budimpešta 90.625. Bukarešta 3.265, Sofija 3.742, Varšava 58.20 Dunaj 73.05.
Efekti.
Ljubljana. Investicijsko 89 — 0, agrarne 57.5 — 0. Voijia škoda 435 — 0. Celjska 158 — (X Liubljanska kreditna 135 — 0. Praštediona 805 — 0. Kreditni zavod 157 do 175. Vevče 135 - 0. Ruše 265 — 280, Stavbna 56 — 0. Sešir 125 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 435 — 436, kasa 435 - 436. za april 437 do 439. za maj 441-442. za december 465—472, investicijsko 90 — 90.50. agrarne 57.5 — 0: bančne vrednote: Hioo 58.5 — 59. Poljo 16 do 16.5. Kreditna 85 — 86. Jugo 89 — 89.5, Liubljanska kreditna 135—136. Praštediona R05 — 807.5. krnska 134 5 — 135: industrijske vrednote: Outmann 0 — 225, Slavonija 12 — 14 Danica 145 — 150. Drava 540 — 0, Secerana Osijek 540 — 545. Tvornica vagonov 48 - 52. Vevče 139—0. Dubrovačka 440 do 450, Trbovlie 495 — 500.
Beograd. Vojna škoda 435 5 — 436. investicijsko 90.5 — 91. agrarne 57.5 — 0.
Blagovna tržišča
Ljubljanska Masovna borza (11. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena Zaključeni so bili 3 vagoni desk smreka, jelka. 24 mm, L, II.. TTI-, fco vagon meja po 500. Deželni pridelki: Tendenca mirnejša. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 %. slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni>: baška. promptna po 387.5 do 290. slavonska, promptna po 385 — 387.5; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, pbč. 30 dni): brska, promptna po 297.5 do 300. za april po 300 — 302.5. za maj po 305 do 307.5: moka; «0g». fco Ljubljana, plač. j>o pretjemu po 530 — 535.
Novosadska blagovna borza (11. t m.) Tendenca nespremenjena Promet: 22 vagonov pšenice. 5 vagonov ječmena. 32 vagonov turščice in 7 vagonov moke. Plenica: baški. 77-78 kg 340 — 345. baška in sremska, 78-79 kg 342.5 — 347.5: banaška, 78-79 kg 3^7.5 — 342.5. Ječmen: baški, 64-65 kg 290 — 295 Turščica: baška, sremska in banaška 257.5 — 262.5: baška in sremska. za april - maj 262.5 — 267.5.
Dn"aj«ki goveji seiem C10 t. m.) Dogon 2012 komadov, od tega 160 iz Jugoslavije. Navzlic slabemu prometu so se cene dvignile za 5_10 grošev. Za kg žive teže noti-raio: voli T t.55 — 1 75 (iziemno 1.80 do 1.95), TT 1.25 - 1.50, III. 0.P5 - 1.20: biki 1 — 1.35. krave 0.85 — 1.35. slaba živina 0.65 — 0.85.
Dnnajska b*r?» ra kmetijske proizvode (10. t m.) Navzlic prijaznejšemu razpoloie-niu na inozemskih borzah je tendenca na dunajski borzi ostala nespremenjen*. Zaradi višjih budimpeštanskih terminskib notacij so ponudniki nekoliko dvignili ceno pšenice.
in sveta
Smrt velikega idealista
Iz Moskve poročajo, da je umrl na
posledicah ponesrečene transfuzije lastne krvi ravnatelj državnega zavoda za proučevanje krvnega prenosa, znameniti raziskovalec Aleksander Bogdanov. Ko si je odprl žilo, da bi z lastno krvjo rešil nekega boinika, se mu je kri zastrupila.
Angleški Rdeči križ je pravkar objavil statistične podatke o delovanju pred kratkim osnovane organizacije »lransfuzijonistov». So to ljudje, ki so se na poziv Rdečega križa sami javili, da bi v slučaju potrebe dali del svoje lastne krvi za rešitev težko ranjenih in bolnih ljudi. Takšnih nenavadnih idealistov se je javilo v organizacijo 928 iz najrazličnejših družabnih slojev. Rdeči križ jih ima v stalni evidenci in jih pokliče lahko vsak hip tudi telefomc-no. V rednih presledkih jih preiščejo, pri čemer so razdeljeni po konstituciji svoje krvi v štiri krvne skupine. Za bolnike uporabljajo vedno transfuzijo-nista iste krvne skupine, a prenos krvi se vrši brezplačno. L. 1927. so izvršili 636 transfuzij, v 348 slučajih s popolnim uspehom, v nadaljnjih 137 vsaj s tem, da se je stanje bolnikov izboljšalo. V 99 slučajih se je stanje sicer izboljšalo, a so bili že tako oslabljeni, da so podlegli navzlic transfuziji. Še nikoli se ni zgodilo, da bi imel prenos krvi za nje darovalce škodljive posledice. Tem večje obžalovanje vzbuja nesreča, ki je doletela ruskega znanstvenika.
Nervozne motnje in psihoanaliza
Freudova psihoanalitična teorija razlaga večino živčnili bolezni s tako zva-nimi «izrinjeniini kompleksi«. Izrinjeni kompleks je podoben tistemu človeku, ki na shodu neprestano razgraja, dokler ga ne postavijo pred vrata, loda pred vrati razgrajač še nikakor ni končal svoje vloge, temveč dela še dalje velik šunder. Vsem, ki so ostaii v dvorani, je njegovo početje skrajno neprijetno in jih moti, da se v besede govornikov ne morejo prav uživeti. Vsaka misel, ki jo izrinemo iz svoje zavesti, nas moti. ne da bi se tega niti zavedali. V podzavestju se skriva in dobi svoje posebne oblike v naših sanjah, dejanjih in nagonih. Psihoanaliza stremi za tem, da bi dognala takšne zatrte misli, jih spravila zopet v zavest človeka in ga na ta način ozdravila pred njimi. Proti nevarnosti, ki ti je znana, se lahko boriš z upanjem, da boš zmagal. Škodljivim mislim lahko zoperstaviš njim popolnoma nasprotne misli, ki jih razkrajajo. To in nič drugega je delo psihoanalize in njenega načina zdravljenja. Pri neki deklici, ki je trpela pogosto-ma na težkih depresijah, so n. pr. dognali, da izvirajo iz neke čudne potrebe, da je postavljala skodelice za kavo na mizo v istem redu, v katerem je bilo po njeni domnevi družinskim članom namenjeno umreti. Ta misel, ki ji je bila jasna samo pri tem napol vraževernem napol norem postavljanju, se je
nevidno zarila v vse njeno delovanje in ji povzročala težke živčne krize. Kakor hitro so zdravniki to dognali, jim ni bilo težko s primernim navajanjem dekleta na druge misli doseči popolno ozdravljenje.
«Bobby»,
prvi gorila, ki so ga nabavili za berlinski Zoo po vojni. 2ival je še mlada, šteje ko« maj 4 leta, baš zato upajo, da se bo prila« godila bolje mrzlejšemu podnebju. Če zrase, bo to kras zoološkega vrta, kajti star gorila meri do 2 m v visočini in tehta do 300 kg. Da bo «Bobbyju» čas krajši, so mu dali za družbo mlado in zelo ži» vahno šimpanzinjo.
Monte Carlo naj se ukine!
Na Angleškem se je začela živahna kampanja, katero vodi E. C. Henne-quin, ki hoče s pritiskom na javnost dati Društvu narodov pobudo za odpravo igralnice v Monte Carlu. Hennequin utemeljuje svojo akcijo s trditvijo, da je Monte Carlo kulturna sramota za današnje človeštvo, ker izprija eskistence in uničuje človeška življenja.
Povod za ta oster in odločen nastop je dala Hennequinu usoda nekega njegovega znanca, ki je v enem samem dnevu trikrat zaporedoma «razbil banko», kmalu nato pa zaigra! vse svoje ogromno premoženje. Videl pa je še druge pretresljive prizore. Neki Kanadec je priigral v kratkem času 800.000 frankov. Vstal je od mize in hotel oditi. Croupir se je nasmehnil in rekel: «Le pojdite, saj se boste kmalu vrnili!« In res — prišel je kmalu nazaj, kakor se približa vešča žarkemu svitu, da si popolnoma osrnodi krila. Izgubil je vse in je končal s samomorom.
Hennequin je imel priliko videti tudi
Novi most preko Hudsona v Newyorku
v modelu. Lok bo dolg 1100 m, stolpa bosta visoka 200 m, a hodišče bo 80 m nad reko. Z delom pričnejo kmalu in bo to največji most na svetu.
slepca, za katerega je igral njegov tajnik. Sreča je bila zelo opoteča. Zdaj je dobil, zdaj zopet izgubil visoko vsoto, dokler ni naposled zaigral milijon frankov. Napol nezavestnega so prenesli starca iz igralnice. Drhtel je po vsem telesu. Bil je strašen pogled, kako je kvartopirska strast razrila njegovo obličje in kako mu je vse telo podrhte-valo v strašni vročici.
Monte Carlo je torej prava blaznica Evrope. Za njegovim razkošnim cvetjem in pod njegovim divnim nebom se odigravajo najstrašnejše tragedije, o katerih javnost skoraj nikoli ne dozna istine. Obstoji pa v Monte Carlu posebne vrste režim, ki skuša vse te grozote prikriti prevaranemu svetu. Trupla samomorilcev navadno izginejo, o nesrečnikih često ne izvedo resnice niti najbližji sorodniki. Zato je treba, pravi Hennequin, to jamo greha in pogube čimprej iztrebiti, odpraviti in izločiti iz življenja, ker bo s tem človeštvo samo pridobilo na svoji vrednosti.
Nenavadna zapuščina
Neki chicaški meščan, ki je te dni umrl, je odredil v oporoki, naj naložijo v banko za njegove potomce en sam dolar, in sicer na dobo 500 let. V tem času bi dedščina narasla na približno 2 in pol milijona dolarjev, če računamo, da bi se obrestovala s samo 3 odst. Če bo v 1. 2428. živel en sam potomec ekscentričnega Chicažana, bo torej lahko blagroval spomin svojega davno mrtvega prapradeda. Samo nekaj je, kar vzbuja žalostne pomislike med njegovimi današnjimi sorodniki: če bo število potomcev naraščalo v normalnem razmerju, tedaj jih bo po 500 letih toliko, da bo pripadla vsakemu posameznemu hudo majhna vsota.

Zmagovalka nad Gibraltarsko ožino
Londonska stenotipistka Mercedes Gleit* ze, ki je lani poleti preplavala Rokavski preliv, je pred nekaj dnevi odnesla zmago tudi nad Gibraltarsko ožino. Startala je pri otoku Palomasu (Tarifa — na Špan* skem) in je dosegla kopno pri Puntj Leo« ne blizu Ceute v Afriki. Plavala je vztraj* no 12 ur in pol. Na sliki vidimo plavalko tik pred startom v družbi njenega trai« nerja.
Radio
v službi raznarodovanja
To je popolnoma italijanska iznajdba. «Popolo d' Italia» je priobčil te dni dopis iz Merana, v katerem se je razkora-čil proti nemškim oddajnim postajam, češ da krepijo s svojim programom nemško narodno zavest na Južnem Tirolskem. Najboljše sredstvo proti tej propagandi bi bilo to, pravi «PopoIo d' Italia». če bi zgradili v Bolcanu radijsko postajo s takšno valovno dolžino. da bi nagajala nemškim radijskim
pošiljkam. Na ta način bi italijanski stvari služili najbolje. Tako modruje fašistični list. Na svet pa bi vplivala vest o izvršitvi te namere bržkone tako, kakor je vplivala italijanska manjšinska politika v vseh svojih izrazih: na šolskem polju, na kulturnem in gospodarskem, glede samolaških napisov na grobovih in še drugače. Tudi laška nacijonalistična delinkventnost ne bo zrasla pred vesoljno vestjo sveta v nebo.
PRIDE!
PA.«7E1
PRIDE!
rauna
dete obešenca in vlačuge
po znamenitem romanu
H. H. Ewersa.
Pomiloščeni ponarejalci francoskih frankov
Madžarski državni upravitelj admiral Horthy je izdal obširno amnestijo, ki je pomagala v svobodo tudi nekaterim znanim ponarejalcem francoskih frankov. Izpuščeni so iz ječe: bivši policijski ravnatelj Nadossy, Gero, Kurz, Schvvetz in tajnik kneza Windischgra-tza, Dezider Raba.
Nadossy ie bil od sodišča obsojen na tri in pol leta ječe. Odsedel je torej dve tretjini svoje kazni. Madžarski listi pišejo, da se je mož ves čas. ko je bil v zaporu, vzorno obnašal ter dajal svojim zaprtim tovarišem dober vzgled. Nikoli ni zahteval olajšav in če mu jih je kdo nudil, jih ie celo odklonil. Vsak dan mu je uprava ječe izplačala štiri vinarje jetniške plače, katere pa je razdelil med sojetnike.
Izstopanje iz katoliške cerkve
Dunajski listi beležijo, da se je število vernikov rimsko-katoliške cerkve na Dunaju v prošlem mesecu skrčilo za 1168 duš. K temu številu odraslih oseb je treba prišteti še 85 otrok, ki so sledili svojim očetom in materam. Dnevno je torej izgubila rimsko-katoliška cerkev povprečno 40 vernikov.
Od tega števila se jih je %8 sploh odpovedalo veroizpovedovanjem, dočim -jih je 97 prestopilo k evangeljski cerkvi, 103 pa k starokatoliški cerkvi.
V mesecih januarju, februarju in marcu je izstopilo jz katoliške cerkve v Avstriji 3977 odraslih oseb in 337 otrok. Pojav je tembolj simptomatičen. ker vladajo v Avstriji sedaj klerikalci.
Z osemdesetimi leti na Himalajo
Med botaniki dobro znani protestantski pridigar v švedski pokrajini Herje-dalen, Enander, je praznoval te dni 80-letnico svojega rojstva. Navzlic visoki starosti se počuti Enander tako čilega, da se bo odpravil v kratkem v himalajsko pogorje, kjer hoče proučiti še neke malo znane srednjeazijske vrbe do konca. Pred nekaj meseci se ie vrnil s podobne ekspedicije v sibirskih stepah.
najboljše, najlraineiše. zato naiceneišej
Slavo G rum:
Melanholija
Vsem se nam kako izpridi življenje, nikomur se ne obnese. Dokler je človek še zelo mlad, še nekako gre, potem pa kar mahoma obsedi in se zagleda predse. V «Kleti» večkrat opazujem- ženo, ki kolportira časopise; če sem doli, pride vedno okoli enajstih in potem tam vsak večer z ganljivo sreč-nostjo zaključi svoje opravilo. Z vsemi okoifiostmi porazloži okoli sebe časopise, odveže si ruto, zmane obraz. Zelo trudna mora vedno biti. zdi se mi, da ima tudi večkrat nekoliko otečene noge, položi jih včasih kar na stol. Zahteva četrt vina in hlastno poje kos kruha. Ves dan se veseli na to uro odpočitka in z vsakomur, ki sedi v bližini, začne pogovor, kaj se ji je čez dan primerilo. Natakarica je ne mara. ker vzame vedno vse žemlje v roke, preden si izbere pravo in ker brblja; goste nadleguje. Zelo .io zaničuje osobje. vedno na.iprvo pri njej ugasnejo luč in ji nalože stolov na mizo. Krega se žena, pritožuje se čez nje. pri vsem tem pa je zelo bla-
žena, da sedi tako rekoč kot gost in sme zastaviti besedo. Ošteje natakarico, prosim, kak red je to, da se postavi pred njo umazana kupa- Mari ni njen denar toliko vreden, kakor od drugih? Najbolj se razumeta z Jakcem. desetletnim natakarčkom. Štejeta denarje, koliko sta zaslužila. Mali je prinesel polkovniku dve steklenici silvanca, pa je vso napitnino «kasiral» Franc, ki nosi jedila.
Če takole gledam ženo v pogovoru z malim, vem z vso gotovostjo, da ima doma kako hčer, ki se ji je izpridila. Nemogoče je, da ne bi imela kaj nad seboj in bi mogla tako udobno uživati. Bog ve, kdaj se privleče hči vedno domov. strga pijana z glave klobuk in sleče svilene capice. Stara se krega, psu-je jo vedno z istimi priimki, ko pa dekle topo zaspi, dvigne mati svoje otečene noge, stopi k nji, pogleda, če je dobro odeta, vrže čeznjo še kak pled. Zlepljene lase ji obriše s čela.
Da, prav gotovo ima kaj nad seboj. Ali če gledam na primer v «Nadvojvo-di» dirigenta. Frak ima in rdeč telovnik, in kljub temu, da je oblečen tako lično, je videti, ko da prihaja vedno iz
kake podstrešnice in je že hotel opustiti življenje. Izprašiti bi ga bilo treba. Nekoč je najbrže že obsedel v sobi jn sklenil, da ne pojde več ven. pustiti je hotel, da ga pokrije prah, sklenil je, da tako polagoma obustavi vse govorjenje, prestopanje in predvsem — misli. Zelo lepo igra, toda povsem mehanično, popolnoma brez vsakega čustva. Čudno se mu je moralo živeti. Grd je v obraz, kakor izžrt je videti. Najbrže ga ni nihče nikdar maral. Kot kaka stara, i obrabljena žival je videti, prav kakor obrabljena žival iz menažerije.
Bog ve, kaj se mu je že vse primerilo! Vsem se tako počasi kaj primeri.
Po Nabrežju šetarn- Imam svoja iz-prehajališča že izza mnogih let ter pač hodim tu okoli.
Pred «kasarno» stoji gruča žen in stikajo glave, nekatere mlajše hodijo tudi ob obrežju in mečejo paličice v vodo.
Včasi bi rad ogovoril katero, zapo-časnim korak in se odkašljam. toda vedno se zbojim. da bo imela prav surov glas; vedno so prehlaiene take vrste žene in sčasoma dobijo surov, ohri-pel glas
_ j
Ozrem se gori v okna hiše. Star zaboj je hiša. ob strehi je vsa črna. Mislim, da je ta črnina mah.
Noč je. V nekaterih oknih gori luč. V nekaterih oknih gori luč. v drugih je tema. Črne luknje so v zaboju- To je pač, kakor so ljudje: nekateri prestopajo še po sobi in morajo kaj misliti, drugi ležejo spat. Kakor so ljudje, nekateri prestopajo po sobi.
Nekje koncu teme iznajdem glas črička. Spomnim se. kako me je včasi mati dajala spat. Verno obstanem, poslušam ...
Toda to so starčevske neumnosti, prišle so mi na um, ker sem mislil na ženo jz kleti, ki ponoči vstaja in gleda, kako je hči odeta. Jadrno se okrenem in zbežim s svojim drsajočim korakom od tega konca teme Prav ničesar zanimivega nima ta glas na sebi. kakor bi pritisnil na hišm zvonec. Tiiit:tiiit. Povsem navaden glas je.
Da. da. tako sčasoma se vsakomur kaj primeri. Nikomur se povsem ne obnese.
Policijski uradniki morilci
V Miamiju (Florida) je umrl v policijskem zaporu mlad zamorec. Preiskava je dognala, da so ga umorili policijski uradniki v soglasju s svojim šefom. Vsi so bili aretirani. Tekom nadaljnje preiskave so prišle na dan še druge čudne stvari. Miamijska policija je baje sodelovala pri umoru dveh drugih oseb in se je vezala z vsemi zločinskimi elementi v mestu Mladi zamorec je imel v rokah dokumente, ki jih je hotel baje objaviti in ki bi dokazali celo vrsto lo-povstev v krogu lepih varuhov zakona. Zato so ga spravili s sveta.
Kaj vem? ~ Koliko znam?
Odgovori na serijo tujih rekov, citatov itd.
1.	Ad Kaleudas (tudi CaJendas) Graecas, doslovno »do grških kalend« in pomeni toliko kakor pri nas »o svetem Nikoli«. Kalen d ae so bile v rimskem koledarju prvi dan vsakega meseca in obenem dan plačila in ker Grki niso imeli kalend. pomenijo »grške kalende« dan, ki ga v koledarju sploh ni.
2.	Auto da 16 (portugalsko; špansko Auto de (6) je prvotno v Španiji in na Portugalskem pomenilo razg!ašenje obsodb izrečenih po inkviziciji nad krivoverci. Pozneje so s tem izrazom označevali izvršitev obsodbe simo.
3 Bis dat, qul cito dat, latinski pregovor (»Dvakrat da, kdor hitro da*), skrajšan iz 245. sentence Publija Syra: Inopi beneficium bis dat, qui dat celeriter (Dvojno dobroto izkaže siromaku, kdor hitro da).
4.	Bona fide (lat.) = v dobri veri.
5.	Casus belii (lat.) = slučaj, primer vojne: dejanje ka>ke države napram drugi državi, v katerem le-ta vidi povod za vojno.
6.	Condltio sine qua non (lat.) = pogoj, brez katerega, (se nekaj) ne (more izvršiti), neobhoden pogoj.
7.	Comine il faut (iranc.) = kakor mora biti, primerno.
8.	Cum grano salis (lat.) = z zrncem soli. Re-čenica, da je kako stvar treba umeti cum grano salis, znači, da dotične trditve, nazora itd. ni vzeti doslovno, temveč z vpoštevanjem gotovčh momentov, ki trditev v neki meri modificirajo. Izraz se naslanja na neko mesto v Plinija starejšega »Naturalis historia«, kjer je govora o receptu za neki protistrup: addito salis grano (z dodatkom zrna soli).
9.	De gustibus non est disputandum (lat. pregovor) = o okusu se ne da prerekati.
10.	De mortuis nil nisi bene (lat.) = o mrtvih (govori) le dobro.
11.	Dolce iar niente (ital.) = sladko brezdelje.
12.	Dulce et decorum est pro patria morj (lat.) = sladko in častno je za domovino umreti. (Citat iz Horacovih »Od«).
13.	Ei Dorado (špan.) doslovno »pozlačeni mož«. Tako so v Evropi nazivali vladarja neke dežele v Južni Ameriki, ki je bila baje pokrita z zlatom in dragocenim kamenjem. Pozneje je ime prešlo na deželo samo, o kateri je počenši s 16. stoletjem vladaJa trdna sodba, da leži v španski Guyani v gorovju ob jezeru Parima. — Eldorado je glavno mes;o groiije Butler v severnoameriški državi Kansas.
14.	Hinc illae lacrimae (lat.) = odtod te solze, pomeni: to je torej pravi vzrok.
15.	In memoriam (la.t.) = v spomin.
16.	In vino veritas (lat.) = v vinu je resnica, t. j. vino razveže jezik, pijanec govori resnico.
17.	Last, not least (angl., izg.: last, not list) = zadnji, (a) ne najmanjši. (Iz Shaikespearja »Julij Cezar« in »Lear«.)
18.	Les absents ont toujours tort (franc.) = odsotni nimajo nikdar prav; kdor ni navzoč, se ne more zagovarjati.
19.	Les extremes se toucbent (franc.) = eks-tremi se dotikajo.
20.	Mala fide (lat.) = v slabi veri, v zli zavesti.
21.	Noblesse oblige (franc.) = plemenitost zadolžuje (da se dostojno vedeš, da plemenito ravnaš).
22.	Noli me tangere (lat.) = ne dotikaj se me!
23.	Par nobile fratrum (lat.) = plemenit bra-tovski pair (v ironičnem smislu). Citat iz Hora-cevih »Satir«.
24.	Parole d' honneur (franc.) = častna beseda.
25.	Parturiunt montes, nascetur ridiculus mus
(lat.) = tresle so se gore, rodila se bo smešna miš, t. j. mnogo vipitja za nič. Citat iz Horaceve »Ars Poetica«.
26.	Pinxit (lat.), okrajšano v pinx, pxt. ali p, = je naslikal.
27.	Poeta nascitur, non fit (lat.) = pesnik se rodi, ne nastane.
28.	Protegč (franc.) = varovanec; protežirati = varovati, ščititi, dajati prednost.
29.	Punctum soliens (lat.) = skakajoča točka; .glavna, bistvena točka.
30.	Qui nimium probat, nihil probat (lat.) = kdor preveč dokazuje, ničesar ne dokaže.
31.	Qui s' excuse s' accuse (franc.) = kdoT se opravičuje, se obtožuje, t. j. z opravičevanjem dokazuje svojo krivdo.
32.	Qui vive (franc.) = kdo je? (Klic francoske straže; doslovno: kdo naj živi?)
33.	Raisoc d' etre (franc.) = razlog za bivanje (biti); upravičenost.
34.	Requiescat in pace (lat.), skrajšano R. i. p. (R i. P.) — naj počiva v miru. Napis na nagrobnikih.
35.	Revenons h nos moutons (franc.) = vrnimo se k našim jarcem; da se vrnemo k stvari.
36.	Sauve qui peut (franc.) = reši se, kdor se nh/reš.
37.	Se non 6 vero 6 ben trovato (ital.) = če tudi ni resnično, je dobro pogodeno; če ni resnično, je pa mičuo. Citat iz Giordana Bruna »Glieroici furori«.
38.	Sic itur ad astra (lat.) = tako se pride do zvezd. Citat iz Vergilove »Eneide«.
39.	Sic transit gloria mundi (lat.) = tako mine slava sveta.
40.	Si vis pacem, para beliam (lat.) = če hočeš mir, pripravljaj se na vojno.
41.	Tabie d' hote (franc.) = kosilo v gostilnah in restavracijah, kjer servirajo vsem gostom iste jedi z isto ceno.
42.	Tempora mutantur et nos mutamur In IIHs (lat. heksameter neznanega avtorja) = časi se izpreminjajo in mi se izpreminjamo ž njimi.
43.	Tete-ž-tžte (franc.) = glavo ob glavi, zaupen sestanek, pogovor med štirimi očmi.
44.	To be or not to be, that is the question (angl. tu bi or not tu bi, dat iz d' kvesčn) = biti ali ne biti, to je vprašanje. Citat iz Shakes-pearja »Hamleta«.
45 Vade mecum (lat.) = pojdi z menoj. Na> slov knjižic majhne, priročne obljfre, ki naj služijo kot vodič-; v vseh možnih položajih v življenju (tudi vademekum).
46.	Vae vietis (lat.) = joj poraženim, goni« premaganim.
47.	Vice versa (lat.) = obratno.
48.	VIs-S-vis (franc.) = nasproti.
49.	Voliš tout (franc.) = evo, to Je vs*
50.	Vox populi, vox Del (lat.) = ljudski gflas, božji glas.
Naročila, tn, ure. dopu*. UcoitsJt, malih, oglasoo, jt, pusLah, m, Oglasnood, ctaUk Jalra,'r hubljajia,. Pr%J<nuwa. JHu- st.		l^i/fltii	V J* pristojbin* j*, opoAa> ti oooMm, « naročilom,, so~ c*r*w oglasu.n* pnabčua. čtkoiMu- račun, poibu. Ura-mirne* (fublfana.st rtJ/z.
JLoLl. iglast,, hi, slu iufo u parr^cLovain* tn, roajaL n*, fvafn+n*, obcuvsioa, tvaka b*j~&da par —Naj-mxuyli, zjL+sok. Dtn, 5--. Vrt*lojbuia, ra, lifro Duvj^		Imunim., <Lo^yt*oxran^a ul, oglas*, hrgourkg^ct, alt, rnkJLojtUL+ga značaja,*, vsaka b+**dasDui - naj* 1 nanjft uustk Vul to^ VristojUta, ta šifro JJU,	
Pozor, orožniki!
Buknu. kamram	ln vse po
trebščin«- ima v	zalogi Si
men Klimanek,	Ljubljana.
Šelenburgova 8.	10404
Elektroinštalacije
ta luč id pogon prodaja in previjanje elektromotor iev. mehanična delavnica fc'ektroj>od jetje Ljubljana Vil, Jeruejeva cesta St 6 Telefon 8252	72
Indian Scout
■elo dobro ohranjen, radi preselitve poceni prodam K^lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12088
Osebni avto
itirisedežni. T dobrem sta-nju, kupim — Ponudbe z navedbo cene in opisom na poštni predal 13, Ljubljana 12049
Tovorni avto
Chevrolet l & ton, še sko-rsj nov. prevozil 7500 km.
Eroda za 40.000 Din Vinko ket. Rogaška Slatina.
12011
2 avta
V«led likvidacije avto-družbe Trbovlje, naprodaj eden 14sed«žrii avte-omni-biis ter 6sedcžni luksuzni avto, oba znamke »Fiat«. Pojasnila da.jp g. Leopold Ušeničnik ml., Trbovlje I.
12138
Motorno kolo
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Motor 57».	12157
Deklico
zdravo, pridno, pošteno čedne zunanjosti in lepega vedenja, ki ima veselje do malih otrok, sprejmem takoj za i« dan Predstaviti se je same od 10.—12. ure. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra».	12115
Mesarja
prekajevalca
ki bi samostojno vodil mesarijo ter jo imel po dogovoru na račun, »prejmem za Trbovlje. Potrebno nekaj kavcije. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod •Mesarija«.	12186
Vajenko
za krojaštvo sprejme Mur-šič, Liubljana, Mestni trg št. 25/i.	12188
Trg. vajenca
pridnega, zdravega in poštenega, 8 primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj Franc Mastnak. trgovina z mešanim blagom. Sv Jurij ob jui. žel.	11966
Prikolico
k BSA 3 % HP, 493 cm». v dobrem stanju, kupim. Po-n idbe z označbo cene na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »M«. 11590
Pozor, knjižnice!
Večjo množino (ca 60) z* bavnih in poučnih knjip slov in nemških. popolnoma novih vezanih, zelo poceni orodam Seznam na zahtevo takoj pošljem N* slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	11961
Mevers Konversa-tions Lexikon
pajnovejša VII. izdaja, naprodaj v obrokih po 150 Din na m"sec. od privatnika — Ponudbe na oglasni oMelek «Jutra» pod šifro »Knjiga«.	12136
Spretno modistko
z večletno prakso, samostojno moč, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra.« pod ♦ Modistka 1000». 12194
Gospodična
ki igra dobro prvo violino ali katerikoli instrument, ščem za damsko kapelo. Začetnice z dobrim sopran-skim glasom za petje, se naj tudi oglase. — Slavko Raškaj, Banjaluka. 12191
-	iVv
Prepisovanje
na stroj prevzamem na dom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro «13».	12087
Gospod
trgovsko naohražen -pr*j me razna zastopstva Na razpolago prvovrstne refe renče Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jut,ra» pod • Poštenjak..	11868
Potnice
po celi Sloveniji, za prodajo raznih predmetov pri privatnih strankah, sprejmem. Ponudbe pod značko »Zaslužek gotov« na ogl oddelek »Jutra«. 12147
Okoli 100 Din
dnevno na roko in visoko provizijo pri razpečavanju predmeta za letno sezono, zaslužijo zastopniki Orga-nizacionog Odelenia. B°o-grad, Zmaj od Njčaja 14.
II
Več dobrih kroj. pomočnikov
ejirejme za veliko delo I. Kersnič. Prečna ulica 4
12089
Dekle
brihtno in splošno uporabno. z znanjem šivanja ima prednost, iščem za Ljubljano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12052
Kuharico
perfektno » večletno hotelsko prakso sprejmem za kopališko restavracijo — Ponudbe z navedbo stan« sti in plače n* oelasni od delek »Jutra« pod značko »Kopališče«	12009
Mlado kuharico
zanesljivo in pošteno, ki bi opravljala tudi vsa druga hišna dela. išče obitelj S oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra služba 33». 12133
Kroj. pomočnika
t3. veliko, boljše delo sprejme takoj Franjo Skr bec, Lož	1203S
Kroj. pomočnika
za veliko delo sprejme takoj »Elite«. Prešernova 9.
12125
Natakarico
* kavcijo 5000 Din sprejmem takoj za vinatoč r.a Praa-erskem Ponudbe na naslov: J Predovič, Ljubljana. Poljanska cesta 73.
12156
Vajenko
za damsko krojaštvo takoj »prejtnem. Naslov v oar'as. oddelku »Jutra«. 12178
Prodajalko
starpjšo, • samostojno. =prej-®pmo. Pismene ponudbe na cVoika«. Ljubljana. 12168
Modistinjo
gfTcimem L" spretne naj vložim ponudbe na oglasni o-^et.-V .Jutra« pod š^ro »Takoj 89».	12189
Skrbite
zase in za svojo družino!
Sprejmemo zastopnike za Prodajo dobro idočih predmetov na majhna mesečna odplačila, proti tedenskemu zaslužku 2000 Din. — Banka Zumbulovič. Ljubljana, Aleksandrova c. 12.
12167
Mizar
gre na dom popravljat pohištvo. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Mizar».	12175
Zgovorne dame
za po=ct privatnih strank išče TEHNA. Ljubljana — Mestni trg 25/1	12177
Langenscheidts-briefe
za italiian=ki in francoski jezik, kupim. Ponudbe z označbo ceno na na=lov: Pavlovčič France, Rakek.
12190

vjO&iJLt.

Uradnik
srednješolsko .zobrazbo lol>er organizator rutini raD knjigovodja oerfektet' bilancist — ieh primerni' -lužbo v Ljnh!i»nd! »1! «» ieželi 8preime tort* <t*li na are Cenjene oonolr*-■•e prosijo n» oglasni od lelefc »Jutra« pod tnački t Skromen«	1171?
Za vzgoiitfil?5co
n nadzorovanje otrok K boljš: družini v Ljubi jan: >li drugi večji kraj gr* nroti zmernpmu honorarni izobražena gospodična 1 jnhiM ji<-a otrok Ponu )t» ia oglasni oddplek »Jutra«
šifro »Vestra in nesljlva«.	1205'
Kapelnib
salonskega orkestra. iS6> mesta Dopi"e na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Kapelnik«	11941'
Prodajalka
pridna in poštena, izurjena v vseh strokah, teli aiesto premeniti — najraje v bil žim Ljubljane ali Celja Gre tudi na deželo Cenj dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod »PoStena in zanesljiva 12«.	11877
K dobri šivilji
grem takoj kot pomočnica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12130
Vrtnar
starejši, oženjen, vešč vsega dela, z večletnim spričevalom, trezen in skrben, želi stalne, samostojno službo. — V najem vzame tudi majhno posestvo v bližini mesta ali večje industrije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12152
Pridno dekle
pošteno, za vse bi rado premenilo službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
12142
Plačilna natakarica
zmožna kavcije, želi mesta kje- na letovišču. Govori slov, hrvatsko in nemško. — Cenjene dopise prosi pod »Vestna«. Studenci pri Mariboru. Dr. Krekova 25.	12120
Daljnogled
prvovrsten »Zeis Trieder», poceni prodam. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«.
12127
Instalaterji!
Več klosetnih sedežev, novih, poliranih, po znižani ceni proda I. Repše, Ljubljana, Dvorni trg 1. 12165
Hrastovo spalnico
s psiho, radi odpotovanja prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12174
Blagajna
železna, dobro ohranjena, v obliki nočne omarice — ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
12172
Trgovci!
Posodo (Stender) za olje in petrolej ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12179
Damsko kolo
dobro ohranjeno, ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12208
Kuharica
želi službo pri financarjih ali orožnikih Dopise pod »Dobra kuharica« na oglas, oddelek »Jutra«. 12122
Doiilia
išče mesta Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12158
Vrtnarski pomočnik
z večletno prakso in dobrimi spričevali, želi službo. — Ponudbe na naslov: Štefan Paulič. Ljubljana. Ambrožev trg 3. 12164
Trg. pomočnik
izvežban v mešani stroki, vešč slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika — prost vojaščine, išče službe — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pr»d »Dober železninar«. 12176
Natakarica
išče službo v dobri gostilni. Zmožna je vsakega dela, zanesljiva in poštena, doma iz gostilne Gre tudi za gospodinjo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gorenjka«
12169
40 bukovih sodov
novih večjo množino ra* lične vinske posode vin sko »esilko črno polkrito kočiji in zelene -ani 'a!a zapravljivček) prodam Na ~lov nove oglasni od.lelek »Jutra«	11603
Lopa damskih klobukov
lia Vodnikovem tgu se pri
poroča
164
Drva
\i0kove ui nrastuve odpadi lie od uarketov do-tavljs fjo niiki cem Da .lom parn* žaga V Scajnett! v Ljubljani — '» uoreni-ikim ko iodvoroip	86
Motvoz
vrvico) kupite najceneje ' tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec Grosuplje 261
Najlepša drva
Cebin WoIfova ulica 1/11 U
Otroškj voziček
dobre ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12137
Mesto sluge
skladiščnika »li kai nega ozir karkoli tSčem 15 aprilom Sem oro*t vojaščine 24 let »tar raz vite postave tpr spodoben za vsako delo Grem tndi v kako tsrovinc za razna Salca blaera Ponndbe pod * Poštenost R9» us ogl»*ri »ddelek »Jutra«	1199?
Frizerko
MTBortojno in dobro irv»ž-bino. v«ščo ondnliranja. JPn^p-lrarin vo^n? on-išče	ft»l->o
Mat« DH1. Vinkovci, A'»t-aandrova ulica 7. 12205
Iščem službo
v nišami, za notnika sklj 'iščnika ali kaj drugega pi»mene ponudb* na ogla« Cldelek »Jutra« pod šifro rZa vse uporaben«. 11988
Reduciran rranlčn'k
'inančn® kontrole pro^> mesto -VUd^čnllf, tU lov fuvaia Naslov nove oglasni oddelek <Jutra«
119»
Načrt za jed'lnsco
v narodnem slogu, naprodaj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jedilnica«.	12134
Radio postajo
komnletno. za prevzemanje, odličen radio aparat na 3 lampe. sistema »Reinartzt« s priborom predam nod ceno za 2000 Din. Ponudbe na oghsni oddelek »Jutra« pod «Radio».	12151
Šparg»lne
'Schneekopf« — »Erfurtpr-Riesen«. za nasade oddam. Poljanska cesta 12 12196
Zima
za modroce najboljša jn najcenejša t>rj M. MASTERL tovarna žime Stražišče pri Kranju
Najcenejša prodaja
mottace?
otomanov, d«vanov, vse vrste žime dobite pri
FRAN JAGER Sv. Petra nasip št. 29
Najcenejša predelava vseh taoettiiških dei
Hrastov fes
Hrastov« nlorte hrastov« •nze ln nrastove deske 27 nm. sposobne za izd«lovs .jt frizen kuinm Ponudb. - ceno in množino na oa «lov Ivan Šiška parketna tovarna Ljubljana Metel kovu 4	102PP
Lokomobilo
o<1 16- 21' k -• kupim — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Lnkomobila«
10365
Vsakovrstno zlato
kui-uje pr naiviSj'h «0*1
Č e r n e — juvelir
liubljana Wolfova al<Ca i
&>
lolhovB božf
tn vse droge od dlviačine
kupuje in zanesljivo lutiri.
-laSa D iiilravič Ljuhlia na Flornanska ulica št 9 47
Polnojarmenik
Vollgalteri malo rabljen. 45—55 cm premer in trans misijo 7—8 m dolgo kupim Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Polnojarmenik«	12104
Jamskega lesa
kupim takoj 200—300 m«. Zračno suh. od 3—7 m do'g in od 12—24 cm na tankem koncu debel dobava do 25 maja 1928. plačjivo v 20 dneh Stavite obvezne ponudbe iz postaj Mariborske oblasti na naslov: Kotošpo Dragotin. trgovina z rudokop. lesom. Šmartno ob Paki (Gorenje štev. 7).
12132
Kloset
t lesenim rezerv arjem za napoluienje vode. star. dobro ohranjen, kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «Stranišče«
12042
Hmelovke
proti gotovemu plačilu 4 vag 6—7 m. 2 vag 7 -8 m. • mrekove zdrave, zimske -ečuje kupinio — lalec Mi tn predaj 100. lit«'
Orehov
proda vsako količino po najnižji dnevni ceni Franc Kes, Kandija. Novo mesto 12149
IX
Trgovina
1 mešanim olagum in deželnimi pridelki, lobru ido 6a , najlepšem trgu Po savja, rad' družinskih razmer naprodaj pod ugodnim pogoji Potreben kapital 150—20M.<MK> Din Prevzem najnje takoj. Ponudi*- pon »Posavje« na oglasni odd«-lek .Jutra«	I18C9
Trgovsko hišo
kupim v Ljubljani, za ceno
do 200.000 Din Ponudb« na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Trgovska hiša« Pcsredovalci izključeni.
12105
Hišo
z vpeljano trgovino v prometnem industrijskem kraju prodam z zalogo vred za 180.000 Din. - Takoj plačljivo 80 000 Din ■ Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Radi bolezni« 12155
Na stanovanje
sprejmem i gospoda, event. gospodični, v bližini Sv. Petra. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12116
Opremljene sobe
2—3. s kuhinjo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12160
Opremljeno sobo
mesečno, z elektr. razsvetljavo, v bližini Tabora takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
12159
Opremljeno sobo
lepo. v I nadstr.. parket in elektrrka. oddam v Rožni ulici stalni, solidni go spodični za 250 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	12163
Prazno sobo
s separatnim vhodom (po možnosti s severno raz--vetljavo) v sredini mesta iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Atelje«.	12162
Snažno sobico
s posebnim vhodom oddam takoj stalnemu gospodu — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	12180
Objava
Sobo
s hrano oddam gospodični Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	12187
Dvonadstr. hišo
v centru Ljubljane za Din 350.000. kakor tudi več stanovanjskih in trgovskih hiš ter vil proda Prometna pisarna prveira društva hišnih poep=tnikov, Salpnd-o-va ulica 6.	12204
3 pisar, prostore
oddam v centru mesta — tfaslov v oglasnem oddelku •Jutr«.	12051
2 lena lokala
parketirai4» z izložbami in električno razsvetljavo ter večjim skladiščem oddam v sredini Ljuhljane Lokali pripravni za vsako obrt ali pisarne Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12168
Trgovino
šppcari.j*ko. i >po. oddam v Mariboru Ponudbe na po irnžnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Vinotoč« 12102
Lepo, veliko sobo
1 2 posteljama tudi « so uporabo kuhinje takoi od lam Naslov v oglasnem idielku »Jutra«	12048
Opremljeno sobo
snažno in zračno takoj odda 2 gospodoma Kotar. Rimska cesta štev. 24/11 12148
Na stanovanje
z vso oskrbo sprejmem preprostega dijaka ali uslužbenca Nasjov v 07I oddelku »Jutra«. 12198
Prostorno sobo
s kuhinjo išče mirna 20 spa za takoj. Plača "ptrt-letno napepj. Naslov jiove oglasni oddelek »Jutra« z	12199
vzutzmujJ
Šemve
f 01«'tU in CU deželo -trokovuo in najceneje potom
Slotenia
fransaor
Ljubi iaoa. ilikloSičeva* '.esta St
'elefoD št 2716 č»
Stanovanje 2—3 sob
iščem v mestu. Ponudbe na cglasni oddelek »Jutra« pod »Vrtača 7«.	12135
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam v podpritličju mirni stranki Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12114
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam s 1. majem v Rožni dolini V/24.	12184
2 stanovanji
novi. majhr.i. blizu centra, za maj zelo ugodno oddam Ponudbe na ocrlas oddelek »Jutra« pod »Maj in mir» 12197
Kot sostanovalka
želim iti k simpatični gospodični v lepo solnčno sobo v centru mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	12145
Preproge
medvedje kože. salonsko ogledalo in kompl otroška posteljica naprodaj. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	12144
Vrtnice
v najnovejših različnih barvah. no nizki ceni prodaja Ivan Brecelnik. Velika Čo'-nar?.ka uljca 21. 12118
Prvovrstno kolo
7, dvojno prestavo, prodam Naslov v oglasnem oddelUni »Jutra«.	12128
Soalnlco
ir frrli»ss. prodam na Sr. Petra n*sipu itev 45.
12136
Pletilni stroj
(Achf-chloss ali 7-akardl od 50—70 cm širine, rabljen, z dvema vodičema (Dubie) kupim. Ponudbe z navedbo cene na M. Krovino-vii — Banija 130-b, Karlovac
12150
Lahko kočijo
za ponija, takoj kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ponv«.
12119
Ročni voz
dvo- ali štirikolesni, dobro ohranjen, kupim Ponudbe na poštni predal 167 12123
Otroški voziček
športni, kupim. Ponudbe na oslasni oddelek »Jutra« nod »Ping-Pong«.	12185
Železno blagajno
vrčio. kupimo. — Ponudbe "VM »B1*gs>n*» na A'oma domnev. Ljubljana, Aleksandrova 2.	12200
Sobo
oddam 2 gospodoma Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	12146
Lepo sobo
s posebnim vhbdom, pri glavnem kolodvoru s t. majem oddam. — Istotam snreimeni postrežnico
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12140
2 gospoda
sprejmem na stanovanje z zajtrkom ali brez. Naslov v oglasnem oddeJku Jutra 12121
Sobo
oprpmljeno ali prazno, ev. tudi za pisarno oddam v Majstrovi ulici 14. 12182
Lepo sobo
z eno ali dvema posteljama. parketi. elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom ugodno oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	12129
Sobo
(event. 2) lepo opremljeno in solnčno. v sredini mesta takoi oddam solidni stranki. Naslov v oglasnem iddelkn »Jutra«. 12178
Iščem sobo
s popolnoma »epariruta vhodom, za takoi ali p« • aprilom Ponudb« tu-tni rn 0"N.ni oddelek 'Jutr»» pod »Profesor«
uiu
Stanovanje
kuhinje in sobe. v sredini mesta oddam s 1 majem Novi najemnik bi moral napeljati elektriko (ki ;e že v hiši) in prei>Ie«kat' oba prostora fstotam od dam takoj prazno solnčno sobo s prostim vhodom ir "ipktrSno razsvetljavo Na«'ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12195
Zadruga trgovrev s kurivom v Ljubljani vlj. obvešča cenj. odjemal* ce, da stopijo z dnem 12. aprila L L za trboveljski premog kosovec nastop* ne enotne cene v veljavo:
Za dobave do 10 ton skup in naenkrat po Din 440.— za 1000 kg franko hiša, ne vštevši uradno tehtanje.
7a dol .ve v plombiranih vrečah a50 kg po Din 30.— za vrečo, franko stanovanje,
V kolikor pomenijo gorenje cene malenkostno povišanje dosedanjih dnevnih cen. so bil' trgovci s kurivom v to prisiljeni:
1)	radi oblastne trošarine na premog, ki znaša Din 10.— na tono in ki jo trgovci plačujejo že v naprej;
2)	radi stroškov za garancije odn. predplačila pri TPD;
3)	rad. vedno številnejših tatvin premoga, ki so v zadnji sezoni dosegle naravnost ogromne količine.
Naše blago je povsem nezaščiteno s strani državne policije, železniška uprava pa se postavlja kratkomalo na stališče, da ne odgovarja za primanjs kljaje blaga, ki se prevaža v odprtih vagonih.
Zadruga trgovcev s kurivom v Ljublj ani.
vedno in najceneje v zalogi pri
LUD. BARAGA
LJUBLJANA Šelenburgova ul. 61.
Telefon štev. 2980.
zvitki, masa, hektografični trakovi
Škorec
ki sliši u« ime »Toni«, je ušel iz stanovanja v Frančiškanski ulici. Najditelj naj ga proti dobri nagradi odda v trgovini Klein. Wolfova ulica.	12206
Ensros Specijalna Efl<stsl1 trpovina vozičkov in koles
tf ia,ogi kolesne oareme in Igrate za otrok« ftenoviranje koles, vozičke« in šivalnih stroja«
SENEUŠO& OTON
t»«loa tovarna: Tržaška cesta * Giince. j k rodafalna: Ltabljena, Marift« trg it. 8.
\
Objava
Za dolgove	».aten- napravi
moja žeua	Alojzija nisem
plačnik. —	Poliarc Josip,
Ljubljana.	12117
Izjava
Podpisani obžalujem. da sem izrekel proti gospe Mariji Pere in njeni pomočnici Fani Skuha nepremišljene in neresnične trditve in se jim* najtop-ieje zahvaljujem, da -ta odstopili od tožbe. Ljub-, liana 1U aprila 1928 —i Josip Jem. čič ključ kur ! Lb I. gl. kol.	12153
Korespon^enta
za italijanščino teli mladenka. Ponudbe s sliko na oglasni od lelek »Jutra« pod šifro »Ponižnost« 12154
«PomIad» — Celje
Peljem se v soboto z večernim o-phnim mimo Celja. — Bodite na peronu 12192
Industrijec z dežele
želi spozuati vdovo brez otrok ali ločenko iste starosti. Zenitev ni izključena Dopise s polnim uasiovoiu na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Industrija«
12166
28letni fant
naohražen. z majhnim premoženjem in dobro službo, ki ima pravico do pokojnine. želi znanja z osamljeno. pošteno in dobrosrčno šiviljo, staro od 19—25 let. z mesta ali dežele, ki ima majhno pose.-tvece ali nekaj gotovine — v svrho t>oznejše ženitve Le resne ponudbe s polnim naslovom (če mogoče s sliko, katero vrnem) na oglasni oddelek »Jutra« pod »Šivilja 70« do 18 aprila — Tajnost strogo zajamčena. 12170
Brzojavne
drogove
jelkove in smrekove od 7.50-16 m dolge, na vršičku 11 do 16 cm močne, večje in manjše partije
kupimo.
Pismene ponudbe pod šifro »1001 — Za«
na Aloma Company. Ljubljana.
Primo flor nogavice
aeif kukor vec Darov drugih
Pazite na znamke in zahtevajte oovsoa Le /a //o? nogavice znamke Mravlja
Orožje
browninge. pištole za strašenje psov, samokrese. Duške. zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj F. K. KA1SER. puškar Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
i!a za M
„Suplex"
Švedsko jeklo; boljša od vseh dosedanjih
Komad 3.— dinarje
Dobiva se v vseb boljših trgovinah in bazarjih.
Olavna prodaja za kraljevino SRS v trgov?td otroških igrač in godbenih instrumentov
RAJIČAN I VUKOVIČA, Beograd
Knez M i ha j lova ul. 3t. Iščejo se prodajalci v večjih mestih. Dober zaslužek.
Stanovanje
v m nadstr., v centm mest«, obstoječe iz 4 sob kopalnice in ostalih prit klin, z električno lučjo -v nlinom za 1. avust tn koj oddpm ponudniku. k>" olača najemnino za pol 1-ta naprej Pismenp ponudb« - točn!mi podatki na ocl TldeleV »Jutra« pod š;frr-»Din 1800«.	12193
Nemško dogo
čistokrvno. 8 mesecev sta ro. premovanega rodu — (zmagovalec Dunaja), z ro dovnikom, proda Popp. Ma ribor. Koroška cesta 31
12203
Tihega družabnik?
« kapitalom 150 000 Di' želim u trgovino z mešai hlagom Varnost zaiamč> na. Obrestovanje najman 18 % Ponudbe na oslasn oddelek »Jutra« pod šifri »Trgovina 120« 120ir
Dama
ki bi posodila 20—50.00-Din dobro vpeljanemu pod jetju, dobi stalno namešče nie. Ponudbe na oglasn' oddelek »Jntra« -pod šifro 'Stalna služba 31«. 12131
Dva žiranta
Želim ca 15 900 D'"i 7, denar dobra garancija Vsak firint dobi po prei' mu denarju 500 Din nac de. P(«mepe penudhp p o»ls-p| od^rielr «Jn*T»• po '
iitio »Dva žiranta«. 12207 >
Vsakovrstne
trgovske knjige,
štrace, mape, noteze, herbarije, odje» malne knjižice, bloke, šolske zvezke itd.
nndim po skrajno ugodnih cenah!
Anton Janežič,
LJUBLJANA Tlorjanska 14. Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig
NA DEBELO 1	NA DROBNO!
NAJCENEJŠA " ZABAVA "
so lepe Dovesti.
Naročite:
I OL.STOJ: Rodbinska sreča Roman. — Broš Din 26—. vez Din 34.—.
VIESKO: Kam plovemo. Roman. — Broš Din 34.—. vez Din 44.—.
KERSNIK J.: Testament. Povest —BroS. Din 18.—. vez. Din 26_
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE v f inhHani In Mariboru
*JUTRO» it. 86
9
CitHeJ: IS. W. 1Š8.
& $ $
0
1
o $
$ $
o o o
o
©

Drž. hipotekama banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
Giavna filijala v Ljubljani.
Upravlja vse dri. In lavne fonde, pupilne, de-po žitne, samoupravne ln cerkveno«samostanske kapltale.
Sprejema privatne kranilne vloge na knjižice
in obrestuje po čist h
na leto Obresti se računajo od prvega delavnika, ki sledi dnevu vloge, do dneva dviga. Obresti se kapitalizirajo O polletno. Dvigi do Din 25 000 — so brez odpovedi.
6 %
Daje amortizaclfska posopla na stavbe v mestih ln trgih ter na polfedeiska imetja proti
O / obrestim na leto in I % za amortizacijo, tako da se pla-j čuje polletno 5% anuiteto,^ s čemer se posojilo amortizira
v 25 letih.
Daje kratkoročna posojila proti zastavi državnik ln po državi zafamčenlk vrednostnih papirjev (delnic Narodne banke) 9 / obresti) in državnih bOnOV (8 / obresti).
Vsa pojasnila daje
Glavna lillfala Drž. hipotekar. banke v L;ubl!anl
Za vse obveze Drž. hipotekarne banke jamči drŽava.

Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem tn znancem žalostno vest da je gospod
. Škrabar
trgovec in posestnik
danes, dne 11. aprila, v starosti 52 let, po kratki bolezni preminul.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v petek, dne 13 aprila ob 9. uri dop. iz hiše žalosti v Višnji gori na tamkajšnje pokopališče.
Blagopokojnika priporočamo v blag spomin.
Višnja gora, dne 11. aprfa 1928.
Žalujoči ostali.
TRAŽITE U SV IM TRGOVINAMA SAMO:
JER ČETE BITI TEK ON DA VAŠIM PECIVOM ZADOVOLJNl!
j
vv
p asce
in spomladanske obleke, volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice itd. — kupite najceneje pri tvrdki
I. N. Šošfarič,
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 13
Industrijsko podjetje v okolici Ljubljane, ob železnici,
išče za takojšen nastop izurjeno
popolnoma zmožno hrvaškega in nemškega jezika ter obeh stenografij, s prakso v raznih pisarniških delih. Ponudbe s podatki in zahtevki plače na oglasni oddelek »JUTRA« pod »ZMOŽNA«.
Trgovec
prevzame zastopstvo dobro idočega predmeta za SHS ali samo za Slovenijo — proti garanciji. Eventualno prevzame stalno službo zastopnika. - Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jamstvo 10«.
I
Tovarna proda dobro ohranjen
osebni avtomobil
marke »ITALA«, 6 sedežen, 30 HP,
ki bi se lahko z malimi stroški uredil v tovorni, po zelo ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Zahvala.
Za izraze sočutja, za naklonjeno cvetje in vence in obilno udeležbo na pogrebu naše nepo* zabne soproge oziroma matere, gospe
Pepce Kolar roj. Lipovec
izražamo tem potom našo globoko zahvalo. Posebs no se zahvaljujemo častiti duhovščini ter ruškemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke.
RUŠE, dne 11. aprila 1928.
ŠTEFAN KOLAR in obitelj ROŠKAR
Nudim okoli 150 hI zdTavega	j*
beiega vina	i
9% po ceni Din 5.50 za liter franko	■
vagon Bjelovar.	j|
F R 0 L I C H I DRUGOVI	"
trgovina šumskih i zemaljskih	S
proizvoda	S
S	BJELOVAR	■
SBHICHIimillBIBBI
rastove deske f
27 mm suhe ŠKART PODNICE
43 mm zračno suhe kupimo.
Pismene ponudbe pod šifro »1001 — Za« na Aloma Company, Ljubljana.
■ ■
■ ■
■ ■
Umrla nam je naša srčno dobra majka
Ana Goreč roj. Lešnjak
Smrt nam jo je ugrabila po kratki, mučni bolezni, staro 75 let. K pokopu jo bomo odpeljali v petek, dne 13. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice na Stari poti.
Naj ji bo zemlja lahka in blag spomin!
LJUBLJANA, dne 11. aprila 1928.
Marja Gorčeva, Joso Goreč Vanda Gorčeva, Mitja, Larisa
LJUBLJANA
Športne potrebščine za nogomet, lahko atletiko težko atletiko tenis turizem __ Razne igre Telovadno orodje Lastrri izdelki in izdelki — — svetovnih tvrdk — —
Tovarna: SV. PETRA CESTA ŠTEV. 75. VHOD VIDOVDANSKA 22 - 24
Trgovina: TAVČARJEVA (SODNA) UL. 1
Sprejemamo tenis rakete v popravilo —
»ARTISTIC-OFFICE« UNIVERSEL BRUXELLES
prired' velik natečaj za kino. Udeležiti se ga morejo moške in ženske osebe v starosti od 7 do 30 let. Sposobnim spoznanim se nudijo stalne službe v, vseh državah in v Ameriki, kamor preskrbimo tudi potrebne vizume Pro-fes. artistj zamorejo dobiti službo tudi izven natečaja. Točne informacije dali
»ARTISTIC-OFFICE* SUBOTICA poštni predal 74.
Za odgovor naj se priloži 2 Din znamka.
N
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem vest, da je naš dobri oče, oziroma soprog, gospod
Vinko Pernat
veleposestnik in gostilničar
dne 11. aprila 1928 ob pol 6. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 68. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega se bo vršil dne 13. aprila ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Sv. Vidu na domače pokopališče.
Svete maše se bodo brale vse te dni v domači župni cerkvi.
Sv. Vid pri Ptuju, dne 11. aprila 1928.
Žalujoči ostali.
Uieiuie Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani