Štev. 259 t Trst«, v poncteUefc 22. septembra tsrra Letnm junr 1ih£]A vsak dan, tuli ob nedeljah iu praznikih, zjutraj. — Uredništvo: nttca sv. Frasčiika AsiSkega «ev. 30, k itotiopje. — Dopiri naj se podajo uredništvu. — Nefarakirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se se vračajo. — Icdajatt) ta odgovorni urednik Štefan God In«. — Lastnik kensorolj IMi Edinosti. — Tisk tiskane fcfim*. — Naročnina snafa na mesec L 3*—. pol leta L 18 — ta celo leto L . «- Telefon uredništva In uprav* «ev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo ▼ Urok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoti osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stol, oglasi denarnih zavodov mu po 80 stot Mali oglasi po 10 stat beseda, najmanj pa L l*—. Oglase sprejem« insentfni oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in iaseraUii oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Fraučiika Aa 20L Iz Jugoslavija. »DerjokratiJa« o Protiću. BELGRAD, 17. Današnn »Demokratka« farvijn: !Vlada g. Uube Davidovića }e podata dne 12. septembra ostavko, kojo istesa dne regeivi tudi ■sprejel. MaiKfcrt za eestavo nove vlade se poveri predsedniku zača-siiega Narodnega predstavništva g. dr. Draži Paviuviču. Od te^a dne je poteklo že pet dni, a jrespodje iz radikalnega kluba z g. Protičem na čelu, ne dajo nikakega odgovora o tem, ali rrrislrio .prilepiti sestavi nove vlade aii ne. Oni samo 'sjavljajo, da čakajo na povratek g. Pašića iz Pariza. Ali g. Pašič ni pozvan radi no-traire situacije, ampak re4erlrcn;a o našem položaju. ki ie nsetopil s podpisom pogodbe z Nemško Avstrijo. Medtem -dežela "e more tako .dolgo ostati brez vlade v teh resnih -trenutkih. G. Pašič ne .preneha z odporom vsake vrste proti Km prejšnjemu končanju te krize. On odbija eno komb;n2ci'o ®a drugo m v tej svoji osebni strankarski (pcKtiki ne prista'e m'tJ na po? Jedrio kombinacijo z g. dr. Paviovi-ćem. G. Prctić dela vee to gCIovo v predpostavljanju, ida naj bi tni on sam, ki ns.j sestavi vlado, četu-di vWi en sam in njegova stranka, da je to nemogoče zbr^g vsega tega. bar se je do-se-daj 2zoć-\o. Derr-oiralska zajednica s evo'e strani enoglasno iz'avlja, da ne vstopi v vlado, krr.-eri bi nrčeloval g. Protič. Na g. Protiču je se-Kfai, da pove depriitrirastemc narodu, zakaj on sedaj odkknia vsfop v koncentracijsko vlado, k?-tere sestave 'e pcverlena g. dr. Pavloviču. Naj tgesp. Proti; objavi, rakaj sedaj sabotira ne samo parlament, temveč tudi. celo d,ržavo. Za g. Protičem ubira oot tudi N" redni klub in klub dr. Korošca, tako ca je več nc-go jasno, da obsioja med njimi o&Vak sporazum <7 h obre«uspe5en;e vsske kombinacije. ki bi megla dovesti do konca krize. (Slov. Komisija plena. E£L<1RAD, 19. »PoKtika« poroča: Komisija. Id Je določena, da trredi arhive bivše avstrijske tzv-t>e~:nije v Srbiji, je z?.£elrt s svojem »delom. V ravsiste-lstvu n-'ena se nahaja 36 veJUcth zabojev z dokumenti z vseh srt^kih kra'ev, ki so bik" afcti-frfrani od Avsiro-Ogrske. V kratkem času bodo prenesla v Bel.,rad tudi «arWv, ki so ga cašH v m«. Neri kl perjanik v BeJgrada. FELCiRAD 17. Herman VVendel, preeumpttnri porlan:1: Nem^'-e v Be^aradu, je posetil danes voj-vo:'o Mišiča. Ko je došei v stan voivode Mišica, je bil vojvod* s!uča;no v razgovont z nekim starejšim gospodc-m, nakar je čakal, da bo spreet. Nrto ne^ržčs^oveno došel tudi preif olonas*ed-nik A-VV^ander ki je istotako počakal, da ee ča peset on v 1 vodi. Ko je opazil poslanika Wen-dela. se je obrni! k n;emn m ga nagovoril s fran-cosk-jnr' t-ese.'emi »Dovolite gospod« ter ga po-evai. naj se ž njim razgovara. Razgovor je trajal .9 irrlnut. n-ikar je bil pr-sl^rr'k »prejel po pre-stoionEsledn^u od vojvode Mišiča. Občinske voiitve v državi SHS. EJCLOPAD, 19. Prej. nego se bodo izvršbe vo- il-v-e Tioslancev za kenstituanto. se boc-o vršile občinske volitve po vsem kraljestvu. Pripravljajo sc še voVilne b'stirve po občinah. Vevška postaja v Solnnu. B^LGRAD, '9. Ministrstvo za vojno in mornarico ;e igralo nare-dbo. katera ukinja ns.šo vojaško po?.t?:o v SHunu. V kratkem odpokličejo tudi delavske čete in drtvie oddelke, tako da ostanejo v našem delu solunske kike le naj-potrebnejše vojaško osebje. Itatljmska avtonc«i^ška stranKa na Reki. ZAGREB, 17. Z cr-našnjim brzovlakom sta od-potovaJa v Ee'-graJ prediiednik in tajnik itaKjan-ske rvtonomaške stranke. Zagreb, mesto stavk. ZAGREB, 17. V Zagrebu stavkajo sedaj benčn1 uradniki in s-Suge ban-k, slaščičarski pomočmJo in nameščenci v sl?5čičarnah. kleparji, špe^itersko osob e ir. kočijaži; daneis so -predaii svoje zahteve tudi rarrve'Čenci mestnvh podjetij. Novi ^;so3?ovarski bankovci. BELGRAĐ, 19. Nsdzornik ministrstva za finance o<+:ie v sorenrstn: višjega uradnika Narotcne ban>e v Pariz, da prepeljeta v domovino tretji transport novih državnih bankovcev. Tiskanje fc^n'rrrvcev v ^arlrn se živahno nadaljuje. Po-spešu'ejo c-e tudi de-la v Zagrebu in Pragi. Do sedaj ie n;J'isnjenSh 1.200,000.000 »dinarjev. ZHranja ?no«emske vaiute. Bj^LGRAD, Glavno drža\~no računovodstvo se :e •-- a^nmelo z Naredno b:nko v svrho zbi-r?n:a denar i a od izseljencev v Ameriki. Narodna banka bo petom svojih korespondentev v Ameriki P C D L I S T EK zbirala dolarje in jih tu izplačevala, v dinarjih in kronah njihovim družinam. Dolarji v Ameriki bodo stavijeni na razpolago (glavnemu državnemu n-i unovodstvu aa plačevanje državnih nabav ▼ Ameriki. Mestni denar ▼ Saraferem. SARAJEVO, 19. Mestna občina je danes dala v promet svoj drobiž v iznosu 100.000 K. Shod baačnih sradnikor. IVAN BALOH: Costaa oMnn. Humoresi.a. >»Prav je, da si jih, zr-kaj pa m imel predfpi-6ace k ie. AJi re veš kevt občinski odbornik kaj je kccitcsrdc? Sicer te pa n^sem naznsm.'! jaz, orožr 'a, pestava. ;e talca — ampalc te1 i bo treba t<-*fce na čeljusti, <*a bodo slav-nes-tne se;e r??5c c^čire mirne. Zi^ajJa! Če si pijaTi, pa pojdi — terej — domu.« Te besede so bile spregovorjene s povzdig-nje^Jm ^'rsrm. Komrrt'c :e za e^'cral vse županove uradne besede požrj, prženi pa vrgel svojo veržinSoo, ki ni hetela goreti od sebe proč, in zeklical-»Pa g'em, b-c-ste pa brez mene sejali.« Zalcptrtr^l je občirsika vrata — in šel v gcst:ino k častnemu občanu. Sicer si nista bila pn=seb«a pnjatelja, ampak tisti dan sta se aprarviia — i»n Komc it svojega gospodarja — aasl^nj. Slnć?j je Letel, da je imela tisti teden županova mačka mlade — in je bila takrat «tlno slabo razpc-Iozorna. Čepela je gori na obc-rski blagajni m hotela gle.^aii in poskušate. ksko se -]e vršila tukaj lika skutpščšna bančnih uradnikov, na kateri se ije imelo dogovoriti glede odgovora na represalije lil dokumentirati slogo bančnih uradnikov. Zavodi so namreč zagrozili z odpustom vseh onih, ki se ne bi povrnili takoj v orade. Nov hrvatski dnevnik v Bosni. SARAJEVO, 19. Dteie 1. oktofcra t. L prične v Sarajevem izbaja^i nov -faevnck »Hrvattska Slc-ga«, ki bo glasilo težaške stranke. Odlikovan francoski publicist. BELGRAD, 19. Regen* Aleksander je odld-kd-.-al znajrB^a francosikeiga poablicasta Henri 3aiibya z redccn .belega orla V. razreda v priznanje njegovali zad^.^, ki si jih tje stekel med bdjkaarsko an ®ve»to\Tno vojno s svojimi pdbli-cisiičnjm delovan^ecn za srbski narod. Internat sa jugoslovanske dijake v Ameriki. SARAJEVO, 19. V Ameriki so osnovali angleška iotema-t za 250 juigoelovanskih dijakov. Ti dija&i bodo doi>ivali v internatu brezplačno stanovale in hrano v svrho Studiranja na acreri&kih očf*ii zahodih, poleg tega pa za svoje potrefce še tedensko 5 dolarjev. Iz Sara jer/e-fa odpotuje 25 ctj&kov isafo dekret, s katsrsm se osnavlja trgovska akademija za aiaturijentfii:« kurze v SpKtu. Kongres jugoslovanski žena. BELGRAD. 18. V Beogradu se vrsi 21., 22. m 23. t. m. prvi kongres jugoslovanskih žena. Skof dr. Mahnić. BELGRAD, 19. Kakor se ija-vija H Rima, se vrine škof dr. Maiuvić kmalu na Krk. Promet z Inozemstvom. BELGRAD, 19. Dosedanji šef centralne uprave v trgovskem prometu z inozemstvom dr. Slokar imenovan ie za vod^o oddelka za zunanjo tn^ovsflco politiko, a za šefa centralne uprave je imenovan tajnik 1. razr. dr. Janko Oflip. , Imenovanja. BELGRAD, 18. Prestciloneslediiik Aleksander je KTienoval: m*nšs»t eri jalnoga svetnika dr. Janka Baibniftta, d-odeljene-la pover^eništvu a Žmavca za pre-'sedm^a tega sodišča v VI. čin. raizr.; pri dež. sodišču v Ljubljani v VI. čin. razr.: viš dež. sod. svetnika Frana Mil-činskega, dvornega ta^n-Jka dr. Gojimira Kreka ter dež. sod. svetnika dr. Antona Skurno- ntk kot je bil Komaticev sultan v tako častivredno dražbo, tedaj (jo je prevzela vsa mačja jeza, dvignila se je in naredila velblodov hrbet in se zakadila v sultana in izpustila ves meh, kar ga premore mačji inštrument. Sultan je pa tudi storil svojo dolžnost. Lajal je in se jezil, kciikor so premogla njegova pas>ja pBu-ča. Nastala je vojska pod slavnostno mizo in častiti dh-činski možje so se bali za svoje noge. Tedaj je posegla vmes med nemirne dirhove ped mizo npjvišja oblast — gospod župan je vrgel mod oba sovražnika svojo debelo gorja-čo in za njo še velike abčirsske Škarje — in premagan $e HI sultan, zletel je doli po strfrsgficaii, ofc-činska mačka pa za njim ponosno in zmaigovHo — njene oči so se svetile in t^en rep je bil kakor veliko zavito vprašanje. Dubovi so se kmalu pod mizo la nad mizo* tsko pomirili. Ko je ibilo to pas^e vprašanje, U sicer nI bik> na dnevnem redu, srečno rešeno, se je slavnostna seja rošena kl. Izjavil je, da ne govori italijanski, toda če gospod major želi govoriti italijanski, naj le govori: tajnik, k4 govori tudi italirnski, bo •za tolmača Sušaška delegata sta iz'avila, d" s»?a prišla prosrt novo reško vlado, »aj zagotovi Hrvatom zaščito življenja in imetja Major GHtriabi jima je za+iotovil v imenu poveljnika D'Arvmmzia, da se bo SCftik) življenje in imetje vseh reških Hrvatov. Izjavil je aato, da so se reški Italijani pritoževali, da so bili Hrv^ftf preveč privilegirani, nakar sta nru sušai&a delegata odgovorila, da ne zahtevata posebne protekcije, ki ne bo potrebna, če bodo ItaHjani spoštovali hrvrt-sko prebivalstvo. M»i jor GiuTatt je na^a^jevat, da je žal zapazil, da Hrvati beže iz Reke. Ostalo je na ta način veHko trgovin, posebno pa lekaren zaprtji. Trgovci trpe senri škodo, če so zaprli svoje trgovine, toda nikakor ne more dovoliti, da bi ostale lekarne zaprte; poziva zaito delegata naj v'pfcvata na lekarnarje, da odprejo s vole lekarne, ker bo drugače prisiljen, da Kb rekvir^a. Podžupan je Izjavil, da nima nad lekarnarji ni-Iffi&šne oblasti, toda poskušal lih bo pregovoriti. Tajnik je nanašal, da je prebivalstvo razburjeno. ker sta na Sušaku napadla dvia Itatijarrska vojaka nekega Hrvata. Ma^or Oiurati je odgovoril, ■da se Je ugotovilo, da povzročajo take izgrede osebe, ki so preoblečene v italijanske vojake; na vsak način da se je treba obrniti za dogodke, ki se zgodilo na Sušaku na tamošnje italijansko pove! jn: št vo, ki m odvisno od reškega. Tajnik mu Je odgovoril, da mu ie to znano. Izjavil je nato, da beže Hrvati iz Reke zato, ker se boje nasilja s strani kalijanov. Ni se »godilo ničesar, kar bi upravičevalo beg in zapiran-e trgovin. Je odgovoril major Giuriati. le 48 ur se ni izvršil na Reki noben zločin. Ponavljal je, da je D'Annunzijev ramen, da ustvari med ItaKjani in Hrvati najboljše odnošaje sedaj, kakor tudi tekom prihodnje politične in gospodarske ureditve. Tainik je nn^ašal. da je podal enake izjave tudi general Grazioti, toda izid teh obljub je znan; smatra torej, da ne dajejo popotnega jamstva niti te ie^'ave. To je it?đbaljši dokaz ponesrečenega delovanja medzavezniškega ipoveljnrštva, ki je bilo sestavljeno od elementov, ki so morda imeli koristi pri tem. da kvarijo dobre odnošaje med Italijani in Hrvati je odgovoril major Giurati. Sedaj, ko si stoje nasproti samo Italijani in Hrvati, sedaj more dati Italija popotno jamstvo za iskreno in pravično ustvarjenje dobrega medsebojnega spore^uma. Podžupan je izjavil, da bo poročal svoji vladi v Bakru in zaveznikom o tteh izjavah m da bo naredil vse mogoče, da 9e trgovine in lekarne zopet odprejo. Major Giuriati Je odgovoril, da upa da bo mogel opustiti ukrepe, ki jih je že misKl ukreniti, da ■doseže otvoritev lekaren. Prosil je oba delegata, naj ostaneta, vedno v sciku s poveljništvom. Izjavil je tudi, da ni resnična vest o sestavljanju črne liste v svrho preganjanja hrvatskega življa Izrazil Je uprnje, da bodo vzvračali hrvatski voditelji čute pravičnosti in prisrčnosti, ki jih goji italijansko poveljnlštvo, ker samo tako Je mogoč uspeh zadetega dela. Prosi delegata naj uvedeta med frrvedskim prebivalstvom propagando, da ostane mirno in da se izogiba izgredov. Podžt&an Je izjavil* da Jamči za svoje prebivalstvo in Je prosti naj se ne prirejujejo demonstracije na Sušaku. Pogovor se ie konča} ct^ lfi. Ukrepi ItaHjaask* vHde za retftev reškega vprašanja. RIM, 20. Dva na^važmejSa ukrepa, ki ju je danes ukrenila italijanska vlada v svrho rešitve reškega vprašenja, sta: odvzetje povelj-ništva osme armade generalu Di RoKi 1 aijje W;lsc«nove<*a odgovora na an-f*!eško in fr anc os ko -št a 1 ij artska dogovor za rešitev reškega vprašanja, se na Momtecrto-ri^u kaže nekaka razibunjenost; vrše se bunne raziprave ne tciako o parlamentarnem položaju, kolikor o političnem položaju sploh. Vlada se nahaja v takd zagati, da se že govori o demisifi. »Epoca« piše, da ni sicer organizirane opozicije, toda povsod vlada nezadovoljstvo in vsi imajo vtisk, da se ti vladi najbrž ne posreči rešitev iz zagate, v katero se je spravila. »Giornale d* Italia« piše, da je minister za zunanje stvari Tittoni, sicer obljubil, da bo zbornici rdkritosrčno poročal o italijanskem diplomatskem .položaju, toda o reškem vprašanju ne bo mogel poročarti, dokler ne bo znamo Wikonovo mnenje. Torej bo re?ko viprašanje ostalo nerešeno tekoen volilne dobe? se vpraša Kst m ugotavlja, da imajo politiški krogi na to vprašanje samo en odgovor: vNittijev kabinet mora odstopiti. činskin revežem je dal za novo leto 100 kron, pri mlekarni Je odklonil časitno nagrado v prid ofcčirski blagajni, cerkvi sv. MaKćna je daj za novo leto šest debelih sveč, skoro vsecn otrekom je «a kritnega botra — sploh in torej, kdo bi naštel vse njegove zasluge? Ali ni to-ej vreden častnega občanstva? Kdor je proti, naj vzdigne roko! Nihče ni vtzdlgnil, v»e je bilo mirno in pokorno. Samo tam — iz bližine peči, na kateri je še vedno kraljevala in dremala občinska mačka, se je oglasil najmlajši občinski odbornik — Ivancev Joia ter ugovarjal: »Ja, vse lepo, ampak če ie sesalko napra-včlf saj jo je zase, saj največ vode sam porabi, zakaj poltem treba, da ia imenujemo za«-- »Ni ie izgovoril, te mo mu segli vmes oče župan: »Tiho bodi« aH ne rabi cela vas vode in tn-tentnih vlaoti; izrazil ije ŽCI70 a^trijp^e re-ru-fclike, da bi se vzpoetavili prijateljski odno- da vsđ sec'djo, tudi oče župan, te^aj so si mislili, kot so satnjrla, da se gre za Komaticove^a psa, če sme b:»ti ipri seji pričujoč, ker jih re ; pošteno za^rp^rl za stibo bedro pod občinsko j mizo, ko je m:slil zarJrp^Hi za mačkin rep, — 1 so pa rekli na glas krepko, kot še ,pri nobeni ! seji: Ne. j To pa gospodu žnpami na bolo všeč. Zato fe re^ el žt'pan sosedu: Reci mu, noj reče ja. In Martnnov o^a, ko so jih zadele županove oči, so takoj rekli: Ja. S tem je bila slavnostna seja končana. Pri slučajnostih se ni nihče oglasil. Z »pesnik se je podpisal — in trajalo je slabe pol ure, predno se je podpisalo vseh dvanajst občinskih odbornikov. Zadnji so se podp'cali Martinov oče in narpravili tako veliko piko, kot je bil stari avstrijski krajcar, ker so premalo, preveč pomočili v občinsko črnilo. Tako je bila orečno, dokončana slavnostna, občinska seja v Zabukovju. Seveda so sa potem slučajnosti, ki so bile na dnevnem redu, nadaljevale spodaj v gostilni, tako srečno, da je prišel najstarejši občinski odbornik ie o pravem času po lestvici na seno navsgor, ko je šla luna ravno že doli. Vsi drugi občinski svetovalci in odborniki so ili le ob pravem času — to sa pravi brez večerje k zasluženemu počitku. Ampadk gospod župan je dosegel svoj namen: Zabukovje je smelo svojega častnega občana. In kar je bilo ia več — zapisnik ja bil le k-v cake čestosga občana. šajl z zavezniškimi in pridruženim vladami, in izjavil, da pošlje vsaki vilasti noto s prošnjo za vzpostavitev diplomatskih odnošajev. Zastopniki vlasti so odgovorili, da najbrž ne bo nikakih zaprek za vzpostavitev odrvcSajev ter da bodo poslali mirovni konferenci ,poročilo glede premogovnega vprašanja. Reamer je naslovil vsem velevlastim poziv, v katerem jih prosi, naj rešijo deželo iz nevarnosti, in se zahvaljujejo za delovanje njihovih zastopnikov, kateri so si od premirja do sklenitve miru prizadevali, da bi izboljšali položaj Nemške Avstrije. Avtonomija Gornje Slczije. CURIH, 20. »Tagliche Rundschau« poroča, da se skliče nemška narodna skupščina v Beroiinu 30. septembra. Isti list pravi: »V nekeen pogovoru s katoliškimi zastopniki iz Gornje Šlez^je je izjavil miraster Erzberger, da se je v zadnjih dneh dosegel med državnim kabinetom in prusko vlado sporazum za dovolitev deželne avtonomije Gornji Sleziji. V Gornji Šleziji se ustanovi deželni zbor, katerega se bodo začasno udeleževali člani vseh straok pruskega zbora in nemške narodne skupščine. Deželnega zibora v Gornji Sleziji se bodo lafoko udeleževali zastopniki poljskih organizacij, tako da bi bilo zasigurano poljskemu prebivalstvu sorazmerno zastopstvo. Državni svet s tremi člana — 1 socijalist, 1 katolik in 1 poljski član — bo imenovan od deželnega sveta in sprejme vodstvo upravnih del v deželi. Avtonomija Gornje Šlezije stopi v veljavo s 1. oktobrom. Bivši nemški cesar se ne izroči. CURIH, 20. »Berliner TagMott« zartrjuje, da so zavezniki opustili zahtevo, naj se bivši cesar Viljecn H. kzroči, da ®e s tein izognejo za-pletljajem na Nizozemskem. Iz Madžarske. Politične stranke na Madžarskem. CURIH, 20. V prihodnjih volitvah na Madžarskem se omeji volilna bon^a na dvobej med koaliertjema buržoaizvske in l ler'kripe stronke. Buržoazijsko koalicijo sestavljajo -drslej ^tiri stranke: 1. narodno-litcalna stranka, katero tvore ostamki starih mad^arsVh brr-?oaz.ijskih strank, aano^na delovna st-anka in T'osutSova stranka; 2. Martin Lovaszijov-* stranka iz leta 1848., Jiolcateri člani te st-sr1 e so sicer pre-stcpnli h krščanskim soctjalcem in k U^ronovi stranki; 3. VJljem Va«zonyje ra demokratska stranka, ki se ije združ iš s st-ar*ko t-^ovcev in malih :posestn:kov in ki "pa. da dobi v Budimpešti kakih 6 .poslansk'h mast. Krščajisiko sociplr»a stranka ie •sestnv- Ijena od naslednjih 4 strrrk: K^^^ko-kmetska stranka, krŠč?narr»^na stranka, mr»^ž3rs»Va na«ro>dna zvoza in s+rarvka mla-^e Madžarske, ki pira Friderioha. Govori se, da se je dosegel med burzoazij^pirni in klerikalnimi stramknmi sporazu-m, da se zagotovi Friderichu večina. Neredi na MadžarJccn, CURIH, 20. Vesti iz Sabotira pravijo, da je prišlo v Tapolezi rn Di.T^efu do novih izgredov proti Židom. V Tapolczi so ubili 3 osebe, 30 pa -jih je bilo težko ranjenih. Oropali so 80 trgovin. Uradna preiskovalna ko-m'sćja je ugotovila škodo, ki znaša nad 40 milijonov kron. V Diszelu so poklali mr.ngo Židov. Čete, ki so dobile ukaz, da vzpostavijo red, so začele z množico ropati m ubijati. Do sedaj .je bilo aretiranih 92 oseb, med t_-ml tudi 2 poveljnika posadke v Diszelu, Nov rekord v višini NEW YOPK, 19. (S.) Letalec Rrtk?nd Rohtfe je dosegel s trinlanom viSino 134 MO (?) čevljev v 78 minutah. To je najviš'a vt^na. ki so jo dc^'ej dosegli letalci. Termometer je kazal 43* Fahrenheita pod ničlo. Polet iz Angllfe v Avstralijo. LONDON, 20. (S) Dva -častnika, prideljena zraketplovremu oddelku, sta se povrr-ila iz Indije čez Kalktrto in Port Darvin. Tu gre za polet iz Anglije v Melbourne, za katerega je Zdaj se je pa zgodilo nekaj, kar 'e bilo nerazumljivo celo ž«p?Tiu v Zafctjfcov;jii. Drugo jutro pride dekla naijnovejše^a častnega občana v Zabin1 ovju k gospodu županu-ter ga prosi, naj m« posodi steklenico petroleja, ker mu ga je sbvČnjjno zmacukrl^. "^npan vzame steklenico, odvije papir in kako se začudi, ko vidi, da je steklenica zavita v zapisnik slavnostne seje. Sam sebi ni mogel verjeti. Molčal je kot zid. Poklical je k sefctf občinskega slv.-fo, ki je bil oib enem pismonoša, ter ga vprašal, kam je nesel pismo za gospoda podžupana. Ta «vu je kratko odgovoril: »Dekli scan ga dal, ker gospodarja ni bilo doma.« »Že vem, dekla je kriva« — se je .potolažil gospod župan, »ker sem jo spodil iz služce še uradnega pisma ni oddala svojemu gospodarju.« In gospod župan je takoj pisal gospodu podžupanu zelo prijazno prijateljsko pismo: Oprosti, poslali smo ti le prepis zapisnika zadnje slavnostne seje, umetniško diplomo prejmeš pa pozneje. Gospod Miha Mogočen je prejel to pisanje. ZamaslU se je kratko in odgovoril: Hvala za častno občana t vo vseh svojih dolžnikov. Ne sprejmem. Ko je prejel to pisanje gospod župan, je molčal, ni povedal tega nikomur, ampak v srcu je dklenil: To je bil naš prvi in zadnji častni občan občine: Zabukovje. (Konec.) »EDINOST« itcv« 299. V Tisi«, 23. 1911. razpisala avstralska vlada nagrado 10.000 Šterlingov. Poročilo, ki sta ga podala častMika ministrstvu angleške zrakoplovbe, (pravi, da je v sled zračnih in geogratsddfe razmer polet proti Avstraliji skoraj nemogoč. Estonska odvisna od Ansfiie. LONDON, 19. (S.) Reuterjeva agencija trdi, da je estonski minister za zunanje stvari sklenil, iča ne sklene miru s sovjetsko vlado, ne da bi pre; vprašal za svet britansko vlado. Seja vrhovnega gospodarskega sveta zaveznlh Li piidfnžcaih držav. BRUXELLES, 19. (S.) Zakasnelo. Jutri se bo tuk i vršila seja vrhovnega gospodarskega svetla ea veznih in pridruženih držav. Zastopane bede Belgija, Francija, Anglija -in Italija. PrecsedovsI bo Jaspard. belgijski minister za gospodarstvo. Francijo bosta zastopala Clementel, minister za trgovino in Luccheur, minister za obnovitve. Anglija bc poslala Rc-bertsa, ministra za prehrano in Gedde-sa. ministra za gospodarstvo. Italijo bo zastopal senator MagjjicrLno Ferrcris, pooblaščenec eena-torja groia di San Martino in kom. Ncgare. Kongresa se bo udeležilo mnogo tehničn-ih svetovalcev. Razun manjših vprašanj se bo kongres bivil s težkim vprašanjem evropskega gospodarskega položaja, posebno z czirom na Ameriko in pred-v-cm glede prevoz-nine in obskrbe s premogom, živili in siroainami. Belgijski kralj, ki se osebno zanima za potek -pogajanj, bo sprejel jutri zvečer teleRac;e in bo sklical v kraljevo pal-ačo seic. kjer se bo razpravljalo o izidu dela in o smernicah za poli čno akcijo, kako naj bi zboljsale gospodarske raizmere zavezniških držav po vojni. Poplavitve v Ncucelskem zalivu. NEW-YORK, 21. (S) Iz Austšia brzcfcv- Jjajo: Poplavitve. v Nenceiskeni zalivu so zahtevale mne^o žrtev; dcsetla^ so našli 400 trupel, toda skupno število najbrž presega dvakrat toiiko žrtev. ftmm in Ja£Kio«anL IV. Ouando ritaHa risorga, essa risor-ger& in nome dVii pri^chio; risor-gera soreiia di qoia-nti popoli oppressl hanno, com'ei'a, .r iritto ad essere Na-zicne.« Giuseppe MczzinL Iz ram-h vzrekevv, ki jat ne navaja, ne raz- ?*?2zini v četrtom in za-;"cjem (pismu (?9. j.TL'jaJ podrobneje o Če'&em gibariu, c katerem pa por-darja, da je vedno v najožjem stiku s rl: pcikreic-m. Omenja »Dal- mstr-tf-o Zoro«, ki je -pozdravna italijansko revcrkioi o (18-18) in nadaljtve: »Če bi v mačem »sporu 1843. nicali Južni Slovani to-reti vstaje-^e naroda, Id neustrašeno trže staro kanto Evrope in kliče nove narede k vstaji in udnTzernju v nara-v^h "»ne-eh — če bi imele, ki cto podigli, ne ifcrle dale Av-st-iji p. -A JV 2 reči ornim ne>/eJTiežem: To jo vefna kr: "evrk'h ambicij, ki bi vas, če bi le mo^Ie, polf^rroile — moneta bi ti tprvi s-'motam i pribrrčimsiva (»DaSmatkisVe 7are«) dozoreli v dejanja.« Talto -pa je avĐtnrsiVa oalast i-? sovraštva med slorrT?T,«"k:rn in gtal'jancđcT.m elementom kovala zase kapital in dar.es je slovarsko tfiV-amje za svtflodo mviJezno i-t'-! - 'Io. Vzrrkov za to je več med Ju^eslo-v -»ri s i-mAHki: verrko vpra S atrije, nezaopljr/cst m?'d avstr isklmi in t'Jirak:mi Slovar.i, hrvat-f';o plemstvo, ki se fceji Sabov io Bolgarov, ki sire "T? za socialno esn rik c;*>r a'.Tr» ca ■i>; o, pcli-t?r--e težkoče med c-r' ;io in ČTr^oro in s1eJrvjič i^e »Illrjfa« sr.mo, ki SHbi krit rlra-e1-?-?« izvora ocldn^rje. »Toda vse to teškoće, ki jih bo čas, intelektualni rapre-ek, ki se ii; -alnjvre. rr«V-če medsobc^ro cnVe-vrr'e, •aci'sem pa ska^r.o hlapčevstvo, po-rst-e-o od rrzočarac;, >!■ i Vh je Avsta'ja .po 1. s pcl- mi rekami razlila med svoje nzver12 — r-"lo iaruTal. > če ti d "ea v i^nenn veh u----hrcren4 v č? M vs+^la b^aeč ^e in Mi r^ vki po^i'jajaa p?kt poštenega vr'rv- in svobode ki to^tren ATp ra nara'^iki (_nraireč Jugoslovanih, zamore :o j-r 'rti r->Tve bi brezidvomno sleklo italijanskemu, z širckiaii, pravič^iTii, to!er2ntnr-ii če bi vstala torej s kV.cerni: »Baj Avstrć'ć, svoVoa.o zaiiranceni Avstrre!« — fci monaa te ter,-_cče nrea-krai izgnale in rrz.krcj av-&tr :s!:ega cesarstva 'bi 't&l .plačiio prvega po-ho^a.« »Cd d_Jies n^^rev« naidalju^e Mefzćni, »fe f! stremi'etie po udruženju v no^e na-ode, ki bodo veteli prej ali slej na raavcl'nah turškega, ru^ke Ja in avstrijskela ce-aclizma, neizogibl'iv element bodočnosti, Ila^ja ga mora temeljito proučevati*« Mrzzini silno obžaluje, -da v Italiji še nična jo vse"čil:ške stolice za slovensko L'teraituro, ki ti jo morali imeti že fpred devetimi leti (t S18) x Turlru ali v G en crvi. Tcda minilo je že petdeset let odkar je Maizzini to obžaloval, a Italija še danes nima imenovane stolice !J;ub temu, da jo že davno irr^jo vsi veliki in res kulturni n2rcdi (Francozi, Angleži. Nemci) na svetovnih univerzah v Parizu, Ox-foadu, Lonjdenai, Berclinu, Lipetkern itd., kar njej sami zelo škedute ▼ ku!?urnemf a tndi y gc-podsu-skem in političnem oziru! Nato se pa Mabo uresnrala Ma^jz:ni-je/a želja, da bo Itrl:ja osvciViennarodom »ponudila po-3'cae^n miru in svobode,« da pceiD.re/o Ju^cslovrai iz nrjenih sovražnikov njeni najbcljši poojateljif Prr\ajemo ta pozct'rljena, a t?iko važna DTsma genH^lae^a ftpc&tcla itaJ7-rt-f;e-*a zdru-žeaja v .nretrevs vcem naš'm p"'i .težjem in neprijateljem, da ne pcza.Vjo, k .' o silno m^č isa narodnostna ideja m k "ko naiz.pr->_no že-!crm fe logika z*Todovi",~kega razvoja. In ne pczaiimo zlatih Mazzim^evih teeed: »Ko se i^eja e^toćne d'cmci.Ine, ali naredne aspiracije pokaže Ijvi^tvfU, je ne msre nobena rila vei; ua.:ši.i ali siLrc
  • zelo važen korak na potu izenačenja zakonov v Jugoslaviji Različnost določil v dobi, s katero postane človek polnoleten, }e bita tirintam naravnost nevarn-. Srbijanec ali Črnogorec, ki je dopdnS 21. leto, je lahko razpolagal s svojo imovino, je kupoval in prc-dajcJ tui:'i nepremičnine. Slovenec, Hrvat, D&lmatinec ali Bošnjak, ki ie bil. recimo, že 23 let star, pa je potreboval zato dovdjenja varti-hoverra, v važnih stvareh tudi varstvenega sodišča. Ker kon-5no ni navada, da bi ijudje pri kupčijah nosili s seboj domovnico, iz katere bi bilo razvidno. kam je kdo pristojen m ali je zanj oiločilno 21. eli 24. leto, so b:Ie v obmejnih krajih zmešnjave na dnevnem redu. Prebrisanp glave so izrabljale to rarriiiko v svoj prid; marsikaka sleparija in goljufija je -bila mogoča le radi te razlike. Potrebna pa je bila -ta izgrememba tudi zavoljo tega, ker se namerava tudi v Jugoslaviji, kč-kor drugod, ifati volilna pravica vsakemu državljanu, ki je iz-pobil 21. leto svoje starosti. V Nemški Avstriji )t ime! za volitve v konstituento volilno pravico celo vsak državljan, ki }e pred L januarjem 1919 prekoračil 20. leto svoje starosti. Razlika med starostjo, ki daje človeku javnopravno in ono, ki mu daje rzasebnopravno poslovno sposobnost, se ne da opravičevati. Neki hudomušne! je odločilne dobe starosti po avstrijskem zakonu, ki ie veljal dose-caj tudi pri nas, takole razlagal: V Avstriji more človek s 14 leti prisegati in biti zaprt, z 18 leti sme delati oporoko, t 20 leti ta smejo obesiti, da s! pa more pravnoveljavno izposoditi 10 kron, mu je treba 24 let. Takšno roeanje sedaj tudi v Jugoslaviji ne bi več veljala Domače vesli. Tržaika slovenske iole. StariS, Id bi rmA potiljali svoje otroke ▼ slovenske šola t mesta, uj se takoj priglase t ulici Acquedotto 20. L nadstropje. Priglasitev je mogoča vsak dan, tndi danes, od 9 do 12 dopoldne in od 4 do 6 popoldne. Tajniško mesto. Tajništvo JDS. razpisuje mesto stranknega tajnika. Tajnik mora imeti širšo izobrazbo in zmdsel za javno politično delo. Dobra plača po dogovoru. Prošnje je naslovita na tajništvo JDS., Narodni dom v Ljubljani. Ustanovni občni zbor »Društva jugoslovanskih prostovoljcev za Slovenijo« dne 14. septembra t. 1. v LTđLil^ani je sprejel enoglasno naslednjo resolucijo: Ministrskemu svetu kraljestva SHS v BeLgradu. Vlada naj podivzame kar najhitreje pri vlastih korake za vrnitev vseh jugoslovangkah prcstovciL'cev, ki se nahajajo v Rusiji in Sibiriji kaikor tudi za vrnitev vseh jugoslovanskih vetrnih ujetnikov, ki se nahajajo v Rusija, Italiji, Angliji i&d. Vrnitev vojnih ujetnikov Iz Italije. Iz Ljubljane se -poroča: Pri c-b!a»steh SHS na Koroškem so se javili trije vojaki, ki so se vrnili iz ital,ijanskeg'" ujetništva.. Vsi trie so Slovenci, doma in pristojni v Borovlje. To so pešec Travnik, poddesetnik Schvvarz in pešec Kaučič, ki so jKišli i!Z Genove z vlakom do Beljaka, kjer je postaja za vojake, ki se vračajo iz italijanskega ujetništva. Iz Be-Ijoka so jih preko Celovca in demarkacijske črte poslali domov. Kakor pripovedujejo ti trije, so bili vsi ujetniki v kaliji koncentrirani loč ono po deželah, tako, da. so bili na primer skupaj vsi Korošci, posebej Čehi, Madžcri itd. Ko je došlo povelje. naj se pošKejo vsi (Pripadniki Nemška Av- Sloversil civilni hrtorniranci na Koroškem so izpuščeni in so se vrniH v petek 19. t. m. v domovino. 2ivinozdravnfška visoka Šola v Bnrn. Predavanja na vseh štirih letnikih ce iprično na živino-zdravnifiki visoki šoli v Brnu dne 1. novembra it. 1. Zopeina uvedba brzovlaka. Kakor smo izvedeli, je pričel te dni zopet voziti brzovlak na progi Lju'bliana-Dunaj. Prvi brzovlak je odšel z Dunaja 20. septembra ponoći, prvi brzovlak iz Ljubljane pa 21. septembra ponoči. Draginja v Beigrado. »Pol i rika« poroča: Pred nekoKko dnevi je prišel v Belgrad neki angleški rezervni častnik. Nastanil se ie v Kneza Mih-jla iHici št. 18. Gostoljubni gospodar mu je saračuni! za 7 dni: za prenočišče 245 cinarjev, za zajutrek 28 dinarjev, vsega skupaj 275 dinarjev. Za da denar bi dobil naš angleški prijatelj v Londonu, v isred&ni r^iccadilla, stanovanje s kosilom in .večerjo za dva te-cina. Razmere v Nemški Koroški Iz Koroškega javljajo: Slovensko misleče prebivalstvo v onem čelu Koroške, ki je zmeden po Nemcih, nikakor ne odobrava režima Avstrije ter se privezuje zaredi slabih prehranjevalnih razmer in želi priti pod Ju-•gostevijo. Rekvizicije, ki se vrše v Koroški, zasedeni po Nemcih, zlasti kar se tiče živine in živil, odvračajo od Nemške Avstrije ne samo Slovence, ampak ludi poštene Nemce. Zato skušajo avstrijteki Nemci preslepiti ljudstvo s tc-m, da ozna-njujejo prebivalcem z lepaki, ca so tudi pri nes v J uit osla vri, torej tudi po Jugoslovanih zase<'eni Koroški, rekvizicije živine in živil na dnevnem redu, kar pa seveda nikakor ne odgovarja resnici. Comte Beso-jcn o Jugoslovanih pred 32 leti. Iz Pariza se nam piše: Ravnokar je izšla -knjiga, katere naslov se glasi: Comte Begcuen: C!:ez les Yugosl:.ves il y a trcntedeux £ins. Lettres au Journal des D'bats 1S87—1SS8. (Med Jugoslovani -pred 32 3eti. Pisma Journalu des Dcbats 1SS7— 188S.) Ediii-ions Bcssard, 43, Rue Madame, Pariš 1919. _ Pisatelj je znani Comte Beitcaien, stari prij:.telj Jugoslovanov, ki je s slovitim jcurnali-stom Gauvainom v pariškem listu »Journal t"es Dcbats« -posebno med mirovno konferenco neumorno in pogumno zagovarjal pravice Jugoslovanov. V tej knjižici je pisatelj zbral pisma, ki jih je pred 32 leti svojega potovanja po jugoslovanskem ozemlju pisal »Journal des Debails«. Pisma so ,pc!na dTagcccn-ih zgodovinskih reminiscenc. Osei--ni doživljaji in cpercuji naravnost proreškega značaja dajejo tem pismom baš v sedanjem času posebno mikavost. — Noben Jugoslovan ne bcce brez sinjenesti čital teh pisem, v katerih Eegciien direktno javnosti, ali svoji ljubljeni mami, ali svo-jenmu bratu hoče obrazložiti, -kaj so Jugoslovani, kakšna je njiii kultura, kakšno je njihovo politično stremljenje itd. Da bi mi bili Imeli več ta' ih mož kakor je Begouen, med Francozi, Angleži in Amerikanci, bi stala nrša stvar povsem drugače posebno francoski, angleški in amerikanski svet n2S doslej ni prav nič -pozna! in to je bilo deloma pač naša lastna krivefa. — Begouen konstatira v teh pismih že pred 32 leti, da je Trstenklave v slovenskem ozemlju (stran 15) in da ga je prvi korak iz mesta prvi del v popclnoma slovenski milieu (stran 9). — O Jugoslovanih navede dve sim~a-t'čni u s tem obiskom napravili 2000 lir škode. Geri je tatvino naznanil karalbinjerjem. Neznanci so preteklo noč vdrli v skladišče Henritka čoka in odnesli razino blago v vrednosti 3500 lir. Čuk je javil taitvdno karabinjer-jem. Na cesti fe pedel, ko se je vračal domov. Viktor Sirotič, fftanu.jcč v ul. S. Giusto št. 8. Pajdel je tako nesrečno, da se je pri pad-eti težko poškodoval na zatiJcii'ku in si pretresel možgane. Na zdravniški postaji so ga obvezali in ga nnio odpeljali v mestno bolnišnico. Tatvine. V kairao mestnega vodovoda Sv. M. Ma3d. Zgornji so preteklo noč vidri: tatovi in ukradli magnet, več pasov za strojna kolesa in dru^e stvari v vrednosti 700 l;r. FvGZne B9!!L Tetvise in ropi ob štaiersko-hrvatski meji so vedno na sre-f'Io, da ,je napra-Vl tiiro v vi^no 3167 metrov in sicer na gc.ro Tete Rousse. To je osamljen in e^rd slrtčaj, da se je pcoreč io kriTlgavemv: človeku desreti na triko slvm in viock vrh. Borieviške straho'e- Svesski Da^rladet je prejel od svcf]e^a dco'cr:!ka riz Hek'lrk^forsa, da belvncfi iz Jdkater.'-nc^ajda pr.'ocrvetdiqe;o o boljševi«k'h at;ahcit"h cib pcccnnem zavzetju mesta. Prva dr/a dni je bMo v'Vi'Mi 20.00C stanovalcev. Rt^eča vc^tka je o-rpaia vse bćže. MrdžarrfT. k.itr.) T a oJ.Je*tki so K" najfcrvoločneTSi. Cre^c^e je KI uibit cd fcclpe klt?i;akih in rde!i'h vojakov. Njegovo truplo je bilo nato sese^tano na kose. Vojna in Vojna je -zoc^kcpala te- melje neštetih zakonov in uro&'la srečo pre-m;r»fih d^ružin. V deželrb, l-^er je še v veljavi ne-azfdružljiv k r telički azhcTi, bo duh požrtvovalnosti in dolžnosti, du.li medsobejne^a od-puščssia mnogo raetrgaijćh ve®i zcoet zvezal; a iV^er je uveden raz-družljrvr zvitem, manlta višjega najgmba za ohranitev zakonske zveze in zato vse sili narazen. Tako poroča bel-grafska »Epoha«, da je samo tz bivše kraljevine Srbije dešlo doslej duhovnemu sodišču t4izu 2CC0 tožba za ločitev zaJccnov. Lisi pristavlja, da bo moralo drhovno sodišče prinesti v te pravde mne^o duha, da bo doseglo vsaj deset odstotkov poravnav. SLOVENKA, MODiSTKA se priporoča cenjenim damam v mestu in okctici. Unca Alessandro Volta št 2 V. nad., vrata 19 (za ljudskim vrtom.) Poze r, IcrliMrJi ro:n e o.-o^co t in gernjegi i raji j I Podpisani javljam, t'a sem oJprl vaSlk© ulna po k:n mren nl.i ean:h. Prepričan se-'i, da bom mogel v vsa. em oziru zadovoljiti cenjene k:ilente. — Vdani VEK7CR KJUDTR nad Sv. Uanou, Bazoviška cesta. NE0L& A^OLF ■vtor scvni sltvbsni podjetnik za P/l.norsJo i A j prevzema in izvršuje z največjo natanč- n stjo vsa v stavbno str. ko spada oča dela in se blagohotno priporoča s a .nemu obči istvu. Prijazna naročila je poslati m n-slov: AIOIF HiUL« Guardla la*S:o?.ietio 211. MALI OGLASI se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 30 stot. beseda. Najmanjša prisvvjbina L 2'--. SODI, vinski (skupno 200 hI) po 300-700 1 so na prodaj pri F. Nemcu v Nabrežini (postaja). 4091 V DIVAČI št. 8 se odda v uajem buiet. 4092 STANOVANJE, sobo in kuhinjo, tudi v okolici. iščem. Ponudbe pod »Stanovanje« na ins. odd. * Edinosti. 4093 JMNIBUS za 10 oseb, dobro ohranjen in krasno izdebn steber iz litesa železa, visok Čez 4 m za kako restavraciio, se proda. Naslov pove ins. očd. »Edinosti«. 4086 TROŠT JANKO v Mariboru. Ferd. ulica 3 III.. ima na razpoligo več hiš, vil. trgovin in se priporoča svoj-im rojakom za aosredovanie. 3316 PRODAM travnik :n vinograd z izvirno vodo. 3600 sežnjev, v 2avljah, Mcnte Castislione za Lir 12.600. Fotograf Jerkič, ul. Roma 24. 3312 Er. 1 KfiRIO MORO, teHnicni ucđla Trii, ulica Cbiozza št. 5,!. ncusL raznanja si v. občinstvu, ca t d danes raprej, za olapavo vsakovistne^a zobnega zdrav^enja, spre ema kak šno^i-bodi dtla v m jperle .ti;ej ili s stemih z n.bom in brez njega po zdo ugod-n h cerah. Posebej se dovoljuje ma j Imovitiin sloj m o.ajsava v plačiiu. Spr: e od 9—13 in oi 15—17. n^jS^iSBSS^^^^l rrrflSS! 7 tgovino mešanega blaga na 4pžeii. Cenjene ponudbe z za-he>o p!aci na in ser, odd-Iek Edinosti pod St^. „1837^. i" 1 J 0 J I o ZOBOZDRAVNIK v Trs u.-il.ca Genova ^ št i nid'.tr {prej ulica CampiniJ^i T hniški v >dj i V Jolnsc ier, loljoletii ; asisrent Or. J. Č r n.i't» - izi'r»Tijr m i.i orez DoljCin. Plombiranji Umeti'i zj >jj. h tur*. -* ^ i ! iT V9 & /M B3 IN ZJia iiJi::: M na veliko izbero no vJob. j»n h POi^ v TRG GAR1CALDI (BAIcR.E.IA) X •K ■-i ■■■ rt V zelo prometn m kraju se odda v najem _ _ O fl O ^ /• t ak <__J z (l:Sro i:'o:3 t^ou'nj in lino. Zraven so g sp^ d ar.s'ca pos! pjn, obs.-zno, o'del no polje, senčnati in sa ni * rt vi, studenčna voda itd. — V?e je v najboljšem s'an i in z inventarjem. — Na top takoj ali knsm ja po dogovoru. — Nasiov p >ve iuser. oddelek Edinosti pod ttev. „1919 . Ti ==T T z in brez čel ust , zlite krone in tudi obr>b'ti I TkSr, ul 30. oktob a fex C.iscrua» i t, A Oramira od 9 preJp. do o zvečer, a 4 j iMi'i i.....mi iiiii* mmm ona I Dela. gli/. K. 3),))).0)J, rCi.iJJ.JjO Ccntrjli: T-JJ/ Tla lun t\ JiarJj 1 - fii 3. i PoJruŽnl e: Dabrovni'?, Dum},, Cot)r, !.j i1!-ljana, Mjt.cović, >r>»tij i S,; it. il j^.uc. ZaJ»r Ckspoznura: Kranj. Ojavja vse v b .nču stri;> spi l»j3*3 Spra] a TI 3 vl3j3 na hranilne knjižice priti iA*', ictil n ->'irj. stim v omiogiro pometu proti i » litila >-breitl n odp >ve.l navezi te ziesis i )f3-jema po naju^odnejŠ h posojili, fti sa i.uajj pogoditi od slučaja do siaćrja. Ct.e i ujaa iMiiIu unili (iiiu Jiuiinj). biagajna posluje od 9 do l i g