Postillila plačana v gotovini
Sped. In abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm. Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto IX. — Štev. 6 (172)
UDINE, 1.-15. APRILA 1958
Izhaja vsakih 15 dni
Združitveni občni zbor SKGZ
Dne 23. marca je bilo v Trstu zasedanje, na katerem so se zbrali člani glavnega sveta SKGZ iz Goriške, Beneške Slovenije in Trsta, da bi postavili temelje novi skupni Organizaciji, ki bo združevala vse napredne sile zamejskih Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini po znanem slovenskem pregovoru: »P slogi je moč!a in če kdo, potrebujemo prav mi, Slovenci v Italiji, vse svoje sile, da se lahko učinkovito postavimo v obrambo in za dosego naših upravičenih manjšinskih interesov.
Po uvodnih formalnostih je spregovoril
**ISIIIIl(!ililiil.il|lilii|l|llllllll ■IllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllliltltlCIIIIS)
Velika nuoč
Dolga je bila zima an pouno mraza, snega in teme v zimskih dnevih.
Večkrat smo že mislili, da smo z zimo Uèn, pa sta spet mraz in sneg pomorila rožce in so morale utihniti tičice.
Pomlad pa mora priti an je sada tu.
Spomladi praznujemo naš veliki praznik Veliku nuoč in mislimo na sončne an gorke mesece, ki so pred nami.
Mi si ne moremo privoščiti velikih čokoladnih jajc ku po mestih, an zato par-Pravljajo naše ženske an čečč golobice, žegnance, pjeruhe an gubance an jih ne-so žegnat; hkrati pobjelijo okajene hiše in ogribajo vso hišno posodo — vse pa-djele, škudjele, lonce in bokaline.
Naši otroci hodijo okuoli »strašit Judeže an razbojnike«. Ko utihnejo zvonovi pa imajo narvečje veselje, da z drljevka-mi (škretule), klopotci in laskotci ropota-jo po naših vaseh. Na veliko soboto zvečer in na Veliko nuoč zjutraj pa spet Skampanajo in tonkajo po vseh turnih avonovi in pokajo za vasjo morteliči.
Redki so prazniki po naših vaseh in te redko tonka v naših sarcih aleluja veselja. Pri nas v Beneški Sloveniji je ni-®ar samo velik petak. Naša slovenska beseda mora mučati in moramo le tiho govoriti v našem slovenskem materinem jeziku.
Razbojnikov sicer ni vič par nas, ker So se unesli po prvih letih po vojski. No Judežev imamo še nimar preveč, Judežev, ki prodajajo za 30 palank svojo slovenščino, Judežev, ki prodajajo vsak dan svoje tesere tistemu, ki da vič.
Kdaj bo naša Beneška Slovenja dočakala svojo Veliko nuoč ustajenja, da ne bo nimar dikla slabih poglavarjev? Kdaj bo naša Beneška Slovenja oblečena v Pražni velikonočni guant enakopravnosti in pravice, da bo enaka drugim hčeram Italije?
Nakupili smo ojke, da bodo držale proč °d nas hudo uro. Vse sorte hudih ur se Spuščajo na našo deželo. Tiste od toče in niraza niso narhujše. Hujše so tiste, pred katerimi morajo bežati naši možje in žene, naši puobi in čeče na delo v tujino, ^ hujše pa so tiste hude ure, ki spuščajo Politične strele, da ne smejo odpreti naši °troci ust v svojem materinem slovenskem jeziku.
Kakšenkrat se nam je zdelo, da je u 'štoriji naše Beneške Slovenje že paršla Melika nuoč; že je malo pognalo zelenje Svobode, že so čivkale tičice po naše, pa naenkrat je potegnil mrzel ajar tam gori °d Vidma, od velikih nacionalističnih pisoarjev in farizejev in je spet use pozeblo.
Dolgo je že razpeta na križ Beneška Slovenja in nekateri bi jo radi pokopali v ^rol) in jo zavahtali z guardijani, obletnimi v črno.
Mi pa vemo, da bo paršla tudi za nas boneške Slovence velika aleluja, da bodo l°nkali po vseh turnih vsi zvonovi, da se b°do razbežali črni guardijani, obcagali baši Judeži in da bo vstala naša Beneška Slovenja v gloriji svoje svobode in enakopravnosti.
Aleluja vsem našim tadomà in v tujini, Vs®j Beneški Slovenji, ki se razteza od mi-hjer v Belgiji in Franciji gor na vrh Kabina, Matajurja in Kolovrata.
dr. Jože Dekleva, ki je povedal med drugim:
Izvršna odbora Slovenske gospodarsko-kultume zveze v Trstu in Slovenske kul-turno-gospodarske zveze v Gorici sta sklenila že pred dobrim letom, da se združita v enotno zvezo. Vprašanje organizacije, ki naj bi bila izraz kulturnih, narodnostnih in gospodarskih potreb in zahtev slovenske narodne manjšine je ostalo za se-
Novo vodstvo
Prisotni odposlanci so nato soglasno odobrili pravila in prav tako soglasno izvolili nov izvršni odbor, katerega bodo sestavljali naslednji člani iz Trsta: dr. Jože Dekleva, dr. Karel Ferlu-ga, Dušan Hreščak, Mirko Kosmina, dr. Angel Kukanja, dr. Stanislav Oblak, Feliks Ostrouška, Drago Pahor, inž. Josip Pečenko, Marijan Per-tot, Boris Race, Rado Rauber, Aleksander Kokoravec in Mario Ban. iz Gorice in Beneške Slovenije pa bodo v odboru : Miladin Cerne, Zorko Co-tar, prof. Nežica Vižintin-Kocjančič, Alojz Komjanc, Viljem Nanut, Izidor Predan, Viktor Vižintin in Voj-mir Tedoldi.
V nadzomištvo pa so izvolili dr. Lamberta Mermoljo (Gorica), dr. Andreja Budala in dr. Fortunata Mikuletiča (oba iz Trsta).
daj odprto, čeravno je med tržaškimi Slovenci močno občutena potreba in celo nujnost po strnjenosti in enotnosti vseh sil, ki jim je pri srcu naš narodni obstoj, za kar v bistvu gre.
Prav zato sta si danes združujoči se zvezi usvojili načelo, po katerem mora taka organizacija izključiti iz svojega torišča vsako strankarsko politično dejavnost in ostati strogo izven strankar-sko-političnega vrveža in vpliva ter omejiti svojo dejavnost samo na one elemente, ki so nesporno skupni vsem Slovencem, na elemente torej, ki nas združujejo pri delu na kultumo-prosvetnem področju, pri krepitvi naših gospodarskih pozicij, skratka pri delu za naš narodnostni obstanek, ki je ogrožen.
Govornik je nato omenil, da to načelo ni prišlo do veljave na Tržaškem, kjer vlada še vedno razcepljenost po političnih vidikih. Poudaril je tudi dejstvo, da se kulturne in gospodarske organizacije z Goriške in Beneške Slovenije tokrat
prvič tesno povezujejo s tržaškimi Slovenci.
Po današnji fuziji bo nova zveza raztegnila svoje delovanje na vse ozemlje v Italiji, ki je naseljem s Slovenci, to je na Tržaško, Goriško, Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino, ki bodo v bodoče tvorile sestavne dele samoupravne dežele Furlanija-Julijska Krajina.
Z vrhovno organizacijo naše skupnosti bo omogočeno, da se narodna manjšinska problematika vodi in rešuje z enotnostjo pogledov na vsa vprašanja, ki so v ostalem povsem slična, z izjemo nekaterih problemov, ki se tičejo beneških Slovencev, ki zaradi razmer, v katerih so živeli v zadnjem stoletju, niso mogli slediti kulturnemu, političnemu in socialnemu razvoju ostalih Slovencev. V skupno fronto nas sili tudi težko življenje, ki nam ga dnevno zagrenjuje italijanski šovinizem, ki je v teh etnično mešanih krajih trdoživ in brezkompromisen. Skupna nam je borba za svobodno rabo naše materinščine v javnih uradih in na sodiščih ter za druge narodnostne pravice. Skupno se borimo za enakopravnost našega človeka na vseh področjih javnega življenja in še posebej za njegovo nediskriminirano zaposlitev v javnih službah in drugod. Zahtevamo tudi, da se konča diskriminacija na škodo naših kultumo-prosvetnih in gospodarskih ustanov in društev, ter da se končno uzakonijo naše šole in uredi vprašanje učnega in drugega osebja.
Pri teh in drugih naših zahtevah ne smemo še prezreti, da so tako naše pravice, kakor tudi tem ustrezne zahteve zasidrane v istih zakonih in predvsem v republiški ustavi, ki je, če ne izraz, vsaj močan odraz borbe italijanskega ljudstva in našega človeka proti fašizmu za demokratične in socialne pravice.
Tržaški Slovenci so nekaj na boljšem, ker so njihove pravice formulirane tudi v londonskem sporazumu. Toda v tem dogovoru naštete pravice so pravzaprav le logična izvedba načela, ki ga vsebuje šesti člen republiške ustave o zaščiti etničnih manjšin, vsa naša narodna manjšina mora uživati enake pravice in ji mora biti poleg enakopravnosti zajamčen še kulturni razvoj, gospodarski napredek in narodni obstanek. V tem je duh ustave in demokracije, na katere načela se vsi sklicujemo.
Mi se dobro zavedamo, da so naše uzakonjene pravice za sedaj le obljube na papirju in prav zato tudi ustanavljamo nov organ, ki naj bo po združitvi vseh (Nadaljevanje na 2. strani)
RESOLUCIJA
Člani glavnega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki združuje kulturne prosvetne in gospodarske ustanove in društva Slovencev na Tržaškem ozemlju, Goriškem in v Beneški Sloveniji, so na svojem zasedanju 23. marca 1953 v Trstu sklenili soglasno, v opozorilo odgovornim oblastem, v spomin in spodbudo slovenske javnosti.
zahtevati :
da se načelo člena 6 ustave italijanske republike o zaščiti jezikovnih manjšin dejansko izvede z ustreznimi zakoni v prihodnji zakonodajni dobi poslanske zbornice in senata;
da se v tem cilju začnejo VENDARLE izpolnjevati mednarodno sprejete obveze italijanske vlade in s tem italijanskega naroda o priznanju etničnih pravic in enakopravnosti tržaških Slovencev na jezikovnem, kulturnem, gospodarskem in upravnem področju ter na vseh ostalih področjih;
da se splošno sprejeta načela o človeških pravicah ljudi ne glede na narodnost in jezik dejansko in praktično pričnejo izvajati v korist Slovencev tudi na Goriškem in v Beneški Sloveniji in se jim zategadelj z zakonom zagotovi obstoj oziroma ustanovitev šol v materinem jeziku:
da se zajamči uporaba slovenščine v upravi in na sodišču, vzpostavi dejanska enakopravnost Slovenca z drugimi državljani na vseh področjih človeške dejavnosti in etničnega, kulturnega in gospodarskega izživljanja;
da bodo slovenske prosvetne, kulturne in športne organizacije deležne istega ravnanja kakor druge odgovarjajoče organizacije.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza svečano izjavlja, da se ne bo nehala boriti za uresničitev gornjih načel in že priznanih pravic.
Poziva Slovence ne glede na strankarsko in ideološko politično pripadnost, da se vključijo v to plemenito, človeka in slovenske preteklosti ter prihodnosti vredno borbo, in vsak na svoj način in po svojih močeh v njej prispevajo. Obrača se na italijansko napredno javnost, da Slovence v tej borbi podpre in jim nudi svojo pomoč za dosego miru in enakopravnosti med narodi in ljudstvi vseh ver, ras in jezikov.
i«
m pto«
'V. ;
H*-:* ■ • •
jOs
m-M
COesefo ^e fi Rono č
žoli uredništvo in uprava «MATA|UR|A»
IVAN CANKAR:
Medel j a
Iz tople, od rodovitne in blagodarne ljubezni spočite jesenske zemlje, iz mimo vzdramljene, otroškega pričakovanja polne noči je vzklilo preslavno jutro. Megle, ki so še leno dremale, so se vzdignile počasi znad rosne ravni, so se nato pognale oblakoma proti nebu ter tam utonile v mladi luči. Tiho je vztrepetalo v čistem zraku, zaiskrilo se je na pokošenih senožetih, v zlatem vejevju bukev, jelš in topolov. Tako je nedeljsko sonce oznanilo svoje kraljevanje.
Oznanilo ga je brez glasu. Od nikoder ni bilo ne pesmi, ne vriskanja, ne prazni* ške besede. Iz doline, s hribov in gričev so se pozdravljale in si odzdravljale bele cerkve: ali molčale so. Le z očmi, svetlimi, žalostnimi so se spogledovale; in zeblo jih je, čeprav so bile od gorkega sonca obžarjene.
Po široki beli cesti, po stezah preko travnikov, po strmih klancih se vijo procesije vernih kristjanov. Veliko jih je, ker v potrtem svojem srcu so željni molitve in tolažbe. Ali čudo za čudo: počasi gredo, tiho in nemo: ne besede ni, komaj da je plaho šepetanje. Glave klonejo globoko, trudno klonejo životi; še tisti so starci, ki imajo mladostna lica.
Gredo, gredo in si šepečejo na skrivaj:
»Ti, kaj praviš, zakaj je umolknila Marija na Hribu. Kaj je ni več?«
In oni drugi se s prezeblimi ustmi nagne k sosedu in mu reče skoraj brez besed:
»Mislim, da je Marija umrla, ker glasu ni od nje, ki nas je vselej tako lepo pozdravila!«
Nobene besede več, tudi plaho šepetanje Je utihnilo.
Gruda molči, ta naša gruda, ki je prepevala kakor nobena njkje ni nikoli! Sladka, bratje, Je bila njena beseda, saj ste jo
slišali! Vse je bilo v nji, kar je v nas dc brega in lepega, vse, česar se v dnu src: sramujemo in veselimo; bila je tista bres mejna, čista, materinska ljubezen, ki j pravo znamenje slovenske duše in slover ske zemlje. Ob lepem nedeljskem jutru kadar so od holmov in hribov zapeli zve novi, nam je bil korak lahek in prožen lica so bila sveža, oči so gledale jasno ii veselo, na ustnicah je bil smehljaj. Ii vsakemu je bilo takrat srce očiščeno, o< jutranje rose oprano, kakor da smo pri hajali od spovedi in obhajila, Ob tej bla goslovljeni uri ni bilo nič zlega, nič te mnega v nas; bili smo verni otroci h zemlje, svoje matere, vredni njene lepote z njo smo prepevali in vriskali, z njo ža lovali, govorili smo z njo zvesto, in odkri tosrčno, kakor govori otrok z materjo.
Praznik, poln pesmi in veselja, je bil n; nebu, na planinah, na polju in senožeti na belih cestah, kolovozih in klancih; ii bil je naj lepši v naših srcih.
Milost božja, kaj se je primerilo v tel silnih časih ! Gruda molči, ta naša gruda ki je nekoč tako veselo in glasno, prepeva la z nami! Ne gane se; nobena prošnja noben klic je ne vzdrami. Tudi nebes: molče; v vsej svetlobi' svoji so ledena ii neprijazna. Gozd ne šumi več, tiho je po lje, škrjančki so obnemeli. Ta vesoljna ti šina je vsa prežeta z brezmočno žalostjo življenje ne sope več, vse je okamenelo mrtvo.
Oj, saj ni nedelja; veliki petek je, dar trpljenja, kesanja in bridkosti; Nemi kle če kristjani v tihi, temni cerkvi, trkajc se na prsi, čela jim klonejo do mokril tal. In blede ustnice šepečejo trepetaje ti ste velike, čeanatume ljubezni polne be sede :
»Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo u (Nadaljevanje na 2. strani)
ČEDAD
NOV URNIK TRGOVIN
Od 1. aprila pa do 30. septembra bo u veljavi tale urnik trgovin u Čedadu:
Trgovine jestoin (alimentari): ob dje-launikih od 8-12 ure an 15-19 ure; ob so-botih an tržnih dneh pa od 8-13 ure an od 15-19 ure; ob nedeljah zaprto.
Pekarne, slaščičarne (pasticcerie) an mlekarne: ob djelaunikih od 7-12,30 ure an od 15-19 ure; ob sobotih an tržnih dneh od 7-19 ure; ob nedeljah od 7-12 ure; slaščičarne pa bojo odprte tud popoudan od 15-19 ure.
Cvetličarne (fiorai): ob djelaunikih od 8-12 ure an od 15 -19 ure ; ob sobotih an tržnih dneh od 8-13 ure an od 15-19 ure; ob nedeljah od 8-13 ure.
Mesnice an ribarnice: ob djelaunikih od 6-12 ure; ob sobotih an tržnih dneh od 6-13 ure an 17-19 ure ; ob nedeljah od 6-11 ure.
Trgovine železnin (ferramenta): ob djelaunikih od 8-12 ure an od 14,30-18,30 ure; ob sobotih an tržnih dneh od 8-13 ure an od 15-18 ure; ob nedeljah zaprto.
Trgovine blaga, urarne itd.: ob djelaunikih od 8-12 ure an od 15 -19 ute ; ob sobotih an tržnih dneh od 8-19 ure ; ob nedeljah zaprto,
TAJPANA
SMRT NAŠEGA EMIGRANTA U BELGIJI
Pred dnevi smo zvjedali žalostno novico, de je umru u Belgiji 67 ljetni Simič Anton - Kulau. Pred ljeti e šu u tisto deželo s trebuhom za kruhom an je upu, de bo paršu na stara ljeta še enkrat u Prosnid, a ta želja se mu ni izpounila žlahti rancega Antona izrekamo naše sožalje.
ŠE PROSNIDA SO SE SPOMNILI
že dougo so obečuvali, de bojo popravili cjesto, ki iz Prosnida peje na britof an končno bojo to obečo izpounili. Ministrstvo za javna dela (Ministero Lavori Pubblici) je nakazalo za to djelo 1.360.000 lir.
TAVORJANA
Ministrstvo za javna djela (Ministero dei Lavori Pubblici) je te dni sporočilo, de bo dalo za popravilo naših cjest 860.000 lir. Ta usota ni buohvje kaj velika, če pomislimo, de bi korlo popravit use komunske cjeste. Z djeli bojo u kratkem začel.
*
M
a
i
&
SOVODNJE
BRDCA BO IMJELA CJESTO Zvjedeli smo, de bojo u kratkem odprli djelauni center za zgradit novo cjesto, ki bo vezala Brdca z dolino. Za tisto djelo je bluò nakazanih 1.700.000 lir. Za tisto javno djelo se muoremo u parvem zahvalit našemu šindiku, ker se je interesu par kompetentnih oblasteh za dobit potrjeben denar.
NEME
No mar več premure za Vizont
Žalostna
Donas se oglašamo še mi, za povjedati kako ve živimo ta na Vizontu.
Naša vas leži na ushodnem brjegu gore Bemadije an zatuò ne zemja zelo slaba. Tej k’ to je znano, u je svjet karsik, saj so u naši bližini Završke jame an nekateri no pravijo, ke na je usa Bernadija prazna. Naši judje no muorejo zatuò hoditi po svjetu, de tam nekéj uodinjajo an ve se moramo itako preživiti.
Pa ve se ne lamentamo zavoj tega, tak u je deštin usjeh vasi od montanje. Ve marnò druge reči za potožiti, škuola pra-žemplen, ke na leži na ljepem kraju an to se zdi od dalčč na pogled, ke na je buohovje kako ljepa, na je u resnici zlo zanemarjena: na dnjem koncu to je to-blat povan sena, na drugem pa škuola. U to škuolo to hodi oku 25 otruok, štancija te kuj dna an no uče tu njej pet klas an otroke poučuje dan sam maeštro. Ve vjemò ke to je dosti maeštrou dižokupa-nih, kuò a nu	bi	ne	mogli poslati tu	Vizont še dnega,	de bi se naši otroci kej	več
se naučili? Lahko bi odprli še šesto klaso an še azilo, ke ve ga njemamo, saj puošta tu škuoli to bi tjelo beti za use, le sistemati bi jo muorli. Ce tega ne bojo u kratkem nardili, bojo lokalji začeli se poder-jati, saj so okna žej	usa zarjavela an	na
se djela škoda	še	na	mjerjih, zak’ no	jih
ne komoduvajo. Ve kudamo, de bi komun lahko provjodu za sistemati škuolo, saj to bi ne bò špež tekaj visokih de bi jih ne mogla kriti komunska bilanca.
Par nas so pa judje še zlo čudni, ne morejo an ne morejo se med sabo kapiti an zatuo ve marnò kar dvje lateriji dno tu dolenjem an drugo tu gorenjem borku. Majedna od dvjeh na funciona dobrò, zak’ to je maso malo mljeka. Poljete, kar no majò krave največ mljeka, to ga je tu u-saki lateriji oku	dva kuintala, pozimi pa
ga dostikrat nje	nančej dan kuintal. Po-
uàrh tega pa ni	ne u parvi an ne u dru-
iiiiniiiiiiri i in n n 11111111111111111.111111 i i 111111111111111 u 11111111111111111111	n u m 11111 ■ ■ 11111 ■ i u n n u 11
BRDO
Kaj ve plačuvamo fogatika
(Kontinuacjon od prejšnjega numerja)
TER
Ballico Giuseppe 9.950 Lit. Battoia Angelina 800, Battoia Angelico Bačin) 6.315,
Battoia Anseimo (Bačin) 2.160, Battoia Cecilija 1.080, Battoia Alma 1.800, Battoia Riko 1.800, Battoia Genijo 2.340, Battola Fortunat 1.440, Battoia Giakin 2.160,
Battoia Zef 2.700, Battota Jolinda 1.980,
Battoia Lucijan (Bačin) 2.700, Battoia Lojz 1.800, Battoia Marija 1.44), Battoia Peter 800 Bodocco Lojz 2.700, Buttolo Zef
1.800, Cadò Francesco 2.880, "’adó Giovanni 3.240, Cher Avgust 3.600, Lhei Julij 1.260, Cher Zef 3.240, Clemente Ida 3.315,
Clemente Virginija 800, Collino Orazio
1.800, Culetto Bazilijo (Bužat) 2.520 Cu letto David 2.120, emetto Riko < Seul /
T.205, Culetto Felicita 2.340, Culetto Ze-i 8.700 Culetto Olivo 2.160, Culetto Zei 2.880, Culetto Nardin 3.600, emetto Leo pold 3.240, Culetto Lojz (Koc) 2.520. Cu letta Rožina 1.800, Culetto Solindo 2.160.
Culino Angelico 1.800, Culino Katina 2.520 Culino Lojaz (Vanat) 1.440, Culino Mar òelina 600, Culino Marija por. Lendaio (00 Culino Peter 2.700, Culino Tranquillo 9.890, Culino Valentin 1.800, Derma "ie Bal-dassare 1.080 Demone Guglielmo 1.160, Di Lenardo Hektor 2.700, Di Lenardo Peter 2.160, Di Lenardo Zef 2.520, Di Lenardo Zvan 2.160, Di Lenardo Regina 600, Ferigo Amadijo 6.315, Flare Giovanni 1.440, Ja-eolutti Giobatta 2.340, Jacolutti Zef 3.600,
Graziutti Guglielmo 7.215, Lendaro Gioacchino 1.080, Lendaro Giulio 2.700, Lendaro Gracija vd. Markjol 2.700, Lendaro Ir* ma vd. Lascolo 1.800 Lendaro Marčelo (Zefon) 2.520, Lendaro Ninfa 1.980, Lendaro Noè 2.160, Lendaro Peter (Minuc)
2.340, Lendaro Severin (Blažat) 1.440,
Lendaro Ubaldo 2.700, Lendaro Valentin 2.700, Lendaro Virginija 3.240, Markiol Katina 1.800, Markjol Guerino 2.700, Markjol Manlio 1.440, Mentii don Giulio -ospuot - 2.700, Molaro Uštin 2.340, Molalo Annie 1.800 Molaro Benjamin 2.340,
Molara Cecilija 2.260, Molaro Gildo 1.080,
Molaro Ernesto 2.160, Molaro Izollna 2.520,
Molaro Lodovik 2.880, Molaro Lojz (Fla-don) 2.340, Molaro Peter 3.960, Molaro -Markjol Terezija 1.260, Mucchino Marija 800, Narduzzi Demetrio 2.160, Novak Be-pina 600, Novak Marčelin 2.340, Novak Marija 2.340, Novak Silvio 2.160, Novak Terezija 1.800, Pernechele Luigi 1.800, Pec Santa 3.960, Roseano Zef (Kopet) 2.340, Schiffo Lojz 1.080, Scuntaro Peter 1.800, Segatti Humbert 2.520, Sgarban Zvan 3.960 Sinicco Alfred 2.880, Sinicco Rihard 2.160, Tomasino Cezar 1.800, Zozzoli Zef 1.800.
POGOZDILI BOJO NAŠE GORE
Končno so našje judje an še autoritadi le spoznali kaj no vejajo hoste. Tuò no vjedò povjedati še našje te stari, zak’ dan bòt e imeu naš okmun dosti ljepih host, a negospodarski komunski pohlavarji so dali use posjekat an naše gore so anjelè golè, mi pa bozi. De se bo spekat pogozdilo e governo dau komunu 1.146.000 lir. Itako bojo našje otroci imjeli kej buojše živenje.
NEDELJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pritajena, šepetajoča je ta molitev, ali vendar je glasna, kajti ne zvona ni, ne orgel, niti ne ministrantovega zvončka. Zato ne, ker je veliki petek za vernike in za nevernike, od vzhoda do zahoda. 'Vdr J-gič je bil križan Kristus; obsojeni od farizejev, bičani in križani so bili z njim kristjani, njegovi otroci.
Ko se je zgodilo to strašno poveličanje na Golgati, se je nebo stemnilo, se je zemlja stresla v presimi grozi. In v to grozo, v to noč je vriskanje planilo novo, svetlejše sonce; zagrinjalo stare zaveze se Je pretrgalo od vrha do tal in evangelij je nastopil svojo pot, da nese odrešenje od naroda do naroda.
Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da Je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje.
gi lateriji provanega latarja. Ve marnò dvje ženč, ke so se naučile tega meštjer-ja same. Ce bi bli našje judje no mar buj unidi, bi daržali kuj dno laterijo an no bi tjeli klicati latarja, ke u zna djelati suoj meštjer.
Vidite, itako to je tu Vizontu. Pridita nas gledat, a obujte si dobré škarpe, zak’ naše poti so lužaste, zak’ cjest majedan u jih ne posuje s pjeskom.
Vizuojski
AHTEN
CJESTA U PORCINJU NA SE DJELA
U kratkem no če začeti djelati drugi kos cjeste, ki na vodi tu Porčinj. Za to djelo te bo dodeljenih 1.700.000 lir. Itako na če beti u kratkem še vas Porčinj povezana z dolino.
V nedeljo 23. marca so v Sv. Petru Slovenov ob Nadiži pompozno slavili osemdesetletnico ustanovitve italijanskega potujčevalnega učiteljišča ob navzočnosti cerkvenih, civilnih in vojaških oblasti.
Z ustanovitvijo tega potujčevalnega zavoda, ki nam je dal toliko in toliko »janičarjev«, je bila odprta še ena žalostna stran v debeli knjigi zgodovine beneških Slovencev, zato ne moremo iti mimo tega datuma, ne da bi tudi mi povedali svoje.
Vsakdo, ki mu je vsaj malo znana zgodovina zadnjih sto let, ve kako in zakaj smo prišli, mi beneški Slovenci, leta 1866 pod Italijo. Takrat so vsi narodi poznali Italijo kot nosilko svobode zatiranim. Naši dedje so upali, da jim bo Italija
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiisiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
SV. PETER SLOVENOV
Premjani kmetie na konkorsu za zbuoišanje hlievov v gorskih krajih
U lanskem ljetu je dosti kmetu iz naše dažele zbuojšalo živinske hljeve. Končno so le zastopil, de muora imjet živina zdrav prastor, kjer preživi venčpart svojega ži-venja an de je živinoreja donas glauni vir entrat. 2e osem ljet inšpektorat za agrikolturo pomaga kmetom s prem ji par zbuojšanju hljevov. U naši daželi an na splošno u videmski provinci ni industrij, de bi mogle dajati djelo usjem ljudem, imamo pa možnosti za redit živino. Naši ljudje na žalost zapuščajo svojo zemjo an hodijo na juško za djelom, a tisti, ki so ostali par hiši, naj bi dali več skarbi živinoreji, de ne bo naša ekonomija še buj propadla
Na osmem konkorsu za zbuojšanje hljevov so bli premjani teli kmetje iz naših krajev:
1° premjo 100.000 lir je ušafu Giovanni Mauro iz Tamarja pri Vizontu (Neme).
II0 premjo 80.000 lir je ušafu Guerino Gujon iz Kancelirjev pri Subidu (Ahten).
III0 premjo 60.000 lir so ušafali Ivan Bukovac iz Peternela pri Dreki, Jožef Kont iz Cenebole (Fojda), Ermenegildo Cormons iz Tipane an Massimo Torcutti iz Krnic (Neme).
IV" premjo 50.000 lir so ušafali Uština Kont iz Cenebole (Fojda), Lucija Piputti uduova Mingone iz Brega (Canal di Gri-vò) pri Fojdi, Alojz Butera iz Podbone-sca, Ivan Cemota iz Jeronišča (Sovodnje) Albert Costaperaria iz Dolenjega Barna-sa (Špeter), Ivan Černetič iz Prešerja (Srednje) Jožef Di Betta iz Krnic (Neme) Jožef Orlando iz Gorenje Cmeje, Peter Petrossi iz Dolenje Cmeje, Peter Pinosa iz Zavrha (Brdo), Angel Cuffolo iz Platišč (Tipana).
V° premjo 40.000 lir so ušafali Ema Pino iz Campeja (Fojda), Ivan Bukovac iz Seucà (Grmek), Jožef Vogrič iz Platea (Grmek), Julij Cemoja iz Kuoste (špeter), Mario Bortolo iz Preštinta (Tavorja-na), Berto Gujon iz Preštinta, Gino Lendaro iz Muzca (Rrdo), Cezar Vigant iz Vizonta (Neme), Jožef Baloh iz Tipane, Angel Šturma iz Brezij (Tipana), Alojz Tomasino iz Brezij, Valentin Tomasino iz Brezij.
VI" premjo 30.000 Ur so ušafali Giuseppe Carini iz Trinkov pri Dreki, Vincenc Prapotnik iz Kraja pri Dreki, Jožef Cenčič iz Gorenjega Brda (Grmek), Mario Vogrič iz Platea (Grmek), Emil Cenčič iz Črnega vrha (Podbonesec), Silverij špekonja iz Cmega vrha, Benjamin Lendaro iz Brda, Anton Manzocco iz Torlana (Neme), Giobatta Petrossi iz Romandolja (Neme), Anton Žnidar iz Cmeje an Anton Černetič iz Prosnida (Tipana).
VII" premjo 20.000 lir so ušafali Giobatta Scuntaro iz Rekluža (Ahten), Ivan Bemjak iz Krasa pri Dreki, Jožef Cicigoj iz Dolenje Dreke, Jožef Dreščič iz Dolenje Dreke, Jožef Trinko iz Trinkov (Dreka), Alojzija Succo iz Cenebole Fabio Batistič iz Kala (Podbonesec), Valentin Mašera iz Mašer (Sovodnje), Elsa Comaro poročena Novak iz Gorenjena pri Cmejl (Ne-
me), Ivan Scuntaro iz Gorenjene, Valentin Mauro iz Vizonta an Blazutto Emilio iz Viskorše (Tipana).
VIII" premjo 10.000 lir so ušafali Angel Ronchi iz Rekluža (Ahten), Carolina Smrekar jiz Porčinj a (Ahten), Evgen Treppo iz Campeja (Fojda), Emilija Ba-lus iz Ravnega (Fojdi), Jožef Pauša iz Cela (Prapotno), Anton Batistič iz Gorenjega Mersina (Podbonesec), Jožef Lauretič iz Kozice (Sv. Lenart), Gino Hvalica an Alojz Salamant iz Dolenje (SV Lenart), Guido Cemoja iz Kuoste (špeter), Eligio Laurino iz Tavorjane Gino Novak iz Podbrda (Brdo), Dante Negro iz Zavrha (Brdo), Anton Placereani iz Gorjanov, Ivan Sinicco iz Krnic an Avgust Cuffolo iz Tipane.
IZ KOMUNSKE SEJE
Na zadnjem zasedanju komunskega kon-sejà so rešil več važnih problemu. Sklenil so, de bojo razširili sedanjo mulatie-ro, ki pejet iz Petjaha u Meč ano. Za tisto djelo bojo odprli djelauni center an takuo se bo moglò dat djelo usaj nekaj dižokupani. Potlè so potardil, de bojo u kratkem asfaltirali drugih 4 kilometrov cjest Ažla-Sovodnje an Sv. Lenart-Klodič. Govoril so tud o nakupu zemljišča za INA hiše, ki jih nameravajo zgradit, ker je stanovanjska kriza še nimar velika.
priznala vse tiste pravice, ki so jih bili že deležni pod Beneško republiko in ki jim jih je takratna Avstrija odrekala. Toda takoj potem, ko je bila Beneška Slovenija priključena, so spoznali, da so bili prevarani. S tem, da so glasovali za Italijo z znanim plebiscitom, ki je bil 22. oktobra 1866. leta, so prišli še ob tiste osnovne pravice, ki so jih do tedaj imeli. Takratnim italijanskim oblastem ni bilo dovolj, da so bili naši ljudje samo zvesti in lojalni italijanski državljani; hoteli so jim spremeniti kri, jezik in narodnost. Začeli so z največjo raznarodovalno in asimilacijsko politiko, ki jo pozna zgodovina. Ta politika traja že dvaindevetdeset let in posledice vsi poznamo.
Tako je bilo ustanovljeno v raznarodovalni namen italijansko učiteljišče 1878. leta v Sv. Petru Slovenov ob Nadiži. Italijanske oblasti so vedele namreč, da učitelji, ki bi prišli iz	drugih italijanskih
krajev, bi ne mogli	nikoli vcepiti itali-
janstva v srca nadiških Slovencev. Za ta posel so najboljši	učitelji iz domačega kraja. Zato	je bilo ustanov-
ljeno »janičarsko učiteljišče/« Zakaj je bilo ustanovljeno nam jasno pove tudi »Messaggero Veneto« iz dne 23. marca 1958. Ta list piše med drugim takole:
»V a detto in j atti senz’altro che, grazie a questa scuola, le Valli del Natisone sono oggi un antemurale saldissimo d’italianità in una zona estremamente delicata del territorio nazionale.«
Kaj to pomeni? Pomeni, da gre »zasluga« tej šoli, če so ustvarili nekaj, česar prej ni bilo in da ni bilo, ve vsak, celo' tisti, ki noče vedeti.
Ali ni to direktno in indirektno priznavanje raznarodovanja? Tako,jat Lahko bi bil zapisal člankar, če bi bil bolj odkritosrčen, takole: »Hvala raznarodovalnemu zavodu, če se danes lahko bahamo, da imamo v tem kotu, namesto slovenskih ljudi »italianissimi abitanti«, kakor po-gostoma trdijo.
V dvaindevetdesetih letih krutega raznarodovanja jim vendar ni uspelo uničiti naš jezik. Kljub raznarodovalnemu zavodu, kljub raznim odpadnikom in janičarjem naši ljudje še vedno govorijo slovenski. Slovenski bodo govorili tudi v bodoče. Strašanski, siloviti in dolgo trajajoči vihar, ki se je zaganjal v naše telo, nas ni potlačil. Ostali smo pokonci in sedaj po dolgi in strašni zimi se nam bliža pomlad.
IZIDOR PREDAN
ll|l|;|ll!| I I | | |!|!|iliM l!l:l;|i|illlll l I IJllllllll:|ia>|»,>|a,«i>n|inii|iiiiiiiiililililllllllllllllllililililllnllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililllllllllllllllllll'IlllllllllllllllillinM
Združitveni občni zbor SKGZ
(Nadaljevanje s 1. strani)
naših sil učinkovito sredstvo v borbi za uveljavitev vsega tega, kar nam zakoni priznavajo, v političnem položaju, v katerem ima še vedno prevladujoči vpliv krajevni šovinizem, ki ne popušča, kakor smo videli tudi ob priliki polemike o dvojezičnosti, bomo kaj težko uspeli, če si ne bomo poiskali zaveznikov v borbi. In ti zavezniki so italijanske demokratične in napredne sile in še posebej socialistične stranke, ki so po svojem programu in načelih dolžne podpreti narodnostna stremljenja in upravičene zahteve narodnih manjšin.
Z združitvijo zvez, ki je postala neodložljiva, odkar so odpadli razlogi, ki so svoj-čas narekovali ustanovitev dveh ločenih osrednjih organizacij, bo laže realizirati splošne narodnostne postulate in zvezni program, ki je v 2. členu zveznih pravil takole formuliran:
1 ) Združevati na svojem področju slovenske kulturno-prosvetne, gospodarske, telesnovzgojne in druge ustanove, ustanovljene v soglasju z veljavnimi podpisi. Z imenom ustanove so mišljena združenja, zveze, ali društva na splošno, ki delujejo v okviru določenih pravil;
2) vzporejati dejavnost zveznih članov za dosego njihovih namenov ter jih v duhu vzajemnosti podpirati pri reševanju njihovih zadev in pri uresničevanju njihovih načrtov;
3) boriti se za kulturno in gospodarsko enakopravnost Slovencev;
4) zastopati, braniti in pospeševati skupne kulturne in gospodarske koristi Slovencev;
5) dajati pobude, podpirati, vzporejati pobude članov, delovati v obrambo in korist in za napredek kulturnega in gospodarskega življenja Slovencev.
Pisan in nepisan program zveze, ki vsebuje narodnostno, kulturno-prosvetno problematiko naše skupnosti kot celote in še posebej naših članic, je življenjski in zelo zahteven. Zavedati se moramo, da če hočemo uspevati pri delu, je najvažnejši element človek in sicer naš človek. Pri tem nastane vprašanje, če smo vse napravili, da bi odpravili negativne pojave in omilili njihove posledice, če smo pravilno razumeli mladino, ki hoče živeli bolj polno, bogato in kulturno, v skladu z naprednejšimi in sodobnejšimi oblikami življenja. Odpira se istočasno vprašanje odnosov mladine in izobražencev do svoje narodne skupnosti. Odgovor na to vprašanje pustimo za drugič. Za sedaj prosimo vse tiste, ki z nami mislijo in čutijo, ki imajo pred očmi vso stvamoat, v kateri se nahaja naša skupnost, d* podprejo naše napore in še posebej napore naših članov, da se nam pridružijo, no da bi se jim bilo treba odpovedati svetovnemu nazoru in političnemu prepričanju.
v\\\£\W# Wtf/IMII
PRANCB BEVK:	9-
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
Deževalo je. Čedermac je hodil po izbi, se zdaj pa zdaj ustavil in pogledal v lat-hik, na zelene veje, ki so bile obtežene z deževnimi kapljami. Sivkasta svetloba se je tako redka pretakala skozi čipkaste zavese, da je bila izba temna. Stene so se mu zdele mrzle, nekam tuje, kakor zmeraj ob deževnih dneh. Na duši mu je ležal občutek tesnobe, zmeda misli, ki so se mu le od trentuka do trenutka jasnile.
Na mizi je ležalo pismo, ki ga je bil prejel pred dnevi, pisalna priprava in prazna Pola papirja. Pisal mu je bil župnik Ivan Sever; že trikrat je sedel, da bi mu odgovoril, a je delo vsakikrat odložil. Ni se mogel zbrati, misli so se mu drobile. Z eno besedo: ni znal izraziti tega, kar je hosil v duši; zato bi bilo treba stvariteljske sile. Tri dni je odlašal z odgovorom, zdaj ga ni mogel več odložiti.
župnik Sever je bil doma s Tolminskega, služboval je v »novih pokrajinah« nekje ob Soči. s Čedermacem sta se bila seznanila že pred vojno. Nekaj let mlajši °d njega, izobražen, notranje uravnovešen; njegova filozofska mirnost, nerazumljivost, s katero je jemnl vsako stvar *n jo mimo presojal, mu ga je bila prilju-
bila že v prvem trenutku. Med vojno je kot begunec živel v Italiji; v novih, neznanih mu razmerah se je večkrat k njemu zatekal po nasvet in pomoč. Postala sta si prijatelja. Pozneje sta se na redke čase obiskala, nekajkrat sta se sešla na božjih poteh, pogosteje sta si dopisovala. Sever mu je potožil marsikatero bolečino, ki je bila Čedermacu tuja, a ga je poizkušal razumeti in ga tolažil z obljubo boljših časov.
Poslednji čas so bila njuna pisma izostala. Zdaj pa je nenadoma prišlo Severjevo pisanje, ki ga Čedermac skoraj ni več kričakoval in se ga je zato tembolj razveselil. Drobna, trepetajoča pisava, na gosto popisane štiri strani. Bilo bi čudno, ako bi Sever ne bil izvedel, kaj se godi in se nad tem ne zavzel iz dna duše. Čedermacu je dobro delo toplo zanimanje, bilo je kot pesem za njegovo srce. Iz besed je vela bridka skrb in žalost, ne le sočutje, s katerim mu je povračal nekdanjo tolažbo.
Sto vprašanj — kako naj mu odgovori nanje, s katerimi besedami? Bilo je prvič, da se je zavedel, kako dolga je pot od misli do izraza. Začel je, a je vedno znova odložil pero in stopil po izbi. V si-
vem, deževnem dnevu, ki je oznanjal konec poletja, so mu bile misli težke, tope, tiščalo ga je v sencih.
Nenadoma se je odločil, sedel in pomočil pero. V polmraku je mimo sklanjal glavo, da je lahko sledil črkam, ki so nastajale na papirju.
Pozdravi, opravičevanja, izrazi veselja, da se ga je slednjič spomnil s pismom. »Morda je katero tvojih pisem zašlo v tuje roke; premalo oprezno se izražaš, še vedno bi te moral učiti«, je nadaljeval. Sever ga je vpraševal o zdravju. Ne, ne more se pritoževati. Ce bi hotel slediti zgledu svojega očeta, bi moral biti že zdavnaj v grobu. Morda je podedoval trdoživost svoje matere, ki še zmeraj živi... »Zadnji dnevi so jo hudo zagrenili; bojim se, zelo se bojim, da jo spravi v grob. Saj bi se temu ne čudil, še meni kar vidno sivijo lasje. Ali si že kdaj občutil fizično bolečino srca? Jaz je do zadnjih časov nisem. Kako je ta občutek grozen, ubijajoč, kakor da bi viselo srce na tenki, krvavi, boleči žilici in se hotelo odtrgati.« Razpisal se je na dolgo in na široko, kakor da se izogiblje jedra stvari. »Saj bi na to najrajši nikoli ne mislil, še mislil ne, a mi je tako navrhalo dušo, da me preganja še v sanjah... Ti me bolje razumeš, kot sem pred leti jaz razumel tvoje tožbe, to razvidim že iz tvojih vrstic.«
Počival je s peresom v rokah in zastr-
mel v papir. Ura na steni je iznenada zaječala, da se je zdrznil, kakor da ga je prebudilo, in se ozrl nanjo. Pisal je dalje...
Težko, da, nemogoče mu je odgovoriti na vsa vprašanja. In če bi mu vse še tako živo orisal, bi imel o stvari le medlo predstavo; sam bi moral doživeti z očmi in s srcem. »Saj si mi — dobro se spominjam — to že pred leti prerokoval, a takrat sem se ti le smejal. Nedolžen otrok, ki sem naivno verjel v nedotakljivost nekaterih stvari; bil sem nepripravljen, zato sem zdaj ves preplašen.« Kaito naj mu razgrne temno ozadje greha, ko še sam plava v temi? »Morda vedo drugi več od mene, a Bogu bodi potoženo, da mi ne zaupajo.« Besede, ki jih je hotel prečrtati, a jih je pustil. »Povem ti samo: vsak dan molim, da bi niti senca kake krivde ne pala na Cerkev. Ako se to zgodi, naj nam le Bog pomore iz nesreče in stiske.« O sebi ne bo govoril. Pozna ga, a bi ga moral poznati še globlje, da bi mogel uganiti njegove občutke. Rajše bi govoril o vernikih, ki so mu posebno na srcu, če bi njegovo pero ne bilo prešibko. »Vi vsi, ki ste sedeli za bogato mizo, ste jim bili krivični v svojih mislih. Da, zanimali ste se zanje, ne trdim, da ne, celo z ljubeznijo, a podobno, kakor se zanima prirodo-slovec za posebno vrsto izumirajočih živali. Saj ne očitam, ti nisi tega kriv, nih-
če ni kriv, tudi me prej to ni bolelo, ker se tega nisem zavedal, a zdaj se zavedam in me boli.« Danes ta dan, ko grebe vase in se ozira v preteklost, bi moral tudi sebi marsikaj očitati... »Tako se mi zdi, da je zavest našega rodu zdaj poslednjič zagorela, kakor zagori sveča še enkrat s svetlim plamenom, preden ugasne. Oprosti moji črnoglednosti, a čemu bi se varali in si pred resnico zakrivili oči? Potem pridete vi na vrsto... Napovedujem, kakor si mi ti nekoč napovedoval; ne iz privoščljivosti, ampak iz bolečine, kakor resnično me to peče in skeli...«
Razburjen se je dvignil, stopil k oknu in potrkal s prsti na šipo. Nato se je naglo okrenil, odprl tobačnico, a jo je takoj zopet zaprl in stopil k mizi... Pero mu je znova drselo po papirju...
»Zašel sem... Odpusti starcu, ki je nor od bridkosti ! Pišem, kakor mi besede prihajajo v pero... Ne bom ti ponavljal, kar se je tisto nedeljo godilo v Vrsniku in drugod. Nikoli nisem dvomil o vernosti svojih duhovljanov. še tisti, ki so mi očitno nasprotovali, nikoli niso dvignili besed zoper Boga. Njihov jezik jim je bil nedotakljiva vez z Bogom. Zdaj pa jim je ta vez iznenada pretrgana. Božja beseda jim Jo zagrnjena kot Bog na velik petek. Božja beseda je umrla, božja beseda leži v grobu. Mislim, da jih prav razumem. Ce bi me bili tudi udarili v prvi jezi in brid-
IRHDKČA KAPICA
Govoreče drevo
         Ili"   umili   Finska pravljica hhumiii»1
Živela je dobra, pridna deklica. Na glavi je nosila najraje rdečo kapico. Zato so ji dali ljudje ime Rdeča kapica. Imela je samo še mamico in babico. Babica je bila bolehna in je stanovala v majhni hišici za gozdom. Hišica je stala med tremi smrekami.
Nekega dne reče mamica Rdeči kapici: »Rdeča kapica, danes boš šla obiskat babico. Nesla ji boš potico in vina. Ko boš šla skozi gozd, moraš hoditi vedno po poti, da ne boš kam zašla. Si me razumela?«
»Sem mamica moja!«
Mamica dà Rdeči kapici košarico s potico in vinom. Vse je pokrila z belim prtičem.
»Zbogom, mamica!« reče Rdeča kapica.
»Srečno hodi!« ji želi mamica in jo pokriža.
»Lepo pozdravi babico, lepo se vedi in potrkaj na vrata, preden vstopiš!« zakliče mamica za odhajajočo hčerko.
Rdeča kapica stopa zamišljena po gozdni poti.
Kar se pojavi pred njo volk, ki se ji prijazno reži in otepa veselo z repom.
»Rdeča kapica, kam si se namenila tako zgodaj?« jo povpraša volk prijazno.
»K svoji babici grem.« — Rdeča kapica se ni volka prav nič ustrašila. Ni ga poznala; menila je, da je ta, ki jo ogovarja, velik pes.
»Kje stanuje tvoja babica?« vprašuje volk dalje.
»Za gozdom, v tisti hišici, ki stoji med tremi smrekami,« pojasnjuje Rdeča kapica.
»In kaj ji neseš v košarici?« ugiba volk.
»Bolehna je in stara. Zato ji nesem potico in vina,« odgovori Rdeča kapica.
»Lepo je to,« prikima volk. »A še veliko lepše bo, če prineseš babici tudi lep šopek. O kako ga bo vesela! Le poglej, Rdeča kapica, koliko cvetic je tod okoli!«
Po teh besedah izgine volk v gozd.
Rdeča kapica je pozabila na obljubo, ki jo je dala mamici. Začela je nabirati cvetice. In res jih je nabrala lep šopek. S tem delom se je precej zamudila. Zašla je v gozdu in le s težavo je prišla spet na pravo pot. Pospešila je korak, da pride čimprej do babice.
Medtem ko nabira Rdeča kapica cvetice, pohiti volk k hišici za gozdom. Ko se malo oddahne, potrka na vrata.
»Kdo je?« vpraša babica.
»Jaz sem, Rdeča kapica,« odgovori volk s ponarejenim tenkim glasom. »Prinesla sem ti potico in vina.«
»Kar pritisni na kljuko, odpri in vstopi; saj nisem zaklenila vrat,« prigovarja babica.
Volk res pritisne na kljuko. Vrata se odpro. Namesto Rdeče kapice plane v so-
bo volk, skoči na posteljo in požre babico.
Zdaj si dene na glavo belo babičino kapo, na smrček pa si natakne še njena očala in si jih zatakne za uhlje. Zagrne se z odejo in čaka Rdečo kapico.
Kar prihiti do hišice Rdeča kapica in potrka na vrata.
»Kdo je?« vpraša volk z ženskim glasom.
»Babica, jaz sem,« reče Rdeča kapica. »Prinesla sem ti potico in vina.«
»Kar pritisni na kljuko, odpri in vstopi; saj nisem zaklenila vrat,« govori volk, kakor se je naučil od babice.
In Rdeča kapica res vstopi. Zapre vrata, gleda babico in se ji ne more načuditi.
»Babica, zakaj imaš danes tako velike oči?« vpraša Rdeča kapica z boječim glasom.
»Zato, da te bolje vidim!« reče volk.
»In zakaj imaš tako velike roke?«
»Zato, da te bolje zagrabim!«
»In zakaj imaš tako velika in široka usta?«
»Zato, da te laže požrem!«
Zdaj plane volk s postelje in požre Rdečo kapico.
Tako sit volk še ni bil izlepa. Skobaca se nazaj na posteljo in zaspi. Med spanjem smrči tako, da se hišica kar trese.
Mimo pride lovec. Ko zasliši smrčanje, postoji.
»Kaj je neki babici, da danes tako hrope?« vpraša lovec sam sebe. »Pogledati moram v hišico; morda rabi babica pomoči.«
Lovec potrka na vrata.
Nihče se ne oglasi.
Zdaj pritisne na kljuko. Vrata se odpro in lovec vstopi v sobo.
»Glej ga, glej !« govori lovec sam s seboj. »Mrcina, sedaj sva pa skupaj! Dolgo sem te iskal, a še sanjalo se mi ni, da te bom našel v babičini postelji.«
Urno sname puško z rame in hoče volka ustreliti. Tedaj pa se domisli babice in meni sam pri sebi: »Morda pa lahko še rešim babico.«
Vzame lovski nož in prereže volku trebuh. To stori prav previdno.
In kaj se zgodi?
Iz trebuha priležeta Rdeča kapica in babica. Rešeni sta bili.
Po Grimmu
Prišla bo pomlad
Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel lepe pesmi pel.
To me veseli, travca zeleni, drobna ptičica pa žvrgoli.
Prišla kukav’ca, moja ljubica, in bo kukala in prepevala.
Kukala: Kuku, kukala: Kuku!
Da bi vedno nam tak’ luštno b’lo!
Narodna
Naredili so, kar jim je ukazalo govoreče drevo. In v hlevu so se jim množili konji in krave in nikoli jim ni zmanjkalo kruha v shrambi.
JUTRO
Bilo je takrat, ko sem še bičke pasei pod Uršljo goro.
Treba je bilo vstati ob zori in napasti bičke do šole, ki se je začela ob devetih. Do šole pa je bilo dobre pol ure hoda. Jaz sem seveda spal kakor ubit in težko me je bilo ob tej uri spraviti pokonci. To se pravi, kadar me je budil oče, to ni bilo pretežko. Komaj sem začul njegov robati glas: »Halo, sonce je že nad Pohorjem!« sem že treščil iz postelje, čeprav sem vedel, da sonce še dolgo ne bo nad Pohorjem. Ce bi tega ne bil storil tako urno, bi mi bila iz postelje pomagala očetova težka roka.
Teže me je bilo spraviti pokonci, kadar me je klicala mati. Ta se je tiho splazila do postelje in, ko me je videla, kako trdno spim, se je spet oddaljila po prstih in šepetala :
»Pet minut ga še pustim, saj je siro-tej...«
Cez pet minut, ki so bile zame silno kratke, me je spet prišla klicat. Navadno sem jo slišal že prvikrat, toda vedno sem se potajil.
Tudi zdaj sem se zvil v klobčič in se delal, ko da bi najtrdneje spal. Mati me je nekaj časa tiho opazovala, potem pa je vzdihnila :
»Sirotej, kako bi še rad spal !«
Počasi se je le odločila in me poklicala :
»Bički se že derejo!«
Navadno me je morala klicati dvakrat ali celo trikrat, preden sem se skobacal iz postelje, ki je bila postlana morda le dvakrat v letu. Moja mati je imela zelo mehko srce in, kadar me je klicala ona, sem pridobil vsaj pol ure. Mogoče je tudi oče imel mehko srce, toda tega nam otrokom ni smel rokazati, ker je bilo življenje naše družine pretrdo.
Prežihov V orane
ZA KRATEK ČAS
Vinko je bil tepen in priteče ves objokan in nesrečen k babici in bridko toži. Toda babica ga zavrne: »Mamica Ima pravico tepsti svojega otroka, če ni priden.«
»Saj si tudi ti mama od moje mame, ali ne?« vpraša deček.
»Seveda sem, zakaj pa vprašaš?«
»No, zakaj pa zdaj še ti ne natepeš svojega otroka?«
Nekoč je šel lovec v gozd. Izgubil se je in prišel do velikega jezera. Iz jezera se je dvignil ogromen zmaj in dejal možu: »Nikar me ne ustréli!«
Mož je prestrašen zakričal:
»Požrl me boš, če te ne ustrelim !«
»Ne bom te, le pusti me priti do sebe. Glej, za menoj prihaja drug zmaj, ki me hoče požreti. Tega ustréli! Meri v belo liso na njegovih prsih.«
Prirohnel je drugi zmaj. Lovec je ustre-
lil v belo liso in zmaj se je zgrudil. Tedaj je šel prvi zmaj k drugemu in ga požrl. Potem je prosil lovca, naj sede na njegov hrbet. Toda lovec si ni upal.
»Le sèdi! Odnesel te bom.«
In lovec je sedel nanj.
»Komaj pet vrst (vrsta je ruska dolžinska mera (= 1067 m) imava do vasi,« je dejal zmaj. »Naj ti puhnem v usta!«
Mož se je prestrašil, vrgel se je na kolena in zajokal, toda zmaj mu je rekel: »Nikar ne jokaj ! Naredil te bom za zelo pametnega.«
Tedaj je lovec nehal jokati in postal je zelo pameten. Sel je domov in dejal svojim bratom:
»Osedlajte konje, šli bomo v gozd po zlato skledo.«
šli so v gozd, hodili pol dneva in bratje so spraševali:
»Zakaj si nas, tepec, izvabil semkaj?« Tedaj je nad njimi zašumelo veliko drevo :
»Pod mojimi koreninami leži zlata skleda.«
Bratje so izgrebli zlato skledo, odjezdili domov in, ko so dvignili pokrov, je bila skleda zvrhana cekinov.
Nato so šli bratje v gozd in posekali drevo. In drevo jim je reklo:
»Stešite iz mene podboje za hišna vrata.
L. N. TOLSTOJ:
T¥@
(Iz »Spomini
Srečna in blažena otroška leta! Nikdar se ne bodo povrnila. Kako bi jih ne ljubil, kako bi ne užival v spominu nanje? ! Ti spomini mi mladijo in dvigajo dušo ter so vir naj slajših užitkov.
Naletal si se in naigral, pa sediš zdaj v svojem visokem naslanjaču za čajno mizo ; ura je pozna, že zdavnaj si popil skodelico oslajenega mleka, spanec ti zapira oči, vendar se ne ganeš z mesta — sediš poslušaš? Mama se s kom pogovarja in njen glas je tako sladak, tako prisrčen. Že sam ta glas toliko pové mojemu srcu! Oči so mi zameglene z dremoto, pa vendar napeto gledam mami v obličje: nenadoma je postala majhna, čisto majhna — njen obraz ni večji ko gumb, vendar ga vidim povsem jasno; mama me je pogledala in se smehlja. Ugaja mi, ko jo vidim tako drobceno. Se bolj zamežim in mama je postala tako majcena, kakor se včasih jaz vidim v njenih zenicah. No, zdaj ze zganem — in čar je zginil. Pripiram o-či, jih premikam, se trudim, da bi mamo spet zagledal tako majhno, pa zaman.
Vstanem, skrčim noge in se udobno zvijem v naslanjaču.
»Spet boš zaspal, Nikolenjka,« mi pravi mama, »pojdi rajši v spalnico.«
»Saj nisem zaspan, mama,« ji odgovorim, domišljijo pa mi polnijo meglene, toda sladke sanje; zdrav otroški spanec mi zapre oči, čez trenutek se pozabim in zar spim, dokler me ne prebude. V polsnu čutim, da me boža mehka roka; po samem dotiku poznam, čigava je, nehote jo primem in vroče, prevroče poljubim.
Vsi so že odšli, samo sveča gori v salonu. Mama je rekla, da me bo sama prebudila. Sedla je v naslanjač, kjer spim, me s svojo čudežno roko pobožala po laseh, nad ušesi ko mi zveni mili znani glas:
»Vstani, srček moj, treba je iti spat.«
Mama se ne zmeni za nikogar, nemoteno mi podarja vso svojo prisrčnost in ljubezen. Jaz se ne zganem, samo močneje ji poljubljam roko.
»Vstani, angelček moj!«
Z levico me objame okrog vratu, njene prsi se urno gibljejo in me žgečkajo. V sobi je tišina in polmrak, živci so mi razburjeni od žgečkanja in prebujanja. Mama sedi tik mene, se me dotika, čutim njen dih in slišim glas. To me spodbode, skočim pokonci, objamem njen vrat, ji pritisnem svojo glavo na prsi in zasopljeno rečem:
»Oh, mila, mila mamica, kako te ljubim!«
Mama se nasmehne z otožnim, čarovi-tim nasmehom, objame z obema rokama mojo glavo, me poljublja na čelo in vzame v naročje.
»Torej me močno ljubiš? Glej, da me boš vedno ljubil in nikdar pozabil svoje mamice, Nikolenjka, kadar je ne bo več?«
In poljubi me še prisrčneje.
»Nehaj ! Ne govori tako, mamica moja, dušica moja!« vzkliknem in poljubim njena kolena, in solze mi v potokih teko iz oči — solje ljubezni in navdušenja.
Potem grem v spalnico in v svoji volneni haljici stopim pred ikone. Kakšno Cu-
na mladost«)
dežno občutje, ko govoriš: »Ljubi Bog, bodi dober očku in mamici!« Ko so moja otroška usta ponavljala za materjo molitve, sta se ljubezen do nje in do Boga nekako čudno združili v eno samo občutje.
Po molitvi se pokrijem z odejico; v duši je lahko, svetlo in veselo; samo želje se podijo druga za drugo, toda kaj želim? Želje so nepomenljive, vendar polne čiste ljubezni in upanja v svetlo srečo. Spominjam se Karla Ivaniča in njegove trpke usode, edinega človeka, ki sem ga poznal, da je nesrečen in tako se mi je zasmilil, tako sem ga vzljubil, da so mi solze pritekle iz oči. O Bog, daj mu sreče, pomar gaj mi, da mu pomagam in olajšam njegovo gorje. Vse sem pripravljen žrtvovati zanj! Potem sem vzel najdražjo porcelanasto igračko — zajčka ali kužka — jo položil v gubo pernate blazine in užival, kako lepo, toplo in prijetno leži tam. Pomolil sem še, da bi Bog vsem dal srečo in zadovoljnost, jutri pa lepo vreme za sprehod, in se obrnil na drugo stran. Misli in želje so me zmedle, zaspal sem tiho in mimo s solzami na licih.
Ali se kdaj povrne tista svežina, brezskrbnost, potreba po ljubezni in moč vere, ki te napolnjuje v otroštvu? Katera doba more biti lepša od one, ko sta bili edina pobuda življenja dve najlepši vrlini: nedolžno veselje in brezmejna potreba po ljubezni?
Kje so tiste vroče molitve? Kje najlepši dar — čiste solze ginjenosti? Prileta-val je angel tolažnik, z nasmehom brisal te solze in čakal sladke snove neoskrunjeni otroški domišljiji.
Ali Je življenje pustilo res take težke sledi v mojem srcu, da so mi za zmerom presahnila takratna navdušenja in solze? Ali so res ostali samo spomini?
Bila je huda mravljica,
Sest črnih nog je imela, je migala, je vohala, je čisto ponorela.
Bila je huda mravljica, po trgu je hodila, lončarju je čez piskre Sla pa vse mu je pobila.
In kamor koli je prišla, so vsi pred njo bežali, je pokalo, je stokalo pod njenimi nogami.
Oj mravljica, požrešnica, le kaj je naredila?
Se bika je pohrustala, roge je le pustila.
Seveda, to je čisto res: zakaj se bik šopiri? šest črnih nog ima mravljica, bik pa ima samo štiri.
Če slišiš hudo mravljico po svetu godrnjati,
obrni se in zbeži proč, kar zmorejo podplati! Branko Rudolf
Aprilsko vreme
Zjutraj je sijalo sonce, sedaj dežuje, zvečer bo piskal veter ali pa tudi ne. Takšno je vreme v aprilu.
Jozej, Micka, Anica in Pepca gredo iz šole domov. Nimajo dežnikov. Micka si izposodi pri sošolki velik dežnik. Pod njim gredo sedaj vse tri deklice. Jozej še kape nima. V robec naredi štiri vozle in si ga povezne na glavo. Deklice se mu
smejejo. Jozej se ne zmeni za to. Z velikimi koraki teče po poti naprej, da brizga deževnica na vse strani. Kmalu je doma. Ker je do kože moker, mu prinese mama drugo srajco. Nekaj časa ne sme iz sobe.
Popoldne se pokaže na nebu krasna mavrica. Kmalu nato neha deževati. Tudi mavrica izgine. Otroci se zopet igrajo na trati.
/ /
Franc	S.
Finžgar je odličen slovenski pisatelj. Napisal je celo vrsto lepih povesti, romanov in dramatičnih del (iger), ki so večinoma zajete iz domačega, podeželjskega živelja. Posebno zaslovel je njegov zgodovinski toman »Pod (svobodnim son-
Pomlad prihaja
Pred tedni je bilo še mrzlo in povsod še vse belo snega. Sonce pa je poslalo svoje tople žarke na zemljo in zima se je začela odpravljati.
Takrat so cvetice še spale.
»Kaj pa je to?« reče sonce, »dovolj dolgo ste spale!«
Sonce usuje močne žarke na zaspance in zaspanke. Najprej se prebudi zvonček. Pomoli belo glavico iz zelene suknjiče in kliče veselo: »Juhé, juhé! Pomlad (vigred) je prišla!«
Tedaj so se zbudile tudi druge cvetice: trobentice, norice, vijolice, marjetice in druge.
Otroci so prišli v prirodo. Veselijo se cvetic in lepe pomladi. Zbirajo se na trati in se tam igrajo.
cem«. Znane so njegove drame »Divji lovec«, »Naša kri« in »Veriga«.
Rojen je bil Finžgar leta 1871 v Doslo-vičeh pri Breznici na Gorenjskem, nedaleč od Prešernovega kraja Vrba. V ljudsko šolo je hodil na Breznici in v Radovljici, pozneje pa je obiskoval gimnazijo in
semenišče v Ljubljani. Ko je postal duhovnik, je služboval v raznih krajih Gorenjske. Sedaj živi kot upokojen župnik v Ljubljani.
Pisateljevati je začel že v gimnaziji; tedaj je že napisal svojo prvo povest »Gozdarjev sin«. Finžgar pa ni pisal samo za odrasle, marveč tudi za mladino. Od njegovih, mladini namenjenih berile smo jih nekaj že priobčili v našem listu.
Kako je Finžgar v svojih študentovskih letih zbiral gradivo za pisateljevanje, nam pripoveduje med drugim takole: »Dijaka so me zelo zanimale štorije (pravljice). Mnogo mi jih je pripovedoval moj oče. Nabiral pa sem jih tudi drugod. Največ so jih vedeli zelo že priletni možaki. Posebno dobra prijatelja sva bila z ovčarjem Komatarjem. Ta je mnogo let pasel ovce pod Malim Stolom, kjer je stala ovčarska bajta... Pri zelo nizkih vratcih ob levi v kotu je bilo majhno ognjišče, ob zadnji steni pograd (ležišče), ob pogradu ozka klop — to je bilo vse. Večkrat sem prenočeval pri ovčarju in zvečer ob ljubkem ognju mi je pravil razne dogodivščine in štorije. Med drugimi imavri zapisano tudi Malakonco.« Finžgar je bil tedaj gimnazijec, star kakih 18 let).
Tako izvemo od pisatelja samega, kako in kje je dobil snov za to lepo pravljico.
Kljub svoji visoki starosti Finžgar še danes urejuje svoja dela in izdaje Mohorjeve družbe.
Pripovedka o nosku
»Danes zopet mi posneta smetana je v skledi!
Veš li, kdo jo je pojedel?
Mimica, povedi!«
»Jaz je nisem, mama, res ne! Zajček jo posnel je.
Glej, kako na desni šapi in okrog usten bel je!«
»Čakaj, videla takoj bom!
Nosek mi pokaži! —
Aj, kako je mehek! — pa sem ujela te na laži!«
»Oh, odpusti, saj povem ti po pravici, mama: jaz namazala sem zajčku šapo, gobček sama.«
»Naj bo! ali vedno pomni:
Nosek vse odkrije, kadar praviš neresnico, laže, laže! vpije.«
Križanka
15
27
13
25
10
22
18
16
14
19
26
11
23
20
ZA KRATEK ČAS
Teta je prišla na obisk. Ko je Mirko pospravil piškote, ki jih je prinesla, jo je zaupno poprosil: »Tetka, pokaži mi no jezik !«
Dobra tetka je bila vsa iz sebe.
»Ja Mirko, kaj ne veš, da se jezika ne sme kazati? Kdo te je pa naučil take grdobije?«
»Ah, kaj,« je zamahnil Mirko z roko, »kar pokaži jezik tetka, saj sva sama in ne bom nikomur povedal. Veš, tako sem radoveden, kakšen je, ko mamica tolikokrat pravi, da imaš ti tako dolg in strupen jezik.«
Vodoravno: 1. ime sosednje dežele; 6. rokovnik iz kožuhovine, ki se nosi namesto rokavic; 7. drug izraz za dva; 9. namesto »nada« pravimo tudi ... 10. moli ! (latinsko), 11. osebni zaimek (3. oseba); 12. čopu pri kapi pravimo tudi...; 14. osebni zaimek (3. oseba); 15. prislov mere; 16. predlog s 5. sklonom; 17. raste na glavi; 19. prebivalec južnega Balkana; 21. vstavi EL; 22. moško ime; 23. ploskovna mera; 24. kdor ne more govoriti, je ...; 26. nedoločnik glagola »grem«; 27. igrati na nekem določenem glasbilu.
Navpično: 1. kdor kupuje, je...; 2. od (angleško); 3. drug izraz za podjetje oz. tudi rokodelstvo; 4. veznik (časovni in pogojni); 5. tuj izraz za naročiti (časopise ! ) ; 6. mačko kličemo tudi... ; 8. žensko ime; 13. mohamedansko pokrivalo; 14. kratica za organizem; 17. nasprotje od »priden«; 18. se naredi na telesu, zelo boli; 20. teče po žilah; 25. osebni zaimek (množ.); 26. ono (angleško).
kosti, bi jim moral odpustiti...« Ali je to mar vse? Ali niso bili živo zadeti tudi v nečem, kar se je prej le rahlo, komaj zavestno dotikalo njihovih src? »čutim, da mi manjka izrazov, bojim se, da me ne boš prav razumel. Ne morem govoriti o narodni zavesti v našem smislu. Zavest domačije? Ne, to je premalo! Zavest rodu in jezika, ki jih spaja, četudi tako rahla, tako uboga kot njihova zemlja. Zavedeli Bo se je šele, ko je tuja roka segla po njihovi lastnini; sicer plaho, neopredeljeno, a z nevarljivim notranjim čutom. Vzgorele in pele so besede, ki jih naš človek niti v najskrivnejših mislih ni gojil. V pismu ti jih ne morem ponavljati. In se jim ne čudim ; saj še meni stokrat hujše prihajajo na jezik... I nostri fedelissimi Slavi! (Naši najzvestejši Slovenci!) Ali se moreš vživeti v čustva varane zvestobe? Le tako boš razumel, da je naša tragika večja od vaše... Saj Bog tega ne bo dopustil, je rekla moja mati. Da, verujem: Bog tega ne bo dopustil. Saj nadškof tega ne bodo dopustili... Obhajajo me grešni dvomi, ki mi še niso prišli čez ustnice in se jih tudi zdaj ne upam zapisati. Poznaš me in čudil se boš, kakor sem se jaz tebi nekoč čudil in te imenoval protestanta, človek nikoli ne ve, kaj se skriva v njegovih globinah; šele povodenj dvigne mnogo tega na površje. Vprašujem te, kakor sem sebe že večkrat vpra-
ševal: prijatelj, kako bo, ko mine ta nevihta?«
•
Pismo se je raztegovalo v neskončnost, utrujalo ga je. Bil je kot v vročici, ves v mrzličnem snovanju; mrščil je čelo, pero mu je naglo teklo po papirju.
»Prijatelj,« je bral polglasno, »kako bo, ko mine ta nevihta?« In je nadaljeval... Na to mu nihče ne more odgovoriti. Prizna, da je bil plah, a je že prestal težko uro preizkušnje. Zdaj je pojeklenel... Vsega pa ne more zaupati pismu...
Velika pola papirja je bila popisana skoraj do kraja. Roka se mu je tresla, šumelo mu je v glavi. Dvignil bi se bil in si odpočil, a se je bal, da potem več ne sede.
»Ne moreš me zavidati, a me tudi ne pomiluj; svetovati mi tako ne moreš. Moli zame! še nikoli nisem bil tako hudo potreben tuje molitve, čutim, da se mi bližajo težki trenutki. Vsak dan pričakujem, da se znova odprejo vrata...«
Medtem je bila nastala noč; po sivem, deževnem dnevu, hitreje kakor ponavadi. Čedermac je poklical Katino, da mu je prižgala svetilko... Še pozdrav in podpis. Pisma ni še enkrat prebral.
Izmučen se je dvignil, stopil k oknu in gledal v noč, na vas, v svetlobo luči med drevjem.
Bilo je na petek. Dan oblačen, zrak tih,
noben list se ni zganil na drevju. Proti večeru, ko se je Čedermac vrnil od matere, je našel na klopici pred hišo poročnika in brigadirja, čakala sta ga.
Poročnik je bil še mlad, suhljatega, črnikastega obraza, s spreminjastim bleskom v očeh; brigadir precej debel, že sivolas, ves dobrodušen in smehljajoč, ki ves čas ni spregovoril besede.
»2al mi je, da sta morala čakati«, ju je pozdravil z narejenim obžalovanjem; te dni je moral pogosto zatajevati svojo odkrito hribovsko nrav. »Katina! Zakaj ju nisi peljala v izbo?«
»Prečastiti je bil na obisku?« je vprašal poročnik, ko so vstopili in posedli. »Zopet kaka zarota?«
Bil je uglajenega vedenja, a hladen; pod skorjo vljudnosti je prežala strogost.
»Ne, ne,« se je Čedermac prisiljeno nasmehnil. »Samo kratek izprehod.«
»Marsikaj nam je znanega,« je rekel poročnik suho. »Mi več vemo, kot si vi mislite.«
V poročnikovem glasu je bilo za senco preračunane strogosti. Ne da bi to pokazal, se je gospod Martin zavzel nad novim tonom. Drugo dejanje iste komedije, le da bo to pot bolj vroč, trdovratnejši. Dejstvo, da ga je v trenutku spregledal do dna, mu je vlivalo poguma.
»O meni veste lahko vse, ne bojim se,«
je rekel s trdnim glasom. »Ničesar ne skrivam ne pred Bogom ne pred ljudmi.«
Poročnik se je trdo nasmehnil. Nato je vzel iz torbe neko listino, jo razgrnil pred kaplanom in se oziral po črnilu.
»Potem vas ne bomo več nadlegovali.«
»Kakor zadnjič,« je pomislil Čedermac, »razen da je ton ostrejši.« In kakor pred dnevi, je vzel listino v roke, a je ni bral, ker je že poznal njeno vsebino. Komedija se je spreminjala v spako. Izbrali so slab dan; misli, ki jih je razpredal vso pot, so ga bile razdražile, delale so ga nepristopnega in ga silile k odločnosti. Kri mu je pognalo v obraz; z vso silo se je zadrževal, da papirja ni raztrgal na drobne kosce in jih vrgel poročniku pod noge. Toda to bi bila odkrita napoved neizprosnega boja. Ni se smel prenagliti.
»Svoje mnenje sem vam že zadnjič povedal,« je porinil listino od sebe. »Danes nimam ničesar več dostaviti.«
Poročnik se je nervozno zganil in zardel v lica.
»Mi se ne moremo ozirati na vaše besede. To je upor, prečastiti, neposlušnost nasproti oblastem...«
»Dovolite,« mu je Čedermac segel v besedo, »v cerkvenih zadevah...«
»Dovolite, prečastiti,« se poročnik ni dal motiti, zvišal je glas, a oči so se mu jezno zasvetile. »Kot državljan ste dolžni pokorščino tudi politični oblasti. To si za-
pomnite, proti temu ni ugovora!«
»V zadevah, ki se tičejo samo cerkve, pravim jaz, sem dolžan ubogati samo nadškofa...« '
»Da, v zgolj cerkvenih zadevah. Temu ne ugovarjam. Država se ne sme vtikati v verske nauke in se tudi ne vtika. Toda dokler vršite v cerkvah protidržavno propagando, nima država le pravice, ampak tudi dolžnost, da se brani in temu enkrat za vselej naredi konec. In ne bo odnehala.«
Besede so bile ostre, a niso vžgale. Čedermac jih je pričakoval; ni se jim začudil, niti ga niso razburile.
»Ne morem si očitati niti najmanjšega prestopka proti državi,« je rekel mimo. »V cerkvi govorim o Bogu, o verskih resnicah, ne o politiki. Vaše besede so grdo obrekovanje, ako nimate dokazov.«
»Dokaze imamo, prečastiti. Dokaze imamo.«
»Proti meni? Proti meni ne!«
»Proti vam ali proti drugim — to za zdaj nima pomena. Poudarjam le, da so se oblasti zatrdno odločile izvesti svojo namero in ne bodo odnehale,« se je poročniku zmeraj bolj dvigal glas. »To vam smem zaupati. Zato je vsako prerekanje jalovo. Ako se ne vdate danes, se boste morali vdati jutri. Ste razumeli?«
(Nadaljevanje sledi)
■ŽoiJ<XL 4(mjzAm)V.
PISATELJICA
u
Težko in prav nič bohemsko je bilo njeno življenje, borba za kruh, lepoto in znanost. Leta 1878 se je rodila v Ljubljani iz poluradniške rodbine železniškega sprevodnika, ki pa je pozneje postal občinski tajnik kot je ona bila v začetku nižja uradnica, proletarka, dokler se ni osamosvojila, šla v Prago, postala urednica Domačega prijatelja, ki ga je izdajala Vydrova tovarna za žitno kavo in ga razpošiljala kot reklamo po slovenskih in slovanskih deželah. Tam se je poročila z Jelovškom, izdala prvo knjigo Misterij žene, kjer nam podaja podobo naše dò kraja, v pretiranem delu, ponižane žene, mladinke in celo deklice.
Ona je kot književnica pesnica in pisateljica naturalistka, realistka in obenem simbolistka, sopotnica slovenske Moderne. Njena vedoželjnost, uka žeja, goljfiva kača jo je gnala iz Prage še na druga vse-hčeli.šča v Zurich, Bern, Monakovo, Berlin, kjer je poslušala predavanja, a žal hi mogla do profesorskega izpita, ker je hapravila le meščansko šolo pri Uršulin-kah v Ljubljani. In to ji je bilo v pogubo, to je še stopnjevalo nemir njenega srca, ki ga ni dosegla niti, ko se je razporočila z Jelovškom in se poročila z Demetrovi-čem.
Na njej je ležala nesreča časa in dobe, rodu in družine; ko je umrla njena hčerka Vladka v Pragi je bila vedno otožna in samo še literarno delo ji je dajalo poguma. Modroslava je bil sicer njen psevdonim in res je zmagovala vse težave, Usode oblikovati pa se ji ni posrečilo. Eno I>a je dosegla, da je postala v spisih advokat vseh ubogih, vseh brezpravnih žen, devojk, deklic in otrok. Nešteto črtic priča n tem, že v začetku one v knjigi Misterij žene, da je ta misterij stvarnost, da je du-ža žene kot šmarnica, žalibog pa tudi včasih pohojena šmarnica ob pretrdem delu heurejene družbe. Tudi v neštetih esejih, člankih in feljtonih razpravlja o ženskem vprašanju.
Ni čuda, da je ta usmiljena slovenska Pisateljica, ta borka za enakopravnost žene najbolj ljubila izmed vseh cvetlic Šmarnice. Duše njenih junakinj so polne Ponjav teh šmarnic kot so duše Kersniko-vih junakinj polne vonjav ciklam. Preprosti ljudje so že vedeli zakaj so naši Pisateljici poklanjali v maju šopke šmar-hic.
Iz družbenega in družinskega življenja Je tudi njen roman »Njeno, življenje« iz življenje žene mučenice, ki trpi v zakonu, kjer igra tudi dednostna teorija veliko vk>go in je krivda naša le relativna, ki ji hi kos niti junaška žena.
Zofka Kvedrova je tudi odlična nove-''stinja, ki slovi posebno po novelah »Iz Paših krajev« polnih socialne problematike delavca. Uspela je tudi v slovenski hrami : V amerikancih in v dramatskih Prizorih v knjigah, »Ljubezni« in »Od-5®vih«.
Jugoslovanske so že, slovenske in hrvar žke njene črtice »Iskre«. V Zagrebu urejuje jugoslovansko ženo in piše samo v hrvaščini, ima pa tudi mnogo slovenskih Pačrtov. Tam je spisala mogočno dramo *Vnuk kraljeviča Marka« snov za to dra-*P°,je zajela iz prve svetovne vojne. Tej flrhmi, ki je spisana v hrvaščini sledi krvaški roman »Hanka«, ki je tudi za-iz prve svetovne vojne.
Bila je kulturno zelo razgledana, pisa-je v slovenščini, hrvaščini, češčini in Peščini izvirne spise in prevajala iz ®k>venščine v te jezike. Tako je krasno Uvedla v nemščino Cankarjev roman *Na klancu« in Kersnikov »Ciklamen«.
hli že je bolezen začela razjedati nje-*** krasne sile, imela je ogromno načrtov neprijateljica smrt, sovražnica člove-
'jCl.
S ŠMARNICAMI
ka
je že čakala, da poseka to čudovito
nja; sami poznajo te rane in vedo, da so grde, ali zakrivajo si oči in klofutajo zdravnika...«. Zofka Kvedrova je ena izmed najbolj blestečih zvezd prijateljic na nebu slovenskega slovstva. Sama pa je nekoč ob tihi uri zaupala prijateljici; »Naj lepših stvari pravzaprav človek nikoli ne napiše, vedno le sanja o njih.«
Slovenski umetniki razstavljajo v Vidmu
V nedeljo dopoldne je bila v Vidmu v dvorani Ajace (občinska palača) otvoritev razstave del slovenskih umetnikov. Na razstavi so zastopani Stojan Batič, Zdenko Kalin, Boris Kobe ter Marij Pregelj. Ob otvoritvi, ki so ji prisostvovali predstavniki videmskih oblasti ter jugos’ovan-skega konzulata iz Trsta, se je zbralo veliko število umetnikov in ljubiteljev u-metnosti ter tudi nekateri politični predstavniki.
V imenu župana je spregovoril najprej prof. dr. Bonetto,, odbornik za prosveto, ki je izrekel pozdrave oblasti ter želje za največji uspeh razstave. Poudaril je univerzalnost umetnosti, ki je last vseh narodov in ne pozna meja ter je tako prvo in najučinkovitejše sredstvo za združevanje narodov. Nato je govoril umetnostni kritik Manzano, ki je nedavno ob razstavi furlanskih slikarjev v Ljubljani obiskal slovensko prestolnico ter poudaril iep sprejem, ki so ga bili furlanski slikarji deležni v Ljubljani in zaželel je, da bi se Videm na enak način oddolžil slovenskim razstavljalcem.
Upati smemo, da bo zanimiva razstava pritegnila mnogo obiskovalcev, ker to že po svoji kvaliteti zasluži.
Naši ljudje po svetu
*®ho z dušo Šmarnice. Bila je umetnica P Zdravnik slovenskih in človeških družnih razmer. Ivan Cankar je dobro gle-^ v dušo, ko je napisal; »Napadli so jo ^ vseh strani. Pokazala jim je grde ra-*** ha telesu našega družbenega življe-
»Slovenshi pravopis“ bo soet izšel
È'Wa naklada »Slovenskega pravopisa«, jj* išla leta 1950, Je sicer našala 25.000 (i( °dov, vendar Je bil ta splošno potreb-Driročnlk v razmeroma kratkem času /^hrodan. Zato se je slovenska Akade-znanosti in umetnosti v Ljubljani , °Cila za novo izdajo pravopisa, v ka-bodo upoštevane tudi nekatere j^Ppiembe zlasti pri pisanju krajevnih *Moh zemljepisnih imen.
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
Tisti, ki si znajo pomagati, ratajo tudi srečni. Takuó Gino Namor, ki ima ženo iz Prapotnice, ima tam velik hotel. Luis Breskon iz Ofijana, ki je tam že sko-ro 30 ljet, ima lepo službo na velikih ba-stimentih (parnikih), ki vozijo po Pacifiškem muorju. Pozna vse otoke (isole), kar jih je med Avstralijo. Azijo in Ameriko: Novo Zelando, Novo Kaledonijo, vse otoke (isole) Ebridi, Pi]i, Salomone itd. Izole Ebridi so najbolj zapuščene in nepoznane na svetu. Tam je velika vročina in na njih prebivajo skoro samuó duji Ijudjé, popunoma nagi. Na nekaterih teh otokou je zlo nevarno za bjele ljudi, kier ti dujaki jih ubijejo in pojedo kot zejce.
Mjeseca maja 1954 je Breskon na nje-kim otoku Ebridov najdiu 8 furlanskih djeloucu, ki jih je njekšan imprezar iz Sardenje biu tjé zapejù in sada ne morejo vič damù. Razjokali so se, kadar po tulku ljetih so zagledali domačega člov-jeka iz Furlanije. Druzih 8 Furlanou je najdu na drugim otoku, ki tudi so bili zapejani in bi radi se povrnil na kristi-janski svjet.
Na njekim tih otoku (isoli) so mu domačini dujaki povjedali, dé v notranjosti je kristijanski misijon in so se mu ponudili za ga pejat do tistega misijona. Kier je videu de so prijazni, jim je zau-pu in se je pustiu pe.iat, skuoze host se je tresu ku šiba, v strahu, de s tim ku-stan od misijona, ga niso zapejali v host za ga pohrustat’ za kosilo. Pred misijonsko barako je zagledu starega mož&, ki je osuvu njeko žeje in se je potiu de je bilo strah. Potlé ki je starčiča lepuó ogledu, je spoznù, de je italijanski frate Alberto, s katerim sta se bila spoznala pred puno ljeti na njekim bastimentu. Brat Alberto se je razjoku od vesejà, ga je ob-jeu in peju v misijonsko barako. Veliko vesejč je bilo v misijonski hiši zastran evropejskega popotnika. Parpravili so mu veliko kosilo, ga posednili na desnico apostolskega delegata in ga radovjedno pouprašovali o evropejskih novicah, o avstralijanskih itd. Od vseh, samuó frate Alberto je biu Italijan. Apostolski delegat Ebridov pa mu je pravil, kakó težko in nevarno življenje imajo misijonari na Ebridah.
Odkar stoji tam misijonska postaja, so dujaki ubili in pojedli 30 misijonariu.
Po kosilu so ga prosili, de naj gre obiskovat še misijonarke, ki so imjele svojo barako vič ku kajšan kilometar buj naprej. Pejali so ga vsi misijonari, kakor de bi biu kajšan njih superjor. Tudi tam veliko vesejé kadar so nune (mùnje) zagledale Evropejca. Narvenč veseljé je bilo za slovensko sestro misijonarko domà iz Bentvida pri Vipavi, ki si je brisalà souzé, kier je parvikrat, odkar je tam, videla Evropejca in povarh tega še domačina. Saj njé vjédela še, de Šentvid njé vič pod Italijo. Ob slovesu so misijonari in misijonarke parporočevali Bresko-nu, da naj Jih obišče vsakikrat, kadar puojde med Ebridami. Kjer pa potovanje
v tih krajih je zlo težko in nevarno za-vojo prevelike vročine in tropikalnih bo-ljeznij, ne vjé al se bo povamù v te kraje. Lus Breskon, od vsjeh Slovenju je narvič svetà prehodu, posebno pa muor-ja. On je povsod obisku naše ljudi, če je le vjedeu za njé, in tudi pomagu jim je, V Avstralijo njé za hodit z zaprtimi očmi. Tam je vse puno ljudi brez djela, ki bi se radi povamili damù, ku bi imjeli denar za pot. So šli tjé z zaprtimi očmi, so se znašali na kontrate, ki so jim obje-čali vse dobro; kadar pa so paršli tjé, je bilo vse drugače: djelo pretežko al nevarno, plača pa slaba, posebno za tiste, ki ne znajo ingleskega jezika. Kadar si ankrat tam, djelajo s tabo kakor čej6, kier te imajo v skobcu in ti ne moreš se povamit damù, kier niemaš soudu. Ne hodi v Avstralijo če njemaš tam kakega parjatelja al poznanca, de ti najde sigurno in dobro plačano djelo. V Avstraliji je vse draguó, kvartir in živež, in le če imaš sigurno in lepuó plačano djelo, moreš paršparat.	(Se	nadaljuje)
Slovenska literatura v angleščini
Jugoslovanska avtorska agencija se je sporazumela z londonsko založbo Lincoln Prager o izdaji del 12 jugoslovanskih sodobnih pisateljev, ki naj bi izšla v teku prihodnjih treh let. Med temi pisatelji sta zastopana tudi dva slovenska avtorja, in sicer Ciril Kosmač s svojim »Pomladanskim dnevom« (ki smo ga leta 1955 dobili v okviru knjižnega daru SPZ) ter roman Ivana Potrča »Na kmetih«.
ma«®«
m
' ,
Velika
Pomlad selena, kaj mudiš se, zamujena, glej, še trte so povezane, v žlahtnosti obrézane ióéijo solzice,
po bregéh še kličejo senice.
Pomlad zelena, kaj mudiš se, zamujena, glej, čez lepo Benečijo velikonočni ognji že gorijo. Pridi, dahni novo rast in moč: dol z bregóv že stopa k nam velika noč.
Pomlad zelena, kaj mudiš se, zamujena, glej, smo razorali rjave njive, smo v zemljo vsjali kale žive, in že svettò je za gorami, zor se drami.
■Ilil1!l!lll!l!llllll|!lllllil!l;lll>lll III l.lll!l lili Ulili .I.IIIIU.DI 11II11III11III11 lil Hilli IIIIII IIII ••l.|!l:lilUIIIIIIIIIIIIIIII|l'l‘IUlllllliIIIIIIII»U
Kdaj je bil dan Golgote
Za dobro voljo
»Zenkt, sl že slišala, da je Petemelov-ka podedovala po svojem možu milijon? Kaj si nič ne želiš, da bi bila ti njegova vdova?«
»Ah, dragi, kako pa govoriš, jaz hočem biti vdova samo za teboj.«
»Striček, ali si že oženjen,« vpraša mali Peterček.
»Ne, Zakaj pa vprašaš?«
»Kdo ti pa potem ukaže, kaj moraš delati?«	z
•
»Poglej Tončka, na tejle klopic! v parku se je razdrla moja zaroka.«
»Oh, res, to Je moralo biti zelo dramatično kaj?«
»Prav nič. On ni prišel. Jaz sem čakala pol ure, potem sem pa odšla še Jaz.« •
»Ves mesec že prejemam grozilna pisma.«
»Kdo ti jih pa pošilja?«
»Moj krojač.«
. *
Pepe: »Moja žena strašno sovraži vino.«
Nace: »Kako pa to veš?«
Pepe: »Vedno začne kričati name, kadar se ga napijem.«
Krščanski svet se spominja na veliki petek Kristusove smrti na križu. Ker pade velika noč po koledarskih pravilih v posameznih letih v širokih mejah (od 22. marca do 25. aprila) na različne dneve, nastaja vprašanje, kateri dan in slednjič tudi katero leto po našem štetju je btlo križanje. Najnovejša zgodovinska raziskovanja in astronomski računi nam odgovarjajo na vprašanje.
Po navedbi evangelija se je vršilo križanje pod Poncijem Pilatom na petek pashe t. j. židovske velike noči. Iz rimske zgodovine je znano, da je bil Poncij Pilat v letilj 26 do 36 po Kr. prokurator v Siriji. S tem smo dobili desetletno dobo, v kateri se je moral vršiti dogodek. Druge podatke nam dajejo evangelij sv. Janeza in rimski viri (Dio Kasij). Dio Kasij je bil zgodovinar in je spisal rimsko zgodovino do leta 229 po Kr.
V drugem odstavku navedenega evangelija stoji, ko se je Jezus prvič mudil v Jeruzalemu: »Ta tempelj je bil dograjen v 46 letih in ti ga hočeš postaviti v treh dneh?« Začetek te gradnje templja so u-gotovili po rimskih zgodovinskih zapiskih. Graditi so ga začeli pozimi 20-19 pred Kr. Torej je moral biti Jezus prvič v Jeruzalemu 46 let pozneje, torej v letih 27 in 28 po Kr. Javno delovanje Kristusovo ie po izročilu trajalo dve leti in nekaj mesecev ali tri leta in nekaj mesecev. Na žalost i-mamo opraviti tu z netočnostjo enega leta. Prištejmo dobo javnega delovanja, torej dve leti, oziroma tri leta k letu 27, o-ziroma k letu 28 po Kr. pa dobimo, da se je dogodilo v enem izmed let 29, 30 in 31. V enem izmed te trojice se mora izpolniti po evangeliju sv. Janeza pogoj, da pade nizan (nizan je ime židovskemu mesecu), to je začetek pashe, na petek.
Iz obnove židovskega koledarja dožene-mo, da izpolnjuje omenjeni pogoj treh let, namreč 29, 30 in 31 po Kr. edino leto 30. Začetke mesecev v starem židovskem koledarju so določali po luninih izpre-membah in sicer po prvi prikazni ozkega luninega krajca po mlaju.
Mlaj je bil 22. marca leta 30 po Kr. ob 20. uri in 21 minut. 23. marca 30. leta je zašlo sonce v Jeruzalemu ob 18. uri in 15 minut. Luna je bila tedaj stara 22 ur. Ker
je v krajih ob Sredozemskem morju ozračje jasno, je verjetno, da je bil lunin krajec kljub njeni majhni starosti viden 23. marca. Po določilih je bil naslednji dan prvi dan novega meseca nizana. Po našem štetju je bil torej 24. marec. Ce pa lunin krajec še ni bil viden 23. marca, bi se moral opaziti zvečer naslednjega dne, da je krajec starejši od 24 ur in po takrat nem koledarskem pravilu bi se moral določiti torej tudi 1. nizan na 23. marca po našem štetju. Za slučaj, da ni bila luna zaradi oblakov vidna, kar se pa v teh kra jih le malokdaj dogaja, so bile določene smernice, kdaj sp začne mesec. Po teh smernicah se je določil z veliko verjetnostjo 24. marca kot prvi nizan.
Prvi nizan (24. marca) je bil petek, 16. nizana torej tudi petek, 15. nizan dan križanja, je bil torej po našem štetju v petek dne 7. aprila leta 30. po Kr.
To ugotovitev bodo upoštevali pri bodoči koledarski reformi. Po novem koledarju ne bo dan velike noči spremenljiv, namreč bo vsako leto na zgodovinski dan, na dan 9. aprila, če je že veliki petek na dan 7. aprila.
tez dvesto let
Izračunali so, da bo čez 200 let na svetu 9 milijard ljudi. V sredi 17. stoletja je bilo na zemlji 400 do 500 milijonov ljudi, sto let pozneje že 700 milijonov. V začetku 19. stoletja je to število prekoračilo 1 milijardo. Leta 1850 je bilo ljudi 1.150 milijonov, 1940. leta 2.150, danes pa jih Je 2.500 milijonov. V tristo letih se je število ljudi početvorilo. Leta 2.000 bo 3.300 milijonov ljudi, čez 200 let pa bo že 9 milijard.
Leta 2.000 bo Kitajska imela 800 milijonov ljudi. Zedinjene države, ki štejejo danes 152 milijonov prebivalcev, pa 300 milijonov. Te številke seveda upoštevajo današnji prirastek, ko umira vsako leto na milijone otrok, zlasti v Aziji, ker ne poznajo modemih zdravil. Kako bo število naraščalo, ko se bo umrljivost zmanjšala z uporabo modemih zdravil? In kje bodo našle te silne množice dovolj hrane? Na ti dve vprašanji zaenkrat še ni odgovora.
Kaj torno delali tat; mesec
NA POLJU so ta mesec glavna opravila: sajenje krom^rja, koruze, fižola, detelje itd. Sajenje insetev v vrste ima zlasti to veliko predntjt, da nam pozneje rastlin ni treba okop.vati in osipatj na roko, temveč to opravipo z okopalnikom. To je popolnejše in cejejše in nam pomaga do boljših in obinejših pridelkov.
NA TRAVNIKU končano čiščenje, trebljenje, gnojenje in branaije. če tam sejemo, sejmo samo dobre t:ave, a tudi malo detelje vmes ne škoduje. Dobro seme da dobro krmo in dobra krmi da dobro živino.
L
E
E
0
lil]!
ros
Za dober uspeh pri valjenju
V VINOGRADU ni posebnega dela. Ko začne trta brsteti, bi moralo biti tam že vse opravljeno.
V SADOVNJAKU je razen cepljenja malo dela. Ta mesec nastopi škodljivi cve-tožer, proti koncu aprila pa majski h rosi. Ta škodljivca zatiramo s pobiranjem, pn čemer nam dosti pomagajo ptiči. Zaradi tega je priporočljivo, da postavimo v sadovnjak nekaj tako imenovanih gnezdnih skrinjic. Pritrdimo jih na močan drog, tega pa na vrh drevesa.
V KLETI je zadnji čas za drugo pretakanje vina. Pretočiti moramo vsekakor prej, preden ozeleni trta. Tedaj se namreč začne vino gibati, če stoji še na drožju, vino lahko postane kislo.
V HLEVU bomo proti koncu aprila vsaj ponekod že začeli krmiti živino z zeleno hrano. S suhega na zeleno krmljenje moramo preiti počasi. Sele po štirinajstih dneh mešane hrane lahko začnemo dajati samo zeleno krmo. Travo in deteljo kosimo zjutraj ali proti večeru pred roso. Pazimo, da se zelena krmila ne ugre-jejo in ne ovenejo. Zaradi tega jih moramo spraviti domov takoj in jih narahlo in natanko raztrosimo v senčnem prostoru. Vso živino, posebno brejo, začnemo puščati pogosteje in za dalj časa na prosto, da se dobro pregiblje in naužije svežega zraka.
Letošnjo pomlad morate izvaliti kar največ piščancev — to naj bo vodilo vsaki gospodinji. Da boste to tudi lahko dosegle, se morate na valilno sezono tudi pravočasno in pravilno pripraviti. Mnoge naše gospodinje še v marsičem delajo napake, zato so z uspehom valjenja dostikrat nezadovoljne.
Poglejmo na kratko, kateri so osnovni pogoji za dober uspeh valjenja:
Valilna jajca morate jemati od najboljših kokoši. Pri tem morate najprej izbrati pravo, čisto pasmo kokoši. Vsako kokoš morate posebej pregledati in oceniti; najbolje je, če posebej zaznamujete tiste, od katerih boste jemali za nasad.
Kokoši in petelina morate pravilno in dobro krmiti. Valilna jajca morajo biti dobro oplojena. Da pa bodo jajca oplojena, je treba, da imajo kokoši in petelini dovolj paše in tekališča. Dobivati morajo beljakovinasto hrano, predvsem pa oves. Na 10 do 15 kokoši dodajte enega petelina. Do 15 kokoši v čredi naj bo le en petelin, kajti če sta dva, se preganjata in oplojenost jajc je manjša.
Kako je treba ravnati z jajci za nasad. Jajca za nasad morajo imeti pravilno jajčno obliko, ne smejo biti predrobna, ne predebela. Najboljša so od 55 do 65 gr. težka. Jajca ne smejo biti umazana; manjše madeže odstranite s suho krpo, nikakor pa ne smete valilnih jajc prati z vodo.
Jajca za nasad smejo biti stara največ 7 dni, najboljša pa so do 3 dni stara. Valilna jajca hranite v hladnih prostorih,
ki naj imajo 8 do 12° C. Priporočljivo je, MI|S>l*|MIM>IIMIIII!lllillllllllllllllli|il!lillllllllllllllll|!MlllllllllllllUIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIllllll!lllllllllllllll!llllllllllllllllllllll|]|ll!lltlllllllllllllllllllllllllllMIIIUIIII
Delovanje tiroidee žleze vpliva na molznost
Tiroidna žleza je precej znana; od njenega delovanja pri ljudeh je odvisno, ali ima človek golšo ali ne, prav tako pa tudi, ali je bister ali pa celo slaboumen. V Ameriki zdaj raziskujejo, kako je s ti-roidno žlezo pri kravah ; ugotovili so namreč, da je zveza med delovanjem te žleze in količino mleka, ki jo daje krava. Dognali so, da so krave imele nenavadno mnogo mleka v dneh, ko je bilo delovanje tiroidne žleze živahneje. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi pri ovcah. Jagneta ovac, ki so imele živahno delujočo tipid-no žlezo, so hitreje rasla.
pir ne poganjal klic, ki hitro porabijo mnogo hranilnih snovi v gomolju. Klitje v resnici pomeni uničevanje gomoljev. Kemiki so si že dolgo prizadevali, da bi odkrili učinkovito in poceni sredstvo za preprečevanje klitja krompirja. Zadnja leta pa so v kemičnih laboratorijih le odkrili sredstvo za preprečevanje klitja in se ga danes že dobi v vseh večjih agrarnih trgovinah.
Vinski pridelek v evropskih državah
V Italiji so lansko leto pridelali okoli 25 do 30% vina manj kakor predlansko leto. Računajo, da je letina vrgla okoli 46—50 milijonov hektolitrov. Vino je za 1—3 stopinje močnejše kakor prejšnja leta, vendar ugotavljajo, da ima več kisline. Krive so temu neredne vremenske razmere.
Izredno malo grozdja so pridelali v Franciji, kjer cenijo pridelek na 35 milijonov hektolitrov; dosegel ni niti polovice običajne. V Franciji in Alžiriji so skupno pridelali okoli 50 milijonov hektolitrov vina. Zaradi tako nizkega pridelka bo Francija uvažala vino iz Italije, Jugoslavije, Grčije in Španije.
Na španskem in Portugalskem so pridelali 25—30% manj vina kakor predlansko leto. Samo v Jugoslaviji je bil pridelek povprečno obilnejši in tudi po kakovosti izvrsten. V Zahodni Nemčiji je znašal pridelek 2,300.000 stotov, to je okoli 500.000 hektolitrov manj kakor ob prečnih letinah.
Kako ravnamo z brejo kravo
Vsak živinorejec si pač prizadeva, da bi ohranil svojo živino zdravo in tako ustvaril pogoje, da bo živina dajala čim več od sebe.
da jih dnevno vsaj enkrat obrnete.
Preden podložite jajca, jih morate pregledati na luč. Pri tem vidite, če je lupina cela. Ako je pa le malo počena, takšno jajce odstranite. Notranjost jajca, gledana na luč, mora biti brez vsakega madeža. če se vidi v jajcu rdečo ali temno piko, takšno jajce ni za valjenje.
Gnezdo pravilno pripravite. Pri valjenju morajo imeti jajca dovolj vlage. Brez vlage je uspeh valjenja vedno slabši, zvaljeni piščanci pa tudi niso dovolj razviti in odporni. Najboljše je napraviti gnezda kar na zemlji. Od tod bo prihajala vlaga do jajc. še bolje pa je, da napravite gnezdo v zaboju, košari ali pa na tleh iz desk, toda na ta način, da spodaj položite travno rušo, ki jo malo navlažite: na rušo položite nekoliko praproti, nanjo pa slamo ali seno. Dvanajsti ali štirinajsti dan rušo ponovno nekoliko navlažite, ker jajca potrebujejo največ vlage proti koncu valjenja.
Najboljše je zgodnje valjenje. Najboljši čas valjenja in izvaljenja je mesec ma-
rec in april. Zgodnji piščanci se dobro razvijajo, do jeseni so godni za zakol, zgodnje jarkice pa začno nesti še pred zimo in tako nesejo ves čas do prvega misenja v prihodnjem letu.
Z«; valjenje si morate oskrbeti dovolj zgodnjih kokelj, najboljše so pure. Ker večina kokoši zelo pozno koklja, je najboljše da podložite puri (dindji), katere lahko že koncem februarja meseca prisilite, da začno kokati in valiti. K temu jih prisilite na sledeč način: v zaboju ali košari napravite gnezdo, v katero vložite umetna jajca iz porcelana ali pa pravo jajce izpihajte in ga napolnite s peskom. Na ta jajca nasadite puro in jo pokrijte s pokrovom, katerega obtežite. Tako pustite puro v prisilnem gnezdu dva dni. Takrat jo nakrmite, napojite, gnezdo uredite in jo ponovno prisilno nasadite. Čez dva dni ponovno puro osvobodite, nakrmite in poskusite, če bo že prostovoljno sedela na jajcih v gnezdu ; največkrat se to zgodi. Sedaj nasadite prava jajca, 20 do 22 komadov, v pravo gnezdo, nanje pa posadite puro, ki bo marljivo valila. Med valjenjem oskrbujte puro prav tako kakor kokoš - kokljo.
miiiiiiii!iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii!iii!iiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iii.iiiiii:i[iiiiiii!i!iiin ■iiiiiiriiiiiirtiiin 11 n i n n i 1:11111 n min 11 n n
Zakaj obrezujemo sadno drevje
pov-
Klitje krompirja lahko preprečimo
Pozimi pred pomladjo in zlasti spomladi se kvari zelo mnogo krompirja zaradi močnega klitja. Kakor je koristno, da je semenski krompir kaliv in da dovolj zgodaj vzklije — zgodnje sorte celo silimo, da bi pravočasno vzkalile za saditev — pa si želimo, da bi jedilni krom-
ZaVeda se namreč, da je v večini primerov le od njega odvisno, ali bo te uspehe tudi dosegel, če hočete izboljšati vašo živino, morate v večini primerov sami vzrediti pomladek. Negospodarsko bi bilo, da bi mali živinorejec posvečal skrb vzreji bikcev namesto junic.
Vsak živinorejec mora skrbeti, da bo vzrejal junice, ki bodo nadomestovale stare krave. Skrb za pomladek se ne začne šele, ko mlado živinče pride na svet. 2e prej morate skrbeti, da se bo plod že v materinem telesu pravilno razvijal. Poleg tega morate posvečati dovolj skrbno nego molznicam, posebno v dobi brejosti.
V začetku brejosti se plod razvija počasneje. 90% svoje teže ob rojstvu pridobi tele v šele zadnjih treh mesecih pred ote-litvijo. V tej dobi brejosti črpa plod hranljive snovi iz materinega telesa; v primeru pomanjkanja teh, jih jemlje neposredno iz materinega organizma.
Ker krava v prvih mesecih brejosti daje tudi mleko, jo morate pravilno krmiti, če ste v prvih mesecih lahko manj pazljivi, morate zato biti bolj natančni v zadnjih treh mesecih pred telitvijo, ker se plod v tem času razvija mnogo hitreje.
Sadna drevesa in grmičevje so po izvoru gozdne rastline; v naravi gozdne rastline bohotno rastejo, rodijo pa slabo sadje; silijo v višino, proti sončni svetlobi.
Pri kulturnih rastlinah sadnega drevja pa je človek posegel v naravni razvoj rastlin: povečal je rodovitnost drevja in zboljšal kakovost sadja. Nešteto je dokazov, da lahko s pravilnim obrezovanjem dosežemo boljši pridelek in lepše sadje.
S poskusi so dokazali, da se pridelek zaradi obrezovanja zelo poveča.
Sadjar je prisilil drevo v rast zaželene oblike. Tako so v stoletjih — in celo tisočletjih — nastajale številne oblike drevesnih krošenj ob različnih načinih obrezovanja. Ostale pa so le vzgoje, ki omogočajo največje pridelke izvrstnega sadja, ne da bi z vzgojo motili notranje življenje rastlin.
Z novimi načini obrezovanja in čiščenja krošenj si prizadevamo, da se prilagodimo lastnostim posameznih vrst in sort rastlin —• omogočamo drevju dobro rast in kar najmanj krajšamo poganjke (drevje s pečkatim sadjem). Po starem so poganjke močno krajšali; v prvih letih so vzgajali le ogrodne veje, kar je pospeševalo bohotno rast in zelo pozno rodnost drevja. Pri sodobnem obrezovanju pa močneje krajšamo ogrodne veje le prvi dve leti, medtem ko lesne in rodne poganjke skrajšamo samo, ko pomlajujemo. Z močnim prirezovanjem vej in poganjkov drevo prehudo ranimo in ga slabimo.
Velja pravilo: čim močneje krajšamo poganjke, tem bolj pospešujemo rast ter zmanjšujemo rodovitnost. S starim načinom obrezovanja so z močnim krajšanjem pospešili rast drevesa v višino; nastajale so metlaste krošnje. V senčnih krošnjah se je rodni nastavek usmeril le na obod. Ogrodne veje so ostale spodaj gole, brez rodnega nastavka; površina listja se je zmanjšala. Zaradi nezadostne osvetlitve in pomanjkljive prehrane so se cvetni brsti izoblikovali šele po štirih ali večih letih. Jablane in hruške na divjaku so začele roditi po 10 do 15 letih, breskve pa v četrtem ali petem letu. Zaradi nerednega in nepravilnega obrezovanja ter zato, ker so bili tudi drugi ukrepi pomanjkljivi, so drevesa začela izmenično roditi. V pregostih in neobrezanih krošnjah je škropljenje manj učinkovito in dražje. V vlažnih in senčnih krošnjah se bolezni in škodljivci hitreje razvijajo, rodni les in sadje pa ne dozorita dovolj ; drevje je manj odporno. Visoke krošnje teže obrezujemo in prav tako na njih ni lahko obiranje sadja.
Pri sodobnem obrezovanju ali uravnavanju rasti in rodovitnosti drevesa ter vzdrževanju oblike krošnje odstranjujemo le neprimerne poganjke in veje pri osnovi. Poganjkov skorajda ne krajšamo, pač pa mladike (enoletne poganjke) upogibamo v vodoravno lego. Z upogibanjem mladik v spodnjem in srednjem delu krošnje zboljšamo prehranjevanje cvetne-
ga brstja, ki kmalu zarodi. Poganjke upogibi jamo predvsem pri jablanah, hruškah in marelicah in še nekaterih sadnih rastlinah.
Takšni posegi pa so lahko uspešni, če hkrati tudi dobro gnojimo in sadje dovolj redčimo, da preprečimo izmeničnost in izčrpavanje drevesa. Pri mnogih vzgojnih oblikah so sadjarji tudi pripogibali ogrodne veje, vrhove ali celo deblo in so dosegli zgodno ter obilno rodnost. Pri takšnem vsklajevanju rasti in rodnosti poganjkov ne krajšamo, marveč jih le redčimo — odrežemo pri osnovi (izjema so breskve in nekateri drugi koščičarji), torej prav nasprotno, kakor pa so delali nekdaj.
Obrezovati moramo tudi ob pravem času; čas obrezovanja upliva na rast lesnih in rodnih poganjkov, na razvoj korenin, debla itd.	(Se	nadaljuje)
Marsikdo misli, da imamo kuhinjsko sol le zato, da z njo solimo jedi, v resnici pa je njena uporaba lahko mnogostran-ska.
če hočete, da se pecivo ne bo prismodilo, potresite dno pekača z drobno, stolčeno soljo.
Znano je, da razbeljena mast rada brizga iz ponve. To preprečite, če ji prej dodaste nekoliko soli.
Sol lahko uporabite tudi za čiščenje posode. Ako drgnete ponve in drugo kuhinjsko posodo s soljo, postane posoda lepo čista.
šipe in zrcala boste lažje očistile in jim dale krasen lesk, če dodaste vodi, s katero čistite, malo soli.
Perilo pozimi ne bo zmrznilo, če ste ; ga izplaknile v vodi, ki ste ji dodale nekoliko soli.
Slaba žerjavica močno zaplamti, če vr-žete nanjo peščico soli.
Sol lahko uporabite tudi za čiščenje madežev iz oblek. Zadostuje, da navadnemu špiritu dodaste nekaj soli, pa dobite dobro sredstvo za čiščenje madežev. Madeže od vina in črnila boste laže izprale, če jih potresete s soljo, dokler so še sveži.
S soljo si lahko pomagate, če hočete ugotoviti svežost jajc. To storite na ta način, da raztopite v litru vode 12 dkg soli, nato pa položite jajce v to raztopino. če gre na dno, ga je kokoš znesla davi; če se potopi, pa ne gre na dno, jo eno-dva dni staro; če pa ostane na vrhu in moli iz raztopine, je staro več kot tri dni.
če vas je pičila čebela ali osa, potresite, na pičeno mesto nekaj mokre soli. To bo preprečilo oteklino in ublažilo bolečino.
Pohištvo, vrata, okna itd., ki so svežo pobarvana z oljnato barvo, razširjajo neprijeten duh. Če postavite v tisti prostor kos deske, ki je pokrita z drobno soljo, potegne sol čez 24 ur neprijeten duh vase. Taka sol postane neuporabna za kuho.
Sneg iz beljaka stolčete prej, če mu dodaste nekaj soli.
Preproge ohranijo lepe, žive barve, čo jih potresete s fino stolčeno soljo, jiri drgnete s krtačo in nato še z vlažno platneno cunjo.
Branajte ozimine
Penicilin in semena
Gotovo ste že slišali o penicilinu. Poskusili so, kako vpliva penicilin na kalivost semen. Seme solate jb v čisti vodi vzklilo v 18 urah. V raztopini penicilina pa ni vzklilo niti v 48 urah. Ko so raztopino zamenjali s čisto vodo, je seme zopet začelo kliti. Penicilin potemtakem ne uniči semen, pač pa zadržuje kalenje.
Kjer je žito pregosto, ga ostro prebrana j te, da ga boste na ta način preredči-li. Pregosta žita kasneje rada poležejo.
Kjer je žito preredko, ga prav tako prevlecite z lahko brano, da se bo po brana-nju obraslo.
Z brananjem odpravite skorjo, ki se j« napravila med zimo vrh zemlje, zemlje . prezračite, rahljajte, uničujte plevel ii» vplivajte na razvoj in rast ozimin.
Branajte, ko je zemlja v primernem stanju, ne prevlažna, ne presuha, žito pa za ped visoko.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
G. Pecoraro
Posnemalniki in drugi mlekarni-ški stroji
UDINE - Tel. 6858
TVRDKA
G. BLASUTTO
Lesna industrija, žaga, tovarna stolov
Gorica - SV. IVAN OB NADIŽI