Domovi ima


NO. 213
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 6, 1967
$LOV€NIA^
mmmtm mmPAPm<
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Francija je sklenila obramiiiie dogevere z biviimi kolonijami
Branila jih bo ne le pred zunanjimi, ampak tudi pred notranjimi sovražniki.
PARIZ, Fr. — Ni ravno vse brez pameti, kar izvaja general De Gaulle. Včasih napravi poteze, ki bi jih na primer Amerika lahko posnemala.
Francija je dala svojim kolonijam v Afriki neodvisnost, toda ni pretrgala stikov z njimi. Jih gospodarsko podpira in kulturno vodi. Sedaj je še podprla njihovo narodno obrambo s posebne vrste pogodbo. Ustanovila je divizijo z 8,000 padalci in jo namestila doma, akoravno je namenjena za obrambo nekdanjih francoskih kolonij. Kadarkoli bi prišla ta ali ona sedaj že neodvisna republika, preje pa francoska kolonij av v nevarnost, da jo kdo napade, bi Pariz takoj poslal gornjo divizijo z letali na kraj nevarnosti. Divizija ne bi le branila napadene republike pred tujimi oboroženimi silami, branila bi tudi Zakonito vlado pred raznimi revolucijami, naj pobuda zanje pride od znotraj ali od zunaj.
Vsaka bivša francoska kolonija je dobila možnost, da sklene tako pogodbo s pariško vlado; 12 bivših kolonij je to že napravilo. Pogodbe imajo seveda značaj raVnopravncct:: tudi kolonije bi morale pomagati Pranciji, ako bi prišla v podobno nevarnost. Naravno je, da je ta ravnopravnost le na papirju.
Da misli Francija pogodbo tudi izvrševati, se vidi po tem. da je v vsaki državi — pogodbenici že postavila vojaška letališča z vojaškimi skladišči, ki zadostujejo francoskim četam za Prve dni njihovega bivanja na tnjem. Gornja divizija obstoja v glavnem iz padalskih čet, ki so Pa izvežbane v vseh vrstah voj-akovanja na drobno.
Ideja ni slaba. Gotovo bi se °bnesla na primer tudi v Srednji Ameriki, ako njenega uresničenja ne bi oviral ameriški dacijonalizem.
^ avtomobilski industriji Še ni pravega miru
CLEVELAND, O. — Vsaj v Clevelandu ga še ni. Lokalne Podružnice UAW so šele proti k°ncu tedna dosegle .sporazume s tovarniškimi ravnateljstvi, to-sporazume morajo odobriti delavci na plebiscitih. Večino-so to že opravili pretekli te-don. V tem slučaju bodo ta te-en Fordove tovarne vse šle v obratovanje.
Predsednik UAW Reuther je alje začel pogajanja s Chry-s erjem, zahteva to, kar je do-Segel prj Fordu. Ako Chrysler i16 bi pristal, bi v sredo iz-ruhnil štrajk v Chryslerjevih t0Varnah.
v ^otem bo treba začeti in kon-o^ti še pogajanja z General Mo-

^ temenski prerok
oran;
Oblačno in mrzlo, verjetnost naletavanja snega.
Novi grobovi
Frank Jarm
V petek je nenadno umrl na svojem domu na 450 E. 156 St. 84 let stari Frank Jarm, rojen v vasi Prapreče, fara Sv. Lovrenc na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1907, vdovec po 1. 1954 umrli ženi Anni, roj. Perat oče dr. Franka J- Jarm in Mildred Kaiser, 9-krat stari oče praoče, brat Louisa Yarm, stric Frančiške Omahen. Do svoje upokojitve leta 1945 je bil 40 let zaposlen pri New York Cen .ral R.R. kot strojnik. Pokojnik je bil član Društva Janeza Krstnika št. 71 ABZ. Pogreb je iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes, zjutraj ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
John Bencin
Po dolgi bolezni je umrl v Turney Road State Hospital 68 let stari John Bencin s 701 E. 162 St., rojen v Ljubljani v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1911, mož Frances, roj. Tro-oentar, oče Johna, Rose Marie 3pamm, Adeline Gewak in Jean Bresler, brat Louisa, Charlesa, Edwarda, Lillian in Marion Bunge. Pred svojo upokojitvijo je bil pokojni zaposlen pri Murray Ohio Co. Pokojni je bil član 3MZ št. 6. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 3t. v sredo ob enajstih.
Cigaretna fronta obnovljena
WASHINGTON, D.C. — Ne-jtrttdljivi sovražnik cigcret je glavni federalni zdravnik dr. Jtewart. Zadnja leta je v boju moti kajenju cigaret že parkrat 'gubil bitke, pa še ne popusti. Ne da miru, da 42 vseh odraslih Amerikancev kadi cigarete in da se kajenja navadi vsako leto nad milijon mladih 'judi obeh spolov.
Direktorju federalne zdrav-'tvene službe je naročil, da na-oravi načrt za novo kampanjo moti kajenju cigaret. Kampanja raj se opira na zadnje številčne rodatke, kako tesno je po vseh makih povezano kajenje z ra-rom na pljučih. Kampanja naj ’e začne kmalu po novem letu.
Preko 2 čevija snega
Vzhodno od Clevelanda pa vse do države New York je v noči :na nedeljo in od sinoči do danes zjutraj snežilo. Ponekod je snega preko 2 čevlja in pol. Nekatere šole so zaprte.
CLEVELAND, O. — V soboto ponoči je začelo mesti v predelih vzhodno od mesta. Med tem ko je bilo v samem mestu zjutraj mogoče videti le sledi snega, je bilo tega v Ashtabuli okoli 2 čevlja. Včeraj popoldne je sonce delno znižalo snežno odejo, zato pa je padlo ponoči okoli 4 palce svežega snega in vremenska napved za danes trdi, da ga utegne pasti še nekaj.
V Eastlake je bilo danes zjutraj snega 5 palcev, dalje proti vzhodu pa več, tako so ga v Mentorju namerili že 10 palcev, v Ashtabuli pa kar 2 čevlja in pol. Snežni pas se vleče vse tmeko Pennsylvanije v državo New York. Ob Lake Erie sega zasneženo področje kakih 10 milj daleč proti jugu.
Promet na zvezni cesti 90 se premika zelo počasi, ker je v vsako smer odprta samo cesta za en voz. Podobne so razmere na U.S. 20. Vse stranske ceste so zametene in neprehodne. Oblasti svare ljudi, ki nimajo nujnih opravkov, naj ne hodijo od doma, dokler ne bodo ceste očiščene. V Painesvillu, Madisonu in Ashtabuli, pa tudi v .okoliških .naseljih je večina javnih in katoliških šol zaprta.
¥ Harf ¥ Indlaii se b®j@ votivnih mmlm
GARY, Ind. — Gary je tudi pri nas dobro znano industrijsko mesto — posebno za jeklarne — ne daleč od Chicaga. Tam je 55% prebivalcev črne polti. Delajo večinoma v tovarnah in jeklarnah. So v ogromni večini pristaši demokratske stranke. Zato ni čudno, da je pri primarnih volitvah zmagal črni kandidat Hatcher, ki se je po demokratski navadi sprl z načelnikom okrajne demokratske organizacije belim Krapom. Oba demokrata sta. se tako zlasala, da je sprava med njima skoraj nemogoča. Krupovi pristaši na primer kar javno agitirajo za belega republikanskega kandidata Radegana. Po povrhu odkrivajo republikanski stranki še razne “volivne napake”, ki jih je baje zagrešila Hatcherjeva demokratska skupina. Tega seveda ne odobravajo trezni de-mokratje. Jezijo .se pa tudi na Hatcher j a, ker je svojo kandidaturo, agitacijo in upanje na zmago postavil na izključno rasno podlago. Mnogo demokratov ga zato smatra za črnskega in ne demokratskega politika.
Napetost v demokratskih vrstah je postala tako velika, da je morala kar šocnija poseči vmes in bo, kolikor se da, kontrolirala potek volitev.
Prava nevarnost se lahko pokaže šele po volitvah. Naj zmaga kdorkoli, poraženi nasprotnik ne bo oste.1 pri miru in sku-
RUSKE ATOMSKE BOMBE BODO OBLETELE ZEMLJO
Obrambni (tajnik McNamara je objavil na tiskovni konferenci, da so Rusi preskusili sistem orožja, ki je Sposobno udariti na Združene države “izza ;hrbta”. Amerika je podoben sistem imela v načrtu, pa ga ni izgradila, ker se ji ni ;zde! potreben. {McNamara ni zaradi novega ruskega orožnega sistema zaskrbljen in tudi ne vidi v njem novo stopnjo tekmovanja v oboroževanju.
Iz Clevelanda in okolice
Koncert Glasbene Matice lep uspeh—
Jesenski koncert Glasbene Matice včeraj popoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue je bil dobro obiskan, odlično izvajan v splošno zadovoljstvo občinstva. Zbor in dirigentinja
WASHINGTON, D.C. - Ob- so sposobne, tako vsaj trdi Mc- ^rs- Fiilinger sta dosegla nov, rambni tajnik McNamara je na Namara, uničiti Rusijo, četudi bi us^e %.	° ro ^ P010c--°
tiskovni konferenci pretekli pe- ta že poslala prvi val medcelin- bo cb3avl3eno v Kulturnem
tek razkrii, da so Rusi izdelali skih vodikovih bomb in bi te in preskusili sistem ofenzivnega zadele svoje cilje v Združenih orožja, ki je sposoben udariti državah, na Združene države “izza hrbta”. Atomska bomba ne bo le-
tala naravnost, ampak bo pole-!
Zadnje vesti
tela v nekakem umetnem sate-; LONDON, Vel. Brit. — Pred-
litu okoli Zemlje. Ta jo bo pognal na cilj na Zemlji, kadar se mu bo približal v določeno daljavo.
McNamara je dejal, da bodo imeli Rusi take vrste ofenzivnega orožja na razpolago za rabo že v teku enega leta. Amerika se je ukvarjala z zgraditvijo podobnega sistema pred 3 leti in bi ga lahko imela sedaj že tudi v rabi, pa je prišla do prepričanja, da opravijo medcelinske rakete naloge, ki bi jih naj vršilo to novo orožje, boljše in zanesljivejše.
Združene države imajo izdelan varnostni sistem velikih ra-
js, i	»	'deli v Detroitu. Zato vlada tako
Combe ostane v Alžiriji ! veliko zanimanja za volitve v
ALŽIR, Al. — Alžirska vlada Gary. Z zanimanjem vred pa raje odklonila zahtevo Konga po ste tudi napetost v Garyju.
izročitvi M. Čombeja, bivšega!	^ -------rT
predsednika vlade Konga, ki je i Operacija papeža bil v Kongu obsojen na smrt |	uspešna
zaradi veleizdaje. Combe je u-! VATIKAN, — Preteklo spbo-nal, da je z odklonitvijo izro- to so operirali papeža Pavla VI., čitve, njegov slučaj rešen in da ki se mu je “zapirala voda” in je ga bo Alžirija izpustila in pogna- imel zato ponovno vnetje me-la iz dežele, ta pa ga misli imeti hurja in ledvic. Operacija je po-zaprtega ali interniranega za polnoma uspela in upajo, da bo nedoločen čas, ker ga smatra za sv. oče v nekaj tednih sposoben “nevarnost proti-imperialistič-^ prevzeti vsaj del svojega redne-nemu boju v Afriki”.	Iga dela.
šal organizirati dtmonstracije i dar jev, ki so., sposobni “videti proti “zlorabam”, iz njih se pa jokoli 0SIa”- Ti radarji bodo Pra' lahko izcimi vse, kot smo to vi- ' vočasno odkrrili tudi novo rusko orožje. McNamara je priznal,
obzorniku” v četrtek.
Delničarjem Baragovega doma—
Odbor Baragovega doma prosi vse delničarje, da čim preje vrnejo karte, ki so jih dobili z vabilom na večerjo ob 10-letnici obstoja Baragovega doma. S tem
,	.	. v.	"7-7 ' i bodo odboru olajšali priprave.
ko je sinoči vozil z veliko j	j	r- r
brzino domov izletnike, med Seja—
njimi dosti otrok. Od 12 voz! Dodr. št. 14 SŽZ ima jutri, v vlaka se jih je 10 iztirilo; 51 Norek, ob 7.30 zvečer sejo v SDD
oseb je bilo mrtvih, 111 pa ranjenih, od tega več težje.
mestni osebni vlak se je iztiril, i
da trenutno Amerika nima sredstva, s katerim bi mogla ruski napad s tem, novim orožjem prestreči, kot ga nima tudi za pre-streženje ruskih medcelinskih raket. Takega sredstva nimajo seveda tu Rusi, četudi so že pred par leti začeli graditi sistem obrambe pred sovražnimi medcelinskimi raketami v nekaterih delih svoje obširne dežele.
Varnost sveta pred atomsko vojno sloni trenutno na medsebojnem strahu obeh glavnih atomskih sil. Združene države
K olivna kampanja se je spremenila v - fombolo
CLEVELAND, O. — Seveda sta se oba županska kandidata Stokes in Taft trudila na vse načine, da ohranita privlačnost za našo mestno javnost. Njihove pisarne in agencije so jih pri tem požrtvovalno podpirale. Zato jih je lahko vsakdo, kdor se je pretekli teden še zanimal za volivno kampanjo, videl na televiziji in slišal na radiju. Komur pa to ni bilo zadosti, je lahko še prebiral mestno časopisje in zvedel tam — znane stvari. Dobro je pa bilo pri tem, da je debata med obema kandidatova bila zmeraj na dostojni višini in da so se v tem pogledu tudi agitatorji skušali krotiti, kolikor pač politična strast dovoljuje.
Pri vsem zborovanju, opravljanju, namigavanju, pozdravljanju in rokovanju smo pa vendarle morali opaziti, da volivca vse to ne gane, kajti njegove misli so čisto nekje drugje: pri ugibanju, kdo bo zmagal. Večina volivcev, ki se mislijo udeležiti glasovanja, se je namreč že odločila, koga bo volila, a ne vsi.
Poleg Stokesove in Taftove fronte imamo namreč še tretjo, rekli bi ji: molčeča fronta.
Jedro te fronte tvorijo tisti demokratje, ki so pri primarnih volitvah glasovali za R. S. Locherja. Uradni voditelj demokratske Stranje A. Porter jih je sicer pozval, naj bodo disciplinirani in volijo Sto-kesa, toda njegov poziv ni mnogo vplival na pristaše njegove stranke. Veliko več bi na primer zalegel poziv senatorja F. J. Lauscheta, ki je tudi bil za Locherja, toda Lausche še do konca tedna ni dal pravega glasu od sebe. Molčeča fronta je tako ostala brez moralnega voditelja in se zaprla vase. Nihče ne ve, kako bo glasovala ali po pameti in disciplini za Stokesa ali po občutku in nezaupljivosti za Tafta. Od nje bo odvisno, kdo bo zmagal. Tu se pa začne loterija.
Stokes lahko računa na volivce, ki so zanj glasovali pri primarnih volitvah. Koliko jih bo pa pritegnil iz nevtralnih vrst in od Locherjevih volivcev, je pa uganka. Ni namreč nobena tajnost, da bo pri obeh teh skupinah igralo čustvo veliko vlogo. Volivci ne bodo le gledali, kakšne sposobnosti ima kak kandidat — v večini slučajev jim sploh
manjkata prilika in možnost, da jih presodijo — ampak kakšne polti je. Značilno je na primer, da so se za volitve začeli pretekli teden zanimati taki volivci, ki imajo očitne simpatije za belo raso.
To je Tafta tudi zapeljalo, da je na shodu razvijal sledečo politično računico: na volitve mora iti najmanj 250,000 volivcev, v tem slučaju bom zanesljivo zmagal, čeprav ne z veliko večino. To se pravi: Stokesa bodo šli volit le njegovi pristaši iz primarnih volitev, Tafta bi pa moralo iti volit najmanj polovica Locherjevih volivcev in še polovica aktivnih nevtralcev, to je takih, ki bodo šli na volišča. Stokes ni do petka zvečer oporekal tej računici, pa gotovo bo.
Ne da se pa tajiti, da bo rasa igrala pri letošnjih županskih volitvah veliko, ako ne morda kar naravnost glavno vlogo. Imamo torej dejansko neke vrste črno-belo fronto, kjer se pa oba tekmeca obnašata dostojno in mirno. To je morda tisto, na kar bi morali biti v Clevelandu najbolj ponosni. Drugje po deželi ni-
sta namreč politična hladnokrvnost in razsodnost tako veliki kot v našem mestu.
“Županski dvoboj” je naravno porinil v ozadje vse male dvoboje za mesta v občinskih svetih, avtonomnih odborih itd. Cleveland z okolico je že tako tesno povezal vsa predmestja, da bi bilo že davno potrebno, da obstoja samo ena mestna uprava za vse, kar prometno spada v mestno skupnost. Namesto tega pa imamo na mestnem prostoru kar 60 raznih mestnih, vaških in srenj skih u-prav, povrhu pa še nekatere avtonomne administracije. Ta upravno-politična parcelacija milijonskega prebivalstva škoduje vsem razen tisti manjšini, ki ima koristi od sedanje parcelacije.
Naj še dodamo, da na Taf-tovo računico ne prisegajo vsi. Koliko volivcev bo šlo volit? Nekateri politiki mislijo, da jih bo šlo komaj 200,000, drugi pa upajo na 280,000. Vseh volivcev je pa 326,000. Vsak volivec ima torej priliko, da doda še svojo oceno. Mora pa to storiti takoj, drugače bo prepozno.
DETROIT, Mich. — Pogajanja za novo kolektivno delovno pogodbo med Unijo avtomobilskega delavstva in Chrysler Corp. so bila sinoči prekonje-na. W- Reuther je v imenu Unije izjavil, da je bil dosežen pri razgovorih precejšen napredek, da pa bo moralo biti doseženega še veliko več, če naj ne pride 8. novembra do štrajka.
SANA, Jemen. — Armada je včeraj odstavila brez vsakega nasilja predsednika Abdulaha Al Sallala, ko je bil ta v Bagdadu v Iraku na letu v Moskvo, kjer se je nameraval udeležiti slovesnosti ob 50-Ietnici boljševiške revolucije. Oblast v Jemenu so prevzeli politični vodniki, ki so se nedavno vrnili iz Egipta, kjer jih je Naser držal na Al Sallalovo zahtevo. Nova vlada hoče vzdrževati dobre odnose z “vsemi arabskimi državami”. Zdi se, da je s prevratom odprta pot za končanje državljanske vojne v Jemenu in za njegovo pomiritev s Savdsko Arabijo.
TEL AVI V, Izrael. — Včeraj zjutraj je prišlo do daljšega streljanja preko reke Jordan med Izraelci in Jordanijci. Do streljanja naj bi prišlo, ko je neka skupina Arabcev razstrelila neko poslopje v izraelskem naselju 3 in pol milje od Jordana. Jordanijci so začeli streljati na izraelsko stran, da bi arabskim napadalcem olajšali umik. Jordanijci trdijo, da so začeli streljati Izraelci.
KINSHASA, Kongo. — Vlada je objavila, da so vladne kungoške čete pregnale bele najemnike in z njimi zvezane bivše kantanške žandarje iz mesta Bukavu in okolice. Umaknili so se preko jezera v Rvando, od koder jih bo Mednarodni rdeči križ odpeljal: bele najemnike v Evropo, katanškc žandarje pa v Zambijo. Kon-goška vlada trdi, da se ji je posrečilo ustaviti tudi vpad-nike iz Angole v Katango- Ti so bili že na pol pota v Lu-mumbashi, nekdanji Eliza-bethville, glavno mesto Katan-ge.
' na Recher Avenue.
Podr. št. 41 SŽZ ima jutri ob dveh popoldne sejo v običajnih prostorih.
Skupne podružnice SŽZ imajo sejo v sredo, 8. novembra, ob enih popoldne v St- Clair Recreation Centru na 6250 St. Clair Avenue.
Jutri so volitve—
Jutri, v torek, so glavne volitve. Volišča bodo odprta od 6.30 zjutraj do 6.30 zvečer. Ne pozabimo. Voliti ni samo pravica, je tudi dolžnost vsakega zavednega državljana!
Naša diplomacija se je prepozno zbudila
NEW YORK, N. Y. — Glavni delegat ZDA pri ZN Goldberg je izjavil v Varnostnem svetu, da bi se Amerika pridružila stališču, da naj se pogajanj v vietnamski krizi udeležijo tudi zastopniki Vietnamske osvobodilne fronte, ako bi člani Varnostnega sveta mislili, da je treba povabiti vietnamsko OF na razgovore.
Goldberg je dalje izjavil, da imata Anglija in Rusija kot članici predsedstva ženevskih konferenc iz 1. 1954 in 1962 pravico, da določita, koga povabita na konferenco, ki bi iskala mir v vzhodni Aziji.
Naša diplomacija je torej popustila v važni točki: ne ona, ampak Anglija in Rusija naj odredita, kdo naj se vabi na konferenco za mir v Vietnamu. To je velika koncesija. Bila bi velike vrednosti še 1. 1962, danes pa Ho Či Minh ne da nanjo kaj prida, ker misli, da bo brez vsake posebne konference dosegel svoje cilje v Južnem Vietnamu.
‘Dolarjev za demokrate’ letos manj
WASHINGTON, D.C. — Nabiralci za sklad “Dolarji za demokrate”, ki so hodili letos od hiše do hiše, so bili pri prene-
katerih vratih, kjer so dobili la- mokrate”, letos gladko zavrnjeni tudi po več “dolarjev za de-! ni.
Švicarske poslanske volitve niso spremenile političnega ravnovesja
BERN, Šv. — V Švici so imeli poslanske volitve. Potekale so mirno, volivci se niso razburjali radi njih, udeležba je bila kot običajno precej skromna, vse stranke so pa ohranile svoje politične položaje.
Edino komunistična stranka je toliko napredovala, da bo sedaj lahko dobila svojega zastopnika tudi v vseh odborih spodnjega doma. Vladala bo pa še naprej dosedanja koalicija štirih strank: socialistične, radikalne, katoli-ško-konservativne in agrarne.
_ —
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 213 Monday, Nov. 6, 1967
Ruska revolucija v luči zgodovine
Če merimo napredek človeškega rodu na političnem polju po stoletjih, vidimo, kako počasen je ta napredek in s kako velikimi žrtvami je zvezan. Samo zadnjih par stoletij nam za to nudi dosti dokazov.
Francoski narod je doživel svojo prvo veliko revolucijo 1. 1793. Upal pa je, da takrat dobi svojo edinost, neodvisnost in svobodo. Edinost in neodvisnost mu je zgodovina že do takrat v glavnem preskrbela, ne pa svobode. Takrat je narod prišel tudi iz ravnovesja, ki ga še danes po 175 letih nima- Od 1793 je nihal med svobodo in diktaturo, danes pa visi nekako na sredi. General De Gaulle je deloma diktator, deloma pa političen voditelj svojega naroda. ^Noben Francoz pa ne ve, kaj bo sledilo De Gaullovemu režimu.
Slično se godi nemškemu narodu. Svojo narodno edinost je dosegel 1. 1866, ko je Bismark porinil Avstrijo na rob nemškega morja, 4 leta pozneje se je uradno rodil nemški narod v versajski palači pri Parizu in dobil v glavnem sedanje meje. Od takrat je pa sprožil dve svetovni vojni, bil dvakrat premagan, živel pa, kot je nanesla usoda pod Wiljemom II., svobodno demokracijo, Flitlerjem in zopet v svobodni republiki, toda razbit na dva dela. Ko bo obhajal čez nekaj let stoletnico svoje državne edinosti, bo moral ugotoviti, da je razbit na dva tabora, svobodnega in zasužnjenega in da ne vidi dobe, kdaj se bo lahko zopet uje-dinil in živel v skupni svobodi. Morda se pa sploh ne bo nikoli več.
Podobna je politična usoda italijanskega naroda. Uje-dinili so se 1. 1870, z enim mahom dobil edinost, svobodo in neodvisnost, pa ni vse to znal varovati niti 50 let. Padel je v prvo svetovno vojno in pod fašizem, med tem ga je zadela druga svetovna vojna, kjer je bil poražen. Poraz mu je odprl vrata v svobodo. Tudi on bo v par letih praznoval prvo stoletnico svoje edinosti in neodvisnost, zato pa nesigurne svobode. Kdo mu more jamčiti, da bo kar v prihodnjem tisočletju praznoval novo stoletnico svobode. Svoje male in večje prekucije so doživeli tudi vsi drrugi narodi na evropskem kontinentu z izjemo Švice. Najbolj tragične so bile v srednji Evropi.
Tam se je rodila po prvi svetovni vojni cela vrsta novih držav, ki so se ob rojstvu vse veselile edinosti, svobode in neodvisnosti- Pa kako hitro so skopneli vsi ti ideali! Po dobrih 20 letih jih ni bilo nikjer več. Vsa srednja Evropa je takrat padla pod diktatorje te ali one vrste. Svoboda se je spremenila v politično suženjstvo.
Ko je pokojni kralj Aleksander 1. 1929 proglasil svojo diktaturo, so časopisi pisali: v Evropi je rojena 8. diktatura in to komaj 11 let po prvi svetovni vojni. Dobrih 10 let pozneje je pa padla zadnja svobodna država v srednji Evropi: Čeho-slovaška. Po vsej srednji Evropi je zavladal duh fašizma in nacizma, prikrojen krajevnim potrebam. Ko bi bile morale vse srednje-evropske države praznovati 20- letnico svoje svobode, edinosti in neodvisnosti, so se na 1. 1918 smele le še spominjati. Ko so pa končale tretje desetletje svojega obstoja, so bile že pod komunističnim jarmom. Bog ve, kdaj in kako se bodo izkopale izpod njega?
Nobene druge slike ne daje tudi zgodovina ameriške svobode. Res je Anglija že pred približno 200 leti zgubila svojo oblast v Ameriki, toda to še ni pomenilo prave svobode in edinosti, je pomenilo le neodvisnost od Evrope. Prava svoboda in edinost je bila rojena skoraj 100 let pozneje pod predsednikom Lincolnom. Kdo si upa trditi, da je že danes popolna? Ko smo praznovali stoletnico državljanske vojne, je bilo napisano veliko lepih misli, toda o bodočem razvoju naše svobode in edinosti ni bilo izgubljenih preveč besedi. Zato lahko merimo kar po stoletjih tudi političen napredek naše dežele.
Kaj pa Rusija?
Francoska revolucija je imela svoj vpliv tudi na Rusijo. Svoboda je postala pritajeno upanje vseh naprednih ruskih duhov. Zanjo so že takrat začele padati žrtve, večje kot navadno mislimo, toda niso rodile zaželjenih sadov. Rusija je morala čakati dobrih sto let, da je dočakala prvo revolucijo po rusko-japonski vojni- Revolucija se ni posrečila. Šele druga svetovna vojna je napravila konec carizmu, našla je pa ruske narode nepripravljene na svobodni režim. Prva ruska revolucija v februarju 1917 ni dala ruskemu človeku trajne svobode, je samo uničila carski upravni sistem in s tem pripravila pot komunizmu. Brez februarske revolucije ne bi bilo tudi oktobrske, tako mislijo, tisti, ki so obe revoluciji osebno doživeli. Prva svetovna vojna in februarska revolucija sta med največnimi dobrotniki ruskega komunizma. Zmleli sta že naprej vsak sistematičen boj proti Leninu in njegovi stranki. Zato je plitvo tisto stališče, da si je ruski komunizem iz lastnih sil pomagal na noge. Ruski narod ni 1. 1917 dozorel za svobodno vlado, to ga je pokopalo.
Pri vsem tem ni treba zmanjševati pomena oktobrske revolucije. Je to velik dogodek v zgodovini človeštva, verjetno pa ni tak mejnik, kot si ga sedaj radi zamišljamo. Šele praznovanje stoletnice ali dvestoletnice komunizma bo postavilo veljavo oktobrske revolucije na pravo mesto. Danes se nam zdijo slavospevi in kritike močno pretirani. V našem življenju igra pač čas svojo odločilno vlogo. Postavlja vse na svoje pravo mesto, včasih preje včasih pozneje, velike dogodke navadno pozneje, zato je pa tudi njegova sodba boljša od naše.
j BESEDA IZ NARODA
i.
I
|| 1 >RAVI TON* S
JOLIET, 111. — Jesen je nastopila že precej časa nazaj. Dnevi so krajši, jutra nam zakrivajo megle, zlasti po naši nižavi ob kanalu, da se včasih komaj par čevljev od nosa vidi naprej. Popoldanski dnevi so pa lepi, kadar nam sonce sije in se starejši kar radi gremo malo na sonce pogret. Poletje je bilo letos svoje vrste. Imeli smo le par prav toplih dni. Drugače pa je vreme vozilo skozi kanadske sape, ki so pihale doli od Kanade in zato je bilo poletje hladno, kakor so pojasnjevali naši vremenoslovci. Moj ožji rojak Nick z Nicholsona mi je enkrat še v avgustu pripomnil, ko sva govorila o vremenu, da on dosti ne verjame vremenskim napo-vedalcem. Dejal je:
“Veš Tone, ni vsakemu za verjeti, kar ti bo kdo prerokoval o vremenu kar kake tri dni naprej. Ti možje bi bolje naredili da bi počakali vsak dan večera, potem naj bi govorili o vremenu, bi bolje zadeli, kakor pa kar tako le v zrak gledati, pa napo-vedavati kakšno vreme bo.”
Well, včasih zadenejo prav, včasih ne, sem mu odgovoril. Nato me je pa Nick v roke vzel, da premalo omenjam domače mestne novice okrog nas. No, naj pa danes malo več poročam o naših mestnih in drugih novicah.
Naše mestne in okoliške novice povedo zadnje čase marsikaj. Največ to, da bomo za naprej plačevali večje davke. Mnoga vprašujejo, zakaj pa to? Odgovorov na to je več, končajo pa vsi v tem, da dandanes vse stane več in tako je treba za vse plačati več, kakor nekoč.
Kaj pa stane več?
Odpri uči in ušesa in poslušaj, saj se o tem uro za uro govori na radio, televiziji in piše dan za dnem v tisku.
Ni še dolgo tega, ko so učitelji naše jolietske občinske stavkali. Za njimi so še drugi dobili poviške v plačah. Ugodilo se jim je. Plačevalo se jih pa bo kakor doslej z našimi davki. Odtod vedno večji davki.
Ljudje danes ne delajo več za nizke plače. Saj ne morejo pri taki kakor je zdaj. To jesen in za bližajočo se zimo že zdaj napovedujejo, kako se bo vse podražilo. Krivde za to zvračajo na slabe letine letos in na to in ono. Pa so še druge stvari, ki črpajo iz naših davkov.
Po vseh velemestih že več zadnjih let gradijo stanovanjske hiše za revnejše sloje z manjšimi dohodki, takoimenovane “rental units”. Glavni del stroškov pri gradnji krije zvezna vlada, ki ima poseben upravni oddelek zato “Federal Housing Administration”, nekaj pa prispevajo tudi okraji in mesta. Odkod prihaja denar v te oddelke za take namene. Odkod drugod kakor iz davkov? Tako tudi za vse take stvari nekaj vsak izmed nas prispeva, ko plačuje davke.
Take stanovanjske “units” bo-'
do v kratkem začeli graditi na našem hribu med Division in Broadway cestoma. Načrt je narejen, da bodo poslopja imela 151 takih stanovanj, ki bodo na razpolago revnejšim z manjšimi dohodki. Te vrste socialna oskrba stane zvezno vlado, okraje in občine več in več. Zanimivo je pri tem, da resni skrbni beli
ljudje si želijo povsod lastna domovanja. Drugopoltni v premnogih slučajih pa niso v teh ozirih dobri in skrbni gospodarji. Že zunaj okrog hiš se to vidi. Take bi morale oblasti poučiti, da snaga in dobra oskrba hiš in okolja je najboljše spričevalo za vsako okoliqo.
Družabnega slovenskega življenja med nami je še vedno precej. Vedno imamo kaj na programu pri naši župniji in pri društvih. Ni več tako glasno
kot nekoč, ko so bile med nami še pokojne stare korenine, kakor Martin Težak, Goršiči in cela vrsta drugih. Ko smo zadnjič o tem govorili in se spominjali nekdanjih starih časov pri prijatelju Juretu, je še njegova boljša polovica Bara rekla “Tistih časov pa res ni več kakor nekoč. Kadar je pokojni Martin Težak plesal in udarjal z nogo, sta se kar naša dolina in hrib zibala. Pritisnil je s peto in zaukal, da se je kar zabliskalo, kakor kak stare sorte dragonar.
Bari smo 'Vsi pritrdili, da je bilo včasih res tako, a zdaj ne več tako. Je pa še vedno. Na našem hribu prirejajo lepe zabave
v Ameriškem Slovenskem Domu na Clement cesti. Prvo nedeljo v septembru so tam proslavljali 15 letnico, odkar vsako leto prirejajo in proslavljajo “Ameriški Slovenski Dan”. Kar lepo so se imeli. V domu je pa vsak teden kaka prireditev. Ob petkih nudijo gostom pečene ribe, piške in drugo. Zraven večkrat zapojo še kako prijetno slovensko zdravičko.
*	PRIZNANJE KATOLIČANOM! — Znani Geo. Gallup, ki sestavlja in objavlja statistike kako stoji in kako sodi ameriško javno mnenje o tem in onem je pred nedolgim objavil, da med vsemi verniki raznih verstev, so katoličani najbolj točni in zvesti v udeleževanju pri službah božjih in da prihajajo ob nedeljah k sv. mašam in drugim pobožnostim v višjih odstotkih kakor verniki drugih verstev. Njegovo statistično poročilo pravi, da povprečno 68% katoličanov se ob nedeljah redno udele žujejo služb božjih. Luterani le 43%, protestanti 38% in j udje le 22%.
*	NOV GROB — Pred nedolgim je preminula v bolnišnici sv. Jožefa znana bolničarka Miss Anna BrunskoLe, ki je bila rojena v Chicagi, a se je preselila semkaj v Joliet še v otroških letih z njenimi starši. Bivala je na 1025 Wilcoz Street. Tu zapušča dva brata Jakoba in Martina in eno sestro Gertrude. Oče John Bruskole in njena mati Katarina, roj. Gerdesič, sta oba že pred leti umrla. Tudi en brat in dve sestri sta v družini pred njo umrla. Pokopana je bila iz cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa. Naj počiva v božjem miru!
Naj zadostuje za danes, pa še drugič kaj o čem drugem.
Tone s hriba
— Zahodna obala Avstralije je dolga okoli 5,200 milj.
Na obisku v Ameriki
CLEVELAND, O. — Podpisani Janez Kožar iz Dobrega polja, stalno bivališče Kol, župnija Dobrnič na Dolenjskem, sem prišel dne 27. oktobra na obisk v Cleveland k ožjemu sorodniku Jožetu Perpar, 1041 E. 177 St. telefon KE 1-4596.
Vsi, ki bi radi imeli kaka pojasnila o svojih domačih iz teh krajev, se lahko osebno ali te-lefonično obrnete na mene. Rade volje vam bom povedal, kar bom vedel o vaših dragih tam preko morja.
Pred prihodom v Cleveland sem bil tri mesece na obisku pri svojemu bratu Franku Kožar v Gilbertu, Minn. Ta je bil vesel in srečen vse dotlej, dokler mu ni smrt nepričakovano pretrgala nit življenja. Po dolgih 62 letih sva si prvič in zadnjič stisnila bratovske roke. Umrl je tekom mojega obiska pri njemu. S težkim in žalostnim srcem sem šel pred odhodom v Cleveland in pred povratkom v domovino na gilbertsko pokopališče in na njegovem grobu premišljeval, kako čudna so naša pota. Pa sem bil vseeno vesel, da sva lahko užila še nekaj skupne sreče do njegove usodne smrti. Težek je bil korak, ko sem zapuščal pokopališče in se za vedno poslovil od njega. Bratova beseda je utihnila, a njegov duh bo živel in mi obujal spomine.
Tu v Clevelandu bom do 13. novembra, nato pa se vrnem v domovino, ne s tistim veseljem kot sem prihajal. Vse kar sem doživel v Ameriki, mi bo ostalo v nepozabnem spominu.
Tem potom se želim najlepše zahvaliti vsem slovenskim rojakom, živečim in Galbertu in v okolici, za globoko sočustvovanje ob smrti mojega brata, vsem, ki so me povabili na obisk in mi lepo postregli, se prijetno podo-mače razgovarjali z menoj. Vsem najlepša hvala in iskreni Bog plačaj!
Naj lepša hvala pa še enkrat vsem mojim sorodnikom, celotni družini Kožar in še enkrat iskreno sožalje ob izgubi dobrega očeta, mojega ljubečega brata. Skupno bomo prenašali žalost.
Ob slovesu in odhodu iz Amerike Vas vse naj lepše pozdravlja Janez Kožar
VESTI
šole ukinjajo
V vseh kulturnih državah je šolstvo zadeva osrednje vlade in vzdrževano od prosvetnega ministra, kar mu omogoča neoviran razvoj. Le v Jugoslaviji so šole zadeva občin; one jih gradijo, vzdržujejo in plačujejo učiteljstvo. Prav zato so prejemki vzgojiteljev zelo različni: vse zavist od gospodarskega položaja občin.
Na Gorenjskem so imeli do nedavnega kmetijsko-živinorej-sko šolo v Poljčah pri Begunjah. Ustanovila jo je leta 1939 takratna banovinska uprava v Ljubljani. Sedaj so jo pa 15. septembra letos likvidirali. Občinska skupščina v Radovljici je enostavno dejala, da je ne more več vzdrževati. In tako je Slovenija ob eno vzgojno središče manj, vse to pa po zaslugi režima, ki mu več pomenijo Naserjevi Arabci kot slovenski človek.
Pismo p. ftudeža iz srednjeafriškega slovenskega misijona
ZAMBIJA, Afrika — Čas je, da se vam tudi jaz oglasom, saj sem že deset let v Zambiji in sem torej pravi slovenski afriški misijonski veteran. Doslej sem bil vedno sam na raznih misijonskih postojankah, sedaj pa sva dva skupaj s p. Kokaljem — na največji in verjetno tudi na naj lepši župniji lusaške nadškofije.
Takoj ob ustanovitvi našega misijona smo se lotili priprave šolarjev za prvo sv. obhajilo. V 11 šolah v župniji je več kot 9.000 otrok. Pouk je bil vsak dan dopoldne in popoldne. Na misijonsko nedeljo je prva skupina — 160 otrok — pristopila k mizi Gospodovi. Zambijske redovnice so vse otroke-deklice in dečke - oblekle v bele obleke, ki jih za takšno slovesnost posodimo otrokom. Ljudje so bili navdušeni, saj še niso videli toliko otrok v belih oblekah. Afriški otroci so zelo lepega vedenja, zato jih je prav lahko poučevati, in imajo zelo radi parade, uniforme in pa petje. Večina od njih doživi pravo spreobrnjenje po krstu ali ob prvem sv. obhajilu. — Po maši so šli vsi otroci v župnijsko dvorano, kjer smo jim postregli z zajtrkom.
Omenil sem krst. Večina otrok je tu krščenih kmalu po rojstvu, vendar je še mnogo takih, ki so najprej kafehumeni in so krščeni, ko obiskujejo višje razrede osnovne šole. V soboto pred mi-
živahen tujski promet
V	Sloveniji je bil letos na mejnih prehodih največji promet v mesecu avgustu, ko je prišlo iz inozemstva čez te prehode 1,260.500 osebnih avtomobilov. Avgusta leta 1966 jih je bilo 885.400 in v letu 1965 388.400 avtomobilov. Vzporedno s po-
} rastom števila avtomobilov se je zvišalo tudi število oseb ter Slovenijo 3,608.000 oseb; v letu 1966 jih je avgusta letos prišlo iz inozemstva v je prišlo 2,728.000 in v letu 1965 pa 1,165.000. Podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta pa povedo, da je prišlo čez mejne prehode v Sloveniji v državo 16.1 milijona potnikov nasproti 10.3 milijonom v letu 1966 in 4.0 milijonov v letu 1965. Se pravi, da se je število potnikov, ki so v navedenem času prišli čez mejne prehode v Sloveniji v naše kraje v dveh letih početverilo.
Stoletnica slovenskega [gledališča
V	Ljubljani so 5. in 6. oktobra t.l. proslavljali 100-letnico ustanovitve Levstikovega Dramatičnega društva, iz katerega se je potem razvilo slovensko narodno gledališče.
Dne 5. oktobra so v Narodnem muzeju odprli razstavo slovenskega gledališkega muzeja pod naslovom “Temelji slovenskega gledališča”. V treh dvoranah je
bilo razstavljeno dokumentarno gradivo, ki je v zvezi z nastankom Dramatičnega društva in potem njegovo rastjo ter razvojem v osrednji dom slovenske Talije. Prav tako je bilo razstav-, Ijeno zgodovinsko gradivo o nastanku in razvoju slovenskih gledališč v Trstu, Celju in Mariboru v tamošnjih narodnih domovih.
Razstavo sta uredila Mirko Mahnič in arh. Viktor Molka s sodelavci. Slavnostni govornik je dr. Bratko Kreft, na to pa so znani slovenski gledališki igralci Elvira Kraljeva, P. Kovič, E. Nakrst, V. Skrbinšek, Maks Furjan, Stane Sever in Lojze Drenovec brali dokumentarne tekste pod naslovom “Sedem mejnikov”. Prikaz je povezoval Saša Miklavc.
Naslednji dan, t.j. 6. oktobra je bila v ljubljanski Drami slavnostna predstava Cankarjevih Hlapcev v režiji Slavka Jana, ki je to Cankarjevo dramatsko delo režiral že tudi leta 1948. Župnika je igral Stane Sever, Jermana pa Lojze Rozman. Predstavo so prenašali tudi po televiziji.
Na proslavo stoletnice slovenskega gledališča so prišli predstavniki vseh slovenskih gledališč pa tudi iz Zagreba in Beograda, iz Prage pa zastopnik Narodnega divadla dr. Josef Urban.
Proslava je bila pod Titovim pokroviteljstvom, ki se je pa o-sebno ni udeležil, čeprav je bil v bližini — na potovanju po Liki. Odboru za proslavo je poslal pismo, v katerem se opravičuje, da “zaradi prej določenih obveznosti ni mogel priti na 'proslavo”, priznava pa, “da sp mu znani plodni uspehi slovenskih gledališč, katerih temelji so bili položeni ob ustanovitvi Levstikovega Dramatskega društva”.
Ob stoletnici slovenskega gledališča sta Drama in Opera v Ljubljani prejeli visoki odlikovanji reda za zasluge za narod z zlato zvezdo. Izročil ju je podpredsednik izvršnega sveta dr. France Hočevar za Dramo direktorju Drame Bojanu Štihu, za Opero pa direktorju Opere Demetriju Žebretu.
Stoletnica slovenskega gledališča je za kulturni in splošno narodni razvoj slovenskega naroda tako pomemben dogodek, da sedanji komunistični oblastniki niso mogli iti mimo njega
molče ali z omalovaževanjem-
sijonsko nedeljo sem krstil 30 šolskih otrok in še 10 dojenčkov.
Torej kar lepa priprava za mi-iMorali 30 mu Priznati zg°doV1"' sijonsko nedeljo.
Na misijonsko nedeljo pa se je
ski pomen, s tem pa tudi potrditi da komunisti za ustanovitev slovenskega narodnega ^leda-
n“%o	sai
je nastalo polnih sto let Pred njihovo “osvoboditvijo”.
pomena za nadaljni razvoj našega misijona. Odprli smo novo središče za nedeljsko mašo, zaenkrat še pod vedrim nebom ob	„
pročelju ene od katoliških šol. j Piometne nesreče Zbralo se je okrog 600 ljudi! 1 V Sloveniji je bilo od L Ja' Tam nameravamo zgraditi novo nuarja do 25. septembra t- • cerkev o kateri je Ameriška Do- 6-045 prometnih nesreč, ki s° movina že poročala.	zahtevale 303 človeške zr^V,^
Popoldne na misijonsko ne- Hude Poškodbe je dobilo 2.80 deljo sem imel še dve maši na ^udb 6-279 pa je bilo laze P dveh naših podružnicah — ena škodovanih. je oddaljena 64 km, druga pa 40 km. — Tam sem prespal in drugo jutro imel mašo še na dveh podružnicah, nato pa sem odhi-
Laboratorij na Luni
Več znanstvenikov, med hji | mi ameriški fizik Hill, je iW16 tel domov, kjer so me čakali |nja, da bi bila Luna, ki je frreZ (opoldne) za krščanski nauk v ozračja, najboljši laboratorij za šoli. Takšno je naše življenje in atomske in jedrske raziskave, naj ponovim s sv. Pavlom: Sa-1 Poskusi te vrste na zemelj
le * * * * v
mo da se Kristus oznanja.
Te dni je p.. Tomažin odpotoval v republiko Malawi, kjer bo obiskoval posebno šolo za afriški jezik nyangja, ki ga govori tri četrtine naših župljanov v misijonu. Vrnil se bo čez približno 3 mesece, potem pa si bomo znova razdelili delo v našem misijonu. Bog z vami vsemi!
Lusaka, 26. okt. 1967.
P. Radko Rudež, DJ
skem površju so mogoči umetno brezračnih prostori ki pa so iz razumljivih razlog zelo majhni, kar otežuje ?aZlS kave.
ri-
limesten nasvet
Tujec: “Prosim vas, kako P dem najhitreje na železniško P° stajo?”
Domačin: “Če boste hitro s pili . . .”
Johnson kliče javnost,
Maka Metzger:
irftfe,.
Monika potuje 1 na Madagaskar
K)0<c3>oo<rr>o(K^>(XKcr>o()<rr>oo<=>o
“Hotel- Je m’en fou! — Pljujem nanj! — tak hotel, kjer žro jegulje! Hočem k svoji materi!” je zmerjal Iboto in se užaljen Umaknil v kuhinjo. A še enkrat boste že videli, kako daleč boste je odprl vrata in vpil ven: “No, Prišli!”
Postalo je moreče soparno. Bela para je prevlekla nebo in povzročala, da je bila svetloba skoraj še bolj slepeča kot ob jasnem sončnem svitu. Tudi mon-suh je zgubil ves hlad in bil kot s parami nabit. Atek je pohajkoval z Moniko počasi skozi Slavno ulico, ob kateri je ležalo vladno poslopje, banka, pošta in Nekatere večje trgovine- To je bila edina cesta, po kateri se je dalo še nekako hoditi, ker je bila pokrita s teptano ilovico. Med drugimi je bila tu tudi trgovina nekega Kitajca, ki je napolnjevala vso hišo. To je bila Izmed vseh najbolj zanimiva. V Ujej je bilo dobiti vse, kar bi sploh utegnila rabiti Evropejec uli domačin v taki deželi — od Posušene sipe do najfinejše fran-coske paštete iz gosjih jeter, sladkorni trs — žganje in šampanjec, rute in tropske unifor-Ule, švicarsko mleko v škatlah, °rehovo čokolado in računske 2Vezke za malgaške šolarje.
Atek je povprašal po nosilnih stolih, ki jim tu pravijo “filanja-Ua”. — Kitajec se je ustrežljivo smehljal in takoj je prinesel eden njegovih pomočnikov kras-Uo filanjano s sedežem iz jadro-vine. Kot opora za noge je slutila deščica, ki je bila z jermeni °bf;šena poleg. Atek jo je poskusi 'in potem ukazal prinesti še eUo za Moniko. Usedel se je va-Ujo in pomočniki so jo dvignili. Zvrstno je bilo sedeti v njej, k°t v naslonjaču. Potem sta nakupila še nekaj živil in Kitajec je smehljal, da so se mu po-Sevne oči popolnoma zaprle.
“Zdaj imava vse razen nosa-^ev,” je dejal atek, “in to je za-les edino, česar Kitajec nima.” "kuda ko sta šla ven, je Monika veselo vzkliknila. V kotu poleg Vrat so visele razglednice—prave rUzglednice Mananjaryja. Na Ujih je bila natančno podana vsa b^zupnost pločevinastih streh bu peščini. Monika si jih je na-; buvila cel ducat in jih vzela kar ^seboj, medtem ko je obljubil Kitajec, da bo vse drugo poslal v hotel.
Medtem ko je Monika spra-v^jala na verandi svojo kores-hondenco v red — pri čemer se-. Veda ni pozabila Janka Šusterja; ^ se je atek pogovarjal z gosti, Ul so polagoma prihajali na svoj Večerni polič. Nato je Monika h°hitela nesti svoje razglednice bu pošto, čeprav je imel odpluti hrvi parnik šele čez štirinajst vUi- Izračunala je, da bodo pri-na cilj približno o božiču.
. °žič v snegu in mrazu! Monika i ^ kar hlipala po tem in kako 'bulo časa je bilo šele minilo, °dkar je vriskajoč pozdravila ^žno sonce!
.J-eprav se je sonce skrilo za Celično steno oblakov, je po-Stajalo vedno bolj vroče. Mon-^h je popolnoma zaspal. Tudi a Verandi se je še komaj dalo j rPeti. Obleka se je lepila k te-6su in čelo se niti za hipec ni ^°sušilo, naj ga je Monika še ako pridno brisala. Večerja, ki 0 Je Iboto prinesel, gotovo ni , ° dobroti zaostajala za kosi-,0*b> a niti atku niti Moniki ni ^kuila, tako želo sta bila upe-ana od še nevajene vročine.
ob ravniku ni bila tako adležna kot tu nakopnem. Kmalu sta vstala, da se poda-v svoji sobici. Iboto je šel z ema svetilkama naprej in po-avil v vsako sobo eno. Sveče, Mane s stekleno kroglo! — Pr-
vič je šla Monika v dobi elektrike spat ob soju sveče. Ko je Iboto voščil “lahko noč”, je dal atku skrivnosten znak in mu pri-šepetal:
“Ne beli si svojega kokosovega oreha (menil je glavo!) — jaz ;bom stvar že zadegal!”
Monika je bila ogorčena. Kako je mogel kdo imenovati at-kovo glavo kokosov oreh? Obenem je pa občudovala rjavega navihanca, ki je ravnal z odraslimi, kot da je njih boter, se potikal po svetu pod lažnim imenom in bil očitno bolj prebrisan kot marsikateri Evropejec pri dvajsetih letih. Atek si je med razgovorom z gosti na verandi prišel na jasno, od kod jemlje Iboto svoje .čudne izraze. Francoščina, ki jo je tam čul, je bila tako svojska kot ona, katero govorijo obiskovalci žganj aren v Parizu. Beli možje nikoli niso povsem beli in madeži, ki jih imajo, so rjavcem najbolj všeč.
V sobah je bilo skoraj neznosno vroče, a mogla sta se vsaj sleči in se stegniti po široki postelji. Dolg je bil ta dan, odkar sta prvič zagledala sivo progo, ki je značila Madagaskar, in oba sta bila pošteno trudna. Kmalu sta upihnila svoji sveči. Malo sta se še pogovarjala prek polvisoke stene, ko pa je atek dejal: “Lahko noč, tovariš,” ni prejel več odgovora.
Sredi noči se je Monika prebudila. Še preden je odprla oči, je vedela: nekaj se bo zgodilo!
Bilo je prav tiho in temno kot v rogu, toda tišina in tema sta kar vreli. Na en mah je bila hiša le še rešeto, ki je stalo črno v zublju. Skozi razpoke med deskami stene, špranje pri vratih, oknice in presledkom med stenami in streho je švignil moder zubelj noter, tako rezek in slepeč, da je Monika na glas zav-
naj privija Kongres
WASHINGTON, D. C. — Skupščina konsumentov ni ravno dobro znana organizacija v naši deželi, pa vendar je predsednik Johnson šel na njen občni zbor, da tam začne kampanjo, ki naj predrami naše konsumen-te, da bodo začeli pritiskati na kongresnike in senatorje, da naj uzakonijo nove davke. Pri tem je Johnson precej ostro kritiziral akcije posameznih kongresnikov in senatorjev, naj dežela zviša carinske postavke za nekatere vrste važnega blaga. Predsednik je očital Kongresu kratkovidnost, ker se ne zaveda, da s tako politiko deželi več škoduje, kot koristi, dočim bi od višjih carin imeli koristi le lastniki nekaterih velikih podjetij. Johnson je rekel, da takih zakonov, ki bi zviševali carine brez vsake potrebe, ne bo podpisoval.
Johnson je tudi pozval skupščino konsumentov, naj pritisne na Kongres, da ne bo sabotiral dela na novih davkih. Novi davki ne bodo nič zadeli malega človeka, zato bodo pa zadržali naraščanje draginje. Za družino z letnim dohodkom $10,000 bi novi davki pomenili dodatno obremenitev $174, dočim bi družina morala plačati radi višjih cen kar $235 več za standardne življenske potrebščine.
Skupščina konsumentov se je na zadnjem občnem zboru pre-osnovala v Federacijo konsumentov in bo ustanovila podružnice v vseh 50 državah. Izbrala je poseben akcijski odbor, ki naj napravi podroben načrt za narodno organizacijo.
Bradley vabi Ho Či Minha na ogled ameriške vojne sile
WASHINGTON, D:C. — General Bradley je bil zadnje čase 15 dni v Vietnamu. Tam si je ogledal naše vojaške sile. Organizacija vojskovanja je napravila nanj velik vtis, tako je priz-
zani in rdeči vojaki ne morejo premagati. Zato se Hočiminh sploh ne bori v prvi vrsti proti ameriškim oboroženim silam. Zanj je vojaška fronta le dodatna fronta k glavni; glavna fronta se pa zanj nahaja v Ameriki, kjer je treba prelomiti a-meriško odpornost in vstrajnost. Ako bo bitka dobljena v Ameriki, bodo boji v Vietnamu sami po sebi našli hitro svoj konec.
izpolniti ladje, ki bi potovale pod njeno belo-rumeno zastavo. Morajo se dati v Vatikanu registrirati, ladje same se pa smatrajo kot del vatikanskega teritorija, vsaka ladja pa mora imeti svojega kaplana, ki je v posadki prvi za kapitanom. Vatikanski register je pa zaenkrat še prazen. Zanimivo pa je, da je dekret iz 1. 1951 podpisal za papeško komisijo kardinal Canale.
Vatikan ima tudi pravico do lastnega brodovja in avijacije
RIM, It. — Ko se je 1. 1929 Mussolini pobotal z Vatikanom, je Vatikan dobil pravico do lastne trgovske mornarice in lastnega letalstva, še posebej pa do lastne železniške mreže. Mreža res že obstoji, toda je dolga le nekaj sto metrov. Jo rabijo, kadar pride v Vatikan po železnici blago iz tujine, ki gre skozi Italijo kot tranzitno deželo. Nima pa Vatikan še lastne mornarice in letalstva.
Na lastno mornarico je Vatikan resno mislil v drugi svetovni vojni, ker je papež Pij XII. hotel, da njegova mornarica prevaža blago za Vatikan. Do tega pa ni prišlo. Vprašanje vatikanske mornarice je pa zopet postalo pereče v znani libanonski krizi, pa tudi v zadnji izraelsko-arabski vojni. Vatikanska država je z dekretom iz 1. 1951 točno predpisala pogoje, ki jih morajo
Kam gre denar ameriških davkoplačevalcev ?
WASHINGTON, D.C. — Takrat, ko naša narodna obramba še ni imela ne raket Polaris, ne raket Minuteman, je postavljala po deželi drage podzemne kleti za rakete Atlas, ki so bile narejene še na tekoče gorivo. Take podzemne kleti je narodna obramba naročila tudi v državi New York. Vsaka taka klet je stala $8.6 milijonov, seveda brez rakete.
Sedaj so rakete že zastarele in izven rabe, kleti pa Pentagon prodaja. V državi New York jih je prodal na primer njujorški državni univerzi, ki jih bo rabila za laboratorije: kako namreč kozmični žrki vplivajo na bele podgane in navadne muhe. Prodajna cena: $667 za posamezno klet: Tako gre s prodajo vsake take kleti kar $8.6 milijonov v zrak!'

“What are you going to do
about the future
of Cleveland?”

VOTE NOV. 7
vl
H 1
^ ik
■i for SETH TAFT! 5
... In vrnite Clevelandu ugled in zaupanje, ki ga je nekdaj užival, z h**'reševanjem dnevnih problemov. Vse %	:e je mogoče rešiti... in Seth Taft ve,
rako to storiti!
Ce on zmaga... Cleveland zmaga!

POSEBNO OPOZORILO: če ste volili pri demokratskih primarnih volitvah ali ne, še vedno lahko volite za Seth Tafta 7. novembra.
Evelyn Schrenk, Sec’y, 18700 Parkmount, Cleveland, Ohio 44135
nal v svojem članku v mesečni-pila. Toda niti lastnega krika ni jku Look. Zato je prišel na misel, čula, kajti sedaj se je
razklal
svet. Bil je tak pok, da človeška ušesa niso zadoščala, da bi ga dojela — vse telo ga je sprejelo, a ni imelo časa, da bi opravilo z njim, kajti že je bil nov zubelj tu in nov tresk. Nato pa med zublji in treski sploh nisi več mogel razlikovati. Če sta za sekundo sledili tišina in tema, sta bili še groznejši kot zublji in treski. Monika ni bila v stanu kaj misliti ali le uda premakniti. Ležala je kot ohromela s široko razprtimi očmi.
da bi bilo dobro povabiti glavnega vietnamskega komunista Ho-čiminha na ogled ameriškega vojnega sistema v južnem Vietnamu. Bradley je prepričan, da bo Hočiminh kmalu uvidel, da res nima smisla, da bi se severni Vietnam še vojskoval z Ameriko.
Mislimo, da je ideja generala Bradleya zgrešena. Hočiminh brez vsakega ogleda dobro ve, kako silna je ameriška vojna moč. Zato je že davno prišel do zaključka, da je njegovi parti-
Vse slovenske volivce in volivke pozivam, da gredo v torek, 7- novembra, prav za gotovo volit in da oddajo svoj glas za župana Clevelanda
SEJHU TAFTU.
MRS. GABRIELA DJOKICH
1 . ............................................
POVSOD ENAKO — Ko so v Essenu na Nemškem /napovedali razprodajo starih televizorjev, nekatere od njih kar po pfenigih, je bil naval tolikšen, da so morali kupce -spuščati v trgovino po skupinah. Na sliki vidimo {uslužbence in policaja, ki tišče vrata pred nestrpnimi kupci.
MARINI NA POHODU — Slika kaže ameriške marine pri vojaških operacijah na .področju 20 milj južno od Da Nanga. Vojaki morajo biti čim bolj razkropljeni, če nočejo postati cilj min in topovskih granat, pa seveda tudi strojnic.
V cirkusu
Na prečki visoko v zraku se ziblje debela žena, obešena za noge z glavo navzdol. Za roke drži pod seboj bingljajočega moža. Med opasnim položajem vpraša: “Zdaj mi pa, Miha, povej, kdo je imel sinoči prav, ko sva se pričkala!”
Moški dobijo delo
MACHINISTS
tie %mmm
Filing Teci 0o.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary or PNEUMO-DYNAMICS Corp.
mmmmn
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
RELIES - WBS3TEL
Contouring and profiling Machines
mmmmi
B8RINQ MILLS
THIBET
HUES
m TURRET
HUES
mmm ljities mum mmim
RAOUL DRILLS
mummi
mmum
mumms
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(216)
Siromak
Gospodu se je v ženski družbi primerila človeška nesreča.
“No, veste kaj, je vzkliknila neka gospodična, “kaj takega se mi pa še ni pripetilo.”
“Ni mogoče", se je začudil gospod. “Jaz pa sem čisto mislil, da se je meni.”
delodobTjo
Kuhar — kuharica
Iščemo kuharico ali kuharja za poln ali delni čas, podnevi ali zvečer. Oglasite se osebno.
CIRCUS LOUNGE 6298 Pearl Rd.
(213)
MAP OGLASI
Lot — Euclid
Naprodaj je lot, odobren za dvodružinsko hišo, 40 x 150. Cena $8900. Kličite 451-7117 ali RE 2-9297.	(214)
Hiša naprodaj
Naprodaj je pol Duplex hiše, 5 sob, ali cela, v Euclidu. Kličite lastnika RE 1-1203.	(213)
V najem
5-sobno stanovanje blizu Eaton in Fisher Body tovarn. Bo prazno 11. novembra. Ne otrok in ne živali! Kličite 681-6668 ali 291-1395.	(214)
Hiša naprodaj
Pawnee Ave., 3 spalnice, 1 spodaj, sprejemna soba, jedilna soba, kuhinja in kopalnica; klet, dvojna garaža. Lot 50 x 101. Cena $17,000- Kličite 943-1873.
(214)
Stanovanje iščeta
Zaposlena zakonca iščeta 5-sobno stanovanje na E. 67, 68 ali 72 cesti blizu St. Clairja. Kličite 431-4136 po 6. uri zvečer. __________________________(214)
Stanovanji v najem na E. 61 St. blizu Sv. Vida
Čisto 3-sobno stanovanje, zgoraj, za $36.50.
5-sobno stanovanje v “duplex” hiši. Kličite FA 1-3204.
<x>
Prijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212 AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Pohištvo naprodaj
Rabljeno, odlično ohranjeno pohištvo za 4-sobno stanovanje poceni naprodaj. Kličite 881-j8964 do 12. ali po 7. zvečer.
Rofijin Blaže
(Spisal Pavel Perko.)
“Izbirčen? Zakaj bi bil izbirčen?
“Zato, ker ti nikjer ni všeč ... Pri Posečniku ti ni bilo všeč in v Žireh ti ni všeč ... Kaj meniš, da ti v Brodeh bode? Ni gotovo, da bi ti bilo ..
Kako je bilo to neprijetno! Kako je peklo Blažeta!
Kako da mu očita mati ravno to? Da bi bil izbirčen. Zakaj? Ako mu pri Posečniku ni bilo všeč in v Zireh ne —, ali je radi tega že izbirčen? Saj gre v Brode in tam mu bo všeč...
In ali je čudno, ako mu pri Posečniku ni bilo všeč? Če pomisli nazaj — kaj mu je bilo dobrega pri Posečniku? Tisto vedno prepiranje z dekletom? Tisti vedno enaki, vedno resni obrazi in pa tisto samotarjenje visoko gori v gorah?
In v Žireh—? Za Žire on ni in ni, o tem ni vredno, da bi mislil!
V Brodeh pa — v Brodeh bo vse drugače. Tam bo vesel; od ondod si ne bo želel nikamor. Pri Andreju hoče ostati stalno in ne več izbirati. Nalašč hoče pokazati materi, da izbirčen ni— vse drugo, če hoče — a izbirčen ni!
“Izbirčen nisem!” je zatrdil še enkrat, kakor bi hotel tudi miateri vcepiti isto prepričanje; “izbirčen nisem... In pri Andreju bom ostal, ali verjamete ali ne.”
“Da bi bilo le res!” je vzdihnila Roti j a in še dolgo je stala na pragu in gledala za njim, kc je odhajal.
XV.
Za Rotijinega Blažeta se je začelo v Brodeh povsem novo življenje — veselo in prijetno.
Hej, zjutraj je solnce že ku-
CHICAGO, ILL.
kalo izza Žirovskega vrha ptiči so že davno peli, ko Blaže smel še vedno ležati,
in
je
ne
da bi ga kdo budil iz sladkega spanja. Če se je pa slučajno kdaj vzbudil poprej, kakor je po navadi vstajal, je rajši položil roke pod glavo in gledal v strop in bil brez vsake skrbi; ali pa je poslušal, kako je voda šumela v kolesa, ki so še stala tedaj, in kako je vrela in drevila prek skal in skalic v tolmun pod njegovim oknom. In poslušal je, ali se že slišijo v spodnjih prostorih koraki: tihi in pohlevni, kot bi se bali glasiti se na zunaj in buditi tako zgodaj... Ako so se slišali, je bila to Micona, ki je vsako jutro najprej pometla in pospravila po mlinu, zakurila za kosilo, nalupila krompirja in nakrmila dve kravi in par prašičkov. Kadar je Blaže čul Mi-conine korake, je vedel, da ne bo dolgo, ko bodo zaškripale velike duri, ki vodijo v mlin, in bo prišla na prag. Kadar je bilo to, tedaj se je Blaže navadno dvignil na postelji, odprl okno
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
PLATER
Experienced on Nickel & Cadmium. Small parts. Opportunity for advancement. Good wages & benefits. Apply
AUTOPOJNT COMPANY 1801 W. Foster, LO 1-2300,
Mr. H. Nelson
An Equal Opportunity Employer
(215)
WANTED
TOOL & DIE MAKER BUILD & REPAIR
Top wages and Overtime. Other Benefits. Apply
AUTOPOINT COMPANY 1801 W. Foster Ave., ..LO 1-3200...
Ask for Mr. H. Nelson An Equal Opportunity Employer
(215)
HELP WANTED
MEN AND WOMEN FOR
GENERAL FACTORY
(Elmhurst area)
No experience necessary	Will train. New Plant.
Now hiring men and women for the fabrication of aluminum combination windows and doors.
Apply in Person
CHAMBERLAIN MFG. CORP.
845 Larch Ave., Elmhurst
rfT'	(213)
MALE HELP
OPENINGS GALORE
The following permanent openings exist in a basic industry, not dependent on government contract.
•	ALL ROUND MACHINISTS
•	MILLING MACHINE OPERATORS •HAND SCREW MACHINE OPERATORS
•	MECHANICAL INSPECTORS
•	TRAINEES WITH SOME MACHINE SHOP OR TRADE SCHOOL EXPERIENCE WHO WANT TO LEARN A TRADE
All of these openings are the result of expansion. Excellent fringe benefits with plenty of regular overtime.
Evenings or Saturday interview at your convenience.
Come in or call AC 617—894-4112 for an appointment.
E. H. ROBINSON, Personnel Manager
C0MP0 INDUSTRIES, INC.
125 Robert Road, Waltham, Mass.
An Equal Opportunity Employer	(214)
in zaklical Miconi:
“Micona, koliko je ura?”
In Micona je odgovorila: “Šest!” Vsaj približno toliko je bilo vselej.
“Vstati bo treba, je li?” je rekel Blaže vselej potem in se smejal Miconi, kot bi hotel reči: ‘ Saj tako vem, da bo treba!” Micona pa ga ni silila.
“Kakor hočeš,” je rekla, “ali pa še nekoliko poleži!”
In nato je izginila zopet v mlin.
Blaže pa je vstal, se umil in oblekel. Ni hotel, da bi zlorabil prijaznost Miconino-Med tem ko se je oblačil, je imel okno odprto in nekam veselo je vdihaval svežo jutranjo sapo, ki je vela po grapi sem od Žirov. Zdelo se mu je, kot bi mu prav ta sapa donašala mladostne svežosti in pravega veselja do dela, ki ga je pogrešal že dokaj časa. Res, odkar je bil pri Andreju, je bil dobil Blaže neko veselje, neko notranjo moč, ki ga je gnala in priganjala, da bi delal kar naprej, opravil vse čim natančneje in hitreje, in to brez prigovarjanja. Kaj takega—vsaj spominjati se ni mogel — še ni čutil dotlej v svojem življenju, dasi len in površen delavec ni bil nikdar... O, tako-Ie v dolini med ljudmi, med prijaznimi ljudmi je lahko delati! Blaže je bil dosegel, po čemer je hrepenel.
Kdo ga je tukaj kaj nezavidel, kakor ga je pri Posečniku v gorah? Nihče!
Micona —? O to je bila pohlevna dušica; žal besedice ni iz-pregovorila; kaj še, da bi bila silila tja v človeka, kakor tisto Posečnikovo dekle. Neumorno je delala. Ali je bila na njivi, ki sta jo z Andrejem imela v bregu, pet minut od hiše; ali pa je čedila po mlinu in krmila živino- Hotela je storiti vse sama in pomagati vsakemu in povsod.
Ali pa Andrej — ali ga je mar Andrej zavidel? Kaj še! Blaže in Andrej sta bila od dne do dne bolj prijatelja, od dne do dne bolj navezana drug na drugega.
Res, to je bilo življenje za Blažeta: življenje med ljudmi, med veselimi ljudmi.
O tako-le v dolini med ljudmi, med veselimi in prijaznimi ljudmi je lahko delati!
Sicer pa delo, katero je opravljal Blaže, ni bilo posebno težavno.
Večjidel je bil v mlinu. Iztr-kaval je vreče ter sipal v stope, kar je bilo treba: pšenico, proso, rž, kašo, ječmen — sploh, kar so nanosili in navozili ljudje. Včasi je kako vrečo prestavil, pazil na vodo in pa podložil lubja pod tri stope, ki so na drugi strani ceste posebej tolkle in mlele posušene smrekove omajke... Vsega tega se je bil privadil takoj prve dni.
Ob tem, ko je imel opraviti po mlinu, sta se lahko z Micono že zjutraj na vse zgodaj pogovarjala to in ono.
Saj je Micona govorila rada, jako rada.
“Ali si se že privadil pri nas, Blaže?” ga je vprašala tiste prve dni in se mu nasmejala po svoji navadi, kakor bi hotela reči: “Gotovo si se!” Zraven pa je popravljala za njim to in ono pri stopah ali sploh v mlinu, kar morebiti takoj s početka še ni bil prav naredil.
“Kako bi se ne bil privadil? Saj nisem prišel tako-le med kake tuje ljudi... Seveda sem se privadil.”
Tako je odgovarjal Blaže in zraven pazil, kako bo popravila Micona za njim- Vedel je, da ga noče opozoriti kar naravnost,
boječ se, da ne bi ga razžalila takoj prve dni. In prav to je bodrilo Blažeta še bolj, da se je hotel priučiti popolnoma.
(Dalje prihodnjič
Male žarnice
NEW YORK, N. Y. — Za razne posebne namene izdelujejo tudi žarnice, ki niso večje od glave navadne žeplenke.
NOVEMBER
LŠjlif?
ms
lam
ffllMllSlIfM
191120121:122l;23l!24!i25
zražr/sisoi I
KOLEDAR
društvenih
prireditev
NOVEMBER
11. — Štajerski klub priredi
svoje vsakoletno MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11.	— Klub slov. upokojencev v
Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio.
12.	— Proslava 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev v šol-Ski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob treh popoldne.
18.	— Baragov dom priredi družabni večer ob 10-letnici ustanovitve.
17., 18., 19. — Letni farni puran-
ski festival v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
19.	— Fara Marije Vnebovzete
priredi Puranski festival šolski dvorani.
19. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
19. — Sestanek in zabava delničarjev Baragovega doma prostorih Baragovega doma ob 10-letnici obstoja Doma.
23. — The Sixth Thanksgiving Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
26. — Dramatsko društvo Lilija
poda v Slov. domu na Holmes Ave. veseloigro “Vaška vene-ra”. Začetek ob 3.30 pop.
FEBRUAR
4. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slov. domu na Holmes Ave.
11. — Klub slov. upokojencev v E u c 1 i d u pripravi zabavno prireditev v SDD na Recher Avenue.
17. — Katoliški veterani Post.
1655 prirede v farni dvorani pri Sv. Vidu svoj 19. letni ples.
24. — Dramatsko društvo Lilija priredi “Nagradno maškerado” v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
DECEMBER
2.	— Očetovski klub fare sv. Lovrenca priredi vsakoletni ples v Slovenskem narodnem domu na 3565 E. 80 St. Začetek ob 8.30- Igral bo Eddie “B” Trio.
3.	— Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
3. — Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ ima ob treh popoldne božičnico v Slov. domu na Holmes Avenue.
3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEV ANJE v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
17. — Ob štirih popoldne bo pel
v cerkvi Marije Vnebovzete tamkajšnji cerkveni pevski zbor ILIRIJA “Slovenski Božič”.
30. — Silvestrovanje v SDD na
Recher Avenue v obeh dvoranah. Igrata orkestra Pecon-Trebar in Grabner.
1968
JANUAR
13. — Slov. športni klub priredi
zabavo v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
20 — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
MAREC
3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu
pripravi obed s pečenimi pi-škami in govejo pečenko v šolski dvorani. Serviranje od 11. dopoldne do 3. popoldne.
9.—Klub upokojencev na Waterloo Rd. ima večerjo in zabavo za petletnico ob 5. uri pop.
17. — Federacija slov. narodnih domov priredi banket v čast “Moža leta” v SDD na Recher Avenue.
31. — Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
APRIL
20. — Društvo SPB Tabor pripravi spomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob osmih zvečer.
MAJ
5.—Pevski zbor TRIGLAV poda
svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
11.	— Ples slovenske folklorne
skupine KRES. Igrajo Veseli Slovenci.
12.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
JUNIJ
2. — Društvo SPB Cleveland
pripravi proslavo Slov. Spominskega dne z mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojne pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Rd.
8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
16. — Otvoritev Slovenske pristava za 1. 1968: piknik in ples.
! 30. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
21. — Slov. športni klub priredi
piknik na Slov. pristavi. Športni spored, ples in zabava.
28. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi.
♦ ♦ ♦
MIRKU ANTLGGA
6516 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Tel.: HEnderson 1-3500
♦ ♦ ♦
M. L TRAVEL SERVICE
Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-SK ZADEVE. — Travel • Notary • Translations • Immigration •
AVGUS1
11. — Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
SEPTEMBER
8. — DSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 25-letnice
tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi.
NOVEMBER
3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.

KENNETH J. SIHS
MAYOR
CITY OF EUCLID
DEAR FRIEND AND FELLOW CITIZEN:
It is my hope that you will not consider it presumptuous I call your attention to the Euclid Municipal Election, Tuesday) November 7th.
There are many people in our City who have sought my opinion as they prepare to vote for the members of Council.
It is, I feel, my duty to respond to these inquiries and indi' cate those whom I feel as qualified and have the capacity t0 rise about partisanship in resolving matters of purely local interest.
Many important projects involving the continued progress of our community are moving toward solution. Significant decisions must be made. The interests and welfare of the people of our City must always be of first importance in decision making-
I am therefore recommending for your consideration tbe following:
President of Council — HARRY J. KNUTH Council Ward 1	— FRED BROCKMAN
Council Ward 2 — HARRY L. BURKHART Council Ward 3 — MAX F. GERL Council Ward 4 — MICHAEL KOSMETOS Council at Large — TONY J. SUSTARSIC Council at Large — CHARLES W. WADE
It is also important to remember to support the Sewer Levy> Issue #4; and the Recreation Levies, Issues #5 and #6.
These are renewal levies and will not increase taxes.
Respectfully,
Kenneth Sims
Mayor
KENNETH J. SIMS, 293 E. 214th St.
HARRY J. KNUTH, 1941 Beverly Hills Dr.
ROBERT F. NICCUM, 595 Sycamore Dr.
Committee
“What are you going to do about the future of Cleveland?”
VOTE. NOV. 7
for SETH TAFT!
... In. vrnite Clevelandu ugled in ^	zaupanje, ki ga je nekdaj užival, z
- reševanjem dnevnih problemov. Vse |||k. Mm*	;i	te je mogoče rešiti... in Seth Taft ve,
!gP\f^	•	cako to storiti!
—i	Ce on zmaga Cleveland zmaga!
POSEBNO OPOZORILO: če ste volili pri demokratskih primarnih volitvah ali ne, še vedno lahko volite za Seth Tafta 7. novembra. Evelyn Schrenk, Sec'y, 18700 Parkmount, Cleveland, Ohio 44135
Elect... LL0YS 0.
BROWN
Judge
CLEVELAND MUNICIPAL COURT Term Commencing January 3, 1968
— Endorsed By —
• Cleveland Plain Dealer • Cleveland Press • Citizens League
EXPERIENCED • QUALIFIED • ABLE
DEMOCRAT
[X] LLOYD 0. BROWN ^
Arnold R. Pinkney, Chmn., 16903 Eldamere Ave.