Štev. 155
TRST, v sredo 7 junija ts>n
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
fetf afc aa*al]ab la praialkth ib ab MMMfktt H «. i|atr«|. P«MB»B« Itav. M p roditi o pa S nv4.(« etoi.) TMnnfik tob*karnak t Trata Ib okolici. Gorici. KruOt, Sb- "trm. Posvojni, Satani, Nabro*ini, St. Lnegi, Tnhninn, A^oo-ičlni, Dombargm itd. Znatarala itn. pa f «ft (1® atot). ••lasi se ra6unajo ha milimetri ▼ ibaknaH l kalana. CENE: Trforinaki in obrtni otisci pa • nt mm, aamrtnlea, zahvala, poalaniea, o* laai danamlli aavader m Se »t. mm. Za oglasa ▼ tekstn Bata d* & mi 3t K, mb nndaljna vrata K 2. Mali oglaai pa 4 atol beaada, naj-pa 40 atol Oglata sprejo« a laaarafcni oddelek aprara #Sdino>tl". — Plačna aa izkljnčna la nprari „Ediaaati". - ■	PlifiJIva in steiljiva * Tntu.
CP1N0ST
NAROČNINA ZNAŠA
Olftfttt* potMluga tfruitv*
lato 94 K, pol lata ta K, 3 maaaca • K; aa an-kraa dapoalnna a aro teina, aa mprnm na ozira, an no««Uono laaonjo ,j»no>Tl" «t*u i an o M« Kron H», aa »ol la«a Kram It«, naj aa poM^aJo aa nvadniMra liato. Nofranko-aa aa apra)«Ba)a la rakapM m m vrnit j a in raklamacfln ja potikali aa mpvnra liato. TTOi alta* CHargii Oalatti 18 (Narodni Um) bd^ato^ in adfaooral srodnik tTlFlK 09ĐIJTA. Lastnik Hala „Edinost". - Natisnila Tlakama .Edinoab*
komaorag
M
s asssjanlm parnftroaa ▼ Trat«, mlina Otargia Galnbti Hot. It.	, «
Paltnn-krsallsftH rate H. »41*52. TCLfPOfl IL 1V57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje naslednje
volilne shode
In sicer:
2)	v četrtek dne 8. junija t. 1. ob 7 7a
uri zvečer na dvorišču gosp. Čehovina v Kjadinu - Sv. Alojzij.
3)	v četrtek dne 8. junija t. L ob 7l/J
uri zvečer na dvorišču g. Ivana Turk< v Škorklji (ul. Romagna).
DNEVNI RED:
Državnozborske volitve.
ROJAKI! Zberite se t velikem številu, da trdno sklenemo svoje vrste in se skupno okrepimo za bližnji boj!
ODBOR pol. društva „Edinost".
SRZOJflUNE UE5TI.
Novoimenovani apostolski nuncij na Dunaju.
DUNAJ 6. Cesar vsprejme jutri ob 1. uri popoludne v Schonbrunnu v slovesni avdijenci novoimenovanega apostolskega nuncija Bavona.
ZapuSčina Ivana Ortha.
DUNAJ 6. Danes predpoludne je viši dvorni mojster knez Montenuovo pred posebno komisijo odprl poslednjo voljo Ivana Ortha. Orth ni zapustil nikake oporoke, ampak samo legate, tako da nastopijo po avstrijskem pravu in po zakonih vladarske hiše dedščino zakoniti dediči, to je toskanski princi in nekateri avstrijski nadvojvode. Legata je Orth zapustil svoji materi in tudi svoji soprogi Milly Stubel, ki sta obe že mrtvi.
Zrakoplovstvo.
PARIZ 6. Vedrine se je v Bucu dvignil v zrak ob 3 31 zjutraj in dospel v Dijon ob 7 25. Vedrine namerava takoj poleteti naprej.
LYON 6. Ko je aviatik Vedrine pri Le Magonu stopil na zemljo je zadel s svojim aparatom ob tla. Aviatik je ostal nepoškodovan, aparat se je pa pokvaril.
TURČIJA.
SOLUN 5. Opoludne je neki neznanec iz neznanih razlogov ustrelil s kroglo iz revolverja višega državnega pravdnika mo-nastirskega. V Monastiru vlada radi tega veliko razburjenje.
Sultan odpotoval v Solun.
CARIGRAD 5. Sultan Mohamed V. je popoludne na oklopnjači „Hairedin Barba-rossa" odpotoval v Solun. Pri odhodu so pozdravili sultana cesarski princi, egiptovski podkralj, diplomatični zbor, načelniki cerkvenih občin in mnogoštevilni dostojanst-J veniki. Ogromna množica ljudstva ia učenci' raznih šol so priredili sultanu viharne ovacije. Sultana spremljata njegova dva sina, j veliki vezir, ministri mornarice, za uk in za notranje stvari, bivši finančni minister Dja- j vid bej in dvorni dostojanstveniki. Sultana spremljajo štiri vojne ladije in več torpedovk.
PARIZ 6. (Ag. Havas). Iz Soluna poročajo, da so blizu Koprulii, to je na črti, po kateri bo potoval sultan, našli 42 kg dinamita in drugih snovi, potrebnih za na-| pravljanje bomb. Nekoliko Bolgarov so aretirali.
CARIGRAD 6. — Potem ko se sultan povrne s potovanja, se poda veliki vezir na. lečenje v Marijine vari, od tam pojde v Rim. Pariz in London.	j
Beligrad 5. Glasom nekega polurad-nega komunikeja je ministerski svet danes sklenil odgoditi iz državnih razlogov potovanje kralja Petra do jeseni.
Rim 5. Danes ob 11'30 je bil slovesno otvorjen prometu novi most čez Tibero v. spomin Viktorju Emanuelu II.
Sarajevo 6. Novi deželni načelnik, in-1 spekior čet FZM. Oskar Potiorek je danes dospel semkaj s posebnim vlakom in je bil, slovesno vsprejet.
Dunaj 6. Bivši bolgarski minister Alek-1 sander Radev je umrl v nekem tukajšnjem' sanatoriju.
Dunaj 6. Neka korespondenca Iz Ino-mosta poroča, da je ravnatelj tamošnje vse-učiliščne knjižnice dr. Anton Hittmaier smrtno ponesrečil v gorah. Truplo so našli.
XXII!. glavna skupščina
„Zaveze jugoslov. učiteljskih društev" dne 4. in 5. junija v Trstu.
Glavno zborovanje.
V nedeljo predpoludne po 9. uri se je začelo glavno zborovanje. Sešli so se: učitelji in učiteljice, razni povabljeni gostje in prijatelji šole, ter mnogo druzega občinstva, da sta bila parter in galerija popolnoma zasedeni. Že vnanja slika je kazala na pomembnost dogodka.
Zborovanje je otvoril g. L. J e 1 e n c, predsednik „Zaveze", naglasivši, da se to zborovanje vrši v hudih časih, ko po vseh slovenskih deželah veje mrzla sapa reakcije proti kulturnemu napredku, proti šolstvu. Učiteljstvo je preganjano in nasprotniki bi je hoteli pritisniti k tlom na škodo naroda. Preganjano je učiteljstvo, ker porablja svoje moči v to, da bi vzgojilo mladino v značajne ljudi, ki bodo znali misliti s svojo glavo in delati s svojo dlanjo. Ker pa nasprotniki vedo, da je učiteljska organizacija glavna zaslomba, hoteli bi uničiti organizacijo s tem, da jo gmotno ubijajo. Začel se je v Slovencih še nedoživljen političen bojkot. Ali tudi ta naskok odbije učiteljstvo, če bo solidarno. Razmere so se razvile tako daleč, da je junak, kdor ne beži. Takim junakom sporoča svoje pozdrave! (Burno ploskanje).
Na to je predsednik pozdravil najprej zastopnike šolskih oblastnij: dež. šolskega nadzornika M a t e j č i č a, namestniškega svetovalca P r i n z i g a in okrajna nadzornika Neckermana in Kanteta, ravnatelja učiteljišča v Gorici Bežeka in ravnatelja Schreinerja iz Maribora. (Viharno odobravanje po vsej dvorani).
Nadaljni pozdrav je veljal narodnima bojevnikoma, ki se na vročih tleh borita za pravice naroda : dru. R y b a f u in dru. W i 1 f a n u. (Viharni dolgotrajajoči živio-klici). Uverjena naj bosta, da bosta imela — kadar-koli bodo nastopali za ljudske pravice — na svoji strani slovensko učiteljstvo, ki se v polni meri zaveda svoje naloge, da vzgaja mladino v narodnem duhu. (Frenetično odobravanje).
Nadalje je predsednik pozdravil predsednika „Trž. posojilnice in hranilnice", g. Sr. Bartela, proseč ga, naj sporoči zahvalo odboru tega zavoda, ki je Slovencem zgradil to ponosno stavbo, da se moremo shajati v njej. (Odobravanje).
Naslednji pozdrav je veljal zastopnikoma češkega učiteljstva (Bučne ovacije), ki sta prišla, da utrdita vezi bratstva in solidarnosti med češkim in slovenskim učitelj-stvom. Čehi so nam bili uzorom tudi pri naši učiteljski organizaciji. Prosi navzoča gg. Skalo in S k a 1 i n s k e g a, naj — ko se povrneta domov med naše severne brate — sporočita le-tem naša čutstva in naše pozdrave. (Ponovne šumne ovacije).
Nadučitelj-voditelj in deželni poslanec g. Štefan Ferluga je pozdravil zboro-valce v vezani besedi. Bila je to prava velika pesem ljubezni do naroda in domovine in slavospevov delu za napredek naroda. Ta pozdrav je izval pravi vihar navdušenja.
K besedi se je oglasil — prisrčno pozdravljan — mestni svetovalec in dež. poslanec dr. O to k ar Rybaf, da pozdravi to odlično skupščino imeeom tržaških Slovencev. Njegov govor se je glasil približno tako-le: Velecenjene dame! Gospoda prijatelji! V drugič že si je izbralo slovensko učiteljstvo naše mesto, da razpravlja tu o svojih stanovskih stvareh, da se med seboj in z nami raduje na tem zadnjem koščeku naše slovenske domovine na jugu. In v drugič je meni pripadla naloga, da vas pozdravljam v imenu tistega Trsta, ki ga ne vidite na ulici, ki pa vendar tu živi, dela, se uveljavlja in raste! (Vsklikanje slovenskemu Trstu). Pozdravljam Vas v imenu tistega tržaškega Slovenstva, ki po svojem delu in narodni zavednosti ni zadnje v slovenski domovini, ki se sicer ne more javno ponašati, ki pa ne zaostaja za drugimi rojaki. Pozdravljam Vas v imenu slovenskega Trsta, pozdravljam Vas kakor mestni zastopnik. Že prvikrat sem opravičeval odsotnost tržaškega župana, ki bi bil v prvi vrsti poklican, da bi v imenu Slovencev, ki tvorijo velik del prebivalstva te občine, pozdravil slovenske pijonirje kulture.
Tedaj se je morda kdo ironično in pomilovalno nasmihal moji izjavi, da se — če tržaški Slovenci dobe zadostnih Sol v materinem jeziku — v kakih 30 letih utegne zgoditi, da bo tudi tržaški župan pozdravljal slovenske učitelje. (Bučen, dolgotrajen aplavz), Ko sem tako govoril, si je morda mislil marsikdo: To je fantast, lovi se za utopijami! Toda zgodovina razvoja tržaških
Slovencev nas uči, da moja misel ni uto-pistična, da to ni le fantazija. Zgodovina priča, da slovenski živelj v Trstu res raste in se razvija tako, da se sovražnikom hlače tresejo, o čemer priča dejstvo, da na svojih oklicih in na svojih shodih ne govore o drugem, nego o slovenski nevarnosti. Če so oni prišli do tega spoznanja, potem ni neopravičena misel, da ni več tako daleč dan, ko pozdravi slovensko učiteljstvo tudi tržaški župan. (Viharno ploskanje in živio-klici.
Pozdravljamo Vas kakor učitelje posebno mi, ki posebno živo občutimo, kako potreben nam je pouk v materinem jeziku. Pozdravljam iz vsega srca Vas, ki vršite prekrasno nalogo, ki vzgajate našo mladino in jo vsposobljate najprej za individualni konkurenčni boj v teh težkih časih, ko mora vsakdo napenjati vse svoje moči za svojo individualno ekzistenco, da ne pogine v hudem konkurenčnem boju. A vi učitelji, ste, ki v srca in glave polagate temelje ekzisten-cam pojedinčev.
To nalogo vam pa nalaga zakon in Vi jo vršite vestno. Ali ni to jedina naloga Vaša. Vršiti vam je še drugo nalogo, ki jo Vam nalaga — narod ! Poleg tega, da vsposobljate pojedince za individuvalni, konkurenčni boj, morate vsposobljati tudi narodno celoto za narodni konkurenčni boj 1
Kakor se mora pojedini človek boriti za prostorček na ogrevajočem solncu, tako se mora tudi narod boriti za primerno mesto poleg druzih. To sicer ni zapisano v zakonu, ali tudi ni proti zakonu, ker noben zakon ne more prepovedati ljubezni do svojega naroda in dela zanj !
To je, gospoda učitelji, naloga, ki vam jo nalaga narod.
Očita se nam mnogokrat tudi od iz-vestnih slovenskih strani, da smo šovenisti. Jaz pa izjavljam odkrito, da izlasti malim narodom treba nekoliko takozvanega narodnega šovenizma, ako se hočejo vzdržati v borbi proti tolikemu pritiku. — In zgodovina vas uči, da so se ravno mali narodi povspenjali na visoke stopinje kulture in moči, ako so bili — šovenistični. Njihova imena blestijo v zgodovini človeštva. Sijajen izgled za to nam je mali grški narod. Mal košček zemlje mu je bil v last, ali ustvaril si je mogočno kulturo, ki je drugim narodom še danes učiteljica. To je dosegel grški narod se svojo neizmerno ljubeznijo do domovine in ponosom na svojo narodnost. Ta ljubezen, ta ponos, ta — šo-venizem grški je bil tolik, da so smatrali svoje prvake za polubogove.
Tudi rimski narod se je razvil iz malih početkov. Ali zagospodoval je, ker je bil ponosen, samozavesten in je v tem svojem ponosu naravnost preziral in zaničeval druge narode. Znani rek: Civis romanus sum ! — je izražal ta ponos Rimljana.
Ali mi ne zahtevamo, da bi Vi širili so-vražtvo do druzih narodov. Prosimo Vas pa, da ne širite kozmopolizma in internacionalizma, pač pa da gojite med narodom ljubezen do samega sebe in ponos na samega sebe. Radi tega ne bo nobene krivice in nobene škode za druge narode. Vsak pravi sin naroda je dolžan, da ljubi in mora ljubiti svojo narodnost! (Viharno ploskanje. Ovacije govorniku). _ (Pride še).
Volilni shod goriških Slovencev.
V Gorici, 5. junija.
To je bil impozanten shod na bin-koštni ponedeljek v veliki dvorani hotela „Central". Dvorana natlačena slovenskih vo-lilcev iz mesta in obmestja; bilo jih je nad 500. Na odru so bili člani volilnega odbora.
Shod je otvoril predsednik tega odbora, dež. poslanec Fon, ki je pozdravil navzoče ter izrazil veselje na nepričakovani udeležbi.
Povedal je, da je namen shoda, da se predvsem proglasi kandidata za goriško mesto. Volilni odbor da je po vsestranskem prevdarku in sporazumno z obema strankama določil kandidata; in to je dr.; Alojz Franko odvetnik v Gorici. (Živio-klici).
Poživlja volilce, naj sleherni dela med znanci in prijatelji, da oddajo na dan volitve, ki bo 13. t. m., svoje glasove določenemu kandidatu.
Potem ko je pojasnil pomen te kandidature za mestne Slovence v političnem oziru, je dal besedo g. Ernestu K1 a v-ža r ju.
Gosp. Klavžar se je v daljšem govoru dotikal ljudskega štetja, katerega rezultate naš slavni magistrat skrbno prikriva, kar spričuje, da so nas našteli toliko, da jih je — strah (Dobro-klici).
Kakor se splošno čuje so nas našteli
pri vsem pritisku okoli 12.000. To je v danih razmerah častno število, ki dokumentira, da smo vsega uvaževanja vredna manjšina, ki ji pritiče pravica do sodelovanja tudi na mestni upravi. Čas je, da se Slovenstvo v Gorici vzdrami in da zahteva svoje pravice, da nas ne bodo na municipiju več nazivali „šklaf". (Tako je!)
Preidši k predmetu je govornik omenjal, da smo goriški Slovenci postali faktor v mestu, s katerim bosta morala računati vlada in magistrat že pri tej državnozborski volitvi, ako sleherni slov. volilec izpolni svojo dolžnost.
Prav lahko možno je, da provzro-čimo ožjo volitev, kar bi bil vspeh, ki bi ga smeli označiti naravnost sijajnim. — Govornik je apeloval na volilce iz obmestja, naj se ne dajo premotiti z obljubami laških agitatorjev in naj složno nastopijo za skupno narodno stvar. (Odobravanje).
Burno pozdravljen se je oglasil na to k besedi prisotni g. dr. Franko, ki je izjavljal nekako tako-le :
Cenjeni volilci! Predvsem se Vam zahvaljujem za zaupanje, ki ste mi je izkazali s tem, da ste me izbrali števnim kandidatom za goriško mesto (Klici: Ne samo števnim!)
Izjavljam, da to kandidaturo vsprejemam (Živio-klici). Povdarjam, da je to števna kandidatura. Saj nismo nikaki otroci. Vsakdo mora vedeti, da takrat na zmago ni misliti, pa to nas naj ne moti, zakaj gre tu za to, da pokažemo svojo moč in svoje Število onim, ki nas hočejo popolnoma utajiti. Vlada in laški magistrat bosta morala uva-ževati število naših glasov, ki jih oddamo združeni Slovenci dne 13. junija!
Število goriških mestnih Slovencev je tako, da s polnim pravom lahko zahtevamo, da se nas vpoŠteva. Prišel je čas, ko je začela trda slovenska pest trkati tudi na vrata laškega municipija. V doglednem času se nam bodo morala odpreti vrata tudi v mestni svet. (Odobravanje).
Goriško mesto živi od čisto slovenske okolice; za to je naravno, da se krepi v mestu slovenski element čim bolj. Cez 20 let, če prej ne, bo Gorica pretežno slovenska in to kljub vsem oviram, ki se temu naravnemu procesu stavljajo na pot in vlada in Italijani.
Predstoječa volitev v Gorici je mnogo bolj važna nego volitve v drugih okrajih, ker Slovenstvo ni vgroženo in se bije boj samo med strankami, ki skušajo uveljavljati svoj program. Tu v Gorici pa velja boj proti drugorodnemu sovražniku, ki nam za-nikuje naš obstanek in naše na temeljnih zakonih sloneče pravice.
Če so celo Nemci postavili v Gorici svojega števnega kandidata, menim da ga z desekrat večjo pravico postavijo tudi Slovenci.
Če Vas prosim, da oddajte vsi dne 13. junija svoje glasove za-me, ne storite tega za mojo osebo, ker itak ne bom izvoljen, ampak storite to, da pokažete da ste napredovali, da pokažete, da hočete vstrajati v borbi in da ne odnehate od tega boja, dokler ne dosežemo svojih pravic. (Dolgotrajno odobravanje).
K besedi se je oglasil gosp. prof. Košnik, ki je povedal, da so ravnokar določene tudi nadomestne volitve za g o-riški mestni svet, in sicer na dan 18. junija. Apeloval je na zbrane volilce naj se pripravijo tudi na te volitve, kjer postavijo Slovenci prvič svoje lastne kandidate. Reklamacijski rok za te volitve je pričel že 4. t. m. in se završi 10. — Torej je prav malo časa, radi česar naj se že jutri vsakdo zanima, ali je vpisan v . volilni imenik za mestne dopolnilne voiitve? Če ni, naj se oglasi pri odboru, ki ostane v permanenci tudi po državnozborski volitvi.
Stvar je velevažna in časa je prav malo. Zato naj nihče ne zabi tudi na mestne volitve.
Za vpis v volilni imenik zadoščajo že davčne knjižice, s katerimi naj se oglase za reklamacijo oni, ki so izpuščeni.
Voliti nam bo v tej kratki dobi dvakrat: dne 13. in dne 18. junija, zato moramo delati in delati. Vspeh bo naše najboljše plačilo. (Dobro-klici).
Oglasi se je še posestnik iz Barke ob Soči g. B r a j n i k, ki je priporočal obmestnim Slovencem naj takrat ne poslušajo magistratnih agitatorjev in naj ne prodajajo svojega glasa za pol litra vipavca ali za golaž.
Pazijo naj na take agitatorje, ki bi hoteli podkupovati slovenske volilce in naj jih brez usmiljenja naznanijo oblasti.
Ker se nihče ni oglasil več k besedi, je zaključil predsednik shod toplim pozivom na volilce, naj niti jeden ne izostane na dan volitve! Dostavil še, da v drugih kronovi-
Stran H.
„EDINOST" St. 15S.
V Trstu, dne 7. junija 1911.
nah obstoji poleg volilne pravice tudi volilna dolžnost. — V naši deželi ta ni uvedena pač pa nosi sleherni Slovenec v svojem srcu čut narodne dolžnosti, ki mu veleva da jej zadosti dne 13. junija.
Po tem apelu je zagromelo po dvorani navdušenje, ki je pričalo, da pojdejo goriški Slovenci na dan volitve v boj kakor kompaktna in složna narodna vojska.
Volilno gibanje.
NA GORIŠKEM.
Gospod Andrej Vrtovec, kandidat za gorski volilni okraj, razpošilja volilcem oklic, v katerem označa kakor točke svojega programa:
1.	Edinost slovanskih državnih poslancev, ki bi tvorili večino v parlamentu.
2.	Enakopravnost in enakoveljavnost vseh narodov v državi.
3.	Splošna, enaka in tajna volilna pravica.
4.	Pobijanje krivičnega, birokratičnega zistema, ki ponemčuje in tlači Slovane v Avstriji.
5.	Odločno postopanje proti ogromnim miljonom za militarizem na škodo drugim stanovom, osobito kmetovalcem.
6.	Pravičnejša porazdelitev davkov na korist kmeta, malega obrtnika in trgovca.
7.	Podržavljenje ljudskega šolstva in učiteljstva, da se razbremene dežele, osobito naši okraji.
8.	Dvoletna vojaška dolžnost in druge olajšave.
9.	Zavarovanje za starost in onemoglost.
10.	Šolski pouk v materinem jeziku od ljudske šole do dovršene univerze.
11.	Vlado prisiliti, da izpolni svoje obljube v odpomočni akciji za južne dežele, kakor za ceste, mostove, planine, mlekar-nice, železnice, regulacije rek in hudournikov itd. itd.
12.	Kmetijski in trgovsko-obrtni pouk, da se povzdignejo trgovina, obrt in industrija, da napredujejo in se povzdignejo sadjarstvo, živinoreja, mlekarstvo in kmetijstvo sploh.
Skupni krajni volilni odbori trgi in več županstev pa so dodali nastopni oklic:
V zgornjih 12. točkah vidite kandidatov program. Kjer je imel naš Vrtovec beseda je v svojem utesnjenem delokrogu že vse to delal. Vnet Slovenec je, ter zvest sin svoje matere Slovenije; zato je bil vedno za edinost mej avstrijskimi Slovani. Kjer je mogel, je z besedo in peresom pobijal krivični vladni zistem nasproti nam Slovanom. Ali ste ga slišali na slavnostnih govorih! Potegoval se je za razširjanje šol. pouka vsestransko, za trgovsko-obrtne šole na Tolminskem. Sodeloval pri hranilnicah, zavarovalnicah itd. Delal in še dela z besedo in peresom za kmetijski napredek na Tolminskem. Koliko mlekarnic je naš kandidat ustanovil! Kako je njegovo „Sadjarsko društvo" v Tolminu cvelo in prenašalo koristi vsemu okraju itd.! Zato je pa naš kandidat na Tolminskem spoštovan.
Vrtovec je neumoren in neutrudljiv delavec. Kdor pozna jekleni značaj in energijo našega kandidata, kdor pozna njegovo neupogljivo voljo in njegov poe;um ter njegovo vnemo za vsestranski napredek, odda gotovo 13. junija svoj glas našemu kandidatu Andreju Vrtovcu, posestniku in trgovcu v Tolminu. S tem mu damo v roke poslanstvo in moč, da bo zamogel vspešneje in izdatneje delovati v našo korist in za naš vsestranski napredek. Zatorej pogumno v volilni boj do junaške, sijajne zmage!
Volilni boj v znamenju revolverjev.
Včeraj zvečer so imeli socijalisti na Sv. jakcbskem ribjem trgu shod pod milim nebom. Med govorom Pittonija je v gostilni „Al Busou začel svirati gramofon, kar je seveda motilo govornika. Socijalisti so zahtevali, naj gramofon preneha svirati in ker se to ni zgodilo, so vrgli v hišo par kamenov. Tedaj pa je bilo il gostilne spusćcniu več strelov na zborujoče socijaliste. Seveda je nastala splošna zmešnjava. Ljudje so tekali na vse strani. Redarji, ki so takoj prihiteli pred gostilno, so isto zaprli in aretirali vse v isti se nahajajoče goste, z gostilničarjem vred. Vseh v gostilni zajetih oseb, je bilo 14, med temi menda tudi gostilničarjeva žena in kuharica. Gostilna je sedaj zaprta. Pozneje je bilo aretiranih tudi še več drugih oseb ; kakor smo doznali, preko trideset. Govorilo se je pri sv. Jakobu celo, da je bil en otrok ustreljen, a resničnosti te vesti ni možno kontrolirati. Vsekako pa je bilo več soci-jalistov ranjenih, med temi eden z nožem v trebuh.
Gostilničar je kamorist. Šlo se je oči-vidno za dogovorjen napad. Ostali v gostilni aretirani, »o prodajalci rib, ki so ves dan pili na ta račun. — Pri vseh so našli revolverje enakega kalibra !
Kakor se vidi, prava pristna kamora ! Potem ko so bili junaki revolverjev odvedeni v zapor in je bila gostilna zaprta, je nadaljeval shod mirno naprej.
En del socijalistov — kakih 400 po Številu pa je poskusilo še pred zvrŠetkom shoda demonstrirati po mestu, kar so pa močni od-delri redarjev preprečili s tem, da so zaprli
vse glavne ulice. Vsa policija je bila ves večer na nogah. Sicer je zavladalo med socijalisti velikansko razburjenje; hodili so po celem mestu v posameznih gručah, vendar ni prišlo pozneje do nikakega incidenta več.
Domače vesti«
Odlikovan slovenski umetnik. — Na
tekmovalni razstavi v Hanovru je nagradila jury (M. Liebermann, G. Pauli in drugi) M. Sternenovo pokrajino „Jug", motiv iz Devina. To je bila prva slika, ki jo je naš umetnik v Devinu izvršil. Ker ostane g. M. Sternen dalje v Devinu, upamo, da nam iz tega res lepega obmorskega kraja ustvari še več umotvorov.
Dr. Stepančičeve farbarije! Klancev in napajališč potrebuje naše ljudstvo — tako tradira „Gorica" slovenskemu ljudstvu svojo nacijonalno ekonomijo in kandidat Stepančič raznaša to „Goričino" znanost osebno po deželi. Kar siplje okoli sebe s klanci in napajaliŠči in raznimi podporami, ki jih hoče preskrbeti ljudstvu, če ga — izvoli v državni zbor! Mi pa se moremo sklicevati na besedilo § 6. pravilnika za deželni odbor goriški, Št. 4, v dokaz, da to je le drzna farbanja. Omenjeni § se namreč glasi:
„Deželni glavar in v slučaju, da je on zadržan, njegov namestnik, dovoljuje odbornikom dopuste.
Kedar bi se moral dopust podaljšati nad dva meseca, ustavijo se s koncem teh dveh mesecev nadaljni prejemki poslovnine do dneva, ko prevzame odbornik svoja opravila. Ako se izvoli kak odbornik poslancem v državni zbor in mandat vsprejme, smatralo se ga bode zadržanim za izvrševanje opravil deželnega odbora v smislu §14 deželnega pravilnika za celo dobo dr-žavnozborskega zasedanj a."
Ali ste čuli, volilci? Če bi bil Stepančič izvoljen v državni zbor, ne bi sme! nit! ostati v deželnem odboru!! Vse pa, kar vam mož obljublja, spada ravno v kompe-tenco deželnega zbora, oziroma njegovega izvrševal nega organa: deželnega odbora ! Če bi torej Stepančič resno mislil se svojimi obljubami, ki vam jih dela sedaj, Če mu bi bilo res do tega, da tudi dobite, kar vam obljublja, ne bi vsprejemal kandidature za državni zbor, marveč bi lepo ostal v deželnem odboru, kjer se odloča o takih stvareh.
Ker pa le sili v državni zbor, je jasno, da Vas ie farba in mami s praznimi obljubami !!
Dr. Stepančičevo umevanje sedanje gospodarske krize. V pozi farizejca govori dr. Stepančič našemu kmetu o težki krizi, ki tlači naše kmetijstvo. Kakor zdravilo za to težko bolezen pa ne ve navesti druzega, nego klance in napajališča. Njemu se menda niti sanja ne o različnih in g l a v-n i h vzrokih sedanji gospodarski krizi in dosledno temu tudi njegovo umevanje sredstev, ki naj sanirajo to krizo, sega le do — dutovel j skea klanca in do kakega napajališča v kaki kraški vasi. Dr. Gregorin pa je navel na svojih shodih celo vrsto vprašanj, ki jih mora rešiti dunajski parlament in od katerih srečne rešitve je odvisna povzdiga kmetijstva iz sedanje depresije. Klancev in napajališč treba naše ljudstvo, ne pa politike! — kričita dr. Stepančič in njegova „Gorica". Resnica pa je ta, da je reševanje raznih važnih vprašanj kmetijstvu v prilog v nerazdružljivi zvezi s — politiko oziroma z vsakodobno politično konstelacijo. — Tako je! Dr. Stepančič seveda ne umeje tega, ker se svojo politiško modrostjo ni še prišel preko — dutoveljskega klanca!
Razumni kmetovalci morajo torej v svojem lastnem življenskem interesu voliti moža, ki ima pogled preko vsega kompleksa velikega gospodarskega vprašanja. In to je — dr. Gregorin !
Reklamanti požurite se in pridite po Vaše vrnjene dokumente v našo volilno centralo.
Slučaj kolere na parniku „Saxoniaa.
V nedeljo zvečer je priplul v Trst parnik „Saxoniaa družbe Cunard Line. Parnik, ki ima 320 ijudi možtva, je pripeljal iz New-Yorka 469 izseljencev, ki se vračajo v domovino in se je na svoji vožnji dotaknil luk Gibraltarja, Genove in Neapolja. Med emigranti se je nahajal tudi neki Sandor Bernis, ogiski podanik, ki je, kmalu potem, ko je parnik zapustil Neapolj, zbolel ob simptomih, ki so vzbujali sum kolere. Bil je zato izoliran in stavljen pod posebno zdravniško oskrbo. Ko je parnik priplul v Trst, je radi tega vihrala z jambora znana rumena zastava, kakor znak, da se nahaja na parniku sumljiv slučaj bolezni. Parnik ni mogel zato dobiti „libera pratica" in nihče se ni smel izkrcati. Včeraj zjutraj pa je pacijent, ki se ,je nahajal še vedno na parniku, umrl po 30-urni bolezni; simptomi so bili vedno i taki, da se je z gotovostjo računalo na ko-;lero. Truplo so prepeljali v pomorski la-I žaret pri sv. Jerneju, pred katerim se je 'parnik zasidral. Tekom popoludneva se je vršila bakteriologična preiskava, ki je imela pozitiven rezultat, t. j. dokazalo se je nepobitno, da gre za kolero. Razparanje trupla se je moralo prenesti na danes. Ugotovili so, da se je Bernis izkrcal v Genovi in tudi v Napolju. Parnik in vsi, ki so se nahajali na njem, se nahajajo sedaj v kvaranteni.
S tem je dokazano, da kljubu zakrivanju italijanskih oblast nij je kolera ne le v Benetkah, ampak tudi v Napolju, ali morda celo v Genovi. Tržaška sanitetna oblast smatra že Benetke kakor okužene in so vse provenijence od tam le podvržene strogim predpisom pariške konvencije. Ravno tako bo treba sedaj ukreniti glede drugih laških pristanišč.
Naj omenjamo še, da je bila vožnja „Saxonie" sploh tragična po mnogih slučajih bolezni in smrti Tekom vožnje so ra-zun Bernisa umrli še štirje izseljenci na povratku, dva Grka in dva Ogra, in sicer trije otroci, od teh dva za morbilom in eden radi pomanjkljive hrane, ter eden odrasli za pljučnim edemom. Nadalje je bilo 25 otrok bolnih na morbilu in en odrasli na vnetju pljučne mrene. Trupla umrlih potnikov so bila pokopana v Oceanu.
Upravičen je sum, da je po vsej Italiji razširjena kolera in sicer kot ostanek oziroma nadaljevanje epidemije od lanske jeseni sem. Po zimi se je pojavljala ta bolezen pač Ie v posameznih slučajih (sporadično) tako da se je drznila italijanska vlada gotovo z ozirom na letošnje jubilejne slavnosti uradno zatajiti nadaljno obstajanje kolere v Italiji in je celo proglasila okolu Božiča, da je vsaka epidemija ugašena. Sedaj pa ko so nastopili topleji dnevi in so se ljudje začeli hraniti z sočivjem in sadjem, razvila se je nagloma iz sporaličnih slučajev zopet prava vinilentna (s+rupena) epidemija kolere, katero sicer danes iz ozirov na svoje slavnosti nočejo še priznavati, a je že prodrla preko italijanske meje in žalostno presenetila prej Gradec' in sedaj našo luko. Zanimivo bi bilo vedeti, kako se obnaša sedaj naša diplomacija napram Ijubeznjivej zaveznici, ki kljubu jasnim določilom pariške konvencije o koleri in vkljubu neutajnim dokazom o obstojanju kolere v Italiji noče še resnice povedati. Iz uljudnosti morajo seveda verjeti naše oblasti onim lepim zagotovilom, a v očigled resnosti zdravstvenega položaja trebalo je vendar nastopati s strogimi odredbami nasproti uvažanju bolezni iz Italije. In nadejamo se, da se nastopi s potrebno brezobzirno strogostjo, kajti le od pravilne začetne obrambe je odvisen ves nadaljni vspeh zabranitve okuženja. Kakor smo pozneje doznali, so zdravniki vgotovili na bolniku s parnika „Saxona'r pravo azijsko kolero.
O tržaškem zaporu in ječi. Že mnogokrat so se slišale pritožbe o žalostnih razmerah, ki vladajo v tržaških zaporih in ki delajo bivanje v istih skoraj neznosno za jetnike in za paznike. Visoka gospoda pa so gluhi za vse te pritožbe. Ati čakajo ta gospoda, da pride do javnih škandalov?
Lokali so zlasti v zaporih v ulici Tigor izpod vsake kritike. Male, zaduhle sobice, brez zraka, z okni na ozka dvorišča služijo za bivanje do trem, štirim jetnikom. V teh sobah jetniki ne spijo samo, temveč morajo vživati tudi svojo revno hrano in opravljati svoje — telesne potrebe. Lahko si je misliti, kak duh se širi po vsem poslopju.
Nič bolje, oziroma Še mnogo slabše je poskrbljeno za nadzorovalno osobje, za paznike. Zistemizirano število paznikov je absolutno nedostatno.
Vsled tega morajo isti delati — po 29 ur nepretrgane službe. Dovoljen jim je le počitek — štirih ur po noči. A za ta počitek so jim določili lokal, v katerem je do nedavna neki magistratni uslužbenec skozi leta in leta držal — kokoši in golo b n. Naravno je, da si vsled tega pazniki izbirajo raje kak kotiček na hodnikih za svoj štiriurni počitek.
Ob času porotnih razprav se je tudi že zgodilo, da so pazniki, ki imajo tudi nalogo, da spremljajo obtožence na sodišče in jih tam nadzorujejo, stali nič manj nego po 48 ur v službi s počitkom ene same ure.
Pazniki so prosili za kruh, kakor ga dobivajo v kaznilnicah v Kopru in Gradiški; prosili so za ponočne in spremljevalne do-klade, kakor jih v drugih službah vživa varnostno osobje, — no, vse brez vspeha.
Sedaj pa preti naravnost nevarnost za življenje. V te zapore prihajajo v zadnjih dneh tudi sumljivi ljudje iz Benetek. Ali se hoče res po vsej sili zanesti kolero tudi k nam ?
Vsem tem, v zdravstvenem, varnostnem in humanitarnem oziru res škandaloznim razmeram pa je postavila justična uprava krono s tem, da je imenovala takozvanim „oskrbnikom", to je voditeljem, trdega Nemca iz St. Poltena. Mož je morda dober uradnik, ali za Trst je absolutno nesposoben. On namreč ne zna niti ene slovenske besede, a laščino le lomi za največo silo. Za to mesto so sicer prosili tudi popolnoma vsposobljeni kompetenti; no, „više* službe morajo po sedanjem vladnem kurzu in zistemu ostati ohranjene za — Nemce.
Mi občudujemo pogum tega g. oskrbnika, ki si upa nastopiti službo mej ljudmi, ki jih on absolutno ne razume. Ali pa misli ta gospod, da za jetnike in paznike ni treba imeti obzirov ?! Se bolj pa treba obsojati justično upravo, da k vsem nedostatkom, vladajočim v tržaških zaporih, dodaja še voditelja, ki ne pozna naših razmer in tudi ne deželnih jezikov.
Za danes naj zadostuje to. Vsekakor pa se bo o „uzornih" razmerah v tržaških zaporih govorilo še na drugem mestu.
To je — značaj. Pišejo nam: Karol Hren, bivajoči pri Ferlugih nad Rojanom, je bil še povodom ljudskega Štetja hud agitator za slovensko stvar. Neprestano se je hudoval na narodne mlačneže in jih ošteval. A sedaj — po kratkih par mesecih in vspričo velikega volilnega boja ? I Psuje vseh, ki so zvesti naši narodni stvari. Je pač to — značaj!
Tu se „Špeglaj" ... „Piccolo" namreč, ki očita našemu ljudstvu tolikokrat „ignoranco" itd., ne da bi pomislil na igno-ranco, ki mu je mnogo bližja, nego „igno-ranca" našega ljudstva, namreč na ignoranco, v kateri živi italijansko ljudstvo v Istri, da ne govorimo o onem po raznih krajih Italije.
V	svoji včerajšnji številki objavlja namreč „Piccolo" dopis iz Kopra, v katerem navaja sledeče citate iz lista „La Coniegliera", ki ga izdajajo klerikalci v svrho volilne propagande.
„Pobijajte brezobzirno liberalizem .. . sicer postanete sokrivci hudiča, izzivljate na nesramen način gospoda Boga . . . \u
„Spominjajte se, da je Bog dober in usmiljen, a tudi močan v svoji pravičnosti ... !«
„Kmetje! Čuvajte, da gospod ne kaznuje teh dežel!. . . Gorje onemu, ki izziva Gospoda Vsegamožnega! 1"
V	nekem drugem sličnem listu pa je čitati vprašanje do istrskih kmetov:
„Odgovorite istrski kmetje: hočete-li hudiča ? !«•
Ta hudič je seveda italijansko-liberalni kandidat Benatti!
S takimi sredstvi, kakoršnjih se ne bi moglo rabiti niti pri kmetih v najobskur-nejŠi slovenski gorski vasici, delajo italijanski klerikalci propagando v mestih Koper, Piran, Izola in Milje, torej v krajih, kjer bi morala biti toli proslavljana italijanska kultura v najlepšem cvetu.
Nas seveda to ne boli, a pribili smo to, da pomolimo „Piccolu" pod nos, ko bo zopet očital našemu ljudstvu — ignoranco !
Volilci pazite na uradne glasovnice in legitimacije, katere Vam dostavlja pošta, da se Vam ne izgube ali Vam jih kdo ne izmakne. Opozorite svojce, da jih vsprejmejo in shranijo, ako Vas ni dvoma. Glasovnica mora nositi uradni pečat sicer je neveljavna !
Vsled raznih rekurzov je bilo tudi okolu 30 hiš iz II. okraja preloženih v III. okraj, kjer kandidiramo dr. Wilfana. Te hišne številke III. okraja so: ulica Bacchi 12, 14, 15, 17, 19 ; ulica Gatteri 11, 14, 16, 18; ulica Rossetti 15, 17, 19; ulica Paduina 6;
ulica Chiozza 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43 45;
ulica Farneto 30, 32, 34, 36, 3S, 40, 42, 44, 46, 48.
Slovenski volilci iz vseh teh hiš, ne zabite tedaj, da spadate v III. okraj, kjer ste volili tudi pred 4 leti.
Volilni shod, ki se je vršil minulo nedeljo v gostilni pri „Tirolcu" pri Sv. Mar. Magd. zgornji, je izpal najsijajneje. Udeležilo se je istega preko 500 volilcev. Shod je otvoril dež. poslanec g. Miklavec, ki je predlagal, naj se izvoli predsednikom shoda g. Fran T r o š t a.
Govoril je najprvo dr. W i 1 f a n, ki je v krasnem govoru tolmačil volilcem, kako je prišlo do razpusta drž. zbora, ter povdar-jal, da moramo skrbeti za duševno in gospodarsko povzdigo okolice, ter konečno med živahnim odobravanjem zborovalcev priporočal kandidaturo dr. R y b a r - a.
G. Miklavec je slikal, kako se je morala okolica nekdaj boriti proti italijanskim liberalcem, ki so hoteli okolico razna-roditi, a so bili konečno tako poraženi, da so se morali popolnoma umakniti. Tako se bodo morali vmakniti tudi krivi preroki, ki razglašajo po okolici nov evangelij interna-cijonale.
Govorili so še gg. Bjekar, Češenj, Godina in Josip Škrjanc, na kar je predsednik gospod Trošt med najboljim razpoloženjem zborovalcev zaključil ta zares krasno vspeli shod.
Socijalistični shod na Katinari se je
obnesel tako kakor zasluži socijalistična vsiljivost v okolici. Socijalisti so zbrali zares veliko Število svojih pristašev, a naših je bilo seveda več. Kajpada so po svoji stari praksi zopet odklonili zahtevo po volitvi predsednika. Shod se vsied tega precej časa ni mogel pričeti. Ko se je vendar pričel in ko je gospod Kristan govoril, prišlo je do momentov, ko je govornik očital narodni stranki stvari, ki ne odgovarjajo istini. Na prigovore od strani naših se je gospod Kristan močno razburil ter ni hotel nadaljevati svoj komaj pričeti govor, vkljub temu, da nemir nikakor ni bil tako viharen, da bi se ne mogei političen shod nadaljevati. Po daljšem premoru, v katerem so se pristaši ene stranke s pristaši druge stranke prerekaSi, je gospod sklicatelj Regent izjavil navzočemu odvetniškemu kandidatu Čoku, da ne upa, da bi se mogel shod nadaljevati in dokončati; zato, da bi socijalisti odšli, ako dobe zagotovilo, da se mirno razi dej o tudi pristaši nar. stranke.
Nato — bila je že ena ura popoludne, — so se zborovalci razšli mirno, le naši narodni Lonferci, ki so bili v lepem, častnem
V Trstu, dne 7. Junija 1911.
»EDINOST* St; 15*.
Stran III.
številu navzoči, so pred odhodom navdušeno zapeli zbor.
Gospodom socijalistom priporočamo, naj njih sodrugi, ki so „boljši narodnjaki"* nego mi, v bodoče vsaj več ne zmerjajo naših ljudi se „ščavi". To je ostudno. In tudi Če so socijalisti, ni treba, da ob pe-vanju himne „Hej Slovani" ali „Lepa naša" kažejo svoje veliko junaštvo s tem, da na prste žvižgajo. Tudi, da gospodje na svojih shodih nasprotnikom in celo gospod pisatelj Kristan našemu 78-letnemu starčku Martinu Pečarju žugajo se sodnijo, ne dela prevelike časti „stranki napredka in svobode".
Gospodu Kristanu pa odkrito besedo! Gospod kandidat se prehitro razburi. Sicer je izjavil na shodu, da ima pravico biti nervozen, pravica, ki mu je gotovo nobeden ne odreka.
Toda če očita na javnem shodu neresnico, da se je v „Narodnem domu" sklenilo razbijati soc. shode, ima radi tega k večjemu kdo drugi pravico biti nervozen ne on.
Prva slovanska zdravnica v Trstu.
V našem mestu je otvorila svoj ambulatorij prva slovanska zdravnica in menda prva zdravnica v Trstu sploh, gospa doktorica Klara K u k o v e c, ruska rojakinja. Studirala je v Lausani (Švica), Kazanu (Rusija) in v Gradcu ter si pridobila tri zdravniške diplome kakor specialistinja v otroških -in ženskih boleznih. Priporočamo jo vsem rojakom ! Več pove oglas.
Iz poštnih krogov. Pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu je nameščen neki uslužbenec, ki čuje na ime Tomaž Popo-lari, ki hoče po vsej sili razvijati svojim kolegom svoj socijalistični program. Nu, tudi njemu je svobodno, da pripada k stranki, h kateri sam hoče. Ni pa svobodno in prijemljemo ga tu za jezik, ker psuje in žali druge, ki so morda — pametneji od njega. Nekega dne se je tako daleč spozabil, da je krojil razne psovke na naslov lista „Edinost1' (Občutimo to le kakor pohvalo. Op. ured.) in da se je rotil, da si pusti rajše roko odrezati, nego bi glasoval za Rybara.
Hud socijalist pa je ta mož menda zato, ker je socijalist iz globokega uverjenja — od včeraj. Kolikor smo namreč mogli poizvedeti, je mož bivši koroški trgovec, ki je bil Velenemec. Potem ko je prišel v Trst, se je prelevil v slovenskega nacijonalca; zadnje čase pa tira fanatično socijalistično propagando.
Želimo g. Popolariju mnogo sreče in zabave pri tej propagandi, samo ne sme biti več tako nervozen, ker si s tem, ker je itak že šibkega zdravja, življenje krajša. Pa brez zamere g. Tomaž!
Narodnjaki in slovenski volilci.
Pišite pravilno imena naših kandidatov in pazite, da jih ne zamenjate; kdor ne zna dobro pisati, naj se obrne do zanesljive osebe. Volilci v ulicah, katere so na meji volilnih okrajev pazijo naj dobro v kateri okraj spadajo!
Birma. V baziliki sv. JuŠta je bilo v nedeljo birmanih 772 dečkov in 792 deklic, v ponedeljek pa 223 dečkov in 250 deklic. Jutri bo birma v župni cerkvi sv. Antona novega.
Odgovor. Iz Skednja: Na „poslano" okrajne bolniške blagajne v „Edinosti" dne 4. junija 1911, s katerim se hoče prikriti resnica glede postopanja zdravnika dra. Freibergerja z mojim pokojnim bratom, kakor je bilo opisano v „Edinosti" dne 1. junija 1911, izjavljam, da vse to odgovarja popolnoma resnici.	Ivan Šuman,
brat pokojnega Josipa Šumana.
Člane „Slovenske Matice", ki še niso plačali članarine za letošnje leto, kakor tudi one, ki mislijo pristopiti na novo, opozarjamo, da naj blagovole poravnati članarino v znesku K 4 — proti pobotnici takoj ali pri poverjeniku učitelju Arharju (Acquedotto št. 20, II.), ali pa pri vratarici „Narodnega doma", g. Biček.
Tržaška mala kronika.
Poneverjenje. Ozirom na notico, pri-občeno v včerajšnjem izdanju pod gornjim naslovom, smo naprošeni, da priobčimo nastopno pojasnilo :
V omenjeni notici je rečeno, da je Anton S., uslužben v zalogi piva g. Dejaka, inkasiral okolo 192 K in izginil. Ker bi pa mogel padati sum na uslužbenca Antona Švaglja pri rečeni tvrdki, bodi zabeleženo, da se delavec, ki je res zagrešil tako poneverjenje in ki je izginil, piše Jazbec Ivan. Svagelj pa je slej ko prej v službi tvrdke, kateri služi že 14 let v popolno zadovolj-nost in uživa popolno zaupanje svojega gospodarja.
Poskus samomora v zaporu. Karla Kocjančič, stara 16 let, se je nahajala v zaporu ulice Tigor; bila je aretirana radi po-tepuštva in radi suma tajne prostitucije. — Predvčerajšnjem je nesrečno dekle v samomorilno svrho izpilo dozo fenilne kisline. „Igea" je bila še pravočasno na mestu, da je rešila zavoženemu dekletu mlado življenje. Čudno je, kako si je dekle v zaporu moglo nabaviti strupa. Radi tega je bila uvedena stroga preiskava. Dekle se je hotelo usmrtiti, ker se je balo, da jo spravijo v prisilno delavnico.
' Blazen požigalec. — Posestnik Josip Furlanič v Škofijah je v hipno izbruhnjeni blaznosti predsinočnjem zažgai svojo hišo. , Prihitela je njegova starikava mati, ki je vsa ! prestrašena hotela pomiriti blaznega sina. A nesrečnež je hotel pahniti tudi mater v pla-I men. Na srečo se je starka rešila iz njegovih rok in je odnesla le nekoliko opeklin. Pritekli so sosedje, ki so blaznika užugali in ga nadzirali, dokler je prišel Treves, ki ga je odpeljal v tukajšnjo opazovalnico. — Hiša pa je popolnoma pogorela in uboga rodbina trpi Škodo 7000 K. Furlanič je poročen in oče štirih otrok. Njegova žena se je tekom groznega 4ina nahajala na potu v Trst, kamor je nesla prodajat češnje.
Koledar in vreme. — Danes : Bertrand oglejski patrijarh. — Jutri: Medard šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne
26* Cels. — Vreme včeraj: deloma oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Tupatam dež; bolj vroče. Vetrovi od vzhoda.
DruStveno vesti.
Pevsko društvo „Trst" je sklenilo v svoji seji, da nastopi na prireditvi pevskega društva „Primorec" v Trebčah dne 11. t. m. Ker je nastop blizu, prosim, da pridejo vsi pevci tudi od podružnice h pevski vaji, ki bo danes dne 7. junija ob 8. in pol uri zvečer v prostorih „Narodnega doma" (vhod ul. Galatti 18).	Kapelnik.
Dramatično društvo r Trstu. Odbo-rova seja je danes ob 8. uri zvečer v gledališki pisarni. Vse odbornike lepo prosim, da pridejo zanesljivo.	Predsednik.
Kolesarsko društvo „Balkan" vabi tem potom vse svoje člane, da se udeležijo v nedeljo izleta v Trebče na slavnost tamkajšnjega pevskega društva „Primorec*. — Odhod točno ob 2ljt pop. izpred kavarne Commercio.
Slavnost pevskega društva „Primorec" v Trebčah. Svoje sodelovanje k naši slavnosti so prijavila nadalje tudi: pevsko društvo „Trst" korporativno, pevsko društvo „Zvon" z Opčin korporativno, pevsko društvo „Višava" iz Konkonelja pa svojo udeležitev tudi korporativno.
Pevski zbor „Glasbene Matice0 v Trstu ima danes zvečer točno ob 8. uri pevsko vajo za mešani zbor. Ker nastopi pevski zbor že prihodnji teden na javni glasbeni produkciji v „Nar. domu" prosim točne in polnoštevilne udeležbe.
Pevovodja.
Nar. del. organizacija.
Pevski zbor N. D. O. Izobraževalni odsek N. D. O. naznanja vsem onim pevcem, ki so se ob svojem času priglasili za pevski zbor, da je danes točno ob 8. uri zvečer pevska vaja in sicer v prostorih N. D. O., ulica Lavatoio št 1, I. Novi pevci dobro došli.
Sestanek delavcev tovarne „Lino-leum". Vsi slovenski delavci tovarne „Li-noleum" so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže sestanka, ki ga sklicuje N. D. O. danes (sreda) ob 8. uri zvečer v prostorih NDO pri sv. Jakobu.
Sestanek skupine N. D. O. „Prosta luka". Jutri, v četrtek 8. t. m. ob 6. in pol uri zvečer imajo vsi delavci iz proste luke sestanek v prostorih N. D. O., ul. Lavatoio št. 1, I. Ker gre za važna organizacijska vprašanja In za ureditev podpornega zaklada, naj nikdo ne manjka.
DAROVL
—	Pri g. Josipu Piščancu v Rojanu je nabrala g. Dora Piščanec pri birmanski mizi za žensko podružnico C. M. D. K 5*—. — Denar hrani inseratni oddelek „Edinosti".
—	Za otroški vrtec v mestu je podaril neimenovan gost kavarne „Minerva" v spomin svoje poroke K 5'—, nakar so ostali gostje zbrali še K 5'—. — Oba zneska sta naložena v T. O. Z.
Vesti iz Goriške.
Trgovske razmere v Gorici. — Do danes še nikakor niso take, kakor bi morale biti ; o tem sem se po prijateljih prepričal na svojem binkoštnem izletu v Gorici. Kdo je temu največ vzrok, to ve tam vsakdo izmed trgovskih krogov. Prav lahko in tudi korenito pa bi se dalo temu odpomoči ako bi naše vsestransko delavno slovensko trgovsko društvo „Merkur" vsaj za slovenske trgovce ustanovilo filijalko v Gorici po svojem vzornem delovanju. Več, dragi gg. kolegi v Gorici, Vam ne more svetovati
Trgovec v pokoju. x Štrajk. Uslužbenci električnega tramvaja štrajkajo, ker jim ravnateljstvo ni ho-
Poktorica:: Klara Kukovec
otvori danes 7. junija t. I.
: SVOJ AMBULATORIJ :
za ženske in otroške bolezni
v Trstu, Piazza delta Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4Vs ure pop.
TELEFON št 23-58.	:: LIFT. ::
Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista' v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUV1 ČESKY !	MLUVI ČEŠKI I
Moderne železne ograje
2M za vile (dvorce), »rte, tovarne, dvorišta, prostore zajemo itd.	' ^
Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2*50 m2
Podolgaste preproge 67 cm. . „ 180 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz vo3?enega
platna............K 2 50
Namizni prti 85/115 cm.......2 80
, 65/150 cm......1-80
Pourinlkl Iz Mu od R ZO dalje.
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... „50 „
Manšete iz kavčuka..... .60
- Pošilja sa tudi na deželo.-136
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — »Ako hočete biti dobro postrežen, Yam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(,A1 buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
V novi trgovini,
ul Carlo Qhega 2 (bivša mirodilnica)
je dospela :: partija porcelanaste
S POSODE «
po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni I	^
ELust. katal. št. 104 brezplačno
AlpaMscke
DraHtiiidTistriB Ferđ. Jergifeci'i SOlme-KMut ZS Stali »stop. t Trsta. - 7 Grlicu fll. tor.
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
.ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst ulica Biosne Cariacci it. 40 (prej Torreite)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke * „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke * „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' Dl TRIESTE I
Trsi ulica Biosne Carincci Ste?. 40 (prej Torrente)
Poskusite FI- Colun" ki Je nai~ OOVO KAVO ff^ctmilll fineJSI in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
Zobotehniški :: atelje
Josip Konigf
koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, nI. Farneto 36, IL n.
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulici San franccsco d^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje ronlet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jaanč! za popolno delo in se ne boji konknrence.
Odlikovana krojačnlca
Avgust Stular
TRST - Via deli« Poste štev. 12,1. nad. • TRST
izvršuje pomladanske in ===== letne obleke
Cene zmerne.
Delo solidno.
KODAK"
Bogata Mero EoL aparatov vsake vrste.
ZRUOOR
396
aparatov films, stekla za fotografiranje Itd.
glasovite svetovne tvrdke KODAK.
R. BUFFA - Trst Corso ft Z.
EDINI ZASTOPNIK	_
GLASOVITE TVRDKE ,LA LUMINOSA" V GENEVI.
R. Gasperini, Trst
Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10
hm Prevozno podjetje-
o. kr. avstrijskih drt. ieleznlo	2051
ftrejme mcamjanje taiorSnenasiM Masa iz mitnic, iostarljanje na lom.
PO&LJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa »PORTLAND* v Spljetu.
PRODAJA NA DROBNO.	cene brez konkurence
VII PROD fa[»
> 1		ii - i -
1 -4-4- hM-f-l	——— 1	I gIBlElgBSffi
..... 1	BBvika«	II —
Stran IV.
»EDINOST« št. 155.
V Trstu, dne 7. junija 1911.
telo povišati mizerne plače. V soboto so bili predložili spomenico za povišanje, a ravnateljstvo je izročilca spomenice kratkomalo odpustilo iz službe. Radi tega splošni štrajk. Tramvaj oba binkoštna praznika ni vozil in tudi včeraj ne. Baje so vse vslužbence odpustili.
x Trgovsko obrtno društvo za Goriško bo imelo svoj občni zbor dne 8. jun. 1911 ob 8. in pol zvečer v hotelu ,Zlati Jelen*.
x Nemci v Gorici začnejo v kratkem izdajati lastno nemško glasilo.
Vodovod za sv. Križ — in dr. Stepa nčič. V svojem kandidatnem govoru pri Rebku se je hvalil dr. Stepančič tudi z vodovodom za sv. Križ, za katerega je določil deželni zbor podporo 20.000 K in pa s podporo 100.000 K, katere so dovoljene za ene vipavske občine, ki se imajo preskrbeti z vodo (iz Hublja je zamolčal). Ker je dr. Stepančič tudi deželni odbornik, naj izvoli pojasniti, kje leži krivda, da spi spanje pravičnega vodovodno vprašanje za Sv. Križ.
Prigovor proti koncesiji za sv. križki vodovod leži že kmalu leto dni pri c. kr. namestništvu v Trstu. .
Krivda leži na deželnem odboru.
To pa je tako-le: C. kr. okrajno glavarstvo je izdalo občini sv. Križ naprošeno koncesijo za napravo vodovoda od izvirka pri sv. Tomažu za občino sv. Križ in sv. Tomaž. Poslednja je vložila prigovor, katerega doslej c. kr. namestništ o še ni rešilo, ker je postavil vmes coklo deželni odbor. Gospoda deželna odbornika prof. Berbuč in dr. Stepančič bi morala pač vedeti in znati o tem, ako nista tam le kakor statista, kakor je bilo svojedobno glede prepovedi točenja novega vina.
Cokla, ki jo je postavil deželni odbor, obstoji v prošnji deželnega odbora za koncesijo, da se iz Hublja izpelje vodovod po Vipavskem; v prošnji je navedena tudi občina sv. Križ, da-si je starešinstvo večkrat sklepalo, da občina sv. Križ napravi svoj posebni vodovod. Sklep in razlogi so znani tudi deželnemu odboru, a kljubu temu vstraja pri prvotnem namenu svojem in igra zdaj žalostno ulogo — cokle. Deželni odbornik dr. Stepančič pa kakor državnozborski kandidat hoče s pomočjo vodovoda iz Hublja za Vipavsko sploh, a onega za sv. Križ-sv. Tomaž — splavati v državni zbor.
Zahvala. Pišoče šolsko vodstvo se tem potom iskreno zahvaljuje visokorodnemu gospodu Viktorju grofu Attems-Sve-t o k r i ž k e m u, c. kr. dvornemu svetniku pri pomorski vladi v Trstu za darovanih 20 K za uboge učence tukajšnje šole.
Vodstvo ljudske šole v Sv. Križu (na Vipavskem), 4. jun. 1911
Voditelj: P. Medvešček.
Iz Gabrovice 5. VI. 1911. — Danes zjutraj smo zvedeli, da bomo imeli popolud. volilen shod, ki ga priredijo socijalni demo-kratje. Ob 4. uri popoludne je začel shod; predsednikom shoda je bil neki Colja. Predsednik je dal besedo prvemu govorniku nekemu Marici. Ta jt začel po svoji stari navadi zabavljati čez liberalce, ki so tako predrzni, da si upajo postaviti kandidate. — Tolkel se je po svojih junaških prsih in jokal, kako nesrečnega se čuti v tej črni, prekleti in zapeljani Avstriji. — Bahal se je tudi, kako je „spucal" v Zgoniku dr.a Gregorina, in jezil se je na nedelavnega bivšega posl. Štreklja, Češ, da ves Kras ne more pokazati ničesar.
Mi Gabrovčani pa dobro vemo, da se je g. Štrekelj tudi v naši občini pridobil zasluge pri vodnjaku in obrtni šoli.
Revež je v svoji razburjenosti pozabil povedati koga naj volimo, da ga ne bi opomnil zborovalec Škof, da bi naj privel s seboj tudi svojega kandidata. Drugi govornik je pa najbrž — zmrznil. Zakaj nam ni hotel praviti o zaslugah svojega kandidata? Ali jih nima nič? Mi pa vemo, koliko je napravil na Krasu naš marljivi bivši poslanec. G. Marica, hvala vam ! Vsled poučnega vašega shoda bo dobil toliko več glasov — dr. Gregorin! Škodovali ste si dovolj, koristili pa si niste nič. Še tisto malo zaupanja, ki so ga imeli nekateri do vaše stranke, so je sedaj izgubili. Ako pa vam ne ugaja v naši ,črni in prekleti zapeljani Avstriji" — preselite se, kamor vas žene vaša prebujna fantazija.	France V.
Cirilmetodova podružnica v Kanalu priredi v nedeljo 11. junija v veliki dvorani hotela „pri Zlatem levu" veselico v korist CM družbe s sledečim vsporedom : 1. Godba,
2.	šaljiva deklamacija. 3. „Š i v i 1 j a" šaljiva igra s petjem v štirih dejanjih. Igra je dobro naštudirana in glavne uloge v prav izbornih rokah.
Začetek točno ob 4. uri popoludne. — Ker je ves skupiček namenjen v velekulturne svrhe, se bodo predplačila hvaležno sprejemala. Imena darovateljev se objavijo v listih. —
Zunanji gosti imajo veleugodne vlake na razpolago: Iz Gorice z vlakom Št. 14, ob
3.	uri pop.; in se vrnejo z vlakom štev. 11 ob 8. uri 44 iz Kanala. — Gosti od severa pridejo v Kanal z vlakom št. 15 ob 4. uri in se vrnejo z vlakom štev. 18 ob 6. uri 5 minut.
Ker je to edina veselica v tej spomladi v našem okraju in se jo priredi v tako blag namen, pričakuje odbor jako mnogoštevilne udeležbe.
Druge slovenske dežele
Iz Trbovelj. Dne 29. maja okrog 7. ure zjutraj je sin posestnika Mihe Zupančiča iz Gabrskega na paši, kake četrt ure od svojega doma, našel na neki stezi v krvi ležečega — svojega očeta! Sin je v silnem strahu in jokaje bežal domov, da sporoči grozno vest svoji materi. Ta je z večimi sosedi bežala na lice mesta. Takoj je bilo jasno, da si je pokojnik v obupu sam končal življenje, pognavši si krogljo v desno sence. Nič se ne ve še gotovega, kaj je bil neposredni vzrok groznemu činu. Pokojnik je zapustil veliko posestvo in vdovo s 3 otročiči.
Tukaj je zelo živahno gibanje za držav-nozborske volitve. Kolikor se sliši, je razpoloženje po večini ugodno za narodno-na-predno stranko.
Iz Vipave. Gospod Andrej P o v e r a j, rodom iz Solkana, |e imenovan deželnim živinozdravnikom v Vipavi.
Cržašba posojil, in hranilnica
V lastni hiši.	registrovana zadruga z j :: omejenim poroštvom :: |		Telefon St. 952. |
Trst, Plflzzn Cosenno Z, I. n - (uticd po Slavnih stopnicah)			
Hranilne vlog« sprejema od vsakega, če tudi ni ud in a^h M 1| 01 jih obrestuje ^^^ ~m |4 jO Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5*7,—6°/oj na menjice po 6°/* na zastave		po 5l/, iu na amortlsaoljo za dalj-lo dobo po dogovora o o o o o Ura dre ure: od 9.—12. are dopolodne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004. i--	
lat najmoderneje arejeao varnostno oelloo za shramba vrednost, papirjev, Llstla itd. kakor tudi hranilne pušlce, a katerluJ se najuspešneje navajaštediti svojo deco.
2l#nlnei Starija proda se po nizki ceni. Via KUlttSd Miramare St. 1, žganjaraa. 993
lovni nloo (*ae	v Gabrovici pri Komna
JdVIII [JlCa priredijo mladeniči. — Vljudno vabimo k obilni udeležbi. Svira godba iz Sv. Križa.
994
Išče se uradnika. IZ^
išče uradnika. Pogoji: treznost, točnost, vestnost, zmožnost v potrebi tudi samostojnega ura 'ovanja. Vatop takrj. Vežbenci izkliuč ni. Pojasnila naravnost v uradu, na trgu Brolo, Kopar.	997
leno clllžhn	'et 8tar> zmožen
ISUo SIU Z U U za vsako delo. Ponudbe pod
.Mladenič št. 998" na ina oddelek „Edinosti-. 998
ifllorloilio vajen konja od mladosti, išče IVI IdUC III O, službe kot kočije ž ali fijakar, ali pri kaki trgovini kot prevoznik, oziroma voznik v tovarni. Je lenega, poštenega obnašanja in popolnoma zaoesljiv. Naslov pove Inseratni oddelek , Edinosti" pod Štev 961.	961
Osi Mrmnntl In birmanke
botri na dan birme pri edinemu našemu fotog afu JEKKIČU, Trat, uL Poste 10, - Gorica, gosposka ul. 7. — CENE ZNIŽANE	315
Uloif	z& ^on3e	krave se odda v najem 30.
niBV	avgusta t. L	v ulici Moreri v Bojanu. —
Vpraša	naj se pri	gosp Pečenku, via Miramar
št 1.	986
Br. 2124.
Raspis natječaja.
Usljed zaključka ovoga općinskog zastupstva od 30. maja 1911 otvara se natječaj na mjesto općinskog redara.
Sa otom službom skopčana je godišnja plaća od 800 K i obučnina u naravi.
U smislu službene pragmatike moraju natjecatelji dokazati da su austrijski podanici, da su stari barem 20 godina, da imadu sva gradjanska prava, da su fizično zdravi i da su neporočna glasa i ponašanja.
Molbe su podastrijeti potpisanom glavarstvu do 1. julija 1911.
Glavarstvo općine u Buzetu
dne 3. junija 1911.
Načelnik: Rašpolić
[^■HHP-~
Pozor! Pozor! Pozor g
Slovenci v mestu in na deželi, ki rabite čevlje, obrnite se na mojo
& TRGOVINO Si 51
Pristni, dober brinjevec
Lovru Šibenika v Šiški pri Ljubljani.
se vdobi
:::: pri 1681
PnAnnillAnn veščo italijanske in hrvatske bOSpOfllCnO korespondence
glavni zastopnik Beku.
sprejme Starec, Vzajemne zavarovtlnice na Pro-
990
Br. 1628.
Oglas natječaja.
Otvara se natječaj na mjesto općinskog Iječnika zdravstvenog okružija združenih općina Buzet-Roč sa sjedištem u Buzetu i j to na temelju pokrajinskog zakona od 12.1 kolovoza 1907 br. 39.
Sa otom službom skopčana je godišnja1 plaća od 3000 kruna za liječenje siromaha.' — Osim toga zaslužiti će liječenjem nesi-romaha, cijepljenjem kozica, prigodom sudbenih komisija i za vrijeme epidemija.
U slućaju razdiobe današnjeg zdravstvenog okružija ostaju isti uvjeti glede plaće nepromjenjeni.
Uz kvalifikacije ustanovljene u gore spomenutom zakonu mora natjecatelj poznavati hrvatski ili ostali koji od slavenskih jezika i po mogućnosti talijanski.
Dokumentirane molbe jesu podastrijeti do 1. julija 1911 na predsjedništvo ovoga zdravstvenoga okružija putem općinskoga glavarstva u Buzetu.
U BUZETU, dne 3. junija 1911.
Zdravstveno okružile združenih općino Buzet-Roč.
Predsjednik: Sancin vr.
Nova trgovina ma-nufakturnega blaga
Ste & Greeretti
— TRST — Campo S. Giacomo 15.
VELIKA IZBERA
vsakovrstnega blaga, i zgotovljenih oblek, okraskov, drobnarij itd. CENE ZMERNE.
kjer jih imam dovolj in vsake vrste. Trst, ulica Arcata št. 19. — Cena od 2—20 K.
Za obilen obisk se priporoča
»68	MATIJA PAHOR.
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BUCHER
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Corso šle«. 36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
Dvokolesa, šivalni in kmetijski stroji
gramofoni se dobivajo po čudovito nizki ceni pri
cuaovito nizKi ceui pri
^ Batjelu v Gorici
Stolna ulica šter. 3 —4. Mehanična
delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko. OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni stroj proda, dobi za nagrado eco novo dvokolo.

Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične in kožne bolezni
Ima svoj	2249
AMBULATORIJ
v TRSTU, T ulici San Nlcold štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in 5.i/i do 6.Vs pop

Velik Mor duru zn birmo ________
v prodaj alnici zlatanine in ur	•	~ ~
Micheie Morsa 0 najem se oddajo bicikli
Trst, Corso 37.	j
Prodaja. - Popravki. - Zamenjava.
ZMERNE CENE. Kupujejo se dragocenosti, zlato, srebro itd. itd.
Izvršuje se vsakovrstna zlatarska dela. — ■	Za eksaktnost se jamči. -
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella m
Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. pop.
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 k 50 st.
R&di plačilue zaostalosti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko ztlcgo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato ptodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rojavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovej&a fasona. Velikost po številki Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
PoBiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Krakovo U. 240
Sme se zamenjati in se vrne denar.
m
Velike nove prodajalnice Vf pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, nI. Stadion it- 6 - Telefon 22-85 (hiša gledaltita Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerna.
Bogata izbers izbera popolnih aob od 300 do 4000 kron Jedilne soba. 8prejemne in kadilne dvorane ▼ najnovejšem Blogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohiStvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić. — Popolne opreme in posamezni deli.
=H=
in
II
L
s Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIZNI Č :: ob kolodvoru Podmelec
Manufakturna trgovina
— filial ka —
€nrico 9c panceschi
ti
nI. delle Posto 10, vogal Taldlrivo.
VELIK IZBOR volnenega in bombažna tega blaga, perila, srajc in drobnarij, kakor tudi izgotovljenega perila za moške in ženske. Cene zmerne.
r
■	SPREJEMA V IZ VRŠITtV:
H	vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE,
■	VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd.
■	kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme
■	LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
H	Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
■	Dci vLrO+nC* ti/AKnip^ opremljena z najnov. H	i ai ivt/ Ll let IVUrniLa stroji nudi parketne de-
■	ščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1
■	SiTBgarsti oiielei m ?se t strngarsio siroto spadajoče izdelke. - JAMSTVO!
H	Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka
—	Interesentom brezplačen. • 329