Cene: Letno din 82"—, polletno din 16*—•, četrtletno din S—, Inozemstvo din M — PoStno-Ce kovni račun etevfflta 10.603
Cen« lutratom: Cela strsa din 2000—, pol strani din 1000 —, te trt sti*nl dla 500—, >/« strani (tis 250—, '(m strani din 125 — KaH ogia.*'l vsaka beseda din 1 —
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO 2 MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo In upravniAtvo: Maribor, Koroška 6. Telefon 21-18
Sporaiom s Eirafi - lasna
I^fcLvo vlade DragrISe Cvetlcovl^o
Na seji narodne skupščine 16. februarja je podal predsednik vlade m notranji minister Dragiša Cvetkovič v imenu svoja vlade naslednjo izjavo:
Utrjevanje In ureditev notranjih razmer
Gospodje poslanci! Kraljevska viada, ki ji imam čast predsedovati, se je sestavila z najvišjim poslanstvom, da se loti utrjevanja in ureditve naših notranjih razmer, da pripravi ureditev tistih vprašanj, ki so pogoj za to utrditev, in da razen tega zbere vse ljudske sHe, ki so se do sedaj jalovo zapravljale v medsebojnem trenju, ter da jih v trajnem notranjem miru uporabi za graditev tiste državne politike, ki bo porok popolnega miru ▼ državi, gospodarskega blagostanja in varnosti ter miru na mejah.
Sporazum a Hrvati — eno glavnih vprašanj
Na tej poti je eno izmed glavnih vprašanj nedvomno ureditev razmer v nazira-nju, ki obstoje že 20 let pri bratih Hrvatih o osnovnih vprašanjih naše državne politike. Stoječ na načelu, da se morajo med na mi ustvariti trajni, boljši in trdnejši odno si glede sodelovanja v državnem življenju na temelju popolne enakopravnosti, in upoštevajoč pri tem važna dejstva naše zgodovinske preteklosti, misli kraljevska vlada, da mora biti sporazum s Hrvati kot hrvatsko vprašanje njena jasna in odločna politika. Zato morajo hiti Že priprave za to veliko pot takšnega značaja, bodo odločno pustile ob strani vse metode preteklosti, ki so to najvažnejše notranjedržav-no vprašanje z raznim taktiziranjem oddaljile od njegove prave ureditve.
Nova usmeritev naše notranje politike
Kraljevska vlada misli, da se more po tej poti ustvariti čvrst temelj za novo usmeritev naše notranje politike. Kraljevska vlada želi, da se v ozračju vzajemnega bratskega razumevanja in strpnosti lotimo urejanja te zgodovinske naloge. Toda ravno zaradi njenega velikega pomena in koč-ljivosti se moramo vsi zavedati, da se morajo avtoriteta države, javni in socialni red, varnost imetja in red v upravi v celoti ohraniti.	#
Gospodarska in finančna politika
V svoji gospodarski in finančni politiki bo kraljevska vlada posvetila vso svojo pozornost temu, da se smotrno in po načrtu zagotove najugodnejši pogoji, tako gmotni kakor tehnični in dušeslovni, za čim boljši gospodarski napredek v državi, tako da bo
postopno diferenciran je našega gospodarstva in boljša izraba naših možnosti pripomogla k splošni povzdigi ljudskega blagostanja in gospodarske neodvisnosti Stojimo brezpogojno na stališču, da je proračunsko ravnotežje osnova in temelj dobrih državnih financ. Kraljevska vlada bo pri tem upoštevala plačilno moč prebivalstva in pravilno razdelitev bremen. Se posebej bo pa posvetila pozornost javnemu kreditu v državi in izboljšanju pogojev za razvoj narodnega varčevanja ter bo zagotovila trdnost našega denarja.
Ohranitev miru v zunanji politiki
V zunanjepolitičnem pogledu bo kraljevska vlada nadaljevala dosedanjo politiko z igtim prizadevanjem in v isti smeri, s ciljem ohranitve miru in politične okrepitve naše države. Kraljevini Jugoslaviji se je v zadnjih štirih letih in pol pod vodstvom kraljevskega namestništva posrečilo z
vztrajno in tvorno poiMfco doseči a veSa* silami in s vsemi sosedami tesnejše prijateljske stike. Uspehi zadnjih krt dokazej*. jo, da so bila pota, ki ea jih je začrtala sa> nanja politika Jugoslavije za dosego mednarodnega sporazuma, prava. Zato je bii6 v težkih mednarodnih političnih (ssšk zmerom možno držati se smeri, ki je po«» kazala, da živi kraljevina Jugoslavija s vsemi državami v dobrem in urejeno» razmerju. Naloga nase zunanje politike bc tudi v bodoče v tem, da bo skrbno čuvala že pridobljena prijateljstva, da bo vse dobro razmerje negovala in ga izgradila * najboljšem smislu. Kraljevska vlada js prepričana, da bo za takšen, svoj program deležna podpore javnosti in podpore t« zbornice, kar je neobhodno potrebno za uspeh dobre državne politike, in da bo pri požrtvovalnem delu v tej smeri deležna visokega zaupanja kraljevskega namestništva.
iPMonmM se|a nerodne snopšilce Id senafa
Za zgodovinsko važno sejo narodnega predstavništva 16. februarja je vladalo največje zanimanje v državi sami in v zunanjem svetu. Poslanci so se zbrali skoro polnoštevilno ob navzočnosti vseh ministrov in občinstvo je napolnilo vse prostore na galeriji
Ob desetih predpoldne je začel sejo predsednik verifikacijskega odbora Vojko Cvr-kič, kateremu je bilo poverjeno vodstvo skupščinskih poslov do izvolitve stalnega predsedništva. Na tej seji sta bila preči-tana ukaza kraljevih namestnikov o ostavki Stojadinovičeve in o imenovanju Cvet-kovičeve vlade, katera so poslušali poslanci stoje.
Za tem se je spomnil predsednik Cvrkič v posebnem govoru smrti papeža Pija XI. Ob koncu toplih besed je pozval poslance, da so vzkliknili v znak spoštovanja do velikega pokojnika trikrat »Slava mu!«
Pred prehodom na dnevni red je bila preči tana izjava opozicije, da pri volitvah stalnega skupščinskega predsedništva ne bo sodelovala in je tudi za čas volitev zapustila zbornično dvorano
Volitve skupščinskega predsedstva Volitve skupščinskega predsedstva so trajale skoraj tri četrt ure. Izid je objavil predsednik Cvrkič. Za predsednika parlamenta je glasovalo 292 poslancev. Kandidat vladne večine Milan Simonovič je dobil 257 glasov. Praznih glasovnic je bilo 35. Gre za JRZ poslance, kateri še niso pre-
stopili v tabor Cvetkovičeve politike za sporazum s Hrvati
Za predsednikom so bili izvoljeni trije podpredsedniki in za te je glasovalo 291 poslancev. Prvi podpredsednik narodnega predstavništva je posta! Slovenec Alojzij Miholčič, bivši celjski župan, ki je dobil 263 giasov, drugi podpredsednik je Srb dr. Dragan Danič, tretji podpredsednik pa je Bosanec Nurijo Pozderac. Nato je bilo izvoljenih še pet skupščinskih tajnikov.
Novo predsedstvo zavzame svoja mesta Ko j po izvolitvi je zavzelo burno pozdravljeno novo predsedstvo svoja mesta. Predsednik Simonovič se je zahvalil za izvolitev in je prosil vso skupščino za sodelovanje, ker resni časi, v katerih živimo, nalagajo velike dolžnosti in odgovornosti. Na skupščini leži velika zgodovinska odgovornost naše lepe zedinjene domovine in celokupnega naroda.
Svoj govor je zaključil predsednik x vzklikom kralju, knezu namestniku Pavlu, kraljevskemu domu in Jugoslaviji.
Deklaracijska seja Z govorom g. Simonoviča je bil izčrpan dopoldanski dnevni red. Novi predsednik je pozval 16. februarja poslance še na popoldansko sejo ob petih, na kateri je prečita! predsednik vlade Cvetkovič med navdušenim odobravanjem ter burnim ploskanjem izjavo ali deklaracijo vlade, katero prinašamo na prvem mestu današnja številke.
V SENATU
Ko je bila izjava vlade prečitana in z največjim navdušenjem odobrena v skupščini, so se podali člani vlade v senat, kjer je pričela seja 16. februarja ob 18.15.
Sejo je vodil predsednik senata dr. Anton Korošec, ki je preči tal ukaz o ostavki Stojadinovičeve in o imenovanju Cvetko-vičeve vlade.
Predsednik dr. Korošec se je spomnil smrti sv. očeta Pija XI., katerega je imenoval velikega glasnika za moralno obnovitev celokupnega človeštva.
Na drugi redni seji narodne skupščine 17. februarja so bili izvoljeni stalni odbori. Opozicija na tej seji ni bila navzoča, ker je sklenila, da ne bo sodelovala pri volitvah skupščinskega predsedstva in odborov. Vložena je bila samo kandidatna lista kluba JRZ in so glasovalne volitve sploh odpadle.
Slovenski člani skupščinskih odborov
Od Slovencev so prišli v administrativni odbor: Bitenc in Ivan Štrcin. Namestniki so: Fran jo Zebot, Alojzij Rigler in Pavle Mašič.
Imunitetni odbor: Franc Bajlec in Miloš Stare. Namestniki: Josip Tratnik, dr. M. Sevšek in Janez Brodar.
Odbor za prošnje in pritožbe: Karel Gaj-šek (je tudi predsednik tega odbora), De-metrij Veble in Miloš Stare. Namestniki: Joža Spindler, Martin Steblovnik in Rudolf Smersu.
Finančni odbor: dr. Josip Lavrič, Marko Kranjc, Franc Gabrovšek, dr. Adolf Go-lia, dr. Jure Koče in dr. Albin Šmajd. Predsednik tega odbora je bivši minister De-metrij Magaraševič.
Člani senatnih odborov
Za skupščinskimi odbori je bila isti dan tudi v senatu predložena samo ena lista
V NAŠI DRŽAVI Grški mjuJstrski predsednik in zunanji minister v Beogradu. Na poti k zasedanju Balkanske zveze v Bukarešto se je ustavil 18, februarja v naši prestolnici grški ministrski predsednik in zunanji minister Metaxas. Predsednik grške vlade je bil prisrčno sprejet od naših vodilnih politikov, bil je v avdienci pri knezu namestniku Pavlu in je imel razgovore s predsednikom naše vlade Cvetkovičem in zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovi čem. V noči na 19. februar je nadaljeval zastopnik Grčije vožnio v Bukarešto.
V DRUGIH DRŽAVAH O čem bo razpravljala konferenca držav Balkanske zveze? Zastopniki držav Balkanske zveze so poklicani 20. februarja na posvetovanje v romunsko prestolnico Bukarešto. Na tej konferenci bodo razpravljali: L o odnosih med balkanskimi ■osedi; 2. o mednarodnem položaju; 3. o gospodarskih odnosih med članicami Balkanske zveze; 4. o skupnem odgovoru na predlog norveškega notranjega ministra glede splošne razorožitve; 5. o stališču balkanskih držav napram nacionalni Španiji I sveži z novim položajem.
Senatorji so zaklicali rajnemu trikratni »Slava mu!«, nakar je še bila prečitana od dr. Korošca papeževemu tajniku poslana sožalna brzojavka in tajnikov odgovor na njo.
Dnevni red zgodovinske seje senata je pričel iit bil zaključen s prečitanjem vladne izjave, katero so sprejeli senatorji z
velikim odobravanjem.
•
Predsedstvo skupšične in senata je bilo 16. februarja sprejeto na dvoru v Dedinju od kraljevih namestnikov.
članov posameznih odborov. Od slovenskih senatorjev so v odborih senata:
Verifikacijski odbor: dr. Franc Schau-bach, namestnik Franc Smodej.
Administrativni odbor: dr. Fran Schau-bach in dr. Drago Marušič, namestnik Fr. Smodej.
Imunitetni odbor: dr. Franc Kulovec, namestnika Fran jo Smodej in dr. Gustav Gregorin.
Odbor za prošnje in pritožbe: namestnik dr. Gustav Gregorin.
Finančni odbor: Fran jo Smodej, dr. Fr. Kulovec, namestnika dr. Gustav Gregorin
in dr. Drago Marušič.
•
Prihodnja seja skupščine bo sklicana pismeno. Narodna skupščina je izvolila stalne odbore in je pripravljena za prihodnjo poslovno dobo. Dne 20. februarja je začel proučevati novi državni proračun finančni odbor. Razpravo je otvoril finančni minister Vojin Djuričič s poročilom o proračunu in finančnem zakonu. Zasedanje finančnega odbora bo trajalo kakih deset dni. V Beogradu so ostali le oni poslanci, ki so člani finančnega odbora, vsi drugi so se odpeljali v svoje okraje. Prihodnja skupščinska seja bo sklicana pismeno. Senat se bo sestal najbrž potem, ko bo proračun sprejet od skupščine.
Nova madžarska vlada. Sredi minulega tedna je odstopila Imredyjeva madžarska vlada. Imredy je izjavil, da je odstopil, ker mu je očitala opozicija, da je judovske krvi Do padca vlade je prišlo v resnici radi tega, ker je hotela Imredyjeva vlada uveljaviti oster protijudovski zakon m zavoljo agrarne reforme. Regent Horthy je poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu prosvetnemu ministru grofu Teleksu. Teleky je sestavil novo vlado, ki je skoraj ista kot prejšnja Imredyjeva, in bo tudi nadaljevala njeno politiko.
Prvi proračun avtonomne Slovaške. Proračunski odbor slovaškega avtonomnega deželnega zbora je odobril v minulem tednu predlog avtonomnega proračuna in finančni zakon za Slovaško. Zaradi pomanjkanja časa proračun ne bo predložen ple-numu deželnega zbora v odobritev, temveč bo uveljavljen na podlagi pooblastila, ki si ga ie slovaška deželna vlada dala izglasovati že na prvih sejah avtonomnega parlamenta.
Podkarpatska avtonomna zbornica sklicana v začetku marca. Avtonomna vlada Podkarpatske Ukrajine bo sklicala novo izvoljeni avtonomni parlament v začetku marca. Ob tej priliki bo predložen deželni
zbornici prvi proračun avtonomne Podkarpatske Ukrajine. Novi deželni zbor bo tudi odločal o nazivu: ali Karpatska Ukrajina ali Podkarpatska Rusija. Prav tako bo moral dovršiti agrarno reformo ter urediti deželno avtonomijo. Vlada Pod-I karpatske Ukrajine bo imela v deželnem zboru močno podporo, ker ne bo imela nobene opozicije in so ji svojo pomoč obljubile vse narodnostne skupine razen Madžarov. Prvi samostojni proračun bo določen v posvetovanjih deželne vlade a osrednjo češkoslovaško vlado v Pragi.
Dolgotrajnost vladne krize v Belgiji. Zadnjič smo poročali, da obeta kriza Spa-akove belgijske vlade dolgotrajnost. Za Spaakom je skušal sestaviti novo vlado bivši ministrski predsednik in večkratni minister Jaspar, zastopnik katolikov. Ja-sparju poverjena mu naloga ni uspela in je kmalu po vrnitvi mandata kralju umrl po operaciji želodca v starosti 68 let. Za pokojnim Jasparjem se je lotil sestave nove vlade bivši katoliški minister Pierlot, kateri je tudi naletel na hude težave zaradi zahtev posameznih strank.
TJoč velesil v zraku. Po uradnih podatkih ang1°š!;sga letalstva je nemška industrija usposobljena, da zaradi v enem mesecu 1200 vojaških letal. Nemčija poseda po trditvi Anplije £800 vojaških letal, Angleži razpolagajo z nad 7000, sovjetska Rusija z nad 7000, Italija z nad 4000, Amerika 3500, Japonci z nad 3100 in Francija z nad 2700 vojaškimi letali.
Anglija bo porabila 250 milijard dinarjev za oborožitev. Angleška vlada je izdala 15. februarja tako zvano »belo knjigo«, katera vsebuje izdatke za angleško oborožitev in izpopolnitev deželne obrambe. Po beli knjigi znašajo skupni oboroževalni izdatki eno milijardo funtov šterlin-gov (250 milijard din). Od te ogromne vsote odpade pol milijarde na tekoče izdatke za deželno obrambo. Jasno je, da tako velikanskih vsot država ne more zbrati in iztisniti po navadni finančni poti Namen bele knjige je: angleškemu narodu dopovedati potrebe deželne obrambe in ga navdušiti za podpisovanje raznih posojil, katera se bodo uporabljala za oborožitev.
Obisk predsednika francoske republike v Londonu. Program državnega obiska predsednika francoske repuhlike Lebruna s soprogo v Londonu je izdelan. Predsednik bo uradno obiskal angleško prestolnico od 21. do 23. marca.
Raznopolti častniki v francoski armadi. Predsednik francoske republike je podpisal 15. februarja odredbo, katera omogoča raznopoltim častnikom dostop v oficirsko službo v kolonialnih četah.
Združene države Severne Amerike so uporabile za oborožitev 75 milijard dinarjev v letu 1938, kar znese v njihovem denarju poldrugo milijardo dolarjev.
Zopet tznenadeni Japonci. V kitajski pokrajini Honan je vladalo po zasedbi mesta Hankov po Japoncih dalje časa zatišje. V minulem tednu pa so začeli v Honanu ne-
Pri gotovih boleznih iolča bi Jeter, iolčnega kamna ta zlatence urejuje naravna »Frana-Jose-fova« grenka voda prebavo ta pospešuje Izpraz-njenje Crev. Kllnižke izkušnje potrjujejo, da domaČe «dravljenje dobro učinkuje, ako ne jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. (OgL reg. 8. br. 15.485/35.)	1138
Odbori skopšCšne in senata
Saš ravnil*. držav
nadoma Kitajci z napadi, katere so dobro
pripravili z I bardiranjem iz zraka. Naval kitajske pehot? bil tako silovit, da so Japonci morali zbežati iz prvih v druge postojanke. Kitajci razpolagajo z močnimi motoriziranimi oddelki ter z najmodernej-
šim orožiem. Kitajci trdijo, da je na fronti od jezera Pojang do jezera Tunting zbranih 250.000 Kitajcev nasproti 40.000 Japoncem. Janonci so zapustili na bojišču velike množine vojnega materiala ter se počasi umikajo.
Nowlce Iz španshe državi onske vo!ne
Usoda španskih civilnih in vojaških beguncev
Po uradnih podatkih francoske vlade je pribežalo po zadnji Francovi ofenzivi v Kataloniji na francoska tla 180.000 miličnikov, 10.000 ranjencev in 163.000 civilnega prebivalstva. Francija ni pričakovala tolikega števila beguncev in je tudi taborišča zanje nezadostno opremila. Ker primanjkuje barak, mora večina pribežnikov prenočevati kar na prostem. Radi skrajno slabih razmer po taboriščih vedno raste število miličnikov in civilnih beguncev, kateri hočejo nazaj v Francovo Španijo. Izjavljajo, da so bili prisiljeni k pobegu in da niso nikdar držali z rdečo sodrgo. Do sedaj se je prijavilo že nad 60.000 miličnikov, ki bi hoteli nazaj v Španijo. Za pre-
Mučeniki. Mučenistvo, ki ga kdo pretrpi, da s tem spriča resničnost katoliške vere, je hkrati dejanstven dokaz za njeno resničnost. V zadnjih treh letih je na teh dokazih bogata zlasti Španija. Zares rdeča Španija! Rdeča radi brezbožniške nasilnosti rdečkarjev, ki so pod rdečo zastavo komunizma izvrševali grozotna zlodejstva. Rdeča tudi radi krvi tisočerih in tisočerih mučenikov, ki so žrtvovali svojo kri in svoje življenje za Kristusa, Niso se hoteli odpovedati Kristusu, da bi rešili svoje življenje. S klicem: »Živel Kristus Kralj!« so šli boguvdano in junaško po mučenju v smrt. Prej je republikanska kulisa zastirala po-
skrbo tolikih tisočev pa trenutno v Irunu, kamor se stekajo vračajoči se miličniki, ni sredstev na razpolago. Zaradi tega so narodne oblasti odločile, da bodo dnevno spustile čez mejo le 6000 mož.
Širokoustna izjava rdeče vlade Zadnjič smo poročali, da se je vrnil v Francijo pobegli predsednik rdeče španske vlade N' Tin s francoskim letalom v rde-čj Valencijo. Rdeča vlada z Negrinom na čelu se je preselila iz Valencije v Madrid in izja- lja, da se bo boril preostanek rdeče Španije do zadnjega. Vrhovni rdeči general Xaaja, branitelj Madrida, je popolnoma preosnoval s o'o armado. Odstavil je 96 poveljnikov in večino političnih komisarjev. Mesta odstavljenih so zavzeli izraziti kcmunisti.
gled v komunistično-anarhistične grozovi-tosti. Ko pa je z zmago nacionalistov ta kulisa padla, se svetu odpira pogled na divjaške zločine, ki so jih zagrešili španski bolj-ševiki. Vedno več prihaja teh zločinov na dan. Ko bo vsa Španija rešena rdečkaste strahovlade, bo slika komunističnega brez-boštva in krščanskega mučeništva polna. V našem listu smo že navedli mnogo dejstev, ki služijo kot poteze za to velepo-membno sliko. Danes hočemo omeniti samo drobec v tej grandiozni sliki mučenja in trpljenja v Španiji. To je usoda očetov in bratov kapucinov v barcelonski provinci. Ko so Francove čete zavzele Barcelono,
(pazite dotjro
kadar kupujeta Aspirin, dafi to t*
btete in zavoj označen» t <hy«a ievim križem. Brez le zaititn« znan*' ni Aspirina.
ASPIRIN
tablete
«M*» «9- P"* •»»)«. 1260« «I II A MML,
glavno mesto Katalonije, se je doznalo za mučeniško smrt 40 članov kapucinskega reda, ki so bili leta 1936 mučeni in ubiti. Nihče izmed njih ni bil zamešan v politiko. Eden izmed njih je bil pater Martino k barcelonskega samostana, ki je slovel kot velik zgodovinar Španije in je bil dobil od vlade 50.000 pezet nagrade za sloveče delo »Katalonska kultura za Jakoba IL« Od rdečih komisarjev nahujskana drhal mu kljub temu ni prizanesla in so mu glavo od trupa počasi xxlžagali. Pater Jožef Oriot, ki ni hotel kleti Boga, marveč je zapel Te Deum, je bil krvavo bičan in razmesarjen, potem pa ubit. Še hujša je bila smrt starega, bolnega in slepega fratra Prudencija v Arenysu, ki so ga obesili na drevo z glavo navzdol, pod njim pa zažgali grmado. Patra Timoteja iz Palafrugella so obsodili na smrt kot talca; dan pred izvršitvijo je
Po MršSaiistc^rri. svetu
___»__
Črno listo angleških
davkoplačevalcev Na Angleškem se plačujejo davki ob petkih Ker ima letošnje leto 53 petkov namesto običajnih 52, mu pravijo čmo leto davkoplačevalcev. V resnici ne gre za majhne vsote. Izračunali so, da bo davčna uprava letos spravila za 20 milijonov funtov več v svojo blagajno nego v normalnih letih.
Magnetičnl torpedi Ameriška vojna industrija Je začela izdelovati nove vrste torpedov, ki bodo imeli rilec narejen lz magnetičnega železa. Torpede bodo spuščali tako kot dosedanje, vendar bodo z njimi merili vedno le pod cttj. Ko bo treba torpedirati kakšno oklopno ladjo, bodo pomerili torpedo pod njo. Torpedo bo švignil pod ladjo. Ko bo priletel pod
V mreasah greha ?
»Diamant je sicer majhen, toda pristen,« je be-sedičil. »Meni se majhni bolj dopadejo. O velikih se človeku hitro zdi, da so ponarejeni. Če kaka dama ima prstane z velikimi kamni, ljudje kmalu mislijo, da nosi steklo.«
»Ko bom imel petdeset dolarjev, ga bom kupil,« je nekam žalostno odvrnil Štefan.
Obračal je prstan sem ter tja in v sončni svetlobi opazoval bliščanje kamna. Nazadnje si ga je nataknil na mali prst. Iztegnil je roko in ga od daleč opazoval.
»Petdeset dolarjev... To je visoka vsota. Pet tednov bom moral delati za petdeset dolarjev.«
Izak, ki ni bil novinec v presoji značajev, si je natančno ogledal Štefanov obraz. Videl je trde poteze okrog ust, prijazne oči, izraz razsodnosti na obrazu in ugotovil je, da kupčija ni riskantna. Prijazno, priliznjeno je spregovoril:
»Le kupite ga sedaj! En del boste plačali, ostalo pa boste odplačevali v obrokih — po en dolar tedensko.«
Štefanov obraz je zasijal od veselja.
»Koliko bom moral takoj plačati?« je vprašal s tresočim glasom.
»Dajte en dolar pa nesite prstan!«
Štefan je segel v žep in potegnil iz njega dolarski novec. Vrgel ga je pred Žida. Nato je hotel zdir-jati, kakor da bi se bal, da se bo trgovec premislil.
Žid ga je prijel za roko. Kupčijo je bilo treba tudi pismeno urediti. Štefan je moral povedati ime, naslov, kje je zaposlen in koliko zasluži. Zid je vse to zabeležil v debelo knjigo. Ko je bila ta zadeva končana, je lahko šel. Izak ga je do vrat spremljal in gledal za njim, ali v resnici gre proti tovarni za gumbe.
Štefan je pri prvem oglu obstal. Prstan je vze! iz škatljice in obračal v sončni svetlobi. Ko je videl, da ga ljudje opazujejo, je dal prstan v škatljo in je odhitel proti tovarni.
Med delom je ves čas mislil na svoj zaklad in je vnaprej užival nad veseljem, ki ga bo čutila Nina. ko ji bo nataknil prstan na roko. Tako je bil vesel, da si je polglasno pel. Peter ga je z mrkim očesom opazoval. Štefan se ni zmenil za njegove poglede. Njegove misli so bile pri Nini.
Po končanem delu je kar tekel domov. Pove-čerjal je, se umil, napravil in oddirjal, ne da bi sc zmenil za materine žalostne in vprašujoče poglede
Nekaj minut pred dogovorjeno uro se je že nemirno sprehajal pod smreko. Želel si je, da bi Nine kmalu prišla in je s strahom opazoval oblačno nebo Topli južni veter je obetal dež. Nebo je postajale vse bolj temno.
Dogovorjena ura je že zdavnaj minula, a o Nini še ni bilo sledu. Štefan je bil ves nesrečen. HudovaJ se je nad Nino. Vrh tega se je bal dežja.
Naposled je zaslišal hitre korake in šuštanje obleke med grmovjem. Nine še ni videl, a je čutil,
s kruhom kaznilniške hrane ter vinom, ki ga je skrivaj dobil, bral tovarišem sv. mašo in jih obhajal. Vseh 40 je umrlo muče-
niške smrti; nihče ni omahnil, vsi so poveličevali Boga do zadnjega in vse mirno prenesli
Proračun lo ici® cm M 'banovine
Pretekli teden je zasedal v Ljubljani pod predsedstvom bana dr. Natlačena banski svet dravske banovine, da razpravlja o proračunu za leto 1939/40, ki znaša 136,3 milijona dinarjev izdatkov in prav toliko dohodkov. V primeri s sedaj veljavnim proračunom je novi proračun povišan za 6,3 milijona dinarjev. Proračun za 1935/36 je znašal 91,95 milij. in je do sedanjega novega predloga narastel za 44,35 milij. din. Velik del tega prirastka gre na račun vzdrževanja ljudskih šol, narasli pa so tudi izdatki za vse oddelke banske uprave: za občni od 5,7 na 7,2, upravni od 0,63 na 1,32, za kmetijski od 10,0 na 13,45, za prosvetni od 5,35 na 26,54, tehnični od 36,64 na 40,1, oddelke za socialno politiko in narodno zdravje od 17,0 na 24,6, finančni od 12,3 na 18,9, na oddelek za trgovino, obrt in industrijo od 2,54 na 3,2 milij. dinarjev. Čeprav je proračun povišan, se banovinske davščine ne bodo povečale. Kritje za zvišani proračun je iskati predvsem v povečani davčni osnovi, vsled česar se bodo zvišali dohodki od banovinskih doklad, in sicer za okoli 5,6 milij. dinarjev.
Banovinska doklada ostane nespremenjena ter r,e t- pobirala 50% občna doklada, 5% cestna, 5% zdravstvena in 35% šolska doklade. Te doklade bodo dale skupaj 68,342.500 din, torej za 5,6 milij. več kot v lanskem proračunu. Delež pri skupnem davku na ^»oslovni promet bo dal 2,900.000 din dohodkov. Donos trošarin je določen na 39,5 milij. din, med njimi trošarina na alkoholne pij ie v donosu 18 milij. din. Donos banovinskih davščin in taks je predviden v višini 19 milij. din. V tem poglavju je povišan donos 40% doklade k državni taksi na vstopnice na 1 milij. din (prej 700.000 din), donos takse od prenosa ne-
premičnin na 10,8 milij. din (prej 10 milij. din) in davka na dedščine na 650.000 din (prej 450.000 din).
Kar se tiče dela banske uprave, je treba poudariti, da je elektrifikacija dežele znatno napredovala, zlasti na Dolenjskem, v Posavju in v Savinjski dolini. Poraba električnega toka se je od leta 1935 do 1938 dvignila od 8,1 na 31,3 milij. kilovatnih ur. Veliko skrbi je posvečala banska uprava pospeševanju kmetijstva. Ker je Slovenija agrarno prenaseljena, se da znatno zboljšanje položaja našega kmeta doseči le s tem, da se pospešuje kmetska stanovska in kmetijsko strokovna izobrazba ter se podpira kmetijstvo, združeno v organizacijah, predvsem v zadrugah. Slovenija ima sedaj štiri kmetijske šole, nove kmetijske šole se ne bodo ustanavliale. Kmečko- in go-spodinjsko-nadaljevalnih šol je bilo v zadnjih treh letih ustanovljenih 66, deluje jih pa sedai 325, ki jih je uspešno dovršilo 8177 učencev in učenk. Izredna kmetijska predavanja na teh šolah je poslušalo 22.500 kmetovalcev. Za ureditev gnojišč je banska uprava prispevala v zadnjih treh letih 1,5 milij. din, to je 30—50% vseh stroškov. Od 130.000 kmečkih gospodarstev v Sloveniji ima danes urejena gnojišča okoli 6000, to je 5%. Za ureditev vseh gnojišč bi bilo potrebno okoli 300 milij. din. Skozi 20 let bi morala banska uprava v ta namen prispevati letno 8 milij. din.
Banska uprava je tudi pospeševala živinorejo in mlekarstvo. Kar se tiče vinogradništva, je ustanovila poseben sklad, ki bo zbral 6 milij. din, in iz katerega se bodo dajala brezobrestna posojila za obnovo vinogradov. Te uredbe pa pristojno ministrstvo še ni odobrilo, ker bi naj bil ta sklad naložen v Hranilnici dravske banovine. Z
velikim 63 milij. posojilom je uspelo banovini oživeti kmečko kreditno zadružništvo, čigar roslovanje se polagoma spet obnavlja. Foaebno pažnjo je banska uprava polagala na ohranitev gozdov iir pospeševanju gozdarstva. Za hudourniška dela je banovina v zadnjih treh letih izdala 8,5 milij. din, država pa samo 2,5 milij. Večji zneski so bili izdani za ureditev hudournikov v okrajih: Dravograd 1 milij. Gornji grad 1,8 milij. Kamnik 0,7 milijo Konjice 0,4, Krško 1,1 milij., Ljubljana 1,7 milij., Radovljica 1,5 milij. din. V tehničnem oddelku se je posebna pažnja posvečala pravilni izbiri gradbenega in cestno-vzdrževalnega materiala. Zaradi skromnih finančnih sredstev je morala banska uprava omejiti svoje delo osobito na to, da so se preložili prestrmi klanci, preložili prehudi ovinki in razširila preozka cestišča. Leseni mostovi so se postopoma obnavljali z novimi ter se je za obnovitev 15 večjih mostov izdalo 9,1 milij, din, v vsa mostovna dela pa je bilo v zadnjih treh letih vloženo okoli 13 milij. din. Sedaj se gradi most čez Muro pri Petanjcih, ki bo sam zahteval 6,35 milijona din kredita. Za začeto cesto Podvin-Lesce bo potrebnih okoli 10 milij. din. V bodoče banovina ne bo mogla financirati iz svojih sredstev gradnje novih cest, ki so samo krajevnega pomena. Za regulacijo plovnih in splavnih rek se je izdalo v treh letih 26 milij. din, od tega je prispevala banovina 14 milij. ah nad 50% vseh stroškov. Za melioracije ali regulacije manjših potokov je bilo izdanih 8,4 milij. din. Za preskrbo prebivalstva s pitno vodo je bilo zgrajenih 90 kapnic, rezervoarjev in manjših vodovodov za 21,1 milij. din.
Iz navedenega je razvidno, da je nalog, ki bi jih naj rešila banovinska samouprava, prav mnogo, sredstev pa primeroma malo. Gojimo nado, o kateri upamo, da se bo kmalu uresničila, da bodo v najbližji bodočnosti ustanovljene resnične, široke samouprave, ki bodo v njih odločevali od ljudstva izvoljeni zastopniki in ki jim bo
da je ona. Hudovanja je bilo v hipu konec. Srce se mu je širilo od sreče,
»Štefan!« se je oglasila Nina. Bila je zasoplja, kar je pričalo, da je hitela.
»Tu sem!« je veselo odvrnil Štefan.
Skočil je k Nini, jo objel in poljubil.
»Zdi se mi, da je dež začel padati,« je pripomnila Nina.
»Kdo se bo sedaj menil za dež?«
»Jaz že. Uničil bo moj novi plašč.«
»A kam naj greva?«
»K nam.«
»Toda kaj bo rekel oni možakar, ki ste mi o njem govorila?«
»Kazimir? Danes je zaposlen in se bo pozno vrnil. Mati pa bo že gotovo spala.«
»Ali ne bo iz tega nič hudega?«
»Ne. Mislim, da vas na svoj dom smem povabiti, ae da bi morala za to odgovor dajati.«
Štefan je bil srečen. Spomnil se je, da bo prstan naredil na Nino boljši vtis, če ga bo dal pri luči.
Iz kapljanja je nastal pravi dež. Hitela sta. Ko «ta prispela do sprehajališča, sta začela bežati. Vsa sasopla sta prišla do Ninega doma. Nina je hitela naprej, da bi prižgala luč. Štefan ji je počasi sledil.
Mater sta našla v obednici pri šivanju.
»To je Štefan, moj prijatelj!« je Nina pokazala na mladeniča.
Mati je resno sprejela obiskovalca in mu ponudila stol. Šivanje je odložila ter začela Štefana iz-praševati o njegovih domačih razmerah in o njegovi službi. Potem je speljala pogovor na Kazimira.
»Ali poznate gospoda Kazimira Pavloniša. Točilnico ima in dobro zasluži. V banki že ima precej prihrankov. Nino hoče poročiti. A Nina je še mlada in vihrava. Pomislite, noče vzeti tega človeka, čeravno ima točilnico, ki dobro nese in mnogo denarja.«
»Jaz se ne čudim,« je odvrnil Štefan. »Denar pač ni vse.«
Mati ni vedela, kaj bi naj odgovorila. Šele čez nekaj časa je odvrnila:
»Res, denar ni vse, toda v tej državi zelo dosti pomeni... Nina ni preveč trdna pri zdravju. Ona...«
»Kako da ne!« je presekala Nina materi besedo.
»Veste, pred nekaj leti je že bila v bolnišnici za pljučne bolezni,« je mirno nadaljevala mati. »Kašljala je in zdravnik je rekel, da bo umrla, če je ne bomo poslali v bolnišnico. Seveda nisem imela denarja za kritje stroškov, radi tega je bila tam sobarica, dokler ni ozdravila.«
Nina je skočila pred mater. Divje je zakričala:
»Zakaj lažete take neumnosti o meni Kar je zdravnik rekel, je bila neumnost. Malo eem kašljala, a radi tega še nisem bila bolna.«
Nato se je obrnila k Štefanu
(Dalje sledi)
železne plošče oiklopne ladje, ga bodo želeene plošče, ker je magrneti-čen, vlekle nase, da se bo pod ladjo postava na-vpik in se od spodaj zaletel ▼ oklopnico. Tako bo torpedo zadel ladjo na najbolj občutljivem delu, kjer je doslej bila najmanj zavarovana, ker tamkaj zavarovanje ni bito potrebno in tudi i»e lahko.
Letala na brezžičn«, valove
Ameriška vojaka dobi v kratkem šest letal, ki jih bo mogoče krmariti s pomočjo brezžičnih valov, in ki lahko letijo pol in* brez posadke, na kar lahko a pomočjo brezžičnih valov sama pristanejo Ta letala mislijo uporabljati v prvi vrsti kot eflj za strelne vaje. Tri ismed teh letal dobi obalno topništvo, tri pa vojno letalstvo.
država dala na razpolago tudi krepka finančna sredstva, izvirajoča iz samostojnih davkov, ne pa is samih doklad, trošarin kt taka
Osetme vesti
Slovenski duhovnik umri ▼ tujini. V Las-singu pri Selztalu na Gor. Štajerskem je zatisnil v Gospodu oči po daljšem boleha-nju tamošnji g. župnik Ludovik Kores. Rajni se je rodil v Brežicah in je končal gimnazijo v Celja. Mašnišfeo posvečen je je prejel v Gradcu. Kaplan je M v Apačah pri Gornji Radgoni in precej let pred in med vojno provizor na Kaph ob severni meji. Kot obmejni gr&ški duhovnik je zelo rad zahajal med lavantinske sobrate. Bolezen ga je pobrala v tujini mnogo prezgodaj, saj je bil star komaj 57 let. Blagemu dušnemu pastirju bodi Vsemogočni obilen plačnik, žalujočim sorodnikom na Vidmu pri Krškem in na Bizeljskem naše sožalje!
Jubilanta. V Dobovi pri Brežicah je obhajal 19. februarja šestdesetletnico tamkajšnji g. župnik Josip Logar. — V Celju je dočakal v krogu svoje družine pri krepkem zdravju in razgibani delavnosti 601et-ni jubilej g. Janko Kramar, upravitelj IL deške šole v Celju. Zaslužnima in vsestransko delavnima jubilantoma naše iskrene častitkei
Nesreče_
Hudi prometni nesreči. Na Ptujski cesti v Mariboru se je zgodila 16. februarja huda prometna nesreča. V trenutku, ko je prečkal 20 letni živinski gonjač Franc Stramšek iz Dolgoš s konjsko vprego cesto, je zadel ob Stramšakov voz, ki je pripeljal iz Razvanja, avto. Voz, na katererr so bile naložene svinje, je pognalo s konji in voznikom v obcestni jarek. Strarošak je zašel pod voz in je obležal nezavesten s polomljenimi rebri in s hudimi notranjimi poškodbami. Njegovemu tovarišu, 16 letnemu Stanku Veber iz Slov. Bistrice, so zlomila kolesa avtomobila noge. Hudo poškodovana so prepeljali takoj v mariborsko bolnišnico. — Druga prometna nesreča se je pripetila nad mostom čez Dravo pri Vuhredu. Ko se je peljal na kolesu 32 letni čevljar Julij Nemec iz Marenberga po strmi cesti, mu je odrekla zavora. Nemca je vrglo v 7 m globoki jarek, kjer je obležal s strto roko, ključnico in polomljenimi rebri. V nezavestnem stanju je bil oddan v bolnišnico.
Otrok se smrtnonevarno opekel s kropom. Pri Sv. Križu nad Mariborom je polila sedemletna posestnikova hčerkica Til-čka Farčnik po sebi lonec vrele vode. Otroka so oddali v mariborsko bolnišnico s smrtnonevamimi opeklinami.
Krava mu je iztaknila oko. V Bel o vem pri Hočah v mariborski okolici je sunila krava z rogom 18 letnega posestniškega sina Jožefa Grosek v obraz tako, da mu je iztaknila desno oko.
Dinamitna patrona eksplodirala v roki. V Zg. Bistrici pri Mariboru je skušal odpreti dinamitno patrono 22 letni posestniški sin Albert Justine k. Patrona, o kateri je bil Justinek prepričan, da ni polna, se je naenkrat razpočila in so drobci hudo
poškodovali mladega neprevidneža po levi roki in obeh nogah.
Po zdravniško pomoč v ptujsko bolnišnico. Na cesti pri Slovenji vasi je povozfl avto na povratu proti domu 32 letnega posestniškega sina Franca Kureša iz Hajdoš. Kureš je dobil zunanje in notranje poškodbe. — V Krčevini pri Ptuju je padel v vodnjak 55 letni posestnik Rudolf Kova-čič. Ker se je zrušila nanj še cementna ograja, je dobil hude notranje poškodbe. — 50 letni občinski revež Voglar Anton iz Repiš, občina Lcskovec v Halozah, je doma žagal drva, pri čemer mu je padel zelo debel hlod na desno nogo in mu jo zmečkal. — Šket Anton, štiriletni posestniški sin iz Biša, občina Sv. Bolfenk v Slov. goricah, je padel s slamnate kopice in si zlomil levo nogo. — Desetletna posestnikova hčerka Katarina Horvat iz Sakušaka si je zlomila nogo pri igranju. Našteti poškodovanci so se zatekli po zdravniško pomoč v ptujsko bolnišnico.
Smrtno ponesrečila pri predčasnem odhodu iz bolnišnice. Marija Senegačnik, 65 letna posestnica iz Višnje vasi pri Voj-niku, se je podala po pomoč v celjsko bolnišnico radi španske in obolenja na živcih. Senegačnikova je zapustila bolnišnico predčasno na lastno odgovornost in je hotela oditi v Gaberje pri Celju k svoji sestri. Med potjo ji je postalo slabo in je v živčni zbeganosti zašla v potok Koprivnica blizu cerkve sv. Duha v Celju, kjer je utonila.
Huda avtomobilska nesreča na Dolenjskem. Zadnjo soboto so se peljali iz Zagreba v Ljubljano v avtomobilu 40 letni Lujo Tropan, zastopnik inozemske tvrdke v Zagrebu, Jule čatič, lastnik tvrdke Stan-cer v Zagrebu, in 60 letni zastopnik kovinske industrije iz Kragujevca, sedaj v
Beogradu. Po opravljenih poslih v Ljubljani so se vračali proti Zagrebu. Na vrhu Sv. Ane nad Mirno pečjo na Dolenjskem je počila na zadnjem kolesu guma. Avto je vrglo v obcestni rob, kjer je udaril i vbo silo ob brzojavni drog. Voz ss je čisto razbil in se še prevrnil v jarek ter pokopal pod seboj potnike. Nesreča se je zgodila na samem in se je Catič komaj privlekel do bližnjih hiš in obvestil ljudi o nesreči. Orožniki iz Mirne peči so oskrbeli avto, ki je prepeljal ranjence v bolnišnico v Novo mesto. Tropan, ki ima prebito lobanjo in je v nevarnosti levo oko, je moral ostati v bolnišnici, ostala poškodovanca so pa spravili v Zagreb.
Strašno maščevana neprevidnost. Jože Gregorič, 23 letni delavec iz Podsten pri Fari na Kočevskem, je na dvorišču ljubljanske tvrdke »Oleum« čistil bencinske in petrolejske sode. Radi hudega mraza se je mimogrede grel ob mali pečici. Ker je bila njegova obleka mastna od olja in bencina, so jo zajeli plameni, kakor hitro se je preveč približal pečki. Zgorela je na njem vsa obleka. Vsega opečenega neprevidneža so koj prepeljali v obupnem stanju v bolnišnico, kjer je v groznih bolečinah umrl.
Nesreča neprevidne kolesarke. 30 letna delavka Angela Zaplotnik je hotela s kolesom prečkati gorenjsko železniško progo pri postaji Duplje. Odbijač večernega gorenjskega vlaka je neprevidno kolesarko zagrabil in jo močno sunil na cesto. Pri pogledu na nesrečo je strojevodja vlak ustavil in so smrtnonevarno na glavi poškodovano naložili na vlak in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Smrtna nesreča na povratku od sorodnikov. Posestnik Blažič z Griča pri Škocja^ nu na Kranjskem, se je po končanem delu
Sukanec, ki smo ga dosedaj uporabljali, smo dobivali iz inozemstva. Bili smo na rezani le na uvoz. Znana mariborska tvrdka Hutter in drug pa je kupila pred letom najmodernejše stroje in izdeluje sedaj najboljši domači sukanec. — V Sloveniji bomo zato kupovali le sukanec z zaščitnim znakom: srce in nageljček. Zahtevajte - ta sukanec v vsaki trgovini! Kjer ga pa nimajo, naj ga naročijo v tovarni Hutter
in drug, Maribor, Melje.
odpravil k sorodnikom v Malo Strmco. Na povratku proti iomu je na poti skozi gozd pod gradom Klevevž zablodil v potok, padel v vodo in so ga potegnili iz neznatnega potoka mrtvega.
Razne požarne nesreče. Večerni in najbrž od zlobne roke podtaknjeni ogenj je vpepelil v Črni vasi na Barju pri Ljubljani kozolec-dvojnik z osmimi štanti posestniku Francu Jarcu. S kozolcem vred je zgorelo 15.000 kg sena, 500 kg slame, voz, • drva in razno orodje. Ljubljanski gasilci so preprečili, da se občutna požarna nesreča ni razmahnila na sosednja poslopja. — Iskra iz lokomotive je sredi februarja zanetila ga.ou. v Mošeniku med postajama Sava in Zagorje ob Savi. Požar je divjal dva dni. Požgani gozd je last posestnika žage v Mošeniku g. Rotarja iz Litije. Oškodovani so tudi njegovi sosedje. — Na Turškem vrhu v župniji Zavrč pod Ptujem je vpepelil ogenj viničarijo posestnika Franca Levanič. — V Ravnah pri Šoštanju je pogorela dopoldne Woschnaggova žaga, katera je bila zgrajenla lani in najbolj moderno urejena. Ogenj je uničil poleg žage stoječo mično stanovanjsko hišico za Žagarja in njegovo družino. Škode je za 60.000 din. V Gradišču pri Šmartnem je uničil ogenj 20.000 din vredno hišo posestniku Ivanu Rečniku. Ogenj se je vnel od isker, ki je padla iz štedilnika na dračje, katero je bilo naloženo krog peči. — V noči na 18. februar so pogoreli v Radvanju pri Mariboru hlevi posestnice Terezije Pri-Bternik. S hlevi je zgorela slama ter 20 kokoši. — V isti noči je vpepelil ogenj hlev in senik posestniku Jožefu Brglezu v Radvanju pri Mariboru. V teh dveh primerih gre gotovo za zločinsko delo poži-galčeve roke. — Radi slabo izpeljanega dimnika sta zgorela hiša in gospodarsko poslopje Jožefu Rotovniku iz Legna v Gra-
dišču pri Slovenjgradcu. Škoda je zelo velika, zavarovalnina pa znaša samo 10.000 dinarjev.
Razne novic? ______
Državna konjušnica pri Pragerskem in posojilo za vinarsko zadrugo pri Ptuju tili pred uresničenjem. Na posredovanje g. ministra Fr. Snoja je odobril finančni minister naši banski upravi najetje posojila 1,200.000 din za nakup posestva pri Pragerskem za državno konjušnico, o kateii smo že poročali. Dalje je odobril finančni minister posojilo 500.000 din za vinarsko zadrugo pri Ptuju.
Pobrežje pri Mariboru dobi vodovod. Po-brežje pri Mariboru dobi od mariborske mestne občine 10 km vodovoda, ki bo zgrajen postopoma in bodo znašali stroški zanj 2,800.000 din.
Vojne žrtve, pozor! Vsi vojni invalidi, vojne vdove, starši v vojni padlih sinov, udeležite se sigurno v nedeljo, 26. februarja, ob 9.30 sestanka v Zadružni gospodarski banki v Mariboru pri frančiškanski cerkvi, kjer bo razlagal predsednik Geč novo invalidsko uredbo. Vojne žrtve, ki želite vedeti, kake pravice imate po novi uredbi o vojnih invalidih, pridite, da se seznanite z novo uredbo! — Za lenarški okraj bo enak sestanek v nedeljo, 5. marca, ob lt) pri Sv. Lenartu.
Izpuščeni kaznjenci. Iz mariborske kaznilnice je bilo te dni izpuščenih 20 kaznjencev, kateri so bili obsojeni na večletno ječo radi uboja ter tatvin. Trem je bila prisojena radi umorov dosmrtna — 20 letna ječa. Med izpuščenimi je Karel Bevc iz Virštajng. v spodnjih krajih, katerega je obsodila še celjska porota 5. marca 1923 na smrt na vešalih. Smrtna kazen mu je bila spremenjena na 20 letno ječo, od katere je presedel 16 let, štiri leta so mu odpustili radi dobrega obnašanja v kaznilnici.
Pravočasna operacija otela kaznjencu življenje. Antona Marinčeka, 26 letnega kaznjenca mariborske moške kaznilnice, so spravili v splošno bolnišnico radi hudega obolenja želodca. Marinčeka so operirali in so mu odstranili iz želodca žreblje, steklene črepinje, kosce žice in 30 cm dolgo žico. Posrečeno operiranega kaznjenca je izročila bolnišnica zopet kaznilnici, kjer bodo po možnosti pazili, da se ne bo hranil nad dolgostjo prisojene mu kazni obupani Marin ček s pretrdimi in življenjsko nevarnimi predmeti.
Kmečki zadružni tečaj v Ptuju. Okrajni kmetijski odbor v Ptuju priredi s pomočjo kr. banske uprave in Zadružne zveze tridnevni kroetijsko-zadružni tečaj v prostorih »Mladike« v Ptuju, in sicer 6., 7. In 8. marca. Tečaj je zel» potreben, ker je kmečko zadružništvo v ptujskem okraju slabo razvito. Tečaj ima namen, usposobiti mlajše kmetovalce za zadružno propagandno delo, da bodo širili zadružno misel in sodelovali pri vodstvu kmečkih zadrug. Priporoča se številna udeležba!
Nove knjige Družbe sv. Mohorja. Baraga-Ja-klič: Eno je potrebno (izbor Baragovih molitev), vezan molitvenik z rdečo obrezo 28 din, z zlato obrezo 36 din; Breznik: V plamenih rdečega pekla (zapiski političnega kaznjenca), broš. 12 din, vez. 20 din; Gspan: Anton Tomaž Iinhart, Izbrano delo, broš. 20 din, vez. 32 din; Zoreč Ivan: iz nižav in težav, hroš. 28 din, vez. 44 din; Pucelj: 110 novih kuharskih receptov, broš. 8 dinarjev. Knjige dobite po vseh knjigarnah. Udje Družbe sv. Mohorja Jih dobijo 25% ceneje, če jih naročijo naravnost pri Družbi sv. Mohorja v Celju.	322
Gospodinje! Za vaše perilo uporabljajte odlični domači izdelek »Oven« terpentinovo milo, ki bo tudi vas prav gotovo vsestransko zadovoljilo.
Pri težki stolici, napetosti, gkm bolu zaradi zaprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. (Ogl. reg. S. br. 15.485/35.)	1138
Obžalovanja vredni sin ran
Precejšen vlomilski plen. Na Trgu svobode v Mariboru je bilo vlomljeno v stanovanje znanega mariborskega trgovca g. Ivana Babica v Gosposki ulici. Neznani storilci so odnesli obleke in raznih dragocenosti za 15.000 din.
Nepošten hlapec. Posestnik Vinko Fin-gušt iz Zg. Gorice je poslal svojega hlapca Friderika Gilčverta na Pragersko k trgovcu Petru Napastu po denar za prodani krompir. Hlapec pa je pokazal pri tej zaupni priliki veliko nepoštenost Odpeljal se je neznano kam z gospodarjevim kolesom in z 2134 din, katere je kasiral pri omenjenem trgovcu.
Do smrti pobit, ker je sunil drugega z nožem. Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, in sicer v vasi Botkovci, so pili fantje pri neki viničariji. Med pivci je bil tudi Alojzij Matjašič, 24 letni posestniški sin iz Sa-kušaka pri Sv. Tomažu pri Ormožu, in posestnik Alojz Lajh iz Senčaka. V splošni vinjenosti je prišlo do pretepa. Ker je sunil Lajh z nožem Matjašiča v desno stran prs, so ga drugi do smrti pobili.
Žrtev fantovske podivjanosti pri preža-nju. Na gostijo v Šmartnem pri Celju so prišli na prežo k Strausovim fantje, kateri si niso bili najboljši prijatelji. Ko se je vračal po polnoči 27 letni posestniški sin Alojzij Pečnik s svojo tovarišijo proti domu, ga je zabodel Jože Smodej v tilnik. Na tleh ležečega Pečnika je še neki Gro-belnik z bikovko smrtnonevarno poškodoval. Nezavestnega Lojzeta so tovariši za-
nesli v kmečko hišo, kjer so mu zaustavili kri, sicer bi izkrvaveL Drugo jutro so Pesnika prepeljali v zelo resnem stanju v celjsko bolnii- c». Zabodeni in poškodovani je žrtev sovraštva in fantovske po-surovelostL
Tik pred nameravanim vlomom prijet iz zapora pobegli nepridiprav. 30 letni Franc Gaberšek je pobegnil ob priliki žaganja drv iz zaporov ▼ Litiji. Zadnje dni je bilo zagrešenih ▼ okolici Mozirja v Savinjski dolini več tatvin ter vlomov in so orožniki takoj os umih omenjenega begunca. Gaberšek, s katerim ima oblast stalni posel, je bil aretiran v trenutku, ko je hotel v Lokah pri Mozirju vlomiti v konzum.
Bronasti zvon sta razbila in odnesla. V podružni cerkvici sv. Klemena v Mojstrani na Gorenjskem je počil pri potrkavanju 500 let star bronasti zvon. Zvon so hoteli preliti. Zadnje dni pa sta se lotila zvona dva delavca z Jesenic. Splazila sta se v stolp, ovila zvon z,vrečami in sta ga razbila ter odnesla kose brona na Jesenice. Na Jesenicah je prodal eden od tatov 40 kg težki kos zvona trgovcu za 164 din. Večji kos, kateri tehta 50 kg, pa sta drzneža skrila ob Savi med vrbovjem, nedaleč od Mojstrane.
lzn^cd sodišča
71 letni požigalec obsojen na osem let. Pred senatom celjskega okrožnega sodišča sta se sešla 17. februarja brata Jagodic iz Lemberga pri Šmarju, in sicer 71 letni Jože Jagodic, ki je delavec, in mlajši Franc, posestnik. Med bratoma je kačje sovraštvo, ker je zapustila mati posestvo mlajšemu sinu. Jože je požgal bratu že leta 1931 hišo in je bil obsojen na petletno ječo. Ob nastopu kazni je zažugal bratu bridko maščevanje, kakor hitro bo prost. Ko se je vrnil v svobodo, je letos 29. januarje zažgal bratu 30.000 din vredno domačijo. Brat in njegova žena z otroci so komaj ir v zadnjem trenutku ušli smrti zadušenja v dimu. Celjsko sodišče je prisodilo nepoboljšljivemu požigalcu oeem let in štiri mesece težke ječe. Obsojenec je kazen mirno sprejel.
Mraifra
Sezonsko delavstvo. Pogodbe za državno vele-posestvo Belje so dobili naši gazdi nazaj. Prinesla sta jih dva zastopnika tega veleposestva. Pogoje je stavila Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti. Zahtevala Je ta zveza za naše delavce kot dnevnico za ženske 14 din in za moške 16 din, to je 2 din več kot lani Uprava veleposestva se na te pogoj« sploh ni ozirala in je naredila pogodbe po svoje in bi jih morala naša Zveza le podpisati. Prišlo je do medsebojnega prerekanja, zedtnitl se pa le niso mogli, zato sta zastopnika odšla. Potrebovali bi letos okrog 1200 delavcev, to Je okrog 200 manj kot lani O stvari se je Zveza obrnila na naše poslance.
Kaj pa v tujino T Naša oblast je izdala odlok, da ne sme letoa nihče v tujino, kdor še nima 20 let. Ta odredba se nam zdi zelo umestna, le žal, da ni izšla že prejšnja leta. Upamo, da se bo to tudi izvajalo. Govori se namreč že sedaj, da je neki tajni odbor, ki bo delal izjeme in tihotapil naše delavce v tujino. Opozarjamo naSo oblast na trke govorice in prosimo, da naj ne dopusti nobene izjeme.
Murska Sobota. Po zgledu Ljubljane, Maribora in drugih, krajev širne Jugoslavije bo Tujsko-prometno društvo priredilo v juniju v Murski Soboti »Prekmursld teden«, ki bo pokazal kulturni in gospodarski razvoj Slovenske Krajine v po-provratni dobi. — Dne 10. februarja na večer je bila "okal Irma, trafikantka na Glavnem trgu, domov grede na svojem dvorišču v Mali Kaniži od neznanega moškega napadena v namenu, da bi ji iztrgal iz rok denar, Iti ga je ta dan skupila. Neznanec jo je udaril po glavi In grabil po denarnici. Ker jo je pa napadena dobro držala in klicala na pomoč, se mu zločinsko dejanje ni posrečilo in je brez uspeha pobegnil. Po temeljiti preiskavi so napadalca izsledili in se izgovarja, da ga :e k temu dejanju nagovoril njegov znanec, ki pa to odločno zanika.
Sv. Benedikt, občina Križevci. Zlobna roka, ki zadnje čase stalno požiga po Goričkem, ni prizanesla tudi slami g. župnika Faflika. Neznanec tiu je pred kratkim zvečer zažgal slamo, ki je '.o tal pogorela. Bilo je je okrog 5000 kg in je "koda precejšnja.
Sv. Sebeščan. Letošnji predpustni čas se jih je pri nas poročilo kar osem parov, kar je za našo župnijo veliko, nekaj se jih je pa poročilo tudi v drugih farah. Med ženini je tudi nečak našega misijonarja Kereca in en Nemec, ki ga je ljubezen prignala sem za dekletom. Vsem želimo v zakonskem stanu veliko božjega blagoslova! — Dne 10. marca se konča pri nas ba-novinski kmetijskorgospodinjski tečaj in se bo kar takoj začel pri nas še en tak tečaj, kar je za naš kraj na vsak način pridobitev.
OJovci. Pri nas se je ponesrečil mlad mož Pen-telc, ki je padel z voza in si nalomil hrbtenico In v soboški bolnišnici umrl. Vsak ga je poznal le pod imenom »otovski bog«, ker se je hiši po domače tako reklo.
Mačkovci. Gomboc Štefan si je v nedeljo zjutraj zlomil roko v svojem mlinu. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico, želimo mu skorajšnje okrevanje.
Kančevd. Dne 12. februarja zvečer je bil zažgan hlev in šupa posestnika šraj Janeza, ki sta do tal pogoreli. Obenem je zgorelo vse gospodarsko orodje, ld je bilo v teh poslopjih. Škode je za 35.000 din in je deloma krita z zavarovalnino. Za storilcem se vršijo poizvedbe.
Veliki Dolenci. Prejšnji teden je zgorelo ostrešje okrog 12 m dolge in 4 m široke hiše Barbarič Marije. AgiLnim gasilcem iz Vel. Dolenčev in Budinec se je posrečilo ogenj omejiti.
Prepustite odslej mirne duSe meni skrb za nego svoje koža! Edino, kar morate storiti, je to, da redno mažete kožo z N i -v e o. Zakaj samo Niveo vsebn-je Eucerit, najboljšeokrep-čevalno sredstvo za kožo. Z njim vpliva N i v e a blagodejno na kožno staničje. N i v e a Vam ohranja kožo mladost-n o in krepko, celo ostro vreme ji ne more škoditi. Zato si kupite še danes Niveo; bolje je namreč bolezen preprečili kakor se zdraviti!
Dobrovnik. V nedeljo, 12. februarja, so se fantje spozabili in so Nagy Palija tako stolkli, da se je ves okrvavljen zgrudil v obcestni jarek, odkoder sta ga dva tovariša odnesla k zdravniku, ki ga je po prvi pomoči prepeljal v soboško bolnišnico. Njegovo stanje je resno. — Pred dnevi se je peljal šofer g. Pergar Franc iz Tumi-šča s tovornim avtomobilom in se mu je zgodila nesreča,^ ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, pač pa "gmotno škodo na avtomobilu. Pod težo avtomobila in tovora se je namreč podrl most in zadnji del vozila je padel v potok Giinja, od koder so ga izvlekli le z večjo težavo. Cestni odbor prosimo, da tudi mostovom na stranskih poteh posveča večjo pažnjo.
Turnišče. V nedeljo, 5. marca, po veliki maši bo pri nas delavsko zborovanje, kjer bo govorilo več govornikov. Udeležite se ga v velikem številu in s tem odkrite ter izrazite vse svoje želje in težave, s katerimi si večkrat belite glave.
Dolnja Lendava. V nedeljo, 26. marca, ob 11.30 bo Zveza poljedelskih delavcev priredila v dvo rani hotela »Krona« delavsko zborovanje, na ka tero ste iskreno vabljeni. Isti dan ob 14 bo slično zborovanje na Hotizi.
Sv. Barbara pri Mariboru. Nedavno smo spremili k večnemu počitku Jožefa Krajnc, posestnika, v Zimici, v starosti 73 let. Svojo liudo bolezen je z božjo voljo vdano prenašal. Rajni je bil v svojem življenju zelo delaven ter skrben gospodar. Njegovo priljubljenost je pokazal pogreb. Domači pevci so zapeli žalostinke pri hiši žalosti in na pokopališču. Rajni naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje! — Na sedmini se je nabralo za novo lavantinsko bogoslovje 105 din.
Poljčane. Dne 11. februarja zvečer je umrla Terezija 2 u n k o v i č. Res vzorna slovenska mati! Vzgojila je vse otroke v pravem krščanskem duhu. V hišo so imeli vstop samo katoliški časopisi, v prvi vrsti »Slov. gospodar«. Družini Drozgovi naše sožalje, umrli pa večno zve-ličanje!
St. Andraž pri Velenju. Pokopali smo blagega moža in očeta, posestnilca Vranovšeka, katerega je zadela možganska kap. Bil je zelo priljubljen pri ljudeh, kar se je posebno dobro opazilo pri rajnikovem pogrebu. Počivaj v miru — žalujočim preostalim naše sožalje!
&naaxj pri JeZi. .. Naši mladini ostane trajno r spominu 13. februar, ko smo pospremili k večnemu počitku 17 letno Amalijo J a g o d i č, vzorno družbenico Marijine družbe in članico Dekliškega krožka. Po njenem lepem življenju, ki se je odlikovalo po posebno prisrčni ljubezni do Jezusa in Marije, je po daljšem hiranju na praznik lurške Matere božje mirno v Gospodu zaspala s poslednjim pogledom na Marijino sliko. Na zadnji poti so jo nosile in poleg deklet Marijine družbe ter otrok Marijinega vrtca spremljale v krojih članice dekliškega krožka. Po pogrebnih obredih, ki jih je opravil g. dekan, je spregovoril g. kaplan in voditelj Marijine družbe domačim v tolažbo, navzoči mladini pa v spodbudo k čednostnemu življenju ter zaključil: življenje in smrt rajne Malike nas uči, da more lepemu življenju slediti le lepa in srečna smrt. — S pesmijo »Otrok Marij Ln, blagor ti« so se dekleta poslovila od svoje tovarišiee, ki naj mirno počiva v Bogu! Domačim naše sožalje!
Buče. Po daljši bolezni je pobrala smrt enega najstarejših naših faranov, 86 letnega posestnika Jurja Božiček, ki je bil daleč naokrog znan kot dobri Kladovšekov stric. Rajni je bil dolga leta vzor krščanskega gospodarja v Jagrovci. V položaju dobro stoječega posestnika je bil dolga leta župan, cerkveni ključar, načelnik posojilnice, ubožni oče itd. Vzredil je štiri zgledne otroke. žalibog je zginil za gospodarja na domu odločeni sin Jože nekje na gališki fronti in se ni več vrnil. Najstarejši sin Franc je bil župnik v
Kamnici pri Mariboru in je lani umrl v starosti 57 let. Ostali^ sta še hčerki Micka in Pepca, ki sta že dolgo imoviti gospodinji. Ko je predal posestvo v Jagrovci svoji mlajši hčerki Pepci in zetu, se je preselil s svojo že pred leti umrlo ženo Mico na novo kupljeno domačijo blizu župne cerkve, da je laže in pogosteje zahajal k službi božji. Do pred dobrim letom je še bil duševno čU ter krepek in se je zanimal za javno življenje. Naročnik je bil »S;ov. gospodarja« nad 50 let, odkar je postal samostojen gospodar. Bučani in sosedni farani so Kladovšekovega strica spoštovali, ga ljubili in se je marsikdo zatekel k njemu po dober nasvet in razne podpore. Njegova oba doma sta slovela po izredni gostoljubnosti, katere se je veselilo poleg domačinov tudi dija-štvo, bogoslovci, duhovniki in slovensko zavedna gospoda iz bližnjega Kozjega, Podčetrtka in Št. Petra. Zmernost v vsakem oziru, vesela narava in vsestranska delavnost so mu naklonile izredno starost. Položili amo do"brega očeta in strica Kladovšeka k zadnjemu počitku na domačem pokopališču poleg rajne ženke ob najobilnejši udeležbi domačinov in sosedov 21. februarja pred-poldne. O stričevem pogrebu bomo poročali v prihodnji številki, ker sicer bi bil dopis predolg in bi nam ga urednik f-j pristrigel. Zaenkrat želimo vsi, ki smo posodili staremu Kladovšeku zadnjo pot, naj uživa večno plačilo, za katerega se je trudil vse življenje. Hčerkama in ostalemu sorodstvu naše iskreno sožalje!
*
Društvene vesti
Sv. Peter pri Mariboru. Prosvetno društvo »Skala« vabi vse šentpeterčane na farni sestanek, ki bo v nedeljo, 26. februarja, po rani sv. maši v samostanski šoli. Na farnem sestanku bo govoril o velevažnem predmetu urednic »Slovenca« g. Sekolec.
Sv. Peter pri Mariboru. Občne zbore naših političnih, gospodarskih in prosvetnih organizacij smo absolvirali. Za predsednika krajevne organizacije JRZ je bil izvoljen župan g. Franc Ki-rar, načelnik posojilnice in hranilnice je g. Jožef
Elšnik, predsednik Prosvetnega društva in gasilske čete je g. Krepek Anton, fantovski odsek vodi g. Ornik Jože ml., dekliški pa gdčna Zofka Sande. — Od sedaj naprej se bodo vršili redno vsako zadnjo nedeljo farni sestanki, in sicer vselej po rani sv. maši v samostanski šoli. Prvi sestanek bo v nedeljo, in sicer se t>o govorilo o važnem predmetu, to je o važnosti in potrebi dobrega tiska. Teh sestankov se naj udeležujejo farani polnoštevilno!
*
Dopisi
Sv. Peter pri Mariboru. Prihodnji petek, ko prikima sv. Matija, ki led razbija, če ga pa ni, ga naredi, praznuje naš zvesti Matija Knuplež svoj god in obenem 60 letnico življenja. Naš slav-ljenec Matija, ki je bil vso svojo življenjsko dobo «vest, delaven in požrtvovalen delavec v vseh naših katoliških organizacijah, je dočakal svojo 60 letnico še v najboljšem zdravju. Mi vsi prijatelji mu želimo, da bi dočakal v zdravju, veselju in zadovoljnosti dokaj desetletij! Moramo tudi pri:' nniti, da je naš Matija dolga desetletja zvest naročnik »Slov. gospodarja« in da vedno rad podpira vsako dobro stvar.
Sv. Peter - ri HT?.r"boru. število naročnikov našega časopisa je v tekočem letu precej naraslo, kar je prav. Naj nihče ne naroča in re podpira časopisja, ki je katoliškim načelom kvarno. Ne zdi se nam pa prav, da imajo nekateri, ki žive od nas, in ki jim mi prinašamo denar, bodisi da so trgovci ali obrtniki, ki pa imajo še vedno naročene liste, ki niso katoliški, če hočejo z nami in od nas živeti, bi jim pač priporočali, da podpirajo naše liste, vsako nam tujo in protiversko časopisno navlako pa naj opustijo. Ker res je potreba, da se vedno bolj in bolj zavedamo, da kdor Bi z nami, je proti nam. In le naša popustljivost je temu kriv», da se pri na» še širi ali vsaj propagira nasprotno časopisj» Naj prizadeti vza
mejo ta blagohoten opomin na znanje, da ne bo prepozno in njim v škodo.
Zatočišče v obliki zvona za primer zračnih napadov so preizkušali v Bir-mingbamu na Angleškem. Zvon je «»tal nepoškodovan, čeprav so poni-S(B nanj celo poslopje
Francov general Solchaga v razgovoru s francoskim generalom Fa-galua na špansko-francoski meji v Pirenejih
Cirkovce na Dravskem polju. Na veseli gostiji ženina Franca Hergan in neveste Magdalene Pr-šuh se je nabralo za misijone 200 din. Oba, ženin in nevesta, imata sestre redovnice. Ena deluje kot usmiljenka, druga kot šolska sestra na misijonskem polju.
Svetinje. V dneh od 5. do 12. februarja se je pri nas, v središču Jeruzalemskih goric, vršil sv. mieijon, ki ga je po desetih letih zopet pripravil svojim faranom nadvse skrbni dušni pastir ubogih viničarjev g. dekan in konzistorialni svetovalec Fran Ks. Bratušek. Gg. patra kapu-cina, gvardijan Janez Reberc in Ladislav Ha-zemali, sta v krasnih, njima svojskih govorih po skrbno izdelanem načrtu vlivala v nežna prleška srca svete tolažbe, ki so je ravno v današnjih razburkanih časih presnavljanja duhov tako potrebna. Ljudstvo je razumelo klic svojega očetovskega dekana in tudi iz vseh bližnjih far pohitelo k Svetinjam, da je bila miza Gospodova vse te dni naravnost oblegana. Tako so hvaležni župljani tudi na najlepši način dokazali svojemu dušnemu pastirju, da je njegovo 30 letno župnikovanje pognalo korenine globoko v dovzetne duše in da njegovo delo rodi tudi sadove.
Predsednik francoske republike Le-•"»■un poljublja zaslužnega generala
Avtomobilsko popravlja.lnico za zasilno pristala letala so Iznašli v Ameriki. Popravljalni ca vozi z brzino 46 km na uro in je opremljena z vsem orodjem ter modernimi pripomočki tako, da lahko zgradi celo letalo in mu pripravi prostor za dvig v zrak
Sv. Križ pri Ljutomeru. V naši župniji je in ie bo v tem predpustu stopilo 15 parov v zakonski stan. Prav iz srca želimo vsem, da bi bilo ■rečno! A nekaj posebnega je, da so v malem kraju Dobrava, ki ne Šteje niti 90 duš, imeli kar pet porok, in med temi izreden primer, da so iz spoštovane Bohančeve hiše kar trije otroci stopili v zakon, to je fanta Anton in Janez in sestra Marija, vsi aktivni člani naših organizacij. Poročil jih je pa vse naenkrat njihov brat g. Franc Bohanec, kaplan na Vranskem. Na gostiji teh treh parov so gostje darovali 120 din za novo lavantinsko bogoslovje, za kar jim naj bo izrečena prisrčna zahvala.
žvab — Sv. Tomaž. Pred kratkim je našel posestniški sin Tomaž Senjor iz žvaba 2, kačo belouško, dolgo 80 cm. Redek dogodek v naših krajih, da bi se prikazala kača na zemeljsko površje v tako zgodnjem času. Stari ljudje pravijo, da Je kača, dobljena pred sv. Jurijem, posebno zdravilo proti kačjemu piku pri živini in pri ljudeh zoper revmatizem.
Proti strupenim plinom v primeru zračnega napada zavarovan otroški razjček Je bil zadnje dni razstavljen v Londonu
Ljutomer. (Vinska razstava in sejem.) Vinarska podružnica priredi na kvatrni torek, 28. februarja, vinsko razstavo in sejem v dvorani g. Zavratnlka. Otvoritev bo ob 9. Ob 10 bo vinogradniško zborovanje v Katoliškem domu, na katerem bodo govorili strokovnjaki o vinogradniškem vprašanj»!. Na vinski razstavi bodo razstavljena najboljša ljutomerska, gornjeradgonska in štrlgovska sortna in mešana vina. K sodelovanju prijazno vabljeni vsi vinogradniki iz omenjenih vinskih okolišev, da razstavijo svoja vina. Prijave sprejema Vinarska podružnica v Ljutomeru. Od vsake vrste vina je treba poslati tri buteljke. Razstavljale! imajo vstop na razstavo brezplačen. Vsa razstavljena vina bodo pred komisijo ocenjena. Vsi vinogradniki prijazno vabljeni na vinogradniško zborovanje! Gostilničarjem in vinskim kupcem se nudi ugodna prilika, da se prepričajo o lanski kvaliteti ter si nakupijo pristna in dobra vina.
Ljutomer. Krajevna KZ priredi v sredo, dne 1. marca, v prostorih Okrajne posojilnice enodnevno predavanje. Predavalo se bo o pripravljanju semenskega blaga, gnojenju polj in travnikov, škropljenju in snaženju sadnega drevja, o kmetijskem knjigovodstvu, kmetijskem zavarovanju in mlekarstvu.
Gornja Radgona. Svat je na gostiji Kavčič Fr. iz Stavešinec in Bračič Micike iz Ivanjševec, fa-ra Gor. Radgona, so zbrali za novo lavantinsko bogoslovje 200 din. Bog naj vsem povrne in blagoslavlja novi par! — V naši fari ljudje zelo umirajo. Letos jih je odšlo v večnost že 18, večinoma starejših. Ta muhasta zima marsikoga premoti, da misli: Toplo je, pomlad je tu; ni se treba več toplo oblačiti. Pa smo še daleč do tistega! Predpust pri nas ni nič kaj divji. Par gostij, nekaj plesnih veselic, pa je že konec! Bo pa po »fašenku« bolj zdrava glava in srce!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Predpustni čas je dne 13. februarja opogumil sedem parov, da so si v naši župni cerkvi obljubili večno zvestobo. Med temi je bil vrl mladenič Franc Vesenjak iz Mo-škanjc, član našega fantovskega odseka in podpredsednik MJR3. Pcročil ga je njegov stric, teharski g. župnik Pavel Vesenjak, z dobro mladenko Ano Kolar " iž Placanovec. Mlademu paru kot tudi vsem ostalim novoporočencem želimo mnogo rveče in božjega blagoslova! — Občni zbor JRZ v nedeljo je bil precej živahen, ko so se prerešetavr' kraievne potrebe novega mostu čez Pesnico v Tibrese ureditve Pesnice na Forminu,
Ob franoosfeo-Spansld meji Izročajo v Francijo pobegU rdeči španski mi-Kčnikl strojnice
elektii£H<ac:Je, jreditve Drave itd. Potreb dosti, sredstev malo. — Razmaha naše posojilnice si mnogi želijo. BI -es bilo dobro nekaj ukreniti, da se delovanje bolj poživi. — Mnogi se Jezijo nad sedanjim lepim vremenom, češ, da kvari sedaj zimski počitek, a pozneje bo pa nasprotno vreme zadrževalo qpcmi; dansko delo. Bi bilo dobro to lepo vreme izrabiti za popravo občinskih cest, kar bi bilo marsikje res nujno potrebno.
Sv. Barbara v Halozah. V tem tednu sta se poročila Kokol Franc in Hvaleč Ana, oba iz Pristave. Bila sta oba v Marijini družbi, oba i* uglednih rodbin. Poročal je mladi par ženinov stric dr. p. Hadrijan Kokol, frančiškanski gvar-dijan, ki je prihitel z Brezij na Gorenjskem. Mladoporočencema obilo blagoslova!
Sv. Barbara v Halozah. Tukajšnja sadjarska podružnica je imela mesečni sestanek s predavanjem o sadjarstvu, v šoli 5. februarj. Tretje predavanje bo 5. marca po rani sv. maši Predaval bo upravnik tukajšnje banovinske trsnice in drevesnice g. Emeran Stoklas. Do tega časa naj vsak posestnik pregleda škodo, povzročeno po zajcu v minulem letu in naj prinese popis škode s seboj k predavanju, kjer se bodo listki pobrali. K predavanju pridite v obilnem številu! izpolnite tudi dana navodila od zadnjega predavanja glede čiščenja sadnega drevja, kakor jih je dala banovina pri cerkvah razglasiti, ker bodo kaznovani tisti, ki tega ne bodo storili in ne bo pomagal noben izgovor.
Sv. Kunigunda na Pohorju. Letošnji predpust smo se bolj živahno gibali pri porokah kot sosednje župnije, imeli smo 11 parov zakonskih kandidatov. Zadnji ponedeljek sta obljubili zakonsko zvestobo Lojzka Kamenik-Sovšekova skrbnemu in mirnemu fantu Franč-ku Mernik, a njena sestra Anica zglednemu fantu Lojzetu Crešnar. Karlek Podgrajšek si je poiskal tova-rišico v sosednji fari, a njegova sestra Veronika se je preselila na novi dom na vzhodni konec konjiške dekanije, v Sv. Jernej. Vsem novoporočencem želimo mnogo blagoslova in polne vreče prave sreče! — Tudi mnogo zaželjena občinska cefta, ki vodi k nam iz Zreč, bo do Jurija dograjena.
Sv. Jernej pri Ločah. Dne 12. februarja se j« vršil občni zbor KZ. Poročal je o tej organizaciji g. Humer iz Slov. Konjic. Pri nas je veliko zanimanje za to stanovsko organizacijo. — Z ene strani je res prijetna taka suha zima, ki jo imamo, vendar nas skrbi, če ne bo mati zemlja ostala presuha, ako ne bo kmalu več snega ali spomladanskega dežja.
Male dole pri Vojniku. »Gospodarska zadruga«, ki se je osnovala na Frankolovem po prizadevanju g. Goršeka, ima prav dober napredek. Mnogi kupujejo tukaj svoje potrebščine, posebno oni, ki nosijo mleko. Zadnji čas so iz naše okolice tudi na novo začeli nositi mleko, če pomislimo na reči, ki jih moramo kupiti, bomo videli, da je cena mleku prenizka. Računajmo vse izdatke in trud našega kmeta, pa bomo videli, da bi bila morala biti cena mleku vsaj 2 din liter. Gospodje, ki imate v tej zadevi kako besedo, prosimo vas, da to vprašanje kmalu rešite. — Poročil se je Slemenšek Ivan, posestnikov sin iz Malih dol, z žnider Frančiško iz Loke pri Frankolovem. Obilo božjega blagoslova!
Poljčane. Ker se nam približuje postni čas, je bilo zadnje čase precej porok. Tako sta se med drugimi poročila Ljudmila Babšek iz ugledne rodbine lz Podboča, ki si je izbrala za zakonskega druga Jakoba Crnogo iz Makol, ki je znan kot delaven človek pri vseh naših društvih. Poročal ju je nevestin brat g. provizor. Svatje so nabrali za knjižnico Prosvetnega društva 100 din, za novo lavantinsko bogoslovje pa tudi 100 din. Vsem darovalcem Bog plačaj! Mlademu zakonskemu pam obilo sreče in božjega blago s?o val
Poljčane. Krajevna KZ Je Imela zadnjo nedeljo, 12. februarja, svoj drugI občni Zbor. Udeležba je bila povoljna. Izvoljen je bU soglasno stari odbor. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se pošlje resolucija na KZ, da bi se zavzela pri me-rodajnih čini tel jih, da bi se moglo naše vino prodati, da bi se živahno razvila trgovina. Tudi goveja živina se ne more prodati ter nima primerne cene. Svetovni trgi so zaprti, edino v notranjosti se nekaj malega proda. Priporočala se Je tudi klasifikacija naše zemlje, ki je tako potreb-pa, ker imamo še dosti neuporabne zemlje, a plačujemo od nje precejšnje davke.
Sv. Pavel pri Preboldu. Zelo zagonetna za ievije v Dolenji vasi pri kopanju peska za stavbo na zemljišču tovarniškega uradnika g. Vedenik Ivana. Našli so namreč na sredi njive samo pol metra globoko človeška okostja. Naši domači strokovnjaki so mnenja, da trupla niso nad deset let ležala na tem mestu, ker so kosti še zelo dobro ohranjene. Opozarjamo javnost, da se za to stvar pozanima.
Vojnik. Občni zbor našega živinorejskega se-lekcijskega društva bo v nedeljo, 26. februarja, ob 8 zjutraj v kavarni gospe Kaš v Vojniku. Člani kot tudi ostali živinorejci, zlasti še biko-rejci vabljeni! Pred občnim zborom bo predavanje o živinoreji
Sv. Rupert nad Laškim. Ruperčani bi radi postavili društveni dom, Slomšekov dom, ker je naši mladini naravnost potreben. V nedeljo, %. februarja, je prihitel k nam iz Laškega znani or-
ganizator mladine g. Kolšek Janez. Z njemu lastno temeljitostjo In mladeniškim ognjem nam j« najprej orisal zgodovino prosvetnih domov na Slovenskem, nato podal potrebo in korist društvenega mladinskega doma in nas končno pozval, naj se val dobri in pošteni župljani strnemo tn zgradimo »ljudsko univerzo«, od kater« bo imet korist vsak sloj našega kmečkega ljudstva. V velikem številu zbrani poslušatelji Iz vse obširne župnije so glasno odobravali njegova res izbor-na izvajanja. Tedaj pa nastopijo z velikim hrupom ln kričanjem maloštevilni »levičarji«, kakšnih pet mož, ki sicer niso mogli in tudi niso znali zavrniti niti ene točke vsega govora, pa so hoteli s kričanjem in divjanjem povedati, da slovenskega, krščanskega doma ne pustijo postaviti v Sv. Rupertu. Dobro jih je zavrnil nek star, skušen mož iz Sv. Petra: Povem vam, da prej še nisem dobro poznal potrebe in dela društvenega doma za mladino, a sedaj me je divjanje teh zaslep-Ijencev popolnoma prepričalo in potrdilo, da ima mladi govornik popolnoma prav — in položil je kot prvi 50 din na mizo za novi Slomšekov dom. Gromovito ploskanje in odobravanje pretežne večine zborovaleev je pozdravilo to mladeniško gesto sivolasega Medveda. Zborovalci so se razšli s trdnim sklepom: Sedaj pa res moramo vse storiti, da si v najkrajšem času postavi Slomšekov dom, potreben je naši mladini kakor vsakdanji kruh! Naši nasprotniki so sijajno potrdili vsa izvajanja vrlega govornika in pravega prijatelja naše mla«-dine! Gospodu Kolšeku iskrena hvala!
Politična novica iz naše države
Proračunska razprava pričela v finančnem odboru. Spredaj poročamo, da bo seja narodne Bkup&čirte sklicana pismenim potom, ker pretresa državni proračun finančni odbor. Finančni Odbor se je sestal na prvo sejo 20. februarja dopoldne. Otvoritvene seje so se udeležili vsi člani s finančnim ministrom DJuričičem, Id je podal dolgo razlago ln utemeljitev državnega proračuna. Novi proračun Je izdelala prejšnja vlada in si je pridržala sedanja samo pravice, da ga v primeru potrebe spremeni, kar velja tudi za finančni zakon. Skupna proračunska vsota znaša 12.049 m"" din. Od orelšnjega je novi proračun za 762 milij. din večji. Ko je finančni minister raztoanačil finančnemu odboru novi proračun, je pričela o njegovih podatkih razprava, v katero je poseglo takoj v pričetku več govornikov.
PoHti'-e novice iz drugih držav
Balkanska zveza pričela konferenoo. 20. februarja so bili v romunski prestollci Bukarešte fsbronS vsi zastopniki držav Balkanske zveze. JSunanje mintetre omenjenih držav Je na bukare-fekem kolodvoru slovesno sprejel romunski zunanji minister Gafenou z diplomatskim zborom. Člani stalnega sveta Balkanske zveze so začeli ¡konferenco o dnevnem redu, katerega objavljamo spredaj med političnimi vestmi.
NadoaalUrttAnJ general Franoo je 20. februarja safiel z ofenzivo na Madrid ln je po poročilih že dosegel nekaj uspehov. Isti dan se je zgodila pri prevažanju vojaštva na madridsko boJIBČ<* velika žeieszilSka nesreča. Dva vlaka, polna vojaštva, sta se zaletela drug v drugega. Ubitih je bilo pri tem par sto vojakov, veliko število pa je bilo ranjenih.
Nova fr-olgijBka vlada bo v kratkem sestavljena ln jo bodo ti-Trill katoličani, socialni demokrati In nekaj stroko vnjakov-napolitikov. Liberalci v tej vladi ne bodo zastopani.
OBČNI ZBOR KZ V CELJU
Ne porabite, d» se vrši v nedeljo, 5. marca, ▼ Celju občni zbor osrednje Kmečke zveze, katerega se naj udeležijo datogati krajevnih KZ, katere so že imele svoje občne zbore.
Domače novice
Našemu voditelju dr. Antonu Korošcu slovesno Izročena diploma častnega občanstva Ljubljane. Kakor znano, so lansko leto ob priliki ljudskih taborov v Sloveniji slovenska mesta ln podeželska občine druga za drugo imenovale našega vo-
ditelja dr. Antona Korošca za svojega častnega občana. Imenovanju sledi sedaj izročitev umetniško izdelanih diplom. Krasno diplomo je že izročilo voditelju mesto Celje po svojem zastopstvu. Sedanji odmor v skupščini in senatu je izrabila Ljubljana in je počastila svojega častnega občana in voditelja dr. Korošca ob priliki povrnitve iz Beograda 20. februarja s posebno slovesnim ter navdušenim sprejemom, med katerim mu je izročil ljubljanski župan dr. Jure Adlešič perga-mentno diplomo častnega članstva mestne občine Ljubljana. Dr. Korošec se je za ljubko in izredno pozornost zahvalil v posebnem govoru g. županu in članom mestnega sveta. Pred mestno hišo zbrana tisoč in tisočglava množica je našega voditelja burno pozdravljala. Višek manifestacij je bil dosežen, ko se je pojavil na balkonu mestne hiše dr. Korošec in spregovoril par besed zbranim Ljubljančanom.
Prometna nesreča. V Skalcah pri Slov. Konjicah je zadel neznan avtomobilist v z drvami naloženi voz. Avto je podrl voznika, 62 letnega posestnika Alojza Gorinšeka, katerega so prepeljali v celjsko bolnišnico s hudimi notranjimi poškodbami.
Smrtna žrtev preobilnega alkohola. Na Po-brežju pri Mariboru je umrl na posledicah preobilno zavHtoora alkohola 32 letni delavec Jožef Trs la Tonič pri Račah. Nesrečnež zapušča ženo in štiri otroke v starosti od 4 do 11 let.
Dopisi
Ljutomer. V nedeljo, 26. februarja bo ob 8 v mali dvorani Katoliškega doma občni zibor krajevne organizacije JRZ. Govornik iz Maribora
Galicija prt Celju. Dne 28. februarja bo po prvi sv. maši v župnišču občni zbor krajevne Kmečke zveze.
SLUŽBE
Marljiv vtoičar, malo otrok, se sprejme na lep® posestvo blizu mesta. Knjigarna Scheidbach, Gosposka 28.	351
teče se ženska za Haloze, katera bi opravljala nekaj živina in druga zunanja dela. Franc Igli«, Ptuj.	353
Pošten hlapce se takoj sprejme. Gačnik 57, Pernica.	262
Viničar, dve do tri delovne moči, se sprejme. Pojasnila daje Krajnc Franc, Kozjak 43, Zg. Sv. Kungota.	365
POSESTVA:
Zidano hiša prodam, pašnik ln vrt. Primerno s» upokojenca. Sv. Miklavž 87, Hote.	354
Prodam posestvo, 2 orala, hiša, lesena, a slama krita. Jakob Vantur, Selca 50, Sv. Rupert, p. Sv. Lenart.	354
Prodam bito, pol orala njiva, velik vrt. Zrkov»-aka cesta 71, Pobrežja, Maribor.	355
RAZNO:
Lepo enoletno trebi co prodam. Klememčič Margareta, Vukovje 56, Sv. Marjeta ob Pesnici 351
Kupim triredno slovensko harmoniko, rabljeno, Anton Fuja, Prosečka vas, p. Mačkovci, Prek-murje.	361
Trte, cepljene na različnih podlagah, več bolših ln rodovitnih sort, cena nizka. Prodaja Franc Raušl, Kukava, p. Juršinci.	363
300 dinarjev tedensko lahko vsak zasluži s prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovor. Anton Blaz-nik, Ljubljana VH.	349
Kupujem vsakovrstno staro železo, odpadke in rabljene stroje po najvišjih dnevnih konkurenčnih cenah. Imam na zalogi razno kovaško železo in potrebščine. Križnik Alojz, trgovina s starim železom in stroji, Maribor, Dajnko-va 10.	356
Zamenjam vino ali pijačo za krompir in oves. Suhe hrastove doge za vinogradno trsje-riz-ling. Naslov v upravi.	359
»Pri starlnarju«, Zldanšek, Maribor, Koroška 6, zopet došli lepi ostanki iz raznih tovarn: svile, delena, flanele, žameta, cajga za moške obleke, druka, belo, pravo in rjavo platno, oksford, cvirncajga za obleke, žepne robce od 1 din, predpasnike, oblekce, moSke in ženske srajce, spodnje in vrhnje hlače._360
Halo! Halo! Prispela velika izbira češkega in angleškega spomladanskega blaga. Kakor znano, dobite zmerom najboljše in najcenejše samo v Češkem magacinu, Maribor, Ulica X. oktobra. Brezobvezno se lahko prepričate! Krojaške potrebščine!	357
IZŽREBANE ŠTEVILKE EFEKTNE LOTERIJE V LAŠKEM 19. febr. 1939:
Glavni dobitki: 29720, 2699, 10198, 28716, 15540, 16414, 16244, 16275, 13088, 1283, 15158, 27864, 18540, 12782, 7659, 12718, 28987, 5512, 9889, 777, 2888, 2369, 21916, 27012, 28057, 16839, 1099, 24186, 22089, 13714, 6323, 23023, 1408, 24967, 7781, 10680, 23018, 25970, 19346, 5237.
Ostali dobitki po številčnem redu: 11, 72, 92, 121, 183, 190, 353, 425, 592, 600, 828, 917, 1020, 1282, 1316, 1368, 1432, 1509, 1551, 1628, 1658, 1635, 1952, 2025, 2112, 2182, 2306, 2682, 2821, 2921, 3019, 3026, 3107, 3248, 3253, 3517, 3530, 3761, 3817, 3823, 3918, 4088, 4125, 4327, 4392, 4513, 4515, 4626, 4661, 4671, 4720, 4784, 4928, 52,69, 5416, 5426, 5795, 5924, 5992, 6133, 6248, 6251, 6438, 6527, 6678, 6749, 6307, 6994, 7347, 7431, 7441, 7572, 7650, 7739, 7741, 7803, 7805, 8052, 8323, 8420, 8857, 8906, 9935, 10092, 10173, 10402, 10558, 10571, 10710, 10938, 11073, 11238, 11330, 11679, 11692, 11732, 11757, 11865, 12208, 12231, 12500, 12321, 12716, 13033, 13039, 13031, 13208, 13252, 13260, 13334, 13558, 13896, 14002, 141S9, 14234, 14357, 14364, 14372, 14389, 14935, 15025, 15230, 15273, 15288, 15335, 15338, 15504, 15513, 15517, 15503, 1579S, 15832, 15952, 16027, 16047, 16252, 16308, 16421, 16995, 17109, 17152, 17212, 17213, 17268, 17447, 17500, 17637, 17674, 17917, 17999, 18059, 18180, 18383, 18394, 18448, 18618, 18679, 18778. 18794, 19026, 19074, 19170, 19216, 19283, 19293, 19382, 19426, 19484, 19562, 19569, 19654, 18824, 19843, 19903, 19968, 19973, 20152. 20322, 20781, 20911, 20925, 20955, 21037, 21148, 21298, 21388, 21657, 22094, 22109, 22190, 22245, 22275, 22189, 22653, 22731, 22886, 22893, 22992, 23010, 25054, 23099, 23383, 23412, 23485, 23761, 23819, 23915, 23991, 24080, 24110, 24125, 24159, 24212, 24257, 24273, 24283, 24308, 24348, 34455, 24639, 24665, 24831, 24838, 24841, 24948, 25272, 25313, 25486, 25613, 25851, 26045, 26144, 26171, 26201, 26222, 26349, 26398. 26516, 26905, 27067, 27085, 27193, 27353, 27555, 27633, 2799«, 28241, 28405, 28597, 28687, 29011, 29039, 29163, 29491, 29520, 29553, 29727, 29770, 29817, 29865»
Dobitki, ld ne bodo dvignjeni v šestih tednih, zapadejo v korist Društvenega doma v Laškem. Dobitki se izdajajo vsak dan od 10 do 12 ta od 14 do 16.
Za točnost številk list ne odgovarja.
Kmečka trgrovlria
Na kaj smo pozabili?
Prejšnji teden Je zasedal banaki «vet, katere-
Ka Je hll predložen novi banovtaskl proračun. O Mem se Je razpravljalo, samo o virih, te katerih brpa nad kmet svoje dohodke, da lahko zadosti •voljni dajatvam — to .Je o cenah kmetijaklh pridelkov — nI bUa podana nobena Izjava, ne ožena nobena smernica, po kateri bi me la-v bodoče ravnali Resnica Je, da se težko dajo smernice za cene kmetijskim pridelkom, ladl česar se tega perečega ta težkega vpraSanja vsakdo rad izogne in se ga raje ne dotakne. Toda kljub težavam t tem pogledu bi ustanova, kot Je banovina s svojim hansklm svetom (pa Gepr&v Je to le posvetovalen organ), ne smela molče preiti preko tako važnega problema. V j svoji lastni hiši (Sloveniji), Id bo dobila svoje temelje z rešitvijo slovenskega vpraSanja, bomo morali to vprašanje na zadovoljiv način rešiti
Samoupravne oblasti bodo morale v bodoče povzeti akcijo za končno stalno ureditev cen kmetijskih pridelkov. V ta namen bodo morali pod kontrolo samoupravnih oblasti delovati posebni odbori za določitev tn nadzorstvo cen kmetijskih pridelkov. Ti odbori bi bili sestavljeni lz javnih samoupravnih trgovskih organov, ki hI odbor •talno poučevali o možnosti trgovanja z zunanjim svetom; dalje iz zastopnikov trgovskih ■druženj in izvoznikov, katerih naloga bi bila, da za blago najdejo primeren trg ta da blago pošiljajo v tisti obliki, ki ga trg zahteva; glavni zastopniki takih odborov bi pa bili kmetje (pridelovalci) sami, ki bi sporočali, s kakšnimi stroški se ta ali oni pridelek pridobiva ta kakšna cena •e mora določiti, da se ta ta ona kultura izplača pridelovati. Tako trgovci ta zastopniki oblasti hI morali osvojiti le kmetovo mnenje, kajti podlaga ceni je kritje stroškov pridelovanja ta primemo plačilo za v to svrho opravljeno delo. Zastopniki trgovcev in oblasti bi bili radi tega le neki posvetovalni organi.
Nekaj takšnega (ali sličnega) bodo samouprave morale uvesti, če hočemo imeti kakšno kontrolo pri prodaji in če hočemo preprečiti, da bi se Aa račun kmetov še nadalje nekateri bogatili.
Cene goveje živine
VoU. Debeli voli so bili najdražji na sejmu v Šmarju pri Jelšah, kjer so dosegli 6.10 din kg, po vseh drugih sejmih so pa bili po 5 do 5.50 din. Plemenski in slabše rejeni niso nikjer padli izpod 4 din, povprečna cena je pa bila med 4.50 do 5 din kg žive vage.
Biki. Cene bikom po sejmih so se gibale okrog 4 din kg žive vage.
Krave. Zelo dobre plemenske krave in dobro rejene krave ter mlekarice so dosegle ceno 5 din, ■labše vrste so se plačevale povprečno po 4 din, krave za klobasarje so pa v Laškem padle celo na 2.75 din; povprečno so se pa klobasarice prodajale po 3—3.50 din kg žive vage.
Telice ta mladi junčki so dosegli najlepšo ceno t Šmarju pri Jelšah ta v Ljubljani, kjer so bili po 5.50 din, povprečno pa 5 din kg. Izpod 4 din kg žive vage se pa te vrste živina ni nikjer prodajala.
Teleta so bila najdražja v Ljubljani, kjer so dosegla 8 din kg. Povprečno je bila cena telet 6.50 din kg žive vage.
Svinje
Plemenske. Na mariborskem sejmu se cene tem svinjam niso spremenile, na ptujskem so pa bili 6—12 tednov stari pujski po 130 do 190 din.
Debele svinje so bile najdražje v Šmarju pri Jelšah, kjer so dosegle 11 din kg, drugod se je pa cena gibala med 9 ta 10 din kg žive vage.
Pršutarji so v Šmarju pri Jelšah dosegli 10 dta lkg. Izpod 8 din se pa pršutarji niso prodajali.
Konji
Na ptujskem sejmu so se prodajali konji od S000 do 5000 din. žrebeta pa po 700 do 1500 dta komad po velikosti in uporabnosti.
Meso'
Govedina je bila povprečno 10—12 din, slabše trste pa po 8 dta kg-
Svinjsko meso se je prodajalo v Ljubljani po 16—18 dta, v Laškem celo po 20 din kg. Povprečno se je pa prodajajo po 14 din kg.
Svinjska mast je v Ljubljani 22 din kg, drugod pa povprečno 18—20 din. Slanina je povprečno ca 2 din cenejša.
Med
V	Dol. Logatcu se prodaja čisti med po 16 dta, v LJubljani, Kamniku in v Šmarju pri Jelšah pa po 20 dta kg.
Vino
J« v Smarskem okraju pri vinogradnikih po 3.50 do 4.50 dta liter, finejše sortirano vino pa po 5—« dta liter.
Sadje
Je najdražje v LJubljani, kjer se prodajajo Jabolka po 8 dta kg, drugod pa povprečno 3—5 din. Suhe češplje so po 8—9 din kg.
Krma
V	LJubljani Je seno poskočilo na 1 dta kg, v Šmarju pri Jelšah Je pa padlo na 0.50 dta. Povprečna cena senu se giblje med 0.70 do 0.80 dta 1 kg. Slama Je bila ▼ Ljubljani 0.60 din kg, v Laškem se je pa prodajala te po 0.25 dta, povprečno se giblje cena slami med 0.30 ln 0.40.
Kože in volna
Goveje kože so v Ljubljani ta v Šmarju pri Jelšah po 10 dta kg, drugod pa povprečno po 8 do 9 dta kg.
Telečje kože so v Ljubljani ta v Šmarju pri Jelšah po 12 dta kg, drugod pa po 10 din.
Svinjske so povprečno po 8 dta, v Ljubljani pa po 10 dta kg.
Volna neoprana Je bila v Šmarju pri Jelšah po 15 dta kg, oprana pa po 30 dta kg.
Sejmi
Od 23. februarja do 1. marca bodo sejmi v sledečih krajih: 23. v Velenju živinski in kramarski
Opozorilo! Vsem, ki nas sprašujejo, ali in kdaj bo objavljen odgovor na njihovo vprašanje, javljamo, da bo gotovo objavljen, a po vrstnem redu. Vprašanj dobivamo mnogo, prostor je pa omejen, zato se objava včasih zakasni.
Naprava poti po njivi brez dovoljenja lastnika. L. F. Po njivi, katero ste kupili lani, hočejo napraviti pešpot ta so že začeli z merilnimi deli, vzlic temu, da ste proti temu ugovarjali. Pravijo, da je baje prejšnji lastnik dovolil gradnjo poti po navedeni njivi. — Niste povedali, kdo gradi pešpot, domnevamo pa, da očividno kaka oblast (občina ali banovina). Svetujemo Vam, da se najprej pismeno pritožite na oblast, ki gradi pot. Najbolje bi seve bilo, da se poravnate, ako Vam plačajo primerno odškodnino za njivo — v primeru, da je pot po Vaši njivi v javnem interesu. Ako ne boste mogli zadeve zlepega urediti, bi morali nastopiti sodno pot. — V kolikor je prejšnji lastnik dovolil napravo poti preko pozneje Vam prodane njive, Vas to dovoljenje ne zadeva, odnosno ne veže, ako zanj niste vedeli. V primeru, da bi se izkazalo zadevno dovoljenje morda le za Vas obvezno, bi Vam moral prodajalec povrniti primerni del kupnine, ako Vas ni opozoril na obljubo, ki jo je dal glede poti.
Spodbijanje cd ♦mihinje sklenjene dosmrtne zakupne pogodbe. P. A. Mati kot varuhinja ne-doletnega otroka je z odobritvijo sodišča oddala dva joha njive, last nedoletnega otroka, v zakup dvema zakoncema do njune smrti. Otrok je med tem postal polnoleten in vprašate, da-li bi lahko razveljavil navedeno zakupno pogodbo. — Varuhinja je bila upravičena sklepati za -nedoletnega otroka obvezne pogodbe le za dobo otrokove nedoletnosti. Ne vežejo pa pogodbe, sklenjene od varuhinje, čeprav jih je varstveno sodišče odobrilo, otroka, ko postane polnoleten. Radi tega lahko polnoletni otrok izpodbija zakupno pogodbo. Ako ne bo mogoče z zakupojemalcema doseči poravnave, ju bo. moral polnoletni otrok tožiti ta zahtevati odstranitev s posestva.
Odvetniku obljubljeni stroSki višji nego sodno odmerjeni. A. ta F. M. Obsojeni ste bili na plačilo stror ov branilca nasprotne stranke. Ko Vas je slednji tirjal na plačilo navedenih stroškov ter stroškov pravde Vaših staršev, ste se zavezali plačati mu določeno vsoto v dveh obrokih. Naknadno ste dobili od sodišča sklep, glasom katerega so bili branilčevi stroški odmerjeni za par sto dinarjev niže. Vprašate, da-11 ste dolžni vzlic sodni odmeri plačati odvetniku obljubljene višje stroške. — žal Vas obveza, prevzeta napram odvetniku, vcie, ako ste to obvezo prevzeli brez kakega pogoja.
Kupujte samo
CROATIA BATERIJE
ker so najboljše
zato najcenejše
— 24. bo svinjski v Mariboru, v Kozjem, Laškem, Rogatcu ta Slov. Bistrici pa živinski ta kramarski — 25. bo živinski v Rajhenburgu, v Brežicah, Celju ta Trbovljah pa svinjski — 27, bo v Središču svinjski — 28. bo v Ormožu svinjski, v Mariboru pa živinski — 1. marca bo svinjski v Celju, Ptuju ta Trbovljah, v Marenbergu, Planini ta SI. Konjicah pa živinski ta kramarski
Jagode
N. 3. Rogaševcl. Jagode se lahko trgujejo na domačem trgu edino v bližini mest, letovišč ln zdravilišč. Prve vrtne Jagode so v času sezona zelo drage, saj se prodaja kg po 16—20 din. Prodajajo se v majhnih s papirjem obloženih košaricah, še bolje pa v posebnih papirnatih krožnikih. Najbolj hvaležna sorta je »rdeča kapica«, pa tudi »scharhples«. Jagode sadimo najbolje v avgustu, le izjemoma spomladi. Na 120 cm široke grede posadimo tri vrste, v vrstah pa 40 cm narazen. Ko jagode začno zoreti, jih podložimo s travo, da se ne oblatijo, kajti blatne niso za prodajo.
#
Prošnja za znižanje pravdnih stroškov. A. M.
Sodišče Vas je obsodilo na plačilo zelo visokih pravdnih stroškov. — Ako bo rekurz zavrnjen, boste morali plačati stroške v višini, kakor jih je določilo sodišče, in Vam ne bi pomagala ni-kalca prošnja na znižanje ne na banovino, ne na kako drugo oblast. Le dotičnik, ki ima stroške sprejeti, Vam jih more — seve le prostovoljno
—	znižati. — V kolikor bi Vam bili v izterjavo dolžnih zneskov zarubljeni kaki predmeti, ne bodo ti predmeti takoj prodani, marveč šele po pravomočnosti izvršilnega dovolila ter mora preteči med rubežem in prodajo najmanj 21 dni.
Gostilničar bi rad dosegel zaščito. J. Z. Posestnik in gostilničar bi rad za nek dolg, ki izvira sicer iz leta 1928, a ga je prevzel leta 1933, dosegel zaščito, ta sicer na ta način, da bi svoje posestvo izročil ali prodal svoji ženi, sam pa obdržal gostilničarsko koncesijo, odnosno obrt. — Gostilničar ne bo mogel doseči zaščite ne na opisani način, pa tudi ne na kak drug način.
Zahteva viničarja in logarja na dogovorjeno in primerno plačilo. M. N. V službo ste bili sprejeti kot viničar proti mesečni plači 200 din ter prejemu 90 litrov žita. Službodajalec zahteva od Vas tudi izvrševanje logarske službe, noče Vam pa za to .s'užbo plačati po 100 din mesečno več.
—	Ako ste se z gospodarjem točno dogovorili, k Ako delo boste opravljali kot viničar, in ako zahteva sedaj gospodar poleg teh del še tudi opravljanje logarske službe, Vam mora za slednjo službo plačati krajevno običajno primerno nagrado. Ako pa z izvrševanjem logarske službe niste bolj zaposleni kakor bi morali biti glasom prvotnega dogovora, odnosno ako radi tega opravljate manj viničarskih poslov, Vam seve . gospodar ne bi bil dolžan zvišati dogovorjene plače. — Ako ni bilo dogovorjeno, kdaj boste začeli prejemati plačo, tedaj Vam jo mora gospodar plačati, č'm ste službo nastopili, seve, ¿ako je bil nartop z datumom določen. Ako pa ste službo na- pili jrej, nego b' jo imeli glasom dogovora, Var-1 bi bil gospodar dolžan plačati eventualno prej opravljeno delo le -s primerno, krajevno običajno nagrado in ne z morda višjo dogovorjeno. — Ako Vam je gospodar obljubil za rigolanje pol klaftre po 5 din, Vam mora to dogovorjeno nagrado izplačati in nima pravice Vam naknadno nagrado zmanjšati. — V kolikor je bila odpovedna doba dogovorjena na tri me-scce, Vam gospodar ni upravičen brez utemeljenega razloga odnovedati službe s krajšim rokom in niste dolžni pred potekom odpovedne dobe izprazniti stanovanja. Ako Vam noče ?sro» čitl delavske knjižice, odnosno spričevala ter do-
Razgovori z nas» naročniki
govorjene plače, ga bost« morali • tožbo k temu prisiliti. — Oskrbit» «1 ubožno spričevalo, pr»-den boste vložili tožbo.
Spor radi »potrebo« kurjav**. B. J. Glasom dogovora morate dajati najemniku »potreboo kurjavo«. Najemnik ni več zadovoljen s Sli jem ter vrhi smrek, katere ste mu doslej dajali, niti i Vašo ponudbo, naj at poseka stoječa drevesa. — Stališče najemnika je pravilno, ko zahteva od Vas taka drva, ki bodo primerna za kurjavo. Med slednja spada lahko tudi nekaj Sibja m morda kak vrh smreke, ako j« pripraven ra v peč. Sam pa najemnik Bi dolžan, da bi si drevesa podiral, odnosno piip»rljal drva, ako ni bilo to io-ečno dogovorjeno.
Dogovor vrni« namesto Izposojenega denarja tesan les. M. A. Leta 1837 si je izposodil Vai oče neko vooto denarja pri lesnem trgovcu; leta 1934 ae je s trgovcem dogororil, da mu bo dolg plačal s tesanim lesom. Leta 1936 ste Vi prevzeli posestvo cd očeta ter s« zavezali, da bost« dolg poravnali s tesanim lesom. Vprašat«, ali ta dogovor lahko razveljavit«. — Vsak dogovor, ki bi Ml v dolžnikovo škodo, odnosno za dolžnika ne-ngodnejši nego so določbe uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, Je za dolžnika neobvezen, ne-glede na to, ali ga j« sklenil po uveljavitvi zadnje aH prejšnjih uredb o zaščiti kmetov. Veljal bi torej dogovor le, ako W Vam bil upnik dolg znižal po uredfci hi M VI le anuitete poravnali z dobavami lesa. — Okolrtoot, da j« upnik v mnogo bolJSern gmotnem položaju nego Vi, ni važna; ozira s« le na to, da-11 Je dolžnik v boljšem gmotnem položaju nego upnik.
13re>?lačna pomoč pri poroda. F. T. Babtško prakso sme izvrševati le oseba, ki je za to usposobljena. Le v sili, 6« babica ne more priti, sme;' > dati babtSko pomoč tudi osebe, ki ntao usposobljene za ta. Ako bi poklicali brez navedene sile kako drugo žensko za pomoč, bi bila slednja od upravne oblasti kaznovana, čeprav bi pomoč nudila brezplačno. — Na drugi strani pa Imajo sh- maSne matere pravico do brezplačne babiške pomoči.
Prijava dvofcolcs» (biclkla). F. F. Posest dvo kolesa Je treba prijaviti na okrajnem načelstvu na posebni tiskovini. Občine so bile dolžne «prejemati zadevna prijav« 1« do konca januarja, in sicer fcsreeplačaoL Kar «U ta rok zamudili, morate
prijavo napraviti sam, in sicer neposredno na okrajno načelstvo. Plačati Je treba 6 din koleka ter 1£ din ▼ gotovini. Rok ca prijavo poteč« s koncem februarja. Ako zamudit« ta rok, boste plačali
Oreh in «ročaja ob meji. H. M. a Tik ob meji Vašega mladega vinograda stojita oreh ta čred-nja, ki Vam delata občutno Škodo; vprašate, ali bi mogli mejaša prisiliti, da bi ti drevesi podrt. — Slednjega n« boste mogli storiti, ker oči vidno nimate n« izgovorjene, pa tudi n« priposestrova-n« pravic«, da bi ob meji VaAega vinograda sosed na svojem svetu rta smel imeti dreves. V kolikor segajo korenine dreves v VaJ svet, Jih lahko tiru je ¿e, v Vaš zračni prostor segajoče veje pa posekat«.
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Hlape« za konje, oženjen. priden, zvest, dobi rtal-no službo pri Avgust ftlahtMi, Fram.	340
Kmečkega fanta za vrtna dela sprejme vrtnarija »Bnuidhof«, Studenci pri Mariboru.	»41
Iščem kuharico srednjih let (do 40 let), ved'*) meščanske kuhe ter znanja v gospodinjstvu na deželi, kakor tudi po možnosti znanje nemškega Jezika. Naj bo snažna, vešča, ki s dobrimi spričevali. Nastop službe takoj.	345
Išče se družina za vinogradniško delo pri Raz-m&nit, Vrhov dol pri Lirabušu.	346
Spretnega lüapca-konjarjt» ¡¿prejme s 1. marcem Križniška graščina Velika Nedelja.	342
želim službo v trgovini kot samostojna Šivilja v Mariboru. Naslov v upravi	343
POSESTVA:
Prodam posestvo, 8 oralov, hiša zidana, ilkar-ce 65, Sv. Barbara prt Mariboru.	324
Posestvo, 5 oralov, s lepim sadomosnikom in lepo ležišče za vinograd, na prodaj. Izve s« pri aro&niški postaji v Zg. Sv. Kungoti.	313
Našim malčkom

(Nadaljevanje) Gospod Marko mora na vojno
Gospod Marko in šestletni sinček Jurij sta stala pod košato lipo na vrtu za gradom, ko pride stara hišna naznanjat, da js prišel na grad tuj gospod. Precej odide
gospodar gosta sprejemat in po stari navadi pogostit. Toda gost mu na kratko pove, da bo treba prijeti za meč in pomagati cesarju, ki ga oblega celjski vojskovodja Vitovec pred celjskim gradom.
Še isti večer je cesarski poslanec odjezdil, po gradu pa se je kot blisk raznesla novica med hlapci, da gredo na vojno. Veliki hlapec dobi povelje od gospoda, da pripelje s pristave nekaj konj, da popravijo sedla in nabrusijo orožje. Ves večer so se po gradu živahno pripravljali na odhod Največ skrbi pa je imel gospod Marko sam. Nikogar ni imel, da bi mu zaupal domov je in otroka.
(Dalje sledi)
Prodam posestvo t bližnji otoottel Maribora. prvovrstno srednjeveliko, vaa v dobrem stanftV se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj proda. Cenjene dopise J« nanl.rltl na upravo »Slov. gospodarja« najkasneje drj fi. marca 1939 pod značko; »PrilotnostnI nakup in sigurni uspeh 31.9.« Fr«feaip£«valei te* ključe ni!
Mladim trgovcem! Zelo ugodna prilika za n&knjr prvovrstno trgovske hiš« v štajerskem trga» Ponudbo na upravo Usta. pod raaknm »Uhd
trgovec 347«.	_
Malo posestvo vzamem v najem v tfcžSsl Mart« bora. Naslov v upravi	314
Lepo posestvo, približno 13 uialov, njiva, travniki, velik sadonoenik, gocd, zidano poslopje, M ugodno p oda. Josip fterec, Maribor, kavarna »Jadran«.	SS9
Mila naprodaj. J« zidan ta ▼ dobrem stanja. M. Mlklavčič, p Ivanjd.	MS
RAZNO:
Vodne turbine ta žage izdeluj« najceneje Strojna podjetje Ing. BarStnar, LJubljana, Sv. Jerneja cesta 18.	344
IV I 2667/38—8
Ir&ž&eni oklic
Dne 3. aprila 1939 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Zg. Hoče vi. št. 3 in 124 cenil na vrednost: din 108,831.— vrednost pritiklin: din 260.—, kateri znesek je že upoštevan pri oenilni vredno sti zemljišča najmanjši ponudek: din 72.554.— varščina: din 10.883J.0
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri drai-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati gleda nepremičnine v škodo zdražitelja, ki j» ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklie, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 8. februarja 1939	320
IV I 3203/3»
iraž&osi ehlic.
Dne 21. aprila 1939 ob pol 9. uri bo prt podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Limboš vi. št 17 cenilna vrednost: 122.299.75 din vrednost pritiklin: 4.080.— din, ki je fe
všteta v cenilno vrednost zemljišča najmanjši ponudek: 81.533.16 din
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri drai-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki ja ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 14. februarja 1939.	338
MALA OZNANILA
SLU2BE:
Sprejme r j viničasr ■ tremi delovnimi močmi, dva tnoSka, «na, tenetka, ■ 1. marcem. Naj m oglasi t nedeljo, 24. februarja, predpoldne ali ob delavnikih od 15 <lo 16 pri Ogrtnc, Maribor, Gregorčibrva 22/X Viničarsko knjižico prinesite ■ seboj!	321
Ofer «o »prejme, 2—3 delovne moči. Kožaki 36, Maribor.	825
Ofra, dva delavca za vinogT&dno delo, sprejme Ko«, MelJsSd hrib 88, Maribor.	117
\ iničarja a 4 delovnimi močmi, poštenega m scvestega, a dobrimi spričevali, sprejmem. Vinograd Fram, Avgust Zlahttč._815
Ofer oa sprejme. Naslov ▼ upravi.	JI 3
Trgovec tS6o novor.:, 'ka pri avtu in slugo ■ 15.000 dinarji kavcije. J« lahko tudi ženska. Mesečna plača, stanovanje s hrano. Skrabi i\, Sr>. Dobrava 166, Tezno, Maribor._»11
Učenca za trgovino s mešanim blagom, do 16 let starega, z dobrimi spričevali, sprejmem. Dopisi na: Anton L«.vre, trgovec, Slovenj Gradec.
333
Sprejmem dekle, ki sna vsa hifina in vrtna dela. Prednost imajo ljubiteljic« otrok. Maribor, RadvanJaka 52.	336
Družini treh ooeb, katerih član Je stalno zaposlen v Mariboru, oddam stanovanje na odsiuženje na poseotvu v Rofipchu šL 155, pod ure od Maribora. Naslov v upravi.	337
RAZNO
Kovači! Najbolj« domači kakor ostravskl koks dobit« pri Mejovšek Branko, Maribor, Tat-tenbachova 13, telefon 14-67.	237
Krep]>apir en gram za trgovce najugodneje v prodajalnah Tiskarne av. Cirila Maribor in Ptuj.
Cepljene trte, korenjake in pritlična sadna drevesca kupite najceneje pri: Ivan Gradišnik, femarjeta, poŠta Celje.	1S2
SADJARJI.	SADJA K jI;
Temeljito m poceni boste oai&li Ikodljm» na «adja a pc«o<ijo domače*»
iredatra	g27
SHELL BILJOBRANA
Tisoči sadjarji bo se o tem prepričali. — Dobira m pri trgovcih, ki prodajajo sredstra proti »kodljivcem ali direktno pri )UQ05L A V ENSKO SHELL D. D. ZAGREB, Gajera 6 MARIBOR, Gl. trg 24 LJUBLJANA, Mikložičera 2 fCJ- Zahtevajte brezplačna iiaatriraaa navodil»! -p;
Cepljeno tišje, sadno drevje, divjake nudi 2iher i rac Jo, Zamušani, Sv. Marjeta pri Moškanj-dh.	326
Imam lepega Ucend ranega irebca, tri leta starega, medžimurske pasme. Pripuščam vsak dan od 8—9 in od 16—17. Cep Franc, Sv. Marjeta ob Pesnici.	314
Diirkop — Schampoln so nekaj dražja ali prvovrstna. Dobite jih na obroke. Salamon, trgovina, Sv. Urban, Ptuj.	312
Kupim dobro ohranjeno mlatibiioo z geplom. Ponudbe na naslov: Alojz Fras, Negova, pošta Ivanjci.	310
Mostna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje Jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljate v. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	178
Poljedelsko orodje, zajamčene kakovosti; zanesljivo kaljiva aemena; vsakovrstno ieleznino, posodo, jedilno orodje IUL; vedno »veže Špecerijsko blago kupite ugodno pri Jos. Jagod», Celje, Gufočeva ulica, poleg uprave »Slovenca«. Zamenjujem bučno oije ea bučnice.	323
Kani rde« ventUnc — ali ga poznate T Poleg tega, da bogato rodi, da tudi dokaj dobro vinsko kapljico. Naročite tudi VI te aorte! Na zalogi imamo tudi de druge aorte trsnega izbora, korenjake, sadno drevje, sadne divjake In nizke vrtnice. Trsnica in drevesnica Ceh, Sv. Bolfank ▼ Slov. goricah. Ceniki zMtrmj.	263
Sadna drevesa kupite na; ftaupori, Sv. Barbara prt
▼ Drevesnici 164
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo vojno, dlako arovce, staro telezje, kovine, baker, medeidno kupi in plača najbolje: Ar bel ter, Maribor, Dravska ulica 15.	461
Cepljeno traje in korenjake prodaja Turin, Mo-draže, počta Stadenice pri PoJJčajiah. 206
V	NA3NOVE3§IH VZORCIH
V	N A3VEČ3I IZBIR»
V	NAJBOL3SI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVlJi!
CENIK ZASTONJ
RAZNO:
Okoli dva kublka suhih črešnjevih desk za pohištvo proda Lovro Murfec, Nadbiiec, Sv. Ru-pert, Slov. gorice.	»35
Zima! Pomlad! OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, prtatnobikrvni, brea napak, in Mcer: Paket «ertja »R« s vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in cvirnbarhentov za ženske obleke, moško, žensko tn otroško perilo, sa znižano cono 125 din. Nadalje ao 3e tudi zimski zimski reklamni paket seria »K« in Specialni paket original Kosmos »D< ▼ zalogi. Za Veliko »očs Paket «erija »T« z vsebino 4 m volnenega blaga za ženske obleke v najmodernejših vzorcih za ceno »T/l« 100 din, »T/2< 130 din; pri naročilu prosim navedite barvo. Paket serija »H« vsebina 18—21 m ox-fordov, ceiirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih paket 136 din. Paket serija »M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretena in druka za predpasnike, delena, kre-pa, cvirncajga in polsvile za biuze in obleke v izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete »H« tn »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija »Z« vsebina 3—3.20 m dobrega Stofa za moško obleko, damski kostum ali pladč, in sicer »Z-l« 130 din, »Z-2« 160 din, »Z-3« 200 din, »Z-4« 250 din, »Z-5« 300 din. V na podloga za moSko ob) oko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Vsak peket poštnin« prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust! Neprimerno vzunemo nazaj in zamenjamo. Neštete priznanj odjemalcem na razpolago! Prepričajte ee tudi VI in pišite takoj Bazpo-Hljalalci »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg.
Sladko seno proda — dobro kravo vzame v rejo. Vprašati: Gumzej Jožef, Laporje.	332
Cepljeno trs Je sledečih sort: laški rizling, zeleni ailvanec, beli borgundec, šlpon, žlahtnina, tra-mlnar, cena 1.20 din, nudi vinogradnikom trs-ničar 2el Josip, Sv. Trojica v Slov. goricah. 300
Kmetice! Bučno in drugo seme zamenjate najbolje v oljarni Maribor, Taborska 7, pri dravskem moštu. Dobite poceni bučne otrobe in prgo.	190
Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik!	264
Priporoča ae KupčkS-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori!	1427
8f«;plefiii posk T Igrani». Zshtavajte isrezpl.ien katalog!
M Ein EL* HEROLD X
'tttsr*' MARI BOR st. 106
Cepljeno vinsko trto kupite najugodneje pri ba-i»vinsko odobreni tranici Straka Jože, Blato, Konjice.	257
semena
zavisi kakovost in višina pridelka. Po zmernih cenah smo priskrbeli od domače selekeijske postaje oplemcnjeno seme ja-rega ječmena in ovsa. Ravno tako smo nakupili našim prilikam prilagodeno seme domače detelje in lncerne, ga očistili od predenice, nakar je preizkušeno na čistočo in kaljivost po določilih norm o kontroli semena. Ravno tako zamoremo garantirati za prvovrstnost travnih semen in njihovih mešanic, ker so ta semena bila pred uvozom analizirana. Razen tega imamo na zalogi razna druga semena. Cene so razvidne v posebnem ceniku, ki se na zahtevo dopošlje. Nabava semena je zadeva zaupanja in radi tega se obračajte pri nabavi na
KMETIJSKO DRUŽBO, reg. zadr. z o. z.,
v Ljubljani, Novi trg 3, ah na njena skladišča v Celju, Konjicah, Mariboru, Novem mestu in Brežicah.	384
Ukradena nevesta
Reimmichlova povest podomačena
20
»Ta šurja, tako se ji je mudilo, da je niti vprašati nisva utegnila.«
Obračala sta se spet na tega in onega in spraševala, kje je »Petro Domino«, pa so jima kazali zdaj na levo, zdaj na desno, na zadnje pa sta le zagledala kupolo Petrove cerkve. Vsa srečna sta si oddahnila in brez težave našla svoje romarsko bivališče.
Drugo jutro sta odrinila navsezgodaj spet v mesto, da bi ne zamudila sestanka z Lejo. Mahnila sta v tisto smer, od koder sta sinoči prišla, korac-ljala po ulicah in uličicah in se kmalu izgubila. Ko sta spraševala po »Saffitanski ulici«, so ljudje zmajevali z giavo ali pa jima z rokami kazali, da: ni, ni. Ko jim je Lojz jel kazati besede, kakor si jih je v beležnico zapisal, jima je vedel kmalu vsak kaj povedati in pokazati. Sem in tja so jima kazali in hiteli dopovedovati:
»Li — li — la — in quella strada — la — li .. «'
»Tu se ti naj zlodej spozna v tem tralalali,« se je Peter razjezil.
»Ti Rimljani so bolj neumni, kakor so bih Ba-bilonci, ki niso vedeli, kje je levo in kje desno,« se je Lojz razkuril.
Spet sta eoklala po tej in po drugi cesti, zavila v to ulico, potem v drugo in bila vse dalje od cilja. Peter je brundal, Lojz je godrnjal, ura pa je šla in šla brez prestanka, že je bila osem, pol devet, devet.
»Zdaj pa me naj vse vkup z Lejo vred nekam piše, saj je itak prepozno,« je bruhnilo iz Lojza.
»Ne še! Glej, tam tja še morava,« je vztrajal Peter; »tu se že nekoliko spoznam.«
Ali namesto pri Panteonu sta bila zunaj na Aven-tinu blizu cerkve sv. Vincencija Pavlanskega.2 Tedaj sta srečala duhovnika, ki m bil oblečen kakor laški duhovniki (s tal ar jem in plitvim, trdim klobukom), ampak kakor naši. Ustavila sta ga, poskusila najprej po slovensko, potem pa po nemško in vprašala po »Saffitanski ulici«. Gospod je bil res Nemec in jima je prijazno odzdravil. Ah za »Saffitansko ulico« jima ni vedel povedati. Šele ko mu je Lojz pokazal napisano v beležnici, se je gospod na glas zasmejal in dejal:
»Ah si hočeta sobo najeti?«
»Ne. Midva odhajava danes domov na Koroško.«
»Poprej pa bi rada še v Safitansko ulico,« je povedal Peter.
»Toda to, kar imata tu napisano, ni ime ulice.«
»Kaj pa?«
»To „- oglas, ki pravi: Tu se dajo sobe v najem.«
Lojz in Peter sta oba hkrati zazijala in obstala
1 »Tam — tja — v oni ulici — tu — tam.«
1 To je Cisto na drugem koncu Rima, skoraj uro hoda od tam, kamor sta bila namenjena.
kakor pokropana. Lojz je prvi ulovil besedo in vzrojil nad Petrom:
»Ti butelj, ti butasti!«
»Trep trepasti!« mu je vrnil Peter.
Duhovnik se je smejal in ju je skušal pomiriti. Potem jima je pokazal tramvajsko postajališče, od koder sta se lahko s tramvajem peljala k Sv. Petru
Ko sta bila spet sama, sta se nekaj časa dajala, kateri od njiju je večji osel v italijanskem jeziku, in sta se nazadnje zedinila, da je največja trepa Leja, ki jima še tega ni povedala, kje jo naj iščeta.
Kaj bi pa zdaj ? Da bi še dalje iskala, ni kazalo. Mudilo se je tudi. Da bi pustila romarski vlak in ostala še kak dan v Rimu ter vohala za to babnico, to ni mogoče. Najbolje bo, da pustita Lejo, naj bo, kjer hoče, in se ne zmenita za vso stvar še toliko ne, kakor za lanski sneg. »Piš' me v uh'!« »Piš' me v uh'!« sta mahnila z roko najprej Lojz, potem še Peter.
S tem sta končala svoje ugibanje. Sicer pa: tudi če bi bila našla pot do onega kraja, bi bila vendarle zaman hodila; kajti tudi Leja ni prišla ...
Vsa trudna in slabe volje zaradi te prešmentane babnice, ki jima jo zadnje ure v Rimu tako skazila, sta se vrnila k romarjem, ki so bili že pripravljeni za na pet. Ko sta svojim rojakom — Joštu, mežnarju in poštnemu Janezu — pripovedovala, da sta našla Lejo in jo spet izgubila, so bili možje iznenadeni. Ali nobenemu se ni ljubilo, da bi ostal v Rimu in tvegal morda dva, tri dni, da bi prišel izgubljeni nevesti na sled. Tako so se torej odpeljali s svojim vlakom — železničarji pa z navadnim —, se ustavili grede še v Padovi pri svetem Antonu in v Benetkah, tretji dan pa so bili zopet doma.
Brž ko sta prišla domov, sta mahnila Lojz in Peter k Hanzeju in mu povedala, kaj sta doživela v Rimu in kako sta srečala njegovo ženo. Hanzej ju je ves iz sebe poslušal, potem se je razjezil in ju oštel, češ kako sta mogla ubogo ženo kar tako pustiti in priti brez kake pošte od nje. Naša dva sta se opravičevala, da ne znata po laško in da zaradi tega nista mogla ničesar ukreniti. Še bolj ko na Lojza in Petra je bil Hanzej hud na Jošta, da se kot Lejin sorodnik ni pobrigal zanjo.
Drugo jutro se je že po vseh Grabnjah vedelo, da so romarji srečali v Rimu Lejo, da pa se ni dala pregovoriti, da bi se vrnila. Hanzej pa, ki vso noč ni mogel očesa zatisniti, se je odločil, da pojde prej-koslej v Rim in da bo vse storil, samo da najde Lejo. Trajalo pa je več ko teden dni, preden je mogel odriniti. Tista popotovanja in iskanje pozimi, potem še bolezen in bolnišnica, so mu pobrala ves denar; nič drugega mu ni ostalo, moral je najeti posojilo in zastaviti svojo hišico. Dne 23. maja je slednjič mogel odriniti proti Rimu.
(Dalje sledi)
Pczcr!
trgovine. P@zer!
Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem prevzel staro znano in dobro vpeljano modno trgovino g. Franca Škofa na Aleksandrovi cesti 23 v Mariboru.
Razen predmetov, kakor: moško in žensko perilo, vseh vrst nogavice, volna in prejice za ročna dela, šiviljski in krojaški pribor itd., ki jih bom vodil naprej,
sem (Soda! še kontehcijski omum w®$m in ©iroSMii o&ieh.
Vse svoje temeljito strokovno znanje bom posvetil nabavi prvovrstnega blaga po najnižjih cenah.
Za obilen obisk se cenjenemu občinstvu najtopleje priporoča
Mirko Srečko
trgovina z modnim in konfekcijskim blagom, MARIBOR, Aleksandrova cesta 23.
Nov redilni prašek za prašiče
Vsak kmetovalec al a Redinom hitro in z ¿malimi stroški zredi <*voJ« prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina vzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 a-vitkov naprej 12 dia.
Prašek za pitanje govej» živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenj« govedi in telet Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožite? in izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilna in redilno sredstvo. 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 1 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sv»-že in bistre ter prepreča* je najpogostejše konjaka bolezni, posebno katar, 1 zavitek stane 10 disv Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od S zavitkov naprej 12 din,
Moštna esenca MostJa
Zi. izdelovanj« prvovrstne zdrave domače pij»* če. 1 steklenica za IS® litrov stane 20 din. Pott* nina povzetje za 1 Bil | steklenica 12 din.
Za boljše izrabljan)« poštnine priporočam*^ da naroči eden za vat sosedov skupaj. 104
Pravi Red in. Goved b^ Mlekin, Konjin ter M« stln se dobi samo v tm* vitkih z gornjimi slikanj in ga prodaja sam«
Drogerija KANO, Maribor, Slovenska ulica
flllNIHI
\ G Aw
Pf rm r-«. za masažo:
z ospetiom rabi vsaka družina!
Revmatizem-išias, trganje, zobobol, prehlaje-nje Itd. odstranjuje z uspehom »AGA« za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo a smrekovim extraktom. Par kapljic »AGA« na sladkorju ali vodi Vam popravi neprijeten okus in slabost. Zla nego ust, grla, pri trganju itd. uporabljajte »AGA« za masažo. — »AGA« za masažo naj bo zato v vsaki družini — Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini za din 12,—; kjer Je nI pošljite znesek din 12,—, pa Vam Jo pošlje Samoprodaja za dravsko banovino
DOL1NSEK Vitomir, Celfe
Zahtevajte »AGA« za masažo!
221	Zahtevajte »AGA« za masažo!

Vinsha tria.
1761
Cepiči najpiemenitej-ših vrst ter ključi in korenjaki Kober 5 BB, Teieki 8 B, Ri paria in Chasselas, vse zajamčeno čisto in prvovrstno dobavlja
Prva Jgsasitroansha trsnica, Darauar
Zahtevajte cenike!
WHUiwtmiiüuiitmuaiiJiiuuuunttmiuiiiixtttiimmímnmiitiriittnHtiiUHmtmirtifmitiinfiiuttii
Spomladansko blago
dospelo — poldelen 6 din, krepdešin 8 din ttd. pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska nI. 15.
Hranilne knjižice, 8% obveznice
in druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje	224
Bančno kom. zavod,
MARIBOR, Aleksandrova cesta štev. 40.
«
Kakor pri roda, tako je tndi na;o telo onemoglo in se težko tirani bolezni. Zaradi tega no moramo pomagati is rs napraviti od orno in «dravo Moramo ga očistiti nakopičenih in telesa ikodljivih tvarin ter mu dovajati nore tu «življaioče šoke. ta namen «e pripon ¿a za naravno
„PLANIN K A"- CAJ
ki je pnpravlien večinoma iz najboljših planinskih teliSč in ie njegovo koristno delovanje že priznano t znanstveni medicini.
Dolgoletne izkušnje nam potrjujeio, da je „Planinka" zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker tzhaiaio njegove sestavine iz znanstvene in deloma tudi 1 udske medicine.
»Planinka« zdravilni čaj Je dober regulator za čiščenje tn obnovo. Radi tega učinku e 6—12 tedensko /dravljente s ,Pla-ninka" čajem Bahovec izredno dobro:
pri slabi prebavi tn zaprtju,	&
pri nerednem delovanju čreves,	^ ----- t,
pri -ane'. -sti telesa, omotici, glavo . '
bolu, nespanju in zgagi,
mk
à - v m- . -f-^m-
pri
sečne kisline
pri obolenju Jeter ln ""»meroldfb, 0 i	-———————————•	o.
pri nervozi ln živčnih boleznih.	3
„Planinka" zdravilni čaj pospešme apetit; <
Zahtevajte v lekarnah izrecno „Planinka"	~ Kiti]
čaj Bahovec, ki je samo tedaj pravi, če je	S zaprt in plombiran ter nosi ime:
MR.8AH0VEC
LJUBLJANA
it- i- .. L • " !.. ».
'V:
klZjV

Ce Vam še ni znano, prepričali se boste, da dobite najcenejše in najboljše vse vrste blaga v manufakturni trgovini
ferenCah A íeílrc, narlbcr, Alebsandrova t 30
(zraven železnine P in ter & Lenard)
140

ILfoclslca posof fini.ca.v C^elfu
um1
■ninnniBHii
regfstrovana zadruga z neomejeno zavezo
P!||l!| i.i.illUli
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%.
Izplačuje točno vse vloge stare in nove.
Dovoljuje posojila in trgovske kredite.
.............. n II nrrrTinmnrn-innnn u n b innnrTinnfWTnrTinnrinnrr inrnrinnnnn 1111 n u n 1111 n u n itttii mr ir « n n 11 u » rririnnnrin
Hranilnica Dravske banovine llanbor
Centralo: Maribor	Podružnico: Cclfc
t lastni nof! palači na ogln	nasproti pošle, prei Južnošfa-
Gosposke-Slovenshe nlice.	a7	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj 3 varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim 3 premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v deDarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. R
Tnnnrxmnix]noa^cxra
nnnnnnnru u u n u u 11 ínrmn-nr inninT kTnnrinrinnrn-inrTi
il i m b mr
■ Î,"' ' < - : .V " - -, fel^^M
i"-	' v * . : •• .	. • r 1 <
££
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE«
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE
flnk dovendd gospodar zavaruje sebe, OTojce fai moje Imetje le pri naši zavaro-
n
OL
Ti i Ti
ZA B02JI GEOB1 — Na zalogi imamo lepe božje grobi, in BJoer po sledečih cenah: leieâ Kristus, velikost 83 cm, 630 din, vehkost 110 cm 1050 din.
KBI2EV POT v slikali. — 14X9 cm, velikost razglednic,
nov umetniški križev pot za dom ah za šok) afi za kapck», vseh 14 slik, cena 30 (fin; velikost 10X6H cm, barvan, izredno lep, vseh 14 slik 10 din; velikost 26X20 cm, vseh 14 slik, 28 din; za cerkve od 112 din dalje.
KBIŽEVI POTI, molitvenik, imenovan »Na KalvartjoU, BS9 strani, vezan, najlepše čtivo za postni čas, cena 15 dkx
»NA KAL VARIJO 1«, kafipot za duhovnike, knjžgp. o
križevega pota, postanka te molitve fai razne zgodovinske zanimivosti, 163 strani, vezana 5 din.
ŽALOSTNA MATI BOŽJA, Mp, visok 32 cm, cena 220 CnS kovinast, posrebren kip za mizai nastavek 260 din.
KUČENISKA GLAVA JEZUSA, umetniško deta, izreaSano iz lesa, 180 din; posrefarena v ovala po 12 din; ca marmornem nastavku 42 din.
KRIŽI, stoječi, navadni, ▼ veBkrasti od 22 do 58 cm in ceni od 28 do 110 din; stenski v velikosti od 35 do 80 cm od 20
Z do 300 (fin; za velike križe samo korpus 100 cm 1935 din,
<; 120 cm 2250 (fin; umetniški, izrezlani 130 in 140 din; fco-vinasti 12, 14, 22, 24, 30, 84 in 60 din; križi za umirajoče
i po 10, 15, 20 in 25 din; žepni križci aH za rožni venec 1-50, 3, 4, 6 in 9 din.
SLIKE: Jezus na Oljski gori, velikost 45X63 cm 20 ¿On, 54X73 cm 28 din, 120X55 cm 65 din.
VSTAJENJE. — Kip od mrtvih vstalega Kristusa, visok 50 cm 240 din, visok 65 cm 280 din.
VELIKONOČNA SVEČA (cena po velikosti).
Vse kupite v prodajalnah
Maribora En Ptuju
nafbolfe fn najvarneje pri
Gosposka «¡¡ca 23
Ulica 10. ohfonra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatla v Maribora — Urednik Jantd Goleč, novinar v Miuibaru — Izdajatelji
Tiskarna sv, Cirila, predstavnik Franc Hiastelj v Maribora