v^kdanr sobot. ¡p prâinttwfc ^ed daily except Saturdays, I*^nd«ys and HolldW .............. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE.JEDNO TE upra h Uv 2657 South Lawndale A v«. O»« Ol Publication: IMT South Uwndale Ava. Talaphono, Rockwall 4904 4 lista je »0.00 TS^lSSSfZJZm iSTtSLiS' S S^TTS?. CHICAGO. ILL- PONDELJEK, II. SEPTEMBRA (SEP, II)« IM Subacription $6.00 Yearly iTEV«—NUMBER 11« :onfr— Acceptance for mailing at special rata of postage provided for la U0I. Act of Oct 1,1011. authorised on June 4. Uli. emci že trikrat izgnani stalingrajskilt ulic DAVKIH ¡PRENIZKI, PRAVI MORGENTHAU vsak napad Hitlerjeve horde odgovore ruske čete in civilisti z mogočnim protinapa-lom,- Angleške štiritonske bombe razdejale K&rlsruhe; pri drugem napadu so Angleži zažgali Monakovo.—Ameriški bombniki razpršili veliko japonsko brodovje in nadaljnji dve japonski ladji sta šli na dno loskva, 21. sept.—Danes, Lindvajseti dan bitke za Sta-rid, se glasi sovjetsko porota» so ruski brambovci, vo-i in civilisti, izgnali že tretjič sko pehoto, ki je s tanki vred |a na ulice mesta. Mnogo tih tankov je bilo uničenih I tisoč Nemcev ubitih. Sta-ad je še vedno v sovjetskih [-Ruska bojna fadja je [j potopila nemškega rušil-i Črnem morju.—Strahovito vanje se nadaljuje na kav-fronti, v okolici Moždoka, so Rusi uničili kompanijo ike pehote in 12 avtotrukov. i vorofleški fronti je v zad-treh dneh padlo čez 3000 tv in 310 nemških letal je | ih na tla, medtem ko so izgubili 205 letal.—Nadalj-[sovjetska vest se glasi, da je^ | general E W «14 von izvršil samomor. H ^' ion, 20. sept.—Močna flo-gleških bombnikov je sino-nla z bombami glavno ba-[ mesto Monakovo, iz ka>-je švignila cela vrsta po-Monakovo je važno že-ko središče, odkoder vodi-^znice na Dunaj in y SvJ lington, D. C« 20. sept.— | leteče trdnjave so da*« močno skupino jarkih ladij v bližini Solotno-I otokov. Japonske ladje so > razpršene in najmanj dve I oklopnici sta bili bržkone leva. danes so bili vsi nemški kontra-napadi zdrobljeni. — , Na kavkaški fronti, vzhodno od Mozdoka, so Nemci včeraj izvršili štifi napade s sto tanki. Rusi so uničili 16 tankov in ubili 1200 Nemcev. Sovjetski pomorščaki, ki branijo obalo ob Črnem morju južno vzhodno od Novorosijska, so v zadnjih treh dneh uničili bataljon sovražne pehote. (Nacijsko poročilo iz Berlina se glasi, da so operacije v Stalin-gradu počasne iz razloga, ker je Stalingrad "kolosalno utrjen in ker njegovi voditelji prezirajo še tako velike izgube samo zato, da zavlečejo neizogibno usodo mesta.") Melbourne, Avstralija. 19. sept. — Ameriški in avstralski letalci so včeraj izvršili nove na pade na pomorsko črto, po ka teri Japonci dovažajo pptrebšči ne na Novo Gvinejo. To je bi\ že deseti napad na japonske lad je in bazo Buno. Bojevanje na Novi Gvinejo nad Port Moreš-. • •• [napadle 19. sept. — Bitka za ngrad je danes stara 26 dni alingrad je še vedno v ru-rokah ne glede na to, da Nomci premoč v zraku I mostom. Okrog 300,000 Hit-hlapcev je včernj dru-p na ulice Stalingmda od iozapadne strani, toda ruski ¿ki in civilni brambovci so udarili v protinapadu in Bi nemško maso spet ven iz Na^sak nemški napad ruski protinapad, ki je bil fj vedno uspešen. bvjetsko poveljstvo poroča, | stiflTnpajski brambovc fli |*>moč v rezervah iz za-I Sibirije. To je pomoglo novcem, da so že dvakrat Ni nemške horde iz mesta. Kli še več. Ruski bram-so vetra j udarili iz mesta rerno smer in reokupirali P^tj« na bregu reke Volge, jci imajo /adnje dni silne iz-| v Jjudol m materialu. Sa-[r,a mostu so Rusi uni-nomških tankov in 49 mo-^ vrni z vojaštvom rva bataljima pehote. ¥*'>'•■ k Pravda danes dti-^^^^ i/ zgodovinskega > govor«, ko piše žrtvah brambov- da: 'Svet bo kma-"uše besede, izgo-' ikdar pa ne bo onih, ki to se vred Wm -k» Suiinj»! !*abi| r Japonci na delu pri sabotaži v indiji r)' " Sabotaža ima precej uspeha London. 19. sept. — Daily Mail je včeraj objavil poročilo svojega korespondenta Grahama Stanforda iz New Delhija v In diji, ki javlja, da je sabotažna kampanja v Indiji, katero vodijo Gandhijevi nacionalisti, do neke meje dobro uspela. Nacionalistična sabotaža je v nekih krajih paralizirala produkcijo za vojno in ugladila pot japonski invaziji. Poročevalec pravi, da je sabotažna kampanja drago financi rana in zelo spretno organizirana. Saboterji so provocirali stavko jeklarskih delavcev v Tati in tekstilne tovarne v Ahmedaba-du tudi počivajo. Nekaj časa je bila ustavljena ysa trgovina v večjih indijski^ mestih. Stanford dalje poroča, da Japonci prejemajo obvestila po radiu o poteku sabotaine "civilne nepokorščine" in to je dokaz, da Japonci dajejo navodila indijskim nacionalistom pri tem gibanju. Administracija V ostrim konfliktu s kongresom NOVI NACRfc NE BO PREPREČIL INFLACIJE Waahington, D. CL 19. sept. — Zakladniški v tajnik Morgenthau je včeraj ostro kritiziral nov davčni načrt, ki ga le dolge mesece mesijo v kongresu. Zdi te, da je davčni načrt po dolgem času skončan, toda administracija ni zadovoljna a tem načrtom. Morgenthau je rekel, da bo takoj v prihodnjem letu potreben nov davčni zakon, če »prej mejo sedanjega, kakršen je zdaj, Zakladniški tajnik je na sestanku s časnikarji rekel, da sedanji davčni načrt prinaša najmanj dve milijardi dolarjev premalo. Načrt, kakršen je zdaj, ko so ga nekoliko spremenili v senatu, predvideva približno sedem milijard dolarjev dohod kov, vlada pa bo potrebovala najmanj devet milijard dolarjev samo iz davkov. Načrt je tudi pomanjkljiv v tem, je rekel zakladniški tajnik, kar z ničemer na omejuje trošenja denarja posameznikom in pušča stare luknja, p kozi katere se običajno izmuznejo goljufi. Domače vesti Mnfciiki so v noči od četrte» • na petek prvič spuščali nove x>mbe na nemška mesta z vojnimi industrijami v Porenju. Napadli so v glavnem Karlaruhe _n nove bombe, od katerih vsaka tehta štiri tone in je v stenju pokončati štirjaiko miljo poslopij, so tamkaj povzročile nepopisno razdejanje. — Zavezniški etalski napad je bil izvršen tudi na Tobruk v Libiji, kakor jav-jajo iz Kaira. Bombe so razde-ale neko ladjo v luki in zanetile celo vrsto požarov na pomolih io v bližini. — Angleške čete so včeraj zasedle pristanišče Ta-matave na otoku Madagaskarju srez kakšnega odpora. — Ameriški in norveški pilotje v angleških bombnikih so napadli in uničili majfien sovražni tovorni pamik nedaleč od holandSkega obrežja. — Grupa nacijskih letal je napadla vzhodno obalo Anglije. Sovražnik je izgubil štiri letala in je bil odpoden, predno je mogel narediti kakšno večjo škodo. sprejet v odsekih Kongres se žuri na pritisk Roosevelta Waahl&0toa. D. Č« 19. sept. — Odseka za bančne in valutne zadeve v senatu in nižji zbornici sta včeraj sprejela osnutek načrta za prepreČenje inflacije, kakor je zahteval predsednik Roosevelt. Senatni načrt določa, da se mezde in cene farmskih pridelkov stabilizirajo na stopnji, na kateri se bile 15. septembra t. 1., dočim je v zborničnem načrtu določen 15. avgust. Oba načrta dajeta predsedniku veliko oblast za kontrolo cen in plač — sploh mu dajeta vse, kar Je zahteval v svojem radijskem govoru 7. septembra. Rusi napadajo v ameriških letalih Ruska junakinja pride v Chicago Chicago. 19. sept. — Tukajšnji publicijaki odbor za ruski rellf pojoča, ti« je čikaški župan Kelly povabil semkaj Ljudmilo Pavi ičenkovo, znano Rusinjo, ki Je prišla kot sovjetska dijaška de-legatinja na mednarodni dijaški zbor v Washingtonu in zdaj obiskuje razna ameriška mesta Ljudmila Pavličenko se je ude-ežila bojev na ruski fronti in je sama pobila 309 Nemcev. T Chicago pride 28. septembra. tuk Ii je ov čez milijon zo 26 dni v '■"iu /a (»Mest Stanujejo ruske čete ' v okolišu Voro-J < vernozapadno kjer prodirljo v " d robe pred i * / dobrimi uspelima. Tam )e kih polkov po-'"•mce, ki morajo fM> 'darce in aeve-,fr«ne i/gube. Do Shaw in We1.ls v besedni bitki radi Nemčije London - George Bernard Shaw, znani angleški satirtk in dramatik in H. G. Welle, znan angleški novelist, sta v ostrem besednem boju glede vprašanja, kaj se naj stori z Nemčijo po končani vojni. Shaw zastopa ■tališče, da se Nemč.j. dovoU "dihati," Welle pa j« mnenja, da bodočnost svetovne vzajemnosti zahteva, da se zločinski povzro-čitelj» sedanje vojne pošteno ka zn ujelo. ' ~ ------- Ankara. Turčija. 19. sept. — Nedavni ruski letalski napadi na središče petroleja v Rumuni-ji so bili narejeni v ameriških četverostrojnih bombnikih, kakor poročajo tukaj iz nekih nev tralnih virov. Napad ni naredil toliko materialne škode kolU kor je povzročil strahu med Ru munci, ki so od tisteča časa sil no nervozni, ker pričakujejo novih napadov. Walt Disney obdolien kršitve delavskega zakona Loa Angelas, Calif - Walt Disney, znani fllnbki kartunist, Je bil obdolien kršitve delavskega zakona pO" federalnem delavskem odboru, ker Je *e tri leta nasprotoval delavaki uniji, nje ne člane pa Je nazval za raketlr Je. Zagovarjati ae bo moral 28 aept. Hči ubila mater, sestro in sebe vsled obupa Chicago - Dpe 17 t. m Je Davčni načrt se zdaj nahaja v senatu, kjar so ga iekoliko revidirali; nekatere p*Klayka davkov se pomaknili Tiavzgor. Republikanski senatorji aeveda niso zadovoljni s to revizijo in nagajajo, kolikor morejo. Senator Vandenberg iz Michigana ja ta dni izrekal bojazen, da se bo administracija poslužila ustroja socialne zaščita za obvezna posojila, to ja, da bodo odtrgavali od plač plačila za bond*. Da to prepreči, namerna Vandenberg predlagati "iamrznitav" sedanjega enega odstotka prispevkov za socialno zaščito, ki ga plačujejo delavci in delodajalci. Morgenthau je priporočal, da se omenjeni prispevek za socialno zaščito zviša na pat odstotkov v prihodnjem januarju, ko bo prispevek enega odstotka v smislu zakona avtomatično zviton na dva odstotka in poviiek treh odstotkov bi bil kreditiran vsakomur kot posojilo vladi na račun vojnih bondov. Kdaj pride do končnega glasovanja o davčnem načrtu v kon gresu, je še ugsnka. Vse kaže, da glaaovanjs ne bo pred kongresnimi volitvami, ki so 3. novembra. Oblaki ta poadravl Chicago. — John, Genovefa in Doria Sagadin iz Milwaukeejaf Wli, in Amalija Jerncvšek i« Chicago so 17. t. m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Pro-tvete. — Dalje sta nas obiskala John in Josephine Buckowits iz St. Louioa, Mo. Smrtni padec po atopnlcak St. Louis, Mo. — Dne 5. septembra je Rudy Stokar padel po stopnicah tako nesrečno, da si ja zlomil vrat in čez štiri dni je umri v bolnišnici. Pokojnik je bil star lat in doma od Semi-ča v Bali Krajini. Bil Je eden najstarejših planov društva 107 SNPJ In tukaj zapušča ženo, eins, omoženo hčer, brata in dva sestri. laartaa vožnja i avtom Plttsburgh, Pa. — Jo«. Bašel, star 66 let In rojen v Jami pri Novem mestu, se ja 14. septembra ubil med vožnjo s avtomobilom. V Ameriki Je bil 33 lat in tukaj zapušča leno in d v« hčeri, v starem kraju pa brata in dve sestri. . j Smrtna nesreča vojaka v letalu Steel ton, Pa. — Louis Kästelte, star 20 let, se je pred dnevi ubil pri poskusnem poletu pri vojakih v Texasu. Služil ja od zadnjega januai^a in tukaj pušča starše, tri brata in dva sastri. Clevelatidake veatl . Cleveland. — Dne 17. t. m. ja davčni L mestni bolnišnici umrla Antonija Kokotec, roj. Simončič, sta- ra 63 lat in doma Iz Vetermlka pri Boštajnu na Dolenjskem. V Ameriki JajitUr8S leti» aeputta moža, dva sitoova, vnuka lit polbrata. Bila /v članica drUitva 73 SNPJ. J j Hov frobVita* Yerku ( New York City. - DM 15 •opt Ja v Ridgewoodu na Long Islandu uihrl John Benftlč, »tar 43 let In doma iz Istra, Družba prekršila Wagnerjev zakon Delavski odbor odredil «višanje mesde delavcem St Louis. Mo. — Pokrajinski urad federalnega delavskega V>d bora (NLRB) je naananil, da je družba Western Cartridga v Kast Altonu, IU., pri kateri so delavci šil na dvodnevno stavko, kršila Wagnerjev delavski zakon i tam, ker jim ja skušala preprečiti, da aè bi organizirali v svoji dalavski uniji. Družba ja šlka nirala delavce le od late 1937 in letos dne 25. julija je vsled u nijskih aktivnosti odslovila Wtl-liama Elliotta. Omenjena družba se je neprenehoma vmešavala v unljske pravice in zabranjevala kolektivna pogajanja. Federalni delavski odbor ja ukaaal družbi, da mora takoj upoalltl odslov ljenega delavca, da mora pri inatl unijo in da mora odpreti pogajanja « delavci. Družba mora tudi plačati odalovljenemu delavcu vat znesek mesde sa dobo njegova odalovltve. Istočasno ja bila obdoliena kršitve dalav skega sskons podružnica omenjana drulba, ki ima svoje delavnica v St. Louisu pod imenom U. S. Cartridga Co. in ki ima municijska naročila. Obtožbo proti drulbl sta vlo-ftlli uniji AFL In CIQ. Obtožnica glasi, da ja drulba odslovila dva dalavca, oba Člana unij« U nited Blectrlcal, Radio * Ma china Warkars (CIO). Končno zaslišanje se vr#l 5. okt. VSTAJE IN SABOTAŽE PRE-|PLAVUE EVROPO Od Norveške do Soluna imajo naciji opraviti m revoltami CETNIKI SO MOČNI NA HRVAŠKEM Vleky. Francija. 19. sept. -Nemške okupacijske oblasti v Parisu so sinoči nsznsnile, da je bilo 118 Francozov ustreljenih v reprisalijsh za nedavne "teroristične napade v okupirani conl.H Neko število oseb je bilo deportiranih. Cksekutirane osebe so osnsčene v tem nemškem, poročilu kot "komunisti in drugi v službi Anglije/' London, 19. sept. — Val re-volte In sabofkže pljuska višje in višje po vseh evropskih deželah, ki so pod peto Hitlerjevih gesta-povcev. Od Norveške do Balkana Imajo Hitlerjevi galtapov-ci bolj in bolj opraviti s upori in garilsklmi ofenzivami, ki jih duše s dasperatnimi eksekuci-jsmi talcev. Najnovejša poročila govora o številnih smrtnih obsodbah in eksekucljeh upornikov na Bolgarskem ln Grškem, v Čehoslo-vakiji in na Poljskem, v Jugoslaviji ln ns Holandskem, v LuksambUrflkl in na Norveškem. Močna jugoslovanske gerilske, četnilke armade pod vodstvom Roosevelt odklonil japonsko zastavo Washington, D. C., 19. sept. — Major James Rooaevelt, najstarejši sin predsednika, se je pred kratkim udeležil bojev z Japon d na otoku Makinu in pomagal je zapleniti japonsko vojaško bandero. Pred dnevi ja poslal to bandero očetu kot spominek. Predsednik Roosevelt je pe kel. da se ne mars dotakniti Japonske zastava In odredil Je, naj se zaplenjeno japonsko bandero shrani v arhivih pomorske pehote, katera se tako uspešno bojuje z Japonci. Murphy se vrne v vrhovno sod Me New York. — Francis Murphy, član zveznega vrhovnega sodišča, ki je pred tremi meeeri vstopil v armado kot polkovnik, ae vrne v Waehington S. okt. In Francoski fašist pribežal v Anglijo Bivši totalitarec se je spreobrnil London. 19. sept. — Dva francoska politika, eden socialist in drugi Je bivši vodja fašistične organizacije "Ognjeni križ", sts zadnje dni skupaj ušla ls okupi rane Francije in prlbaftala na Angleško z namenom, da sa pri družita gibanju francoskega ge nerala Charlesa De Gaulleja zs novo in svobodno Francijo, Charles Valin ja bil podpred sednik francoske fašistična ofga nlzacije pred vojno, dokler je ni Blumova vlada zatrla. Valin je takrat sovražil demokracijo in se Je navduševal za totalitarni režim. Izkušnje, ki Jih je ps zadnje dve lati doživel z nemškimi nacisti in gestapovci v okupiranem delu Francija, so ga toliko Izučile, da Je obrnil hrbet fašistom in se odločil, da poalej se bo bojeval s socialisti in drugimi demokrati vred za obnovo svobodne, demokratične frann» ske republike. De Gaullovi francoski krogi v Londonu so Valina sprejeli m*d» se s veseljem in zaupanjem D. C. — Vojni delavski odbor (WLB) Je odredil, da mora korporaclja General Motors zvišati mesdo po 4c na uro 220,000 delavoem, ki so u-poslenl v tovarnah omenjene drružbe v rasnih državah, Ta odredba Ja v soglasju s «višanjem mesde jeklarskim delavcem v industriji Hmslega Jekla." To povišanja bo stalo družbo približno $378,000 na teden. Odredba je retroaktivne In velja od 28. aprila naprej. Končno ¿encfAU Draže Mfcajloviča sno-h va napadajo nemške in Italijan» — Volni posadke ns cnetrsj In celo Ameriško vojaštvo poplavlja Anglijo Nov konvoj pripeljal nadaljnjo armado udsrjsjo čas malo an Bolgarsko in v Italijo. Zadnjs «asa so sa pojavili oboroženi četniki tudi v Rumuniji, kjer delajo siva lase lokalnim oblastnikom» lutkam Hitlerjeve nadvlade. Oastapov-ci po vseh the deželah so sadnje dni aretirali na tisoče novih tal-eev. Zadnje čase prihajajo vastl o močnem gibanju četnikov na Hvilkem. Cetniki so m pojavili v samem Zagrebu, prav pred nosom kvizlinga Paveliča In njegove Hitlerju prodana gange. GJuro Keinrat, eden voditeljev "ustašev," kakor se nasivajo Pa-vellčevi teroristi, je bil ugrabljen pri belem dnevu sredi Zagreba, vržen v avto in odpeljan ven v hribe, kjer so ga četniki ustrelili brez recemonlj. Kaj ta-kegs pa še net Ko se je lutksr-sks Pavellčevs "vlada" Opomogla od presenečenj*, ji brž raspl-sala 100,000 kun nagrsda IS ujetje ugrabiteljev. V Trebinju v Dalmaciji So četniki ubili 18 ItaUJanov in U Mu-stašev" v nekem spopadu. Blizu Mostarjs v Hercegovini so četniki vrgli vlšk is tira in v Vino-dolu so ubili več Italljenov. Prava bitka, kakor v redni vojni, Je v teku pil ftuŠtfcu poleg Reke, kamor že dva meseca ni prišel noben vlak saradi razbite železnice. HrVSŠki četniki in bolj aktivni v Istri, MI Liki in naokrog Zagreba; po-¡vaod lovijo in pobijajo faveli-čeve falote, ki se nasivajo žan- Angleii potopili 24 nemških ladij aept. — Angl«* vsled obupa in revščine 5*-letna bo nadaljeval svojo službo kot Rita Ven Steenbergh ubila evo-'vrhovni sodnik Rekel je. de Jo 87-letno mater, S7-letno ae- gre najprej v Detroit, da ae pre ctro in sebe. Okoliščine so prt- priče o položaju tamkajšnjih če le, da ae Je trojica nahajale v delavskih razmer In vojni pro-akrajni stiski (dukcijl.^ . .. . Stockholm. 19 _ _________________ ške podmornice In letale so pred v DU§M kratkim pijiopila 24 nemških 9 pernikov v bližini Nor vet k. Kujbišev, UK8R, IS Nemške ladje so nosile bojni Wnidell material ne severni konec Fin ske, kjer se Je pripravljel na|>«i je bilo uifcenih 10 ladij, pri d > ti In pri tretjem šest London. 19. sept. — Nov kon-tigent tisočerih« ameriških vojakov Je dospel v Anglijo zadnje dni ns znanih velikih parnikih, ki so pred vojno nosili potnike sem In tjs, sdaj ps v njih pre-vsžsjo vojsštvo čez morje. Pot je bils brez vsakegs Incidenta. Niti ene nemške podmornice ni bilo blizu, kajti par-niki so bili obkroženi s čuječim! bojnimi ladjsmi. Posebni vlaki, ki so čskali vi pristanišču, so brž odpelJsli s-meriške vojske v pripravljena | *^»J 1 taborišča na Angleškem, ki nahajajo nekje na deželi Z vojaštvom vred ao prišle darji, |«kor sajce. močne letalake enote ln na sto-j ym jjtlf. da Je Jugoalavija Une letalskih tehnikov. «..dišče četniške révolté, odko- (Dejstvo, ds Je biU gornja \dar pljuskajo upori v Grčiji, Al-vest objavljene s dovoljenjem banijo, Bolgersko in Rumunijo cenzure, vsekakor pomeni, de eejNejnoveJše italljanaka ekapedi-bolj ln bolj pripravlja nova cija v Albaniji nI nič opravila fronta proti Nemčiji In Italiji V Na rumunsko-jugoalovanaki me- JI so bili zadnje dni krvavi spo-i padi s večjim številOm ubitih in ranjenih vojakov, V okolišu Bukarešte ao «e pojavili mlatarios-nl požari v tovarnah Jn v Atenah so nemški rabljl ustrelili 14 Willkie slovesno Sept. —I Willkie, poeeben Roo-■eve I lov odposlanec, Je včeraj priletel s letalom iz Teherana v Kujbišev Na letalski postaji zdravili ga Je sprejelo zastopatvo so-)lil vsem, vjetakega zunanjega ureda In in Willkie sa Je sahvs-Dejal je, da oetane tu- mmm ______ m .__________ ^ ________> kaj samo en dan, nakar od potu- d^m itr pét t^nèkih Udij"^-1 ¡raven ^bUi ¿lani poelanlštevj je v Mi^kvo Med bivanjem tu-begniUi nazaj v Oak» To Je pre- Združenih drlav. Anglije In KI- kaj obišče tovarne In vojaške na-prečilo napad na Murmansk [tajske. Vsi so ga prierčno po-[prave. ------ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT _ GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODROBNE JEOMOTE * Organ of md publkted tof SIovmm National B—afit Sede* m ZdruuM driav« (isvaa Chica««) «a pol UU. 1140 M ¿otrt loto; M 97 J« m calo loto. M 7* m pal lafiu i Subscription raiat: for Iba Halted Stoto* Cwiái HM pot y*«'. Chioafa and Cícoto 1740 per couatriM MM por r***- Cone «flaw po dogovora. ■ Kokopéci doptoor I» ruakot m bo Tr«¿«)o. BnÉSpIOl lilotwbo VMMM (Šftloa. dram*. pocmi itd.) m »rnojo pc*U)atol|u la v sluíaju. éa Ja pciloftU Advertising ratos on »gruaii and unsolicilod articlo. will aM Sa such as stoctos. piar», poaa*. ate~ will be by solf Mador ns vse, bar ins* stik s listom« PROSVETA 20S7M So. Limdab At«.. Chingo. Illinois MEMS EH or THE FXOEHATED PREM 1» Datum v oklrpsju ns primer (September 30. IMS), pola« vi ne naslovu pomeni, da vam ja • toa datumom potekla nerodnim ■ Jo pr«vo¿a«pft da — vam UM tto ustavi._ Pono Junaki z domače fronte V vojnem času ni nič novega, če čiUmo poročilo o vojaških junakih, ki so ae odlikovali Um in Um a Ukšnim in Ukšnim Činom na bojnem polju. Via ko vojna je polna vojaških junakov— navadno tudi legendarnih ali izmišljenih—ki ao bili odlikovani za hrabrostne čine in katere je potem ljudaka po ve« t niča povečala in jih celo dvignila med polbogove. Današnja vojha tudi ni brez vojaških junakov, ki prejemajo častna odlikovanja* predno bo U vojna končano, bo še mnogo več teh herojev. Vedno je bilo tako. Nekateri ljudje ao Uko drzni, da nalašč iščejo slave-Mn večino jih pri tem izgubi življenje; so po tudi Ukšni, ki pridejo do junoštvo po noključju, koterim sploh ni do kakšne slave, kljub temu ae pripeti, da izvedejo dejanje, ki go nioo nikdar pričakovali in na koterego nioo bili pripravljeni. Pride moment, ko ae moraš hitro odločiti za nekaj—in če ae pravilno odločiš, lohko doživiš neko j, kor osUne zapisano zo dolgo čoss. asovi iz naselbin del No junake v vojnem času,*ki so fee v civilni suknji, navadno ne mislimo. In vendar ao. Največ teh junakov je med industrijskimi delovci, ki mesno kujejo nojvečjo bojno mošino, kakršne le ni Videla zgodovina človeštva. Ampak junoštvo teh delovcev nihče ne vidi in ne rekordira—ker ¿e nihče ne išče med njimi. Delavsko herojstvo—kadar delavci moono darujejo svoje življenje med eksplozijo strelivo oli kadar se posamezniki žrtvujejo pri reševanju svojih tovarišev, ki zaidejo v smrtno nevarnost no kakršen koli način—ni Uko romantično oziroma aentimenUlno, ker so ni izvršilo v uniformi in z orožjem v roki. . . Kljub temu je junaštvo. Samo en primer. Iz Montesana, Tenn., prihaja poročilo o deaetih delavcih, ki ao v smrtni nevarnosti popravili električni pUvž. ♦ V t ovseni Montessoo Chemical Company ae nahaja ogromen električni plavž zo topljenje fosfor* in drugih kemikalij. To plovž je pred krotkim po domačo rečeno "precurel," to je dobil je luknjo, skozi katero je uhojola po malem vreU tekočino v spodnjo nopro-vo so ohlojevonje. Zadeva je bla zelo resna in že se jo med delovci širilo govoric^ do bodo morali iti no prisiljeno počitnice, kajti nihče ni še zakrpal plavža drugače, kakor da ao ga prej ugaanili in ohUdill; to pa vzame dneve in dneve čaaa. Tedaj je nekdo prišel na drzno misel. Kaj če bi nekaj delavcev riskiralo svojo življenje o Um, ds bi zlezli v ohUjevolno "bakao" pod pUvžem in zodeUli luknjo od zunoj, medUm ko bi v plovžu gorelo kot po novodi in bi oe delo v tovorni nodoljevolo brez voske izgube čooo? Drzno misel je rodiU drzen sklep. Odgovorni delovodje je vprašal za proetovoljce. Potreboval je deaet delavcev—deset junakov, ki ae bodo zavedali, da jih Uhko ugrabi smrt vsak hip, a bodo vseeno poskusili, da zagotovijo nepretrgano nadaljevanje obraU v tovarni. Ali je dobil prostovoljce? Dobil jih je več kot jih je po-treboval! Iz priglašenego števila mehanikov je Izbral šest belcev in štiri črnce, ki so šli Ukoj na delo. Tukaj sledi poročilo: "Desetorica je delala v strašni vročini pod pUvžem. Iz luknje je curljala beloiareča lava, meUjoča iakre, ki ao Ukoj prežgale kožo in meso. Delali ao precizno. Le majhen neroden sunek bi bil Uhko odprl večje žrelo, skozi katero bi bruhnilo beložareča lava in acvrla človeka v hipu v suho žlindro. Čim je prvi omagal od vročine, je priakočil drugi in nadaljeval; Uko so se zamenjavali toliko časa, da je bilo luknjo temeljito zamešana in plovž ni več puščol raztopljene tvarine. Delo je bilo izvršeno v stoodstotni perfektnosti In produ kcijs ni zasulo niti za eno uro." Gornje suho porodilo pove dovolj. Deset junekov je zooUvilo svoja življenja zeto, do ni bilo treba iti vsem delavcem v tovorni na neprostovoljne počitnice Cin teh delavskih junakov m> prav nič ne razlikuje od činov, ki jih uvršujejo hrabri pomorščaki na otokih nekje no Pacifiku, ki so jih i/vršili na Bataanu in Solomonih oli hrabri "komandotl" no peščenih bregovih Francije. . . Prvi kakor drugi ao riaklrali svoja življenja in dosegli svoj namen. Razlik« je le v tradiciji. O desetorici junekov v Monteaonu je bila le kratk« vest v lokalnem čaaopiaju—in to Je bilo vso. O vojščakih in pomorščakih na fronti, ki ae imenitno poaUvijo, poroča vse ameriško čaaoptoje In na prsih se jim kmalu pojavi srebrna ali zlaU kolajn«. Prepričani p« smo d« junaki iz tovarne, kjer koli ao In kar kol izvrže junaškega, ne potrebujejo in ne Iščejo velikega bobne in ne svetlih kolajn Na svetu je že mnogo pametnih ljudi, ki ne dedo nič na odlikovanja in alav< petje. To pomeni, do ljudje v splošnem niso več otroci po svoji menUliteti, ne vsi, dasi, žal, Jih še mnogo Zavesi, da človek «ton nekaj dobrege so druge, se splošnost, kakor rase. je največje zadottepje za dozorelega človeka. Ne porabimo. da vojaška vojna mine prej ali slej in potem pride odmor mogoče za dolgo časa, s m pa k industrijska vojno ne mine nikdar. Ta vojna trajo stalno in njene deUvske žrtve—po krivdi onih. ki m- navadno ne znenijo sa dobre vamoatne naprave in so zdrave delovne pogoj»—p«d«jo sleherni den In aleherno noč v letu po v«*m industt tjskent svetu. In bal zato. ker Je teh žrtev ogromno število in ker ae redno ponavljajo, niao nikdar bile—In tudi v bodoče ne bodo—noten pti-dn,« * romantičnosti In sentimentalnosti Delavski junaki ntmojo znašalo to retroaktivno zvišanje preko |50, drugi pa bodo dobili še več. Vse to Je storiU unija, pa jo nekateri Uko malo upoštevajo. Ali zvišanje in ssoeUlo, plačo bodo pa prokleto rodi vzeli, dasi do sedaj nioo prispevali še niti dolarje zo unijo, med tem ko smo mi žrtvovati že več dolarjev. Prosvetin dopisnik brot Fink je meni nepoznan, toda zadnjič je tudi mene omenil, namreč, da ae bojim medvedov in če ne bo drugače, da bo on zame enega podrl. Gotovo mora biti dober strelec, ali pa dober šofer, ker je piaal, da kosmatinca kar na cesti preskoči z vozilom. No, brat Fink, če je tako, pa privezi enega zame in me povabi nanj. Torej Tone Kletnenčič je bil zopet v Kanadi. Pravi, da ima tam braU in aestro. Je že dobro, Tone, če nimaš tam še kaj ^drugega. Ribolov Je res športno delo in zabavno»' posebno če uja-meš morsko deklico na dveh nogah. Ampak če prihodnjič ne vzameš svoje boljše polovice s seboj, bi ji jaz priporočal, naj U ne pusti več v Kanado, marveč ti ukaže, da raja lovi ribe, žabe in rake kar doma. V svojem zadnjem dopisu Tone nekaj omenja, da bo prišel k nam s svojo lovsko kompanijo Ne omenja pa nič, da pridejo morda zato, da jih naučiif^ streljati. Če pridejo na zajčji lov, sem jim pripravljen privezati nekaj zajcev, kajti Uh sem precej zredil na svoji farmi, toda ne maram, da bi Jih Samo plašili Veš, Tone, tistega obljubljenega mi fazenčko pa le prineoi, in ne samo fazana, marveč tudi fa zanko, da mu ne bo dolg Čas. V zameno pa jih boste tukaj nekaj polovili, ker jih je precej. Ker bom enkra* prihodnji mesec praznoval 60-letnieo, bom kasneje povabil vse moje prijatelje. Prihodnjič pa bom nekaj napisal o slavnoati SNPJ v Cle-velandu. Anton Vato*****. Nova postojanka JPO-S8 in unije Norih Braddock, Pa.—Ker so bolj redki dopisi iz te okolice, bom pa jaz nekaj poročal v naši Prosveti. Dolgo čaoe smo se pripravljali, da bi\ ustanovili postojanko JPO-SS in seditf se je ^ uresničilo. V nedeljo, 13. septembra, se je zbralo 16 zastopnikov raznih društev U okolice. Na tej seji smo izvolili odbor ki tudi na- noŠe si-Ppati stood Lepotica Darléen Griifln a ku po« katero Je dobila na konven eftll kfaroprakftorJev v Loe Ang» lasu kot najlepša issued 700 k»n- brali nekaj1 denarja romake v sUrem je, da bo ta odbor stotno in da bo U resnici pokazala, da moč revežem v s Upati je tudi, da bo$t šlf vsi Slovenci v tej okolici na roko temu odboru in poRfli(aii vsak po svoji moči. Z delom gre tukaj dobro /naprej. Menda ni tovfcme v tej okolici, ki ne bi obratovaU g polno paro, to je po pet, šest in sedem dni na teden. Tukaj je velika elektrarska tovarna West-inghouse Electric & Manufacturing Co. V Uj tovarni smo leU 1935 usUnovili unijo United Electrical, Radio and Machine Workers of Americk (UERM-WA), katere se je kompanijo dosti oUpaU in dosti nezavednih delsvcev fe z njo držalo. Do leta 1940 je un#fc bolj počasi napre-dovaU. Kar je novih delsvcev pristopilo leU 1938 in 1937, so bili leU 1938 večinoma vsi odslovi Jeni. LeU 1939 se Je z delom zopet bolje pričelo in Uko je začela rasti tudi naša lokalna unija. V teh štirih letih je naša unija dosti dobregš storila za delavce. Bossi niao več tako ošabni in tudi nas več tako ne priganjajo kot s» nas prej predno smo se organizirali. Med Um časom smo dobili dvakrat zvišanje plač. To je pomagalo, da se je našo unijo povečalo, kajt' delavci so spregledali, da brez te unije bi tudi ne bilo povišanja pUč. Sedaj smo zopet dobil povišek za pet centov in pol no uro. To pogojonje se je vleklo skozi štiri mesece, nazadnje se je pa kompanija le morala podati, ko je videla proteste ocf stoodstotne unije, ki sedaj šteje 23,000 delavcev in delavk. Mislim, da jO to i največjo lokalna unija v Ameriki, to je kar se tiče tovarn. • , Vidite, kaj vse se lahko napravi, ako je delavec organiziran. Ali bi mi vse to dobili, ako bi nas ne zastokala unija? Nikdar ne, kajii fcapiUlisti se ubirajo proti vsakemu po višku plač in drugim pribdljškom v tovarni. Torej delavci, držimo svoje unije! Louis Karleh, 35. m Glas Is "pralnice kosti" Thenaopolls, Wye*—Ker rad čiUm dopise in Prosveto, zato se tudi meni spodobi, da enkrat na leto tudi jaz napišem dopis, da povem, kako si rahljam svoje stare kosti v vj-oči vodi, kot včasih pravi naš dopisnik iz DU-mondvilla. Seveda moram naj-prvo opisati cesto, ki je od pas pa do Thermopolis Hot Springsa dolga 285 milj. Do Forsona m še 20 milj naprej je res državna ali cesarska cesU, prav kakor po Parizu. Naprej se je naj pa Bog usmili, kajti ni krajevna ne ciganska, ampak vsa razorana. Na njej ne najdeš drugegp kot divje kokoši in antilope. Kokoši sem se izogibal kolikor sem se mogel, kljub temu sem jih nekaj povozil. Antilope pa že bolj cenijo svojo kožo in jo ponavadi odstranijo za dober lučaj od cesU, če jih prehitro ne iznenadiš. Ko sem prišel v Hudson, Wyo.t ne vem 'kako bi bilo, če bi ne bilo dobrega oštirjo, ki mi je pomagal z marijaceljskimi kapljicami. Če bi ne bilo njega oziroma Uh "kapljic", bi najbrže še danes mislil, da imam svetega Vida ples. Jaz bi ne omenjal te ceste, ker pa je več rojsllfrv v Ročk Spring-«u. ki se večkrat peljejo gori v Lander ali v Hudson. zato bi želel. da vzamejl "tolminsko bližnjico" in gredo okrog Rawlinaa, kakor bom šel tudi jez nazaj in si prihranil na avtnih obodih, ki jih danes tuks| zelo Užko dobiš. Ako nisi pr««| angleški diplomat ali ako ae ne znaš prav po ameriško lagati, jih sploh ne dobiš. Tukaj sva ydaj dva: jas in moj tovariš Am n Subic Imava 4*0 sobi. V*m sobi so vse beč-Ijsrske dobrote, v drugi si ps svoje kože in kosti parivs Človeku se zdi. ko se v leže v toplo vodo. ds uživa vse rajske dobrote tegs sveta in pozabi na ase težave in križe. Samo jaz sem Azije. en križ preveč sabo vzel ml U hoče odpovedati, da mi ne 2 več obeh koncev »kupa, dl , Se že kar bojim, da mi bT3 premalo obljubil za moj jaT konec, katerega Uko daü¿, sabo nosim, da mogoet kdo n sli, do ga sploh ne potrebuj« Ker pa bolj verujem v toplo n aera 1 no vodo kot v svetega u klavža, zato sem pa tudi sk2 gotov, do se bom še tistega i» bil v par dneh. Kot dva neizkušena stara b» lorjo, sva jo tudi midva semfc primohaU brez sladkorja ali ki te in bi bila skoro primorana i ti toplo vodo za fruitek. Ai pak sva imela srečo, da sva nal tela v sosednji sobi ali 'w mentu" na dve Slovenki iz B« Creeka, MonUna—na mrs. Th mas in mrs. Mawrich. Ker i imeli v bečljarski stroki več i kušenj kot midva, zato sta tu prinesli s sabo sladkorja za sv je potrebe. Ako se ne motim, i si go Uko rekoč od ust pritrga do sva bila tudi midva vsi jutro deležna par šale kofi Povem naj tudi, da sva nau nje že kar na obed k njima Zato tudi ni čudno, da sta že kar prihodnjo nedeljo po hali nazaj domov in nama pustili ves preostali sladkor, ma se je težko zdelo, ko sta Uko kmalu nazaj. Pa je re moj tovariš: "Nič ne maraj.B bo začelo hama po želodcih glasno kruliti, bova pa vrata prla, da naju mimoidoči ne b slišali." Ako katera čita ta pis, naj ve, da sva jima zelo ležna za usluge in postrežbo, sta jo nama izkazali. Tukaj je malg, Slovencev; likor jaz vem, so samo ari žine—Frank Golob, Joe Flii Ciril Oblak. Zadnji je pred 30 leti učil preštevati fe na harmoniki, sedaj jih nobeden več nima; mislim, on že pozabil, jaz se jih pa nisem nikdar naučil. On jc v&no uposlen v knapovski ki. "In še eden Slovenec je tu toda njegovo drugo ime sen zabil. Njega je sploh težko prištevati, ker včasih je ožeo včasih pa tudi ije. V starem ju je bil mežnar, ali pa k kor Uko rekli "Mežnar". U dandanes se drži svojega pc ca: briše in polni glaže in ke ker je zo kelnarja v gostilni kaj se piše Jack Brant, pa je poznan pod n "Dutch", dasi on govori n približno Uko kakor jaz ■ sko. Ampak njemu so znais tukajšnje razmere, kajti ti nahaja že okrog 20 let. Zak Slovenci, če pridete v te top obiščite ga, kajti on vam 1 do vse informocije. Vpraia prvi gostilni za "Dutchs"in bodo povedali, kje je. Semkaj svs prišla ravno «»b su, ko so imeli—"rodeo", M nekakšne konjske dirke, ki prirejajo enkrat na leto po j večjih mestih po zapadu. je bilo okrog eno četrtino * joncev. Vsi "cowboyji" ali kr pastirji so imeli ns sebi r ali rumene Žida ne srajce, do se mi je na prvi p^l« lo kot kakšen simbol ruske in gleŠke armade. Približno na kih deset minut so odprli u\ nico pri veliki šUli in ven je letel cowboy na divjem ko med nogami. Večina cowboj je obsedela na njih, neka/ tudi ne; v treh urah so W odpeljali v bolnišnico predi se zopet zsvedli, da so naj Meni je nehote prišlo na sel. do smo srečni, ker zivu| svobodni deželi in da m srn« primoroni divjih konj| med nogami. Ako bi n*| (DaU* •• «■ •"•"H Pred dragimi (Iz Prosvete. 21. septo* Domače veslL V K»"* slovenski rudarji U tivni v splošnem dela* benju. , DeUvske vesti. St¿» niških delfcvcev v Ch*"T zaključilo z imsp" Imemstv*. Ar.^'J».*, ziU Turkom z vojn«, na nevtralno ozemlje Sevfloko *«*<>» «¿J čeli pošiljstl čete v W ' ^tmuKK. 21. SEPTEMBRA Vesti z jugoslovanske fronte . • * PROSTETA Poročila Jugoalovanakega informacijskega centra in drugih virov Boji T Jugoelavtll 31. avgusta (ICN).— Svobodna Jugo- jloskva ¡K oddala sledeče uradno Znalo vrhovnega poveljstva LiUke in prostovoljske vojske dne 30 avgusta: Z Po zavzetju Mrkonjiča v Bo-pnski Krajini so nekateri geril-1 napadalni bataljoni nadalje-Ei svoje napredovanje v smeri proti Jajcu. Tudi pri Kupre-ju kjer je sovražna .posadka zelo močna, se vrše neprestani boji ki trajajo že mesec dni. V Jej dobi je utrpel sovražnik ob-tuuie izgube, ki znašajo najmanj IjOO mrtvih in ranjenih. Dne 23. avgusta so gerilci »lenili blizu. Kupreša dvomo- 0 bojno letalo tipa Savoje. dka 4 častnikov, ki se je s lom spustila rta tla, je bila «jeta. ^CJSffl^^g Peta skupina slovenskih ge-lilskih oddelkov je zasedla še aekaj utrjenih laikih postojank I Beli Krajini. V zadnjih bojih so se posebno ovali tudi oddelki planin-a gerilskega bataljona. V...— lovanski gerilci se upirajo laiki strahovladi Moekva, 28. avgusta (ICN).— iopostaja "Svobodna Jugo-vija" je oddala sledeče urad-poročilo vrhovnega povelj-i gerilske in prostovoljske :e z dne 28. avgusta o raz-operacijah gerilskih čet: Pred par dnevi so začeH moč-oddelki laške armade ofenzi-v odseku Imatski-Duvno in Livnu. Po srditih bojih v Jju Imotskega in Duvna so ici porazili sovražnika in ga 1 nazaj v smeri proti Mo-■ju. Najhujši boji so bili med in 22. avgustom, v okraju o-Studeno-Imotski, kjer so i fašisti doživeli hud poraz b temu, da so izvedli svoje de s tanki, topništvom in i i. dveh dneh je izgubil so-lik nad 500 vojakov in čast-ov, mrtvih in ranjenih. V od 22. na 23. avgust je geti bataljon izvršil protina-in pognal Italijane v divji Sovražniki so zbežali tako da (so zapustili za seboj ¿je in municijo. V teh spopa-> so se gerilci neke srbske na-ilne brigade in različni od- ii dalmatinskih bojevnikov ebno odlikovali. [Laški zločinci nadaljujejo svo-1 krvavo strahovlado. Pred ne-dnevi so požgali črnosrajčni-iin fašistični vojaški oddelki v »ju Čabar 600 hiš in pobili »ližno 500 mož, žen in otrok. vas' Podum, blizu Sušaka, so iijani zažgali 300 hiš in od-1« vse prebivalstvo. V . . . — *»cuti poairelill 45 Jugoslovanov ^ndon, 1. sept. (UP).—V Lon-prispele privatne vesti, »katerih so nemške zasedbene wsti ustrelile še 45 oseb zara-1 «gredo v v Jugoslaviji, naper- proti osišču. to teh Je bilo 35 oseb ustrelje-* v Belgradu, 7 v Nišu, 5 ps [fagrebu. V ... — i« maršalu Liatu odvsol poveljstvo Balkana Lord°n. 1 sept. (UP).—V iU-radiooddsji, katero na gojnasnj! star", je bilo ob-■ ! - je Hitler odstavil B1" Wiihelma Lista od vr-poveljstva nemških čet ^•ikanu ter imenoval na nje-. ,.nerals Aleksandre r /daj | | lovore, da »o pogubils r - I-IM;. svarila, a kateri- y «in.kkiH gole hvaležnosti je Pavelič potem ponudil hrvaško krono italijanski vlačeči rodbini. Na žalost,; piše "Weltwoche", pa se Italija, rti hotela zadovoljiti s krono, temveč je želela uresničiti svoje stare politične načrte, ter je zasedla večji del Dalmacije in Slovenije z Ljubljano. Odcep DaUfeiacije smatra Hrvaška za krivično, ter bi jo hotela dobiti nazaj. Od tod je treba izvajati velik del Paveličevih težkoč v notranji politiki. Italijanske čete so zasedle dve tretjini Hrvaške s četami, ki štejejo približno četrt milijona vojakov. Vzdrževanje tako številnih zasedbenifi Čet pa je v sedanjem težkem gospodarskem položaju zelo mitično breme za ljudstvo, ki se mu stalno upira. Hrvaški kmetje niso komunisti, temveč revni kmetje demokratske tradicije. Na Hrvaškem komunizefn ni imel nikdar ugodnega terena. Ti kmetje se niso hoteli pridruži^ ustaški strahovladi in so s* protivili nasilni priključitvi v Paveličevo vojsko, ter so se zato odločili za nevarno, toda svobodno življenje upornikov v planinah. , Življenje dr. Mačka je v nevarnosti. Konfiniran je bil v Kupincu, kjer je živel popolnoma osamljen. Tudi zdaj je še pod nadzorstvom. , Švicarski list pripoveduje potem o številnih Hrvatih, ki žive v Združenih državah, kjer so dobro organizirani. Ti bodo mogli na mirovni konferenci uspešno govoriti v korist Hrvaške, katere usoda je nerazvozljivo zvezana z usodo Dalmacije. To je ono, za kar se bore hrvaški gerilci, zaključuje "Weltwoche". V . . Posiv vojakom Južne Srbija, da so združijo okrog Draše V, Mlhajloviča London, 1. sept.—V teku londonske radiooddaje v srbohrvaščini je pripovedoval govornik o razmerah y južni Srbiji in pozval prebivalce, da se priklopijo generalu Draži Mihajloviču. Izjavil je tudi naslednje: "Poznamo vaše trpljenje. Dra-ža poroča, da so Bolgari težko obdavčili vse vaše premožtnje. Odvzemajo vam žito in volno in plenijo vaša posestva. . Ponosni smo na vas, ker vemo, da niste hoteli vstopiti v bolgarsko vojsko. Ponosni smo ns vas, ker ste se od leta 1914 do leto 1918 bojevali v vrstah var-darske divizije u obrambo vseh Srbov, Hrvstov in Slovencev, 'onosni smo na vas, ker ste se borili s svojimi brati iz severne Srbije proti Nemcem in njihovim 60-tonskim tankom. Globoka je naša vers, da boste kmalu osvobojeni v nsši drŽavi Jugosla viji. V oni novi Jugoslsviji, ki bo zgrsjens ns krvi in kosteh milijonov Srbov, boste svobodni obenem z brsti Hrvati in Slovenci Vi iz južne Srbije boste osta-i tudi nadalje naši verni brstje Mi, vaši sinoVi v tujezemstvu vas pozivamo, da se zberete p1noA1J okrog aktivnih in rezervnih čast- VJldSÜVl IZ nikov, ki so pri Draži Mihajloviču. Razbdjnik Altiparmakovič je zbral nekakšno delegacijo za Macadonijo. On sodeluje z zloglasnim Vančem Mihajlom, ki je zakrivil uničenje številnih srbskih vasi. Niti za trenotek ne smete dvomiti o zmagi zaveznikov. Zberite se v jugoslovsnski vojski Draže Mihajloviča, ki vas bo povedti s častjo in slavo k osvobojenju in vstajenju našega naroda V '' • — Nafcad na šeleanico Belgrad-Zagreb London, 21. avgusta (AP>—Tukajšnji jugoslovanski krogi poročajo, da je nov naval sabotaže preplavil Jugoslavijo in dosegel svoj vrhunec v soboto, ko je bil vržen iz tira ekapresni vlak Za-greb-Belgrad; 21 oseb je bilo mrtvih, 22 pa ranjenih. Von Bothmer, nemški poveljnik v Nišu, je razpisal nagrado za izsleditev oseb, ki so nedavno prekinile železniško progo Bel-grad-Solun na treh mestih. Isti krogi poročajo tudi, da so bile vasi v bližini onega kraja, kjer je bila proga pretrgana, strogo kaznovane, ter da sta bila dva bolgarska polka poslana tja, da obračunajo s četniško nevarnostjo. Tudi radio Vichy poroča, da je bil brzovlak Zagreb-Belgrad vržen iz tira, in sicer približno 40 milj jugovzhodno od Zagrebs. Jugoslovanski krogi na bližnjem vzhodu pripovedujejo o blokiranju železniškega prometa med Zagrebom in laško mejo. Promet je bil pretrgan skozi dva tedna. Reuter poroča iz Zuricha, da je Berlin brzojavil vest o streljanju skupine 10 mož v Star' Pazovi. Vzrok tega pokolja ni bil razglašen. Zopet druge vesti poročsjo o vstaji komunističnih elementov v vzhodnem delu Slavonije v prvi polovici avgusta. Uporniki so napadli nemške vojake, zažigali zaloge hrane in uniČevsli poljedelske stroje. Jugoslovanski krogi v Jeruzalemu poročajo o hudih bojih med gerilci in oddelki osišča v bližini slovenskih mest Gorenjske in Rogaške Slatine. V nekaterih vaseh v okolici Zagreba so domoljubi pobili vstaške posadke. Osiščne oblasti so dale požga-ti veliko število krajev in vasi v okolici Ljubljane. * Jugoslovanske radiooddaje Opozarjamo znova na jugoslovanske rsdiooddsje Columbia Broadcasting Systems v New Yorku dvakrat dnevno za Jugoslavijo ob naslednjih urah: 12:30 PM na valu 19.« .tli 15.270 kilosiklov. Na valu 25.3 ali 11.830 kilosiklov. 3.30 PM ns vslu 19.6 ali 15.270 kilosiklov. Ns vslu 31.3 ali 9.500 kilosiklov. Govornik Je smeriški Jugoslo-van g. Vaso Trivsnovič. Dvskrst tedensko v torek in četrtek ob 3.30 PM se oddaja vrši v slovenščini. Cenjene slušstelje prosimo, ds javijo svoje vtise in želje g. Trivsnoviču, c/o Columbia Broadcasting System. naselbin (Nadaljevanj* s L atrsnt) mene posadili na enega, bi gotovo še danes plaval kje pod oblaki. Potem so vlekli vrv belo» poltci in rdečakoŽci, na vsakem koncu po deset mož. In kmalu se je vrv vlekla za bakrenimi. Jaz sem že skoraj vzkliknil: "Živeli, domačini!" pa sem se prehitro spomnil, da se mi še ne mudi, da bi šel prekmalu na telefonski drog, kajti ni bilo nobenega aplavza ali pokanja z rokami. Želim, da bi se John Pintar iz Ročk Springsa, Wyo., kaj večkrat oglasil v Prosveti, ker njegovi dopisi so zanimivi. (Kaj pa, če bi se vi večkrat oglasili s svojim humorjem?—Ured.) . V spomin mi pride tudi življenje iz mojih mladih let, ko sem hodil v šolo na Rečici^ Tam smo imeli precej priletnega in močnegs kaplani, čijega močno roko sem skoraj vsakokrat občutil, ko nas Je prišel učit. Moj zadnji konec je neusmiljeno padal po njegovi palici in takrat sem tudi po otroško sklenil, da se maščujem nad njim. Ker sem pa moral 2e v trinajstem letu zapustiti mojo očetnjavo in iti v Obljubljeno deželo, zato se tudi moje maščevanje ni izpolnilo. Upam pa, da ga je njegov vzvišeni predstojnik fte pred mnogimi leti poklical k sebi nad oblake, kjer ga mora zdaj gledati "iz obličja v obličje", sko se gs še ni naveličal, telim mu, da ga za pokoro glada Še do sodnega dne. S tem bom tudi jaz imel svoje zsdoščenje. Vsak dopisnik po navadi omeni tudi glede vremena. Jaz mislim, da imamo tukaj lepega. Moj tovariš pravi, da ima popoldne in zvečer nekakšen "tajfel fiver", jaz si p« mislim, da imava le nekakšen "švicarski fiver". Zjutraj, ko se zbudiva predno pride solnce izza gors, imsva ps obs mrzlico toliko časa, dokler kdo ne potegne kovtra ali odeje čez naju. Potem sva pa zopet oba tiho za par ur. Danes, ko sva se s tovarišem sprehsjsla in j* malo veter potegnil, so se nsjini žepi ksr nazaj po vetru zaobrnili, namesto da bi dol viseli. On je mislil, ds to gotovo pomeni,' da morsva v par dneh nazaj domov odkolo-vrstiti. Tudi meni it zdi, da bo naju že prihodnji teden veter vzel, ker nimava dovolj tele v šapA. V mladosti me je učitelj učil, ds moram v pisavi delati vejice, pike, podpičje, dvopičje, vsako-pičje ali karkoli Žf. Ker pa ne vem, kam bi jih nametal, zatorej proaim urednika, da jih posejt na to mojo jaro ksčo, da bo vsaj izgfedalo kot kakšeii dopis. Prsnk Bsrbič včasih zapiše, da on zato piše, da ljudje čitajo. Jaz se ps bojim, ds zato pišem, da bodo ljudje dremsli. Zato pa— lahko noč do prihodnjega leta! Frsnk Žagar. 253, La Barge, Wyo v Pripominjamo, da so ta oddaje dobrovoljni prispevek Colum-bije vojnemu naporu Amerike in Združenih narodov, in da družba za te oddaje ne prejema ni-kake subvencije od ksterekoii vlada. Slika kale vojaško bolnišnico nekje v Avstraliji. Pismo iz Londona Wjeno. V lut lot,ju kkt., Hr. na nevarnost vojne v Rusiji. t »»k. IV»: mt W.ltwocke" o po na Hrvaškem "i k ' Weltwoche' « k o boju tjpornikov V članku najpre, Italiiani imenoval ■vHice /s poglavarja ♦i* to. da je bil Pa-a m zaroti proti kra-^'"Jiu »n Bart hov ju. Iz (Izvirno poročilo Prosveti.) 20. avgusta 1920. Veate, kaj se je zgodilo danes? Spoznala sem se z dvema vašima fantoma: Jugoslovana-Ame-rikanca, vojaka v Angliji.' Že odkar sem videla ameriške vojake po londonskih ulicah, sem se igrsla z mislijo: Bog ve, če so kateri naši med njimi 'in kako jih poiskati? Mogoče bomo govorili po slovensko. Kako jih nsjti? Prvi prisor: Šla sem v Public Relstion Office ameriške armade v Londonu. "Ki bi govorili slovensko ali srbohrvaško? Za Boga, kako jih nsjti? Seveds morajo biti tukaj, sli kako jih najti?* Nekomu pride na misel jugoslovanski restavrsnt v Londonu. Mogoče, ali je ta restav-rant tako "ognjišče" Jugoslovanov, da bi našli celo ameriške vojake tam? Od sosednje mize nam pride ns pomoč drugi oficir. "Vem, vem, Slovenci, mi jih imenujemo Jugoslovsne. Veste» pri nas imsmo rudnike, Sesttle je pri nas. Pri nss delsjo Jugoslovani. Veliko jih je. Veste, kaj? Dajte mi neksj tipičnih slovenskih imen, ps vam bomo našli vaše fante." Drugi prizor: Razgrnile tu ml, visokimi stebri in zrcalil marmornatimi stopnjišči. "Mark MeUys iz Mellona, Wiseonnin." —/'John Somrak iz Cilunuta Mlehlgan " Msrk Je bolj / ran. Je pa tudi sUr^ši, 28 let ima in deklic» v Ameriki, véom*adU iz zvonika in se pblli. Cerkev stoji na samem, bila ja krito s pločevino, In Je izključeno, da bi bil le slučaj; opravičujejo se namreč, da ae Je ogenj prijel cerkve aam. To divjanje Ja trajalo precej ifaaa. Vojakom je zmanjkalo bomb. Tako Ja arečno ostala zadnja hiša, na katero je bomba padls skozi streho, ne ds bi se ušgsls, V ealem sto ostali torej dve hiši In en skedenj. Vse drugo je uničil pošar in Če greš danes skosi to vaa, ao njeni edini prebivslci lačni psi čuvaji in msčke, ki ao kljub nesreči ostali zvesti svoji domačiji« Takoj nato je vojaška oblast isdals ukaz, da na «me nikdo dati utrehš prebivalcem vasi Ravnik, in Je ta prtitoptk določila gmrtno koten in upapeiUev imetja. Vse preostale moške so odgnali v kasarne, kjer so Jih imeli neksj dni zaprte brez Jedi in jih pretepali. Pobrali sp vsakega moškega, ki so gs srečsll. Ko •o Jih pripeljsli v vojsšnico, so jih postavili ob nanovo skopano jamo In jim grozili s smrtjo, vsa zs prazen nič. Sledilo Ja ša neksj novih ukrepov. Smrtna kazen za vse pobegle, policijska ura od 18. ure do 9. zjutraj; io ravno za Veliki teden Za vse moške pa policijska ura ves dsn. To «tanje Je trajalo do velUie sobote. Ta tragedija Je poleg ostalega zahtevala pet smrtnih žrtev, eden Italijan in 4 Slovenci. Med njimi sto bils dvs kmeta, ki sto nič hudega sluteč stopila na cesto. Podrla Jih Je italijsnaka krogla Tretja žrtev Je bil kmet iz vssi Kromplje, ki «e Je mudil nekje na polju in bil tam na amrt obatreljen — (Izvirno dilo poročlls- JIC). rtšklm dekletom, toliko mislijo nanje. Upam, da ne bo dolgo trajalo, da mi najdejo kaj več naših fantov po Angliji. Sporočila vam bom. kako ae imajo. Dolenjka. PONDELJEK, 21. SEPTFvr pieogvgTA MILAN PUGEU NA GRADU (Se nadaljttfe.) Gospodična Tereza bi rad« zaplesala. Podplati so jo nenadoma zasrbeli, nekaj goroazi po njih in neprenehoma iegač«. Ali kje so godci? Komaj gospodična Tereza pomisli, pa ie opaža iz prem en? bo, ki ae godi na stropu. Tam sta naslikana dvs majhna debela angelčka z majhnimi zlatimi perutnicami, ki so videti tako nezanesljive, da bi jim človek komaj zaupal svojo iivljensko varnost. Vsak ima v levi violino ln v desni lok in oba rasteta ven lz stropne ravnine, izluščita se iz nje, pa sfrčiU po sobi. Peruti so dobre. Človek bi ne verjel, tli angelčka prav spretno frčita, obračata v zraku kozolce, podražita se malo ln poičlpljeta, ustavita se v kotu nad oknom, zastavita violini pod brado, pričneta uglaiati strune, vsak zavlhtl svoj lok ln za- I igra. "Ho, ho, ho!" se smeje gospod Alkohol, s plesalko vred skoči izza mize, postavi jo na sredo sebe ln prične najprej sam plesati okoli nje. Jako kratkočasno gs je gledati. V glavo ln noge je enako ozek, proti pasu pa se dobro širi in kroti. Stopala Ima majhna ln spretna, urno jih izpodmiče in komaj s konci s« dotika gladkih tal. Zadaj mu visita od črne suknjiče dva škri-ca, ki frfotata v zraku ln se lovita za gospodom Alkoholom. Gospodična Tereza ie tudi drži za krilo ln Izpodmiče noge. Zdaj ji skoči za pas gospod kavalir, sprimeta se naglo, pa zavrtlta ln zavih-tita, da je veselje. Lepo je, kakor ie nikoli. Ni god«* na svetu, ki bi godil lepše ln poskoč- | neje, kakor godeta angelčka v kotu nad oknom, ni pevcev na zemlji, ki bi peU slaje, kakor pojeta ptička na zoflnem naslonjalu in nI galanta, ki bi drial topleje okoli paaa ln gladkeje plesal kakor gospod Alkohol. Dolgo, dolgo traja ta radost. Ko pa angelčka odgodeU, z letita na tU ln se Izprehata po sobi z gosli ln loki na rami. sedeta gospod Alkohol ln gospodična Tereza na roie, prav tesno drug k drugemu se stisneta in si gledat« prijazno ln pomenljivo v oči Prične se vroča ljubezen, ki traja Uko dolgo, da zajde solne«. Ko se naljubiU, pove gospod Alkohol tole: "Kdor mene ljubi, nI nikoli nesrečen, nikoli žalosten !H Gospodična Tereza poklekne in mu priseie večno zvestobo. "Kollkokrst se lahko vidiva?" vpraša poieljlvo. "Vsak