168. številka. Ljubljana, v sredo 24. julija. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če 8e oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če,se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvu naj se Dlagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. VABILO k IV. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda na Bledu pri Petranu v četrtek dne 8. avgusta 1889. leta. Vspo r ©d.: I. Slovesna sv. maša v cerkvi M. B. na otoku Blejskega jezera ob 10. uri dopoludne. II. Zborovanje ob 11. uri. 1. Prvoraeatnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo 5. Volitev*) jedne tretjine odbornikov. Po pravilih izstopijo naslednji udje iz družbinega vodstva: 1. dr. vitez Bleforetl pl. Trstoniški, 2. Gregor EinSpieler, 3 Josip Zičkar in 4. Anton Žlogar. 6. Volitev nadzorništva (5 članov*). 7. Volitev razsodništva (5 članov*). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 24. julija 1881). Prvomestnik: Podpredsednik : Tomo Zupan Luka Svetec. *) I« § 16 gl. pravil: Vsako leto izstopi jedna tretjina. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vaako leto iz novic. Iz § 14. Veliko Bkupšciie se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico: . . . . b) pokrovitelji, c) udje družbenega vodstva; d) udje družbenega nadzorništva; in e) podružnični zastopniki. Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsacih 50 družbenikov en zastopnik; vender pa mora vsaka podružnica najmanje enega imeti. Iz § 15. Podružničnim zastopnikom je dovoljeno, pooblastiti namesto sebe kogar koli izmej družbenikov. Opomnja: Slavua uredništva naših listov uljudno prosimo ponatisa tega vabila. Odbor za Trst in Trident. Vzlic temu, da je Italija v zvezi z Avstrijo in Nemčijo, ho se vender v tej deželi vedno gojile težnje, ki nikakor ne dokazujejo baš posebnega prijateljstva do naše države. Povsod je nKalin irre-denta" imela muogo pristašev in to nikakor ne le v nižjih, temvet tudi v višjih krogih. Za vse to je vladu v Rimu pač dobro vedela, pa ni hotela vsega nič videti in nič BliŠati. V Rimu je bil poBeben odbor, ki je narod hu iskal proti Avstriji in propovedoval, da mora Italija se popolniti s Trstom in Tridentom. Ta odbor ni deloval na tiho, temveč je očitno prirejal protiavstrijske demonstracije. Kakor poročajo časnikarji, ki bo spremljali ogerske romarje k Kossuthu v Turin, so povsod po Italiji razširjene slike, na katerih sta TiBt in Trident naslikana kot dve v železja ukovani deklici, klečeči b sklenenima rokama pred Italijo, katera s skrbnim obrazom obe prijazno kot ljubeča mati objemlje. Te podobe so jako razširjene po Italiji, kmetje jih nosijo na klobucih, kmetice na prsih in v molitvenikih, mestne gospe v brošab in drugem kinči. Basen o dveh zatiranih avstrijskih pokrajinah je postala urava narodna aogn>n in mnogi zeljno pričaknjejo, da Italija resi zatirane brate v Trstu in Tridentu. Zadnji čas so pa na Dunaji začeli baš temu italijanskemu rovanju obračati več pozornosti. Afera generalnega konzula Duranda je odločilnim krogom odprla oči. Nekaj pa tudi drugi dogodki v Trstu ki so dali povod, da je moral baron de Pretiš v pokoj. Dunajski vladni krogi so tudi spoznali, da je pravi sedež „irredente" v Bolnčnej Italiji, da naši irredentovci od ondot dobivajo podporo, da iz Italije prihajajo petarde, ki se rahljajo v Trstu v protiavstrijske namene. Jasno je torej, da bi ne mogli več ostati v zvezi z državo, ki tako ruje proti nam, ki le preži, da nam odtrga dve pokrajini in gleda, kako da nas odrine od Adrije. Mi ne vemo, kake korake je Avstrija storila, da prisili Italijo, da popusti to rovanje. Le to iz vemo, da je italijanska vlada vsled necega poročila vodje generalnega ravnateljstva za javoo varnost v R;mu razpustila „Odbor za Trst in Trident". Bila je tudi preiskava v prostorih tega odbora, ki je pa seveda bila brez uspeha. Torej ne bomo nič zvedeli, s kom da je imel ta odbor zveze v Trstu in Tridentu. To bi bilo vsekako važno vedeti. Pred sodišče ta zadeva ne bodo prišla, ker v Italiji bi najbrž bili vsi zatoženci oproščeni. Z razpustom je vlada italijanska vse storila vsaj formalno, kar Brno od nje pričakovati mogli. Mi pa vender ne moremo pripisovati posebne važnosti temu razpustu. 2 njim se je najbrž le hotelo vreči nekaterim pesek v oči. Rovalo pa 8e bode še dalje proti Avstriji, kakor se je doslej. „Irredenta" ni nova rastlina, temveč je že jako ukoreninjena. Sedanja vlada bi je ne mogla iztrebiti, ko bi tudi dobro voljo imela, o čemer pa seveda dvomimo. Ko bi Crispi sam ne bil odobraval delovanje omenjenega odbora, bi tako dolgo tega rovanja trpel ne bil. Sedaj je storil, kar je bil prisiljen iz diplomatiških ozirov, potem bode pa zopet šlo po starem. Zaradi tega pa Avstrija ne ravna prav, če še nadalje brezpogojno zaupa Italiji. In žalibog mi se bojimo, da bodo tako. Vsaj iz piHavo oficijoznib listov da se sklepati, da tej stvari ne pripisujejo na Đunaji še zadostne resnosti. Tako bi nekateri radi stvar tako obrnili, da odboru v Rimu ni bilo toliko za stvar, temveč je iskal le dobička s prodajo gori omenjenih pudob. Tako zakrivati oči pred nevarnostj,o ki nam preti, ni dobro. Bog ve, če se kedaj zaradi tega ne bodo kesali. Odbora ni več, »toda seme, ki ga je zasejal, bode dalje raslo in sad, ki ga utegne roditi za nas gotovo ne bode sladak. Mi sicer vemo, da bode Avstrija znala braniti svojo posest, da zlepa ne bode odstopila Italiji niti pedij svojega ozemlja. Toda zgodovina naB uči, da se Italija zna okoristiti vsacega političnega položaja. Italija ni se zjedinila vsled hrabrosti italijanskih vojakov temveč vsled prekanjenosti italijanskih diplomatov. Ravno tako sedaj morajbiti Avstrija pozorna, da je Italija ne spelje na led. LISTEK Blodne duše. Roman. Češki Bpisal VacHlav Beneš - Tfebizsky, preložil I. Gornik, ^r-^i del. XII. (Dalje.) „Poslušaj seljače: Ko spomladi prilete penice in si poiščejo stara gnezda, bi jim-li kaj koristilo, ako bi jim gnezda nastlali b samo svilo in bi jim nanosili najtečnejšib slaščic, če je zrak okrog njih mrtev, zadušljiv, Če jim, ako hočejo zapeti in jedva odpro kljunčke, glasek v grlu zastane, glava se pod težkim zrakom povesi, Krila se razpno, kakor bi hoteli odleteti, a ne morejo in ne morejo? — Iu nad vašimi domovi je zrak tudi tako težak in tudi tako zadušljiv!" Refunda podprl si je po teh besedah Čelo z roko in ni več govoril. Klimeš ni razumel njegovega govora, a razjasnila prositi si ni upal. Drugi don zjutraj krenil je Refunda po poljski poti, ki je vodila, kakor po gladki ravnini proti mestecu, čegar cerkev z visokima stolpoma se že beli od Bvlichova. Mestece stoji še v planjavi. V njem bil je gradič z rudečo, opekasto streho v jedno nadstropje, sicer pa se ni ločilo od ostalih vasij, razven da je bilo tu nekaj koč več in da so tu smeli imeti somnje. — Uboga, češka mesteca I V onih letih, o katerih pripovedujem, bilo je v njih nekako tako kakor v netopirjevem gnezdu. PolumešČani zapirali bo v istini svoje češke duše na dno hrastovih skrinj, in če so le kje bile tujstvu v Čehih dveri odprte in stanovanja opravljena, kakor za na ogled, v katerih so je sprejemali z dobrovoljnim nasmehom in jim odkazovali prvo mesto, bilo je v takih mestecih, katerim bo od vse bivše slave ostali le „živinski somnji" in zeleni pečatni vosek. Bili pa so ponosni na somnje in na zeleni pečatni vosek še bolj; vaščaue gledali so s posmehom z navzdol privito spodnjo ustno. Na okolico pa so škodljivo uplivali, zlasti na bogate seljake v okraji. Na velikih „gruntih" plačali so robote; gospoda potiebovali so denarja več nego soli, in kmetje plačevali eo tlako s srebrom, s čistim, cesarskim srebrom, na katere se je na jedni strani lesketalo debelo obličje mlade cesarice, na drugi pa se svetili križi s kronami. Bili so križevi tolarji, in po nekaterih vaseh pripovedujejo si do danes: Tam in tam merili so jih po četrtnjakil) iu danes? . . . Mestece, čegar cerkev z visokima, belima stolpoma zre tri ure hoda daleč na vse straui sveta, in čegar gradič z rudečo, opekasto streho svedoči o jako slabem ukusu milostljive Visokosti, bilo je na las podobno ostalim. Le na treh ali štirih posestvih spominjali so se še dobro, da so bili ondotni predniki trdi kakor skale in so imeli glave kakor železo, da pa so morali zbok skalnatega značaja in zbok železnih glav v tujino. Potem pa so prišle grozne nadloge: mestece postalo je pusto, sodnija je prenehala, zeleni vosek se je raztopil v ognji, pergamen pa, na katerem bo imeli trge zapisane iu potrjeue po Pražkem dvornem grofu, našli so če< leta poluzgorele, dali so si ga znova napisati in potrditi, a ko so ga dobili zopet nazaj, svojih ,privilegij" neso razumeli, ker je bilo vse nemško. — Uboga, češka mesteca! Bog vedi, kaj je vodilo Refundove korake s Klimšovega donui premo k cerkvi z visokima stolpoma po „hrapavi" cesti preko polja. Videti je bilo, kakor bi šel brez mislij. Iz Trebiza hodil je vender toliko let vedno k Čeradicem. Šel je z glavo po vešeno k zemlji iu z očmi uprtimi v mrzle grude, kakor bi se bal, da bi se ne spodtakuil. Včasih je obBtal iu polugasli očesi pod gostimi, pepelnatirni I obrvmi sta naglo oživeli, v ogorelem, nenavauuo Mi nikdar nesmo simpatizovali za zvezo z Ita Ujo, ker se bojimo, da bi v najkritičnejih trenotkib nas Italija znala pustiti na cedilu ali pa celo zve-zati se z nasprotniki našimi. To se celo lahko zgodi ne da bi mogli kakej italijanskej vladi kaj očitati. Italija je parlamentarna država in vlada se mora ravnati po želj »h parlamenta. V italijanski zbornici že sedaj ne veje nam prijazni dub, a če bi se razmere za nas neugodno zasukale, bi zbornica vrgla vlado, ki je z nami sklepala zvezo. Nova vlada bi sklenjenih pogodb ne hotela priznati, Češ, da se narod ne strinja ž njimi. Zaradi tega je v interesu Avstrije, da se prej ko mogoče položaj tako uravna, da jej zveze z Italijo treba ne bo. Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani, 24. julija. Poslanec Herold je v nedeljo v nekem političnem društvu govoril o poslednjih deželnozborskih volitvah na fceškem Mladočeško stranko je posebno oživil še le Scharsehmidov jezikovni predlog. Od tedaj je začela pridno pripravljati se za volitve in z uspehom sme biti zadovoljna. Staročeški listi bi radi smešili nameravano delovanje Mladočehov. Kdor ponižuje pravico češkega deželnega zbora, občevati ueposredno s kraljem, podkopuje državno pravo in slabi vez mej narodom in vladarjem. V prvi jezi so strašili Staročehi z razpuščeujem deželnega zbora, to bi pa MladoČehom bilo prav, ker bi nove volitve pokazale, da je narod premišljeno se odločil za Mla dočehe. Će se z zmago Mladočehov druzega ni doseglo, kakor, da bode Taaffe radodarnejši Staro-čehom, je zadosti. Jeden drug govornik je pa na istem shodu obsojal staročeško časopisje in trdil, da Mladočehi morajo pred vsem delati na to, da za-blišči na glavi vladarjevi krona sv. Vaclava. Iz teh dveh govorov se vidi, da se bodo Mladočehi pred vnem poganjali za češko državno pravo. Nam se dozdeva, da se bodo v tem oziru z glavo zaletavali v zid Gotovo bi mnogo več dosegli, će bi se postavili odločno na narodno stališče. Kako da mi sodimo o češkem državnem pravu, smo že večkrat povedali iu nam ni treba zopet ponavljati. Vuuiije države. Prihod bivšega kralja srbskega Milana v Beligrad se je dolgo napovedoval. Vsi oficijozni listi srbBki so zatrjevali, da pride le kot zasebnik, drugi pa mislijo, da se hoče Milan umešati v politiko. Naj bode že kakor koli, dosti opravil v Belemgradu ne bo. Število njegovih pristašev se je jako skrčilo, odkar je ostavil Srbijo. RolgarMka vlada se je že nadejala, da vsaj nekatere velevlasti kmalu priznajo Koburžana za kneza bolgarskega. Nemški in italijanski oficijozni listi so tudi kaj prijazno za Bolgare pisali. Princ Ferdinand si je dal vsak njemu ugoden članek v evropskih oficijoznih listih brzojaviti v Kolofer, kjer biva sedaj po letu Nekatere velevlasti so baje že res bile pripravljene priznati ga. Toda sedaj se kaže, da so se nakrat stvari za Bolgare neugodno obrnile. V Berolinu se je zvedelo, da car hoče vrniti lanski pohod nemškemu cesarju. Sedaj sicer še ni določeno, kdaj se snideta vladarja, a oficijozni listi že pripravljajo javno mnenje na ta pohod. Berolinski Časniki so polni prijaznosti do Rusije. V Berolinskih vladnih krogih zopet veje Rusiji prijazna sapa in zatorej ni misliti, da bi Nemčija in zaveznice njene sedaj priznale Koburžana. Nekaj srbskih roparjev bilo je prestopilo bolgarsko mejo po stranskih potih čez Timok. Pot jim je kazal nek bolgarski kmet. Zadeli so pa upalem obličji pregibnile so se gube. Refunda dvignil je glavo in gledal nekam na levo, kjer se je nad osivelimi polji dvigal v modrih, prozornih meglah orjašk vrh z belo čepico na temenu. „Kako si tu sam, mej vsemi, stari, zvesti tovariš, na čegar glavo se neso upali staviti gnezda sužnjosti. Res Bam, ti pametnik prvo zarje prostosti v teh krajih in svedok poslednje njene zarje! Saj so videli, čemu so na tvojem temenu posvetili cerkvico svetniku, ki prodira z ostro sulico goltanec zmajev! — Oživeti bi moral, mladeneč, iti po Češki, a preje zaBtriti si kopje, in dela bi imel do pozne smrti, toliko je po naši zemlji zmajev!" Rano solnce prodrlo je skozi sive oblake in kapelica svetega Jurija na Rjipu zalesketala se je, kakor bi bile njene stene obložene s samim kristalom. Ljudem na tlaki pa je bilo vedno lahneje, kadar je kapelica na Rjipu belela kakor srebro, ker so že od davna rekali : „Dokler se nam bode sveti Jurij z Rjipa nasmihal, prešlo bo tudi to, a kadar se zamrači, kadar razpade kapelica, potem bo zlo, potem tekli bodo tukajšnji potoki s poslednjo češko krvjo." (Daljo prih.) na orožnike. Unel se je hud boj, v katerem je palo šest bolgarskih orožnikov. Roparje so zagnali Čez srbsko mejo nazaj, pri čemer je pal tudi jeden srbski orožnik. Bolgarska vlada se pogaja s srbsko, da bi skupno preganjali roparje ob meji. V Srbiji jim vlada hudo stopa na prste in baš zaradi tega skušajo jo odtegniti v Bolgarijo. V Belgradu so prijeli roparskega ogleduha, ki je bil preoblečen kakor mlekar. Branil se je z nožem, pri njem so našli več orožja. Na Kreti se ustanek močno širi. Iz dveh mest so ustaši že pregnali oblastva. Posebno Salis burry jev govor je dal Krečanom poguma. Ob vsem severnem obrežji se že punta prebivalstvo. Turčija ima na otoku premalo vojakov, samo kacih 5000 mož. Govorilo se je, da pošlje podkrepljeni, toda pri znani turškej počasnosti bodo novi vojaški oddelki težko prišli še pravi čas Posebno ugodno pa za Turčijo ni, da se je že evropska diplomacija jela mešati v to zadevo. Kakor izvemo iz Aten, so konzuli posamičnih vlastij šli k ustaškim vodjam v Bu-zunario in jim obetali, da bodo delali na to, da Turčija odpokliče guvernerja in izpolni njih bistvene terjatve. Svetovali so pa Krečanom, da naj v interesu svoje domovine mirujejo. Skušnje dokazujejo, da so se ustanki v turških pokrajinah vselej hitro širili, kadar se je zanje začela zanimati diplomacija, in mnogokrat doveli do kake vojne. Tako se utegne tudi sedaj zgoditi, če le Turki v kratkem ustanka ne zatro Židovski Dunajski listi so že jeli kazati svoje turkoljubje in se posebno jeze nad Salisburrv-jem, da je dal s svojim govorom ustašem poguma. Kdo bi si bil mislil, da angleški premjć pride tako kmalu pri židovskih časnikarjih v nemilost, ko so ga še nedavno tako hvalili. V Barceloni na špaujskom so bili nedavno nemiri. Mitničarji prijeli so kmeta, ki je hote) v mesto utihotapiti jagnje. Potegnil je nož in se branil. Iz množice Ijudij, ki je bila zraven so zaceli streljati na mitničarje. Nakrat je bil punt ob vaej mitničkoj progi. Mitniški stražarji so bo morali umakniti. Nekaj mitniških stražnic so napadovalci požgali. Še le pozno zvečer so vojaki napravili red. Drugi dan so se pa neredi zopet začeli iu požgali so zopet več stražnic. Vojaki so pa zopet napravili red, pri čemer seveda je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Prebivalstvo bilo je ves čas v velikem strahu. Preiskava je dosedaj dognala, da bo nerede priredili umetno tihotapci, ki so potem ob občnej zmešnjavi mnogo živil in druzega blaga spravili v mesto. Kakor piše „Sehweizerisehe Militarzeitung" ae je število pruskih generalov, ki so se udeležili vojne 1870—71. leta, jako pomanjšalo. Sedaj jih je le še 13. Vsi tedanji štabni častniki so že general-lajtenanti, vsi poročniki Že stotniki, nekateri tudi že majorji. — Jako mnogo jih je pomrlo, ali pa šlo v pokoj. Iz tega je pač jasno, da se je kakovost vojske od tedaj jako premenila. Je li boljša ali slabša, bode pokazala bodoča vojna. Dopisi. X Ooreiijukega 20. julija. [Izv. dopis.] Prav kratek odgovor na dolge lamentacije gospoda dopisnika z Gorenjskega v štev. 159. „Slovenca". Stališče zavednih učiteljev glede šole in učitelj -atva je sledeče : Niti za korak nazaj v dobo teme in jarma! Gosp. Kalan se poteguje za predlog Liech-tensteinov. Kdor je pa z Liechtensteinom, ni z nami! Ljudski učitelj, pa ne pisatelj prejšnjega dopisa v „Narodu". Iz Olju 23. julija. [Izv. dop.] Južno-šta-jerska hranilnica, dolgo in željno pričakovani de-narstveni zavod za Slovence, je ustanovljena, delovanje pričeto, Bog daj obi[i uspeh. Smelo rečemo, da se je ta zavod osnoval le vsled vzgledne sloge mej štajerskimi Slovenci. To je dokaz, kako krvavo treba nam je složnega postopanja. Upravni odbor hranilnice je sestavljen iz onih mož, katere so peteri okrajni zastopi volili. Odborniki so gg. Josip Musi, posestnik; Auton Balon, župnik z Vranskega; notar Baš; Ivan Gabršek, okr. tajnik na Vranskem; notar DetiČek; Makso Veršec; dr. Geliugsheim, sodni pristav; odvetnik dr. Vrečko; odvetnik dr. Sernec; odvetnik dr. Filip i č; poslanec Miha Vošnjak; odvetnik dr. Hrašovec; odv. kand. dr. Dečko; vsi iz Celja, posestnik Anton Gorica r iz Mozirja; dekan Lovro Potočnik iz Gornjegagrada; posestnik Fran Len Če k izBlance; notar Vršeč iz Sevnice; posestnik Janez Hausenbichler iz Žavca ; posestnik Fran S k aza iz Šmarja; posestnik Ivan Vošnjak iz Šoštanja; posestnik Fr. Skubic iz Velenja; odvetnik dr. J. Glančnik; dež glav. namestnik dr. Radey iz Maribora; notar dr. Ivan Geršak iz Ormoža; zdravnik dr. Žižek iz Vojnika. Upravni odborniki volili bo 22. t. m. predsednikom g. Miho Vošnjak a, namestnikom gosp dr. Rade j a. V ravnateljstvo pa so voljeni gg. Mih. VoS-njak, dr. F i lipi Č, dr. Sernec, notar Baš, notar Veršec, Makso Veršec, dr. Vrečko, dr. Dečko. Udje ravnateljstva izvoliti si bodo imeli v kratkem predsednika. Sklenjeno je bilo, da bodo se uloge obrestovale po 4%, od posojil jemalo ae pa bode 5°/0. Ogromno delo, katero je omogočilo nam pridobitev tega zavoda, je zmagal s čudovito ustraj-noBtjo g. Makso Veršec, štajerski Slovenci mu tega ne bodemo pozabili nikdar! On sam pa, kot iskren rodoljub in odličen delavec za narod, ima v srci zadoščenje, da je pripomogel udušiti pretečo nevarnost, po kateri bi naš kmet postal resnična podlaga tujčevi pbti. Slava torej gromovita g. Veršecu! Imena rodoljubov, ki vodijo stvar, nam morajo biti porok, da se bode nežna ta vsajena cvetica razvijala, razcvitala v blagoslov našemu slovenskemu ljudstvu — Slovan gre na dan ! V*. Isl ■•«- 22. julija. [Izv. dop.J „Zora puca bit' će dana" usklikniti mora vsak rodoljub motreč ravnokar minole volitve za deželni zbor v Poreči. Kdor ne pozna razmer v tej deželi, ne more se nikakor predočiti ljutega boja, ki se je tukaj bil za narodne svetinje. Ljudstvo nema šol, zaradi tega je zanemarjeno v omiki ; in zapirati Hrvatom in Slovencem pot do omike je še zmeraj princip italijanske stranke, kajti tako jim ni najmanje težko gospodariti nad ubogo rajo. Naselivši se mej prosti hrvatski narod slepila ga je ta slavna gospoda do skrajnosti. Ljudstvo zmatralo jih je naposled za višja bitja ali vsaj je menilo, da bo Talijani reete prite-penci iz Karoije neko potrebno zlo. No jedenkrat je tudi tukaj solnce boljše bodočnosti posijalo. Ljudje so uvideli da „biti hrvatske krvi, bodi Hrvatu ponos". Da si so sovragi obletavali posamezne vasi, prilizovali se, besedovali, češ, saj mi nesmo Italijani, ampak Istrani, dasi so denar v obilici trosili, narod je moško stopil na noge, da se otrese sramotnega jarma, ne zmene se za pretnje in obljube Italijanov. Ker je zmagala v 4 kmetskih občinah in 3 mestih narodna zavest, predhacujeejo se Hrvatom odnosno Slovencem vsakovrstna nezakonita sredstva. Tako na primer, da neso bile pri mestni volitvi za Pulj (Pola) volilne liste v redu, dasi so te liste baš Italijani sami sestavili, ki v mestni hiši gospodarijo. Ko so pa isti sami pri kmetskih volitvah zmagali, so pa bile liste popolnoma v redu, če tudi je bilo 100 narodnjakov izpuščenih menda „lapsu calami", ter da so bili 3 izborni redi. Jednako nezakonito je v očeh zagri-zencev, da so kmetje občine Pazin glasovali z meščani, kar je pa 1. 1883. bilo vse prav, ker so bili zbrali moža nasprotne italijanske stranke. Saj so vender sami skovali občino tako, da kmeti pripadajo mestecu. — NajveČi uzrok pa, da so Italijani propali je — čujte in strmite — od nj vzvišenosti g. biskupa Strossmayera poslani novci! Saj tako trdi „11 giovanne Pensiero" v Pulji Vsa nevihta jeze nasprotnikov zadeva pa narodne duhovnike. Strele obrnile so se sosebne proti g. župniku v sv. Petru v srednji Istri. Kaj je pa zakrivil ta gospod ? Že nad 30 let orje lodino narodnosti v Istri, podpiral je narodnjake, da so ustanovili čitalnico v omiko njemu poverjenih faranov. Društvo cvete izvrstno. In ravno to je trn očem Italijanov. Že pri slovesnem otvorenji Čitalnice poskušali so velikansko demonstracijo in potem črnili po listih vse, kar ne puha v njibov rog. Menili so tako odvrniti pošteno ljudstvo od udeležbe društva. Ali zaman. Dasi fara ne šteje veliko nad 1000 Ijudij, in če tudi ni imela šole do 1877 1. in še takrat skoz 7 let čiBto italijansko, broji društvo razmerno veliko Število udov, samih prostih ljudij, ki sosebno ob nedeljah in praznikih pridno čitajo razne novine. — Na sv. Petra dan bil je tam Bemenj odnosno žegnanje. Prišlo je od sile ljudstva od bližnjih in od daljnih krajev. Vladal je najlepši red in splošna naudušenost radi zmage v Pazinu in Pulji. Celi dan odmevali so gromoviti „živio" in „Još Hrvatska ni propala". Pravo narodno veselje je bilo. To je peklo Italijani1, ki so prišli oni dan iz Pazna in Žminja. Kaj store? Govore, da so dali jednemu kmetskemu fantu 10 gld., da naj viče „eviva". In res se to zgodi. Dotični fant jih je skupil radi te drznosti, Naudušenost radi zmag bila je velikanska. Kurili so se kresi in pevauje ter grom topičev pričali so o probujeni narodni zavesti. Da res „Ustaj rode, trgni lance !M U to pomozi Bog in sreča junačka ! 1* Litije dne 22. julija. [Izv. dop,] Kakor objavljeno v Vašem cenjenem listu, zborovala je Litijska poddružmca družbe sv. Cirila in Metoda včeraj t. j. 21. t. m., da si izbere dva odposlanca za glavno skupščino te družbe, kar se je tudi zgodilo. Opomniti pa moram, kar je prav obžalovanja vredno, da je bil zbor zelo slabo obiskan in da so Število možkih zborovalcev, ženske prekosile. Živele! Počastili so tudi gg. pevci Litijskega pevskega društva ta zbor in zborovanje kratkočasili z lepim petjem. Mej drugim sem pa tudi opazil, da se tega zborovanja neso udeležili narodnjaki, katere sem Bi vedno mislil, da so boljši od tistih, ki sem jih mej zborovanjem zapazil. Pa, kakor vidim, sem se zelo varal, kajti pravi narodnjak se ne bo ogibal tega društva; temveč z vso Bilo delal v njega prospeh in razcvit. Da sera se varal, mi pa ni zameriti, ker jaz sem mislil, da taki, ki jih slišimo mogočno in ostro kritikovati čez tega ali onega zaBtran narodnosti, da so ti vse bolj narodni! Spoznavajo se pa taiste, katerim bije gorko srce za svoj narod na tem, da podpirajo narodne naprave in se ne odtegujejo narodnim shodom, kakor oni, ki vse kritikujejo, kakor da bi vse najbolje vedeli in se svetu kažejo za dobre narodnjake; pa jih blizu ni, kadar je treba dejanski pokazati se, takrat zbeže na vse strani in imajo polno izgovorov. Žalostno! Domače stvari. — (Imenovanje.) Gosp. Filip Abram, svetnik pri nadsodišči v Trstu, imenovan je dvornim svetnikom pri najvišjem sodišči. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je po družbinem članu č. Vekoslavu Legatu iz Ce lovca poslala trojica koroških rodoljubov danes 7 gold. z naslednjo dobesedno željo: „Da bi sveta blagovestnika pomogla k temu, naj bi se prej ko mogoče polegel nepotrebni in našemu ubogemu slovenskemu narodu povsem škodljivi Ljubljanski prepir. Bodimo složni, v slogi je moč!" — Nesmo navajeni posebej poudarjati doneskov naših družin ; a jednega prispevka naše ženske Goriške podružnice ne moremo zamolčati. Po svoji denarničarici, blagorodni Mariji Kancler, smo namreč prejeli tudi daues znatno svoto 110 gold. Ob tem izgledapolnem donesku naših domorodkinj „v deželi rajskomili" iskreno pozdravlja naša družba vse požrtvujoče se slovenske hčere na lepem Goriškem. — (Vspored pevske slav n osti »Slo venskega pevskega društva") dne 4. avgusta 1889 v Celji. 1. Ob 11. uri dopoludne v čitalnični dvorani občni zbor. 2. Ob 2 skupna pevska vaja v čitalnični dvorani. 3. Ob V82. popolu-dne v dvorani g. Košerja (gostilna pri belem volu) banket. 4. Ob '/s5 slavnostni koncert na vrtu g. Košerja; pri koncertu sodeluje vojaška godba. 5 Po koncertu prosta zabava s petjem posameznih pevskih zborov iu z godbo. Natančneji vspored priobčil se bode v kratkem. — (Izleta v Divačo) udeležil se bode, kakor se nam poroča, tudi Razdrški pevski zbor, ki bode pel o ljudskoj veselici sledeče skladbe: „Sokolska" od M. Vilharja, „Zvezna" od A. Nedvčda in „Pesem koroških Slovencev." — (Podobo Vodnikovo) tiskano v oljna tih barvah, priredil bode za prodaj gosp. S. Ko čonda v Zagrebu. Naročil je Vodnikovo sliko 24 palcev široko in 30 palcev visoko, po tej sliki pa kopije v oljnatih barvah. Kopije bodo v kacih dveh mesecih gotove. Ni dvombe, da bodo častilci Vodnikovi segali po teh podobah. — (V Grad c i) so razpustili zloglasno „bur schenschaft Stvria", ki je imela velikonemške smotre. Pri zadnji veselici peli se prusko ,Heil dir im Siegeskranz" in to bilo je celo Graškim oblast vom preveč. — (V Zagorje in Trbovlje,) kjer bo delavci ustavili delo, odšel je daneB iz Ljubljane jeden batalijon domačega pešpolka. — (D u n a j sk a poš ta) se je danes popo ludne za dve uri zakasnila. Najbrže je vreme krivo, da vlak ni došel pravočasno. Mej Litijo in Kres nicami udri se je nekda plaz iu podsul železnični tir, zaradi tega moral je vlak čakati v Litiji. — (Vreme.) Skoro vsak dan imamo nevihto in ploho. Včeraj zvečer po 8. uri začelo je liti, deževalo mej gromom in bliskom skoro vso noč in danes vse dopoludne. Plohe so bile nenavadno intenzivne, vmes pa je gromelo in treskalo. — (Iz Medijskih toplic.) V nedeljo dne 21. t. m. prišli so v naše toplice pevci iz Št. Lam-berta. Trobojnice na prsih imajoč, prikorakali so čvrsti gorski fantje in dekleta po Blužbi božji v naš kraj, ter nas do večera razveseljevali s krasnim svojim petjem. Čudom smo se čudili, čuvši težke narodne pesni tako izborno in pravilno peti od pevcev, katere smo do sedaj le „hribovce" zvali in veselila nas je naudušenost, s katero so ti gorski sinovi peli „Slovenec sema in druge narodne pesni. Sentlambertčani se zavedajo — probujajo se in duša temu probujanju je žnpnik Šentlambertski. Slava mu! Čast pa tudi orglavcu g. Lozeju, kateri se s petjem mnogo trudi in pomaga s tem pomnoževati narodno zavest. — (Letno poročilo trorazredne ljudske šole v Mengši) ima na prvem mestu daljši sestavek „Spomini starega Mengšana". Sestavek ima mnogo zanimivih drobnostij in bi se jednaki spisi priporočali tudi za druge kraje. Takoj v začetku spisa podaje nam gosp. pisatelj etimolo gijo lepega Mengeškega trga. Beseda „Mengeš' je po njegovem mnenji skrčena iz prvotne „Mihael-angeluš". Priznavamo, da ima ta etimologija veliko zase in se nam skoro prava zdi. Za šolo godnih otrok bilo je v Mengši 319, a šolo obiskovalo jih je 265, posebe pa še ponavljalno šolo 39 dečkov in 29 deklic. Poučevali so na tej šoli gg.: Anton Javoršek, nadučitelj in voditelj; Leop. Z a l et el, katehet; Peter Sire, začasni učitelj; Emilija G rk-m a n , učiteljica. — (Strela) ubila je včeraj cerkovnika na Brezovici pri Ljubljani. — (V Zalogu) pri Grosupljem treščilo je v poslopje M. Princa. Nastal je požar. Ko so sosedje prihiteli gasit in odprli hlev, videli so, da sta bila oba vola od strele ubita. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sofija 23. julija. Vojvodinja Klementina odpotovala v Koburg. Princ Ferdinand spremljal jo je do Caiibroda. V istem vlaku bil je kralj Milan. Carigrad 2 3. julija. Kralj Milan včeraj v Beligrad odpotoval. Šeker Ahmed paša spremljal je kralja. Sultan poslovil se predvčeraj od kralja Milana v avdijenci. Iz Rateč na Gorenjskem 24. julija. Velika nezgoda se je danes ob polu 10. uri dogodila. Strela je udarila v zvonik svetega Duha ter veliko škode napravila. Tudi orgije je na drobno razdrobila. Mej tem je bil ravno gospod župnik v Polaji v zvoniku, a se mu nič zalega zgodilo. Dunaj 24. julija. Uradni listi Dunajski in Peštanski objavljajo potrjene sklepe delegacij. Beligrad 24. julija. Kralj Milan semkaj dospel. Na kolodvoru vsprejeli ga kralj Aleksander, regent Protić, metropolit, ministri in zastopniki inozemstva. Razne vesti. * (Pomiloščeuje) Cesar pomilostil je Ano Neme če k, katera je bila maja 1.1. pred porotnim sodiščem v Pragi zaradi detomora in tatvine obsojena v smrt na vešalih. Najvišje sodišče prisodilo je pomiloščenki namesto smrtne kazni 121etno težko ječo, poostreno s samotnim zaporom v temni celici v dan storjenega zločina, t. j. dne 16. marcija vsa-cega leta. * (Požar.) Dunavsko mesto Pa k s na Oger-skem zadela je 22. t. m. v malo letih že tretja, strašna nesreča. V soboto ob 2. uri popoludne nastal je namreč na nepoznat način v novih ulicah ogenj, kateri je upepelil 411 hiš in 216 gospodarskih poslopij. Škoda ceni se nad pol milijona gold. Beda je velikanska in žalost brezmejna, ker je zgorelo nesrečnim kmetom vse premoženje, še celo vsa govedina. Zgorelo je tudi mnogo ljudij in obilo otrok tužni roditelji še zdaj pogrešajo. Silen piš pospeševal je močno ogenj, tako da se ni dalo drugega oteti, nego golo življenje. Trudapolni napor vrlih ognjegascev ostal je brezuspešen. Izmej javnih poslopij zgoreli sta tudi vojašnica in protestantska šola. * (Obsodba.) Iz Mitrovice se dne 22. t m. javlja: Danes končala se je pet tednov trajajoča pravda proti ponarejalcem kovauega denarja F r i s c h-mannu in drugovom. Izmej 29 zatožencev so jih proglasili 9 nekrivim, proti 7 ogerskim državljanom umaknili tožbo, 1 3 jih pa obsodili, in sicer Frisch-manna v dosmrtno, ostale drugove pak na 10 do 151etno teško ječo. Kupcema Jakovljeviču in Pa na jat o viču iz Runie prisodili so vsakemu 12 letno teško ječo. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) I Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Gospod zbornični svetnik Antou Klein poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala zbornici pravila zadruge urarjev in optikov v Ljubljani. V ta pravila urinilo se je nekoliko malih pomot in je v njih izostalo nekaj potrebnih določil. Tajništvo zbornično javilo je to zadružnemu načelstvu ter mu svetovalo, naj bi smelo pravila v zmislu nasvetov premeniti, oziroma dopolniti. Načehtvo se je s tem skladalo in pravila so se tako popravila, da se popolnoma ujemajo z določili zakonov od 15 marca 1883 in od 8. marca 1885. Načelstvo je tudi zbornici naznanilo, da se zadruga z vsemi popravki sklada. Ker so torej pravila sestavljena v zmiBlu obrtnega zakona, nasvetuje odsek : Slavna zbornica naj v svojem poročilu do visoke c kr. deželne vlade priporoča potrditev pravil zadruge urarjev in optikov v Ljubljani. — Predlog je bil vsprejet. III. Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala zbornici pravila zadruge trgovskih obrtov okolice Ljubljanske, da se o njih izteče. Odsek je pravila pregledal in se preveril, da so v zmislu zakonov od 15. marca 1883, drž. zak štev. 39, in 8 marca 1885, drž zak. štev. 22, sestavljena, vsled tega nema nobeBih pretnemb na-svetovati, in to tem manj, ker jo pravila sestavil porazumno z zadrugo zbornični tajnik Vsled tega nasvetuje odsek: Slavna zbornica priporoča naj slavni c. kr. deželni vladi, da potrdi pravila zadruge trgovskih obr-tov okolice Ljubljanske. — Predlog je bil vsprejet. IV. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o pravilih zadruge vseh obrtnikov v občini Kamnogoriški. Ces. kr. deželna vlada poslala je ta pravila trgovski in obrtniški zbornici, da se izreče o njih. Pravila so se natančno pregledala ter se je odsek preveril, da Be v tej obliki ne mogo priporočati c. kr. deželni vladi v potrjenje. Zadruga se je sicer ozirala na zakona z dne 15. marca 1883 in 8. marca 1885, toda vsprejela je tudi določila, ki se ne ujemajo z zakonskimi določili. N. pr. v § 1. pod črko h) določilo, da je zadrugi namen, skrbeti za obolele zadružnike, ne ujema se s § 121. zakona z dne 15. marca 1883. in z ukazom visokega c. kr. trgovinskega minister-Btva od 4. maja 1884, štev. 12 424, kateri določa, da obrtni gospodarji ne morejo biti člani bolniške blagajnice. Dopuščeno pa je, da si ustanove svojo bolniško blagajnico, za katero je pa treba posebnih pravil V § 4. je vsprejeto določilo, da Mne zadružni odbor določati od treh do treh let vsprejemnino, kar se ne ujema s § 126 in § 129 />, ki določata, da ta pravica spada v področje zadružnega zbora. V § 8. pravil izostalo je določilo, da tudi tedaj kdo prestane hiti zadružni član, ko mu oblastvo vzame pravico do obrta (#§ 57 in 138 obrtnega zakona). To določilo pa je tako važno, da je treba VBprejeti je v pravila. V § 11. pravil vsprejela so se določila, katera so v §§ 85 in 86 obrtnega zakona dokaj jasneje izražena. V § 12. vsprejela so se določila, katera se ne ujemajo z določili §§ 77 in 87 obrtnega zakona. § 15. pravil ni tako sestavljen, kakor zahteva § 119 a) obrtnega zakona. Vrhu tega je zadruga izpustila več določil v pravilih, katera spadajo v pravila, in vidi se, da se je le premalo ozirala na osnovna pravilu, ki jih je visoko miniBterstvo sestavilo ter jih trgovska in obrtniška zbornica izdala v slovenskem jeziku. Odsek je preverjen, da je dokazal zadostno, da se pravila ne morejo potrditi, in nasvetuje le: „Slavna zbornica utemelji naj v svojem poročilu do visoke c. kr. deželne vlade, zakaj ne more priporočati pravil obrtne zadruge v Kamnigorici v potrjenje." Predlog je bil vsprejet. (Dalje prih.) jMiam nor M to) i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tujci: 23. julija. Pri lllttlieli Bauer iz Zagreba — Schwarz \i Opatije. — Gabric iz Gradca. — Fischl, Leopoldor, Handl, Vi-alla, Neumno, Petschiwal z Dunaja. — Trček iz Ptuja. Pri Sionu: Biro iz Budimpešte. — lioimin 12. Bero lina. — Kuttig l Dunaja. — Nakicnovie iz Nove. — Ferrari iz Trata. — Hmolek iz Lokavca. — Korbar iz Stubico. — Nussbauni, Burgeman, Gliick, Griliuerig l Dunaja. — Westtried iz Budimpeštu. — Kulcko il Draždau Pri Južnem kolodvoru: Mncb z Dunaja. — Počivalnik, Pf-MtVr i/. Trsta. — Tomšič iz Sežane. — Stift z Dunaja. - Žele/nikar iz L«»ec Meteorologično poročilo. g Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina •» mm 23. julija | 7. zjutraj 2. popol. 0. zvečer »34 H mm. 7338 mm. 7332 mm 201° C 20 3° C 19 1° C sL »v«. bL n h al. ji. ja». obl. o bi. 34-20mm. dežja. Srednja temperatura 197°, za 02u nad aoruialotn. 3D*uun.a jsisst 'borza dne" 24 julija t. i (Izvirno telegrafično poročilo.) vćerai .... gld. Papirna renta gld. 83 80 Srebrna renta......84*80 Zlata renta......» l°!,'7_0 5- marčna reuta ... „ 9975 Akcije uarodu*; banke... „ 907*—- Kreditne akcije...... 80875 London........119*35 Srebro........n —'~~ Napol......... , 9-47'/, C. kr. cekini.....9 5*64 Nemške marke ... , 58'83*/i 4% državne srečke is I. 18&4 260 gld. Državne srećke iz 1. l*l>4 U)o , Ogerska zlata renta d°,0 . . ... ©gerska papirna renta ft°/0 . ... 5% Štajerske zemijiSć. odvez. oblij;. Dum v« reg. srečke 5°/, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/0 zlati zast. listi . g>editne srećke.....100 gld Rudolf ove srećke .... 10 ,, Akcije anglo-avstr banke . . 120 ,, Trammway-diuSt. veij. 170 gld. a v. gld 132 gld. 173 „ 99 ., 95 „ 122 119 „ 183 M n 124 228 .. daDes 83- 80 84- 70 109 65 99 65 907-— 30320 519 35 1-48'/, 5-65 58-37 »/i — ar. 20 „ 80 Prodajalnico z vso upravo in s stanovanjem odi boleznih v želodci iu so neprekosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti |iri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenice, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bilje srca, zahasanje, gliste, bolezni na vranci, na jetrih in zoper zlato žilo, 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gid. Hvurilol Opozarjamo, da se tist v lekarni Tmk6czy-jii zraven rotovia na velikem Mestnem trgn v Ljubljani. Cvet zoper trganje (CjriclH) je odločno najboljše zdravih* zoper protin tur revmatiiem, trganje po udih, bolečine v kri/i ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd. Malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno Kan val. Zahteva naj se sam > „cvet zoper trganje po de. M s licu" z zraven stoječim /.namenjem. I ti'okh 50 kr., tucat gld. 4.50. tJffi ~ Če ni riH steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. aninski zeliščni sirop kranjski za odrasle l« otroke, je nnjboliM zoper kašelj, hripa-VOlt, vratnimi, jetiko, prsne in pljučne bolečin«. 1 ste.kl. 5« kr., 1 tucat 5 «1 I. Samo ta sirup za 56 kr. je pravi. Kri čistilne krogljice ne smele bi ae v nijednom gospi dinjstvu pogrevati in so ne se tisočkrat ntjatno bsvertočile pri z i basanji človeškega telesa, glavobflln, otrpnenlh udih, skuženem želodcu, jetrna in obistnih boleznih; — v Ikatliah a 21 lir; [eden zavoj s fi ftkatljaml 1 gld. 5 kr. Bas-poliljava se s poŠto najmanj jeden zavoj. JSP Zdravila za živino. ^ 6ti)pa za živino. Ta prav dobra Stupa pomaga najbolje pri vceh bohznib krav, konj in prašičev. Konje varuje ta št upa trganja \>o čre-vih, bezgavk, veeh nalezljivih kužnih bolez-iiij, kašlju, pljučnih in vratnih bolel! ij tor od-vse gliste, tudi vsdržu)e konje ilebele, okrogle Krave dobe mnogo dobrega mleka. — ubilmm navorom vred velja le 50 kr., z rabilnim navodom «amo 2 gld. Ove i je u li ouje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegii žil, olekaoji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjonji, tiščali ji od sedla in oprave, pri sušici itd., s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. Steklenica 7, rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. (453—ti! Nafil izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo inn< Trn-kn|e istlk h« Hoiluijskl po^topu. Vbt tn našteta zdravila se pristna dobivajo sumo v lekarni Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža iJSF" in ss vsak dan s pošto razpošiljajo. pravni in isluene. Zametek /. D{J|saiiiutkov SVARILO! Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne*. 07