List izhaja ori oktobra i^t kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik -— Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE 6. JANUARJA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 1 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič —- Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Odgovornost volivcev pri izbiri kandidatov Predvolilne priprave na Gorenj skem so sicer v teku, vendar nekatere občinske volilne komisij e ugotavljajo, da z dosedanjo akcijo evidentiranja kandidatov niso povsem zadovoljne. Zato se bodo ponekod te dni sestali občinski politični aktivi, ki bodo analizirali predvolilno dejavnost In jo s konkretnimi predlogi ter obvezami skušali poživetl. Ni odveč, da se spomnimo besed tovarišice Lidije šentjurc, predsednice volilne komisije Zveznega odbora SZDL, ko Je nedavno dejala, da volitve niso enkratna akcija, temveč sestavni in neločljivi del našega samoupravnega sistema. Zaradi tega morajo biti tudi priprave na volitve temeljite in morajo sloneti na krepitvi samoupravnega mehanizma. Tudi priprave v delovnih organizacijah naj (bi se odražale v tem smislu, da povežejo in zainteresirajo našega proizvajalca s problemi komune ln širše družbene skupnosti. Toda ne gre samo zato; ne samo proizvajalci, temveč sleherni član naše družbe mora biti neposredno vključen v našo veliko družino. Ni torej vključevanje mladih ljudi in žena zgolj formalnost, temveč družbena odgovornost ter dolžnost. S sikunno akci- Prvi diplomantje Višja kadrovska šola ima že 800 slušateljev l.jenosti kadrov v rudniku živega srebra itd. Šola gostuje v prostorih tekstilnega šolskega centra in drugod. Zaradi težav s prostorom so naročeni investicijski programi in idejni projekt za novo stavbo, v Tik pred novim letom, 29. de- Diplomantje so razen izpitov kateri bi bil zavod za produktiv-cembra so na višji kadrovski Soli opravili tudi diplomsko delo, v nost dela in izobraževanje kadrov, v Kranju podelili diplome prvim katerem so obdelali praktičen or- višja kadrovska šola, ki je v nje-šestim diplomantom. Šola ima že ganizacijski problem svoje de- govem sklopu in mohamografski Jo evidentiranja kandidatov bomo 8Q absolventov, fcj se pripravljajo lovne organizacije. Nekaj tem: or- center, ki ga v Kranju priprav-zagotovili živahno Javno obravna- na zaključne izpite, skupaj pa ganizacija kadrovske službe v ob- Majo. številna podjetja so se nam-v°ph de^okra,^n°st vn,ltev- okoli 800 slušateljev. To je trden čini, kadrovanje delovodij, pred- reč odločila, da sodelujejo pri i^iT sekretariata v™me dokaz, da se je, posebno po veri- log za organizacijo centra za izo- njegovi ureditvi, da bi jim nudil komisije zveznega odbora j~T7 fikaciji v jeseni 1963, dobro uve- braževanje kadrov v podjetju razne usluge pri obračunih, ela-tudi navala, naj bi se evidentira- ljavila in ■ .Q dovo]j z?ni_ T0S anaIiz strokovne usposob- boratih in podobnem, nfe izvedlo na najrazličnejših se- man:a Stankih, posvetovanjih in zborih. Ni pa umestno, da bi se sklicevali Prvotnemu kadrovskemu oddel-posebni sestanki in zbori samo ku, ki pripravlja kader za ka-zaradi evidentiran ia kandidatov. drovske in izobraževalne službe Dosedanji nredlogl v Kranju, v delovnih organizacijah, so do-Tržlču. Radovljici, na Jesenicah ln dali že organizacijski oddelek, ki v škof ji Loki, ki so lih zbrale ob- pripravlja delavec za vodilna me-činske volilne .komisije, kažejo, da sta v delovnih organizacijah, v so občani proces evidentiranja organizaciji proizvodnje in v kandidatov vrteli resno. Tudi tam, pripravi dela ter varnostni odde-kjer so pomoč 1 o Hudi, ki no že do seda! bili druž- nem mestu, brez česar delovnemu izjplacevale od 10. do 15 Naplatilo pokojnine Komunalni zavod za socialno za- kojeni, a delajo polni delovni čas. varovanje Kranj bo v prihodnjem Isto velja za vojaške zavarovan- tednu izplačal vsem uživalcem cc in zavarovance služb TNZ. osebne, invalidske in družinske Zavarovanci, ki so zaradi polne ico po- Predvidoma bodo pošte to wfa^Vb^lebrWa P»jeli , . ,. . ic^ia^v&lc od 10. do 15. januarja. • , ' . . r , beno aktivni. Vse to pa kažeda programu šoli ne bi mogli sle- Akontacij0 bodo ob prcvedbi ob- 17'Plačll° Za Januar in februar. tov vfeli resno. Tudi tam, pripravi ueia ter varnostni oaae- „_ , : , . , v. , * ------. ----T. sedai evidentirali zgolj s lek šolo obiskujejo predvsem slu- osfne: ]^lidske in družinske Zavarovanci, ki so zaradi , "anket ie opaziti,2 V so šatelji, ki so si L pridobili do- jfX^ine°v višini 12 S3?dt Stf"! F1**! ni naivočkrat odločili za ločeno prakso na svojem delov- "! P°k0K.^f„^™ LhVS^ k°'nine ln Jim za januar m bomo v naslednjih sestavkih lah- diti. Zanimivo je, da ima šola Vo o nrpdvotUni akclH oodrobneje svoj center tudi v Novem Sa- ln konkretneje poročali. du, kjer je četrtina njenih slu- Drago Kastelic šateljev. računali. O idejnem konceptu urbanističnega programa Kranj med dvema variantama Koliko je vreden pogled na srednjeveško mesto — Ali smo zmožni predvidevati za več desetletij vnaprej »Idejni koncept urbanističnega banisti na pravi poti. Načelno jo prehodih, spet druge pa odkrivajo programa gorenjske prestolnice je bil odgovor pritrdilen, v po- težnjo premika turistov z morja v padel, še preden so o njem prvič drobnostih pa so diskutamtje na- gorske kraje. razpravljali. »Tako nekako so pripominjali, za šalo, ne zares, udeleženci prvega izmed prvih razgovorov o rezultatih prizadevanj urbanistov, da v Kranju napravijo red, ko se je velik načrt odlepil in s stene zdrknil na tla. Razprave so se udeležili najbolj pristojni strokovnjaki najbolj pristojnih republiških, okrajnih in nizali več pobud, o vredno razmisliti. katerih bo »KRANJSKA« IN »LJUBLJANSKA« CESTA Idejni koncept je poln najrazličnejših odprtih možnosrti, veliko jih gre na račun tega, ker še vedno ni znano, ali bo šla nova avtomobilska cesta skozi Primskovo ali Naknadno je bilo namreč tlolo- čeno, da določilo o ustavitvi iz-Te akontacije ne bodo prejeli plači, yelja §d od j m 1%5 tisti zavarovanci, ki so sicer upo- „„__„• ua/prej. Tedaj bodo prenehali izplačevati polovico pokojnine tistim, ki bodo še vnaprej ostali v delovnem razmerju, da bi si pridobili pravico do ponovne odmere pokojnine po novih določilih. Če bodo z delom prenehali, jim bodo izplačevali prevedeno pokojnino, kakor predvideva novi zakon o pokojninskem zavarovanju. Za tiste pa, ki imajo že sedaj 40 oziroma 35 let pokojninske dobe, je predvideno, da bi prejemali celo pokojnino ne glede na zaposlitev. Seveda pa iz naknadnih let delovnega razmerja ne bodo mogli uveljavljati nikakršnih pravic ali ponovnih prevedb pokojnine, kar je po starih predpisih še mogoče. Več o tem bo znano po izidu zakona o delovnih razmerjih, ki ga bo zvezna skupščina obravnavala že v začetku tega leta. PROMETNI KRIZ V vseh mesecih je s prometom velik križ. Tudi v Kranju je močno neurejen, kar je spričo tega, da je že sedaj v Kranju tretjina Nadaljevanje _ na 2. strani * ob-Mnskih organov, koncept pa sta ekMi stražižče varianta ceste pod jim obrazložila projektanta dipl ing. arh. Danilo Oblak in dipl. ing. arh. Jurij Premic. Prva raz Smarjetno goro je dobila neuradno ime »kranjska«, ker je po mnenju predstavnikov Kranja za me- prava naj bi predvsem odgovorila gto ugodma To pa predvsem na vprašanje, če so kranjski ur- Priprave na proslavo zaradi tega, ker bi bil z nje lep pogled na srednjeveško mesto tako kot je s sedanje ceste. Ker zatrjujejo, da bi edino ta varianta ceste omogočila Kranju turistični razvoj, bodo organi občinske skupščine verjetno izdelali analizo in to trditev tudi ekonomsko ute- Odbor za proslavo 20-letnice me^m-osvoboditve pri občinski skupšči- Cesta severno od Kranja ima ni Kranj se je že večkrat sestal veliko več zagovornikov. Njena in tudi sprejel načelni program gradnja bi bila, vsaj v enem odseku, praznovanj. Čeravno bo osrednja veliko cenejša, (pod Smarjotno go-občinska proslava šele 9. maja, je ro je zelo neugoden teren, poru-odbor že pozval vse družbenopo- siti pa bi bilo treba zelo veliko litične organizacije, samoupravne hiš, ter zgraditi zahtevne premo-organe delovnih organizacij in stit.vene objekte), društva, naj imenujejo komisije, Razen tega bi bila speljana miki bi pripravile program proslav- mo letališča, l»že bi bi'o urediti ljanja v okviru svoje organizaci- dovoze do mesta itd. Menda bo Jc- končna odločitev, pri kateri ne Odbor za proslavo 20-letnice bodo šli mimo interesov Kranja, osvoboditve je v svoj program kmalu znana. Projektant je cest vključil nekaj bistvenih značilno- trdijo, da je pogled s ceste le ena sti, med njimi tudi prikaz razvoja izmed možnosti za privabljanje in uspehov v obdobju po osvobo- turistov, da bo kranjskim urbani-ditvi in uveljavitev človeka kot «tom prepuščeno, da napravijo tudi osebnosti in upravljavca v našem g ceste severno od Kranja pr.ivla-družbenem sistemu. cen pogled na mesto in podobno, Kot povsod na Gorenjskem bo sploh pa, da se je treba sprijazniti, tudi v Kranju v jubilejnem letu da je Gorenjska predvsem »dirka-20-letnice osvoboditve svečano lišče« proti morju. Tako so potr-praznovan ta pomemben dogodek, dile nekatere ankete na mejnih novanja jo je neprestano zbujal in vznemirjal. Tudi starejša punčka ni mogla spati. Justina se je končno odločila in šla v spodnje stanovanje. Povedala je o razmerah in prosila Za bolj umirjeno slavljenje. Poslušali so jo. Toda ozrač- »Ne jezite se! Pijte! Mi praz- je razpoloženja se je še stop- nujemo, juhe!« tako t je dejal njevalo. »Pijte z nami!' Otro- eden od »razpoloženih« in ra- kom nesite vina! Danes slavi- zočarana mamica se je vrnila mo!« so se v velikem krohotu k jokajočemu otroku. oglašali eden za drugim. Ju- Zgodilo se je ob letošnjem stina se je komaj iztrgala iz praznovanju novega leta v objemov in stekla nazaj po Hišna zabava enem izmed novih stanovanj- stopnicah, šele proti jutru se skih blokov, kamor so se vse- je v hiši umirilo, lili šele pred meseci — v je- Tudi druge stranke so se na-seni. Zato so razen novega le- slednji dan pritoževale nad ta nekateri imeli »za zapiti« nemirom tiste noči. Nekateri tudi novo stanovanje. so ugotavljali, da take »hišne Bila je že enajsta zvečer, zabave«, ki se dostikrat po-Mamica — Justina, ki je v sta- navijajo, ne sodijo v stano-novanju z dvema predšolskima vanjske bloke oziroma, da se hčerkama, je imela v hiši bo- morajo organizatorji odreči lezen. Mlajšo punčko je prije- morebitnim podobnim navala "gripa. 2e dva dni je imela dam v osamljenih hišah na vročino, nič ni jedla, ne spa- vasi in se tu podrediti ne la in samo jokala in jokala, predpisom, marveč spoštova-Tisti večer je zaspala. Toda le nju in obzirnosti do drugih, za hip. Hrup iz spodnjega sta- K. M. Več poudarka obrtni in servisni dejavnosti Nedavno so na skupni seji gospodarskega in organizacij-sko-polltičnega zbora skupščine SRS obravnavali problematiko servisne in obrtne dejavnosti v naši republiki. Razpravo je obogatil tudi poslanec ln predsednik občinske skupščine Kranj MARTIN KOŠIR, ko je govoril o potrebi po obrtnih in storitvenih dejavnostih ter o servisih krajevnih skupnosti. Osnovna ugotovitev razprave na skupščini izhaja iz dejstva, da v obrti doslej še ni opaziti kakih bistvenih izboljšanj. Njen ekonomski položaj ni najboljši in je zato ta veja gospodarstva v upadanju. Tudi občine niso pokazale dovolj posluha za podpiranje razvoja obrti, predvsem v tem smislu, da bi obrtno dejavnost oprostile plačevanja prispevka od dohodka. Posebno vprašanje zase pa je servisna dejavnost, ki deluje v okviru stanovanjske skupnosti. O vseh teh problemih, za katere so močno zainteresirani naši občani, smo se pogovarjali s poslancem Martinom Koširjem, ki ie na več vprašanj takole odgovoril: Iz katerih vidikov ste tovariš Košir razpravljali na republiški skupščini in zakaj ste se odločili za razpravo? — Razpravljal sem iz vidikov potrebe po obrtnih in storitvenih dejavnosttih in o servisih krajevnih skupnosti. Za razpravo pa sem se odločil, ker ugotavljamo, da je obrtna storitvena dejavnost pri nas v upadanju. Menim, da je prav zaradi tega to naš skupni problem in zanj ni odgovorna samo občina, temveč vsi činitelji v republiki, zlasti pa tiste delovne organizacije, ki proizvajajo dobrine trajnejšega značaja. Lahko trdim, da je v republiki v tem smislu sicer narejen korak naprej v zvezi s sprejetjem zakona o obrtnih delavnicah in postranskih poklicih. Ta zakon pa mora zaživeti in ne sme ostati mrtva črka na papirju. Ali bi hoteli vašo trditev v smiislu problemov obrtnih in sitorl-tvenih dejavnosti dokumentirati? — Ker sem nekaj konkretnih podatkov navedel v skupščini, jih za ilustracijo navajam tudi za naše bralce. Če vzamemo trgovino na debelo, ugotovimo, da je bilo na primer v naši republiki v letu 1958 prodanih 7440 osebnih avtomobilov, v letu 1963 pa že 35.200. Motorna kolesa v istem ra/dolv;; sj naši notrošniki močno kupovali, saj se je prodaja povzpela od 13.058 na 30.091 komadov. V letvi 1959 je bilo prodaimh 1167 televizorjev, leta 1963 pa že 15.344 prodanih radijskih aparatov v istem obdobju pa smo zabeležili od 49.198 na 61.758. Hladilnikov je bilo leta 1960 prodanih 4130, leta 1963 pa 11.246. Prodaja pralnih strojev v istem obdobju pa se je povzpela od 1996 na 6175, električnih štedilnikov od 17335 na 21.416 komadov. Leta 1962 je bilo prodanih 9580 bojlerjev, nnsledrvje leto pa že 15.315, sesalcev za prah pa 10481, naslednje leto pa 9808. Leta 1955 je bilo prodanih 5012 koles, leta 1963 pa že 48.617. Če primerjamo prodajo pisalnih, računskih ter šivalnih strojev leta 1957 in 1963 ugotovimo, da je bilo prodanih 2595 odiu no 7725 pisalnih in računskih strojev ter 3699 oziroma v letu 1963 še 1088 šivalnih strojev. Ti podatki samo potrjujejo nujnost specializacije in hitrejše rasti obrtne dejavnosti. To terja naš razvoj in razvoj turizma. Prevladuje mnenje, da servisi krajevnih skupnosti niso odigrali svoje vloge, kaj menite o tem? — Prav zaradi tega, ker ne soglašam s to ugotovitvijo, sem tudi o tem podrobneje razpravljal v skupščini. Odločno vztrajam pri tem, da so servisi napravili določen korak naprej, sicer niti te vrste obrti ne bi imeli. Servisi so bili ustanovljeni kot neposredna pomoč občanom, gospodinjam in hišnim svetom. Res pa je, da je razvoj nekatere prerastel, drugi so se pa razvili v dobre delavnice; To pa ne pomeni, da jih je zato potrebno likvidirati, temveč jih moramo usmerjati v samostojnost. Servisi se morajo torej osamosvojiti in postati samostojne delovne organizacije, njihova dejavnost pa se lahko priključi k sorodni dejavnosti, lahko pa nekatere dejavnosti preusmerjamo v samostojne obrtne delavnice privatnega značaja. To so šivalnice, razne popravijalnice, kovačije in podobno, ki imajo obrtno-uslužnostno vsebino. Servisi so bili dosedaj deležni posebnih davščin olajšav, k! pa bodo z ukinitvijo stanovanjskih skupnosti do 31. marca 1965 v popolnoma spremenjenem ekonomskem položaju. Kako bo potemtakem s servisi v bodoče? — Res je, da so ti servisi imeli določene olajšave do družben'h obveznosti, ki pa bodo z ukinitvijo zakona o stanovanjski skupnosti odpadle. Vendar v okviru občine še vedno pridejo določene olajšave v poštev, toda samo takrat kadar gre za interes občanov in s tem za splošni interes družbe. Tu pridejo možnosti olajšav pri davku na osebne dohodke in pri komunalnih taksah. To so možnosti, ki jih občina lahko nudi. Ravno te olajšave pa naša občina predvideva in to predvsem za servise kot so pralnice, razne popravi jalnice, obrati družbene prehrane, otroško-varstvene ustanove in podobno. Teh olajšav bodo lahko deležni samo tisti obrati, ki imajo izključno pomen uslug. Le tako bomo ne samo utrjevali in razvijali razne servise, temveč bomo s tako politiko zadovoljili tudi naše občane. To pa je naš osnovni namen. — DRAGO KASTELIC Spremembe pri zavarovanju avtomobilov V začetku leta so začeli veljati novi pravilniki in ceniki za imovinska in osebna zavarovanja. Tokrat si nekoliko natančneje oglejmo spremembe pri zavarovanju motornih vozil. Za nove zavarovance že uporabljajo nova določila, starim pa bodo zavarovanj« preuredili ob plačilu obroka za zavarovanje. Pri škodah pred preureditvijo zavarovanja bodo v zavarovalnici uporabili za zavarovanca najugodnejša določila iz starega in novega pravilnika, če kdo zavarovanja ne bo želel preurediti, mu bo prenehalo. Zavarovalnice bodo odslej jamčile tudi za nekatere nevarnosti, ki doslej niso bile upoštevane, kot so: poškodbe ali uničenje vozila zaradi potresa, nenadni toplotni ali kemični učinki na vozilo od zunaj, škode na vozilu zaradi podzemeljskih in visokih voda, neodobrena uporaba vozila (črne vožnje), izginitev (navadno kraja) delov vozila neposredno po nastali prometni nezgodi, škode na vozilu, ki so posledice nuđenja pomoči osebam, poškodovanim v prometni ali drugi nesreči. Prav tako zavarovalnica ne bo več zahtevala doplačila za amortizacijo pri delnih škodah na vozilu. Izvzet je le potrošni material kot so gume, zračnice, ponjave in akumulatorji. Še v prihodnje ne bodo poravnavali škode, ki bo nastala zaradi grobe malomarnosti (sem sodi Nadaljevanje ^ na 2. strani « / i. •k - m 2 - breda, fl. Januarja 1965 IV flfti pa svetu INDONEZIJA IZSTOPILA IZ OZN Kljub temu, da je poslal generalni sekretar OZN U Tant poziv indonezijskemu predsedniku Su-karnu, naj ne izstopi iz članstva Varnostnega sveta, so svoj izstop potrdili. Ta korak SO napravili zaradi tega, ker so v to članstvo izvolili Malezijo kot nestalno članico Varnostnega sveta. NACIONALIZACIJA V SIRIJI Pred dnevi so v Siriji nacionalizirali 107 tovarn, delniških družb in podjetij. Kot poročajo, so samo deset odstotkov vrednosti pustili sedanjim lastnikom. Nove direktorje pa bo imenoval minister za socialne zadeve in delo. »VELIKE« VOLITVE V Pekingu so te dni izvolili najvišje državne funkcionarje LR Kitajske. Predsednik državnega sveta je še nadalje ostal Cu En Laj. Razen 'tega so izvolili še predsednika, dva podpredsednika in nekatere druge voditelje. ZMAGA AJTJB KANA Na nedavnih volitvah v Pakistanu je ponovno zmagal feld-maršal Ajub Kan. Predsednik Pakistana je že od leta 1958. SESTRELITEV LETALA Kot so sporočile kitajske oblasti, so pred dnevi sestrelili neko izvidniško ameriško letalo brez posadke. Letalo je letelo nad njihovim ozemljem.' DOLOČEN DATUM V Kairu so sporočili, da bodo nove predsedniške volitve letos 26. marca. STAVKA DELAVCEV Zaradi stavke pristaniških delavcev ni moglo pred dnevi izplu-ti iz belgijskega pristanišča Ant-\verpen 50 ladij, medtem ko je 20 ladij moralo čakati pred pristaniščem, ker v njem ni bilo prostora. Novoletni odmor, ki so ga navajeni v stekleni palači na sedežu Združenih narodov v Nevv Yorku, je bil letos pokvarjen s sklepom Indonezije, da se umika iz članstva OZN in bo njen prostor, če vlada v Džakarti ne spremeni svojega sklepa, ostal v stekleni palači prazen. Sporočilo, ki je prišlo z indonezijskega glavnega mesta ni samo presenetilo diploma tov, .ki so se odpravljali na novoletne počitnice, temveč širšo svetovno javnost. Razlogi, da se Indonezija ne prišteva več med članice svetovne organizacije, so na splošno znani. Indonezija se je upirala izvolitvi Malezije za nestalnega člana v Varnostnem svetu, in ko je bila Malezija Izvoljena, je indonezijski predstavnik zaradi nasprotovanja vzel svoje stvari in odšel. Sukamo je nekaj ur pozneje, ko so v New Yorku že potrdili izvolitev Malezije, v govoru povedal, da bo njegova država zapustila vrste svetovne organizacije. Pri tem je, kljub prizadevanju U Tanta, da b* indonezijska vlada spremenila svoj sklep, do danes tudi ostalo. Indonezija se po svoji lastni volji več ne šteje med članice OZN. Toda stvar ni tako preprosta iz pravnih in političnih razlogov, Ustanovna lisi ina namreč* ne predvideva možnosti, da kakšna članica po lastni volji izstopi iz član- Janjc Indonezije prav gotovo ni za pohvaliti. Čeprav so bile v sporu Indonezije z Malezijo pogosto naše simpatije na strani Sukarna in zlasti na strani njegovega odločnega zoperatavljaaja poskusom obnovitve neokolonializma v tem delu sveta, pa jc prav zadnje nike, za katere meni, da bi bilo boljše, če jih ne bi bilo. Vendar je prav ta strpnost omogočala, da so države lahko urejale sporne zadeve z mirnimi sredstvi. Kam bi prišli, če bi vse države, ki se med seboj grdo gledajo enako ravnale kot Indonezija? siva. Scf.lavl jalci ustanovne listine, da bi utrdili svetovno organizacijo, niso predvidevali takšnega primera, pa lahko postane sklep indonezijske vlade sporen. V času obstoja OZN namreč nI bilo še primera, da bi kdo na lastno pest zapustil stekleno palačo, čeprav Imamo v predvojnem Društvu narodov več primerov takšnega ravnanja. Vendar bi bilo s pravne strani nemogoče primerjati sedanji ukrep indonezijske vlade s primeri pred vojrao. Politično de- dejanje indonezijske vlade precej čudno in nerazumljivo. Indonezija je imela prav v klopeh Združenih narodov velikansko oporo v svoji borbi za nacionalno osamosvojitev in za ohranitev svoje samostojnosti, če ocenjujemo sklep indonezijske vlade kot zgrešen in prenaglen, potem moramo vedeti tudi to, da svetovna organizacija, takšna kakršna dandanes Je, ni skupnost enotnih držav, temveč je njen sestav takšen, da lma vsaka država v bližnjih klopeh nasprot- Sklep indonezijske vlade postaja neprijeten tudi zaradi mnogih vzporednih in nerazčiščenih okoliščin. Nastane vprašanje, aH je sklep o umiku iz svetovne organizacije zadnje dejanje, ali bo indonezijska vlada zdaj svoje odnose z Malezijo urejale z drugimi sredstvi in še druga vprašanje se pojavljajo. Pri tem nas je najbolj strah, da ne bi prišlo do posnemanja iz predvojne dobe, ko so se nekatere države ločile od »skupne mize«. Na sedežu Združenih narodov v Nevv Yorku tudi vedo povedati, da se je indonezijska vlada pred desetimi leti, ko so jo sprejeli med stalne članice OZN preko svojega predstavnika zavezala, da bo služila lidcalom ustanovne listine. Desetletje pozneje je isti predstavnik Indonezije Izjavil, da se njegova dežela več ne šteje med članice. Razen tega je bila do nedavnega poglavitna težnja indonezijske vlade, da se preko svetovne organizacije rešujejo najbolj žgoči problemi sedanjosti. Ali sklep o umiku Indonezije pomeni tudi spremembo njenih prejšnjih stališč? O resnosti vseh posledic na različnih političnih nivojih ne skrivajo zaskrbljenost'. Razočaranje nad Sukarnovo n*-gllco postane še bolj odkrito, ko opomnimo, da svetovna organizacija prav letos praznuje dvajsetletnico svojega obstoja In da je v teh letih uspešno reševala mnoge veliko bolj zapletene probleme. \adal jevanje s I. strani Jeseničani v borbi z zimo V preteklem tednu so nas zajeli trije močni valovi snega. Prvi je bil sicer hud, ker pa je snežilo Še na suho zemljo, ni bilo večjih ovir, saj je bilo _ dovolj prostora ob cesti za odstranjeni sneg. Bolj problematično je čiščenje snega, ki je padal v noči od 29. na 30. december. Ker pa je bil suh, so ceste in poti le mogli orati, le pločnikov na Jesenicah niso povsem očistili, ker traktorja komunalnega podjetja nista mogla več z nizkim plugom odrivati snega, železnica je očistila proge s plugom tipa »Marin«, ki je stacioniran v kurilnici na Jesenicah. 2. in 3. januarja je v nižinah pod 700 m dež namočil sneg, da se je posedel. Sneg je postal zelo težak, tako da so ga le s težavo orali. Na nesrečo sta se po nepre- Novoletno veselje Letošnje novoletno praznovanje je v (krajih radovljiškega, blejskega in bohinjskega območja potekalo v vedrem in prazničnem razpoloženju. Tako mladina kakor tudi odrasli so praznovali vsak na svoj način, šoje so pripravile praznovanje novoletne jelke že v sredo in četrtek pred novim letom. Dedek Mraz je razveselil z darili zlasti mlajše pionirje in cicibane, pripravili pa so mu lep sprejem r prireditvami in z nastopi. Večji pionirji in mladinci pa so prejeli praktična darila, učila in podobne stvari. Tudi letos so prispevala otrokom za novoletno jelko podjetja in organizacije. Jeseniško gledališče Tone Ču-far je priredilo za več kot tisoč pionirjev Bleda, Gorij in drugih krajev blejske okolice priljubljeno mladinsko pravljično igrico Ukročena trmoglavka. V hotelih in gostiščih na Bledu, v Bohinjski Bistrici ter v Radovljici in v drugih krajih so številni gostje 7. zadovoljstvom m v veselju pričakali novo leto. Mnogi Pa so silvestrovali v družinskem krogu in skupaj s svojci in najbližjimi prijatelji v domačem okolju pričakali leto 1965. stanem delu pokvarila buldožer in 7-tonski tovornjak, ki vozi plug, tako da sta plužila le oba traktorja, ki pa pri težkem snegu nista bila več uspešna. Zato so stranske ceste splužili preozko, za približno širino avtomobila. Cesto prvega reda so neprestano čistili. V nedeljo zjutraj je bila še slabo prevozna. Do večera so jo zorali skoraj do asfalta. Posuli so jo tudi s soljo in peskom, tako da se je v ponedeljek odvijal promet že skoraj normalno. Kljub temu, da je bil promet zaradi obilice snega počasnejši, večjih zamud ni bilo, izostajali so le lokalni avtobusi. Na Silvestro-vo so bili vlaki iz Ljubljane zamujeni vsled trčenja elektromo-tornika in tovornega vlaka malo pred Kranjem. Zadnji dan lanskega leta je popoldne na izvoznem tiru iztirila tovarniška die-sel lokomotiva, ker je zavozila na zaprt ozkotirnik. V ponedeljek zjutraj pa sta na železniški postaji Jesenice iztirila dva vagona, ker se je enemu zlomila os. Ker je bil zadnji sneg moker, se ga je veliko nabralo tudi na žicah, vsled česar se je več, predvsem telefonskih vodov, pretrgalo./ Tudi na televizijskem pretvorniku na Mcžaklji, je prišlo do okvare, tako da je postalo sprejemanje nemogoče. V času ko nam je naš dopisnik to poročal, so šli štirje elektrikarji; po dva od južne in severne strani s smučmi na Me-žakljo, da odpravijo oviro. Dragi bralci, zopet se vam oglašam. Tokrat že v letu 1965. Zopet vas bom redno obveščal o nekaterih zanimivostih, ki se bodo dogodile na področju naše lepe Gorenjske. Prav tako pa bi se zahvalil vsem, ki so mi poslali čestitke ali pa mi ustmeno čestitali za novo leto. Upam, da bo letošnje bolj uspešno in zdravo kot. je bilo preteklo. Kljub temu, da še nisem uspel zbrati vseh podatkov o količini popite pijače, vendar mi žc sedaj kažejo številke, da so ga naši Nesreča nikoli ne počiva. Razbitina fičkota, slikana v prostorih gasilskega doma v Kranju, kamor jih spravlja zavarovalnica. Prometna nesreča se je dogodila v bližini Zlatega polja v Kranju. Lastnik avtomobila Vučko lz Tržiča je podlegel ranam Po težki bolezni nas je zapustil Anton Baronica vodja čistoče Pogreb bo v Četrtek, 7. januarja ob 15.30 iz križišča na kranjsko pokopališče. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Delovni kolektiv Komunalni servis Kranj »oštirji« precej prodali. Marsikdo je pospravil količino, ki jo je predvidel za prvo polletje, že zdaj za novoletne praznike. Prav! Bo vsaj žena bolj vesela, ko boste bolj trezni. Malo teže so to prenesli zdravniki in miličniki. Ti so imel; kar precej dola. Nisem eden tistih, ki verujejo v pregovore. Vendar pa včasih moram. Recimo tisti: »Ljudje nekje lovijo komarje, drugje pa spuščajo slone.« Koliko časa moramo hraniti dinar za dinarjem, da prihranimo toliko denarja, da si potem lahko kupimo avto? Tudi več let. Potem pa se ga malo napije-mo, se tisedemo za volan in 6e na prvem ovinku zaletimo. Vidite, tu spustimo tistega »slona«, ki sem ga prej omenil. Skoda, da je kolega, ki vas obvešča o nesrečah zbolel, da ne vem točno koliko nesreč se je pripetilo ob praznikih na Gorenjskem. Pred prazniki sem se hotel preskrbeti s kruhom. Slučfl'no sem bil na Jesenicah. Vstopil sem v njihovo prodajalno in ga kupil tri kile. 2al pa ga je pri vsakem kilogramu manjkalo kar lepo število dck. Veste kaj, vsa i za novoletno vošči'o bi dali ljudem poSteno »yago«, No, če ste ga letos polomili, boste pa do prihodnjega leta to popravili. V Podna rtu so se mi trgovci od sile zamerili. K sreči sem moški, da se nisem tiste mjške, ki je priletela iz skladišča, preveč ustrašil. No. ustrašil sem se jo že, vendar pa nisem zacvilil. Ce ste slučajno dobili »trinajsto plačo« si za ta denar -kupite robce in si dajte oprat' delovne halje. Mene je mama urila še ko sem bil zelo maj-hi n, da ne smem s prstom v nos. Podnartski trgovci pa tega menda še sedaj ne vedo. Marsikdo me je že vnrašal. fte Nrim se rosi ločil od Marjane. Ro,s! Katero sem si. pa sedaj izbral, pa za zdaj res še ni važno. »Saj ni treba vedet' ljudem, kar znano je tihim nočem!« Boste že še zvedeli, ko vam bo nova moja spremljevalka zabodla ostro bodico. Vsem skupaj lep pozdrav Vaš BODICAR Napoved vremena za danes in prihodnje dni Pretežno jasno v vzhodni Sloveniji vmes zmerne pcoblačitve. V kotlinah pretežni del dneva megla ali nizka oblačnost. Najnižje nočne temperature od —6 do —12 stopinj Celzija, v izpostavljenih legah bo —17 stopinj. Najvišje dnevne malo pod ničlo. Napoved vremena za jutri Suho in hladno vreme. 2 Spremembe pri zavarovanju avtomobilov tudi vinjenost) ali namernosti. Zavarovalnica bo obravnavala le škode v vrednosti nad 10 tisoč dinarjev pri avtomobilih in nad 5 tisoč dinarjev pri motornih kolesih. Pri vsaki Škodi bo zavarovanec sodeloval z 10 tisoč dinarji, če pa bo doplačal 20 odstotkov premije pa bo to. soudeležbo lahko izključil. Zavarovanci, ki bodo prevzeli soudeležbo pri škodi do 30 tisoč dinarjev, bodo imeli za 25 odstotkov nižjo premijo. To bodo lahko posebno s pridom koristila podjetja. Kakšna bo torej nova premija? Za približno enako premijo kot doslej bodo zavarovanci deležni razširjenega jamstva le, da bodo pri poravnanju škode morali sodelovati z 10 tisoč dinarji, če pa se bod* temu želeli izogniti bo premija višja. Primer: za Fiat 750 doslej 33.300 dinarjev, odslej 36.000 dinarjev ali 43.000 brez odbitka pri iškodah; Fiat 1300: doslej 53.000, odslej 54.000 ali 63.000 brez odbitka. Pri avtojamstvu, to je škodah na premoženju in zdravju tretjih oseb, se poveča normalna zavarovalna vsota za škodo na stvareh od sedanjih 500.000 na 1,500.000 dinarjev. Razen tega ima zavarovani lastnik vozila možnost z doplačilom premije povečati zavarovalne vsote za odgovornost na neomejeni znesek. Nezgodno zavarovanje voznikov, spremljevalcev in potnikov v motornih vozilih, je za 20 do 50 odstotkov cenejše, čeprav je v zavarovanje vključena tudi nezgoda voznika in potnikov v zvezi s potresom. Stari ceniki za avtomobilsko zavarovanje so bili v veljavi 15 let, zaradi stalnega poviševanja cen pa je bilo to zavarovanje že 5 let močno deficitno. 1 Kranj med dvema variantama vseh gorenjskih motornih vozil in, da bo čez 30 let predvidoma imela avto vsaka druga družina, zelo neugodno. Zato je bilo o ureditvi prometa veliko govora. V bližini nove stolpnice so predvideli centralni prometni križ, v katerega bi se stekale glavne vpadnice v mesto. Križišče bi bilo v neposredni bližini novega centra mesta in proti njegovi lokaciji ni bilo bistvenih pomislekov. Blizu, na cesti JLA, predvidevajo tudi novo avtobusno postajo. Ko bo zaključena izgradnja začetih stanovanjskih sosesk bo na vrsti izgradnja razpoložljivih zemljišč na Planini. S tem v zvezi jo treba omeniti, da za pokopališče predvidevajo, da se bo umaknilo proti Hrast ju. Po mnenju nekaterih udeležencev razgovora bi ta lokacija prav dobro ustrezala tudi prebivalcem z desnega brega Save, vendar pod pogojem, da bi zgradili most v višini obeh bregov, da ne bi bilo treba vedno premagovati višinskih razlik. Menili so, da v tem času niti ne moremo vedeti, kakšne finančne in tehnične možnosti bomo imeli že čez nekaj let. Med »uiopistične« vendar ne neumestno so uvrstili tudi predlog, da naj bi rezervirali lokacijo za centralno atomsko energetiko. Več bomo o idejnem konceptu še pisali, saj bo sedaj na dnevnem redu številnih razprav, da bi prišel v nadaljnjo obdelavo kar najbolj razčiščen in vsestransko osvetljen. unaia SREČANJA Z LJUDMI ČISTILKO — KURIRKO sprejmemo v zaposlitev za nekaj ur dnevno. Ponudbe sprejema podružnica ČPDELO KRANJ 81-letnega Lojzeta Ermana iz Kranja poznajo domala vsi meščani. Kljub spoštljivi sta-»osti redno zahaja v »Mladinsk. iom« kakor on naziva Dom upokojencev. Upravičeno je Erman ponosen in spoštovan, saj je bil v Kranju prvi človek, ki je sedel za volan avtomobila. O tem nam je povedal takole: ►►Prvi tovorni avtomobil v Kranju in v Sloveniji je dobila tovarna lanenoga olja in fir-neža Zabret-Hutcr v Britofu pri Kranju. Avtomobil je bil znamke Saurer 35 KS in 4 tone nosilnosti. 20. maja 1910 sem ,sc pripeljal s tem avtomobilom z Dunaja v Kranj. 22. 5. 1910 pa je bila določena poskusna vožnja. V tovarni smo naložili na avto 4 tone lanenih tropin. Vsi delavci in meščani 60 občudovali »prikazen«, ki se je pomikala po kranjski cesti s tovorom. Velik del meščanov se je zbral pred Staro pošto, da bi videli, če bo natovorjeni avto zares zmogel Jelenov klanec. Slo je« Kdaj ste napravili izpit za šoferja in kje? Leta 1906 kot aktivni vojak na Dunaju. Ta poklicni izpit pa je veljal do leta 1910. Za tovorni avtomobil pa sem moral po takratni novi odredbi ponovno opraviti izpit in sicer V Kranju dne 18. junija 1910. Zakaj ste se odločili za poklic šoferja? Predvsem zato, ker sem čutil do motorizacije veliko veselje. Na Dunaju je trakrat motori-zacija že močno prodrla v svet. Kako ste se počutili, ko ste pripeljali avto z Dunaja v Kranj? Bil sem seveda ponosen in vesol. Kdaj ste vi kupili svoj avto? Leta 1922, znamke Benz, ki sem ga uporabljal za taksi. Ali ste imeli dovolj prometa? Sploh ne. Nihče se takrat v Kranju nI hotel voziti. Nekateri so imeli strah pred davkarijo, da bi jih zaradi tega pre- več obdavčili, drugi so pa mislili, da se bodo takoj ubili. Največja hitrost vašega avtomobila? No, potegnil je tudi 50 km na uro. S čim pa ste se potemtakem preživljali? Se vedno sem bil v službi v tovarni Zabret v Britofu. Kako pa so ljudje na podeželju reagirali, ko so vas videli z avtomobilom? Zbrala se je cela delegacija sosednjih vasi dn so šli protestirat na sresko načelstvo, Češ zakaj bi plašil njihovo živino, ko pa je cesta vendar namenjena izključno njej. Precej časa jc trajalo, da so se razboriti duhovi pomirili. Bavili ste se tudi z vrtnarstvom? Da, to sem prevzel po očetu^ vendar je bila to moja stranska dejavnost. Na prvi sreski kmetijski razstavi v Kranju leta 1932 pa sem dobil diplomo za razstavljeno cvetličarstvo. Najsrečnejši trenutek v življenju? Ko sem bil kot aktivni vojak pri konjenici premeščen na lastno prošnjo k avto edinici. Najmračnejšl trenutek? Teh je bilo veliko, zlasti v prvi svetovni vojni. Kaj menite, ail je življenje lepo? Seveda je, če ima človek denarja in če je pri zdravju. Berete časopise? Redno prebiram Glas, Delo, TT in Nedeljski dnevnik. Branje je že moja stara navada. Kaj mislite vi o današnjem času? Veliko boljše je kot včasih. Delavec je prišel do svojih pravic, za katere smo se vsi skoraj pol stoletja borili. Največja želja? Da bi po novem pokojninskem zakonu imel večjo pokojnino. To pa je želja večine upokojencev. DRAGO KASTELIC SREDA, B. januarja Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun © Tz naših komun 0 Iz naših komun # Iz naših komun # Iz naših komun Proizvodni uspehi v Plamenu Kropa — V tovarni vijakov v Kropi so uspešno zaključili leto 1964. Izdelali so 5750 ton raznih izdelkov in v primerjavi z letom 1963N povečali proizvodnjo po količini za 2461 ton ali 75 odstotkov, pri 15-odstotnem povečanju zaposlenih. Družbeni plan za leto 1964 so presegli za 28 odstotkov. Še lepši proizvodni uspehi pa so bili v letu 1964 po vrednosti, ker so delali več lažjih izdelkov, zato so proizvodnjo po vrednosti povečali v primerjavi z letom 1963 za nad 80 odstotkov. V letu 1964 je izdelalo povprečno 439 zaposlenih za približno 2 milijardi 500 milijonov dinarjev raznih izdelkov. Od skupne proizvodnje so izvozili za 275.000 dolarjev izdelkov, v glavnem v Ameriko. Glavni vzrok, da niso bili proizvodni uspehi še boljši, je bilo večkratno pomanjkanje reprodukcijskega materiala in orodja iz trdih kovin, katerega na domačem trižšču niso uspeli dobiti v zadostnih količinah, uvoz Pa jim ni bil omogočen. Take proizvodne uspehe jim je v ve liki meri omogočila v letih 1958^-1964 rekonstruirana tovarna in ugodno domače in tuje iržišce v letu 1964, saj so lahko delali izdelke v večjih serijah. Velik vpliv na močno povečanje proiz- . , . ... ,. vodnje je imela tudi pravilna ka- SFJ^S? T S 11 7 drovska politika in izboljšana or- P^jetij občine Jcsen.ce svečane ganizacija dela v letu 1964 f6)*' na kalerih KO govorili o uspe- hih in težavah, ki so jih imeli in Tudi za letos, je glavna skrb dosegli lani ter o nalogah, ki jih kolektiva reprodukcijski material, čakajo v tem letu. Na seji CDS Upravni odbor je na zadnji seji Železarne je predsednik Tone Gro- Raziskovalno delo je postalo Razpravljali so o sredstvih za stanovanjsko gradnjo razpravljal o družbenem planu šelj poročal o delu združenja ju- stematsko in ima že uspehe ter z^ leto 1965 in sklenil, da ga bo .goslovanskih železarn, glavni di-predložil v dokončno razpravo in rektor ing. Matevž Hafner pa o potrditev na prvem zasedanju delu in nalogah tega največjega delavskega sveta. — C. R. slovenskega kolektiva. Povedal je, da so proizvodni obrati plan do- lem letu pa so resen opomin za segli, vzdrževalni pa so kljub or- izboljšanje varnosti pri delu. ganizacijskim slabostim uspešno V letu 1905 nameravajo pojačati opravili svoje naloge, tako tudi materialno bazo samoupravljanja, energija in promet -transport, ki Dober korak so v tem že naredili mu je primanjkovalo delavcev, v jeklarni, drugi pa naj bi tudi pričeli stopati po tej poti. To bo vsekakor imelo velik vpliv na Na zadnji seji upravnega odbora sklada za stanovanjsko gradnjo so sprejeli program za leto 1965. Predvidevajo, da bodo skupni dohodki višji za 7 odstotkov in bedo znašali 1082 milijonov din. Sredstev za prenos bo 50 milijonov din, od vplačil kupnin še za lansko leto pa predvidevajo 130 milijonov din. Stanovanjski prispevek gospodarskih organ-zacij, držav, organov, ustanov in ostalih obveznikov bo predvidoma znašal 358 milijonov. Ostale večje postavke v proračunu so še redne obresti, amortizacije za stanovanja, dohodki od anuitet in dohodki od letošnjih kupnin. Od prednjih sredstev je namenjenih 310 milijonov za dograditev stolpičev na Zgornjem Plavžu, 90 milijonov za stanovanjsko-trgovsko stavbo, 30 milijonov za začetek gradenj v Kranjski gori, za dograditev stanovanjskih hiš zasebnikov 50, za potrebe hišnih svetov in krajevnih skupnosti 35 in popravila hiš v osebni lasti 15 milijonov din. Za anuitete so predvideli 20, prispevek za Skopje 8, pcsojjlo za steklarno v Novem mestu 13 in za neposredne izdatke 15 milijonov din. Sredstev za uporabo od kupnin predvidevajo 490, za neizkoriščene transe posojil za prenos v prihodnje leto pa 50 milijonov din. Pod tekočimi zadevami so razpravljali o vlogi oddelka za družbene službe, da bi se razmerje za odvajanje prispevka od šolskega stanovanjskega fonda spremenilo od SO na 70 od-razpravljali, zaenkrat pa so pred- stotkov v korist le-tega. Zaenkrat videli naslednje teme: gospodar- tej vlogi niso mogli ugoditi, ker Priredili bodo seminar Na zadnji seji občinskega odbora SZDL so razpravljali o pripravi seminarja za nova vodstva krajevnih organizacij SZDL. Največ so govorili o temah, ki naj bi jih pripravili in o katerih naj bi razglabljali po končanih predavanjih. O dokončnem programu bodo že a proizvodni obrati žele kot last- proizvodnost in varčevanje ter ju stvo po perspektivnem načrtu, od- bi sicer morali odstopati od na- no potrebo. Povpraševanje tržišča je treba povečati in okrepiti. V je bilo velika, saj je bilo proda- tem letu bodo v nekaterih novih no še 33.350 ton železa in jekla obratih pričeli s poskusnim obra- iz.ven programa. Preskrba s isuro-^■■■l vinami je bila težavna. Zaloge i/. leta 1963 so bile majhne, zato je l^T j/ 1 • bdo treba povečati dovoz. t\ aS SKUDfll CIO lQ N;ii"'' * W- I" -»bavi O- ^ +«3r KJf KJ'M.M. fkm. 9UF KM. A. %». JLfe^ starega železa, lerolegur, cinka, belega surovega železa in karbida. Novo leto 1965 prinaša s seboj sprotno pa je tudi vrsta prime- Tudi delno pomanjkanje deviz, je tudi nove dolžnosti in odgovorne rov, da so odborniki in volivci s otežavalo dobavo surovin iz uvoza naloge celotne nase skupnosti do skupnimi napori rešili marsikate- Zaloge koksa so se popravile, do-slehernega delovnega človeka in ri problem manjše narave, zlasti bava mazuta in premoga je bila člana družbe. In obratno: sleher- še, če ga je podprla tudi skup- sprotna, le rude jc preveč Razni državljan bo v tem novem letu ščina. vl^Uurn 4= ^prispevati k skupnim napo- Do5er stiIc volivca s „redstav- kSlaVo^Z Tt^Tit rom se večji delcz pr, uresn.ee- niškim organom občine In z od-vanju naših skupnih nalog, k. se- borniki je zelo dragocena stvar in veda niso majhne. V našem siste- tudi dobra osnova za reševanje problemov. Žal prav to vprašanje prepogosto zanemarjamo ali pa mu posvečamo premalo skrbi. Če so zbori volivcev le ena oblika, ki je po mnenju nekaterih že preživela ali pa ni opravila zaželene obdobju naloge, pa so možne še druge ob-delo pri like stikov in sodelovanja ali ob- tovanjem, Se pravi, da bodo vložena sredstva za reprodukcijo pričela dajati nova, ki bodo prav go-tfivo prispevala k še večjemu dvigu življenjske ravni. nos delovnih organizacij do občinske skupščine, o idejni vlogi SZDL, sedanji zunanji politični problemi in osnovne naloge SZDL. O kraju in času trajanja seminarja bodo obvestili vse krajevne odbore. čel. Za to in sploh za pridobitev vse splošnega mišljenja za nadalj-nio vlaganje pri graditvi pa žele dobiti priporočila, ki naj bi se for-mirala na plenumu o stanovanjski problematiki v občini, katerega naj bi v kratkem pripravil občinski odbor SZDL. mu delitve po delu moramo Zago-viti človeku večji delež za njegovo prizadevanje, tako da bo njegovo delo uspešnejše in še bolj plodno. Občinske skupščine so v danjem mandatnem opravile pomembno nikih in profilih. Ekonomika kolektiva se je od uvoza v letu 1903 popravila in izboljšala. To predvsem zaradi boljšega dela in nove Možnosti za združevanje služb ffoslinstvu Nekateti sveti občinske skupščine Radovljica so v zadnjem času vedno znova vsiljujejo na dnevni Analize o stanju turističnega prored, meta iz lanske sezone pa navaja-Splošne turistične oziroma go- jo še vrsto drugih pomanjkljivo* stinske zmogljivosti so se na Ble- sti, kot. so: neorganizirana proda-du ter v Bohinju in tudi v drugih ja zmogljivosti, slabo poslovanje krajih v zadnjih dveh letih ven- in neažurna korespondenca z gosti, porazdelitve sredstev.. Fakturirano obravnavali problematiko turizma darle precej povečale, na drugi neučinkovita propagandna služba, realizacijo so .dosegli s 102,5 od- in gostinstva in pri tem kritično dose- usmerjanju gospodarskega razvo- veščanja ter informiranja. Treba jain družbenih služb, njihove jih bo le vztrajno iskati, poskuša-pristojnosti in naloge so bile ve- ti in ukrepati. Ponekod so se do-like ter odgovorne, vendar pa je kaj uspešno posluževali javnih po-pobuda upravnih ter samouprav- govorov ali tribun, na katerih so nih organov pogostokrat ostala obravnavali določena vprašanja, okrnjena in zategadelj vednonedo- fcj so ljudi najbolj zanimala. Volj učinkovita morda prav zavo- Uspeh ni izostal. So pa tudi mož-Ijo omejenih možnosti za bolj nosti za sestajanje in za razpravo sproščeno in samostojno vodenje. v ožjem krogu, v klubu ali druž-Potrebe so domala vedno prera- benem centru. Ponekod so uspeli Motka, manj zadovoljujoča pa je. ocenili nekatere očitne pomanj-plačana, saj jim kupci dolgujejo kljivosti, ki zavirajo bolj intenzi-še milijardo dinarjev. Proizvodni ven razvoj oziroma razmah te važ-Stroški so se gibali v mejah plana, ne panoge našega gospodarstva na Za kolikor se je v prvem polletju Gorenjskem. Ugotovitve svetov za pocenila elektroenergija, za toliko družbeni plan in finance, za go-so se podražile surovine. Vse le- spodarstvo ter za turizem in blato so imeli težave z delovno silo. govni promet so zelo značilne in Za izobraževanje so dali 120 mi- tehtne, čeravno je vrsto poman j-lijonov din. Štirje mrtvi v pretek- kljivosti znanih že nekaj let in se ščale možnosti, kakršne so dopu ščala omejena sredstva, zato so sc kopičili problemi, iz katerih pogostokrat vodilni ljudje pri občinah niso našli izhoda navzlic dobri volji in hotenju. Upravni organi, ki so se znašli spričo objektivnih težav v nekakšni slepi ulici, so morali pogostokrat zavračati delo zelo utemeljene potrebe občanov s kratkim ne, ni sredstev in tako so se' pereče stvari odlagale iz leta v leto. V takšnem javnem razpoloženju bi bilo čestokrat bolje, da ne bi sklicevali zbora volivcev kot pa znova poslušati sicer utemeljene zahteve občanov. Tisto zavračanje z ne pa je imelo pri nekaterih ljudeh še druge posledice. Tudi če bi se končno vendarle našla nekaka rešitev za z anketami, v katerih so občani izrazili mnenje ju želje. Zelo važno vprašanje za boljšo povezavo ter informiranje pa ie odprtost dela skupščine ter večja vloga družbenopolitičnih organizacij pri formiranju in vodenju občinske politike na eni strani ter javnega mnenja in posredovanja zahtev občanov do skupščine na drugi strani. Ponekod so pomembno vlogo opravile prav občinske družbene organizacije, tako sindikalni svet, občine ali pa SZDL oziroma Zveza komunistov. Ako so uspeli s skupnimi napori pomagati pri oblikovanju skupno politične smeri in »ostali zagovorniki in posredovalci pri urejanju razmer med občani ter občino, so . . . opravljali svoje odtrovorno delo. določeno stvar, so ostajal^ gluhi Poznamo primere, da so se občinski sindikalni svet, SZDL in za potrebe ljudi in so končno iz nekakšne trdovratne vneme zavračali njihove zahteve. To pa je še večja nevarnost, saj pravzaprav ni nič drugega kol navadni bi-rokratizem, ki se ga je iz nekih določenih razlogov nalezel marsikdo na odgovornem mestu, koder je ime! neposredne stike 'z ljudmi. Takšna samol.jubna trdo-glavost in zaverovanost v las*no pomembnost in dozdevno veličino pa je povsem tuja lastnost in docela nasprotna liku človeka socialistične skupnosti. V takih okoliščinah se je ob-Čan-volivec pogostokrat odtujeval od svojega predstavniškega telesa, ker ni našel Ustrezne zadovoljitve utemeljenim potrebam in zahtevam. Zbori volivcev so zategadelj ostali premalo' obiskani in celo nesklepčni. K boljši povezavi volivca 7. občinsko skupščino občinski komite zavzemali za bolj odločno in učinkovito reševanie skupnih problemov in da so pri tem ustvarjali svojo aktivno politično vlogo na korelaciji občan-volivec, občina. Zavzemali so se za rešitev določenih konkretnih vprašanj, pri tem pa so podprli hotenje ljudi, obsodili negativne pojave, birokratizem ter neodločnost in mlaČnosl za reševanje življenjskih vprašanj delovnih" ljudi. To velja tudi za odnos med vodstvi, samouoravnimi organi in člani delov, kolektivov. Izraz/tei?a pobuda in revolucionarnost družbenih org. ter samoupravnih org. jo ustvarila ugodne pogoje za reševanje določenih' problemov standarda, stanovanjske gradnje, delitve sredstev in podobno. Vsaka akcija, v kateri družbene bi sicer več lahko pripomogli tu- organizacije ali samoupravni or-di odborniki s svojo šamoinicia- gani nedvoumno in dosledno tivnostjo in z večjo družbeno ak- podpro upravičene težnje ljudi, je tivnostjo. Seveda pa včasih tudi včdno napredna in je najmočnei-aktivnost odbornikov in občanov še orožje proti birokratizmu in ni naletela na zaželeni odmev. Na- samozadovoljstvu. — J. B. Upravni odbor samostojnega zavoda Služba pravne pomoči Kranj objavlja, da je Služba pravne pomoči Kranj začela z delom. Zavod deluje za območje občin Kranj in Tržič, in sicer: i — V KRANJU: v občinski stavbi na Trgu revolucije 1, v sobah št. 139, 140 in 141 (telefonske številke 39oi do 39-10, interno 17 in 18.) — V TRŽIČU: v občinski stavbi na Trgu svobode 18, v prostorih oddelka za finance (telefon 233). Naloge zavoda so naslednje: Zavod daje pravno pomoč občanom nri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic pred sodišči, državnimi organi, delovnimi organizacijami, ki opravljajo javno službo in drugimi organizacijami. Zavod daje pravno pomoč tudi družbenim ter delovnim in drugim organizacijam. Pravna pomoč obsega: 1. dajanje pravnih nasvetov, 2. sestavljanje listin (pogodb, oporok, izjav in dr.), 3. sestavljanje vlog (prošenj, tožb, predlogov, pritožb in drugo)> 4. zastopanje na obravnavah in narokih pred rednimi sodišči v pravdnem, nepravdnem in izvršilnem postopku, V upravnih sporih in v kazenskem postopku glede uveljavljanja premoŽenjskopravnih zahtevkov ter zastopanje pred upravnimi organi v upravnem postopku, delovnimi organizacijami, ki opravljajo javno službo in pred drugimi organizacijami. Uradne ure za stranke v zavodu so: — v Kranju: vsak dan od 8. do 13. ure, ob sredah pa od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, — v Tržiču: ob sredah od 8. do 13. ure in cd 14. do 17. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. V Kranju, dne 30. decembra 1964 strani pa prav iz letošnjih izku- slaba organizacija ob prihodu go- šenj ugotavljamo, da te nove ka- stov (nosači, avtotaksi, informaci- pacitete niso bile smotrno izkori- je, vodiči). Sploh pa se tržišča v scene. To velja zlasti za prenočit- turizmu in gostinstvu lotevamo vene kapacitete po hotelih kakor premalo strokovno, dolgoročno in tudi v privatnih sobah, podobno premalo sistematično. To velja za pa tudi za restavracijske prostore, propagando doma in v tujini, kot Vso iniciativo pri oddajanju i teh za bolj smotrno širjenje kapaci- kapacilet so tako na Bledu kakor tet, za organizacijo družabnega in tudi v Bohinju preveč prepustili kulturnega življenja, za vrednote- enemu samemu posredniku, poto- nje in popularizacijo kulturnih, valni agenciji Kompas, pri tem pa zgodovinskih spomenikov in etno- sozanemarjali druge možnostipro- „r„ft, • ;' t. . . . . • rp . , ,. , ' guilskin zanimivosti in podobno, daje. i o je tudi vzrok naz.adova- T, , . , . . f . Vzrok, da rešujejo vprašanje tu- nju domačega turizma, kajti domače tržišče, ki bi lahko postalo bolj bogat vir turističnega prometa, je se vse preveč zane.na: jeno in zapostavljeno. Vsak bolj oblju- rrzma preveč amatersku in v preozkih dimenzi3ah, je tudi v tem, ker ta panoga gospodarstva pravzaprav nima ljudi z visokošolsko den turistični okoliš bi po mnenju izobrazbo in visoko kvalificirane- svetov moral imeti vsaj po eno ga kadra. Izobrazbeni profil vodil- samopostrežno restavracijo, v ka- nega kl>t operativnega osebja m- ten bi v prvi vrsti domači gostje kaKor ne zadoSca sodobnim po- lahko dob.h cenen,, prehrano. S trebam vodenja turizma in gostin- tern bi nedvomno omogočili boljšo slva< zasedbo privatnih ležišč. To velja za posamezna območja na Bledu Člani svetov občinske skupščine in v Bohinju. Z izgradnjo novih Radovljica so v svojih ocenah tu- restavracijskih kapacitet bi vsaj risticnega prometa in nadaljnjega do neke mere uskladili reslavra- razvoja nakazali tudi potrebo, da cijske zmogljivosti s prenočitve- bl na osnovi smotrnosti združeva- nimi. Do tako očitnega neskladja H materialna sredstva gostinskih je prišlo spričo širjenja prenočit- organizacij in sodelujočih panog, venih zmogljivosti, medtem ko za kot so trgovina, obrt in promet. restavracijske niso dovolj poskrbeli. To je zelo očitno zlasti kampu Zaka, koder za kakih 600 Prav umestno in potrebno pa bi bilo v zvezi s tem tudi združevati nekatere službe, kot so recepcij- do 700 gostov dnevno ni v bližini ska, nabavna, skupno nastopanje nobene restavracije, razen trgov- na inozemskem tržišču, propa- skega paviljona Koloniale. Ta pa gandna služba, kadrovsko social- je premajhen. Precej boljše je bi- aa in druge. Možna Pa je tudi lo letos v kampu ob Šobčevem združitev nekaterih podjetij. Po- bajarju, koder je zelo dobro po- buda za to je žc prišla prav iz slovaia restavracija. V Stari Fuži- vrst prizadetih. Seveda pa bo za ni v Bohinju pa bo stanje precej vsak tak ukrep potrebna temelji- boljšc, ko bo pričela poslovati no- ta predhodna ekonomska in ii- va restavracija. nančna strokovna analiza. — J. B. RAZPISNA KOMISIJA ZDRAVSTVENLGA DOMA JESENICE razpisuje delovno mesto zdravnika splošne prakse v zdravstveni postaji Kranjska gora Pogoji: medicinska fakulteta z opravljenim stažem. Družinsko stanovanje zagotovljeno, osebni dohodki po pravilniku. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja naj interesenti pošljejo na tajništvo Zdravstvenega doma Jesenice, cesta Maršala Tita 65. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. li i: 111j i Iz naših komun • Iz naših korm*-» • t* na$sh komun •> f? naftlh i.-*>™.,.> Mi t-- n9«*ti komun • tt n^SJn komun ^ 1> nr^h komun 0 Iz naših komun Vraževerj Slovenske 1? C Gorenjci veselo v novo leto Š^aparj. Kranj, 6. januarja — Sinoči so Na Gorenjskem smo pričakali štorih. Na Silvcs-rovo Sta bila pol- Prešernovi hiši v Kran;u odprli novo leto tako veselo kot že dolgo na kinematografa Center m Štor- . , J" ne. 2e mrzlično vzdušje pred Sil- žič, kjer je med predvajanjem fil- razstavo kiparja Marka Pogačni vestfOVim je obetalo razgibano noč mov pričakalo novo leto več kot ka. Ob tej priložnosti so projici-od starega na novo leto. V elitnej- 1000 gledalcev. rali tudi avtorjev risani film in ših lokalih je zmanjkalo rezerva- Na Bledu je bilo med gosti pre- Se zadržali v pogovoru o raz-cij že mesec dni pred praznova- cej inozemcev, predvsem Avstrij- , ,. ., , ... , , . •\ _,« - Turi; ti-uMv; t. »i K, , , u vr .stavljenih delih in o sodobni njem ali pa se preje, ludi trgovi- cev, Italijanov, Zahodnih Nemcev . ne z živili in pijačami so zadnje jn Holandcev. Za praznike so od- umetnosti nasploh, dni precej spraznile svoja skladi- prIi nov trakt hotela Jelovice, v šču. Mnogi so si namreč silvestro- katerem je več kot 100 sodobno vanje pripravili kar sami. urejenih ležlAč, Tudi v Bohinju in Kot poročajo z vse Gorenjske, Kranjski gori so bili hoteli polni so bili na Silvestrov o polni vsi ho- gostov, med katerimi ni manjkalo teli, gostišča in restavracije, kjer tujcev, ki so pri nas v veselem so organizirali silvestrovanje, prav razpoloženju stopilo v leto 1965. tako pa tudi po planinskih do.no- Na obmeinih> pi-ehodih so si izvili, kočah in privatnih vikend hi- menjaIj Cestitke za Novo let šicah. Živahno pa je bilo zadnjo ^ m av£trijski obmejni organi. noč v letu tudi po stanovanjih v Ljubelju so naši cariniki povabili ceta Steleta »Gotsko slikarstvo mestih in vaseh kjer je mars.kje v gostc kolege z onstran meje in na Slovenskem«. Kot navadno Tokrat o gotskem slikarstvu Klub kulturnih delavcev Kranj prireja v petek, 8. januarja ob 19.3U v renesančni dvorani Go- '"'Vr^'V''" m«JaIi čestitke za Novo leto na- renjskega muzeja v Kranju, Ti-je bilo zadnjo -; e!sko sredstvo <"irovniee v živali: krastače, črno rovništvo pa živi med preprostim nih dob; beseda Sembilja izvira proti mori — zlobnemu demonu m;i;'ko- <'rno kokoš. Ljudsko izro- ljudstvom še dolgo potem. iz imena grške prerokinje Sibvlle. ki je po ljudskem verovanju tla- (''n° Pripoveduje, kako so se ča- KKnrv -rim nAvF, \ čila in dušila ljudi in živali. Za rovnice na metlah ali na burkljah VRATARSKE KNJIGE TUDI DANES isti namen so ponekod uporabljali vozil0 n;> skupne sestanke s hu- Zanimive vražanske knjige pri Dobršen del razstave je name-Ptelulcnjsn kamen, ki so ga obe- dit'om- Slivnica pri Cerkniškem nas so Kolomonov žegen, Duhovna njen praznoverju današnjih dni. *ali na Vrata hlevov ali pa ga po- -1e7'eru, Donačka gora, Klek naj bi bramba pa Sembiljine bukve in Pred nekaj desetletji so se prebi crd i v zibelko k otroku. Kot bila P° '.Hidskcm verovanju pri- Antikrist. Prvi dve sta nestali v prosti lahkovcrneži. množično zbi- učmkovita obrambna sredstva proti čarovnicam «o uporabljali brezovo metlo, sek:ro, lonec s cvet-nonedelisk'm že';eneeva vrv, so ostanki slabo letino. Nase ljudsko prav- tleh. Doba prosvetljenstva in cm- kve (te so še do nedavna z vso praznoverja, ki se jc vrinilo V ljice so polne čarovniške motivi- pirične znanosti dokončno opravi vestnostjo prebirali lahkovcrneži), moderni čas. — ANKA NOVAK SPTPV «. januarja 1M8 'i %V*W Prodam 31 m3 prvovrstnega hrastovega parketa, Lamel 9 mm ln Italijanski BIDE, Duplančič, Tomšičeva 4, Kranj 5601 Prodam ročno reporeznico. Naslov v oglasnem oddelku 1 Prodam original -Marker« vezi. Naslov v oglasnem oddelku 2 Prodam sadni mlin, macesnove, cca 100 litrske kadi, bakren kotel, 8oI, fijakarske sani, 4 sedežne, fija-kerski voz, 4-sodežni, furmarski voz, razno pohištvo in kmetijsko orodje. Preddvor 77 3 Prodam več kg semena črne detelje. Tcnetišo 1, Golnik 4 Prodam gajbice. Voglje 60, Šenčur. 5 Prodam kravo, ki bo konec januarja teletila. Dvorje 46, Cerklje ' 6 Prodam dobro ohranjeno zakon-*sko spalnico z vložki. Naslov v oglasnem oddelku 7 Prodam 180 kg težkega prašiča. Remic, Rupa 9, Kranj 8 Prodam levi vzldljiv štedilnik, divan in pomivalno mizo. Finžgar, Kranj, Planina 38 9 Prodam kuhinjsko opravo (kompletno). Naslov v oglasnem oddelku 10 Prodam dva prašiča za zakol. Trboje 52, Smlednik 11 Prodam repo in korenje. Olše-vek 52, Preddvor 12 Prodam plemenskega merjasca, črnobeloga, 120 kg težkega in svinjo 50 kg težko. Breg ob Savi 0. Kranj 13 Prodam klavirsko harmoniko. (Melodija). Naslov v oglasnem oddelku 14 Prodam 5 prašičkov po 6 tednov starih in enega za zakol. Pozen k 34, p. Cerklje 15 Prodam prašiča, 150 kg težkega. Re.ševa 8, Kranj. 16 Prodam dva 7 tednov stara prašička. Luže 30, Šenčur 27 Prodam dvojni otroški voziček in siv krznen plašč. Naslov v ogl. oddelku. 28 Po usrodnl ceni prodam električni štedilnik »Gorenje«, pekač in trodclno okno za roleto — vse novo. Nasl. v oglas, oddelku 30 Kupim rabljene deske za betoniranje in colarce za pušč. Naslov v oglasnem oddelku 17 Kupim zapravljivček v dobrem stanju. Javite ceno in opis. Koče-var Jože, Petrova vas 7, Cerno-melj 5587 Kupim dobro ohranjen moped Colibri. Erjavec Anton, Nova vas št. 10, p. Preddvor i 18 Kupim lepe suhe smrekove plohe Jarc Tine, Smlednika 62 19 Kupim večjo količino sena. Nasl. v oglasnem oddelku 31 Prodam krojaški brzo šivalni stroj »Gritzner«, lončeno peč, ogrodje za štedilnik in nekaj kosov pohištva. Ogled popoldan. Zupan, Smledniška cesta št. 46, Krani ' 32 POPRAVEK Pri objavi dežurne službe veterinarjev za januar 1965 je nastala neljuba pomota. V času od 9. do 16. januaria 1965 dežura Bedina Anton, Kranj, Jcšetova 29, Straži šče, telefon 27-30, ne Jelenčcva ulica. Pozivam opazovano osebo, ki mi je na silvestrovanju v domu na Kokrici zamenjala moško suknjo, da jo vrne in se tako izogne posledicam. Iščem sobo v Kranju ali okolici. Trivič Andžclko, Zlato polje 3. Kranj 21 Zamenjam dvosobno komfortno stanovanje v Novi GoVici, Prešernova 9 za enakega v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 22 Iščem inštruktorja slovenščine za srednjo tehnično šolo. Naslov v oglasnem oddelku 23 Iščem starejšo žensko '/a varstvo otroka na dom. C. Talcev 55, Kranj 24 Sobo oddam za. nekajurno pomoč v gospodinjstvu. Tomo Filip-čič, Kranj, 2upančičcva 3 25 Avtomoto društvo Skofja Loka obvešča vse interesente, da se je pričel tečaj za mopodislc v nedeljo, 3. januarja, ob 7. uri v prostorih AMD Skofja Loka, Jor;oro-vo predmestje 10. Prijave še sprejema tov. Josonovoe v trgovini PEKO do pričetka tečaja. 26 Obletnica Jutri bo minilo 3 leta, kar nam je kruta usoda za vedno iztrgala iz naše družine dobrega moža in skrbnega očeta Janeza Žvan - Dravski Vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, iskrena hvala. žena Vida in otroka Ivanka in Janez Spodnje Gorje Zahvala Ob bridki izgubi naše ljube mame, stare mame in tašče Pavle Benedik posestnlce ln gostilnlčarke v Stražlšču se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju bolnišnice dr. Petra Deržaja v Ljubljani za zdravstveno nego v času bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Janezu Bajželju za lajšanje predvsem zadnjih dni njenega življenja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, darovalcem vencev in cvetja, občanom iz Stražišča in Kranja, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. \ Nadalje se zahvaljujemo č. duhovščini, učiteljstvu in učencem osnovne šole Lucijan Seljak za častno spremstvo, pevcem in godbi, predvsem pa bivšim internirancem, s katerimi je skupaj trpela v pregnanstvu, ki so se je spomnili na njeni zadnji poti ter vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami v teh težkih dneh. Vsem prav iskrena hvala. Kranj, StražiŠče, dne 24. 12. 1964 Žalujoči ostali Pri zahvali Malči Sifrer je nastala pomota. Praviloma se glasi »Duhovščini« ne duhovniku. Zahvaljujem se postaji LM Kranj za uspešno iskanje izgubljenih predmetov. Ržišnik D. 33 Dne 28. 12. 1964 sem izgubil rokopis .svojih pesmi. Verjetno v kolodvorski restavraciji Kranj. Stalekar Ivo, Kutinova 4, Kranj 34 Delavska univerza Kranj vas vabi na naslednje kuharske tečaje: a) začetniški, b) nadaljevalni, c) za 'zaposlene žene, d) tečaj za moške. Prijave sprejema pisarna del. univerze Kranj C. Staneta Žagarja 1, telefon 22-43, 21-48. Delavska univerza Kranj 29 V Kranju Jabolka- 120 do 140 din, hruške 160 do 180 din, suhe hruške 300 din, krompir 35 do 40 din, zelje glave 40 do 50 din, kislo zeljo 100 do 120 din, kisla repa 80 do 90 din, redkvica 50 do 60 din, solata 160 do 180 din, radič 500 do 700 din, cvetača 200 do 240 din, hren 400 do 500 din, čebula 75 do Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni urednik, uredništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Zahvala Ob smrti našega ljubega moža, brata, strica in svaka Ludvika Vučka se iskrenoT'zahvaliuicmo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili so/alje, darovali cvetje in vence ter dragega pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, vsem družbeno-političnim organizacijam, godbi, DPD Svobode Tržič, AMD Tržič, in tistim, ki so s poslovilnimi besedami počastili njegov spomin. žalujoča žena Tončka in ostalo sorodstvo Zahvala Ob smrti dobrega moža in očeta Jože Med j a Jr se toplo zahvaljujemo gasilskemu društvu Boh. Bistrica in Nemški rovt ter društvu upokojencev za izkazano čast. Toplo se tudi zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti, mu poklonili številne vence in nam izrazili osebno ali pismeno sočustvovanje. Žena Zofija, sin Janez in družina Udir Zahvala Ob prerani izgubi naše dobre skrbne mame, sestre in tete Angele Rogelj Iz Trboj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji v slovo poklonili toliko vencev. Lepa hvala tistim, ki so nam izrekli sožalje, organizaciji ZB za venec in sodelovanje. Nadalje se zahvaljujemo vsem zdravnikom iz ZD Kranj, ki so se trudili, ji lajšali bolečine in daljšali življenje, enako sosedi Francki šepetavc za prizadevno pomoč med boleznijo. Lepo zahvalo smo dolžni tudi ostalim sosedom za vence, gospodu župniku in vsem, ki so nam pomagali ali kakorkoli čustvovali ob težkih urah z nami. Vsem še enkrat iskrena hvala. Po hudi, mučni bolezni in trpljenju, umrla naša mama v prezgodnjem je življenju. Pustili nas otroke zdaj ste same, ki nihče drug se zdaj ne bo več zmenil zanje V grob k očetu smo Vas položili, polno rož in vencev nanj smo naložili. V zemlji črni mirno počivaj ta in rajsko srečo uživaj ta. žalujoči otroci: hčerki Marica in Jelka, sin Franci ter ostalo sorodstvo. Trboje, Cernivec, Smokuč PROMETNO PODJETJE »LJUBLJANA TRANSPORT« PE JESENICE razpisuje prosti delovni mesti VA ŽIČNICI ŠPANOV VRH L STROJNIK II 2. PK DELAVEC POGOJI: Za delovno mesto pod zap. št. 1 se zahteva strokovna izobrazba KV elektri-Icarja, za delovno mesto pod zap. št. 2 pa strokovna izolira zba PK delavca kovinske ali elektro stroke. V poštev pridejo le interesenti, ki imajo stanovanje na Jesenicah ali v Planini pod Golico. Zasedba delovnih mest je možna takoj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe pošljite upravi poslovne enote. 80 din, česen 280 do 300 d m, med 700 din, surovo maslo 1200 do 1260 din, skuta 240 do 260 din, fižol 220 do 240 din za kg; koruza 75 do 80 din, koruzna moka 110 do 120 din, ajdova moka 180 do 200 din, jeišprcnj 150 do 160 din, proso 80 din, pšenica 70 do 75 din, oves 35 do 40 din za liter; kokoši žive 500 do 550 din, kokoši in purani zaklani 850 do 900 din, piščanci živi 500 do 550 diin za kg; jajca 60 do 65 din. PEKARNA KRANJ razpisuje delovno mesto POSLOVODJE .Pogoji: 1. da ima kvalifikacijo VK delavca pekovske stroke ali 2. da ima kvalifikacijo delavca iste stroke z najmanj 3-1 etno prakso na takem delovnem mestu ali drugo podobno strokovno sposobnost. Ponudbe je treba poslati na Upravo Pekarne Kranj — Draž-goška 8. Razpis je veljaven do 20. Jan. 1965. Obletnica Kako strašno boleče je odjeknila vest v tisto noč dne 3. januarja 1964, ko je mnogo prerano ugasnilo življenje mojega nenadomestljivega moža in skrbnega očeta Pod j eda Vinka iz Britofa Ljubi Vinko, obnemeli smo v bolečini, nismo mogli verjeti kruti resnici Zlomila so se naša srca, »Vinkota« ni več. Lepo je bilo dragi Vinko v našem tihem domu, ki ga je vezala Tvoja toplina. Sedaj je naš dom praznina, ostali so neizbrisni spomini na preurejeni dom, ki si ga z veliko skrbjo in ljubeznijo preurcjeval. Težja jc pot življenja, tako je bilo tudi to leto trnjevo in stari pregovor jc resničen: »V nesreči spoznaš prijatelja« žalujoča žena Anica, hčerka Stanka in sin Vinko / Zahvala Ob tako nenadni izgubi naše dobre mame, tete in sestre MARIJE TRATNIK žlrovčevc mame smo dolžni v prvi vrsti našo toplo zahvalo vsem dobrim sosedom, ki so nam nudili vso pomoč v teh težkih trenutkih. Lepa hvala č. g. župniku Ivanu Pavlinu in zdravniku Ivanu Ffriberniku za dolgoletno zdravljenje v njeni težki bolezni. Lepa hvala tudi vsem sorodnikom in znancem, ki so ji poklonili toliko vencev in jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Rozalka z družino, sinova Stanko z družino, Ivan z ženo Darinko in Anica z možem Francetom Njivica, 30. decembra 1964 Zahvala Ob izgubi naše drage mame, stare mame, babice, sestre in tete JOŽEFE KRAMAR se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so sočustvovali z nami. Lepa hvala predvsem zdravnikom, ki so ji lajšali trpljenje, pevcem, godbi na pihala, darovalcem cvetja in sploh vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoče družine: Kramar, Kaj-/er, Lotrič, Zidarič, Lavička Tržič, Kranj, Litija, Izola, 2, januarja 1965 MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Četrto poglavje Mil zrak, ki se je prelival od morja čez Furlanijo in po dolini Nadiže z one strani avstrijsko-i talijanske meje vse do Borjane, ni bil prav nič podoben mrzlemu novembru, kakršen je bil v Inns-brucku. 2e to jo jc navdalo s toplino, ko je prišla. Bila je doma. Doma v Borjani! Otrok je 'razširil 'rokce in jo objel: -Mama, mama..... Prižemala ga je k sebi. Kako je mogla živeti toliko časa brez Slavka, tega nežnega fantiča s pametnimi bistrimi očmi, ki se je v Bcrjani tako lepo razvijal in se okrepil. Bila jo zadovoljna. Bila je srečna, tako da prve dni ni imela oči za nič drugega kakor samo zanj. -Tudi Franc vaju bo vesel, ko bosta prišla,« ji je sredi te sreče rekla mati. -Frane? K njemu ne pojdeva,« je rekla resno in opazila, kako so jo mati zdrznila in sklenila roki. -Kaj to pomeni?« je vprašala zaskrbljeno. Povedala je. -Ne delaš prav, Stefanka,« je rekla mati in ji dala moževa pisma, ki .iili je pisal v Borjano, odkar mu po tistem dogodku z opravo ni hotela več pisati. -Ne zanimajo me,« jih je položila nazaj na polico. -K njemu so ne vrnem. Preveč gorja mi je prizadejal,« je rekla, toda ko je mati odšla iz izbe, jih je vseeno prebrala. Franc je tožil, da mu žena jie piše več, da noče k njemu v Trst, čeprav ima sedaj službo, da,bi jc bila lahko vesela, ker zasluži dobro in bi sedaj lahko zares lepo in brez večjih skrbi živeli. Toda Stefi bogvez<'ikaj noče k njemu. -Si pozabil na pismi trgovcu Biehlerju in zastopniku tvrdke Singer,« je rekla glasno. Tega skandala, ki ga je morala doživeti, ni mogla preboleti. Ne, s svojim možem noče več živeti. Tako je povedala tudi materi, ko ji je naslednji dan povedala, da je o njenem prihodu pisala Francu. -Grešiš, Stefanka,« mati ni odobravala njene odločitve. -Nekoč ti bo žal. Franc ni tako slab, kakor smo pomladi mislili. Vse te mesece nam jo pošiljal za otroka. Bil jo boljši kakor ti.« Da je pošiljal za Slavka, jo je ganilo, vendar•• njenega sklopa ta moževa skrb ni omajala. Z otrokom bo lahko živela sama, se je opajala ob zavesti, da lahko živ; s svojim delom brez moževe pomoči. Govorila je, kakor da je njena ženskost zakrnela in da ji ni ne do moža ne do nobenega moškega več. Je samostojna, emancipirana ženska. -To so novi, brezbožni nauki, Stefanka,« jo je opozarjala mati in jo svarila, naj misli na zveličanje. Otrok no potrebuje samo nje, potrebuje tudi Odeta. Samo tako bo lahko zrasel v poštenega človeka. -Tudi moj oče je rasel brez očeta, a je najbolj pošten človek na svetu,« je rekla. Mati ie umolknila. Naslednje dni je ni več silila- naj se vrne k možu. Toda, ko so praznovali Slavkov drugi rojstni dan, ni mogla biti vesela. Materina žalost jo je užalila. »Najbolje, da se čimprej vrnem v Innsbruck,« si je mislila. V takih mislih jo je naslednji dan našel pismonoša in ji izročil pismo, naslovljeno na mamo.1 Po pisavi je videla, da je moževo. Bila je sama doma, zato jo je toliko prej premagala radovednost, da je pismo odprla. Franc je pisal, da ne verjame, da je Stefi doma. -Ne tolažite me. Nikoli več se ne bo vrnila domov ne k meni.« (Hinavec!« si je mislila.) Odpotovala je v inozemstvo, pozaoila na otroka in mene. Samo trpljenje mi je ostalo. (-Na mojo naivnost računa,« si je rekla.) Pravzaprav trpim po pravici. Veliko hudega sem ji storil (-Vendarle priznava,« je pomislila z zadoščenjem.) Kakor da mi je usojeno, da vse, kar ljubim, vselej Izgubim. Poljubite otroka? Zdaj ima samo se mene in vas. Te dni vam pošljem zopet nekaj denarja. (»Morda je vseeno boljši, kakor mislim,« se je zamislila.) Ce ne boste hudi, vas za božič obKščem. Danes je drugi Slavkov rojstni dan. 2e od jutra mislim nanj in na Stefi. Zelo sem nesrečen...« Te besede so io ganile. Strmela je v pismo in dolgo razmišljala. Najbrž je vse skupaj navadna hinavšČina, preračunano na njeno čustva, zlagano.. . -A zakaj naj bi lagal? Zakaj bi v resnici ne trpel in je no pogrešal?« je žarela omahovali mod sklepom, ki ga jo pred dnevi povedala materi, in med mislijo, naj pozabi na hudo in mu odpusti.' Saj bi rada, a kaj ko jo je mučil strah, da se bo nekega dne zopet, vso ponovilo in se bo njena in otrokova nesreča začela znova. Ne, nc sme popustiti. V Inmsbruelcu je spoznala, da se lahko prebija v. otrokom skozi življenje sama. Zato se bo vrnila v Inns-bruck. -Vzela bom otroka in se vrnila v Innsbruek!« bo pisala možu. Ne, raje bo šla v Trst in mu povedala v obraz. Naj vidi, da ji ni nič več do njega. Naj občuti njeno moč in se zave, da ni klonila pred življenjem. Tako jc sklonila in, da ne bi izgubljala časa, se se ta popoldan z otrokom odpravila v Kobarid in iz Kobarida s pošto do Lucije, no da bi povedala doma, da je namenjena v Tnst. 2 Bilo je okrog osmih zvečer, ko so je vlak ustavil na tržaškem kolodvoru Sv. Andreja. Zal ji jo bilo, da ni izstopila na Občinah in prestopila na lokalno zobato električno železnico, ki se je spuščala v 311 m nižji Tnst. in je bila dolga nekaj nad pet kilometrov. Slavko^ je namreč kmalu po Občinah zaspal in ga je po dolgem šesfcnajst-kilometrskem ovinku, po katerem se je vlak spuščal od Občin mimo Rocola na kolodvor k Svetemu Andreju tik nad morjem, morala buditi. Ko je izstopila, je zato pri izhodu najela kočijo in velela koči jazu, naj odpelje pred Llovdovo tiskarno. Iz moževega pisma je vedela, da zaradi preobilice dela (če seveda ne laže) dela ta teden tudi ponoči. Z možem je hotela hitro opraviti, potem pa se napotiti h gospe Bajberle, kjer bi z otrokom prespala. GLAS iHCDiV, B. .Tatin ar.fa 1965 55. To je bila sreča zanj, ker sta gonjača imela vsak svojo mulo. Par volov je stal dvesto dolarjev, mul pa ni bilo dobiti za noben denar. Tudi voza si ne bi bili l&Ofll kupiti, zato jc BiH vzel voz, ki je bil na njihovi farmi odveč. Vsak je imel svoje orodje; BiH je imel puško, dva samokresa in nož. Skupina ,ic zbrala denar ln nakupila slanine, fižola, moke in kave, poleg tega lonce za izpiranje zlata, lopate, krampe in strelivo. Štiri poli so vodile k nahajališčem zlata; BiH je izbral najkrajšo. Za zaloge in opremo so porabili ves denar, kar pa jih ni posebno vznemirjalo. 56. Saj so sanjali o tem, da bodo tako in tako v najkrajšem času bogati. Ko se je BiH odpravil, jc zaklical svoji materi: -Ko se vrnem, ti prinesem toliko zlata, da ga ne boš mogla nositi.« -Pazi nase, WiHy!« ga. je opominjala mati, on pa ji je odgovoril: -Ne boj se zame! Sreča in jaz sva prijatelja!« Voz jc bil tako natovorjen, da so moraH naši trije kopači zlata korakati ob njem. Joe in Mike, ki sta bila v službi kot gonjača vajena hoditi ob karavani, sta dobro pešačila, medtem ko je Billa hoja tako utrudila, da ju je komaj dohajal. Doslej jc bil vajen vedno jahati ob karavani. 57. Toda sčasoma se je privadil. Zgubiti se niso mogli, ker je podnevi potovala pred njimi dolga vrsta vozil, ponoči pa so vzdolž karavanske poti goreli taborni ognji. -Na tem potovanju nimam občutka osamljenosti,« je pripomnil Joe, -toda muči me dvom, aH bo zares dovolj zlata za vse.« -Za zdaj se moramo varovati samo pred napadi Indijancev,« je pripomnil BiH, če je na tem, kar pripovedujejo, samo pol resnice, bo zlata za vse dovolj. Pravijo, da je ves Pikes-Peak poln zlata.« Tudi Mike ni verjel bajki o toliki množini zlata, BiH pa je molčal, ker ni dopuščal dvoma o uspehu. -- ^MBBBa^anBBpHaanBBm ■■■■■■■■■■■■■■■■■i^--———-- Sport • Šport • Sport # Sport # Sport # Šport 0, Sport • Sport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport © Spo Mednarodno tekmovanje v smučarskem teku v Mojstrani Pičla udeležba tuke V soboto in nedeljo je bilo v Mojstrani mednarodno tekmovanje v smučarskem teku. Zaradi zapletov okrog organizacije prireditve je bila udeležba tujih tekmovalcev zelo skromna. Poleg naših najboljših tekačev je nastopilo le 5 najboljših Avstrijcev in ekipa Montelusarl iz Trbiža v Italiji. Druga nevšečnost na tekmovanju pa je bilo zelo slabo vreme. Prvi dan je deževalo, v nedeljo pa snežilo. Zaradi Slabe proge je precej tekmovalcev odstopilo, med njimi 'Seljak, Kalan, Gregorič, Kobilica in še nekateri. Prav zaradi slabih pogojev članski tok na 15 kilometrov ni bil odločen na 1200 metrov dolgem vzponu, ampak se je razvila ostra borba za prva mesta v ravnem delu po smuku. Na vrhu vzpona je bil najhitrejši Avstrijec Rieger,-8 sekund za njim pa Bavče. Lanski zmagovalec Avstrijec Andrej Jane (sicer doma iz Hrušice) je zaostal ta vodenim za 22f sekund, Cveto Pavčič za 27 in Kobcntar za 50 sekund. Poznejši zmagovalec Mirko Bavče z Raven si je pridobil odločilno prednost na ravnem delu proge. Na desetem kilometru je imel že minuto in 5 sekund pednosti pred Avstrijcem Riegerjem. Cveto Pavčič je zaostal za njim za 1:10, Janko Kobentar pa za 1:40. V zadnjih kilometrih je nato Rieger zmanjšal prednost. Pri mladincih je bila najhujša borba za prvo mesto med Dorni-kom z Gori j, Jeseničanom Pintar-jem in Ravenčan^-m Dretnikom. V ravnem delu pro,.e je bil Dornik precej hitrejši in pustiil vse tekmece daleč zadaj. Prvi inozemec je bil Avstrijec Maver na petem mestu. Članici sta bili na startu samo dve; zato sta nastopili kar med mladinci. Zmagala je Grilčeva iz Lovrenca na Pohorju, ki je dosegla v skupni konkurenci 14. čas. Mladinke so nastopile le 4. Premočno je spet zmagala Pliberško-va iz Lovrenca pred domačinko Lidijo Pšenico. V Stafeisnem teku članov na 3x10 kilometrov je že v prvi predaji prišla v vodstvo prva ekipa Jugoslavije, za Katero je tekel Ko-bentar. Na drugem mestu je bila tedaj presenetljivo druga jugoslovanska vrsta, tretja Enotnost, četrta kombinirana ekipa Triglav— Bohinj, in šele peta avstrijska ekipa. Tudi v drugi predaji se vrstni red ni spremenu. Bavče je kot drugi tekač še povečal prednost Jugoslavije I pred Avstrijo, ki je bila še vedno na 6. mestu. Sele tretji avstrijski tekač Jane, lanski zmagovalec med posamezniki je z izrednim tekom, v katerem je dosegel najbolj-ši čas dneva, priboril svoji vrsti drugo mesto. Pri mladincih so startale le klubske štafete in kombinirana ekipa Avstrije in Italije. Mladi tekači iz Gorij so bili ves čas v vodstvu in zmagali z naskokom pkoraj petih minut pred kranjskim Triglavom. Najboljši posamezni čas je dosegel Dornik iz Gorij. Rezultati: Mladinke (4) - 5 km: 1. Krista Plibcršek (TVD Lovrenc na Po- horju) 35,54, 2. Pšenica (Mojstrana) 37,31, 3. Repinc (Bohinj) 38,24 in 4. Grušovnik (TVD Lovrenc na Pohorju) 41,11. t Članice (2) — 10 km: 1. Jožica Grilc (TVD Lovrenc na Pohorju) 1:00.29 in 2. Mlatej (Fužinar) 1:07,21 Mladinci (28) — 10 km: 1. Pavel Dornik (Jugoslavija) 50.08 2. Pin-tar (Jug.) 50,52, 3. Dretnik (Jug.) 51,07, 4. Jakopič (Gorje) 51,30 5. Meier (Avstrija) 54,05. 6. Krišelj (Jug.) 54,23. 7. Mrzlikar (Jug.) 54,41 8. Bolčina (Gorje) 58,03. 9. Komac (Jug.) 57,27, 10. Lotrič (Triglav) 58,23 itd. Člani (31) — 15 km: 1. Mirko Bavče (Jugoslavija) 1:05,18, 2. Rieger (Avstrija) 1:05,55, 3. Cveto Pavčič 1:03,31, 4. Kobentar 1*6,35, 5. F. Lakota 1:07,45, 6. Raj p 1:8,1, 7. Petcrnel 1:09,11, 8. Kelkovič 1:09,15, 9. Erjavec (vsi Jug.) 1:10,10, 10. Sl-erbcnk (Kopaonik) 1:10,12, 11. Jane 1:10.34, 12. Lackner (oba Avstrija) 1:12,04 itd. Mladinci 3x5 km: 1. TVD Partizan — Gorje (Jakopič, Bolčina, Dornik) 1:29.57, 2'. SK Triglav— Kranj (Korpac, Lotrič, Krišelj) 1:34.37,' 3. SK Fužinar (Krieej, Vi-dovič, Dretnik) 1:35,20, 4. TVD Partizan—Dol 1:37,53, 5. Italija—Av-striia 1:38,07. 6. SK Enotnost 1:38, 7. 'SK Jesenice 1:43,06, 8. SK Triglav II. 1:46,4-4 in 9. TVD Partizan (Lovrenc) 1:49,28. Člani 3x10 km: 1. Jugoslavija I. (Kobentar, Bavče, Seljak) 2:48,42/ 2. Avstrija (Lackner. Rieger, Jane) 2:50,47, 3. Jugoslavija II. (Erja\ Kelkovič, Kalan) 2:52,04, 4. SK Enotnost (Lj) 2:54.36, 5. Mojstrana -Planica 2:54 54, 6. Trljflav-rBohinj 2:55.34. 7. JLA 3:01,54, 8. Italija 11. 3:09,57. Z mednarodnega tekmovanja v smučarskih tekih v Mojstrani Trener naših veslačev Peter Klavora piše o XVIII. olimpiadi v Tokiu XXI. Vrnitev v donovino Slabše kot nič je tavati naokoli po svetu, daleč od domovine, brcv. prebite pare v žepu. Vsaj toliko denarja je treba imeti, da si lahko pogasiš žejo z osvežujočo pijačo, vse drugo pa že nekako gre. Sicer smo imeli denar, toda že zdavnaj smo ga porabili. Vroče afriško sonce je neusmiljeno pripekalo in nam sušilo grlo, ki smo ga močili le s slabo vodo. Tako smo se počasi naveličali vsega in najraje bi bili že doma. Toda tu je bil še polet od Kaira do Beograda. Kaj polet do domovine, tu je bil še »odhod« iz hotela Atlas. Malo smo slutili, da bo zelo mučno in res je bilo. Na vratih hotela se je zbralo v dolg šnalir vse osebje hotela in ni bilo težko ugotoviti zakai pre. Stali so V hodniku prav vs: o'1 sobaric, lift-bojev, receoterjev in vratarjev do natakarjev in natakaric v velikem pričakovanju bal lila. Bakšiš ni njihova navada. bakšiŠ je njihova pravica in potreba. Lepo so se nam klanjali in nam želeli srečno pot, toda kaj so si mislili, sem si lahko predstavljal, saj sem bil pred leti tudi sam lift-boy. Pograbili smo prtljago in skoraj v teku zapuščali presene- čene Arabce, ne da bi se jim utegnili kakorkoli zahvaliti za gosto-1 juh 0 ost. Zbrali smo se pred neko turi- • stično agencijo in od tam so nas prepeljali na letališče. Že od daleč smo na lepem moderno urejenem letališču zagledali jugoslovansko Caraveilo, ki jc čakala na nas. Tam smo srečali še veliko skupino strokovnjakov in de'avcev iz zeniške železarne, ki so se vračali v domovino. Pol leta so v Egiptu postavljali visoke peči in bili so pred rokom gotovi. Zato so bili še posebno dobre volje. Prišli smo snet v stik z našimi ljudmi in čutili smo, da ne bo več dolgo, ko bomo v domovini. Kako kratek se ram je zdel polet od Kaira do Beovada. Le štiri ure! Kaj je to proti tistim uram letenja od Tokia do Kaira. I.e enkrat smo nristali v Atenah. Tu nas je sprejela mrzla deževna noč in prvič smo pomislili, da bo doma verjetno hladneje kot smo bili navajeni v zadnjem času. Saj je bila že druga polovica oktobra. V Tokiu je bilo toplo, še bolj pa v Fgiptu. Naši novi prijatelji so se že začeli ukvarjati z neprijetnimi mi- slimi. Kar naprej so se namreč 7'tova rj al i o carinikih in carin'. Kaj so le neki imeli v svojih kovčkih, da jih je tako skrbelo? Kar se tega tiče, smo bili sami mnogo bolj mirni, ker smo bili prepričani, da imamo športniki — olimpij-ci olajšave pri naših carinikih in da se nas nihče ne bo niti pritaknil. Take vesti so se širile v našem taboru v olimpijski vasi, zato smo bili brez skrbi, ko smo se že spuščali na surčinsko letališče. Pozneje smo ugotovili, da olajšave veljajo le za nogometaše. Dolgo smo stali v carinskih prostorih in le novinarji so imeli dostop do pas. Cariniki so se z vso natančnostjo spravili nad naše znance v letalu in njihov strah ni bil neupravičen. Se vedno smo bili brez skrbi, le za vsak slučaj so nekateri .seveda tisti, ki so imeli največ, začeli vleči iz borše razne olimpijske značke, s katerimi bi se odkupili pri carinikih. Kar nenadoma je prišel carinik in nam razdelil formul ar je in dejal, da naj zapišemo v nje vse, kar pride pod carinsko kontrolo. Debelo smo pogledali drug- dragega in v trenutku je nastal preplah. Posebno Kovač je imel toliko le- :ii!iiiniiiiiiiii;!;i!!!;!:ii!i!iiiiiiii!i!niiiiii!i!iiii!!ti!t^ tanja od carinika do carinika iti prosil, moledoval ter dajal značke. Nič ni pcmagalo in vse je moral zapisati, do zadnjega tranzistorja. Enpke težave so imeli tudi ostali in zapisali smo pač vse kar smo imeli. Dobra Volja nas je minila, toda nekdo je rekel, da jc to le formalnost in da bodo naše for-mularje vrgli proč. Največje težave jc imel krmar Balaš, ki je iz Tokia tovoril pletil-ni stroj. Carinik je zahteval, da vpiše koliko igel ima stroj, ker se carina odmeri po številu igel. Tega pa Balaš ni vedel. Pogovor jc tekel nekako takole: — Koliko igel ima stroj? —,Neznam! — Carinik je pa le hotel nekaj vpisati, zato je kar naprej rinil v Balaša naj se vendar spomni, koliko je igel. Toda Balaš ni imel pojma, kaj so igle, kaj šele, koliko jih je, zato se je pogovor zaključil takole: — Pa koliko naj vpišem? — Piši, koliko hočeš! Balaiš je šele pozneje izvedel, da se carini po številu igel zato se je krepko kesal svojega odgovora. Pred letališčem so nas pričakali predstavniki iz olimpijskega komiteja in nam razdelili denar za vožnjo do doma. Razkropili smo se tako hitro, da se še posloviti nismo utegnili. KONEC Polovičen uspeh Zajca V nadaljevanju nemško-avstrij-ske novoletne skakalne turneje Jeseničan Ludvik Zaje ni ponovil uspeha s prvega tekmovanja v Oberstdnrfu, kjer je zasedel odlično četrto mesto. Vendar pa je v obeh naslednjih tekmah v Garmischu in Innsbrucku dosegel po en odličen skok. Strokovnjaki sodijo, da Zaje tre-'nutno spada med 10 najboljših skakalcev na svetu, vendar pa zaradi pomanjkljivega treninga tega ne more popolnoma dokazati tudi z rezultati. Ostala Jugoslovana Oman in Eržen sta bila tudi v nadaljevanju turneje precej slabša od Zajca. Rezultati — Garmlsch: 1. Pukka (Finska) 216 (83 m, 81 m), 2. Ihle (Zahodna Nemčija) 215,9 (81 m,' 86,5 m). 3. Kurtz (Zahodna Nemčija) 215,2 (83,5 m, §3,5 m),... 43. • Zaje 180,8 (66 m, 82 m), ... 59. Oman 162,5 (65 m, 67,5 m) ... 65. Eržen 140,8 (72 m p., 73 m). Innsbruek: 1. Brandtzaegr (Norveška) 229,3 (90,5 m, 87 m), 2. Wir-kola (Norveška) 220,1 (86 m, 88,5. metra), 3. Przybyla (Poljska) 219,9 (90 m, 88 m), 26. Zaje 190,9 (87 m, 78 m), ... 32. Oman 185,7 (79 m, 76 m), ... 38. Eržen 179,6 (81 m, 76 m). Skupni vrstni red pred zadnjo tekmo: 1. Brandtzaeg (Norv.) 670, ' 2. Przybyla (Pofj.) 623,1, 3. Wir-kola (Norv.) 622,6, ... 19. Zaje 577.5, ... 42. Oman 524,4, ... 49. Eržen 483,9. Jesenice : Kr. gora 6:6 V nadaljevanju zvezne hokejske lige se je srečanje med Jesenicami in Kranjsko goro končalo a presenetljivim rezultatom 6:6 (3:1, 2:3, 1:2). Za Jesenice so dosegli ffolc: Kl i nar 2, Brun, Felc, Valen-tar in Mlakar, za Kranjsko goro pa Pipan 2, Hiti L, Beravs, Smo* lej in Pire. Jeseničani, ki so podcenjevali svojega nasprotnika, so tako po šestih lelih izgubili točko v prvenstvenem tekmovanju v zvezni ligi. Jamnik prvi na Stenu Na Stcnu pri Škof ji Loki je bil v nedeljo meddruštveni slalom, ki se ga je udeležilo 64 tekmovalcev iz 7 gorenjskih klubov. Med člani je zmagal Kranjčan Tomaž Jamnik, pri članicah pa domačinka Erženova. V konkurenci mladincev sta bila najboljša Skofjeločan Lo-gondor in Benedičič iz Sclc. Rezultati — članti: Jamnik (Tr) 1:23,7, Smid (Selca) 1:31,1, Osen-čič (2el.) 1:34,9; članice: Eržen (S. L.) 3:27,6; starejši mladinci: Logonder (š. L.) 1:34,4, Gartner (Selca) 1:39,9, Kosem (Žel.) 1:51,6; mlajši mladinci: Benedičič (Sc!c) 1:37,1. Najboljši Klinarji Na mcdklubskem veleslalomu na Blejski Dobravi, ki je bil v nedeljo, je nastopilo 69 tekmovalcev z Jesenic, Javornika, Kranjske gore, Maribora in Blejske Dobrave, članska proga je bila dol^a 2000 in imela 350 metrov višinske razlike ter 55 vratic. Rezultati — član*: A. Klinar (Jes.) 1:27.2, S. Klinar 1:30,1 (Branik) M. Klinar (Br) 1:31,1; članice: Gašperin (Jes.) 1:33,1; mladinci: Panter (Dobrava- in Gazvoda (Br) 1:39,5, Gmajner (Jes) 1:58,8; mladinke: Rekel (Dobr.) 1:11,2, Kleindinst (Jes.) 1:12,6.